253. številka.
Ljubljana, v četrtek 5. novembra
XVIII. leto, 1885.
Iihaja vsak dan iveier, izumu nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstri j sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doin za vse leto 13 gld. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gM. 10 kr. Za pošiljanje na dom računaše po
10 kr. za mesec, po .0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četirietopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvolć frankovati. - Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in upravuistvo je v Rudolfa- Kirbiša hiši, „Gledaliska Btolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vse administrativne stvari.
Volitve na Angleškem.
Pretekli mesec zavzemale so splošno pozornost francoske volitve. S posebnim zanimanjem pričakoval se je 18. dan oktobra, ko se je pri ožjih volitvah imelo pokazati, ostanejo li republikanci še na krmilu, ali pa se roonarhična stranka toliko ojači, da izpodrine republikance in da so eventuvaluo premeni Francoske državna oblika.
Z jednakim zanimanjem spremljevalo bode javno mnenje vse Evrope volitve na Angleškem, ki so določene v 17. dan t. m. Pri sedanjih razmerah so bodoče angleške volitve vsaj toliko važne, kolikor so bile francoske, če neso morda še važneje.
Pri teh volitvah se bode namreč pokazalo, kdo ima več zaslombe v narodu, liberalci ali konservativci, Gladstone ali pa Salisburv. Ime vsakega teh dveh državnikov je program zase, vsak ima posebno politiško mer. Zmaga vsakega bode močno nplivala na sedanji politiški položaj, posebno intenzivno pa na razmere na poluotoku balkanskem. Izid angleških volitev utegne hipoma predrugačiti kočljivo situvacijo ob Balkanu, kajti znano je, da je Gladstone velik prijatelj Slovanom, osobito pa Bolgarom, nasprotnik pa »neizrekljivemu" Turku. Da bi on, oziroma njegova stranka zopet prišla na krmilo, gotovo bi se znatno premenila angleška politika. 0 tem ni dvojiti in kdor stvari skrbno opazuje, dozdeva se mu, kakor da bi velevlasti in njih veleposlaniki v Carigradu konferenco in sploh vsako odločitev nalašč odlašuli in zavlačevali tako dolgo, da bode izid angleških volitev znan, ker se bode še le tedaj dalo ukreniti kaj stalnega, ker se bode moglo računiti z gotovimi faktorji.
S tega stališča in ker imajo predstoječe volitve na Angleškem to posebnost, da, kakor so pri nas petakarji dobili volilno pravico, bodo tudi v 17. dan t. m. angleški delavci stopali na volišče, hočemo v naslednjem objaviti nekoliko podatkov o razmerah strank.
Vsa Angleška ima 34,929.679 prebivalcev. Iz-mej teh imelo je doslej 3,190.540 volilno pravico. Slednje število pa se je, ker so delavci dobili tudi volilno pravico, pomnožilo za dva milijona glasov. Volilci delavci bodo torej imeli velik ali vsaj precejšen
upliv na volitve. Po računih delavcev samih, ki se pa tudi uradno priznavajo, so delavci v 266 volilnih okrajih znaten del prebivalstva. V 28 volilnih okrajih imajo četrt, v 23 tretjino, v 38 polovico, v 75 tri četrti, v 43 volilnih okrajih pa pet šestink volilnih glasov. V njih rokah so torej mandati najmanj 120 poslancev. Zaradi tega pričelo se je jako živahno gib'nje v delavskih krogih in pred vsem pričeli so nabirati denarja, kajti volitve na Angleš-kom stoje veliko novcev in za vsako kandidaturo treba najmanj 5000 gld. Delavci bodo skušali poslati svojih zastopnikov v parlament, kjer pa to ne bode možno, glasovali bodo za liberalce iz hvaležnosti da so jim naklonili volilno pravico, bi se vsaj tako smelo pričakovati.
Glede razmerja glasov sestavil je Londonski časopis „Central Newsw že naprej račun. Po tem računu imajo doslej konservativci na Irskem 16, v Londonu 29, v ostalih pokrajinah 133, vkupe 178 gotovih glasov, liberalci pa: na Irskem 4, v Londonu 28, v ostalih okrajih 282, vkupe 314, gotovih mandatov. Negotovih je 76 okrajev. Ker bode stranka narodne samostalnosti Irske (Par-nellovci) brez dvojbo prodrla s svojimi 78 kandidati in ker bode ta stranka glasovala s konservativci, bi slednji s Parnellovci imeli 257 glasov proti 314 liberalcem. Poslednji bodo torej morali delati na to, da si izmej negotovih okrajev pridobe vsaj polovico. Ako se jim to posreči, potem bode razmerje glasov v zbornici naslednje: liberalci 352, konservativci 216, Parnellovci 79, ali ker se smejo konservativci in Parnellovci zmatrati za jedno stranko: liberalci 352, opozicija 295. To razmerje mora se doseči, da bode možna krepka vlada.
Doslej postavili so konservativci 368, liberalci pa 470 kandidatov. Žal, da liberalci neso popolnem složni, kajti izmej rečenih kandidatov jih 238 zmernih (program Hartingtonov), 232 pa radikalnih (program Cliamberlainov) in kakor čitamo v listih pobijajo drug drugega, pri čemer imajo korist le konservativci.
Možno je sicer, da preteča nevarnost konservativne večine zmerne liberalce in radikalce šo zje-dini, kakor je zjedinila republikance na Francoskem, zlasti da bode avtoriteta Gladstonova ugladila vsa nasprotstva in da se bode pri volitvah v 17. dan
t. m. vsaj doseglo število, katero smo povzeli dobro poučenemu angleškemu listu, s katerim se strinjamo v želji, da bi zopet dobil vladno krmilo Gladstone, oziroma njegova stranka, ker bi to bilo v prid Slovanom v obče, posebno pa na balkanskem poluotoku živečim.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
III Gosp. zbornični svetnik, Iv. Perdan, poroča vsled dopisa vis. c. kr. deželne vlade z dne 17. sept. 1885, št. 8898, o vprašanji, da-li pravica v izvrševanji trgovine z mešanim blagom obsega pravico prodajati klobuke.
Po § 36 zakona z dne 15. marcija 1883, drž. zak. št. 39, se razsoja obseg obrtne pravice po vsebini obrtnega pisma. Ker zakon le gostilni-čarskim, krčmarskim in trgovinskim obrtnim (ijsj 16 in 38) določuje, kako daleč segajo njihove pravice, mora se v vseh družili obrtih ravnati po pravilih, ki so bila že pred izdanjem obrtnega reda veljavna, kajti v zmizlu čl. III. razglasilnega patenta za obrtni red odpravila so se le ž njim nezdružmt starejša pravila.
V zmisli dvorskih ukazov z dne 20. avgusta 1792, 17. marcija 1802, 13. septembra 1806, 17. novembra 1812 in z dne 19. maja 1817 dopuščeno je trgovinam z mešanim blagom prodajati vse blago, za katero ni treba posebnega dovoljenja. Po ukazu trgovinskosodne komisije z dne 20. febr. 1822, št. 259, po gubernijalnein ukazu z dne 1. marcija 1822, štev. 2481 (zbirka provincijalnih zakonov 4. knjigo 1822, str. 58), obsegajo trgovine z mešanim blagom neomejeno trgovinsko pravico za vso za trgovino ne izključeno blago. V zmislu tega ukaza imajo tudi pravico za razpošiljavno in naročilno trgovino. (Kopetz, avstrijski obrtni zakoni, I. knjiga, § 103, na Dunaju 1829; — Stubenrauch, upravni zakoni 1856. II. knjiga, § 503).
To načelo se potrjuje tudi v § 38 obrtne novele, ki določuje, da obsega prijava za trgovinsko obrt pravico, trgovati z vsem v svobodnem prometu dopuščenim ne posebnemu dopustili! podvrženim blagom, ne da bi se omejevala pravica na določeno blago ali na določeno vrsto blaga.
Prodajanje klobukov  tedaj ni podvrženo po-
LISTEK.
Po Sibiriji.
(Aus Japan nach Deutschland dureb Sibirion von Wilholm Jo ob t, Kolu, 1884. Du Mont-Schaubergische lJuchhandlung.)
Spisatelj tukaj imenovano knjige si je ogledal že skoro vse dele sveta. Kakor sam nekje pravi, bil je celih pet brez odmora le naprej na potu. Bil je s Španjci na Kubi, z Blancos iz Colovados v Uruguai, z Angleži v Afganistanu, s Holandci na Sumatri, s Portugalci na Timoru, pomagal je na bojišči „gledati"; potepal se je v družbi z rudeče-kožci, mehičanskimi lopovi in Patagonci, z Davaks, Alfuros in Tapiias, popival je s formosanskimi divjaki in z Ainos na Yesso; imeli so ga sedaj za „mormonca", sedaj za katoliškega duhovnika, na Kubi so mislili, da je pretendent Don Carlos, v Travancur-u, da je protestantski misijonar; v Kolumbiji je bil nekaj časa pruski general, a nekje drugje so posli bežali od njega, češ da je on prof. Falb, ki „potrese dela" ; in v Irkutsku so ga zamenjali z japnnskim poslancem. Gotovo je mož veliko videl
in veliko izkusil po svetu. V rečeni knjigi pa popisuje le konec svojega petletnega potovanja, pot namreč po Sibiriji. Ni čuda, daje hitel proti domu. Menda ga je tudi zapustil potrebni humor, in zato je sliko o Sibiriji napravil zelo mračno in temno. Na vsaki strani toži kakor Jeremija, da so Sibirjani pijanci in umazanci, da imajo slabe ceste in nepoštene uradnike ter da prebivajo v neusmiljenih puščavah. Saj drugi opisovatelji Sibirije so tudi proučili kraje in ljudi sibirske, a tako vender-le ne tarnajo in jadikujejo! Zategadelj v naslednjem ne bomo poslušali, kakor se sloveči potovalec jezi in dolgočasi, nego samo to naj bo za nas zanimivo, kar v knjigi nahajamo stvarnega in istinitega.
Spisatelj je zimski čas 1880/81 prebil v Japanu ter začetkom junija meseca prišel v Vladi-v os tok, v veliko rusko pristanišče ob Tihem morji. Od tu je hotel dalje v dežel. Imel je saboj mnogo važnih priporočil, a vender si je mnogo upal, ker ni znal jezika ruskega.
Prejšnje čase, ko je še Jakutsk ob Leni bil središče sibirskega trgovanja s kožuhovino in slo-novo kostjo, ko je Rusija svoje izgnance in čete pošiljala preko Tobolskega na vzhodnjo Btran, tedaj
je bilo popolnem opravljeno s Petropavlovskim s Kamčatki in z Ohotskim kot lukama pri vzhodnjem morskem obrežji carstva. Ko pa se je zaznalo, kake se Amur da uporabljati za trgovsko cesto in koliko imajo vzhodnoazijsko lastnine političnega pomena, tedaj je Rusija uvidela, da jej je pri vzhodnosibir-skem obrežji treba vojaškega in upravnega središča, do katerega bode laglje prihajati, in za poglavitno mesto si je odbrala ter v trdnjavo prvega čina povzdignila Nikolajevsk ob Amurjevem izlivu. To mesto pa kot vojinsko pristanišče ni imelo nikakeršne vrednosti, ker uhod v Amur zavira nasprotni tok in je slasti globoke rezajočim ladjam zavoljo sipine nemogoče priti blizu; tudi se je pokazalo, da je mej otokom Sahalin in mej celino plovnik zelo opasen. Treba so je torej bilo zopet pomakniti bolj na jug. V ta namen izbral se je Vladivostok in 1872. leta so se semkaj priselili z vojinsko ladjar-nico, s topovi in kar še drugega tacega zraven spada. Nikolajevsk se jo ostavil, odslej je Vladivostok bil sedež guvernerja in poveljnika vojiuskemu ladjevju, katero je nastanjeno po vzhodnoazijskih vodah. Na videz si ni bilo tukaj misliti boljega pristanišča, morska pot v Evropo je b;!a zelo okraj-
sebnemu dopustilu, posebnega privoljenja za to ni treba, mora se torej tudi odsek izreči, da trgovci z mešanim blagom smejo prodajati tudi klobuke, ne da bi jim bilo treba /a to pridobiti si posebne pravice.
Odsek toraj predlaga: slavna zbornica naj se izreče v zmislu tega poročila Predlog je bil vsprejet.
IV. Gosp. zbor. svetnik Karol Luckrcann poroča o dopisu koroške trgovinske in obrtniško zbornice, zadevajočem oa 1. oktobra 1884 veljaven zakon o davku od žganjarjenja.
Po tem zakonu se je odpravil povprečni ter uvel davek od pridelka.
Malim, takozvanim kmetijskim žganjarnicaiu, dovoljuje zakon izjemo, da jim dopušča marveč do neke določene mere še nadalje povprečnino, in da bi jih ščitil premoči velikih tvornic, zagotavlja kme tijskim žganjarnicam vrhu tega še 25°/odo5°/0 popušcaja na davku.
Ne glede na to, da zakon natanko označuje kmetijsko žganjarnice,  stavi jim § 27. natančne mere, določujoč, da mora površje njiv, travnikov in pašnikov — izjemno go/di — meriti pet  hektarov j na hektoliter drozgaličnega prostora.
Ta določba velja kmetijskim žganjariiicam pri držujočim povprečni davek.
Kmetijskim žganjariiicam in tvornicam kvasu, ki so vsprejele davek od pridelka  mesti povpreč- j nine delujoče s prigledno-merniin  aparatom velja j Z BI. zakona.   Pa paragraf določuje, da se obdači j vsaki dan pridelana množina žganih opojljivih teko- j čin namesti drozgaličnega prostora, marveč  dva li-tra žganja na jeden hektar zemljiškega površja, in jim dovoljuje 20°/0   popuščanja na davku, ako pridelujejo sploh 3.")0 litrov  žganja na dan in lO°/0, ako pridelujejo sploh 350 do 200 litov na dan.
Iz teh določil sledi, da morajo žganjarnice in tvornice kvasu, ki zahtevajo 20% popušcaja na davku, kot last ali najem 175 hektarov, blizu 310 oralov, in one, ki bi zahtevale 10% popušcaja, blizu 440 oralov njiv, travnikov in pašnikov skazati.
Ta določila pa tudi jasno kažejo, da se na zemljiško površje planinskih dežela niti oziralo ni ter jim delajo veliko nepravice.
Kakor dopis zbornice posestrime v Celovci naglasa, oziralo se je o uredovanji §§ 2 7 in 61. le na velike kronovine, planinske dežele so se čisto prezirale, Tem se je odrekla dobrota popušcaja davka, kajti v planinskih deželah je pač malo žga-njarnic, ki bi mogle skazati posestva 310 do 440 oralov zemljiškega površja, ne števši gozda.
Obdavkovanju od pridelka tudi zbornica-pose-strima Celovška neče nasprotovati, marveč pokazati način, kaku bi se dalo vedno laglje uvajati in pri-ljubovati; in to bi se dalo vsaj v planinskih deželah doseči s pienaredbo § 61, ki naj bi določila, da se popuščaji davka merijo po muožini pridelka in ne po zemljiškem površji.
Taka prenaredba § 61, ta olajšava učinjevala bi dobro tudi drugim kronovinam ter laglje uvela obdavkovanje od pridelka, ker se da vsekako in v vseh slučajih svobodneje gibati
Tako svobodneje gibanje, ki ne veže več na zemeljsko površje, donašalo bi pa tudi nedvomno mnogo več davka, ker bi veliko kmetijskih žganjar-
nic, ki sedaj delajo s povprečnim davkom, rado-voljno vsprejelo obdavkovanje od pridelka. Posebno pa bi to svobodno gibanje ustvarjalo nove kmetijske žganjarnice z davkom od pridelkov in s temi bi se pridobilo gotovo tudi več davka.
Koroška zbornica poprosila je istodobno vse zbornice-posestrime v planinskih deželah, naj bi se obrnile do vis. ministerstva s prošnjo, da se § 61 zakona o davku od žganjarenja z dne 19. maja 1884, drž. zak. št. 63, za planinske dežele prenaredi tako, da obdavkovanje žganjarnic po zemljiškem površji čisto odpade in da se v zakonu določeni popuščaj davka odmerja le po množini vsakdanjega pridelka.
Odsek poudarja, ča so žganjarnice na Kranjskem le male in da na obdavkovanje od pridelka že zarad tega ne mislijo, ker so stroški za prigledno-merni aparat preveliki, da bi se nakupoval za tako malo množino pridelka.
Mogoče pa je, da bi se v bodoče osnovale veče žganjarnice, ki bi jim preuredba zakona po želji koroške zbornice ugajala, meni odsek, naj bi zbornica želji zbornice-posestrime C lovske ustregla in predlaga tedaj: zbornica naj bi se na vis. minister-stvo zaradi preuredbe §. 01. zakona o davku od žganjarenja obrnila.
Predlog je bil vsprejet.
(DhIjh prih.)
Iz učiteljskih krogov.
(Dalje.)      ^ ~%J*^ Vsakdo izmej mojih kolegov mi  rad potrdi, da se na »metodičen pouk verstva" prav
malo pazi. Katehetika---kde zaostajaš?! !
Priporočal bi Ohlerja, Diestervvega, ali pa j izvrstne in obširne kateheze E inspi elerj eve, i
— in gospodje verski učitelji mi gotovo potrde, da ! se verstvo nikakor ne poučuje glede na metodična pravila, glede na duševno zmožnost in duševni raz- ; voj učeče se mladine.
Ne zamerite, da sem govoril o tej zadevi, — a najpripravnejši čaB se mi je zdel, kojega se ne sme kar tako izpustiti, če se hoče koristiti dob rej in koristnej stvari. Govoril sem resnico, a ob ka-kej drugej priliki bodem govoril o tem pouku obširneje, če se ne oglasi kdo izmej onih, ki so v to
— namenjeni.
Preidimo na neke druge napade, ki zadevljejo specijelno učiteljsko osobje.
V dopisu „ Edinosti" z dne 5. sept. t. I. berem: »Takrat (to je pred organizacijo) so bili učitelji omikancjši od sedanjih, to je dušni pastirji povsod na razpolaganje."
Da so bili in so duhovniki v nekojih predmetih temeljiteje poučeni, o tem naj ne govorim. Da so pa v šoli sposobnejši, to zanikam,
— nasprotujem, ker to je učiteljstvu stan. Svoj posel bode vendar vsak stan temeljiteje poznal, kakor kdo drugi; — to je faktu m, ki se ne da oporekati!--Naj se umeje, da o morebitnih (?) izjemah no govorim, saj ravno izjeme potrde pravilo!
Pa! — senon 6 vero, 6 ben trovato,
— kaj ne da?
Vendar, Vi ste kje drugej, mi v šoli; kdo naj nam meri tu izobraženost — na metre, kateri
stan je bolj izomikan, kateri manj, — da smo pa v šoli bolji, to trdimo in bomo trdili, — saj je to naš stan, a za vse drugo nam ni mari. ^_
Glede na Vaše prijazne besedice: da se učiteljstvo šopiri, kakor bi treslo omiko iz rokava in «la ho«'-«' prekriliti relo dram«' »taiiove — (vem, koje stanove imate v mislih) — rečem Vam prav odkritosrčno to-le:
Denašnje učiteljstvo je od tistih stanov nezavisno: zaveda se svoje naloge — in izvrševalo jo bode kljubu vsem nasprotstvam in spletkam.
V 81. številki „Edinostiu pa odgovarjate na nekoje protidopise dveh mojih kolegov, kjer nekatere stvari zanikate, nekatere sučete na druge načine, a nekaj gorkih nam tako le za nameček pri vrle te.
Kar nas pa še najbolj žali, je to: da učiteljstvu niti onih grošev ne privoščite, koje si tako trdo služi! Kdor pozna le z daleka naš stan, ta nam vsakdo potrdi: „Res slabo ste plačani, z isto plačo se ne da živeti po stanu, kakor veleva zakon," — le Vam se zdi ta plača razmerna glede na naš trud in „pičle" študije. Hvala Vam za „kršćansko ljubezen"!
Naš stan primerjate rokodelskemu, naše študije — onim „Lehrpubov"! O, sarkazem, ironija, — ne! surovost, kakeršne še ni slišalo naše uho! Lepe primere! Kam pridemo, če počnemo primerjati razne stanove na jednak način ?!
Naj ne govorim o tem dalje, ker prežalostno je, da ste izrekli tako gorostasnost Vi, kojemu pretresa „kršćanske ljubezni" polne kosti jedino le: emancipacija učiteljstva!!
Učiteljstvo in duhovenstvo sta gotovo najimenitnejša a tudi najštevilnejša faktorja, ki delujeta za izoniiko in izobraženost prostega naroda; — če pa bode naš narod v prihodnjosti, in to morda v prihodnjosti, ki ni več tako daleč, če bode tedaj naš narod „politično" zrel, tako si bodeta ta dva faktorja lahko v svesti, da sta k tej politični zrelosti, k povzdigi prostega naroda gotovo največ pripomogla.
Če pa hočemo, da nam vest ne bo imela kaj očitati, da nas narod ne bo obsojal, tedaj si moramo p o d a t i roke, da skupno delujemo za boljšo pri hodn j ost milega naroda, ker le sloga pravo moč rodi.
Ne prepirajmo se, kateri izmej teh dveh faktorjev je imenitniši, kajti po nalogi sta si jednaka! Učiteljstvu izročena je nežna mladina, da jo vzgoja in za življenje dovolj izobrazi, a duhoven-stvu v obče le — odrasli narod.
Da je pa treba že pri mladini početi, če se hoče, da doseže svoj dvojni namen, to ve vsakdo. Vendar nam je naš nasprotnik zvrnil na hrbet vso „nemoralnost" in popačenost sedanje mladine. Da bi bila mladina povNod tako zelo popačena, tega vendar ne smemo trditi. Vendar recimo, da je sedanja mladina bolj popačena, da je nemoralna, razuzdana, — li se sme tak slučaj pripisovati učiteljstvu. No! izjema bi bila lahko tudi tu, — a naše šolske oblasti take  izjeme že
odstranijo, — vzgledov imamo tudi na tem--
polji.
(Konec prih )
Bana, prav blizu pristanišča so se odprli založeni preniogokopi in tako so jeli Vladivostok s trdnjavami obdajati in oživljati, kakor se je to bilo poprej zgodilo z Nikolajevskim. Toda baje tudi Vladivostok nema velike bodočnosti, ker tudi v njegovo pristanišče po zimi led brani. In to bode Rusijo prisililo, da se bode skušala raztegniti ob morskem bregu proti jugu, prej ali slej si bodo Ilusi osvojili kako pristanišče poluotoka Korejskega.
Trgovina v Vladivostoku je dosihdob stanovitno napredovala; vender pa mu manjka nekaj poglavitnega, brez česar ni rasti, namreč proizvajajo-čega zaledja; zahrbtna Mandžurija za to ni sposobna.
Pot je pisatelj nastopil v 23. dan junija 1881. Parobrodič prinese popotnike k izlivu rečice Suifun in po tej so se peljali še naprej. Zadnji kos poti so morali storiti v trojki, v znanem ruskem vozilu. Jedini večji kraj spodnje Usuriške pokrajine je Nikolsk. Mislite si dolgo cesto, dvakrat tako široko, kakor so naše urnetalne ceste, toda z blatom do kolena in potem ob straneh dve dolgi vrsti raztrganih, umazanih, lesenih koč — to je sibirsko mesto, taka so vsa od Amurja do Urala. V slebarnein najdeš belo in zeleno  prevlečeno leseno  cerkev, v
sleharnein iste ostroge, okolo njih skednje in obsežna dvorišča, iste dolge plotove in iste žganjarnice povsodi.
Zanimljive so poštne naprave na velikih cestah Sibirije, ki jih je seveda le malo. Vsaksebi po 15—30 kilometrov so poštne postaje; njih gospodarji se za vladno nagrado zavežejo, da po zimi in po leti, ob vsaki uri po dnevi ali po noči odpravljajo v vozu pisma in popotnike do bližnje postaje, tako pa, dokler na voljo stoji število konj, od vlade določeno. Kolikoršen je promet na cesti, po tem se ravna to število konj, po troje do sedmero „parov" jih je — v »paru" po troje živali — in popotnik plača v vzhodnji Sibiriji  in v Amurjevi pokrajini okolu 15 „pfenigov" za kilometer, v zahodnji Sibiriji pa le polovico tega.   Vrhu določenega števila živali pa mora poštar še imeti pripravljena dva čila konja, a konj, ki so se vrnili s pota, mu ni treba prej napreči, dokler neso počivali vsaj tri ure. Koliko je daljave do bližnjih postaj, koliko je do tja voznine, kakšna pot, so-li mostovi ali bodo pa bro-dišča, to vse popotnik lahko čita v okviru pod steklom, potrjeno z oficijalnim pečatom  in kolkom na I vsaki postaji poštni.   Potem pa mora poštar pisa-
vati knjigo, ki se vanjo natančno zapisuje, kedaj in s katerim voznikom so mimo prišli listi in poto-valci, tudi se vanjo zabeleži ime potovalčevo, kadar doide; če ni konj, če so na potu vsi, kolikor jih je določenih, o čemer se popotnik iz knjige lahko natančno uveri, potem mora pa počakati, da pridejo nazaj in odpočijejo svoje tri ure. Čegar ime je prvo uknjiženo, tisti dobi prvi konje, drugače je, če komu potni list odločuje prvstvo. Ta naprava je popolnem dobra in se tudi v istini dobro zvršuje.
Čez nekoliko dni so dospeli k bregu Hanka-jezera (dolgo okolu 95 kilometrov in široka 74 kilometrov) ; jezero se vidi otožno, ker po svojem obrežji nema gozdov in holmov. Tudi vožnja po njegovi iztočnici, po krivudasti Sungači, je pusta bila. Sungača se izliva v Usuri, in ob tej vodi je natre-senih nekaj malo Kozakov.   Žita sejati tukaj m možno zavoljo vsakoletnih povodenj, tem bolj pa se izplača živinoreja in česar še po tem nedostaje, \n namestijo ribe, ki jih je prav veliko po rekah. Na levem kitajskem bregu prebivajo „Goldi", mongolsko pleme, ki pa že odmira več ali manj in le ribe lovi ter sobole.
(Daljo prih.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 5. novembra.
V vojnem odseku avstrijske delegacije je
predvčeraj vojni minister jako obširno govoril o zdravstvenih razmerah v našej vojski. Menil je, da bi se zdravstveno stanje še dosti zboljšalo, ko bi vojaki dobivali večerjo. Za pet krajcarjev na dan bi se za vsacega vojaka lahko pripravila dobra večerja, a on se ne upa tega predlagati zaradi slabih finančnih razmer države.
HrvatMkciiiii saburu se je že predložila reforma uprave. Nadalje je saboru došla pet;cija zastran ustavljene volitve v prvem Zagrebškem vo-lilskem okraji. Dr. Mazzura predlagal je včeraj, da sabor nujno obravnava to peticijo. O nujnosti se bode danes glasovalo, pa bode najbrž zavržena. Po-silovič je interpeloval vlado, zakaj je bil kraljevi reskript, s katerim se je otvoril srbski cerkveni kongres, spisan v madjarščini. V tem in v madjar-skem govoru kraljevega komisarja vidi on rušenje nagodbe.
Teianje države.
Konferenca se še ni sešla in je še vprašanje, če se sploh snide. Vlasti se ne morejo sporazumeti, o čem da naj bi se konferenca posveto-vala. Turčija hoče, da bi se na konferenci razgo-varjalo samo o vzhodnjerumelijskem vprašanji, velevlasti pa mislijo, da bi se na ta način ne dala stvar povoljno rešiti in zahtevajo, da se veleposlaniki posvetujejo sploh o zadevah na Balkanu, da se bode moglo ozirati tudi na grške in srbske želje. Upanje, da bi se ustanovil status quo ante, se vedno manjša. Bolgari se ne bodo sami odrekli združenju. Kakor se da iz poročil iz Sofije posneti, bi Bolgari bili zadovoljni, ako se prizna personalna unija in uvedejo bolgarski zakoni v Vzhudnji Rumeliji, če bi tudi uprava budgeta in vojske ostala ločena. Veo pa, pravijo, ne morejo prijenjati. Konferenca pa že teh zahtev ne more dovoliti, ne da bi kako odško-dovala Grke in Srbe. Bolgare bi sicer Turčija že prisilila pokoriti se sklepom konference, toda Turki nemaju veselja bojevati se ž njimi; razen tega pa tudi zapadne vlasti ne morejo privoliti, da bi turške čete zasele Vzbodnjo Kumelijo. Rusija pa, ki je najbolj navdušena za status quo ante, je neki že tudi dala razumeti, da jej ni po volji, da bi turške čete zasele kraje, katere je osvobodila od turškega ižesa.
Kolikor jasneje postaja, da velevlasti neso jedine in da hod*; konferenca brez vspeha, tem po-gumnejši bivajo llolgari. Srbije se v Sofiji in v Plovdivu toliko ne boje, kakor sprva. Ker je sedaj že skoro gotovo, da Turčija ne bode s svojimi četami napala Bolgarov, bod » lahko vse svoje moči zbrali proti Srbskej. Še nedavno bili so pripravljeni Srbom odstopiti nekatere bolgarske okraje, sedaj so pa že odločno proti temu, da bi se žrtvoval kak bolgarski kraj sosednemu narodu, Kalnokv je v svojem govoru zagotavljal, da je združenje samo delo nekaterih, ne pa vsega bolgarskega naroda. Novejši dogodki pa dokazujejo, da se ves narod navdušuje za združenje. Iz vseh krajev Vzhodnje Rumelije prihajajo h knezu deputacije ter mu zagotavljajo, da je ves narod pripravljen prelivati kri za združenje. Ravno tako se pa tudi ves narod pripravlja za hrambo domovine proti Srbom. Prostovoljci dan za dnevom odhajajo na srbsko mejo. Bolgarski vojaki noč in dan delajo in utrjujejo razne pozicije. Pri Caribrodu in Dragomanu dela nad 5000 osob — Šumakov in Petrov, katera so bili Bolgari poslali v Carigrad, sta se vrnila. Njijina misija ni bila brez vspeha. Turške državnike sta neki preverila, da Bolgari ne nameravajo nič sovražnega proti Turčiji. V Carigradu sedaj že neki žele z dobra pobotati se z Bolgari.
Srbski kralj odšel je z načelnikom generalnega štaba polkovnikom Petrovičem zopet na mejo. Govori se celo, da se je divizijskim poveljnikom že dal ukaz, začeti vojno. To poročilo se ve da se nam ne zdi prav verojetno, ker smo že tolikokrat čuli, da so Srbi prestopili mejo, pa se je to pozneje vselej preklicalo.
<pir.sk i minister vnanjih zadev poslal je okrožnico grškim diplomatiškim agentom pri vlastih, v katerej izjavlja, da Grki žele miru. Da se ohrani mir, pripravljeni so celo zatajiti svoje politične interese. Vznemirjenje grškega naroda vsled dogodkov v Vzhodnji Rumeliji pa kaže, da za Grško ne more biti nič nevarnejšega, kakor ponavljanje takih dogodkov Grška zategadelj želi, da se ustanovi nov red, ki bode bolje varoval grške interese proti ponavljanju takih dogodkov. Koncem okrožnice izraža nado, da bodo vlasti to jemale v poštev in se ozirale na Grke. — Grškim konzulom se je naročilo, naj povabijo grške kolonije, da se udeleže patrijo-tičnega posojila. Grške kolonije v Marseille-u, Odesi, Aleksandriji in Varni so že prostovoljno začele podpisa vati posojilo.
KiiNki minister notranjih zadev grof Tolstoj je popolnem ozdravel in prevzel vodstvo minister-stva. Se nedavno se je govorilo, da se več ne povrne na svoje mesto. Imenovala se je že cela vrsta osob, katere bi ga nasledovale v ministerstvu.
Francosko ministerstvo bode še pred shodom zbornice dalo svojo ostavko. Predsednik republike Grevy bode potem zopet Brissonu naročil se-
staviti novo ministerstvo. Kakor se misli bodo v novo ministerstvo ustopili skoro vsi sedanji ministri, zlasti pa Frevcinet in Goblet
Ilolanri.ska vlada bode zbornici predložila načrt zakona, s katerim se bodo premenile one določbe ustave, katere se tičejo javnega pouka. Do-sedaj se je zahtevalo, da mora država povsod skrbeti za zadostni ljudskošolski pouk, sedaj se bode pa določilo, da naj država podpira ljudske šole le tam, kjer se od privatne strani toliko za nje ne stori, da bi zadostovale potrebam prebivalstva.
Pri občinskih volitvah so po vsem Angleškem konservativci pridobili precej mandatov. V to njim je pomagal razkol mej zmernimi liberalci in radikalci, kateri se je poslednje dni jako poostroril. V več krajih se zmerni liberalci neso hoteli udeležiti volitve če neso upali zmagati s svojimi kandidati, ali so pa dali svoje glasove konservativcem, da so le podlegli radikalci.
Ne bode več dolgo, pa se začne angleško-liirmanska vojna. Angleži so se že dvakrat bojevali z Birmo namreč 1824. in 1852. leta. V obeh vojnah je Birma zgubila skoro polovico svojega ozemlja. Jednaka nesreča jej preti tudi zdaj. Res, da se Birmanci pripravljajo za brambo, in utrjujejo svojo stolico Mandalav, vendar ni verojetno, da bi se mogli vspešno ustavljati izvežbanim angleškim vojakom. Vsa vojna sila Birmanskega kralja broji kakih 15.000 vojakov. Angleži bodo proti Birmi poslali sicer le 10.000 vojakov, a pomisliti je treba, da Birma ne more vseh svojih vojnih sil postaviti na bojišče, ker jih nekaj potrebuje za vzdrževanje reda v deželi, in da so Angleži mnogo bolje oboroženi.
Dopisi.
Ix Uraden 4. novembra. [Izv. dop.] Krasna ideja, da se ustanovi za slovenske kraje slovensko šolsko društvo vzprejeta je bila po celej našej domovini z najvećim veseljem ter je vzbudila splošno navdušenje! In kako bi tudi ne! Vsaj vsak zaveden narodnjak dobro ve, da nam ne bode svitlo sobico nikdar prisijalo, ako sami s svojo močjo ne razpo-dimo gostih oblakov, kateri nam ga zakrivajo. — Ko se je naznanilo, da so pravila nove družbe potrjena, kar čez noč vzrastle so kakor iz tal podružnice, kojim je namen glavni družbi težavno delo olajševati ter jo na vso moč podpirati. Tudi naša akademična mladež, uneta za sveto narodno našo stvar ter zmerom pripravna koristiti svojoj domovini, sklenila je, da si ustanovi svojo podružnico. Včeraj večer sklical je g. stud. jur. A. Rogi na občni zbor h kojemu so se povabili i brati Hrvatje ter Srbi. Človeku je srce veselja poskakovalo videčemu, kak bratski odziv je našlo to povabilo v Hrvatih: v velikem številu pohodili so prvi občni zbor ter ob jednem podružnici pristopili kot letniki, a društvo njih „Hrvatska" upisalo se je kot usta-novnikl To moramo s srčnim veseljem zabeležiti saj nam je to zopet nov dokaz, da je Hrvat udan Slovencu kakor brat bratu, ter nam istotako želi osvo-bojenja izpod tujega jarma kakor mi njemu. Srčna hvala bratom našim na tem dokazu bratske uda-nosti!!
G. Anton Rogina otvori ob V«9 uri seJ° ter razloži s krepkimi besedami namen „družbe sv. Cirila in Metoda." Na to se prečitajo družbena in podružnična pravila, koja zadnja se z malimi spremembami vsprejme G. predsednik zaključi oricijalni del zborovanja, na kar sledi domača zabava, pri ko-jej nas je razveseljeval izvrstni Triglavov kvartet u svojim petjem.
Graški akademični podružnici zagotovljen je sedaj obstanek, kajti ima že blizo 70 udov, mej ko-jimi je 22 Hrvatov, 1 Srb ter 20 Čehov. Slednjič pozdravljamo prav srčno novo podružnico ter jej iz celega srca želimo, da krepko deluje ter v korist narodu slovenskemu procvita.
kola. Odbor „Sokola" skrbel je tudi za smeh in priredil predstav „Klepetca". Ves program objavili bodemo v sobotnem listu. Začetek veselice je ob 8. uri.
— (jNov klinkerjev tlak), ki se izdeluje v Zagrebu, začeli so polagati v Ljubljani za prehode čez makadamovane ulice najprej nasproti sv. Miklavža cerkve. Jednak klinkerjev tlak položil se bode od Slonove kavarne k Luckmanovi hiši, od Luckma-nove hiše k pošti, od Kastnerjeve hiše k Pongra-čevi na dvornem trgu, od slednje pa k deželnemu dvorcu.
— Nov kolodvor za državno železnico) Vsled naročila vrhovnega ravnateljstva izdelal je tukajšnji tehniški urad državne (lludolfove) železnice pretekli teden dva načrta za nov kolodvor. Po prvem načrtu bil bi državni kolodvor na travniku mej kolizejem in Lattermanovim drevoredom, ki drži v Šiško. Na tem prostoru bil bi kolodvor za osobni promet, skladišča za blago in pisarne. Glavnemu ravnateljstvu zdi se ta prostor prikladen, ker je tik južne železnice in bi bila zveza prav lahka brez velikih stroškov. Drugo vprašanje, kaj k temu mesto poreče. Ta kolodvor vzel bi velik del drevoreda in ne vemo, če bi ne bilo mnogo ugovorov. To si je menda tudi železniško ravnateljstvo mislilo, zato je skrbelo tudi za drugi načrt, ki se naslanja na že obstoječ Rudolfov kolodvor, na katerem bi se vzgradila nekatera poslopja, ki so za promet potrebna. Rudolfov kolodvor bode najbrže glavni kolodvor, kar bode v Šiški v veliko korist. Ko bi se pa venderle zgradil glavni kolodvor kje drugej, potem bi Rudolfov kolodvor bil samo „Ran-girbalmhof", to je kolodvor, kjer se urejajo in sestavljajo vlaki.
— (Čitalnica v Cel j i.) V odbor so voljeni: dr. J. S me e predsednik, dr. Filip i C* podpredsednik, dr. Vrečko tajnik, prof. Ž olgar blagajnik, Mih. Vošnjak, Josip Žičkar, Jos. Kro-nabetvogel, Ivan Dečko in prof. V a len čak odborniki. K r e g a r, L a n g e r h o I c, V a u i č in M. Veršec namestniki.
— (Subvencijske bike) kupili so na javni dražbi v Kranji dne 31. oktobra gg.: Miha Jerše iz Jame, Adolt Gale iz Šiške, gospodarsko oskrbništvo „usmiljenih sester" v Ljubljani, gospodarsko oskrbništvo graščine Bled, Aleš Molj iz Trboj, Anton Purgar iz Hraš, Pavel Debeljak z Visokega
I na Poljanskem.  Telice belanskega rodu kupil je g. Drag. Šavnik v Kranji.
— (Trgovinska zbornica v Gradci) je sklenila priporočati prošnjo Gornjegrajskega okrajnega zastopa, da se brzojav napelje čez Mozirje v Gornji Grad in da se napravita brzojavni postaji v Ljubnem in v Gornjem Gradu.
— (V Trst) priplula je včeraj ruska kor-veta „Plastoun", iz Smirne. Pri uhodu v pristanišče bili so običajni streli.
— (Posojilnica Mariborska) imela je meseca oktobra 27.234 goldinarjev 71 kr. dohodkov, 2G.560 gold. 97 kr. pa izdatkov, torej vkupnega prometa 53.795 gold. 68 kr.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Peterburg 5. novembra. Z dnevnim ukazom carja izbrisal se je knez bolgarski, ki je bil doslej v ruskej vojski generalni lajtnant „e la suite" iz zapisnikov; ob jednem odstavil se je kot imetnik 13. ruskega strelskega bata-lijona.
Domače stv ari.
— (V pravni o dbor „Narodne Tiskarne") konstitutoval se je včeraj zvečer in izvolil g. dr. Jos. Vošnjaka predsednikom, g. dr. Fr. M u n d o podpredsednikom.
— (Vitez Vesteneck redivivus!) Okrajni volilni odbor v Voitsbergu postavil je pri predvčeraj snem shodu okrajnega glavarja dr. Julija viteza Vesteneck a, nekdajnega okrajnega glavarja v Litiji, kandidatom za štajerski deželni zbor.
— („Sokolski večer") bode v nedeljo 8. t. m. zvečer v čitalniškem steklenem salonu. Program mu je mnogoteren in bode ravno zaradi tega vsakega zadovoljil. C. kr. vojaška godba poslala je spored obsegajoč dvanajst krasnih komadov, katerim bodo gg. čitalniški pevci in Sokoli še nekaj „svojega" pridali.   Ustopnine bo 30 kr. ze neude So-
Razue vesti.
* (Mesto razrušeno.) Strašni potresi so popolnem razrušili mesto Nicolosi ne otoku Sicilija. Nobena hiša ni ostala nepoškodovana. Škoda je iako velika. Govori se, da je pri tem poginilo mnogo ljudij.
* (Mačke v državni službi.) Ameriški list „Unitest States Courier" omenja, da je mej poštnimi služabniki v Ameriki tudi 1008 maček, katere se vzdržujejo na državne stroške. Njih naloga je preganjati miši in podgane. Imena teh šti-rinožcev neso sicer navedena v oheijalneui spisku tega departementa, ali njih število je vsako leto točno navedeno v spisku razhodov tega departementa. Krmijo jih na državne stroške, in dotir. e znezke upisujejo v knjige, kakor druge stroške. Ako ima katera mačka mlade, se to mora objaviti ravnatelju pošt, da se povekša budget za mačke. Na Francoskem so v vojnih in primorskih skladiščih tudi mačke v državni službi. Včasih imajo krvave boje s podganami, in marsikako mačko podgane tako poškodujejo, da ni več za služb') Tedaj jo odpuste, toda brez pokojnine.
Poslano.41)
Odgovor Poslanemu Borovniškega kaplana A. Beroe-ta i dne 8. t. m.
Dolžnost mi je, resnici na ljubo še to-le Vam odgovoriti: Iz Vašega Poslanega raz vidim, da neste odprtega pisma prav umrli, priporočam Vam, da ga št- berete! Tudi ste dolžni resnici na ljubo, če je nesem jaz pisal, na stavljena vprašanja odgovarjati!
Pomoči iskati pri kompetentni oblastni i i mi ni treba, ker po Vaiej pameti moji otroci zadosti znajo, ker jih od pouka krščanskega nauka gonite, ter že tako bolehnega otroka zato, ker je hotel razlaganje Kristusovega nauka poslušati, obsodite na osemdnevni zapor, tako da bi moral vsak dan jedno uro stati v soli zaprti S tem Vašim ravnanjem so pa jaz nesem strinjal, kakor se sv. Petra angelj varuh ni, ter g* iz ječe rešil — tako sem tudi jaz svojega otroka, za kar se bom moral tudi pri oblastvu odgovarjati in sem se že tudi, pa se tako malo bojim, kakor Vašega pretenja! To pa zato, ker sem dobro poučen o besedah Gospodovih, ki je učil: Blagor tistim, ki zaradi pravice preganjanje trpe1, njih je nebeško kraljestvo! Umete li, g. Berce, te besede V! So Gospodove, ne?!!
Kar pa zadeva ponosnost, o kateri govorite, pa rad verujem, da ste ponosni, in vsak, kdor Vas pozna, ve, da je taka ponosnost slična napuhu. To pa menda veste, da je napuh nasproteu ponižnosti! Kad Vam tudi priznavam, da bi Vas veselilo, ko bi jaz molčal, — pa ker vem, da bi z molčanjem si nakopal tuji greh — sem govoril!
Jane/ ICorštuiU.
*) Za objave pod to rubriko uredništvo ni odgovorno.
K U se k nI i v ne dražbe.
(Iz uradnega lista.) 1. eks. držb. pos. Josipa Ferenčaka iz Skopic, 745 gld., 18. novembru, v Kostanjevici. 2. eks. držba. pos. Ja-neaa Plešča iz Vidošič 14. novembra v Metliki, 1. eks. držb. pos. Margarete Vraničar iz Slane vasi, 1278 gold., 21. oktobra v Metliki. 1. eks. držb. pos. Jure Orliču iz Metlike, 1030 gld., 21. oktobra v Metliki. 1. eks. držb. pos. Šimna Zajca od svetega Jakoba pri Savi 7. novembra v Ljubljani. 3. eks. držb. pos. Janeza Mehka iz Tomažje vasi 10. novembra v Rudolfovem.
Tržne cene v IJ uhlja m
dne 4. novembra t. 1.
		a! kr.			gl. kr.
Pšenica,	hktl.  .   . .	6	0	Špeh povojen, kgr. .	— 68
Rež,	n ...	B	5«	Surovo maslo, ,	-84l
Ječmen,	1» ...	■1	37	Jajce, jedno ....	— | 3|
Oves,		a	0!<	Mleko, liter ....	- 8
Ajdr,	.    • . ' i	4	98	Goveje       meso, kgr.	— !64j
Proso,	n ...	5 36		Telečje         „ „	— 64
Koruza,	a ...	5|4f		Svinjsko        „ „	— 58
Krompir,	n ...	9	BO	Koštrunovo    „ „	— 34
Lcoa,	71 ...	8	—		— 50
Grah,	n ...	8	—		— 17
Fižol,	» ...	8	BO	Seno,   100 k!lo    . .	1 87
Maslo,	kgr. .	—	90	Slama,   *     -      . .	1 78
Mast,	n i	—	80	Drva   trda, 4 □ metr.	7 60
Speh frišen, „		—	56	n   mehka,   „ „	5J50
Meteorologično poročilo.
J	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
> o ta	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer Srednja	737-93 mm. 73733 mm. 736 97 mm. temperatur	8-0° C 9 0° C 8-44C a 8-5°, za	z. svz. z. svz. z. svz. 21° na	obl. obl. obl. d noim	B 00 ram. dežja. alom.
Vremensko poročilo 4. nov. Zračni tlak se ni dosti spremenil, vendar je začel padati na zapadu. V se-vernozapadni Evropi jo zračni tlak najnižji. V Avstro-Oger-skej kaže barometer od 761 mm. na Jadrijanskem morji in do 770 mm. v Vzhodni Galiciji. Vetrovi so večinoma slabi. Nebo je večinoma oblačno. Lahki dež na Južnem Tirolskem, v Istriji in Dalmaciji. — Pričakovati vzhodne vetrove brez premeni be temperature.
D-cLimsijslsa, "borza*
dnć 5. novembra t. 1.
(Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta ..........
Zlata renta ...........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro...........
Napol. ..... . .
C. kr. cekini..........
Nemške marke        . ....
4°/0 drža\ne srečke iz 1. 1854   250 gld
Državne srečke iz 1. 1864 100 gld
Ogrska zlata renta 4°/0    .... . „    papirna renta 5°/0 .....
5% štajerske zemljišč  odvez, oblig ,
Dunava reg  srečke B%   .   .     100 gld
Zemlj. obč avstr. 4y/t0/o zlati zast listi .
Prior, oblig  F.lizabetine zapad železnice
Prior, oblig  Ferdinandove sev. železnice
Kreditno srečke       ....   100 gld
Rudolfe ve Brečke.....10 „
Akcije anglo-avstr banke .       120 „
Trammway-društ volj. 170 gld a. v. . .
82 gld.		45	kr.
82	i,	85	
109	n	10	n
	n	45	n
868		—	n
282	n	40	n
125	n	45	ti
9	n	96 •/,	n n
B	n	94	rt
61	N	70	
126	II	75	n
171	n	50	a
98	n	—	•
90	n	10	i)
104	»	—	n
116	•	—	n
124	R	70	n
115	n	—	n
106	n	50	a
176	n	25	
17	n	80	
98	a	25	
183	•	—	
Briško Tino
Poslano.
Ker nekateri trošajo vest, da sem jaz dal priobčiti v .Slov. Narodu" inaerat „Oženi 1 bi se", izjavljam s tem, da se rečeni inserat ne tiče moje osobe. 1660)
V Šiški, 4. novembra 1885.
Boštjain Tome,
gostilničar in mesar.
Potovalci
za poljedelske stroje
se takoj vsprejmejo. ^12-6)
Kje? pove upravništvo „Slovenskoga Naroda".
Od sobote 31. oktobra naprej
vmr le neiaj ftnij videti
*v lxotel-u_ „3ta-dt Wien"
v uličnem lokalu, pritlično, uhod Fran Joslpova oesta,
IZREDNA PREDSTAVA
19 letne herknlice, boriteljice ni akrobatke
gospodičine ELEONORE
predstava MM.
v kakem malem mestu, trgu ali večjem kraji na dobrem prostoru i-«š<-<* mo v najem. — Natančneje pove upravništvo ,Slovenskega Naroda". (640—3)
V najem
so da zaradi smrti, v Črnem Vrlin pri Idriji slnciina ta prodal© uieAsneg« o1hr» in toi>uk>«. zraven prostor za spravo blaga (magacin), klet, čedno stanovanje s tremi sobami, kuhinja z vsemi pripadajočimi pripra-ami. Hiša je tik farne cerkve. Kdor želi vzeti v najem, (»glasi naj se — pismeno ali osobno — pri podpisanem lastniku. V Črnem Vrhu 29. oktobra 1885. (647—2)
jfLnton Plešner.
Št. 12.580.
(634—2)
Vidi se od 10. ure zjntraj do 9. ure zvečer.
L prostor JSO kr., II. prostor lO kr. — Vojaki in otroci polovico. (636—4)
Dijaške ustanove.
S pričetkom tekočega šolskega leta izpraznjeni sta pri magistratu, dve mesti cesar Fran Josipovih, po Ljubljanski mestni občini ustanovljenih štipendij po 50 gld. na leto.
Pravico do teh štipendij, katere podeljuje mestni odbor Ljubljanski, imajo ubožni, v Ljubljano pristojni, ali ko bi tacih ne bilo, sploh na Kranjskem rojeni, tukajšnjo realko obiskujoči dijaki.
Prošnje, katerim je priložiti krstni in ubožni list, potem pa šolski spričevali zadnjih dveh semestrov, ulože naj se do JIO. novembra t. 1. potom šolskega ravnateljstva pri magistratu.
Mestni magistrat Ljubljanski,
v 28. dan oktobra 1885.
Župana namestnik: V on čina.
(sloveča rebula> <632-8>
letos jako sladka in izredno dobra, prodaja se
na Bagner-Catterinijevi graščini „Dobra"
irisu ZBrd-iH pri O-orici
hektoliter po 20 do 24 gold.
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar
Tujci i
4. novembra.
Earopa t   Kantarack iz
Linca. — Kinhofer iz Trsta.
Pri Nioiau t Kaiser, Herb-stein z Dunaja. — Kanka iz Urna. — Unger iz Gradca. — Plo\vitz z Dunaja. — HOgels-berger z Notranjskega. — Hu-mitin iz Ljubljane. — Czech z Dunaja. — Demšar iz Kamnika. — pl. Landnurst iz lie-rolina.
Pri MnIMI: Schulhef z Dunaja. — Montanelli iz Trsta.
— Suchy z Dunaja. — Kesler iz Celovca. — Deperis iz Kočevja.  —  Pollak iz Zagreba.
— Arlt z Dunaja. — Bučar iz Črnomlja. — Bohntinsky iz Prago.   —  Schwarz iz Reke
— Ott iz Gradca.
Pri «-«'Nitrji Avstrijskem: Mozza ll Pazna. — Šeifert iz Pulja.
Pri Južnem kolodvoru i
pl. Preen iz Budimpešte. — VVinter z Dunaja. — pl. Muhl-hofer iz Gorice.
Umrli so:
30. oktobra: Marijana Pod-peskar, dekla, 33 let, Sv. Flo-rijana ulico št. 10, za otrpne-njem srca. — Pavel Bončar, hišnega posestnika sin, 10 m., Prod Škofijo št. 17, za v.iet-jem sapnika.
2. novembra: Matevž Bre-skvar, gostač, 63 let, Karlov-ska cesta št. 7, za starostjo. — Fran Kadunc, trafikantov sin, 1 */« b'ta, Frančiškansko ulice št. 6, za angino. —■ Anton Korbar, pletcničar, 51 let, Poljanski nasip št. 50, za je-tiko. — Meta Pristov, gostija, 63 let, Hrenove ulico ši. 5, za vodenico.
3. novembra: Marija Stu-par, zidarskega polirja žena, 48 let, Rimska cesta št. 20, Za spridenjeiu trebušnih delov.
V deželnej bolnici:
28. oktobra: Marija Božič, rudokopova žena, 29 let, za mrzlico. — Ana Smrekar, gostija, 66 let, za katarom v črevesu.
29. oktobra: Marijana Hir-šenfelder, delavčeva hči, 11 let za spridenjeiu krvi po vročinski bolezni.
30. oktobra: Urša Ivančič, dninarica, 36 let, za jetiko. — Marija Grošel, čevljarjeva žena, 42 lot, za jetiko. — Ana Ja-vornik, 54 let, za vodenico.
1. novembra: Janez Križe, gostač, 74 let, za vodenico. —Alojzij Trtrik, dninar, 44 iet, za jetiko.
Blagorodni gospod Fragner, lekar v Pragi 1
Prosim, pošljite mi blagovoljno 2 steklenici dr. Rokovega zdravilnega balzama. Kar se tiče upliva tega balzama, moram izreči popolno hvalo, kajti že več meBecev sem imel hudo mrzlico, katere nesem mogel odpraviti, ko sem pa začel rabiti ta balzam, je minula. S spoštovanjem
Slavonija. Josip Bene**, Kaštel št. 23.
Veleceojeni gospod!
Iz srca izrekam svojo na j i skrene j to zahvalo za Vaš dr. Robov zdravilni balzam, s katerim sem ozdravil Hvoje do'goirajne sir:'Šne želodčeve bolečino, če tudi žo nesem imel nobenega upanja, da bi mi še kaj pomagalo. Se jedenkrat mojo presrčno zahvalo. S spoštovanjem
Maribor u. D., na Spod. Štajerskem. Ferd. l.eUio-r, dimnikar.
Hitra In t: (lova
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to }e glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše it*»muve .*•#■«•*/.» fi<». da Be
prebatljenje uravna, da se pravo mešanje Jofvi doseže, da bo odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže več let splošno znani in priljubljeni
dr. Rosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jako skrbno, upliva uspešno pii vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napelji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pi i krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled molenja prebave); isti oživ'ja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je /.<">)• j gotovo in priznano ijml.vkn itvinave sretisivtt postal in so >>ploŠ7io razširil.
Na stotine pisem v pri/.nanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na franklraco dopise na vse kraje proti postnemu povzetju avote.
VIZITNICE
priporoča
,\.\i:0't\:\ TISKARNA"
V  I. Hll.l |:u- .
STrstrjezrc je I
Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, naj povsod izrecno <lr. i:«'»»v zUruvilnl balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi
zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Roaovega zdravilnega balzama.
Prav«
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi so samo v glavnej zalogi izdelovalca B. Frngnerja, lekarna „k črnemu
orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—8. V Ljubljani: O. Ploooli, lekar; Vil j. Mayr, lekar; Eras. Birschitz. lokar; Jos. Svoboda, lekar; J. pl. Trnkoczy, lekar. V Postoj i ni: Fr. Baccarcich, lekar. V Kranji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoll. lokat j Jos. Bergman, lekar. V Kamniku: Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Chri-■tofoletti, lekar; A. de GironcoV, lokar; R. Kttrner, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V O glej i: DeMa Datraio, lekar. V Trstu: Ed. de Leiten-burg, lekar; G. Prendini, lekar; G. B. Forabosoh*, lekar; Jak. Serra-valto, lekar; Anton Suttlna, lekar; Karol Zanettl, lekar. V Zagrebu:
C. Arazlm, lekar.
Jja^"' Vse lekarne in večje trgovine z mater3 jalnim blagom v Avstro-O grške j Imajo zalogo tega zdravilnega balzama.
Tam so tudi dobi:
^rsižlro d_o:ccLSiče 23Q,£t»ZiH©
zoper bule, rane in vnetje vsake vr.ste.
Ako bo ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v p'*siu iu pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične oteklino in puti ko, zoper kronično vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, 6e si kdo nogo spahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri ra/.pokao'b rokrh, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekočo rane, odprte noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo.
Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazdo v kratkem vso gnojico na-se in lano ozdravi. — To mazilo jo zato tako dobro, kor hitro pomasta in ker so po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnoj t ca ven pofegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprle in tekočo rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še le so mazilo nanje prilepi.
V ikatUicah g>» 25 in        *»'• (136—13)
I5al%am za uho.
Skušeno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhoBt, in po njem so dobi popolno že zgubljen sluh. 1 sklenica 1 gld. av. vel}.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarn«'