•"i", nrol. \ . , -., kaj hočem, vtopil sem se v besede in veroval v čuda: aH ra« k^rA,nes le druf?a*e- »n zdaj smem glasno It' v J Zehm' Jaz se ne deIam drugačnega, nego «XJ ™8n'cV. J"* sem miren človek; a vedem se, kakor so okol.nosti, za-se hočem malo. hlepim za bliskim c, jem, naj si prinaSa še tako'malo korist — Ali ne! vse Je zastonj! ne gre! Zakaj? Kaj mi zap e a noge in mi ne dd živeti in delati, kakor žive in delajo drugi. ----To je zdaj jedjna st katerej premišljujem. Jedva da se malo sprijaznim i' s6 svojim položajem, uže me zla osoda odmakne. ---Zafiel sem se je bati, osode svoje--- Zakaj vse to? Razjasni mi to uganko!« »Uganko!« — ponovi Ležnjev. — To je res! Ti si bil meni vedno prava uganka. — Cel6 v mladosti, ko si nam časih govoril, kadar ti je baš kaka dobra misel prišla na pamet, plamtelo ti je srce — a — ---kar naglo si drugače govoril.... ti me ume- ješ----celo tedaj te nisem umel...... Sposobnosti je toliko v tebi, trud, da dosežeš svoj ideal, neumoren..... »Besede, prazne besede! Dela ni nič!« seže Rudin svojemu prijatelju v besedo. »Dela nič? Kakega dela?« »Kakega dela? Slepo ženo in celo obitelj s6 svojim trudom hraniti in vzdrževati, kakor Prjažen-cev , . . to je delol« »Da; ali tudi dobra beseda je delo.« Rudin pogleda na Ležnjeva in molče prikima. Ležnjev je hotel nekaj reči — ali si samo z rdko čelo pogladil in molčal. »Torej misliš na svoje posestvo iti?« vpraša naposled vendar Ležnjev. »Da, na kmete.« »A je li ti ostalo kaj tvojega posestva?« »Ostalo je nekaj malega. Dve duši i pol. Vsaj toliko imam, da morem trudno glavo nasloniti in umreti. Morda si v tem hipu misliš: »ni to ni druzega, nego fraza.« Res, fraza je mene uničila, jaz se je nisem mogel rešiti. Ali kar sem zdaj rekel, to ni fraza. Ni fraza, brate, poglej sive te lasi in te gube po obrazu; strgan rokav, ki ga vidiš, ni fraza. Ti si mestni župan GrasselU, dr. VoSnjak itd. Cesar sam je moj obedom večkrat naglašal, kako ga veseli prekrasen sprejem v Ljubljani, da kaj tacega ni pričakoval itd. Precej po 8. uri zvečer se je začela bakljada, katero so se vdeležila vsa v Ljubljani nazoča druStva z 4 godbami, »Sokol«, veterani, dolenjske mestne garde, vatrogasci itd., bilo je gotovo nad 2000 baklonoscev in dvakrat toliko ljudstva z baklado ; a v zvezdi se je nabralo toliko ljudstva, da je bilo z veliko silo mogoče, napraviti potrebnega prostora za godbe, pevce in zastavonosce pred vrtom dež. hiše. Ko so je vso vredilo pred omenjenim vrtom, začela jo gosti vo-jaSka godba; a zdaj se je cesar z velikim spremstvom prikazal na vratih vrta in godba je na ukaz enega adjutanta nehala in vrtu se je približal skoro 200 mož močan zbran pevski zbor. — Vse je vtihnolo, ko začne zbor peti po gosp. Francu Vilharju nalašč v ta namen komponirano veličastno kantato. Tako petje, to pa uže: kaj tacega ni slišati vsak dan; ljudstvo je bilo po tem petju kakor magnetizirano, in ko so pevci nehali, nastalo je kar frenetično upitje »Živio«, posebno ko so se odprle vrata vrta in je cesar sam stopil iz vrta pred pevce in najprej pohvalil pevce zarad dobre izvrSitve, potem skladatelja kantate, gosp. Franca Vilhaija, sina rancega naSega Miroslava, ter mu dal roko in rekel, da mu ta skladba dela vso čast in konečno tudi pevovodjo, g. Valento in tudi temu dal roko. — Tako odlikovan pač ni bil tako kmalo kak pevski zbor; zato pa smejo ljubljanski pevci zares ponosni biti, in čestitati moramo tudi g. Vilharju, kateri si je s to veličastno kantato zagoto— me zmirom strogo sodil; bil si pak pravičen; ali čemu treba strogosti, ko je vse pri kraji, nI olja ni v lampi, a lampa sama je razbita----Smrt, prijatelj, pomiri vse.« Ležnjev skoči na noge. »Rudin,« vsklikne on, »zakaj to meni govoriš? S čim sem to od tebe zaslužil? Mar sem jaz takov človek, človek brez duše, da bi pri pogledu teh upa-lih lic in teh gub po čelu mislil na — frazo? Bi li rad znal, kaj o tebi mislim? Dobro! Jaz mislim: evo sposobnega človeka, ki bi s6 svojo sposobnostjo Bog zna kaj vse dosegel, kaj vse storil, samo da hoče! ... a ta stoji pred menoj gladen in brez kraja, kder bi se mogel spočiti . . . .« »Smilnjem se ti torej,« reče zamolklo Rudin. »Ne, varaš se. Spoštovanje vzbujaš, ne pa milovanja. Kdo ti je bil na potu, da nisi vzdržal nekoliko let poleg iistega bogatega prijatelja na kmetih, ki bi ti gotovo zagotovil bodočnost, da si le hotel ? Zakaj ti ni bilo moči na gimnaziji ostati, zakaj ? Če si začel z ideali kako delo, zakaj si vedno tako končal, da si upropastil samega sebe in svojo korist, a nikdar nisi zagrabil z lakomuo roko, kolikor ti je bilo mogoče doseči?« »Gotovo sem se rodil pod sovražno mi zvezdo,« odgovori Rudin si žalostnim posmehom. »Meni ni nikder obstanka.« »To je resnica; no tebi ni zategadelj nikder obstanka, ker te grize neki črv, kakor si malo poprej rekel .... V tebi ni črva, niti duha brezpokojstva; ogenj ljubezni do resnice gori v tebi, in očividno gori močneje, nego v mnozih, ki sami sebe ne srna- EDINOST. vil mej Slovenci slavno ime in položil temelj lepe prihodnjosti kakor že-nijalni skladatelj. Peli so za Slovenci tudi nemški filharmonikarji nemško kantalo »O du mein Oesterreich« ; toda vsak mora reči, da ni bilo primere mej temi pevci in mej slovenskimi, kateri so imeli mej soboj slavnoznanega tenorista gosp. Medena in sploh same krepke glase. — Na nemško petje se je odmevalo zopet prav krepko »Živio« in sploh mora vsakdo priznati, da je Ljubljana ta pot pokazala pravi svoj skoz in skoz slovenski značaj. Po dovršenej bakladi so se zbrali pevci, Sokoli in mnogi drugi poznani rodoljubi iz vseh krajev mile slovenske domovino v čitalničnej restavraciji, kder jo minol prekrasen večer mej petjem in srčnim veseljem. Sprejem cesarja v Ljubljani nema primere ; to čutimo posebno mi Trža-Čani, ki smo videli in čutili^ kako je bilo vse to lansko leto v Trstu. Ali smo videli cesaijevo lice pri lanskem sprejemu v Trstu, a včeraj tukaj ; pa kak razloček je to I Ljubljančani so prekosili v vsakem obziru tudi Štajerce, in mi moramo le čestitati belej Ljubljani in kranjskemu ljudstvu o tem, kar smo videli in slišali denes in kar je prekosilo vsako nado. Sklenem to svoje poročilo o 2. uri po polunoči; a ne morem si kaj, da vas ne bi opozoril na tot kar se je godilo v Ptuju, vsled Česar so bili poparjeni tudi tukajšnji nemŠkutaiji, o katerih pa kesneje še kaj. Ljubljana, 12. julija. Na vse jutro so uže vse ceste prenapolnjene z ljudstvom, vse štacune so zaprte, skratka, ljudstvo praznuje. O 8. uri je bila sv. mala v stol-nej eerkvi, li katerei pa je moglo le le omenjeno število ljudi, to je, dostojanstveniki in pa drugi, kateri so imeli karte. V cerkvi je bil velik sijaj prekrasne, različne uniforme, še celd saksonskega generala sem videl, vsa druga gospoda parč. Cesarja je sprejel na portalu ves kapitel s6 škofom na čelu. potem je šel cesar za kapitolom pod baldakinom pred altar, kder je bil napravljen krasen prestol. Petje je bilo veličastno (cecilijansko). Fttrsteijevo nalašč za ta dan komponirano mašo so pele prve pevske moči; naj omenimo le gospoda in gospo Grbčevo, katera sta znana našemu občinstvu v Trstu. Od cesarske rezidence pa do stolne cerkve so zopet delala društva špalir; vse ulice so bile polne ljudstva, ki je cesarju živahno allarmi-ralo in ga presrčno pozdravljalo. Po maSi je sprejemal deputacijei prvi je bil deželni zbor, potem plemstvo itd., najprijaznejša deputacija je bila hrvatska, ki je tukaj nastopila jako veličastno. Ljudstvo je kar gledalo magnate v bogatih opravah in krasno uniformiranim spremstvom. Precej popoludne je minister Fal-kenhajn odprl s primernim govorom kmetijsko razstavo. — Razstava ni posakno obširna; toda dopadali so nam posebno krasna živina, lepe krave, voli, biki itd. Mej razstavljenim mašinam smo našli kaj zanimivega — V pokuševalnici je minister Falkenhajn pohvalil slapenska vina. — Popoludne je tudi cesar obiskal razstavo, vse natanko pregledal i se prav zadovoljno o njej izrazil, posebno po všeči so mu bili krasni biki, poku sil je tudi slapenska vina, ter jih pohvalil. — Danes zvečer teater parć in razsvitljava, katera bo velikanska* — Ker je prekasno za denes, popišem vse to jutri. 13. julija. V gledališču je bila včeraj zvečer velika eleganca, entuzijazem še veči, petje krasno, prav tako alegorične podobe. Razsvitljava je bila tako lepn, obširna in okusna, da je za dosti prekosila lansko tržaško; ljudstva je privrelo na tisoče in tisoče: denes šteje Ljubljana gotovo toliko tujcev, kolikor ima prebivalcev; po ulicah se skoro ni mogoče ganiti; to vam je le suvanje; posebno lepo je razsvitljena zvezda, ki predstavlja goreč park, potem gledišče, čitalnica s prekrasnimi transparenti, veteransko društvo, frančiškanska cerkev, veliki trg in pa vsi mostovi čez Ljubljanco, ki dajejo prekrasen ponočni panoram. Cesar se je peljal s6 suito po končanem gledišču po vsib glavnih ulicah in na obrazu čitala se muje prava zadovoljnost; kak razloček mej Trstom in LJubljano; vik in krik po mestu bil je uie tak, da da je človeku kar Šumelo po glavi, »Hoch« so nekateri napinjali zastonj, le »Živio« se je mogočno razlagal po mestu. Za cesarjem se je peljal tudi Taaffe in tudi njemu je delalo ljudstvo ovacije, kder ga je le spoznalo. Mene so kmetje večkrat popraševali, in ko sem jim ga pokazal, pozdravljali so ga prav živahno: on pa |e vedno jako prijamo odzdravljeval. — Največ transparentov glasi se prav demonstrativno: »Storite mir mej svojimi ljudstvi!« — Včerajšnja razsvitljava bila je velikanska, kakor slišim, je ona v Gradcu ostala daleč za to. — Na ljudstvo, na cesarja in na vse spremstvo napravila je razsvitljava velikanski vtis. Kaj pa bo še le jutri ? Za ljudsko veselico delajo velikanske priprave; in umetni ognji bodo tudi taki, da se ne bodo imeli sramovati prav nič lanskib tržaških. Gospoda Tržaška, sem pridite, da se učite patrijotizma in da vidite, kako neplodne so neke tendenca v Trstu. Carniolia. | Uto 1283. II. Leto 1883. Hiša Habsburško-Avstrijska broji izvrstnih vladarjev na vsakem polju človeške prosvete, ki so bili pravi očetje svojim različnim narodom. Rudolf IV. je ustanovil leta 1365 dunajsko vseučilišče ter začel zidati imenitno stolno cerkev sv. Štefana na Dunaju. Zaradi teh slavnih činov imenuje ga zgodovina »ustanovnikom«. Junaški in bojaželjni Leopold; Ai-breeht V., kladivo čeških Husitov; Friderik III. je leta 1461 ustanovil ljubljansko škofijo, ki zoper kri— vovero mej Slovenci ostane v vednem spominu. Pod vladarstvom Friderika Turci devetkrat prilomastijo v nage lepe slovenske dežele, poži-gajoč in ropajoč, ter na tisoče naših očetov pomorć ali pa v kruto sužnjost odpelji; Maksimilijan I. jeden najbolj priljubljenih avstrijskih vladarjev, ki se je živo ohranil v spominu naroda. Ferdinand I„ ki se je moral vojskovati proti divjemu Turku, ki je prvi Sot prilomastil do Beča v 1. 1529 ; »udolf II. ljubitelj in velik prijatelj znanostim in umetnostim ; Leopold I. pod kojega vlado so prihruli strahoviti Turci v 1. 1683 pod vodstvom Kara Mustafe drugipot pred Beč, od kder jih je pregnal slovanski kralj junaški Sobieski; Jožef I. vladar pogumen in odličen, vsestransko izomi-kan , zatorej so ga vsi njegovi pod-ložniki ljubili, pa tudi sovražniki spoštovali ; Karol VI. stvoritelj pragmatične sankcije; Marija Terezija prve-rojena hči Karolu VI. ta modra vladarica je prva nekoliko pripomogla, da se je breme podložnikov nekoliko olajšalo, razširila in utrdila je državo. Spomin te velike in modre cesarice česti slehern domoljubni Avstrijec. Iz-omikani in prijazni vladar Jožef II., ki si je le prizadeval, kako bi po-vzdignol gmotno in duševno blagostanje svojih narodov; ljubil in cenil je svobodo. Robstvo kmetskega stanu, katero je bila uže njegova mati po-lajšala, odpravil je Jožef II. popolnem v svojih deželah. Povzdignol je meščanstvo, preustrojil sodništvo in pravdništvo ter vpeljal splošen, bolj jednakomerno porazdeljen zemljiški davek. Povzdignol je i kupčijo na Jadri. Glavna mu namera je bila uvesti po vseh avstrijskih deželah jednako ustavo in upravo, brez ozira na različne predpravice in posebnosti posameznih kronovin. Ali narodi avstrijski niso bili še za to zreli. Jožef II. je bil pravi kmečki prijatelj ; ta vladar je umel ceniti njega vrednost v drŽavi, ki je še zdaj eminentno kmetijska. Franc I. poseben prijatelj slovenskemu jeziku. Pod vlado cesarja Franca II. se je v Avstriji mnogo izpreminolo. Začela se je evropska vojna, ali vojna z Napoleonom I. Vojna se je širila po Evropi, a najbolje je zadela naša ljubljeno Avstrijo. Skozi 23. let se jo krvavo in ljuto mesarilo. Ko seje sklenol mir v Campoformiji 1. 1797 morala je Avstrija Nizozemsko odstopiti Francoskej in se odpovedati Lombardiji, a zato pa je dobila Benetke & okolico, del Istrije in Dalmacijo. Leta 1795 se je Avstrija še povečala, za-dobivši del Poljske. Ali prišel je na vrsto mir v Požunu 1. 1806, ki je bil za našo državo jako nesrečen. Cesar Franc zgubi Beneško in Dalmacijo, Tirolsko in še drugih dežel; za vse to pa se je moral zadovaljevati pridobitve Solnograškega. Letal819, 14. oktobra je bil sklenen dunajski mir, Avstrijase je razkosala; Napoleon si je vzel kresijo Beljaško, Kranjsko, Goriško, Istro, s Trstom, Hrvaško in jeden del Vojaške krajine do Save. Na Francoskem se je dal Napoleon venČati dednim francoskim cesarjem, i to je napotilo cesarja Franca, da je ustanovil cesarsko dostojanstvo avstrijsko, ter se postavil dednim česanem avstrijske države, kot Franc I. v 1. 1804, 11. avgusta. Po pobitki Napoleona pri Lipskem si je Avstrija zopet pridobila skoraj zgubljena posestva. Cesar Franc I* avstrijski je iz ilirskih pokrajin, po francoskem vzgledu, ustanovil kraljevino Ilirsko. Ta cesar je v našei zgodovini nepozabljiv, kajti on je otel našo občno domovino od vesoljne monarhije Napoleonove. Ferdinand I., imenovan »Dobrotljivi«, je vladal v Avstriji v časih jako burnih. Leta 1848 so se ljudstva uprla in tirjala večje svobode in novih pravio. Na Odrskem se je vstaja zadušila 8 pomočjo Slovanov Rusov. Najhujši uporniki so bili na Dunaju, in miroljubivi Ferdinand se je moral zateči v Olomuc na Moravskem. In to je tako na njega vplivalo, da se je prostovoljno odpovedal cesarskemu prestolu. Po obstojeČej postavi, kajti cesar Ferdinand ni zapustil otrok, moral bi mu biti nastopnik njegov brat, nadvojvoda Franc Karol. Ta pa ni hotel prevzeti cesarske krone, prepustil jo je svojemu prvorojencu Fran Jožefu, ki je bil dn6 2. decembra 1. 1848 z veliko svečanostjo proglašen za cesarja. Te in še druge, videla sem vladati Avstriji; z lepim številom modrih vladaijev se ponaša prestolje, a naj* krasneji biser v vencu maziljenih je Nj. Veličanstvo cesar Franc Jožef I. Ko je blagi naš cesar nastopil cesarski prestol, unela se je vojna na Laškem, ki pa se je za Avstrijo srečno skončala. Leta 1859 je bila zopet vojna na Laškem, Viktor Emanuelu je pomagal Napoleon III., francoski cesar ; trajo za egoiste, a tebe imenujejo intriganta. Da, jaz prvi bi bil uŽe zdavnaj ta ogenj v sebi pogasil in se umiril; tebe pa ni žolč, nikdar ubil ni, in jaz sem preverjen, da bi začel kakor kakov mladenič novo aelo . . .« »Ne brate, zdaj ne več,t odgovori Rudin, — »Izdal sem vse . . . .« »Izdal si vse? Drugi bi bil uže davno poginol. Ti veliš, da smrt vse pomiri, a misliš li, da živenje ne pomiruje? Kdor se je rodil, in nikomur nič odpustil ni, sam ni vreden odpuščanja! Kdo pak sme reči, da mu ni treba odpuščanja? Storil si, kolikor si mogel, robota! si, dokler je bilo kaj moči .... Česa še treba? Naša pota so Šla narazen---« »Brate, ti si drugačen človek, nego jaz,« reče Rudin in vzdahne globoko. »Naša pota šla so narazen,« nadaljuje Ležnjev: — morebiti zato, ker imam kaj jesti, hladno kri in druge zgodne okolnosti, zato sem baje mogel mirno sedeti, prekrstiti roke in motriti svet; tebi je pa bilo treba iti na bojišče, zasukati rokave, truditi in boriti se. Naša pota so Sla narazen---no glej, kako sva si biizu. Saj govoriva skoraj istim jezikom, prijatelj umeje prijatelja, odgajala sva se po jedna-cih čuvstvih. — Vidiš, brate, malo nas je ostalo; nas dvojica sva poslednja Mohikanca. Mogla sva vsak po svojem potu hoditi, celo na pol sovražnika si biti, dokler je bila bodočnost najina; ali zdaj, ko se je vse predrugačilo, ko nova pokolenja mimo nas bit6, zdaj treba, da stojiva trdno drug do druzega. Trčiva in zapojva po starej navadi: Gaudeamus igitur 1« Prijatelja trčita in zapojeta z raztrganima, krivima glasoma, pravima ruskima glasoma to staro dijaško pesen. »Ti odhajaš zdaj na kmete«; povzame Ležnjev. »Ne verujem, da dolgo Ostaneš, in ne morem si misliti, kde in kdaj zvršiš .... No vedi, naj se zgodi s toboj, kar koli hoče, eno zaslombo imaš vedno. To je moj dom.....Čuješ li, starček? Tudi ideja ima svoje invalide in preskrbišča zanje.« Rudin vstane. »Hvala ti, brate, hvala! Tega ti nikdar ne poza« bim. Tolike ljubezni nisem vreden. Spačil sem svoj život in ideji nisem služil, kakor je treba bilo . . . .« »Stoj!« seže mu Ležnjev v besedo. — »Človek je tak, kakoršnega je naredila natura; več od njega nikdar ne smeš zahtevati I Ti si imenoval večnega Žida .... Kdo zna, ni tebi li odsojeno, večno potovati ; morda izvršuješ tako večo zadačo, ki je zdaj še sam ne slutiš: narodna modrost ne veli zaman, da vsi pod Bogom hodimo. Ti odhajaš,« nadaljuje Ležnjev, videč, da je Rudin klobuk vzel. — »NeČeŠ li tu prenočiti ?« »Idem 1 Z Bogom. Hvala ti ... . ali jaz slabo končam.« »Prepusti to Bogu —--Torej res pojdeš?« »Dal Z Bogom. Ne umevaj me krivo.« • Tudi ti ne umevaj inene krivo .... in ne pozabi, kar sem ti rekel: Z Bogom! . . .« Prijatelja se ohjameta in Rudin odide hitro. Ležnjev je hodil Še dolgo po sobi, ustavil se pred oknom in zamišljeno rekel poluglasno: »Siromak!« Potem sede in spiše pismo svojej ženi. Zunaj pa je vstal vihar in zlokobno tulil, bolno in zlobno, odbijajoč v zvoneča okna. Začela se je dolga, jesenska noč. Blagor onemu, ki v takej noči sedi pod očeti no streho, kdor ima toplo sobo-- — Gospod naj se smiluje vsacega, ki nema mesta, da bi položil trudno svojo glavo k pokoju. Okolo poludneva, 26. junija 1. 184S, ko je bil vstanek »narodnih socijalistov« uže podavljen. boril se je v ulici sv. Antonija Še jeden linijski polk z vstaši na nekej barikadi. Nekoliko strelov iz topa razruŠi!o je barikado, a branitelji so zapuščali barikado in začeli misliti na svoje spasenje. Kar naglo se prikaže na vrhu barikade, na višini preobrnenega omnibusa visok človek, v starej surki, prepasan z rudečim pasom, p6 slamnikom na sivej glavi. V jed-nej roki drži rudečo zastavo — v drugej staro, za-rujavelo sabljo in kriči nekaj z napetim, tenkim glasom. — Vencenski strelec pomeri nanj — in iz-proži . . . Visoki človek pade kakor meh z licem na zemljo, videlo se pa je, kakor da je pred kom po-kleknol---kroglja ga je zadela baš v srce. »Riensl« reče eden bežečih insurgćes drugemu, •on vient de tuer le Polonais.« — Ubili so Poljaka. «Bigre!« odgovori drugi, in kolikor mogoče sta hitela v svoje zavetje. Ta »Polonais« je bil — Dimitrij Rudin. EDINOST. po sklenenem miru v Tnricah je Av- županstva, duhovniSt /o, uSiteljstvo, strija bila primorana odstopiti Lom- šolka mladina veteranska, druStva in bardijo Napoleonu III. i ta Emanuelu v premeno. Leta 1864 se je unela vojna z Danci, katere se je udeležila i Avstrija. Prusi so zahtevali zase deželi Šlezvik in Holštajn, vsled česar nastane vojna mej Pruaijo in Avstrijo. Prusi pa niso bili sami, na jugu so prijeli Avstrijo i Lahi; Italijane Avstrija slavno premaga pri Kustoci in na moiju pod Tegetthofom pri Visu, ali Prusi so jo premagali v krvavem boju pri Kraljevem Gradci na Češkem. Da bi se dalje kri ne prelivala, sklene naš cesar mir z Lahi, pustivši jim kronovino Beneško, in pražkim mirom, dnć 23. 1. 1866 loči se od nem-Ske zveze, ter odstopi Prusiji deželi Šlezvik in Holštajn. Pod vladanjem nam milega i priljubljenega cesarja Franc Jožefa I. je Avstrija zadobila drugačno, novo podobo : ona se je povsem prelevila. Radovoljno se je odpovedal naš dobri in milostljivi cesar svojim pred-pravicam; le da bi mnogoježiČna Avstrije ljudstva srečna in zadovoljna bila. Dne 20. oktobra 1.1860 je izdal takozvano oktobrsko diplomo, ki proglaša, da se otore delajo in izdajajo zakoni le z dovoljenjem državnega zbora in deželnih zborov. Ogerska je dobila svojo vlado, t. j. lastno ministerstvo in svoj državni zbor v Budimpešti. Državne osnovno postave od 21. decembra 1. 1867 preustrojile so Avstrijo v najslobodnejšo državo. Ljudska šola, najvažneja podloga vsakej državi, prerodila se je z šolsko postavo 1. 1869. Tudi na umetnost in znanstva se je oziral naš cesar. V Ko-lošvaru, Zagrebu in Črnovicah so se ustanovila nova vseučilišča. Kmet je svoboden. Kmetijstvo se vedno bolje povzdiga; kupčija si je odprla nova pota; obrt se pospešuje, z napravo obrt-nijskih učilnic in drugih zavodov, po železnicah, cestah, rekah, kanalih itd. Kamor se ozremo, vidimo, da je napredek. Naj bi tedaj mnogojeziČni narodi naše staroslavne Avstrije delali na to, da postane naše carstvo veliko in mogočno ter nepremagljivo, bodi si kateremu koli sovražniku notranjemu ali zunanjemu. In slehern, kolikor mu možno, naj pripomore našej skupnej domovini v moč in slavo, slehern se spominjajoč krasnega gesla našega svitlega cesatja: »Viribus Unitis«. Politični pregled. Notranje dežele. 10. t. m. je prišel cesar v Maribor. Na kolodvoru ga je pozdravil pokneženi škof, potem je cesar govoril z okrajnim načelnikom baronom Hein in nagovoril več gospa. Potem je bil sijajen vhod v mesto. V svojem stanovanji je cesar sprejel duhovništvo, častnike, gosposke, okrajna zastopstva in okoli 300 županov. Zvečer je bilo mesto krasno razsvetljeno. Pri odkritju Tegetthofovega spomenika je bil cesar pričujoč in ž njim njegovo spremstvo ter več mornaričnih častnikov pod vodstvom kontre-admirala barona Ster-nek in kapitana linejnega broda viteza Henricruez. V Radgoni se je po cesaijevem dohodu odprlo novo poslopje za ljudske šole. Cesar je tukaj obiskal tudi razstavo društva za plemenitenje konj ter podaril petdeset cekinov za eno darilo. Na poti it Maribora skoz slovensko Štajersko je prebivalstvo cesaija kaj slovesno in navdušeno sprejemalo; na vseh postajah, ki so bile prelepo okrašene, donelo je iz tisočero grl: Živio, povsod so bila zbrana okrajna zastopstva, ognjegasci, da so se cesarju poklonili. Polno je bilo slavolokov, na hišah so vihrali prapori v cesarskih in deželnih barvah z lepimi napisi. V Sauer-brun je dospel cesar ob T/, uri zvečer ter bil navdušeno sprejet. — 11. t* m. zjutraj je ogledal tamošnje toplice ter pohvalil njihovo vredbo ; potem se odpeljal v S. Jurij na železnično postajo. Kmetje, ki so povsod napravili krasne slavoloke z slovenskimi napisi, pozdravljali so cesaija povsod z navdušenimi živio—klici. V Celji so ga sprejeli Škof Štepišnik, uradniki, duhovščina in drugi dostojanstveniki spodnje Štajerske dežele. V Trebovljah ga je pozdravil kranjske dežele načelnik, g. baron Winkler in poslovil se od njega Štajerski deželni glavar, vitez Kaiserfeld. — Kako je bil cesar na Kranjskem sprejet, to poročamo v posebnem članku. Pristaviti moramo, da so na spodnjem Štajerskem cesaija skoraj povsod pozdravljali v slovenskem jeziku in cesar je tudi slovenski odgovarjal. V Ptuji so mu učitelji izročili isloven-sko adreso, načelnika okrajnega zastopajo cesar vprašal o razmerah okraja, glavarja pa o narodnosti prebivalcev in ta mu je odgovoril: razen mesta izključljivo slovenski. Nekateri nemški liberalci so razobesili nemške zastave, vsled česar je deželni namestnik opomnil ptujskemu županu t »Dafiir haben sie von mir keinen Dank.» Cesar je pomilostil v Inomostu k smrti obsojenega Oberdankovega voznika Sabladinija ter prepustil najvišjemu sodišču, naj ono kazen določi. Drlavno sodišče je zavrglo pritožbo državnega poslanca Schčnererja zastran grešitve zoper pisemsko tajnost. Tirolski deželni »bor je izvršil svoja opravila ter se 11. t. m. zaprl, Vnaqje dežele. V francoskem dr lav nem zboru je minister zunanjih zadev vsled neke interpelacije izrekel, da je v Tonkinu zadosti vojakov; ako bi se pa pripetile nepričakovane težave, skliče se državni zbor. Civilni komisar Harmand vodi dogovore. S Kitajci so razmere dobro in upati je, da bodo dogovori zastran mej uspešni. — Iz Tonkina so došla uradna poročila, da so sovražnike vse pri Hanvi teško ranjene Francoze barbarski pomorili ter umirajoče po ulicah ulačili. Hanoiski go-vernćr je ukazal necega anamitskega generala ustreliti. Mej Francozi in Angleži so nastala nasprotja na otoku Madagaskar. Poroča se nam, da je francoski poveljnik ukazal angleškemu konzulu, da mora Tamatave zapustiti, ta pa tega ukaza ni hotel slušati, ter je potem naglo umrl. V angleške j poslanske j zbornici je vlada izrekla, da so skušnje v letih 1832 in 1833 dokazale, da kvaren-tena zoper kolero nič ne pomaga, da tedaj vlada ne misli zaukazati kva-rentene; temu nasproti pa se bodo sumljive ladije razkuževale. Parnikiiz Indije, ki so prišli skoz sueški kanal in se niso mudili v okuženih krajih, niso sumljivi, in tako tudi ne ladije iz Aleksandrije, kder je le eden zbolel za kolero, zarad dolge vožnje, ako se na ladijah ni prikazala bolezen. Vlada ni dobila nobenega poročila, da je na Kitajskem kolera. — Vlada je zbornici tudi naznanila pogodbo zarad druzega suoškega prokopa ter izrekla, da potrebne novce, 8 milijonov šterlin, dobi s zajmom. Iz Madrida se poroča, da je španska vlada dogovorno z štirimi druzimi vladami opomnila angleško vlado na nevarnost za občno zdravje, ki preti iz tega, da angleška vlada ni zaukazala kvarentene v angleških lukah; misli se, da bodo druge vlade primorane, za angleške ladije ukazati kvarenteno, ako bo angleška vlada tako nemarno postopala. Dopisi. V Hojami, 12. julija. (Ratnoteroeti.) Naši župnjani skrbi, da bode nedeljski obhod, kolikor možno, sijajen. V to svrbo čedijo i snažijo pota, prostor pri cerkvi, belijo in malajo stanovanja, stoječa ob glavnej cesti, i kapelice sv. Petra pri mostu se je, kakor drujia leta, i letos usmilila darežljiva roka, u-ravnala je, da se pripravi i dostojno na-lišpa za dan slovesnosti. Pri tej kapelici se Čita prvo sv. evangelje. Vse to se pa dela na račun privatnih osob. Radi bi videli, da i slavni magistrat v naše zdravje kaj pripomore. Osobito pa, kar se tiče snage nekaterih klancev. N. pr. klanec vodeč do Sole, župnijske hiše in Dreje-tove pisarnice, ta kos je še izborno čedno vzdržavan, ali njega nadaljevalni kolovoz preko griča do takozvane rudeče hiše in na dal.je, je tako ostuden in poln nesnage, da se Bogu smili. Slehern posestnik in vsak najemnik gosposkih kampanj i drugi stanovniki, bivajoči ob tem klancu, gotovo mislijo biti obdarovani posebnimi prlvile-gijami, kajti vso nesnago, bodisi kuhinjskih smeti, ali poljskega plevela, kamenje itd., vozijo i mečejo na ulico, kder gnjije in pouzroča smrad — kar vse škoduje človeškemu zdravju. Človek si misli, da se nahaja kde na Turškem, in pa ne v Trstu, kder se toliko na leto izda za snago ulic in potov. Vsak poprejšnjih iu panov je več držal na snago cest, potov itd., nego Dreja, pravijo naši kmetje. No, i Dreja ni vBemukriv] Res, nekoliko mo žatosti bi uŽe od njega potrebovali, da vsaj neposlušnim na uho zatrobi — do zdaj in ne više! — drugače vas ponesem magistratu na nos. Par kazni ne bi Škodilo. Prebivalci na Skorkljanskem griču tik cerkve potrebujejo vsaj jedne svetil-niče, če tudi na petrolej, nič ne dd! — samo, da sveti. Magistrata po svitlobi prašati, to ie stvar težavna in opolzla. bojimo se, da se nam ne prigodi, kakor Sčedenjcem; kajti on je sovražnik luči in svitlobe. Prebivalci ulice Relvedere pod »scar-po« zahtevajo, da se v okom pride smra* du, ki se vzdiguje iz nepokritega kana-liča oh cesti. Mislimo, Če to opazi zdravstvena komisija, gotovo odstrani to — ker »kolera« je huda reč. To je treba naznaniti kompetentnoj strani. Zidana pregraia okoli kolodvora, ob novo odprtej cesti k Sent Jarneiu bo skoro dokončana. Lepo in trdno delo lz domačega brusilnika imponira. To je bilo potreba izvršiti, ali pa cesto zapreti — kajti tri nesreče so se bile pripetile, ko še zida ni bilo. Magistrat naj poskrbi plinovlh lučij, ker cesta je temna in po tej se vozi in vozari, kakor bi tako delo bilo v najemu. Preje so svetile in razsvitavale pot petroljnate štacijske svetilnice ob lesenem plotu. Novi zid je visok, svetilnice nizko, za tem >consoquentia rerum« je, da cesta ostaje temna. Jurja dobimo nazaj. Menda Rri Sv. Ivanu ne bodo za njim točili solzi, [ož si umeje pomagati. No, ker je uže določeno da pride, mi rnu mirnim potom svetujemo, naj se otore peča le z šolo in drugo pusti v miru. Učitelju po poklicu je le šola glavni cilj! Le tak za drugim cilja, ni učitelj, pač pa bor« meietar. Kdo pa bi krasno slovo učitelj zamen il z slovom meietar? Nobeden izmej izvoljenih, ali poklicanih. Jure. ciljajmo za Šolo i — potem bo mir besedi. Dreta in Jure sta si v laseh. Dreja je zasačil Jureta, Jure nega društva« še ni bilo v Prošeku, in ne dvomite, da svarjenje Čast. gosp. Naber-goja ni imelo dobrega uspeha, reči moramo. da je bil uspeh prav dober. To se mora priznavati, da so izvrstno postopali pri zadnih volitvah v državni zbor; ker so se volitve vršile v Trstu, združilo se jih je precej, in ves dan so delali, do zadnjega časa pozno v noč so čakali, dokler se je proglasilo, da je izvoljen z veliko večino glasov čast. gosp. J. Nabergoj, bili so od radosti vsi ganjeni, in prej so to vest v Prosek prinesli, nego je prišel telegram. In ni zadosti, da čast. gosp. Nabergoj mej našim ljudstvom budi naroden čut, on se vedno trudi tudi za napredek in blagostanje kmetijstva, on vedno naše kmete podučuje, kako se ima to ali drugo deliti in ravnati, ker on, kar zadeva kmetijski stan, sam izkuša vsako stvar, kako treba ravnati, da se doseže bolje kmetij-sko stanje. Zatorej moramo reči, da je Prosek najsrečnejša vas v tržaškej okolici, ker imamo vedno priložnost, občevati s tem gospodom, in želimo, da nam ga Bog živi še veliko let. na je zas; Ea njega pri nekej — in ogenj je vstal v iši. Da ta ogenj čez streho ne udari, ker ljubimo mir, svetujemo, kakor je v jamo padli Rezijan svojemu tovarišu (!?) medvedu: Vsak v svojem kotu — pa mirna Bosna! V Prošeku* 10. julija. Resnično je, kakor smo čitali v 54. Štev. »Edinosti«, v Članku o taboru, o županih, da Prosek je v tržaškej okolici vas, katera se sme res najbolj narodna imenovati. Pomisliti trelm pa, kdo je Prosek na to pot pripravil ? Čast. gosp. Nabergoj je tisti, ki je uže pred 20 leti začel mej ljudstvom naroden čut buditi; čast. gosp. Nabergoj pri vsakej priložnosti, naj si bode mej možmi, ali mladeniči, vedno budi naroden čut. Ozrimo se le v minola leta, ko je omenjeni gospod gostilno imel, on je vedno naše mladeniče svaril, naj se ne udajo pijanosti, svetoval jim je vedno, da je bolje, ako si toliko prihranijo, da si morejo naročiti na kak časopis, in Domače in razne vesti- Tržaške novosti (Mestni zbor). NaŠi »patres patriae« so zborovali i v sredo zvečer. Mej drugim, g. poslanec Nabergoj utemeljava svojo predlogo o pomanjkanju vode v Križu v smislu, da se roaglstra-tovo poročilo, prečitano v poslednjej seji, izroči komisiji za javna dela, da jo ta natanko preštudira i potem o njej poroča mestnej delegaciji. Gg. poslanci Lunardelli in Vierthaler podpirata Nabergoja s tehtnimi dokazi. Tudi g. posl. Vidakovič podpre to prepotrebno predlogo, dokazivajoč, da je mestna delegacija pooblaščena, če je potreba nujna, hitro pomoči in o drugem pa poročati mestnemu svetu. Ta predloga se sprejme po nasvetu g. Vldakoviča. Posestniki na Vrdelji prosijo za pokritje Fondovega potočiča, ki bi utegnol občnemu zdravju nezdrav postati. Nabergoj, Vida-kovič iu drugi pripoznavajo potrebo, da se i to delo završi v korist zdravja in osebne varnosti. V triaUem Lazaretu je zdaj v kvare n-teni 1044 osob in vsi so zdrave. Nesreče. Andreja Vescovo, načelnik fakinom v mestnej plinarnici, prišel je po nesreči mej dva voza premogom nalože-nima, in pri tem se je nevarno poškodoval* vsled česar ga so odpeljali v bolnišnico, — Težak Jožef Banlč je v novej lukl padel raz mostiča mej ladijo in brezni zid, ter se pri tem nekoliko poškodoval na levo nogo. Moral je v bolnišnico. — Pečnikar Valentin, 271eten, Ljubljančan, pek, in pa Dragotin Gruden, tudi pek, bila sta se zmenila, prav za »gvišno« iti v Ljubljano dne 11. t. m. Ker sta se naša fanta menda zbala priti v dotiko z razbojniki trnovskega gozda (!?), reče Gruden tovarišu: Na vsako »vižo« brez »revolverja« ne pojdeva Opredeli prijatelja, ki mu ga posodi, vesel, da nikdar tako — hiti k prijatelju Pefini-karju. Kakor ni ladja za Ciča, tako i ni • revolver« za Grudna! Hoteč prijatelju pokazati svojo ročnost s takovim orožjem, nabije ga in tako nerodno se pri tem opravilu vede, da se »revolver« sproži in krogla zadene tovarifta, da se je bati za njega Živenje. Grudna bo odpeljali v zapor. Pre-iskovalna komisija je ogledala ranjenca, in rano za jako nevarno spoznala. - Štiriletni Tonček Košuta se je prav pridno kratkočasil igrajoč natakozvanej »Rotundi« pod Boschettom; v tem prileti neka kočija i fantiča povozi. Tonček je bil k sreči le malo poškovan na nogi. Pridne matere ne puščajo svoje dece iz očes, osobito i ne na ulice, kder jim preti nevarnost od stotero strani. Neprostovoljno kopanje. Vtorek v jutro je padel v morje raz malega mola po last-nej krivdi devetletni Janezek Z.; utonil bi bil, da ni priskočil v pomoč mornar Juraj Deamadi, ki je fantiča iz nevarnosti rešil. Suroveš. Alojzij D., vratar v nekej hiši v ulici SaniU, ta posebnež, pravi Pipelet ljubosumnosti, je vtorek proti večeru tako pretepel lastno polovico, da je na polu mrtva obležala. Potolčeno žensko dobri ljudje prenesć v bolnišnico, a straže odvedo vročekrvnega moža v zapor. Tatvine. Nek neznanec, dobro vedoč po kakej ceni se zdaj žveplo prodaja, namenil se je bil uže polno vrečo <:a odnesti raz morske obali Pescutori. Kapetan ladje • Buoni amici«, spoznavši namen tega ptička, jame nanj upiti, na kar ta, ne bodi len, spusti se v tolik beg, da se je pot za njim kadila; pozabivfii celo na voziček, in se je skazalo, da je i ta ukraden. Lastnik onemu vožičku naj se požuri na policijo, kder se mu izroči. Lojze S. doma iz bližnjih Mil, ko vidi, kako zdaj vse skrbi za snago in čistost, namenil se je bil i on vtorek ponoči čistiti žepe nekemu rokodelcu, ki je pijan ležal na tlaku. To njegovo snaženje pa mestnej straži ni bilo po volji, ker nasprotva nekim paragrafom, za koje Lojze ni vedel, btraže počedijo Lojzeta v ulico Tigor. — ako se ne more en sam naročiti, naj se [Dvajsetletna Marijeta F, je svojej gospodi-združita dva ali trije, ker takrat »Bral- I nji v ulici Vienna pobrala več kosov prte- EDINOST. nine v vrednosti 25 gld. in zginoli. Ta ptica pa se je kmalu ujela z očmi neke straže — katerej obstane tatvino. Zdaj se raduifi v ptičnici v ulici Tigor. Krilat natakar. Srečko J. v službi v nekej pivanii v ulici Cavani, prisvojil si je 19 gld. in odnesel pete. Policija ga tŠČ>? Nevest učenec. Pek Matiček G. iz Kanalskega okraja, proda gospodarju kruha v vrednosti 10 gold., skupljeni denar sebi pridrži in zgine. Mnogo čisa se ni veselil v prostosti, kajti v sredo v jutro blizu cerkve sv. Antona novega pride mladi grabež v naročje angelju varhu v podobi mestnega stražnika. Od gospodarjevega denarja zapravil je vse do poslednjega beliča. Požar. Iz Srmina pri Kopru nam poročajo, da je tam gospodarju Jurju Calo v noči na 12. julija pogorel hlev, v katerem se je nahajalo 24 krav; krave so po velikem trudu rešili. Ogenj je prvi opazil 311etni Ivan Pobega, finančni stražnik. Ta je hotel puškinim kopitom vlomiti hlevne duri, ali pri tem se mu pripeti nesreča, puška se sproži in krogla zadene stražnika v stegno. Prenesli so ga v tržaško vojaško bolnišnico. Tudi gospodarjevemu sinu se je prigodila nesreča; pri gašenju je nanj padel ogorek, ki mu je roko hudo poškodoval. UrednlSivo „Waie Sloge" ima 17. t. m. ugovor zoper konfiskacijo • Naše Sloge« št. 12. Policijsko. Jožefa G. Laha so straže ustavile in odpeljale tja v Tigor, kder bo gledal solnce izza premreženih oken, ker je namerjaval prisvojiti si kozo, do koje pravice ni imel. Čuden zoofil ta Jože! Izpred sodftdča Obsojen je bil dne 10. julija v 20 mesečno trdo ječo in po prestanej kazni policijnemu nadzoru trgovski agent, Lenarsič, ki je dalje časa sluŽnoval v prodajalnici knjig »Chiopris in Zanchi« v ulici sv. Antona. Ta Lenarsič ie se sovetom pripomogel nekaterim zmi-:alcem, da so v noči 8. ap. t. 1. omenjeno knjigarno oropali in odnesli blaga v vrednosti 127 gld. Zanesljiv agent to ! ? — Ivan Mihalič in France Zafret, kmeta Sežanskega okraja, zatožena sta bila javnega posilstva; oba možaka sta po Torkvemadovo počenjala z nekim Luka Karis-om; France Zafred je zahteval od Karisa, naj mu plača gld. 1.28, kateri dolg je sicer dolžan njega sestri, a on ima pravico ga iztirjati; Mihalič pa je trdil, da mu mora plačati domačega z ijca, ki mu ga je ukral. Karis pa ni hotel o tem ničesa slišati. Nek dan za-toženca ujameta v Gorenjem Karisa, od-vedeta ga v hišo Miheličevo, tu mu zvežeta roki na hrbet in z drugo vrvjo ga prive-žeta za nek tram in v tem položju ga pustita cele polu ure. Sodišče ju krivim spozna javnega posilstva, in kračenja osobne svobode, ter Zafreta obsodi v 4 mesečno in Miheliča v dvomesečno teško ječo. — Matika Tomaž iz Kastve, obsojen je v 14 mesečno poostreno ječo; ker se je pri razsajanju, dne 17. junija v mestnej sirot-niŠnici zoperstavljal straži in jo vgriznol v desno roko, ko ga je hotela odpeljati v zapor. Za goriškega vrhovnega Škofa, tako se za gotovo poroča, imenovan je uže sedanji poreški škof, dr. Alojzij Matija Zorn. IZ Kopra nam poroča naš prijatelj, da so lahončiči drzovito razjarjeni na slovenske učitelje pripravnike, osobito po končanih volitvah. Oni niso varni niti zi-venja. V četrtek so jih tamošnji gimnazijalci v zvezi s fakini, na dveh krajih napali. Kar očividno jih napadajo! Ti otroci so kar besni nanje. Ni jim menda dosti mari, če jih napadajo z revolveri ali noži. Tako je torej ta stvar. Slovenci naj bi ne bili varni niti svojega živenja? Kedo je kriv? Kacega mišljenja je večina tukajšnjih gimnazijalcev ? — Bog pomagaj! in gorje Avstriji, da bi imela samo take podanike. N»kaj so jih uže spodili, a bodo jih morali Še, kajti stvar se preiskuje. Slovencem pa zakli-čemo: naj se nikar ne spuščajo ž njimi v poboje, bodite pametni, saj je konec leta blizu. — Slavnemu deželnemu šolskemu svetu pa: li ne misli dobiti za Eripravnike boljega mesta? Mish 11, da odo hodili pridravniki z orožjem v Šolo, inače nose, skoraj bi rekel, glavo v torbi? Menda, da tako daleč še nismo prišli 1 Res škoda, da puščajo toliko lepih novcev na leto tamo t O tem Vam hočem več pisati, ko pripravniki uže otidejo, da bi ne imel kak pripravnik sitnosti radi tega." častno meščanstvo. V zadnjej seji ljubljanskega mestnega sveta so bili na nujni predlog županovega namestnika g. Fortune za častne meščane imenovani: ministarski načelnik grofa Taafe, minister poljedelstva, grof Falkenhayn in deželni načelnik, baron IVinkler zarad njihovih velicih zaslug za državo in kranjsko deželo. Častno meščanstvo. Občinski zastop krškega mesta je v posebnej seji po soglasnem sklepu imenoval grofa Taaffeja častnim meščanom, ker se prizadeva za mir, spravo in porazumenje mej narodi, ker je njegovo mišljenje in rav. ilanje pravo staro-avstrijsko. Vabilo k ljudakej slavnosti, katero priredi logaški okraj o priliki dohoda Nj. Veličanstva na Notranjsko dne 15. julija v Logatci v spomin 6001etne z veze Kranj, eke t. dinastijo Habsburško. Spored: 1. Dne 14. julija razsvetljava in sprevod s plamenicami iz Dol. Logatca do okr. glavarstva v Gor. Logatec, katerega spremlja vojaška godba. 2. Dne 15. julija: Budnica. 3. Slovesni poklon dostojanstvenikov, županov itd. Nj. Veličanstvu na kolodvoru logaškem ob 7. uri zjutraj. 4. Slovesna sv. maša pri sv. Nikolaji v Dolenjem Logatci z asistenco, mešani pevski zbor z vojaškim orkestrom. 5. Skupni obed, pri katerem svira vojaška godba. G. Poklon Nj. Veličanstvu o Njega odbodu iz Logatca o pol tretjej uri popoludne. — Ljudska veselica se vrši pod milim nebom; pričetek o pol četrt*j uri popoludne. 1. Haydn: »Cesarska«, poje zbor. 2. Pozdrav. 3. Davorin Jenko: »Naprej«f poje zbor. 4. Slavnostni govor. 5. A. Haidrih: • Jadransko morje«, poje zbor. 6. J. Zajec: •U boj«, poje zbor. 7. Ples in prosta zabava. 8. Zvečer umeteljni ognji, kresi Itd. Mej posameznimi točkami in pri plesu svira slavno znana godba polka Nj. Visokosti nadvojvode Leopolda št. 53. K obli-nej udeležbi vabi najuljudneje Slavnostni odbor. Grof TaafTe v Gradcu. Znano je, da ustavoverci grofa Tasffe-ja iz vse duše sovražijo, da ni bilo še ministra, ki bi imel bil tako mrzkih sovražnikov, kakor jih ima on; zato pa mu tudi polena pod nogo mečejo, koder le morejo, ter jih toliko bolj peče, ker se Taaffe nikoli ne spotakne, sami pa mnogokrat nad last ni mi krepelji. Zdaj so ga hoteli ponižati in preplašiti v Gradcu, ter so po svojih umazanih organih v svet zatrobili, da se Nemcev v Gradci boji. ter da se mu je zato postavila pred stanovanje straža, katera se mu po službi nem pravilniku mora postaviti; grof TaafTe pa jo je sam odpovedal. A to ne bi še bilo kaj posebnega. Posebno pa je to, da je grof TaafTe usta-voverce sam osmešil, ter enega najbolj zagrizlih ustavovercev strašno oplaSil. To dokazuje ta-le resnični dogodek: Grof Taaffe je vedno peš po mestu hodil, odi-čen z vsemi redi. Na tacem sprehodu zagleda zelo zagrizlega ustavoverca, državnega poslanca Heilsbergu, ki je pri šol-skej debati prišel z naučnim ministrom v znani boj i napravil velik škandal. Grof Taaffe ga je pozdravil kakor starega znanca iz državnega zbora prav srčno, vzel ga pod pazduho ter se dve uri z njim po najboli obljudenih mestnih ulicah sprehajal. Ustavoverca Heilsherga je zona tresla v tej nepovoljnej družbi, toliko bolj, ker so ga njegovi tovariši strmć gledali ter se čudili, da se tako prijateljsko druži z grofom Taaffejem. Dr. Heils-berg je bil ves bled ter si pot s čela brisal, kar je grof Taaffe prav dobro opazil, zato pa se ga je toliko tesneje oklenol in toliko živeje ž njim govoril, in to mu je delalo posebno veselost. Dr. Heilsberg pa se dolgo ni mogel strahu iznebiti in mnogo se je trudil, da je svoje pajdaše Rrepričal. da je še vedno stari neizprav-Jvi Taaffejev nasprotnik. — Ustavoverci so tedaj pali sami v jamo, katero so kopali grofu Taaffeju, in pri tem so se še umazali in nos razbili. Gospodarske in Mnsko M DobiCek-Mamon. Srednji stan si ni znal obdržati prvenstva, ki si ga je pridobil s pomočjo mučeništva in mnogobrojnih žrtev vsako-jake vrste. On je dal povod onemu velikanskemu narodov gibanju za zlato svobodo, ki je za večne čaše na tla potrlo despotizma zarujavelo stebrovje, ki je toliko stoletij duševno i gmotno nad množico »miserae plebis« gospodovalo. Posamezniki srednjega stanu, dospevši na vrhunec visokega socijalnoga poslopja, ko so postali veliki trgovci, bankirji, pod-vzetnlki, tovarnarji itd., pozabili so žalostnih dni nekdanjesti; — pozabili so cel6, kako je prišlo, da plemstvo je bilo primorano se umaknoti žiiavejemu, čile-jemu stanu. Elita srednjega stanu se je vrgla v naročje maliku po zlatu hlepe-čemu, nevedno se je udala rokam najpre-drznejim Špekulacijam, — pa ni pazila na izbero sredstev, so-li postavno sposobna doseči tolikanj zaželeni cilj: dobiček. Ecce deusl — poglej bogal ki je po lakomnosti postavljen na velik žrtvenik; poglej idola češčenega od prevelike množice ljudi, ki v ničesa ne verjame: nI v vsemogoče bitje, ni v Čut humanitete, ni ljubavi, ni dobrodejstva, ni poštenosti. Razumeva-li ta ogromna množica, v čem li dostaja ljubezen do domovine? — do lastne obitelji, do prijateljev prisrčnih? — ko se porogljivo posmehava od-noŠajem, izvirajočim iz najlepše človeške kreposti: testi. Razumeva-li ta svojat kaj se pravi činiti dobro zavoljo Boga, ali dobro za dobro ? Ne I V nja jalovem duhu, pomanjkujočem vsakojukega nagiba dobrodejstva nahaja se le jedna samcata strast, ki človeka priganja, sili to skupino 'z krvi, ogrodja i mesa le do jed nega smotra, kateremu se pravi: dobiček. Naravno je, da je ta kup smradljive nesnage, ki sedaj omadeževa eksistencijo človeškega društva, le učinek zlatega boga, ki se iz jedne v drugo Wertheimovko premešča: da je le rezultat opravkov, ki so načinjeni bili s pomočjo prevare, slepila, goljufije itd. meŠetarjev nečastnih i brez vesti. (Konec prihodnjič). Amerikanska pavola. V se- verno-arnerikanskih državah so letos pridelali 7,100.000 bal pavole, 1.600.000 bal več, nego lansko leto; toliko pavole se še nikoli ni pridelalo. Dunajska borsa dne /J. julija. • žnotni drž. dolg v bankovcih 78 gld. 75 kr Enotni drž. dolg v srebru 79 • 50 • Zlata renta......99 • 25 • 57, avst. renta .... 93 • 50 • Delnice narodne banke . 888 » — « Kreditne delnice .... 295 » 30 « London 10 lir sterlin . .119 » 95 » Napoleon.......9 » 50 » G. kr. cekini......5 • 65 » 100 državnih mark . . . 58 » 50 • Kraljica vsih lekov. Deset let velikanskega uspeha, čudodelne zdravilne moči, je ta lek dobro poznan ne le v cesarstvu avstr.-oger. ampak tudi na inostran-skem. Jako po ceni, je znak dobrodelnosti in pomoči v Človeškem trpljenju in se nahnja v kajžicl ubožca, kakor tudi v palači velikega bogatina. Sprem ljevana po pri poro Sbah najuče-nejših zdravnikov, in po neskončnem številu spričeval, se odlikuje zaslužno mej tolikimi zdravili, o katerih tako pohvalno govorć četrte strani časnikov. Kraljica vseh lekov je Franz'sche Essett, napravljena po Gabrlelu Picoo-ll-u, lekarničaiju v Ljubljani, kateremu se pošiljajo narocbe, in katere se izvršujejo točno proti povzetju. Gosp. O. Piccolt, lekarničar v Ljubljani. Podpisani spričuje čisto resnico, da j * tinktura Franz'sche Essenz spoštovanega gosp. Piccoll-a, lekarničarla v Ljubljani visoko obrajtana od mnogih bolnikov tudi drugih bližnih far zarad nje čudodelne in hitre pomoči in nenavadnega uspeha, tako sicer, da ga ni dneva, da ne bi prišel kak bolnik k njemu v Fianono in ga prosil, naj mu proua kako steklenico te čudodelne esence. Katero on vedno ima pri rokah za svojo in rabo družine. Fianona 3. oktobra 1883. Anton Wlassich. župnik-kanonik. Uže mnogo časa zdravim mnoge bolezni z najboljšim uspehom le s čistili. Predpisujem tudi Vašo Franz'sche Essenz, katera razun nje znane uspešnosti, ima tudi prednost, da prouzročuje obilna izpraznonja brez da bi kaj dražih Črevesje. Trst v oktobru 188-1 Zaloga v Trstu v lekarnah: Foraboschi (Corso), Leitenburg (Piazza S. Giovanni in Giardino pubblico), Prendini (Palazzo Mo-dello). 20-10 Dr. Pardo, praktični zdravnik. DEHARHICE varne proti ognju in tatvini VViese et Co„ fabrika denarnic. DUNAJ. BUDAPEST. PRAG. Zaloga: Dunaj, II.. Unter Donaustrasse št. 25. Fabrika: Dunaj. II., Pappenheimgasee št. 58. 12-8 Na znanje. V tržaSkej okolici je na prodaj 300veder domačega izvrstnega belega vina. Natančneje pove uredništvo »Edinosti.« 3-2. Pogoj zdravja in telesnega in dušni čutenja. Najbolj potrjeno DOMAČE prokavliujo vrediti, doseči prlmei krvi, odpraviti pokvarjeno neidr Nagla in gotova pomoč za želodčne bolezni njih nastopke. Ohranitev zdravja je odvisna zgoli od ohranitve in pospcieva* nja dobrega prebavljanja, ker ta je glavni Pogoj zdravja in telesnega in dušnega dobrega ..................ZDRAVILO, primerno mladja nezdrave krvno d«lo, to je uŽe več let oploh znani in priljubljeni dr. ROSA zivljenski balsam. Napravljen iz naJboljSih. zdravnliko nsjkrep kejilh zdravilnih zelišč, potrjen je posebno kakor gotova pomoč pri vseh slabostih prebavljanja, posebno pri proMdanjn, pokisle« dišečim rlganjn, napenjanju, blavaaja, pri bolečinah v teles« la želode«, želodčnem krč«, pronabasanja ialodoa z Jodni, saolllonjn, krvnom navala, homoroldah. ženskih boleznih, boleznih v črovlh, hlpohondriji in melanholiji (vsled slabega prebavljanja); on oživlja vso delalnost prebavljanja, dela zdravo in čisto kri in bolno tolo dobiva zopet poprojino moi in idravjo. Vsled te izvrstne moči je postal gotovo in potrjeno IJndsko domačo zdravilo ter se sploh razSiril. I staklenica 50 kr.,dvojna steklenica I gl Na tisoče pohvalnih pisem lahko vsak pregleda. Pošilja se na franklrana pisma proti povzetja inoska na vst strani. Gospod Fragner! Jaz Van prosim, da mi pošljete s poŠto 10 steklenic dr. Rosa-vega življenj« Lega balsama. Pri teji prilik Vam naznanjem, da je ta lek izvrsten, kajti u2e 3 mesec od kar ga rabim, pa ne čutim več nobenih bolečin v Želodcu, kateri me je bolel 10 let. Ozdravil je dalje ta lek mojo soprogo, katera le bila bolana čez 10 let na letrah in vzdržuje zdaj tudi moje otroke pri naj-boljšem zdravju in jih varuje poaebno mrzlica, ki je tukaj tako domača. — Sprejmite, gospodine zagotovilo mojega visocega spoštovanja, s katerim znamnjam Kaziial Masalskl. nadzornik železničnega podjetja v Aleksinacu u Srbiji. ■i Svarjenjel ■■ Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vsa p. n. gg. narofinika, na] povaodi izreCno dr, Rotor iivijentki-baltam ii lekarna B. Fragner-ja v Pragi zahtevajo, kajti opaill aem, da ao naroCnlki na veB krajih dobili neuapelno zmes, ako ao aahtevali turno livljanaki balsam, in ne izTa&no dr. R*">vega (ivljenskega balsama. Pravi dr. Rosov žirM balzam dobi aa samo v glarnej aalogi iadelateavo B. JVapmr-ja, lekarna >k Črnemu orlu« v Pragi, Ecka der Sporner-gas.se Nr. 206—3. V Tratu: P, Prtndini, O. Foraboiehi, Jak. Strra-vallt in Md. von Itifnburg, lekarnUSarji. V Gorici: O. Cristo/otetti, tekarniCar t O. B. Pan-foni, lekarniiar H. KUrntr, lekarn.Car; V Ogeljl: Da-man d'Klia. V Zagrebu: C. Ara ii«, lekarniBar. Vit lekarn* in trgovin* * mattrijalnim blagom • Avilro-Ogtrtk* imajo taloga tega livljentkega balsama. Tam se tudi dobi: Pražko domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako ae f anam praa vnamejo, ali strdijo, pri balah vsaka vrata, pri turih, gn t^afotokih, pri Crvu v prstu in pri nohtanji, pri sleiah, oteklinah, pri iimalcenji, pri moraki (mrtvi) koati »oper revmatična otekline in Sutiko, zoper kronično vnatje v kolenih, rokah, v ladji > si kdo n"go apahna, anper Wurja ofteaa in potna noga, pri razkopanih rokah, ropar liiaje, »oper oteklino po piku mrftasov, zoper tekofi« rana, odprt« noge, sopar raka in vneto ko(o ni ooljRaga zdravila« ko to mazilo. Zaprte bule in otekline ae hitro ozdravijo; kar pa vea taBe, pottgn* mazila v kratkem vio gnojieo na-aa, in rano osdravi. — To mazilo ja zato tako dobro, kar hitru pomaga in ker ae po njem rana prej n* iae«U dokler ni v*a bolna §nojiea ven potegnr.na. Tudi zabrani raat divjava meaa in obvaruje pred anatom (Brnim prisadom); tudi bolefiine to hladilno mašilo poapeli. — Odprta in tekoBe rane se morajo z mlaBno vodo umiti potem tfa U ae mazilo nanje prilepi. 16-8 Skatljice se dobode po 25 in 35 k. Balzam za uho, SkuReno in po mnozih poskuaih kot najzanesljlvejle srfdatvo znano, odatrani naglahoat in po njem ae dobi tudi popolno u