V UUMLIA*
Poirnin. i)laA«na • uotortnt
Leto LXII
V Ljubljani, v čelrtek 15. marca 19>4
Štev. 62 a ufl!<ltena 1 50 I >in
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletna 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ui. 6/111

Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 ta 10.349 za tnserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Telefoni nredništvai dnevna alniba 2959 — nočna 292994 ta 295»
U prava: Kopitarjeva 6, telefon 2993
lakaja vsak dan zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
„Reševatije" podonavskih držav
Klaverna rimska konferenca...
Pogodbe bodo sklepali pozneje - Madjarska noče zatajiti Nemčije, Avstrija noče revizionizma
Prvi sestanki
Rim, 14. marca. b. Točno ob 12 je prispel avetrijski zvezni kancler dr. Dollfuss v beneško palačo, kjer ga je pričakoval italijanski državni podtajnik za zunanje zadeve Fulvio Suvich, ki ga je odpeljal k šefu italijanske vlade Mussoliniju. Skupna pogajanja treh ministrskih predsednikov se bodo pričela šele jutri in se bodo končala naj-brže pojutrišnjem. Pred sestankom z Mussolinijem je dr. Dollfuss ob 11 obiskal madjarsko poslaništvo, kjer je imel celo uro zaupno posvetovanje z ma-djarskim prvim ministrom Gombosom.
Jutri ob 1 popoldne bo prva skupna konferenca vseh treh ministrskih predsednikov. Danes popoldne je na rimskem hipodromu bila svečana prireditev na čast obeh gostov. Zvečer priredi Mussolini svečano večerjo in diplomatski večer. Iz vsebine dosedanjih rimskih razgovorov se vidi, da gre poglavitno za skupne smernice gospodarskega sodelovanja. Poročevalci budimpeštanskih listov v Rimu javljajo, da se težkoče, ki so se pojavile pri reševanju teh problemov, nikakor ne smejo podcenjevati, Madjarska zahteva od Italije predvsem koncesije glede dobave žita. Kar tiče konkretnih uspehov, se trdi, da bo v Rimu sklenjen »pactum de contrahendo«, kar pomeni, da se bo konkretno sklepanje gospodarskih dvostranskih pogodb med tremi državami preložilo na poznejšo dobo. Italija podpira Avstrijo v borbi proti priključitvi k Nemčiji, Madjarska pa daje podporo, da ji olajša pritisk od strani Male zveze.
Upi na Češkoslovaško
Dunaj, 14 marca. b. >ReichiSposl< poroča iz Rima: Madjarska vlada je bila včerdj obveščena, da se tako v Parizu kakor tudi v Pragi smatrajo rimsku pogajanja kot temelj za mir v Evropi ter za ozdravljenje držav v Podonavju. Dalje se trdi, da je rimska vlada obveščena iz
Prago, da bo dr. Beneš nn italijansko spomenico ' odgovoril principiclno pozitivno pred češkoslovaškim parlamentom, zaradi česar obstoji možnost zbližnnja med Malo zvezo in Rimom. Seveda ho šla Italija Pragi na roko do skrajnih ineja. To ne •|K>rneni, da jo prevzel vodstvo v Podonavju v svoje roke kdo drugi, kajti v Po-donavju moru vladati pojiolna enakopravnost. To sledi že odtod, da sc v Rimu nc bo sklenil noben sporazum ali pakl med trcini državami, ampak Ic sporazumi med Avstri jo-Mad jarsko in fttaLijo-Mad jursko in Avstrijo-i talijo.
Kisli nasveti Italije
Rini, 14. marca. b. O programu rimskega sestanku prinaša danes »Giornale ti ltalia« uvodni članek, v katerem pravi med drugim: Italija ne namerava odtrgati Avstrije in Madjarske od Male zveze, Francije iu Nemčije. Odnosi med temi državami sc bodo lahko razvijali v skladu s splošnimi evropskimi interesi. Sporazum Italije z Madjarsko in Avstrijo nima uiti odkritih, niti zakulisnih sovražnih teženj proti katerikoli drugi državi. Prirodni izhod nn morje zn Avstrijo in Madjarsko jc Trst. Italijo pri tem ne vodijo težnje zn tem, tla postane Trst konkurent hambtirški luki. Avstrija lahko svobodno izbira, kam bo usmerila svojo trgovino, jasno pa jc, d« teži na Trst. Vsi poskusi, da sc to prepreči, so zaman. Hamburg obljublja Avstriji olajšanje pri uvozu kave, čaja in kakava, kljub temu pa se bo avstrijska trgovina usmerila nu tržaško luko. Po teh nasvetih, ki jih daje »Giornale d ltalia« Avstriji, se obrača tudi na Malo zvezo in ji svetuje, da brez omahovanja in rezerv podpira italijansko politiko, ki da ho zaščitila legitimne interese Italije in njenih pri-I jatcljcv in da ln politika v nobenem oziru nc nasprotuje legitimnim interesom drugih držav.
Položaj v Španiji
Izbruh splošne stavke
Odločni ukrepi notranjega ministra proti revolucionarjem
Vprašanje šolske vzgoje
V razpravi o proračunu prosvetnega ministrstva je več narodnih zastopnikov izreklo mnenje, da naša šola ne daje jjovsem zadovoljivih rezultatov, kar se tiče vzgoje mladega človeka v državljana. Zato se je slišal iz te razprave iz vseh govorov refren, da naj se naša šolska vzgoja še bolj usmeri v narodnem prav-cu in da naj se vzgojno delo v narodnem duhu ojači.
Vprašanje, ki je bilo s tem načeto, je zelo vt.žno in tako zelo posega v naše politično in kulturno življenje, da jc dolžnost našega časopisja, da se tudi ono s tem bavi. Zakaj zdi se nam, da je nekoliko površno gledano, če kdo samo toži, da naša šola svojega glavnega vzgojnega namena, ki je v izoblikovanju dobrega državljana, v pravilen naroden tip, v zadostni meri ne izpolnjuje, ne ve pa povedati, kaj je temu vzrok in kako temu odpomoči. Če se namreč samo zahteva, da bodi šolska vzgoja še bolj nacionalna, se nam zdi prvič, da s tem zelo meglenim pojmom ni povedano ničesar konkretnega, drugič pa se s takim očitkom tudi dela neinala krivica našim šolnikom, ki na tem polju čisto gotovo store nc samo, kar morajo, ampak tudi vse, kar po svojih močeh do najskrajnejše mere morejo. Organična hiba našega šolstva, ki zavira dosego njenega vzgojnega namena, tiči čisto drugod. Naj o tem povem nekaj svojih misli.
Prvič: Napačno je od šole, pa naj bo tudi državna, zahtevati in pričakovati, da bi državljana v političnem smislu, takšnega, kakršen odgovarja obstoječemu javnemu sistemu, družabnemu redu in usmerjenosti vladajoče generacije, fabricirala v dovršeni obliki. Tega nikoli ni bilo in nikoli ne bo. Življenje se ne da s silo oblikovati in na gotovi stopnji razvoja zadrževati, kakor bi kdo želel in hotel, ampak ono neprestojno in nevzdržno teče naprej. Tudi šola, pa naj bo še tako etatizirana, tega čudeža ne more storiti. Iz tega sledi nauk, da se v šoli ne sme zahteva po enoličnem, strogo na vseh straneh izklesanem, et;stičnem državljanskem tipu prenapenjati, ker taka metoda neizogibno v mladi duši zbudi reakcijo. Kjer se je ta življenjska resnica prezirala, sc je redno in vedno zgodilo, da je šola rodila baš nasprotno usmerjeno generacijo, nego je sama hotela in se zanjo trudila. Sam škof Dujianloup jc dejal, da je francoska katoliška šola v/gojila proti svoji volji toliko framasouov — mimo odličnih katoliških mislecev — zato, ker je v svoji neka-toliški tradicionalni konservativnosti preveč tlačila mlade duše v okove svoje konservativne »ieelnosti. Da i>a moderna liberalna šola vzgaja največje revolucionarje, to je znana stvar; vzrok je v tem, ker vzbuja odpor zaradi svojega etatističnega unifomizma na eni, in zaradi svoje verske in etične breznačelnosti na drugi strani, čemur sc pridružuje jjopolna indifirent-nost, kar se tiče sociamega problema. Anglosaška šola nasprotno doseza maksimum vzgojnega uspeha, ker njeno delo za vzgojo državljana ni vsiljeno, ker jc tendenca skoro nc-opažena, ker se dober državljan iz nje in v njej razvija čisto naravno brez vsakega mo-ranja. To je mogoče le, ker zna najti pravo ravnovesje med težnjo mladega človeka, ki si ne pusti zapisati možnosti do čim svobodnejšega duševnega razvoja kritike tega, kar ga uče. pa med potrebo disciplino, ki jo zahteva narodna in državna skupnost, katero zna angleška šola mladi duši priljubiti.
Drugič: Kar se od šole more in mora kategorično zahtevati, je pa to, da osebnost mladega človeka, ki ga ji narod zaupa, najgloblje utemelji v religioznem, socialnem in narodnem etosu. Država in narod se mladini priljubita, če ji pokažemo etične korenine državnega in narodnega občestva, če je vzgojitelj sam dober član svojega naroda in države iz etičnih fun-damentov svoje osebe, in če je njegov socialni nazor utemeljen v etičnih nagibih z njim. Liberalna šola pa je v tem oziru popolnoma odpovedala in vse zlo naše šolske vzgoje je v tem, da nimamo poguma liberalni šolski tip vreči med staro šaro, kakor smo vrgli po pravici med staro šaro liberalni nazor v državi. Tukaj bo treba začeti debato o našem šolstvu in jo do dna izpeljati, čc naj imajo take debate kakšno dejansko korist. Etično globoko fun-diran človek bo v življenju vedno našel pravo pot in bo koristen član naroda, države in ljudskega občestva, naj sc tudi oddalji od tfstega državljanskega tipa, ki mu ga zabičuje ali kot vzor stavlja šola. Takega človeka pa liberalna Sola ne vzgaja, če sc mladi človek sam ali tki e pomočjo izvenšolskih roditeljskih, kulturnih in drugih faktorjev nc vzgoji v takega. To je resnica. ki je nihče ne more utajiti, ker nam jo življenjska izkušnja potrjuje vsak dan. Da pa je etična usmerjenost pouka, ako naj ne-pogrešno usmerja n jegovega duha v vseli okoliščinah njegovega poznejšega državljanskega življenja in ga izoblikuje v značaj trdnih jioli-tičnih in socialnih načel, nemogoča brez religiozne utemeljitve, to nam jc pred par dnevi povedal tak velik bivši svobodomislcc kakor je sloveči nemkši pisatelj in mišice Was-sermann. Tega duha 1*1 liberalna šola |>opol-noma pogreša — ona je poosebljena indifi-renea tako napram religioznemu in nravstvenemu problemu (njena ^morala« jc navadna meščanska korektnost iz egomtičnih motivov) kakor naoram socialnemu. Taka šola jc samo zavira duhovnemu in moralnemu napredku in poglobitvi ter izoblikovanju pravega, značaj-nega in iz lastne moralne odgovornosti delujočega državljana in narodnjaka.
Tretjič: To bom pu povedal prihodnjič.
Šolnik.
Dunajska vremenska	napoved. Južne Alpe:
Širokalno deževno vreme	bo še trajalo, temperatura bo narasla.
Zagrebška vremenska	napoved. Porast oblačnosti, zlasti v eevernih in	zapadnih krajih. V gor-•kih krajih in v Primoriu zelo deževno. Topleje in vetrovno.
Rim, 14. marca. Z. Zdi se, sodeč po prvih vtisih, da sestanek v Rimu ne bo imel onih posledic, ki so jih nekateri tako v dobrem, kakor v slabem smislu, pretiravali. Zamisel, da bi sklenili trodr-žavni pakt, se sploh ne omenja več, toda le s pridržkom, da se je Italija temu cilju odrekla, ker Madjarska noče biti vklenjena v neki blok, ki bi bil čisto očitno naperjen proti Nemčiji in ker tudi Avstrija noče popolnoma v skupino, ki bi imela preveč značaj revizionistifne trozveze. V Rimu skušajo sedaj doseči nekaj, kar je v sredi, kar bi vsaj delno pomirilo madjarske skrbi in avstrijske predsodke. Če torej bloka ne bo, ga bodo nadomestile dvostranske gospodarske pogodbe, ki bodo olajšale izmenjavo blaga in medsebojna plačila. Poleg tega bo na dnevnem redu tndi nekaka posvetovalna pogodba.
Značilno je, kako se italijanski tisk trudi, da bi vplival pomirjevalno na vse strani in da se skrbno izogiblje vsakih tudi najrahlejših napadov na Nemčijo in na države Male zveze. V splošnem pa naglašajo, da je Francija pokazala mnogo razumevanja za italijanske načrte, da je Nemčija skrajno nezaupljiva glede ciljev rimskih razgovorov in da kaže Mala zveza v splošnem odkrito sovraštvo proti rešitvi podonavskega vprašanja, kot jo je zasnoval Mussolini v rimskem sestanku. V poučenih krogih zatrjujejo, da se Francija trudi, da bi Hpoprijaznila stališče Italije o Podonavju s stališčem, ki so ga izrazile države Male zveze, in o nekem francoskem diplomatu poročajo, dn je izrazil strah, češ, »da bo hitlerizem v Avstriji zmagal, ako se vse podonavske države v kratkem ne sporazumejo o sredstvih, s katerimi hočejo trajno za-jamčiti neodvisnost Avstrije«. Iz tega se mora sklepati, da rimski razgovori nikakor ne tečejo gladko in da imajo prav tisti, ki so rekli, da bi bilo za prestiž italijanske diplomacije boljše, če bi bila sestanek preložila na poznejšo, bolj dozorelo dobo. Rimska konferenca stopica na istem prostoru in zaenkrat ni videti, da hi se ji odprla vrata v kakšno plodovito snter.
Madrid, 14. marca. c. Danes jc proglašena splošna stavka. Vendar vlada misli, da stavka tudi tokrat ne bo uspela. Sedaj se vlada trudi, da bi sklenila sprazum s stavkujočimi brez posredovanja sindikatov. Notranji minister Alonso je izjavil, da bo kmalu razorožil yse španske stranke. Izgnal bo iz Španije tudi vse inozemske agitatorje.
Pariz, 14. marca. m. Po vesteh iz Madrida se jc uvedla v Španiji cenzura za brzojavke v notranjosti države in za inozemstvo. Čeprav je vlada to snoči v svojem komunikeju demantirala, da se pripravlja generalna stavka, ne more nihče predvideti, kaj se bo zgodilo v prihodnjih urah. V
Belgrad, 14. marca. m. Včeraj so se vrnili iz Tirane zastopniki tukajšnje Izvozne banke, ki so se mudili v albanski prestolnici zaradi ustanovitve in protokolacije podružnice te banke v Tirani. Zastopniki tukajšnje Izvozne banke so jx> jx>vratku v Belgrad izjavili, da se v Albaniji na prvi pogled vidi, da je Italija v to državo vložila velike kapitale, s katerimi so se izvršila velika javna dela kakor pristanišče v Draču. Krogi, ki dobro poznajo albanske gospodarske razmere, so mnenja, da Albanija ne bo mogla nikdar povrniti Itafijt denarja, ki ga je vložila v to državo. Zastopniki Izvozne banke so se izjavili, da je kmetijstvo v Albaniji še na zelo pri-
Tarasi pri Barceloni so sindikalisti vrgli bombo v hišo nekega tovarnarja, kjer so bile tri osebe težko ranjene. V Barceloni so pa anarhisti zažgali tramvaj.
Madrid, 14. marca. p. V Barceloni so včeraj hoteli neznanci zažgati grob polkovnika Macie, znanega umrlega voditelja Kataloncev. Grob so že polili z bencinom, toda varuhi pokopališča so neznanca s streli pregnali proč. — Danes je izšla tu samo konservativna »Epoca«, ki ostro zahteva od vlade, naj razpusti socialistično stranko. V Barceloni generalni štrajk ni uspel, pač pa je večje štrajkovno gibanje v nekaterih mestih.
mitivni stopnji in da sta glavna izvozna predmeta Albanije oliva in divje kože. Albanski krogi pa baje zelo mnogo pričakujejo od podružnice Izvozne banke v Tirani tn računajo, da se bodo gospodarske zveze med Jugoslavijo in Albanijo zelo okrepile.
Tirana. 14. marca. AA. Včeraj so tu parafirali protokol o obmejnem prometu med Albanijo in Jugoslavijo. Protokol so parafirali za Albanijo zunanji minister Džafer Vila in njegov pomočnik Berat, za Jugoslavijo pa pooblaščeni minister v Tirani Jovan Djonovič in šef balkanskega odseka v zunanjem ministrstvu dr. Ivan Subotič.
Nova preganjanja katoličanov v Rusiji
Berlin, 14. marca. TO. Nocoj je prišla iz Moskve vest, da je sovjetska vlada aretirala 9 protestantskih in 6 katoliških duhovnikov, ki so delovali med nemškimi manjšinami ob Volgi. Sovjetska vlada je dvignila proti njim obtožnico, da so vršili bogoslužje brez dovoljenja. Skupno število vseh nemških katoliških oziroma protestantskih duhovnikov, ki so bili aretirani ali se nahajajo v internaciji, znaša po teh vesteh 75.
Nov polet v stratoslero
Leningrad, 14. marca. p. Danes je bil spuščen v stratosfero nov ruski stratostrat, ki je popolnoma avtomatiziran. Stratostrat je dosegel višino 18.000 metrov. Na tej višini je bila izmerjena temperatura, ki je znašala minus 50". Ko jc stratostrat dosegel določeno višino, je avtomatično počil, tedaj pa so se avtomatično razvila padala, na katerih so bili pritrjeni merilni in drugi aparati ter počasi padla na zemljo, kamor so prišla popolnoma cela in z njimi vsi avtomatični instrumenti.
Poljska-Nemčija
Varšava, 14. marca. p. Poljska vlada je z jutrišnjim dnem sklenila priznati Nemčiji vse ugod nosti pri carinah, kakor jih uživajo ostale države. S tem l)o nemški uvoz na Poljsko ocarinjen po minimalnih postavkah. Istotako bodo padle vse discriniinaeije, ki so ovirale uvoz poljskega blaga v Nemčijo.
Berlin. 14. marca Ig. V iizvajanju poljsko-nem škega sporazuma sla obe vladi sklenili, da ukineta vse odredbe, ki so tako nemškemu kakor poljskemu tisku ovirale svobodno krelanje po obeh državah. Ta odredba stopi v veljavo z jutrš-njim dnem.
21. marca - japonska ofenziva v Mongolijo
Nasprotno pa poročajo o tajni pogodbi med Rusijo in Japonsko
London, 14. marca. Z. Uradna poročila iz Šangaja poročajo nocoj, da je vrhovno poveljstvo japonske armade pripravilo že vse, na nadaljuje ofenzivo v notranjost Mongolije (Kitajske). Japonske čete se zbirajo predvsem v okolici Dolonora, kamor prihajajo tudi zelo močne čete mandžurske armade. Po drugih tudi uradnih poročilih pa se nahajajo na ozemlju mandžurske države 8., 9. in 14. divizija japonske armade v polni bojni moči. Nadalje deli 6. in 7. divizije, dve konjeniški brigadi in močni oddelki 1., 2. in 4. divizije. Tukajšnje japonsko veleposlaništvo je v uradnem poročilu te vesti kot netočne zavrnilo. Kljub temu pa se vzdržuje mnenje, da se bo japonska ofenziva v kitajsko Mongolijo, ki je bila doslej pod sovjetskim vplivom, pričela že 21. marca.
Iz Harbine pa poročajo, da se tam uporno vzdržujejo glasovi, da jc med Jajonsko in Sovjetsko Rusijo žc prišlo do tajnega sporazuma o vzhodno-kitajski železnici in da je sovjetska vlada s tem sporazumom prodala to železniško podjetje za 135 milijonov jenov. Doslej o tem še ni uradnih potrdil, vendar nekatera znamenja hažejo, da je prišlo do velike izpremembe. Opaža se, da poprejšnja napetost ponehava.
Tokio, 14. marca. TO. Nocoj je izšlo uradno poročilo, da je dne 11. marca neko rusko letalo preletelo rusko-mandžtirsko mejo in da je bilo prisiljeno pristati ua ozemliu iriandžurskega cesarstva, in sicer
v jx)krajini Mišan. Oba ruska letalska častnika sla padla v roke banditov, a jih je slednjič mandžurska policija vendarle rešila in sjiravila na varno. Uradni jaj>onski krogi pripisujejo temu incidentu veliko važnost zaradi tega, ker je Rusija doslej vedno zani-kavala, da krši mandžursko mejo.
Poljska za javna dela
Varšava, 14. marca. c. S tem, da je poljska vlada sklenila, da izda vsoto 2 in pol milijarde dinarjev za javna dela, se že občutno pozna, da si bo poljsko gospodarstvo od tega silno opomoglo. Lesna industrija je dobila zelo veliko naročil, pa ludi kovinska industrija ne zaostaja. V teku zadnjih 5 let lesna in kovinska industrija še ni bila tako zaposlena kot je sedaj. Zboljšanje se računa na 30 do 507o.
Mirovni predlog sovjetske vlade
„Vse države sveta naj med seboj sklenejo nenapadalne pakte"
liondon, 14. marca. c. 0 sovjetskih načrtih za mirovno ofenzivo čuio diplomatski sotrudnik »Dailv Telegraphac, da pripravlja sovjetska vlada predlog, po katerem naj bi vse države sklenile med selmj nenapadalne pakte, razen tega pa hi se morale obvezati, cla sc hodo medsebojno podpirale proti napadalcu. S tem predlogom ho stopila sovj. vlada pred svetovno javnost v trenutku, ko Im končno pokopana razornžitvena konferenca, kar je pn mnenju Moskve ie danes gotova stvar. Definicija napadalca ho enaka, kakor je bila določena v nenapailalnem paktu, ki ga je sovjetska Kusiia sklenila lani z nekaterimi svojimi sosedi. Isti dopisnik čuje nadalje, da teii sovjetska liusija nadalje:
1. Da izvede izolacijo Japonske, zn katero nc
2. Da se čimprej doseže pravo zbližanje s Francijo, ki ho ta ruski predlog odklonila, ker vsebuje obveznosti avtomatičnih sankcij, ki grede preko določbo lokarnske pogodhr in Velika Rri tanija ne ho sprejela nobenih obveznosti na kon tinentn, ki hi šle čez predpise omenjene pogodil«
Stavke v Pešti
Budimpešta. 14. marca. b. Danes so jc pri. Ključih) stavkajočim čevljarskim delavcem zo pet novo večje število čevljarskih delavcev, laku da znaša sedaj število vesli 12.tM>0. Policija jc sklenila (»otrebne korake, da prepreči stavkajočim. dn ne
verjame, du i»o podmi-uiti tak aenupadaiui pakt. 1 so prišli >
bi ovirali pri delu one delavce, ki službo.
Albanija se je prodala Italiji
Kljub temu pa upajo naši trgovci, da bodo okrepiti zveze z Albanijo
Proračunska seja ljubljanskega občinskega sveta
Ljubljana, 14. marca.
Letos je bil ljubljanski občinski svet bolj priden. kakor lani, zakaj proračunska seja se vrši že sredi marca, tako da bo — upajo pioračun pod streho še pred t. aprilom.
Seje, ki jo je ob 5 popoldne otvoril župan dr. Puc, so se udeležili prav vsi občinski svetniki, razen dr. Bohinjca in Rupnika, ki sta bolna in dr. Ravniharja, ki je zadržan. Bansko upravo je zastopal dr. G u š t i n. Dobro zasedena je bila tudi galerija.
Zupan dr. P u c sporoča, da je banska uprava potrdila obe sklenjeni pogodbi s KDE iu s Česnjem. Nato je v imenu občinskega svela čestital g. Turku k imenovanju za gasilskega starešino. (Aplavz.) G. Turk se zahvali nato za čestitke.
Se uni g pripominja, da banska uprava ni poklicana za potrditev obeli pogodb, ampak ministrstvo.
Zupan odgovori, da ima g. Seunig pravico le polemizirati proli zapisniku kot takemu, ne pa proti banski upravi. Sicer pa bo banska uprava itak poslala pogodbi ministrstvu v vednost.
Poročilo g. Tavčarja
Načelnik finančnega odseka g. Ivan Tavčar jc imel nato obsežno, poldrugo uro trajajoče poročilo k predloženemu občinskemu proVačumi.
Iz poročila posnemamo med drugim:
Občinski proračun za leto 1034 izkazuje rednih i/dalkov 47,934.474 Din in prav toliko tudi dohodkov. V primeru z lanskim proračunom je letošnji proračun višji za 2,095.399 Din. Povišek proračuna ic pa le računskotehničnega značaja, dejansko je le-losnji proračun celo nižji od lanskega.
Regulacija Ljubljanice
Navzlic pomanjkanju denarja in redukciji drž. in samoupravnih proračunov, se je občinski upravi jKisrečilo, I. 1931 začeta regulacijska dela nadaljevati.
Od teta 1431 do 1933 je bilo izdanih 12 milijonov dinarjev za regulacijo Ljubljanice do frančiškanskega mostu. Neizvršen je ostal še izkop 1er ureditev struge od Frančiškanskega mostu do izliva Malega grabna, naprava zatvornice na Vrazovem trgu ter ureditev spodnjega dela struge od Most do jezu na Fužinah. Ta dela so proračunjena na 14 milj. Din, od katerega zneska odpade v breme mestne občine tretjina, lo je okrog 4,700.000 Din.
Mestna občina bo najela v svrho hitre izvršilve vseh regulacijskih del posojilo pri Poštni hran "mri v znesku 5 do 6 milijonov dinarjev. Епако so sc ludi ostali trije iulerescnli regulacije Ljubljanice: 1o jc Glavni odbor, banovina in država obvezali, da bodo plačali svoje prispevke, tako da je upati, da bodo vsa regulacijska dela končana do konca leta 103(i.
Šola za Bežigradom
/adnjih 23 let se v Ljubljani ni gradila nobena šola.
V programu občinske uprave je zgradili vsaj deško in Jbkliško šolo za Bežigradom in dekliško šolo v šenlpetcrskcm, oziroma vodmatskem okraju, kakor tudi obrtno nadaljevalno šolo.
Letos se bo gradila šola za Bežigradom ob gramoznici ob Vodovodni ccsti. Težaška in zidarska dela za novo šolo so žc oddana v izvršitev za vsoto 3.558.769 Din.
Za vsa ostala obrtniška dela, kakor tudi kompletno opremo bodo potrebni še nadaljni 3 milj.
Nova gimnazija
Banovina sc jc odločila, da zgradi novo gimnazijsko poslopje in je v svoi letošnji proračun vnesla tudi tozadevno anuiteto. Mestna občina jc že leta 1930 obljubila, tla da >a zgradbo gimnazije potrebno zemljišče na raz|x>lago 1 o svojo obljubo bo morala letos izpolniti v bežigrajskem okraju.
Delavski dom
Za zgradbo Delavskega doma z vsemi obrtniškimi deli, centralno kurjavo, pralnico in kotli za kuho sc je potrošilo 3,723.836 Din. dočim ic stal inventar 476.1(>4 Din. to ie skupaj 4,200.000 Din.
Uprava Delavskega doma je samostojna institucija mestne občine ljubljanske z lastnim knjigovodstvom jx> principu, da iz svojih dohodkov krije vse režijske izdatke. Amortizacija dolgoročnega posojila pa se krije iz rednega mestnega proračuna.
Električna cestna železnica
Električno cesfno železnico upravlja delniška družba, pri kaieri je občina udeležena z 2/3 glavnico.
Zadnje mesece je bila obnovljena stara proga in zgrajena krožna proga cestne železnice. Stroški teli zgradb znašajo 12,000.000 Din. Zgradba proge Vič — St. Vid. zgradba retnize, delavnic, poclštacijc in drugih pomožnih naprav je stala 39,850.000 Din, lako da znašajo dosedanje investicije cestne železnice 51,850.000 Din. Obratni stroški cestne železnice znašajo 6010.000 Din, obresti od investirane glavnice pa 4.215.000 Din. Ako bi v letu 1933 ostali isti dohodki kot leta 1932, bi znašali vsaj 10,000.000 Din. Primanjkljaj bi znašal tako Ic 255.000 Din. Zaradi gospodarske krize so pa bili leta 1933 dohodki za 1,040.000 Din nižji kot prejšnja leta. V letu 1933 jc zato računati s primanjkljajem okroglo 1.200.000 Din. /a kritje te izgube nima cestna električna železnica nobenih sredstev. Obratni stroški so znižani na minimum, plače uslužbencev so pa tudi tako nizke, da je o prihrankih nemogoče govoriti.
Električna cestna železnica ima od meslne občine 6"„ gradbeno posojilo v znesku 16.204.300 Din. Od tega zneska mora plačevati električna cestna železnica letno anuiteto 1,171.033 Din. Vspričo dcficita pri Električni ceslni železnici zaenkrat ni pričakovati plačila anuitete.
Letališče
\ a/ne promelnc pridobitve smo bili deležni z zgraditvijo aerodrona ua ljubljanskem polju. Mestna občina sc jc obvezala, da preskrbi za novi aerodron potrebno zemljišče. Prvotno je bito v načrtu, da bo mestna občina kupila 500.000 in» sveta, ki sc je doslej uporabljal za voiaško vežbališče. Načrt pa ui bil izvedljiv, ker so lastniki zahtevali za svet najmanj 5 milijonov dinarjev, katerih pa oličina v sedanjih časih nc bi mogla dobiti. Pogajanja so sc nato zaključila lako, da je občina vzela v zakup zemljišče za dobo 30 let. Letna najemnina znaša 124.879 Din.
Ceste in kanali
Koncc leta 1933 ie bilo 5e vedno 39 km ne-»zgrajen.ih komunikacij. Samo v zadnjem letu se je zvišala dolžina komunikacij za 14 km, tako da ima občina oskfbovsiti fe 181 km lonmiinikacif od katerih ie tlakovanih 6.5 odst. Vseh kanalov je
na mestnem ozemlju 61 km in se je zadnje leto na novo zgradilo 2 in pol km.
Občinska uprava se je trudila, da dobi večja sredstva za zgradbo cest in kanalov ludi izven rednih proračunskih sredstev. Posrečilo se ji je v lo svrho angažirati kaldrminski fond v znesku 16 milijonov Din, pofeg dohodkov iz kuluka, ki je prinesel do sedaj okrog 3 milijone dinarjev,
Ni dvoma, da je sedanja občinska uprava vse storila, da vzdržuje in kolikor mogoče zgradi cesl in kanalov ter vsaj deloma nadomesti ono, kar se je v preteklosti zamudilo. V šestih letih se je zgradilo preko 100 cest in ulic, od teh tlakovalo preko 15 km in izpel/alo 24 in pol km kanalov. Bojimo se, da se hu tempo pri zgraditvi cest in kanalov v bodoče preje nekoliko ustavil kakor pa pospešil, kajti katldmiinski fond je izčrpan in iz rednih proračunskih sredstev pa vsled gospodarske krize tudi ni mogoče mnogo pričakovali, kot sc jc že doslej dalo.
Ljubljana plačuje na 25",; banovinski cesitni dokladi letno okrog 3.5 milijona Din, na sreski cestni dokladi pa skoraj 1 milijon Din. Od teli 4.5 mitjema Din nam vrne banovina letno le borili pol milijona Din, ki so namenjeni za vzdrževanje ccst na ozemlju mesla.
Nasadi
V	občinskem proračunu predvideni zneski zadostujejo komaj z.a vzdrževanje obstoječih nasadov. Visa nova dela se vrše iz s redile v pomožnih akciij za zaposlitev brezposelnih. Pri ureditvi nasadov pridejo namreč v poster predvsem zemeljska dela, katera lahko izvršujejo tudi nekvalificirane delovne moči. Razširitev mcs'lnih nasadov jc lorej tudi važen faktor v zvezi s sncijaln.imi akcijami občine.
Investicije in posojila
Občinski proračun ne izkazuje skupnega pregleda vseh občinskih posojil. Posoijila so razdeljena na mestni zaklad, na 6% obligacijsko posojilo, na 6% gradbeno posojilo in na proračune posameznih podjetij. Vsa ta ipo raznih proračunih razdeljena posojila hočemo strniti v celoto in jih obravnavati ipo namenu, za kar so bila najeta.
Doslej je bilo na račun v stanovanjske hiše investirane glavnice odplačanih 6,008.008.39 Din, Skupna vsota investirane glavnice znaia 52 milj. 98.229 Din.
Letna anuiteta za stanovanjske hiše znaša 4,856.954 Din, ki se razdeli ua odplačilo glavnice z zneskom 1,788.678 Din in na odplačilo obresti z zneskom 3,068.276 Din.
Na najemninah dobi mestna občana letno 3,052.250 Din. Vzdrževalni stroški stanovanjskih hiš (popravila, davki in drugo] znašajo 757.067 dinarjev, tako da ostane mestni občini 2,295.183 dinarjev čiste najemnine.
Ker znaša letna anuiteta 4.856.954 Din, čisti donos hiš pa 2,295.183 Din, ostane v breme občinskega proračuna 2.561.771 Din.
Ćez deset let se bodo mestne hiše iz lastnih sredstev amortizirale in občinskemu proračunu bo ostal še del dohodkov iz najemnin.
Razen del investicij za zgradbo stanovanjskih hiš izkazuje proračun mestnega zaklada šc raznih občinskih posojil v znesku 46,254.072 Din.
Vsa ta poso,ila gredo v breme proračuna mestnega zeklada in znaša letna anuiteta 4,048.039 Din in to 560.375 Din za odplačilo glavnice in 3,487.655 dinarjev za odplačilo obresti.
INVESTICIJE MESTNIH PODJETIJ
Posojila mestnih podjetij so izkazana po proračunih dotičnih podjeilij, posojilo cestni električni železnici pa v proračunu 6 odst, gradbenega investicijskega posojila. — Vsa posojila mestnih podjetij znašajo 55,099.819.99 Din z etno anuiteto 6,261.230 Din
Vse anuitete plačujejo mestna podjetja iz svojih dohodkov. Izjema velja zadnje leto le za posojilo cestni električni železnici. Vse investicije cestne električne železnice znašajo okroglo Din 51,800.000, ki pa so v celoti izkazane v bilanci Splošne maložcl. družbe d. d. v Ljubljani.
SKUPNI PREGLED POSOJIL
Dne 31. decembra 1933 ie bil« stanje posojil:
t. za zgradbo stanovanjskih hiš 46,090.220,01 dinarjev z anuitelo 4,856.954 Din;
2.	za razne občinske investicije 46.254.073.01 dinarjev z anuiteto 4,048.030 Din, in
3.	za mestna podjetja 55,099.819.99 Din r anuiteto 6,261.230 Din. Skupaj znašajo vsa občinska posojila torej 147,444.113 Din z letno anuiteto 15,166.214 Din.
Socialna skrb
Brezposelnih podpor je bilo deležnih 5861 oseb, ki so dobile nakazil za živila in obleko v znesku 411.361 Din in denarnih podpor v znesku 54.364 Din. Osvojeno je bilo zdravo načelo, da se denarne podpore čimbolj omeje in da se v glavnem nakazuejjo živila in obleka, da se s tem čimbolj prepreči eventualno zlorabo podpor.
Na račun brezposelnih podpor je bilo zaposlenih 196 delavcev, ki so prejeli 174.716 Din, iz Gor-tanovega fonda se je pa podpiralo 372 oseb, ki so dobile 30.000 Din.
V	mestnem zavetišču za onemogle je oskrbovanih 278 oseb, poleg 50 družin in 40 visokošolcev, ki dobivajo v zavetišču le hrano. V privatnih hiralnicah imamo 71 hiralcev. Redne stalne podpore prejema 927 odraslih oseb, Otrok se jc podpiralo 432, v oskrbi zavodov in reji je pa bilo 119 otrok. V dnevnih dečjih zavetiščih se jc prehranjevalo 200 otrok, počitniških kolonij ie pn bilo deležnih 352 otrok. Pri boiičnici jc bilo obdarovanih 376 otrok s čevlji, perilom, obleko in iestvinami.
Mestni uslužbenci
Vseh aktivnih mestnih uslužbencev je 521, upokojencev pa 170.
V	rednem proračunu znašajo izdatki za aktivno osebje 11,244.026 Din, v proračunih mestnih podjetij 4,164.551 Din. Od 521 uslužbencev ima 423 uslužbencev plačo pod 3000 Din mesečno.
Pri rednem občinskem proračunu znašajo osebni izdatki za aktivne uslužbence 24%, pri proračunih podjetij pa 10%.
Preko 80% mestnih uslužbencev prejema pod 3000 Din mesečne plače.
Leta 1932 so znašale pokojnine rednega proračuna in proračuna mestnih podjetij 3.4 milijone dinarjev. Lelos so pa proračunane za okroglo 300.000 Din več. Da pa odslej krijemo vsaj del izdatkov za pokojnine, je v letošnjem proračunu predvideno, da se vsem aktivnim in upokojenim mestnim uslužbencem odteguje od temeljne olače
Žaloigra v severnem ledu
Na pomoč junakom „Čeljuskina"
Več ladij na potu, da rešijo ponesrečence, hi čakajo rešitve
Moskva, 14. marca. |>. Dosodaj še niso inoglu zaradi slabili vremenskih razmer vzleteli letala, ki >u pripravljena za pomoč broihilciiiicein »Celju-,-kina . Posadka ja>lja. ila jo zdrava iu da pričakuje rešitve. iN,jen položaj se je \ toliko /.holjsal, ker je led slisnil polje, na katerem se nahajajo, in ce sedaj nn premakne več nikamor. S tem ,ie odstranjena nevarnost, da hi >e brodolnniri preveč oddaljili od reševalcev, poleg tega pa je polje dovolj zmrznjeno, ila se nc ho razklalo.
»Siuolonsk«, ki pluje iz 1'etropavlovska uu pomoč ponesrečencem, javlja po radiju, ila .-e bliža morskim ožinam pri Beringu. Vso pot se .ie ladja liorila z močnimi viharji, a je vendarle prestala preizkušnjo in se Idiža sedaj mirnejšim vodam. jSmolensk« nosi seboj 7 letal tipu »i* бс. ki jim poveljuje letulcc Kamoiiiu. N' 1'etropavlovska sc .je
pridružil rešiteljem ludi znani raziskovalec severnega tečaja surikiu z ver,jim številom pa.-jo vjire-ge. »!Siii"lcnsk« javlja, da upu, da m: ho mogel približali posadki »Oljn-kliia,..
istočasno pil se odpravlja iz Leningrada le-doloinilee »Krasili«, ki ho odpliil jutri zjutraj ali najkasneje pojutrišnjem Ier ho nesel solmi zadosti živeža za daljno pol. ki ,jo ho mislopil. da reši junaško posadko »Čeljiiskiniii. Pot ho trajala zelo dolgo. ker mora ohili vso skandinavsko obal Ier vozili po zalcileiicli severni olmli Sibirije tja do lie-rinških oziu, ki Ilirijo rusko ozemlje od i-evcriio-iinieriškcgu in kjer čakajo ua odrešitev ponesrečenci. Za poveljnika k rasi na-,-: je hit imenovan znani polarni raziskovalce Ponoiuiiruv, ki je znan i/, reševanja znane italijanske polarne ekspeilirije. ki jo je vodil Kobilc.
Obupno reševanje posadke nesrečenega japonskega rušit ca
Tokio, 14. marca. p. Reševalna akcija pri 'or-pedovki Toniosura na.pieduje. Doslej je bilo iz trupa ladje rešenih 13 mornarjev, poleg tega so potegnili iz trupa še 49 trupel mrtvih mornarjev. Končno število še ni znano.
Reševalna dela trajajo neprestano dalje, toda oblasti so že izgubile vsako upanje, da bi mogle rešili še ostalih 8 mornarjev, o katerih so dobili
Slaviskšjcv škandal
Pariz, 14. marca, V aleri Stavijskega je novo sledeče: Komisija je objavila dolgo listo imen, ki so dobili podkupnine od Stavijskega. So sami parlamentarci in visoki uradniki, kojih imena so pa skoro vsa že znana iz prejšnjih objav v časopisju. Veliko denarja je šlo na iingirana imena, tako na primer je dobil »Buddha« cel milijon frankov. Med poslanci je novo ime zamorskega poslanca, bivšega kolonijalnega podtajnika Diagnc.
Truplo Princeja je bilo včeraj v drugič od zdravnikov preiskano. Rezultat natančne preiskave je, da je bil Prince najprej hudo omamljen, potem pa položen na tračnice in od vlaka povožen, ko je bil še živ. Hipoteza samoumora je s tem delinilivno pokopana.
Med osebami, ki jih sumijo umora ali soudeležbe, sta tudi neki Simonovič in žid Garfunkel, ki pa jo je popihnil že pred tedni v inozemstvo.
Socialisti zahtevajo razpust zbornice in nove volitve. Isto zahtevajo tudi desničarji. Poslanec dcsnicc, član »Ognjenih križev« Scapini, je stavil tozadeven predlog.
Vlada g. Doumergueja sama je zaenkrat že proti temu, ampak hoče poslati zbornico čimpreje na počitnicc, da bi imela med tem časom svobodne roke za izčiščenje umazane alerc.
Bivši cesar Viljem noče v Nemčijo
London, 14. marca. AA. Reuter doznava iz Doorna, da so netočne vesti, da bi hotel bivši cesar Viljem zaradi finančnih težav, ki je do njih prišlo med njim in nemško vlado, iii v Berlin, da uredi
10	vprašanje. Iz krogov, ki so blizu bivšemu cesarju Viljemu, se sliši, da je upravičena nada v mirno ureditev tega vprašanja in da bo zato bivši cesar Viljem šc nadalje ostal v Doornu.
Čehi strogo kaznujejo hitlerjevce
Praga, 14. marca. c. Na temelju zakona o zaščiti republike so bili dane^ degradirani vsi častniki češkoslovaške armade, ki pripadajo narodno-soc.ialistični stranki in odpuščeni iz službe. Upokojeni častniki, ki pripadajo lsli stranki, izgube pokojnino.
Peklenski stroji
Kapošvar, 14. marca. c. Danes sc je vršila lu-kaj glavna razpruva proli Edvardu 1'remc.u, ki je lansko leto poslal v Jugoslavijo peklenski stroj, ki je eksplodirat in ubij železničarja, ki je stroj prinesel in dva policijska uradnika težko ranil. Razpravi je kot glavna priča prisostvoval dr. Ivo Fran iz Budimpešte. Edvard Preme je obsojen na
11	let težke ječe. Razpravi je prisostvovalo 7 jugoslovanskih časnikarjev.
MIRIM KRALJICA ČOKOLADE
Recept za mrainornati šarlelj. Na testo umešaj 28 dkg masla, 40 dkg sladkorja, 6 rumenjakov, nato prideni 1 vrelega mlei<a, li-inonovo lupinico, sneg 6 beljakov, 56 dkg moke z 1 pccivniui praškimi. Polovico le /.most pobarvaj s 5 dkg kuhinjske čokolade MIRIM ', kar dobro zmešaj z 2 žlicama mleka. V pomazano in /. moko potreseno obliko vii.j menjaje pripravljena testa in l>eči v zmerni pečici.
Kuhajte z MIRIM kuhinjsko čokolado.
in stanarine pričenši z 2000 Din prejemkov po 2 do 6%.
Občinske davščine
Največji dohodek občinskega proračuna pred-etavlja občinska trošarina in uvoznina.
Na letos pioračunanem donosu trošarine in uvozninc bomo marali absolutno vztrajati.
Mnogo neupravičenih prigovorov slišimo iz ljubljanske okolice radi trošarine na kmetijske proizvode.	,
Dejanska obremenitev okoličanov znaša le 1.77« od vrednosti prodanega blaga.
Vsled stroge davčne prakse so se kosmate najemnine od leta 1932 na 1933 povišale pri starih hišah za 9,240.000 Din in pri novih hišah za 9,695.000 Din. Zato je v proračunu predvideno, da se bo za stare hiše pobiralo le 3'/«% doslaščine, 6'/з% vodarine in 2% kanalske pristojbine in za nove hiše le 2',, gostaščine, 4% vodarine in t "u kanalske pristojbine.
Nova je uvedba občinske takse na prenos nepremičnin, katere donos ie proračunjen s 450.000 dinarji. Občinska taksa bo znašaa 1 'Jt od one vrednosti nepremičnine, ki služi kol osnova za državno takso.
Lansko leto smo predvidevali donos od 50^ dokladc na državne neposredne davke 7,000.000 dinarjev. V letošnjem proračunu predpisujemo isto 5Cjo doklado, a smo morali znižati donos na 6,600.000 Din.
K debati se ie priglasilo nad 30 govornikov. Prvi je govoril dr. C e p u d e r , ki je pričel ostro kritizirati proračun.
še znake življenja, ker so brez dvoma do sedaj podlegli zastrupi jen ju po plinih. »T o m o s t.r u « se nahaja v pristanišču Sascbo, kjer ga prensku e noč in dan komisija 25 mornariških strokovnjakov, ki so izjavili, da se je nesreča zgodila zaradi napak v konstrukciji vojne ladje in ker je prekoračila dovoljeno brzino.
Zaščita države tudi v Rontitniji
Bukarešta, 14. marca, m: Romunska vlada je izdelala nov zakonski osnutek zakona o zaščiti države. Ta zakonski osnutek predvideva razpust vseh pokre-tov, ki težijo za nasilno spremembo režima in ka-Icrih akcija jc naperjena proti državi ali proti kaki skupini prebivalstva. Prepoveduje se tudi nošenje krojev in orožja. Zakonski osnutek vsebuje posebne določbe, po katerih bodo vsi državni uslužbenci odpuščeni iz državne službe, če nc bodo lakoj prijavili vseli |ireslopkov, ki kršijo ta zakon.
Zadružni kongres
Belgrad, I4. marca, m. /. namenom, du se proučijo vsa za naše zadružništvo aktualna vprašanju. je Glavna /udrtižim zvezu kraljevine Jugoslavije na |K>dhigi sklepa upravnega odboru, sklicala zadružni kongres, ki bo 25. marca v Belgrudu v veliki dvorani nove univerze v sledečim dnevnim redom: I. Otvoritev kongresa l>o predsednik u in volitev predsednika in tajnika kongresu. 2. Referati: a) Ing. Voja l)jor-djevič: »Kriza in naše zadružništvo«!, b) Ing. Štefan llršan: »Naše zadružništvo in uredba o zaščiti kmeta, uredba o zaščiti denarnih /uvodov in njihovih upnikov in urediva kreditnih zadrug in njihovih /vez: e) dr. ,|tj/e> Basa j: Naše zadružništvo in zakonodaja«. 5. Delinla {»osrednjih referatih in sprejem ložud-eviilih l-p.foArieij« 4. Zaključek kongresa.	-
Znižanje obrestne mere za blagajniške zapise
Belgrad, 14. marca. m. Narodna banka jc ponovno znižala obrestno mero za blagajniške zapise, Znižanje znaša pol odstotka in bo odslej obrestna mera zanje sledeča: za zapise z rokom 1 mes. se siploh ne bo plačevala obrestna mera (doslej pol odst.), za zapise z rokom 2 mesecev 1 odst. (doslej 1.5 odst.) in za zapise z rokoim 3 mes. 2 odst, (doslej 2.5 odst.).
V par vrsticah
Belgrad, 14. nuirca. m. Dane«.jc z«čel senat obravnavali proračun /ti leto 1934-53, ki ga jo že sprejela Narodna skupščina.
Ankara, 14. marca. m. V tukajšnjih političnih krogih pričakujejo, da se bodo štirje zunanji ministri držav, ki so |iodpisale balkanski pakt, sestali v Ankari meseca maja.
Sofija, 14. marca. m. V Sofiji prične v kralkcnt izhajali nov časopis pod naslovom »Jugoslovansko-bolgarski pregled«, ki bo odkrilo zasledoval cilje za zbližanje jugoslovanskega in bolgarskega naroda.
P. Danes so sc pričela frnnco.sko-niiglcška trgovinska pogajanja. Splošno sc pričakuje, du se bodo pogajanja /arudi francoske koniiuen-tne politike zavlekla, kajti Anglija je sklenila, da zastopa stališče, d d sc ji dot oli jo največjo ugodnosti.
P. Predsednik lnliško republike je dniles jio-voril sestavo v Uide voditelju Kmečke /,ve'/c I I-leinanistl. Ullcnianii* sc je že začel poga jati / voditelji strank in bo sestavil koalicijsko vlado, ki jo bodo tvorile vse lališke meščanske stranke.
P. Danes popoldne je umrl princ .Sikst Boitrboiiski, brat liivšc ce,-urice Citc.
P. V starosti 61 let je danes umrl admiral Ca st ro, bivši predsednik portugalske republike.
P. Dne 19. marca se ho pred vojaškim sodiščem začel proces proli morilcem Duce.
P. Danes je umrl v Momikovcm znani am-mergavski igralec -v. Petra Peter Iteudl. Iteiiill je v 1. 1890—1900 ijmil ludi mlajšega Junc/u.
P. Po statističnih podatkih je bilo v Zagrebu koncem meseca januarja 28.5? I brezposel _ ni h. od teli _!4.719 moških.
P. \ lokiu je bila darics ustanovljena nacionalna socialna stranka. Njeni pristaši si> danes >e položjli prisego na grobu zimncgu japonskega narodnjaka Vlcjija.
P. Avstrijska vlada je iz zadnjega loterijskega posojila dodelila avstrijskim železnicam vsoto n7 milj. šilingov, posl ni upravi pa 10 'milj. šilingov, katere bodo omenjene ustanovo porabile za invu sticijc in modernizacijo prometa.
P. Danes so se seslali voditelji lieimvvehra i/, cele države. Nn seji so bile formulirane zahtevo I Helnivvehra glede odločilno udeležbe v vodstvu dr I zave. i
Razmesarjeno truplo na proge
Ljubljana,- t t. marca.
Nocoj [Ki 0 so našli na prelazu Alešovčeve ulice v Šiški, razmesarjeno truplo moškega, ki ga jr povozil gorenjski vlak, ki odhaja okrog devetih na Gorenjsko. Ma lice mesta je prišla policijska komisija, ki je pri mrtvem našla vizitko z na|>i-som: Celik 1'ranjo, Maribor, Marksova ulica H Nesrečnež si je najbrže prostovoljno vzel življenje, i Truplo so prepeljali v mrtvašnico u hv. Krištofu,
Spomladanske p ovodn ji groze
Reka Sava katastrofalno narašča
Ljubljana, 14. marca.
Že tri dni z malimi presledki dežuje. Ni kakih silnih nalivov, marveč dežuje prav etalno in enakomerno. In tak dež je dostikrat osobito spomladi zelo nevaren, kajti skupno z južnim vremenom povzroča po gozdovih in gorah prav naglo tajanje enega. Z gora prinašajo hudourniki ogromne vodne mase, ki se nato urno razlijejo po ravninah. V ponedeljek je bil sv. Gregor, ki tičke ženi. Zjutraj je še kazal nekako lepše vreme. Škriančki so ob prvih urah zažvrgoleli, pojavili so se tudi drugi znanilci pomladi.
Lani je bilo ob tem času po polju že prav živahno. Letos zaradi deževja ljudje ne morejo pričeti s prvimi poljskimi deli. Kmeta skrbi, kakšna bo pomlad in zato pravijo o sv. Gregorju: »Kmet dolgo njivo orje, klobuk po strani nosi, pa staro ženo kruha prosi.« Pisali smo že, da je 40 mučen-cev letos pokazalo prav drutfačno vreme ko lani. Imeli smo lani od 10. marca pa tja do 24. aprila, ko je prijahal v deželo sv. Jurij, prav lepo vreme. Bilo je samo 15 deževnih dni s prav malimi padavinami. Že te tri dni je letos padlo mnogo več dežja ko lani v 15 dneh.
Včeraj je deževalo do popoldne, nakar je do polnoči prenehal dež. Proti večeru pa se je pojavil
silen vihar
ki je zapihal svojo bučno pesem od jugozapada sem Po ravnini je premetaval razne predmete. Na Br, je podrl več dreves in odnašal opeko s streh. Vinar je na Golovcu polomil tudi več smrek in borovcev. Okoli polnoči je silen piš ponehal, nato pa je začelo znova deževati. In dežuje danes neprestano.
Vse reke v Sloveniji
/o z največjo naglico in silno narasle ter se razlile po poljih, travnikih in vrtovih. Nenavadno naglo je narasla Sava, ki napravlja ogromno škodo od Šmarne gore tja do Kresnic, kajti trga velike kose plodovite zemlje. Odnaša drevje in je nevarnost, da bodo gotovi kraji ob Savi močno oškodovani po prvi pomladanski povodnji.
Sava je dosegla tako visoko vodno stanje, ka-koršno je bilo zabeleženo le v letu 1926., ko je takrat nastala ob savskih krajih ena najhujših povodnji. Pri Tacnu je Sava dosegla danes že 4.50 m nad normalo.
Česnova elektrarna
je mo . a danes ustaviti svoj obrat, ker je voda tako narastla, da ni nobenega padca, ki je potreben za hidrocentralo. Sava se je od Medvod ni-zdol popolnoma razlila čez bregove. Velika je Sava pri Črnučah, kjer je dosegla do nekega kozolca, kar ljudje že dolgo ne pomnijo. Poplavljena so polja okoli Tomačevega in Beričevega. Perlesov, Steletov in drugi mlini ob Savi v bližini Zaloga so pod vodo. Močno narašča Sava tudi od Laz dalje proti Litiji. Promet na cesti od Zaloga proti Lazam je oviran, ker je cesta pod vodo.
Ljubljanica
je prav tako izredno visoko narasla. Pri Vevčah se je dvignila za 2.20 m nad normalo. Prestopila je bregove ob izlivu v Savo ter se daleč naokrog razlila. Ljubljaničini pritoki od Vrhnike dalje so prav tako poplavili barjansko ravan. Ižica je narasla z 2 m nad normalo. Pod vodo so že ceste, ki vodijo v Črno vas, na Havptmanco in na Ilovco. Barje je že na mnogih krajih pod vodo, vendar za enkrat še ni hujše nevarnosti. V Črni vasi in Lipah so morali nekateri ljudje izprazniti stanovanja. Voda je vdrla tudi v hleve. Mestna občina je danes popoldne poslala čolne, da poplavljenci lahko rešujejo svoje nepremičnine. Od Vrhnike do Preserja se je Ljubljanica prav tako razlila daleč na okoli. Mnogo trpe Bevke, Blatna Brezovica in Sinja gorica.
Na Notranjskem so tudi mnogi kraji poplavljeni. Planinska kotlina je zalita. Cerkniško jezero je močno naraslo. Loška dolina je začasno še obvarovana pred hujšo povodnijo. Potok Obrh /t na nekaterih krajih prestopil bregove. Nujno potrebno pa je, da bi bila čimprej izvršena regulacija Obrha in požiralnika Golobine, kajti na ta način bi dolina bila obvarovana pred povodenjski-mi škodami.
Sava ogroža Litijo
Litija, 14. marca.
Vsled obilnega deževja zadnjih dni je pričela Sava nevarno naraščali, tako da ogroža vse hiše, ki stoje ob Savi v Litiji kakor tudi onkraj brega v vasi Gradec. Doslej sicer še ni posebne škode, toda vs' znaki kažejo, da bo Sava še nadalje naraščala in poplavila še več zemlje. — Pod vodo je del ceste v Strmolah, tako da morejo Vačani v Litijo le še mimo hribovske vasi Konj, ravno tako je v vodi cesta proti Ponovičam in sicer takoj od predilniških stavb dalje. — Pod vodo so polja Ilo-tičanov, Litijsko polje je doslej le še delno poplavljeno. Voda še ni prišla do občinske hiše v Litiji, cesta za vodo pa je že tudi pod vodo. Največ škode je ta spomladanska povodenj doslej napravila pri divjačini. Uničila je precej mladega zajčjega zaroda, pa tudi fazanom ni prizanesla. Pod vodo je sedaj tudi že Šribarjevo dvorišče s celotnim vrtom, iz šupe ravno nosijo razne stvari »na suho«. Frankovo dvorišče je tudi že poplavljeno. Kakor kaže, se približujemo slični katastrofi povodnji, kakor je bila leta 1923. Pri mostu manjka le še pičel meter, pa bo voda lahko tekla po mostnicah.
Tržiška
div'a
Tržič, 14. marca.
Po dvadnevni pripravi je snoči divjal nad Tržičem in vso okolico hud vihar z nalivom. Vsi hudourniki in potoki so preko noči naglo naraščali, zlasti Mošenik in Bistrica. Najbolj je divjala Bistrica, ki je na več krajih popolnoma uničila dolinsko cesto in je tako Puterhoi od Tržiča odrezan. Odnesla je en most, podkopala na enem mestu 3 m visok obrambni betonski zid, ki se je na 5 m dolžine zvrnil v vodo. Cesta je izginila in je ostal samo hodnik za pešce. Malo nižje je cesta na 30 m popolnoma raztrgana. Hudourniki pa so nagromadili tudi tam cele kupe kamenja, a drugod so cesto popolnoma razdrli.
Težko prizadeti so vsi dolinski posestniki in tudi posestvo barona Borna, ker je za nekaj časa pretrgan izvoz lesa, ki je njihov edini zaslužek. Vode upadajo, dežuje pa še vedno. V višinskih legah pada sneg, zato je upati, da se bo jutri zja -nilo. V nevarnosti je tudi most iz Kovorja v Križe, ki bo čez noč najbrže padel.
Savinja
Celje 14. irarca Kljub temu, da je deževno vreme vsaj začasno ponehalo, se drži Savinja še vedno visoko nad normalo. Tekom današnjega dopoldneva je celo malo narasla, iz česar bi bilo sklepati, da je moralo močno deževati v zgornji Savinjski dolini. Zaenkrat nevarnosti večje povodnji ni, ker so pritoki tako rekoč v normalnem stanju. Le če bi pritisnil močnejši dež, potem je povodenj neizogibna.
Vesti o naraščanju voda so vzbudile med ljudmi, posebno med tistimi, ki so bili prizadeti po jesenski povodnji, mnogo razburjenja.
Kamniška Bistrica ruši jezove
Domžale, 14. marca.
Jez v strugi Kamniške Bistrice zopet porušen. Deževje, ki traja že več dni, je v strugo Bistrice nakopičilo veliko množino vode, tako da je jeseni dodelani zasilni jez zopet odpovedal. Ker ta jez ni bil napravljen na občinske ali kake druge javne stroške, pač pa ga je napravil gosp. Bertoncelj na lastne stroške, trpi zo[>et precejšnjo škodo. Še ob jesenskih poplavah se je nekaj govorilo, da bo prišel na to mesto nov betonski jez, ko jc pa vodna nevarnost minula, so pa tudi te govorice prenehale. Bil bi pa že skrajni čas, da bi se te govorice uresničile ter bi se napravilo vsaj majhen košček regulacije v domžalskem okolišu.
Gorski kolar
Okoli Čabra, Delnic in v drugih krajih gorskega kotara f- je sneg, ki je ponekod dosegel do 2 m. -i čel naglo tajati. Po poročilih iz Ogulina divja v gorskem kotaru hud vihar, ki ovira promet. Zaradi južnega vremena je sneg skopnel in so potoki močno narasli. Reka Dobra se je razlila in poplavila vasi Zagrad in Podvrh. V nevarnosti so tudi druge vasi. Močno je narasla tudi Kolpa.
Zopet nekaj novega!
Da to je pralni prašek »PERION«, ki Vam olajša trud pri pranju in napravi Vaše perilo snežno belo.
Univ. prof. dr. M. Kasal 50 letnik
Ko občudujemo razne moderne iialače v Ljubljani ter drzne konstrukcije raznih mostov po naši deželi, se le malokdaj zavedamo, da jih je v njihovi obliki omogočil šele železobeton, še manj pa se spo-
Velik vlom v Makolah
Vlomilci odnesli 70 kosov manulahture, 7000 cigaret in drugo
V noči na 13. marec so nezmani zločinci vlomili v prodajalno I. del. konsumnega društva v Makolah. Odnesli so okrog 70 kosov razne manu-fakture, veliko galanterije, vse rute, nogavice, rokavice itd., dežnike in klobuke. Poleg tega so odnesli tudi 7000 raznih cigaret. Vlomilci so prišli skozi okno ročnega skladišča, ki je za prodajalno. Izruvali so železno omrežje in razbili okno. Ker pa imaio okna znotraj lesena polkna, ki so počez pri-
Odgovori navprašanjes
trjena z železnim drogom, so zločinci poleg okna razko,pali toliko zidu, da so lahko z roko odstranili železni drog. Vlom je opazil ob pol sedmih zjutraj poslovodja Jakob Grošelj, ko je prišel odpirat prodajalno.
Isto noč so gotovo isti zločinci poskušali vlomiti tudi v c 4ev. Tam se jim pa vlom ni posrečil, ker so cerkvena okna zelo močno omrežena. Orožniki so pridno na delu, da izsledijo zločinec.
Kako spraviti Hudi do kruha?
X.
Dokončno in popolnoma le z dosledno borbo za življenje, uravnano po pameti in vesti, kar pa bo možno šele tedaj, ko bodo onemogočeni in iz dostojne človeške družbe izločeni vsi tisti, katerim sta lastna sitost in lastna prijetnost več ko človeštvo, več ko pamet in več ko vest!	Š. M.
XI.
Vprašanje jaz drugače razumem: Kako odpraviti krizo? Trdim, da na gospodarske krize. Kriza obstoji le v pomanjkanju gotovine. Brez gotovine ni gospodarskega življenja. Brez gospodarskega življenja ni dela. Brez dela ni vira dohodkov. Ako ima naša narodna banka res dve milijardi dinarjev v rezervi, naij odstopi od te rezerve Sloveniji, sedaj bi rekli dravski banovini, samo ensto milijonov dinarjev, ter da ta znesek denarnim zavodom pod običajnimi pogoji hranilnih vlog na razpolago, in konec bo pomanjkanja gotovine, konec gospodarske krize in konec brezdelice. Pupilarni denarji naj ostanejo pri zavodih naše banovine.
ХП.
V naslednjih vrsticah vam podam sledeče predloge:
Kmetijstvo. Cene vseh kmetijekih produktov naj se zvišajo do določene enotne mere tako, da bosta trud in znoj obupanega kmeta vsaj deloma pošteno plačana. Znižajo se naj davki in obrestna mera za dolgove na vsa kmetijska posestva. Le v tem primeru bo kmet (ki je steber naše države) lahko imel veselje do svojega dela, zaposlil in lahke plačeval večje število ljudi, ki sedaj silijo v mesta in tovarne. Vei ti ljudje odjedajo danes kruh domačinom, a kmetje z žalostjo gledajo, kako propadajo njihovi domovi.
Uradniltvo. Vsi državni ter občinski uradniki ozir. nameščenci naj se upokojijo že z 18.—22. leti službene dobe. Nemec bi takoj rekel: »Abbauen.« S tem bi telesno izčrpani nastavljenci ostali pri svojem kruhu, a mladi, brezposelni kandidati bi bili na mah rešeni večnega čakanja. Nadalje bi ee naj ustanovil nekak prisilni fond za vse one urad-
— Pri edebelelosri vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Prani Josefove« grenčice inko delovanje Črevesa in dela telo vitko
nike (seve po gotovi lestvici), ki imajo meeečnega dohodka od 4000—50.000 Din. Tej kategoriji bi pripadali tudi vsi upokojenci, ki imajo stanovanjske hiše, posestva ali obrt ter imajo na ta način dvojini, trojni in celo 10 kratni zaslužek. V ta fond bi se stekale ogromne vsote, katere bi država lahko uporabila za svoje brezposelne državljane.
Industrija naj zaposli samo naše državljane,
ker bo na ta način našlo tisoče ljudi zaposlitve in kruha. Zniža naj se delovni ;as, zvišajo plače (kakor hoče to napraviti v Ameriki. Roosevelt pa bo zopet nekaj desettisočev zape nih n brezposelnih srečni in zadovoljnih. Indusln I naj priskoči tudi država z javnimi deli na pomoč. Država naj zida ceste, mostove, železnice, javna poslopja in regulira struge.
Obrt in delavstvo se naj postavi p6d državno zaščito. Obrt in industrija naj zahteva od države vsako ukinitev uvoza blaga, ki se v zadostni meri izdeluje v naši državi. Ako bi pa to ne bilo mogoče, pa se naj za uvoženo blago zahteva visoka carina. Na ta nacn bi bila naša industrija in obrt vsaj deloma zaščitena ter bi bili naši obrtniki in delavci rešeni tuje umazane konkurence.
Pri vsem tem pa mora tudi finančna politika izpremeniti svojo pot. Potrebna je pravilna cirkulacija bankovcev med ljudstvom. Zopet mora zbuditi zaupanje do popularnih denarnih zavodov, ker le na ta način se bo odprl zopet kredit. Beg kapitala v inozemstvo je treba strogo kaznovati. Žigosanje bankovcev bi bilo priporočljivo, da bi se videlo, kje in v katerih rokah leži skrit in mrtev denar.
Ako bi pa ti predlogi ne bili izvedljivi, potem je možna samo še ena pot :
Podvojiti ali potrojiti kaznilnice, bolnišnice, norišnice, oskrbnišnice, hiralnice in poboljševal-nice.	A. E.
Trojanski morilci
bodo sojeni na veliki torek
Za konec januarja je bila določena glavna obravnava proti trem trojanskim morilcem. Branilc-Ija obtožene Antonije Trdinove in obloženega Antona Trdine sta pa pred obravnavo vložila daljši spis, v katerem sta navajala mnoge okolnosti, da razbremenita oba obtoženca. V prvi vrsti je šlo, čc je Antonija Trdinova res dedno obremenjena z umobolnostjo in če je duševno defektna. Okrajno sodišče na Brdu 1e zaslišalo nekatere sorodnike in vaščane. Rezultat je bil negativen ter so nekatere priče potrdile, da je Trdinova rodbina duševno zdrava. Trciskovalni sodnik je nato preiskavo zaključil. Ni niti zaslišal psihijatrov o duševnem stanju obtožene Antonije
Na veliki torek, 27. marca, pridejo vsi trije morilci pred veliki senat. Razprava sc bo pričela ob devetih. Trajala bo najbrž ves dan. Umora posestnika Valentina Trdine iz Podm.il pri Kamniku so obto eni 36 letni Jože Herle, oženjeni rudar iz Kotredeža, 22 letna Antonija Trdin in vdova umorjenega, ter 35 letni rudar Anton Trdin iz Pod mil. Prvi, Herle, je 14. oktobra lani na okruten način, iz koristolovstva in iz zasede ustrelil posestnika Valentina Trdino, ko se je na kolesu peljal po cesti med Trojanami in Zagorjem. Oddal jc proti njemu šest revolverskih strelov. Druga dva obtoženca sta Herleta najele za ta umor in mu obljubila lej>o nagrado.
Po 17 letih našla starše
Iz Črne gore v Rim in po 17 letih v Belgrad
Leta 1917 so zavladali v Črni gori nemiri in neke noči je delavec Rista Sekulič s svojo ženo IikiO in sinčkoma Milanom in Dušanom zbežal v Italijo. Otroka je dal v neki rimski zavod, da bi se izšolala, sam pa je iskal zaslužka. Кет ga v Rimu ni dobil, je šel dalje in izginil. Dečka sta bila v zavodu dve leti. Ker pa ni nihče zanju plačal, so ju po dveh letih odpustili. Lepega dne sta sc znašla na ulici. Precej časa sta sc klatila okrog, spala pod milim nebom. Materinski jezik sta povsem pozabila in sta govorila samo italijansko Nekega dne ju je našel neki duhovnik, ki ju je izročil sirotišnici. Tu sta dečka dobila imeni. Milan Sekulič je postal Emilio Rosati Dušan pa Domenico Rosati. Eden se je izučil pekovske obrti, drugi pa je po-
stal natakar. Leta 1925 sla bila že oba v vrstah fašistične milice. Leta 1933 pa sta dobila brata pi-
I smo, in sicer potom zavoda, v katerem ju jc pustil oče. Glasilo se je na Milana in Dušana Sckuliča. j Seveda ga nista znala prebrati, кет je bilo pisano v srbščini. Vendar pa sta našla človeka, ki jima je razložil vsebino in podpis »otac Risto i majka Ika«. Oče ju je pozval, naj prideta v Belgrad, kjer scdai živita z materjo. Dušan se jc takoj podal na pot in dospel v Belgrad. Tu so ga pa zaprli kot voja-
■	škega begunca. Odvedli so ga v Bar, kjer jc slučajno našel svojega strica, ki ga je po čudnem naključju spoznal. Stvar se je potem ra,zjasnila. Domenico je postat zopet D"šan in je takoi pozval
■	brata, naj pride domov odslužit kaderski rok.
minjamo inoža, ki je na Slovenskem prvi uvedel /e-lezobeton in ki je |x> večini sam konstruiral naše železobetonske stavbe in mostove ler vzgojil celo vrsto naših inženjerjev. strokovnjakov v železobeio-nu. Ta mož je un. prof. dr. Miroslav Kasal, splošno |iriliubljeni učenjak, znan jx> vsej deželi in drugod, znanstvenik v pravem |x>tnenu besede Un. prof. dr. Kasal slavi danes f>et desetletnico svo jega rojstva.
Rodil se je v Krucenbruku na češko-uioravski meji. Realko je dovršil v Pardubicah, visokošolski študije pa na češki visoki 3oli v Pragi, kjer je bil diplomiran leta 1408. "l akoj nato je vstopil v službo pri tvrdki Golluian & Co„ ki je žc tedaj vršila dela v armiranem betonu, obenem pa je |x>slal asistent pri prof. Spačku. Vendar pa je kmalu stopil v državno službo ter bil najprej stavbn; adjunkt v Zadrti, 1, 1900. pa ga jc imenoval deželni odbor kranj ski za stavbnega adiunkla v Ljubljani, kjer je ostal do svetovne vojne. Med vojno je služboval na raznih frontah kot črnovojniški inženjer, јзо vojni pa jc bil imenovan za izrednega profesorja na novi univerzi v Ljubljani in sicer za stavbno mehaniko in armirani beton. Lani je poslal redni profesor. Zaradi (»manjkanja profesorjev je prevzel v zadnjem času vodstvo instituta za mostne zgradbe in insdi-tuta za geodezijo.
Pred vojno je deloval predvsem praktično, pisal je pa tudi mnogo teoretičnih člankov v razne hrvatske in češke strokovne lisle. Pred vojno je zgradil na Kranjskem med drugim: železobetonski most čez Krko v Slraži, viadukt tia cesti Skofja Loka-kolo-dvor, inost čez Savo v Mojstrani, čez Medijo v Zagorju. čez Bistrico v Stranjah, čez Kokrico v B<>-bovku pri Kranju ler mnogo drugih manjših niosl nih zgradb |x> raznih deželnih cestah.
Po vojni je v Jugoslaviji izvršil vse polno zgradb in mostov, med drugimi: čez Savo med Lescami in Bledom, železobetonski mosl čez Savinjo pri Zidanem mostu, v Ljubljani konstrukciji palač »Dunav« in »Viktorije« ter hotela »Metropol«, največje njegovo delo pa je konstrukcija pravoslavne cerkve sv. Marka v Belgradu, ki jc tudi največja pravoslavna cerkev v naši državi.
Na polju znanosti naj omenimo predvsem njegovo ogromno delo, ki obsega nad 600 slrani. nam reč »Armirani beton« v srbohrvatskem jeziku, sedaj
Ca pripravlja ciklus sedmih ali osmih knjig Grad-ena mehanika«, od katere je |>rva knjiga že izšla, ostale pa sledijo v najkrajšem času. V konceptu pa ima današnji jubilant tudi ./elezobelonske konstrukcije v inženjerski praksi«, ki bodo obsegale nad 1000 strani, mnogo piše med drugim v »Teli ■lički list« in drugam. Jubilant je med drugim marljiv in priljubljen predavatelj tudi za javnost, nc samo med dijaki, med katerimi uživa največjo jxi|)ii larnost. V Ljubljani je znan kot izvrsten družabnik ter se jc med nami žc lako udomačil, da sc skoraj ne čuti več Čeha, ampak Slovenca.
Jubilantu želimo mnogo zdravja in še mnogo prijetnih let, ker vemo, da jih bo prav gotovo u|xj-rabil v prid znanosti ter v izobrazbo svojih številnih učencev.
Štren 4.
>SLOVENE(a, dnu 15. marcu 1УУ4.
»te v. 42,
Ljubljanske vesti:
w	v
Postne delavnice se preselijo v Šiško
Ljubljana, 14, marca. Kakor znano, bo graditev nove Linhartove ulioc zahtevala odstranitev dosedanjih poštnih delavnic ter se vrše v la namen žc dolgo časa pogajanja med mestno občino in poštnim ravnateljstvom. Nič pa ni kazalo, du bi kaj kmalu prišlo do sporazuma, ker je poštno ravnateljstvo zahtevalo znatno odkupnino ali pa popolnoma novo po-;-lopjc. Na pomoč jc prišlo mestni občini dejstvo, da je tvrdka ,lugo-Sleyr prišla v veliko zagato, iako da je morala opustiti svojo obrate. Ta tvrdka je imela dobro opremljene obrale v nekdanji iz-dclovalnici voz v Frankopanski ulici v Šiški. Tc delavnice pa je sedaj že popolnoma izpraznila in odstranila skoraj vse stroje. Ker je tvrdka Jugo-SteyT dolžna mestni občani okoli 800.000 Din, so
Sredstev za odvajanje je mnogo.
Zanesljivo, milo, nortnaltio izpraznjenje omogočajo »ARTIN« dražeje. — Vsebina škatlico po Din 8> zadostuje za 4—6 krat.
Dobivajo sc v vsoli lekarnah.
Odobreno od min. soc. politike tn narod, zdravja ■4. Br. 22113 od 12. doceinbra Г.Ш.
Za it milijonov prometa v zemljiški knjigi
Ljubljana, 14. marca.
2o zadnjič sinu poročali o februarskih kupnih pogodbah in hipotekah, ki so bile zabeležene v ljubljanski zemljiški knjigi. Danes nadaljujemo o realnih oksekucijah, dražbah in drugih poslih. Pri 70 posestvih mesta in okolice je bilo z realno ekse-kucijo vknjiženih '281.770 Din raznih terjatev. Najnižji znesok jo znašal 70 odnosno 01 Din, najvišji pa 23.800 Din. Prisilno je bilo vknjiženih mnogo davčnih zaostankov in neplačanih prispevkov OUZD. Nu dediščinah jo bilo vknjiženih 78.730 Din pri štirih posestvih. Slari gospodarji so sinovom izročili 21 svojih posestev v skupni cenilni vrednosti 1,201.780 Din. Največje posestvo je bilo cenjeno na 200.000 Din.
Mnogi gospodarji skrbe, da ohranijo svoj zemljiški list čist in čim manj obremenjen. 1'ri 50 zemljiščih je bil izveden izbris posojil in terjatev za vsoto 1,317.630 Din. Brisani so bili prav mali dolgovi, tako po 50 in 150 Din, pu tudi en velik po 150.000 Din. Trinajst posestnikov ie predlagalo zaznambo vrstnega reda za 3,289.400 Din. Februarja je bilo predlaganih 28 dražb zn 442.307 Din. Na dražbo je prišlo neko posestvo celo zu 75 Din. Prisilna uprava je bila zaznamovano pri 7 posestvih za 63.227 Din. Celotno je promet v zemljiški knjigi znašal v februarju 11,083.250 Din.
KINO KODELJEVO Tel. 31-62
Jutri in v soboto ob 20:
JAN K I E P U R A
v lilmu »Pesem za tebe« in »Frankenstein«.
© Staro pokopališče pri Sv. Krištofu je od
dr; do dne bolj zanemarjeno in žalostno. Zlasti velja to za novi del pokopališča. Pa tudi najstarejši del, na katerem jc mnogo spomenikov naših zaslužnih mož, vidno propada. Opozarjamo le na popolnoma zapuščeno grobnico zaslužnega ljubljanskega župana Janeza Nep, Ura dečke ga ob severnem ločilnem zidu. Ploščo s Hradeckega imenom jc bujno preraslo grmičje, lako da jo komaj šc zaslediš. V njega bližini je grob Gregorja R i -barja, slavnega cerkvenega skladatelja. Nekdaj zlate črke napisa so popolnoma obledele in skoraj nečitljive. Umestno bi bilo, da sc za Hradec-kega grob pobriga ljubljanska mestna občina, za Riharjcv pa morda Ceciiijansko društvo. Ljubljanska mestna občina bi morala ohranili ali prenesti tudi grob prvega slovenskega župana Mihe Ambroža, ki jc bil takoj ob vhodu v bližini groba
misijonarja Pirca. Sploh bi se morala ohranitev *
na mestni občini prišli na misel, da bi prevzeli tc
prostore in jih porabili kot nadomestilo za poštne delavnice.
Včeraj dopoldne je bil komisijski ogled delavnic v Šiški. Objekti so očitno vredni več kot Din 800.000 ter bo morala mestna občina doplačati še znaten zn- ck. Komisijskega ogleda so sc udeležili s strani mestne občine vodja mestnega gospodarskega urada dr. Fuks, za gradbeni urad pa dr. Kodre in stavbni tehnik Accetto, s strani poštnega ravnateljstva pa ravnatelj dr. Tavzes in več drugih poštnih višjih uradnikov. Komisija jc ugotovila, da bi bili prostori za poštne delavnico zelo primerni. Tvrdka Jugo-Stcyr zahteva za le prostore 1,500.000 Din. Končno se bo pogodba sklenila najbrž že 20. tnarca.
grobov naših zaslužnih mož spravili v nekak sistem, da nc bo prepozno.
© Utopljenec — France Osel. O najdbi utopljenca na Barju, o čemer smo poročali včeraj, je vest razširil tudi radio. Radio pa so poslušali tudi Oslovi v Smledniku, ki so takoj po opisu zasumili, da gre morda za njihovega sina Franceta. Zglasili so se na policiji in ta jih je odvedla v mrtvašnico. V utopljencu so stariši res spoznali svojega eina. France Osel jc bit rojen 1915. Bil je nekoliko slaboumen in nagnjen k božjasli. Najbrže je v božjastnem napadu tudi padel v vodo in utonil, zlasti, ker je imel eno roko krčevito zavito.
0 Vsaka dama, katera rubi eleganten klobuček nizke cene, naj obišče Salon Anitn, Krekov trg 10, Ljubljana.
LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE
Drama
Začetek ob 20.
Četrtek, 15. marca: >.Koncc poli«. Red C. Petek, 16. marca; Zaprto.
Sobota, 17. marca: vBclgrad nekdaj in sedaj«. Pre-
mijera. Izven. Nedelja, 18. marca ob 15: »Raj potepuhov«. Cene od 5 do 14 Din. Izven. — Ob 20: »Karijera kanclista Vincika«. Cene od 5 do 14 Din. Izv.
Opera
Začetek ob 20.
Četrtek, 15, marca: »Ples v Savoju«. Red Četrtek. Petek, 16. marca: »Carmcn«. Izven. Gostovanje
Marija Šimenca. Sobota, 17. marca ob 15: »Marta«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 4 do 15 Din. Nedelja, 18. marca ob 15: »Gorenjski slavček«. Gostuje tenorist Marij Šimenc. Izven. — Ob 20: »Ples v Savoju«. Izven, Znižane cene,
Ljubljančan prej je jedel le klobase in cvička kislejta nalival vase, odkar v Ljubljani je P e t r i č c k , s slaščicami sladka si svoj jeziček.
Vič
Sv. misijon, ki ga bodo vodili misijonarji sv. Vincencija Pavelskega, se bo vršil v naši župniji od 17. do 25. marca t. 1. Misijonski govori bodo ob delavnikih ob pol 6 zjutraj, ob 4 popoldne in ob K 8 zvečer, ob nedeljah pa ob 6 zjutraj, ob 9 dopoldne in ob -K8 zvečer, Podrobna navodila so navedena na vabilih, ki so jih prejele vse družine.
Smrt najstarejše Vičanke. V lorek je umrla na Viču, Tržaška cesta, vsakemu Vičanu znana trgovka ga. Marija Agnola, stara % let. Njena trgovina zvana »Pri Lahni« je bila znana predvsem otrokom, ki so pri njej kupovali šolske potrebščine. Bila je do zadnjega še teleeno in duševno čila in je še vedno pomagala v trgovini. Smrt popularne Lahnove mame, ki je bila mati pok. trgovca s steklenino Agnole v Ljubljani, je močno odjeknila po Viču. Pogreb bo v četrtek popoldne. Rajnici blag spomin!
Kamnik
Občina jc prepovedala postajanje z vozili v ozki ulici pred postajališčem Kamnik-mesto in je za to določila desno stran cestc v Samčevem predoru, ki jc oddaljen od postajališča komaj 50 m. Za one redke potnike, na katere bodo čakala vozila, to ne bo velika žrlev, za ostalo občinstvo pa bo precejšnja pridobitev, saj smo sc morali dozdaj v ozki ulici vedno umikati pred vozovi in avtomobili in paziti, da nas nc poderejo ali pa poškrope z blatom.
-i*
Trije vlomi v enem tednu
M U Z I K A L I ] E
U NI VE RS AL EDITION
za polovično ceno I
l-jubitcliem glasbe
si usoiamo vliudno sporočili, da Imamo precejšn/o zalogo z»/ežam'/i, toda povsem nepoškodovanih izvodov raznih glasbenih del Iz svetovno znane Universal Edition, katera prodajamo dokler traja zaloga.
za polovično ceno !
Sonate, btude, Godalni kvarteti in druge skladbe, 2 In 4 ročne, svetovnih klasikov glasbe: BEETHOVEN, BACH, HA YDN. MOZART, SCIlUBhRT. SCHUMAN, WEBER. URA I IMS, CIIOPIN. MENDIsLSSOIIN itd. itd.
Opozarjamo na to
REDKO PRILIKO
gg. skladatelje, pevovodje. učitelje glasbe, učence glasbenih zavodov In vse občinstvo
Jugoslovanska Knjigarna Ljubljana
Pred škofijo
**

Vrhnika, 13. marca.
Kakor smo izkusili, so svedrovci izbrali Vrhniko za svoje torišče. V noči nn 6. t. m. je bilo vlomljeno v delavnico kleparja in ključavničarja g. Andreja Dobrovoljca. Vlomilcu je šlo predvsem za denar, ker je brskal po predalu v delavnici. Ker pa denarja ni našel, je odšel praznih rok. Takoj naslednjo noč pa je bilo vlomljeno v pisarno tukajšnjega veletrgovca z lesom g. Josipa Kunst-Ija. Vlomilec je vdrl skozi okno v pisarno, kjer je vlomil v železno blagajno in odnesel 30.000 Din, 2000 lir in nekaj šilingov.
Koledar
Četrtek, 15. marca: Klemen Marija Ilofbauer, s|x>zuavalcc; Ludovika. — Mlaj ob 13.08. Ilcrschcl napoveduje sneg in dež.
Novi grobovi
•J" V Ljubljani je umrla gospa Josipina P r c -d a I i č , roj. Trošt. Pogreb bo v petek ob 4 popoldne. — V splošni bolnišnici je mirno v Gospodu zaspala gospa Marija K a h n e , vdova po žel. uslužbencu. Pokopali jo bodo v petek ob 4 popoldne. Naj jima sveti večna luč! Žalujočim naše globoko sožalje!
Oseb ne vesli
Duhovniške izpremembe v lavantinski ško-f i j i. Za župnika-vikarja v Središču ob Dravi je imenovan p. Alfonz Kleinenčič, duhovnik križniškega reda. — Premeščen je kaplan Ignacij Godina iz Dolnje Lendave v Turnišče.
Sma,niče za leto 1934
Marijina božja polu v L v ropi«. Druga knjiga. Spisal ,|os. Luvtižar. Tiskala Jugoslovanska tiskarna. 164 strani velike oemerke. Cena v celem rdečem platnu vezanemu izvodu "53 Din. Dobiva se pri pisatelju v Rntcčuh-Plitnica nu Gorenjskem in \ jugoslovanski knjigami v Ljubljani.
V uVodu beremo: Prva knjiga šmariiie -.Marijina božja pota \ Evropi« je bila lelu 1933. oddana do zadnjega izvodu. Za leto 193+ naj sprejmejo Slovenci drugo knjigo z enakim naslovom, toda s popolnoma novo vsebino. Opisana je za vsak dan majnika ena božja pot. Šestnajst je slovenskih, petnajst pa iz drugih krajev. Slovenska so sledeča:
l. Bazilika Lurške Marije v llujhcnburgii. Slovenski Lurd. 2. Marija Pomočnica na Rakovniku v Ljubljani. 3. Dobrova pri Ljubljani. 4. Žalostna gora v župniji Preserje. 3. Planinska gora na Notranjskem. 6. Cerngrob pri Stari Loki. 7. Ljubno na Gorenjskem. 8. Sveta gora nad Lilijo. 9. Nova Štifta pri Ribnici na Dolenjskem. 10. 1'ri fare na Belokranjskem. II. Mati dobrega sveta v Kostanjevici na Krki (s sliko). 12. Stopno v župniji Škocijan na Dolenjskem. 13. Žalostna gora pri Mokronogu. 14. Svete gore nad Sotlo. 13. Ruše pri Mariboru. 16. Podgorje v Rožu na Koroškem. — O kn jigi bomo spregovorili po/.ncjc še kuj več.
Srce v nevarnosti!
Skoraj vsak 4. človek umrje vsled srčne bolezni! Varujte Vaše srce s kavo I Ing. dokler še ni prepozno. Dražilnc snovi ко-т 1'einn oproščena zrnata kava, kava llagg. je prijateljica zdravja in izbranega okusa.
Osfale vesli
—	V zadevi podpore popluvljencein i/ lanskega leta se nam sporoča iz Amerike, da so v Ameriki živeči rojaki iz Dolenje, vasi pri Ribnici, kjer je povodenj napravila posebno veliko škodo na krompirju, nabrali za svojce precejšnjo vsoto denarja, ki se je odposlal v domovino. Aineriknnei vprašajo sedaj Dolenje-vašenne, ali so denar ali podporo i/, tega denarja dobili. V Dolenji vasi so namreč ljudje dozdaj dobili vprav malenkostno podporo, ta je 7 kg koruze posameznik, tako dn se zdi, da ameriška podpora še ni bila razdeljena. Bilo lii dobro, če bi «e pojasnilo, kdo je podporo i r. Amerike dobil v porazdelitev in kdaj se bo porazdelila.
—	Dvodnevni tečaj za saditev in obrezovanje sadnega drevja bo v torek in sredo. 20. in 21. marca na kmetijski šoli v št. Jurju ob j. ž. Vabijo se zlasti mlajši gospodarji. Tečaj se začne oba dneva ob pol 9. kdor želi prehrano in prenočišče, naj prijavi prej z dopisnico ali pa vsaj zjutraj istega dne. Oboje slane 12 Din celodnevno.
—	Učitelje glasbe, dijake glasbenih zavodov in muzikalično občinstvo opozarjamo na današnji oglas Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani, v katerem priporoča pod jako ugodnimi pogoji nakup zbirke Universal Edition — zvezek po polovični ceni. Cenik le zbirke je brezplačno na razpolago.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine šl. 21 od 14, I. in. je objavljen Zakon o dodatnem sporazumu o kliringu iu dodatku, sklenjenem med kraljevino |ugoslavijo in švicarsko konfederacijo«, dalje »Zakon o naknadnih in izrednih kreditih k proračunu drž. razhodkov in dohodkov za leto 1013-34«, »Objava k izpremembam in dopolnitvam zakona o drž. trošarini«, »Navodilo, kakšne takse je pobirati za obnovo spora pri upravnih sodiščih in pri drž. svelu«, »Okrožnica banske uprave o opravljanju občinske blagajniške službe«, »Objava banske uprave o pobiranju obč. trošarin v lelu 1934« in »Določba državnega svela k čl. 80., 82. in 83. zakona o neposrednih davkih«.
—	Restavracija na glavnem kolodvoru v Ljubljani se odda v triletni zakup. Licitacija bo 23. I. m. ob 11 pri ravnateljstvu drž. železnice v Ljubljani, Ljubljanski dvor, soba 59-1.
—	Prepovedan inozemski tisk. 7. odlokoih ministrstva za notranje posle je prepovedano uvažali v našo dr/avo in razširjati v njej ilustrirani list »Lc tre Vcnczie«, ki izhaja enkral na mesec v Benetkah.
—	Direkcija državnih železnic v Ljubljani
m/glaSa: Dne 17. marca ho ol) II v pisarni šefa posluje Maribor gl. kol, pismena licitacija, da
Dne 12, t. m. pa je bil izvršen tretji vlom ia sicer v stanovanje g. Antona Jezerška, ki stanuje na vrtu Rokodelskega doma. Vlomilec, ki so mu morale bili razmere prav dobro znane, je porabil
priliko zvečer med 8 in pol 10. Vedel je, da bo g. .lezeršek zaposlen v dvorani, kjer se je vršilo predavanje Katoliške akcije. Da so mu bile razmere dobro znane, je dokaz ludi to, da je vdrl samo v tisti predal pisalne mize, v katerega zaklepa g. Jezeršek, ki je tajnik in blagajnik več društev, denar. Vlomilec je odnesel okrog 750 Din društvenega denarja. Za vlomilci še ni nobenega sledu.
številko tudi varajol Potrebno jo znati čitatil V znamenitem kopališču Nauheim je v litru vode 33 gr mineralov. Od tegn je 27 gr kuhinjsko soli. Vich oslulili mineralov jo samo (i gr. V Radencih pride na 81/-.' flr samo gr kuhinjsko soli. Kaj je močnejše? V Radenskih vodah ni prostih mineralov (kuhinjsko, grenko soli i. t. d.), nogo so sumi važni za zdravje. Zalo so tudi Radenske vode bulj zdravilne in bolj pitne kot druge. Že po par dnevih rednega pitja opažate veliko spremembe na sobi in seči.
se zaključi direktna pogodba za oddajo začasnega kolodvorskega bifeja na postaji Maribor gl. kol. za dobo šestih mesecev. V zakup sc bo oddal del prostorov do.sedunje restavracije iu sicer: gostilniška soba ob eesii. meščanska so. I>a, gostilniški vrt, kiosk za bife in del kleti. Začetek obrata je pied\ideu dne I. aprila 1934, lahko se pu od strani železniške uprave preloži tudi na poznejši termin. Kolkovaue ponudbe jo treba vložiti zapečatene in t oznako iui.jkusiie.jo do 17. mnrca 1934 do It pri šefu postaje Maribor gl. kol. Kot jamčevino se mora položili na jkasneje do 10 dne 17. marca 1934 pri postajni ldagajnici Maribor gl. kol. 10.000 Din v gotovini. Natančnejša pojasnila in pogoji so na vpogled pri podpisani direkciji soba št. 39 vsak delavnik med 1(1 iu 12 in pa pri šefu postu ie Maribor gl. kol. med uradnimi urami. Direkcija držuv-< nih železnic v Ljubljani.
—	Pri žolčnih in boleznih na jetrih,
žolčnem kamnu in zlatenici urejuje prebavo naravna »Franz-Josei« grenčica n;i naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem lčinko-vito domače zdravljenje s »Franz-Josei« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode.
—	Papriko mu jc natrcsla v oči. Mizar Ivan Dožmanič iz Legrada na Hrvatskem se ie priženil v bogato rodbino Preinec. 1'ri svojem tastu, kateremu ic prinesel v gotovini 1100 Din, je delal kot hlapec. Ker pa se nista dobro razumela, je sklenil začeli tia svoje. Ni pa imel denarja in je zalo nagovoril ženo, naj od staršev izprosi onih 1100 Din, katere je prinesel v hišo ob ženitvi. Žena pa lega ni hotela, temveč je odšla od njega, pustivši mu otroke. V>ndar se je pa kmalu vrnila, nakar je šel mož k svoji materi. pustivši ženi olroke. 2ena pa je prišla z otrokom za njim, toda Ivan je ni hotel sprejeli. Nastal je prepir, v teku katerega je žena nasula možu paprike v oči. Ivan pa je vendar videl še toliko, da jo je parkrat udaril s pestjo po glavi iu ramenih. Tedaj je žena zagrabila nož in zabodla moža dvakrat v hrbet in enkrat v roko. Moža so prepeljali v bolnišnico ii? je njegovo stanje resno.
—	Človeške kosti v drvarnici. V Zagrebu so le dni v nek i drvarnici v Tralinski ulici našli 27 človeških kosti, zavitih v časopis iz lela 1931. Lastnik drvarnice prav nič ne ve, kako so mogle prili kosti v njegovo drvarnico. Ker so kosti preparirane, je verjetno, da jih je tam odložil kak študent medicine. Policija preiskuje zadevo.
—	Pri slabosti je naravna »Franz Josciova« voda prijetno učinkujoče domače zdravilo, ki znalno zmanjšuie telesne nadloge, ker se izkaže že v malih količinah koristno
—	Goljufi z železniškimi karlami pridejo pred sodišče. Koncem leta 1930. so odkrili v Novem Sadu veliko goljufijo z železniškimi voznimi listki, ki jili je spretno ponarejevala trojica goljufov, med njimi ena ženska. Preiskava je biia silno otežkočena in se je zavlekla do sedaj. Sedaj pa je zbranih že loliko podatkov, ki krivijo osumljence, tako da so lahko sestavili obtožnico. V kratkem pridejo goljufi pred sodišče.
—	Težke avtomobilske nesreče je večkrat kriva -neprevidnost šoferjev, še v večji meri pa teoretično iu praktično iiepoznanje vozila ali pa, nezadostno poznanje policij$ko-\urnostnili predpisov cestnega rptlu in avtoprometn sploh. V veliki me ii skušajo odpraviti te nedostatke v strokovnih šoferskih šolali in praktičnih tečajih. Izpraševullii komisiji zu šoferske izpite pn pripada nalogu, da izbere sposobne iu praktične, trezne vozače. K temu bo v obilni meri pripomogla strokovno pisnim knjiga našega strokovnjaka inž. Št o I le: šofer in samovozilč. To je priročna knjiga o konstrukciji, delovanju, stropi in vodst\u modernega avtomobila. Knjiga obsegu 2S2 strani, ima okoli 300 slik. ki pona./.o-rujejo posamezne dele motorja iu drugih delov vozila. Knjiga stane vezana 140 Din in se dobi v jugoslovanski knjigarni \ Ljubljani. Knjigo loplo priporočamo vsem šoferjem, naraščaju in sumov ozačeni.
Proli nalezljivim boleznim v ustni duplini in goltancu u|x>rabljajte okusne Dr. Wander-jeve ANACOT PASTILE, ki ne potrebujejo nikakega posebnega priporočila, ker so no vsem svetu znane zaradi svojega zanesljivega delovanja.
—	Zu svoj denar kupujte prvorazredno blago! Vodno in povsod zalitemjle Radensko Slatino!
Dobrepolje
Zavod sv. Terczike. V Ponikvah so postavile usmiljene scslrc sv. Križa hiralnico in gospodinjsko šolo. Veliko poslopje za hiralke in gospodinjsko solo in vse potrebne gospodarske zgradbo so gotove. Poslopje za moške hiralce in zdravstveni dom nameravajo še letos postaviti, Materijal jc po večini že pripravljen,
Blagoslov kapele in poslopij zavoda sv. Tcre-zikc v Ponikvah bo nu praznik sv. Jožefa dne 19. marca t. 1. po leni sporedu: Ob tričelrt na 0 sprejem, ob 9 govor, nato blagoslov kapele in poslopij, med blagoslavljanjem darovanje za novi zavod, naposled sv. maša. Člani društva sv. Terezike, vsi prijatelji in drugi so vabljeni, da se udeleže j tc slovesnosti.
Mariborske vesti:
Maribor, 1-1. marca.
Živahna razprava se jc razvnela v mariborski •javnosti o-nameravani ustanovitvi vrtnarske šole v Mariboru; s lem vprašanjem smo sc bavili ludi v našem lislu ter navajali razloge, ki govore za ustanovitev take šole. Mnenja so pa v javnosti o tem deljena; zlasti gospodarski krogi razmotri-vajo vprašanje skeptično ter se bodo bavili z njim na posebnem sestanku. Tudi mariborski in okoliški vrtnarji so odločni nasprotniki nove šole. Izvleček iz vseh leh nasprotujočih si mnenj je naslednji; Vrtnarska šola je za Slovenijo potrebna, da nam vzgoji primerno izobražen vrtnarski naraščaj. Ustanovi le v šole bi bila za Maribor tudi pridobitev, izvršili se pa inora brez prevelike obremenitve občinske blagajne. Gospodarski krogi opozarjajo, da bi bila nakupna ccna za zeml išče v iznosu 1,200,000 Din za občino previsoka. Rav-
OD DVEUA DO DNEVA SE BOLJE POČUTIM
mnenja
notako bi bile potrebne nove investicije za naprave, internat itd., ki bi gotovo znašale ludi milijon. Kaj drugega bi bilo, čc bi se dobilo zemljišče, kakor se obljublja, zastonj. Pa tudi potem bi inerala del investicij prevzeti banska uprava in tudi vzdrževanje učnega osebja. — Vrlnarji pa sc predvsem boje konkurence šole na mariborskem trgu. Opozarjajo, da jim že itak dela prehudo konkurenco Mestno olepševalno društvo. Šola bi jim bila seveda še nevarnejša, če bi hotela prodajati ' svoje produkte tudi na trgu. — Treba bo torej upoštevati tudi ta mnenja pri končni odločitvi. Potrebna pa bo vsekakor pažnja, da sc občinsko gospodarstvo preveč ne obremeni ter da sc najde način, kako spraviti v sklad interese vrtnarjev, ki predstavljajo za Maribor močan gospodarski čini-lelj, s cilji in nameni vrtnarske šole.. Golovo se bo lahko našla srednja pot.
Od vsega na svetu imam najrajši tobe in rogaško slatino.
Ti skrbiš, da imam zdravo hrano, rogaška slatina
pa, ki jo pijem vsak dan, mi nomlaja kri ter me osvežuje ua duhu in telesu Tebi in
rogaški slatini so uiorant zahvaliti, da sem vedno dobre volje, zdrav, svež, čil in krepak.
Skladišče rogaške slatine v Ljubljani. Gosposvetska ccsta 13 (kolizej). Telefon št. 39-43.
Birmovanje v lavantinski škofiji
v letu 1934
I. Dekanija Dravsko polje: 29. aprila • Hoče, "0. aprila Slivnica pri Mariboru, 1. maja Fram, '-!. niuja Girkovce, 3. "niaja Ptujska goru, ."i. maju Sv. Lovrcnc ua Dr. polju, maja St. Jitnž nu Dr. polju.
K. Dekanija Nova cerkev: 10. maja Nova cerkev, 12. maja Vilanje, lil. maja Vojnlk, 11. maja Črešnjlec, 15. maja Frankolovo, 10. maju Dobruu, 17. maja Sv. Martin v ltožni dol.
III.	Dekanija Murska Sobota: 22. maja Murska Sobota, 23. mitja Martjam-i, 24, maja Vol. Dolenci, 20. maja Gornja Lendava, 27. maju Sv. Jurij v Prekmurjiu, 28. maja PcrtoSa, 20. maju Cunkovu,
iSOj maja Tišina.
IV.	Dekanija šaleška dolina: 3. junija Škale, 4. junija jSv. Martin pri Šaleku, 5. junija Št. Janž na Vinski gori, (i. juniju Gornja Ponikva, 7. junija St. Ilj pri Velenju, 1), junija Belevode, 10. junija Šoštanj, 11. junija Zavodnje.
V.	Dekanija Ljutomer: 17. junija Sv. Križ pri Ljutomeru, 18. .junija Veržej, 19. junija Ljutomer, 20. junija Cezanjevci, 21. junija Mala Nedelja, 23. junija Sv. Jurij ob Ščavnici, 24. junija Kapela, 25. junija Gornja Radgona, 2<5. junija Apače.
VI.	V mariborski stolnici dne 20. maja 1934.
O Poslovila sla se od Maribora dva priljubljena častnika, polkovnik Popadič in podpolkovnik Nikolič, ki sta premeščena drugam. Častniki :na-riiborskc garnizije so priredili obema lep poslovilni večer, katerega so se udeležile ludi odlične osebnosti iz vrst občinstva.
□ Narasla Drava in most na otok. Radi zadnjih nalivov so je Drava nenadoma dvignila. Za nabrežja sicer ni nobene nevarnosti, ker gladina še ni dosegla niti normalne poletne višine, tem večje pa so sitnosti, ki jih dela narasla voda graditeljem mostu na Mariborski olok. Zabijanje pilotov za cba belonska opornika je skoraj končano in sedaj bi se moralo pričeli z betoniranjem. Radi narasle Drave pa jc pričela voda vdirali od zgo-
raj v žagale ler delo hudo ovira. Za primer, da bo voda še naraščala, se bodo morala dela prekinili ter počakati na padec gladino. Zgradba mostu se bo s tem soved zakasnila. Narasla voda je povzročila tudi občutno fkodo stavbnemu pode.jtju, ker se cij dvignila preko noči ter odnesla večjo količino gradbenega lesa, ki je bil pripravljen ob strugi.
GJ »Pragcrski kolodvor v nevarnosti« — s lem pozivom so bili alarmirani mariborski gasilci, ki so odbrzeli z motorko na Pragersko. Gorelo jo gospodarsko poslopje posestnika Alojzia Muleja, ki se nahaja v bližini kolodvora, vendar pa za slednjega ni bila neposredna nevarnost. Na licu mesla so se znašli ludi gasilci iz Polskave in Šikol. Pod združenimi curki motork so plameni hitro odjeniali. Škoda ni posebno velika.
□	»Nebesa na zemlji«. Igro pod lem naslovom so naši najmlajši Magdalenci vprizorili v nedeljo popoldne v dvorani na Aleksandrovi c. 6. Vprizoritev je pokazala, da so se vsi sodelujoči potrudili, da svoro nalogo čim lepše in učinkovitejše izvedejo. Zlasti sta uspeli ženski vlogi in sicer letka in žena dr. Vesela. Režija je bila v rokah Vilka Č. Našim mladim Magda,lencem želimo, da bi misli ljudskega odra. v korist svoja odrska prizadevanja še stopnjevali in da bi s tem tej misli čim boli služili.
П Pred oltar, V Mariboru so sc zadnje čase poročili: Ferk Janez, delavec, Razvanjc in Weni-ger Matilda, delavka iz Studencev; Klaijnšek Oskar, Irg. pomočnik, in Dell Julijana, modistinja iz Studencev; Gcrm Mirko, likar iz Studencev, in Landeker Antonija, predica; Roth Viktor, ključavničar, in Selinšek Frančiška, pos. hči iz Tezna. Mladoporočencem obilo creče in blagoslova!
П Mojstrski izpit iz pekovske stroke »ta napravil,! v četrtek v Mariboru pred izpililo komisijo Berlingcr Josip in Franček VavpoliČ, vrli in marljivi dopisnik »Slovenca« iz Slov. Bistrice, ki jc prestal izpit z odličnim uspehom.
□	Mariborski dobrovoljci in četniki so imeli svoj občni zbor, na katerem so si vnovič izvolili doscdanic vodstvo. Najvažnejše vprašanje, ki sc je na zboru obravnavalo, je bil pristop mariborske skupine v bojevniško organizacijo »Boj«. Dobrovoljci so sklenili soglasno, da vstopijo s svojo organizacijo v »Boj«
Г] Poccni meso sc bo prodaialo danes v četrtek 15. t. m. od 8 nanrej na stojnici za opore-čeno meso pri mestni klavnici. Prodalo se bo 170 kilogramov gove'cga mesa po Din 4 za kilogram.
P1 On v bolnišnici, doma ga objokujejo. V »Ponedeljkovem Slovencu« smo poročali, da je izginil na poli od Sv. Križa v Maribor 73 letni posestnik Alojz Rakovič, ki se je napotil v mesto k notarju, da bi dal prepisati posestvo na sina. Domači so naprosili mariborsko policijo, ki je zaman iskala za pogrešanim. Objokovali so ga že kot mrtvega ler mislili, da sc jc ponesrečil kje na poli na samotnem mestu, ali pa postal celo žrtev skrivnostnega zločina. Te dni pa sc je Rakovič zepet pojavil na domu. živ in zdrav. Med tem. ko so ga doma objokovali, se jc nahajal v mariborski bolnišnici. Na pot i v Maribor je namreč starček padel ter se poškodoval, Neki voznik ga ie naložil ter prepeljal v bolnišnico, ker ni mogel radi poškodb hoditi. V zmedenosti je v bolnišnici povedal napačno ime in tako ga ni mogla nai ti policiia, ki je povpraševala po njem.
P) Poceni gostije. Triocrcsna deteljica, ki 'C bila lansko poletje pravcata nadloga za celo Apa-ško kotlino, sc ie zagovarjala včeraj pred malim senatom. So to 33 letni hlapec Jožef Šlaler, 34 letni viničar Franc Velel ter 31 letni hlapec Janez Grafoncr, vsi i i Zgornje Ščavnicc. I.a.ni v
Zahtevajte Gaglova vrtna semenal
poletju so vidi nn piko svinjake in kurnike pri ,-oscdih. Ukradli so 4 svinje ter cclo jalo kokoši, Vse ukradene živali io zaklali doma ter te z mesom gostili. Včasih so priredili cele gostije, na katere so povabili šc razne prijatelje. Sedaj sc bodo pa v zameno gostili z ričclom in sicer Šlaler in Belci po 8 mesccev, Grafoncr pa eno lelo in sicer v strogem zaporu.
□	Gorelo je pri Sv. Duhu gospodarsko poslopje posestnika Alojza Kocbeka. Požar je nastal radi slabega dimnika, ki vodi iz oljarne skozi streho gospodarskega poslopja. Zgorelo ju pa samo ostrešje, vendar ima lastnik kljub temu 10.000 Din škode.
□	Rešitev v duhaprlsotnosti. 25 letni slikarski pomočnik Ivan Bočnik je bil zaposlen pri prenavljanju neke stavbe v Ciril-Metodovi ulici. Delal jc na visoki lestvi v višini drugega nadstropja, ko sc mu je lestvu na mokrih in spolzkih tleh nenadoma izpodnesla. Bočnik pa je imel lo-liko duhaprisotnosli, da ni čaikal padca, ki bi bil zanj gotovo usoden, ampak sc je pognal z izpod-mikajoče se lestve sani ler skočil v globino na noge. Priletel pa je kljub temu s tako silo na llak, da si je zlomil nogo ter so ga morali prepeljati v bolnišnico.
NO^jioiiIIO
Ljubljana
1 Kino Kodcljcvo. Jutri in v sobolo ob 20 »Pesem za tebe (.Jan Kiopura) in Krnnkensteiu . Rezervirajte vstopnice!
I Dolenjci, Dolenjke se zberemo na »Krkinem« večeru ta pelek ob 8 zvečer pri Mikliču! Vabimo vse prijatelje Krke in Dolenjske! Po zanimivem U/ratuikoveni predavanju godba! Vstop vsakomur prosi!
I Mariborski mali harmonikarji nastopijo v Ljubljani, v veliki unionski dvorani v sobolo, dne 17. t. m. oh 20. V državi je lo edinstven /.bor 30 godcev, ki na svojih harmonikah enotnega sistemu prednušajo predvsem narodno pesem. Priredili so /e uspele koncerlo na Bledu (tudi nu dvoru), v Rogaški Slatini, v Zagrebu, povsod občudovani in pozdravljeni od navdušene publiko. Sedaj po leh izkušnjah želijo se predstaviti šo Ljubljani. Počastimo jih z obilno udeležbo!
I Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani sklicuje svoj redni občni, zbor v torek, dne 27. marca ob 18 v salonu restavracijo »Pri Levu . Dnevni red je razviden v društveni pisarni.
1 Predavanje v društvu »Pravnik«. V Četrtek, dne 15. i. m. ob 18 predava v jusličnl palači, dvorana šl. 79, g. gimnazijski profesor dr. iur. cl pilil. Josip Žontar: >0 cerkvi in ustavnem življenju naših mesU. Vabimo vse člane in prijatelje društvu, da sc tega predavanja, ki bo zlasti zanimivo tudi za imše zgodovinarje, v fini večjem Slevilti udeleže.
I Klub Kleklroinženjurjov v Ljubljani ima redni obrni zbor v čelrtek 22. I. ni. ob 20 v lokalu UJ1A, Kongresni trg 1-11.
I Nočno službo imata lekarni: Mr. Trnkoczy ded., Mostni Irg 4 in nu. Ilnmor, Miklošičeva c. 20.
Maribor
m Društvo Danica svila nit delavski praznik ob 11.30 pri sveti mnši v baziliki Matere Milosti.
Ev. maša bo zn bolnega voditelju p. Pavla.
m Slavnostna akademija bo na Jožefovo ob 20 v veliki unionski dvorani v proslavo 12. obletnico kronanja sv. očetu Pija XI. Na sporedu sta dva govora, in sicer govorila dr. A. Trslenjak o delu Pija XI. za vse človeštvo in akademik Ciril Žebot o pomenu papešlva za človeštvo. Poleni pevske, godbene in deklamnvijske ločke. Ob zaključku pu-peška himna. Vstopnina je prosta.
m Salezijansko sntriidništvo ima v ponedeljek 19. I. ni. ob 4 popoldne v slolnem župnišču sestanek. Predava ravnatelj dr. Volčič. Zaradi važnosti sestanka vsi vabljeni!
iu štetje obiskovalcev Jožefovcga sejma priredi ilne 18. in H). I. m. RdtiČi križ v Studencih. Šteljo v korist revni deri.
ni V stiideiiški ljudski univerzi predava drevi ob 19 prof. .lan Šediv.v o Pragi.
Celie
c Dijaška predstava. Drevi ob 8 uprizore osmo-šolcl celjske gimnazije v proslavo 90 letnico roj-slva pisatelja Josipa Jurčiča v mestnem gledališču Desetega brala v Goveknrjevi dramatizaciji, c Rediti letni ubfni zbor Združenja trgovcev za nioslo Cel je bo drevi ob pol 8 v mul I dvorani Narodnega domu.
Drugi kraii
Ptuj. V soboto 17. I. m. ob 20 ho poučno predavanje v prostorih gremija trgovcev v Narodnem ■lomu. Predava ravnatelj meščanske šole Koder o najobičajnejših napakah v dopisovanju.
šaleška podružnica SPD v Šoštanju ima svoj redni 19. občili zbor v soboto dne 24. marca t. 1. ob osmih zvečer v dvorani Sokolskega doma v Šoštanju s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo načelnika. 2. Poročilo funkcionarjev. 3. Volilev novega odbora za dobo treh let. 4. Slučajnosti.
Jesenice. Podružnica SPD Jesenice sklicuje svoj Izredni občni zbor dne 28. marca t. I. oh 20 v restavraciji Mesar na Jesenicah. Dnevni red: L Volitev načelnika. 2. volilev odbornikov in namestnikov, 3. evcntnolnn volitev preglednikov. Članska udeležba obvezna!
MARIBORSKO GIFD\I !š<*E
Četrtek, 15. marca ob 20: NATALIJA. Red C. Znižane cene. Zadnjič. Petek, 1(i. marca: Znprto.
Soboln, 17. marca ob 20: ROŽE V SNEGU. Globoko znižane cene. Zadnjič.
Celje
& Papeževo proslavo bo priredila na praznik sv. Jožefa dne 19. marca 193-1 ob 4 popoldne v veliki dvorani Ljudske posojilnice Katoliška akcija akademikov v Celju. Govorila bosta gosp. Vinko Zor o veličini papeštva in akademik gosp. Julij Saveli o papežu Piju XI. Predavanje bodo ponazor-jevale skioptične slike. Vstop prost.
0 Umrla jc včeraj v bolnišnici gospa NVesiak Marija, vdova Cfllestin, rojena Sclnvab, 72 letna posestnica v Celju. Poko;na je bila sestra zdravnika gosp, dr. Schwaba. Pogreb bo v četrtek, dne 16. 1. m. ob 4 popoldne na mestnem pokopališču. V bolnišnici je tudi umrla Bijek Ivana, 21 letna dninarica v uršulinskem samostanu v Ljubljani. N. v m. p.l
0 Lastnikom psov v okoliški občini. Ohčina Celje-okolica opozarja vse lastnike psov na dolžnost prijave psov in nabave pasjih znamk, ki se mora izvršiti nepreklicno do 30. marca t. I. Po preteku tega termina se bo pobirala v smislu zakona taksa v dvojnem iznosu. Natančnejši podatki so razvidni na občinski razglasni deski.
0 Nesreča dveletnega otroSička. Marija Hren, dveletna hčerka delavca z RcČice ob Savinji, se je 13. t. m. Igrala doma na travniku; med igranjem jc pa padla in si zlomila desno no-*o.
a Krošnjarsko knjižico je izgubil. V torek popoldne je bila izgubljena na poti od trgovine Ster-! mecki krošnjarska knjižica, glaseča se na ime Milko Gajski.
Ptuj
Preprečen požar. Pri posestniku Matevžu Vo-griču na Hajdini bi pred dnevi prišlo kmalu do požara, da niso pravočasno pogasili ognja, ki se je bil že vnel. Nekdo je zanesel pepel, v kuterem je bilo še precej žerjavice, na gnojišče, ki je tik gospodarsk ega poslopja. Ker je bila slama na gnojišču suha in je pihal tudi hud veter, se je žerjavica vnela in začelo je na ok'og vse goreti. K sreči je opazila soseda Marija šošterič pretečo nevarnost ler takoj obvestila Ogriča o požaru. Z velikim naporom sc jima je končno posrečilo pogasiti ogenj.
S policije. Radi nemoralnega življenja je policija aretirala 26lelno brezposelno služkinjo š. K,, pristojno v občino Pcrtoča, okraj Murska Sobota. Štefanija je radi enakega pregreška že petkrat predkaznvana. Zadnjo kazen — 1 mesec zapora — je odsedela v zaporih mariborskega okrožnega sodišča .odkoder je bila šele pred kratkim izpuščena na svobodo. Dekle eo izročili sodišču.
Šmarje pri Jelšah
Pevski koncert. V nedeljo se je vršil v Katoliškem domu koncert, ki ga je priredil tukajšnji cerkveni pevski zbor. Na sporedu so bile slovenske narodne pesmi za mešani, ženski in moški zbor. Nikakor nc smemo ili mimo lega dogodka, nc da hi mu posvetili vsaj malo pozornosti. Kajti čas je že bil, da se ludi na tem polju začne orali ledina v lem okraju. Saj ni menda skoraj v celem okraju dobrega pevskega zbora (razen par izjem) in je naša lepa slovenska pesem še vse premalo razširjena med narodom.
V Šmarju je sicer že bilo par zborov (obstoječih iz uradništva), ki pa so se vsi kmalu razšli, tako da sedaj nismo imeli nobenega pevskega zbora (razen cerkvencga. V tem so izključno kmetski ljudje, ki pa kažejo veliko zanimanje za lepo pelje. Га zbor je dobil precej razmaha pod vodstvom sedanjega organista g. Kidriča, ki si mnogo prizadeva, da bi zbor čimholj izpopolnil in dvignil. To se mu je deloma že precej posrečilo.
Za prvi koncert je zbor naši udira I 14 pesmi, ki so bile večinoma iz sporeda velikega koncerta Pevske zveze 1. 1931. Zboru in agllnemu pevovodji je treba čestitati, da se je že pri prvem nastopu pokazala tolika izve/'oanosl in glasovna ubranost. Za koncert jc bilo veliko zanimanje, kar je pokazala tudi velika dvorana, ki je bila polna; saj j so prišli na koncert po par ur daleč.
Želimo, da zbor v tej smeri naprej deluje, In ' da se tudi drugod zganejo, saj se z razširjaniem I slovenska pesmi vrši veliko narodno delo, (Ni-! kakor pa ga ne vrše tisti dolgoprstncii, katerim ' so bili v napotje plakati za koncerl; obenem pa s lem kažejo šc veliko neotesanost.
I
Cerklje ob Krki
Finančni preglednik Pfeifer, ki je pred par dnevi umrl na svojem domu, je služboval pri nas od lanske spomladi. Kljub kratk* dobi njegovega tukajšnjega bivanja je postal ljudem to, kar bi moral biti vsakdo, ki je postavljen na kako vidno mesto, i Vsak tak bi sc moral namreč zavedati lega, česar sc jc zavedal rajni, ki ie rad povedal: »Mi sino radi ljudi tu, ne pa ljudje radi nasl« Biti dobrohoten svetovalec in sočuten kažipot tudi takrat, ko vrši svojo težko nalogo — kot jo iinajo Finančni organi prav današnje din, — to ni lahko, a rajni jc to znal. Svojo službo je vršil natančno in veslno, pa so ga ljudje radi imeli. Služil je zvesto Bogu, domovini in , vladarju. Pokoj možu! — V »Zahvalo« |X> pokojnem , g. Pfeiferjn se je vrinila neljuba pomota. Namcslo | besedila: »g. zdravniku Pcickit iz Cerkclj« se mora glasiti: -g. zdravniku dr. Pcčkti iz Brežic*	I
svtbe
i« ne*"'
\иЛ»
upot
ab»
in
SEMPERIT ZA&REB.NIKOLIČEVA в
Iz Vransfeega kota
Dolgo smo čakali... Na lo namreč, da sc ia poslovila od nas letošnja dolga zima. V nižavah jc sneg že popolnoma izginil, le hribi, ki imajo svoja rebra obrnjena proti senčni strani, šc kažejo velike bele lise, ki pa bodo ostale najbrž še do Velike noči. Na splošno pa jc že po Savinjski dolini začela rahlo dihali pomlad, ki je naše hmeljarje spravila pokoncu. Hmeljarji so začeli obdelovali svoje nasade, nekateri so se odločili tlidi Za nove nasade, Očividno so se dali zapeljati od lanskih lepih cen. Skozi Vransko romajo skoraj dan za dnevom vozovi, naloženi s samimi hmeljevkanii, Bog ve, ali bo še to leto kaj sreče pri hmelju? Izgledi niso ravno najboljši. Vsekakor bi bilo dobro, da bi se naši posestniki nc dali preveč omamiti od lanskih hmeljskih cen in bi naj poleg hmelja pridelali vsaj t o i i k o žita, kolikor ga rabijo za domačo potrebo in za vsakdanji kruh, da bi bili vsaj v lem oziru neodvisni od hmeljske sezone. Zato bo nespametno ravnal tisli, ki bo vso zemljo porabil za hmelj, češ, hmelj mi bo že dal za vsakdanij kruh. Toda boljše je, drži ga, ko lovi ga.
Na občinski deski visi dolg seznam, ki naznanja razne rubežne razprodaje. Vsemogoče stvari sc lahko dobijo: od radiooparata, klavirja, pisalnih miz, vina, hmelja, volov, krav do kmečkih vozov in — plugov. Težko najdeš na Vranskem številko, ki bi ne bila na tem seznamu. Vse kaže, da lanska hmeljska sezona niti od daleč Sc ni zadostovala, da bi ljudje prišli na zeleno vejo.
Šmartno pri Litiji
Cerkveni jievski zbor je priredil v nedeljo dn«. II. marca ob 15 |x>p. v župni cerkvi koncert v proslavo 1900 letnice Kristusovega odrešenja. Udeležba je bila velika. Pelje je bilo ljudem všeč. — Zjutraj ]x> prvi sv. maši je bil dobro obiskan občni zbor »Kmetijske txxlružnicc«, kjer smo slišali, da se podružnica dobro razvija in je ena izmed najmočnejših. Ob lej priliki je bilo tudi jjredavanje g. šol. upr. Rosto-harja. — »Pasijon« bomo igrali v Društvenem domu 18., 19 in 25. marca. Začetek vselej ob 3 popoldne. Občinstvo naj bi si vstopnice nabavilo že v predprodaji.
Radio
Programi Radio Ljubljana:
Četrtek, 15. marca: 12..15 Reprodticiran koncert orkestra Paul God\vyn. — 12.45 Poročila. — 13.00 čas. Pevski jazz ansambl jiojo v reprodue. glasbi.
—	18.00 Za srečo dorašJajočegn pokoljenja (gosj>a Petelinova). — 18.30 Srbohrvaščina (dr. Rii|iel). — 19.00 Plošče [io željah. — 19.30 Pogovor к poslušalci (prof. Preželi). — 20.00 Prenos iz Belgrada.
—	22.00 ('•us. poročila. Hadio jazz.
Petek, 16. marca: 11 šolska ura: Življenje otrok pri raznih narodih (Miroslav Zor). — 12.45 Narodne pesmi raznih narodov (plošče). — 1245 Poročila. — 13 Čas, reproducirani koncert naših kvartetov. — 18 Orkestralna narodna glasba na ploščah —- 18.30 Predavanje o gluhonemi deci (Vilko Mazi). — 19 Sokolstvo. — 19.30 Izleti za nedeljo (dr. Rudolf Andrejka). — 20 Prenos iz Zagreba. — 22 Čas, poročila, za smeh in dobro voljo (plošče).
Drugi programi t
Četrtek, 15. marca: Belgrad: 20.00 Haydn: Godalni kvartet 20. 20.30 Demon (Lermoutov). 21.1(1 l.ahkn glasbo. 21.30 Vokalni koncert. — Zagreli: 20.00 Prenos iz Belgrada. — Dunaj: 17.35 Pesmi in arije. 19.05 Zabavni koneort. 21.00 Palestrina kon-eort Iz milanske Scale. — Budimpešta: 10.30 llu-njad.v Laszlo (opera, lirkel). — Milnn-Trst: 21.00 Palestrina koncert (prenos Iz Scale). — Rim: 20.45 Simfonični konccrl. — Pragu: 10.20 Literarno glasbena priredilov. 20.30 Iz zgodovine Narodnega gledališča. 22.40 Smetanov koneort. — Varšava: 20.00 Zabavna glasba. 21.00 Prenos iz Milnnn.
Petek, 16. marca: Belgradt 19 Narodne pesmi
—	19.30 Samostan Studenica. — 20 Prenos iz Zagreba. — Zagreb: 20 Violinski koncert Karla Rupla.
—	21 Vokalni koncert. — 21.30 Konccrt na klarinetu, — Dunaj: 17.30 Klavirska glasba. — 7.05 Spomlad v pesmih in verzih. — 20.45 Vojaški koncert. — Budimpeitai 20.30 Predavanja. — 21.30 Lahka glasba. — MIlan—Trat: 21 Orkestralna glasba. — Rlmt 21 »Da«, opereta M.iscagnija. — Pra-gai 19,20 Ljudska godhn nn pihalo. — 21 Orkestralna in violinska glasba, — Varlnva: 20.15 Orkestralni in violinski konccrt.
Naša podoba nam kaže razvaline prekrasnega angleškega dvorca Castle НШ, Id je zgorej pre<l .-Brleča senc« — tako fanenufajo tale avto Angleža Ey?tona, ki je dirk si o« dirk*li*Aj pri Pirizu. j kratkim Dvorec ,-e ilovel po vaii lepi legi. še bolj pa po svojih dragoccnih zbirkah in pohištvu. Pri Dosegel je s tem vozom zapored štiri nove svetovne rekorde.	požaru sla zgorela tudi hišnik in hišnica.
Nova svetnica krščanske ljubezni
Danes je god nove svetnice sv. Ludovike
Roosevelt preganja korupcijoniste
Preteklo nedeljo, 11. t. m. je sveta Cerkev I proglasil a za svetnico služabnico božjo blaženo Luizo de Mariilac. Blaga krščanska gospa, katera se je odlikovala z vzornim katoliškim živ-
ljenjem in delovanjem, sc je po smrti svojega moža vsa posvetila delu krščanske ljubezni.
Po nuvodilih in pod vodstvom sv. Vincencija Pavelskega je na svojem stanovanju začela zbirati krščanska dekleta ter jih navajala za dejanja krščanske ljubezni. Postala je ustanoviteljica največje organizacije ljubezni na svetu. Za lo njeno veliko delo je bila proglašena za blaženo, dne 11, t. m. pa zu svetnico. Ona je soustanoviteljica in prva prednica Družbe usmiljenih sestra. To njeno delo se je v teku treh stoletij čudovito razvilo. Kjer so bile razmere najhujše, kjer jc divjalo največ bolezni — tam so sestre sv. Luize de Mariilac najbolj vneto delovale. Mnogo njih je v revolucijah dalo svoje življenje pod sekiro, še mnogo več pa jih je padlo v prezgodnji grob kot žrtev svojega poklica in svoje ljubezni do bližnjega, ko so stregle gobavim in kužnim, sredi legarja, kolere, jetike in vseh drugih bolezni. Neizmerno je bilo teh žrtev, a ljubezen poganja vedno nove korenine. Danes deluje že nad 40.000 sester v duhu sv. soustanoviteljice po vseh delih sveta.
Delo sv. Vincencija Pavelskega in njegove sotrudnice sv. Luize de Mariilac ter vseh deset-tisočev junaških sestra je heroičen zgled, kako junaško in požrtvovalno je krščansko srce, kadar dela v ljubezni do bližnjega iz ljubezni do Boga
! ž
V Ameriki doiivljaj-o velikanski finančni škandal. Predsednik Roosevelt e nastopil z vso odločnost)o. Dal je vložiti obtožbo proti najuglednejšim možem Amerike. Zaradi korupcije in goljufije z davki so obtoženi: prešnji zakladni t'ajnik Mellon Andrew (prvi od leve na desno), I. P. Morgan, bančni kralj v Ameriki (v sredi), in bivši newyorški župan Jimmy Walker (na desrvi).
Zdravje in starost
Mučeniška smrt v prisilnem
Trpljenje katoliških duhovnikov v Rusiji tohortSCU
Katoliška tiskovna a gen t ura poroča iz Varšave, da je bil katoliški duhovnik Trojgo v Rusiji do smrti mučen.
Duhovnika Trajgo so sovjeti prvikrat zaprli meseca marca 1. 1023. Zaprt je bil dve leti. Drugič so gu zopet zaprli h koncu decembra 1. 1927 ter so ga za pet let poslali na prisilno delo. To svojo kazen jc prestajal Trojgo na Solovjcckih otokih. Čeprav je z letom 1932 prestal svojo kazen, so ga še vedno obdržali v kazenskem taborišču. Več ko enkrat je duhovnik zahteval, naj mu povedo, zakaj so ga prijeli in zaprli, a odgovor« nikdur ni dobil.
Dne 5. julija 1932 so gu obenem z več drugimi duhovniki prepeljal iz zunanjega otoka na osrednji otok, kjer so ga z nečloveškimi mukami hoteli prisiliti, naj ec odpove svoji veri in duhovništvu. Zaradi teh muk in strašne strogosti sc je Trojgu sedaj omračil um. Konec junija I. lOi^ so ga skupaj s škofom Matuloni-sem in petimi duhovniki odpeljali v Leningrad v ječo. S težkim srčen, so morali njegovi du-
I hovni sobratje ugotoviti, da je njihov tovariš obolel na umu.
Na leningrajski postaji je ujete duhovnike srečal glasoviti tnučllec katoličanov v Rusiji — komisar Puvker. Ko je ta videl, da je eden izmed duhovnikov Trojga pri hoji |x>dpiral. je s hlinjeno radovednostjo vprašal: »Kaj pa to pomeni? Kaj mu jc?«
»Trojgo je živčno bolan*, se je glasil kratko odgovor. Peklensko veselje se je razodelo na komisarjevem obrazu.
Hudo bolnega duhovnika so dejali v samotno celico. Tam v vsej osamelosti. je moral prestati strašno duševno trpljenje. Po preteku enega leta najhujših muk so Trojga končno prepeljali v prisilno taborišče, kjer ра je umrl že prvo noč po prihodu. »Umrl je zaardi hude duešvne razrvanostic, tako se je glasilo uradno poročilo.
To trpljenje kristjanov v Rusiji naj opominja vse kristjane vsega sveta na njihovo dolžnost, prizadevati si, kakorkoli mogoče pomagati tem nesrečnim zatiranim bratom.
Navadno mislimo, da je zdravje najvišja sreča. Seveda ne odtehta zdravja noben denar. Zdravje je |K>f,oj za mir, dobro voljo, uspešno delo. loda zdravje nikakor ne jamči za dolgo življenje Dr. Toupet navaja v svoji novi knjigi o »velemestni higijeni« naslednje zanimive podatke:
Leta 1890 si je ugledni nizozemski higijenist zapisal 50 popolnoma zdravih mladeničev pri vojaškem naboru. Vsi so bili sijajno zdravi. Njihova srca, jetra, pljuča, obisti so bile v brez vsakršne napake. Zdravnik si je točno zapisal vse osebne podatke in do konca življenja skrbno zasledoval usodo vsakega izmed popisanih. Pred 15 leti je učenjak umrl, a univerzi-tna klinika jc nadaljevala njegovo opazovanje. Ni izgubila izpred oči nobenega izmed opazovanih. Holundsku ni tako velika dežela, in ima jako dobro urejeno upravo.
Leta 1930 je objavila univerza vse zbrane podatke. Podrobnosti so zanimive samo za strokovnjake. A glavno je pa to, da je umrlo izmed 50 izbranih korenjakov kar 22, preden so dočakali 60 let. Zdaj jih živi samo 28. To je ieti odstotek, ki ga navadno srečamo pri navadnih Zemljanih s povprečnim ali celo rahlim zdravjem. —
Kaj to pomeni? Zdravje je nedvomno prijetnejše od bolezni. A človek, ki ima poapnenje žil, srčno napako ali želodčne bolezni, bo lahko ži^el prav tako dolgo — ali tadi kratko — kakor najbolj zdrav hrust. Ta sklep nasprotuje morebiti strogi logiki, potrjuje pa, da res ae vemo ne ure ne dneva svoje smrti. Sodobna znanost ni več tako domišljava, kakor je bila pred 50 leti.
Z eno besedo: Če si zdrav in močan, vedi, da še nimaš s tem jumstva za dolgo življenje.
Telesna straža novega mandžurskega cesarja. Novi mandžurski cesar Puyi se je obdal s telesno stražo mandžurske gorske konjenice. Na svojih majhnih konjičih je ta telesna straža za naše oči
kaj čudna.
Boks za svetovno prvenstvo. Prva originalna sli-,<a boja za svetovnega .nojstra med Američanom Longhranom in svetov, .lim mojstrom Carnerom. Američan, ki je v 15 run-dah izgubil po točkah, napada. Boj se jc vršil v mestu Miami,
Letalčeva lobanja
Italijanski ribiči, ki so razpeli mreže ob otočju Tino. so nepričakovano prevlekli z morskega dna človeško lobanjo. Izročili so jo najbližji pristaniški oblasti. Preiskava je ugotovila, da izvira od italijanskega letalca Madalene, ki je hotel leta 1932 na povrotku v domovino prvi pozdraviti Malbove dvokrovnikc. n jc strmoglavil v morje. Ta ugotovitv jc bila mogoča, ker jc ohranil /ol>otohnik. pri katerem sc je zdravil Madalena. namreč odlitek njegovih čeljusti. Prof. na rimski univerzi Cipriani je kot antropološki izvedence ugotovil, d« se odlitek sklada 7. gorenjo čeljustjo v ohranjeni lobanji.
Sumljiv nos
Nemški listi poročajo o zadnjem zaslišanju prof. DoHMuerja v Monukovem. Državni pravdnik ga je poklical iz zapora, k jer je »interniran radi osebne varnosti« in vprašal, oli je bil rojen v katoliški veri? Na odgovor, da je prof. Dcs-saiier sin katoliških staršev, je drž. pravdnik zopet vprašal, odkod ima potem »sumljiv nos« semitskega izvora? Prof. Dessnuer je odgovoril, da jc bil leta 1916 ranjen z drobcem granate v obraz na fronti. Kirurg mu je moral operirati poškodovan nos. ki jc vsled tega dobil drugačno obliko. — Krivi nosovi so sedaj na Nemškem hudo nevarni.
Cesar in umetnih
Nekateri pariški listi poročajo iz Madrida o slovečcm španskem Saa'usateju tole zgodbo:
Ko je umetnik Surasate nekega dne prišel v Berlin, ga je v njegovem hotelu že pričakoval uradnik cesarskega dvora in ga prosil, naj bi enkrat igral tudi pred cesarjem. Surasate je bil s tem zadovoljen, zahteval pa je za tak koncert 20.000 mark nagrade. Ko je cesar Viljem II. zvedel, koliko zahteva umetnik, mu je dal sporočiti, da toliko ne plača niti enemu svojih generalov vse leto. Ponosni Španec pa je cesarju Viljemu odgovoril: »Če je stvar taka, je vsekakor priporočljivo, da njegovemu veličanstvu zaigra nu vijolino kak njegov general.« Končno sc je cesar Viljem Ie udal in mu plačal, kolikor je zahteval. Francoski listi, ki o tem poročajo, pravijo, da tn zgodba dokazuje, kako skop je bil bivši nemški cesar Viljem.
»Moja žena ne prenaša piva.« »Zares?«
»Da. Kadar ga pijem, me vsakokrat zmerja.«
Lov za ubeglimi levi in tigri
V Poitiersu ua Francoskem se je preteklo soboto zgodila tale nesreča: V mesto se je pripeljal cirkus, ki je imel več tigrov in levov. Ko so vozove vozili na kraj. kjer so postavili taborišče, se je en voz zadel v drevo in poškodoval. (Xlprla so se vrata in iz kletke so plunile tri zveri: ca tiger in dva leva. Prestrašeni prebivalci so pred zvermi bežali, cirkuški uslužbenci so pa zveri zasledovali. Dva krotilca sta kmalu imela srečo, da sta ujela tigra. Težje pa je bilo z levoma Eden izmed levov je planil v neko hišo in se tam skril. Le z največjo težavo so ga prijeli in zaprli zopet v kletko. Drugi lev je pa planil na dvorišče iste hiše in se mu ni bilo mogoče približati, ker je bil tako divji. Sledn jič so tudi to zver ujeli z zanjko, jo zvezali in prepeljali v cirkus.
★
»Ta gospodična vedno klepeče, da ie nekat skrivnostnega z njenim rojstvom!«
»Tako je. Letnica njenega rojstva . . .«
Znamenit dvorec zgorel
Šport
Crosscouniry sezona pričenja
V nedeljo se bostn vršili v Ljubljani dve zanimiv i lulikoutlcteki prireditvi. Ljubljanski podsavez ženskih športov priredi erosseountry prvenstvo pod pokrov iteljslvoin župana g. <lr. Diukn Puc.i, nu ktifcrciu .shirlujo atletinje lokalnih i i valov Ilirije in Atene. Prireditev prične oh ll in se \iši pod ( c Iviuov ini gradom s startom in ciljem pri drsališču Ilirije. Pol ure prej priredi istotuin Ilirija propagandni cross-eountrv tek /u jujjiorje. katerega se' udcle/e naši najmlajši lekuči. Obe prireditvi bosta nudili izvrsten šport, posebno dekliško podsaviV-no prvenstvo obelil iuloresaiilue borbe, ker slu -i po zadnjih treningih sodeč obe družini popolnoma enakovredni in je vprašanje prvaka povsem odprto.
NARODNO CROSSCOUNTRY PRVENSTVO LJUBLJANE — PROPOZICIJE
1. SK Ilirija priredi v nedeljo, dne 25. marca ob 11 crowcountry tek za prvenstvo Ljubljane na 5000 m pod Cekinovim gradom s startom in ciljem pri drsališču Ilirije. — 2. Pravico nastopa imajo moštva z neomejenim številom tekačev, ki so verificirani člani klubov JLAZ-e. Na vrstni red moštva vplivajo samo oni njegovi člani, ki so dosegli cilj v času zmagovalca ali v času slabšem za največ 20% od rezultata zmagovalca. — 3. Klasifikacija moštva se odredi tako, da dobi zmagovalec število točk, ki je enako skupnemu številu tekačev, ki so dosegli cilj v predpisanem času, vsak naslednji pa po 1 (eno) točko mani. Točke posameznih moštev se seštejejo in moštvo, ki je doseglo največje število točk, dobi naslov Crosscounlry prvak mesta Ljubljane za 1. 1434«. — 4. Nagrade po pravilih JLAZ-e. — 5. Prijavnina 30 Din za moštvo, za poedince, ki niso člani moštva 10 Din. — 6. Prijave naj se pošljejo najkasneje do 18. marca opoldne na naslov: SK Ilirija, lahkoatletska sekcija, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Prijave brez prijavnine in zakasnele prijave se ne hodo upoštevale. — 7. Tekmuje se po pravilih JLAZ-e.
Iz table-teniškega športa. Ljubitelji lable-teni-Skega športa se bo nudil zopet po dolgem času lep športni užitek. ŽSK Hermes priiredi v areni Narodnega doma * II. Veliki prmpag. nagradni la-blp te n ni s turnir«, katerega sc udeleži elita jugoslovanskega table tennis športa. — Poudarek pa daje tej prireditvi tudi dejstvo, da je prevzel •prolck'torat nad njo veliki prijatelj table-teniškega športa g. ban dr. Drago Marušič. Turnir prične 18. marca ob 14.
V. redni občni zbor Msrborske zimskosportne podzveze se vrši dne 8. aprila t. 1. z naslednjim dnevnim redom: Poročilo upravnega in nadzornega odbora, določitev sedeža podzveze, volitve, predlogi, določitev služb, glasila in podzvez. prispevkov ter slučajnosti. — Predloge je poslali najmanj 8 dni pred občnim zborom. Ako obč. zbor ob napovedanem času ne bi bil sklepčen se vrši pol ure kesnejc, ne glede na število navzočih. Vsak 61'an lahko pošlje dva delegata, glasovalno pravico pa ima le eden; la mora biti na pooblastilu ozna-ćerft; Kdof ni poravnal denarnih obveznosti napram pOflzvezi, nima glasovalne pravice.
Jugoslovanska težkoalletska in boksarska zveza v Zagrebu (službeno). Na osnovi sklepa upravnega odbora sklicujemo izredni občni zbor podpisane zveze za 22. marca 1934 s sledečim dnevnim redom: 1. pozdrav predsednika in otvoritev; 2. razdelitev boksarske zveze; 3. sprememba imena; 4. volitev novega upravnega odbora in boksarske zveze. Izredni občni zbor se vrši v zveznih prostorih Bakačcva ulica 4, I. kal (Sremski dom) Začetek občnega zbora je ob 8 zvečer. Ako ob določenem času ne bo zadoslno število delegatov, se vrši pol ure kasneje ne glede na število prisotnih delegatov. Pravico sodelovanja na občnem zboru imajo samo delegati z veljavnimi pooblastili, ki morajo hiti opremljena s klubsko štampiljko in s podpisom predsednika ter tajnika ali njunih namestnikov. Vsako pooblastilo mora biti izpolnjeno z imenom in priimkom delegata in njegovega namestnika, kakor tudi z zaznambo, kdo ima pravico glasovanja, — Jugoslovanska težkoatletska in boksarska zveza,
Nogometno prvenstvo sveta. V mesecu marcu, aprilu in maju se morajo končati nogometne meddržavne tekme in predtekme za svetovno prvenstvo, ki se vrši v Italiji. V finale pride 16 najboljših držav, ki trndo igrale v Italiji koncem maja in začetkom junija. Razpored predlekmovanj je naslednji: 4., 11. in 18. marca: Meksika—Kuba v Meksiko-City: 11. marca: Nemčija—Lukseniburška v Lu-ksemburgu; 16. marca: Egipt—Palestina v Kairu; IS. marca: talija—Grčija v Milanu, in Španska— Bolgarska v Sofiji; 21, marca: Španska—Portugalska v Vigo; 31. marca; Egipt—Palestina v Palesti-
Gospodarstvo
Zahteve sadnih trgovcev
Maribor, 12. marca.
Kratko smo Je poročali med mariborskimi vestmi o seji širšega odbora Združenja sadnih trgovcev in izvozničarjev za dravsko banovino, ki se )e vršila pretekli teden v Mariboru. Seja je bila važna zlasti z o-zirom na poročilo o konferenci sadnih iz-vozničarjev, ki jo je sklical Zavod za pospeševanje trgovine in industrije ter se je vršila 18. februarja v Belgradu v trgovinskem ministrstvu. Na t c j konferenci, o kateri se doslej v naši javnosti še ni poročalo, so zlasli iniciativno sodelovali predstavniki Združenja sadnih izvozničarjev iz Slovenije ter so stavili važne predloge, ki jih je konferenca v ccloti osvojila ter formulirala kot resoulcije, na podlagi katerih naj Zavod za pospeševanje trgovine izvrši intervencije pri posameznih n inistrstvih za pro-speh naše sadne trgovine.
Na ministrstvo trgovine in industrije so se naslovile naslednje zahlcve: 1. Da se kontrolni organi za izvoz sadja strogo drže predpisov pravilnika o izvozu sadja. 2. Da Zavod za pospeševanje trgovine pri ministrstvu Irgovine in industrije nadaljuje z lansko leto započeto informativno službo ler da se ista izgradi ler razširi na podlagi pridobljenih izkušenj na vsa ostala inozemska tržišča. 3. Da se v dosedanji pravilnik o izvozu sadja vnesejo ludi predpisi za trgovino in izvoz orehov. 4. Da sc ob priliki skle.pamj trgovinskih pogodb z inozemskimi državami posveča posebna pažnja na povoljne pogoje za sadni izvoz. Pri sklepanju trgovske pogodbe z Nemčijo naj sc omogoči izvoz našega svežega sadja eventuclno po pogojih privatne kompenzacije. 5. Potom Narodne banke ler ostalih državnih denarnih zavodov naj se omogoči kreditiranje sadne izvozne Irgovine za vse pokrajine v državi v enaki meri. 6. Da sc dohodki od prefcrencinlnih ugodnosti na sadje uporabijo za osnovanje posebnega fonda za pobijanje škod.jivcev in bolezni.
Kmetijsko ministrstvo naprošajo sadni iivozni-čarii: 1. Da s svoje strani pomaga z vsemi možnimi sredstvi, da sc osnuje stalna organir.acra za pobijanje sadnih škodljivcev in bolezni, ki danes rosno
ogrožajo sadne nasade v celih pokrajinah. 2. Da v
ii.lcresu organizirane proizvodnje in povečanja sadnega izvoza izdela sistematičen načrt, po katerem sc določi za vrsto let sadili izbor za posamezne pokrajine in sicer največ 15 vrst (doslej imamo ponekod po 50 in več vrst). 3. Da se prepove sekanje plodonosnih orehovih stebel. Nerodovitni nasadi nai obnove z novimi.
Na finančnega ministra naslavljajo sadni izvoz-ničaTji sledeče zahteve: 1. Da sc inozemske devize, ki služijo za plačilo našega sadnega izvoza, obračunavajo po taktični k ur z ni vrednosti; radi današnjega obračunavanja naš izvoz težko obvladuje inozemsko konkurenco. 2. Da denarni zavodi obvezno vsak mesec vsaij enkrat sporočajo polom Narodne banke izvozničarjem stanje začasno vezanih dinarskih terjatev, da bi se mogle iste pravočasno in v polni meri izkoristiti. 3. Da ukreneta finančno ministrstvo in Narodna banka vse potrebno, da se zaščitijo naši izvozničarji v zvezi z devalvacijo češkoslovaške krone. 4. Da sc predvidi pri vseh klirinških sporazumih privatna kompenzacija.
Zahteve izvoznikov, naslovljene na prometno ministrstvo, so naslednje: 1. Da se nabavi in slavi na razpolago izvoznikom svežih jagod, češenj in ostalega svežega občutljivega sadja primerno število posebnih hladilnih vagonov na štiri osi in z močr p ventilacijo, s katerimi bo mogoče tudi po drugih državah prevažati sadje s hitrejšimi vlaki. (Slične vagone ima Bolgarija za grozdje.) 2. Da sc zboljša telefonska zveza med poedinimi izvoznimi centri, ki dosedaj ni zadovoljevala.
Na ministrstvo prosvete je naslovljena zahteva: Da se povsod organizirajo posebna predavanja o negi sadja t r njegovi važnosti za ljudsko zdravje, da sc na Sa način poveča konzum našega sadja.
Obenem se je na konferenci sklenilo, da sc vrši letošnji vsedržavni kongres sadnih izvozničarjev in trgovcev v Mariboru. Sklep je laskavo priznanje iniciativnosti in delavnosti, ki jo jc pokazalo doslej Združenje sadnih trgovcev in izv oztrčariev dravske banovine,
Uredba o gospodarskih zbornicah
Narodna skupščina je sprejela aniandmaii ministra trgovine in industrije, ki se glasi:
-Vstavi se v § 34. točka g) nov stavek 3, ki slove; Minister trgovine in industrije se pooblašča, da sme v sporazumu z ministrskim svetom izpre-meniti uredbo o gospodarskih zbornicah, izdano na podlagi t)§ 303. iu 304. obrlnega zakona.«
Ker sc je pomen lega ainandinana od nekaterih tolmačil tako, kakor da bi šlo za to, da se zopet olvcri vprašanje sistema zbornic in s tem zopet borbo za ločene ali skilpne. smo po informacijah z najinerodajnejše strani obveščeni, da je lako tolmačenje napačno. Minister je v obrazložitvi izrečno izjavil, da gre v glavnem za to, da sc ustvari možnost spojitve belgrajskc trgovske in industrijske zbornice v skupno zbornico. Nadalje je treba uredili spor med nekaterimi zbornicami ua jugu države, ki je nastal zaradi tega. ker se hočejo meje teli zbornic pokriti z mejami banovin. S tem bi bila občutno prizadela n. pr. belgrajska zbornica zaradi dodelitve industrijsko razvitega okoliša Leskovca skopljanskim zbornicam, prav lako pa ludi sarajevska zbornica, ki izgubi 7 okrajev. I a ureditev pa jc mogoča ie, nko se primerno prestilizira uredba o zbornicah. Določbe §§ 303. in 394. obrtnega zakona pa v ostalem ostanejo še nadalje v veljavi. Zato je vsako ponovno razpravljanje radi sistema zbornic brez stvarne pod- I lage ter ostane glede ljubljanske skupne zbornice z
ozirom na ta atnandman jxiložaj ncizprcinenjen. *
Taksiranje računov. Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča, da stopijo predpisi § 6. zakona o iz-premembah in dopolnitvah zakona o taksah, ki določajo glede taksiranja računov, not ild. v veljavo 00 dni po razglasitvi v »Službenih novinah«, t. j. dne 20. aprila t. 1. Od tega dne dalje se bodo morali kolkovati računi, note ild. v vrednosti od 20 do 100 Din z Din 0.50, čc pa bo znašala vsota računa nad 100 Din pa z Din 1.—. Na knjižice, v kalere zapisujejo trgovci in obrtniki poedinim osebam blago, bo znašala taksa na (elo 5 Din za knjižico.
nia; 3. aprila: Nizozemska—Irska v Amsterdamu; 11. aprila: Brazilija—Peru v Rio de Janeiro; 15. aprila; Francija—Luksemburška v Disserblin-genu, Češkoslovaška—Poljska v Pragi, Romunija— Jugoslavija v Bukarešti (ali 6. ali 11. maja?); 25. aprila: Avstrija—Bolgarija na Dunaju; 29. aprila: Belgija-—Nizozemska v Anversu; 24. maja: Združene države z zmagovalcem med Kubo in Meksiko.
Sanacija italijanskih bank
Italijanska vlada je trem velikim italijanskim bankam: Banca Commcrciale llaliaua. Crcdito ltalia-no iu Banca di Roma zapovedala, da morajo očistiti bilanco in izvršili potrebne odpise. To imenuje »Corrierc della Sera:, »sanacijo nacionalnega kredita«. S tem hoče Italija vnesti red v kreditno gospodarstvo. Treba je ločili prave bančne posle od srednjeročnih kreditnih operacij. Ta razlika se mora poznali že pri izvoru sredstev, za bančne posle naj bodo tia razpolago depoziti, za finansiranje pa obligacije.
Odpisi efektov in udeležb pa so bili možni le zalo, ker je industrijske udeležbe prevzel poluradni zavod: Institute) per la Ricostriiziouc ludiislriale (IRI).
Prva je objavila svoio bilanco Banca Commer-eiale lialiaua. Pri glavnici 700 milij. lir so znašale hranilne vloge 13% (1291) milij. iu upniki v tek. računih 6413.7 (0148.3). Skupno je banka odpisala za 477.-1 milij. lir. Zaradi tega se bodo rezerve banke zmanjšale od 530 na 140 milij. lir. Bilanca za leto 1933. kaže tudi veiiko likvidnost banke s 7.7','ti tujih sredstev.
*
Bosanska ir.duslrialna in trgovska banka v Belgradu bo izvedla svojo reorganizacijo takole: odpisala bo rezerve v znesku <1.3 milij. in tri četrtine delniške glavnice t. j. 15 milij. Din (glavnica znaša 20 milij. L)iu). Znižanje glavnice sc izvede tako, da pride na 40 sedanjih delnic po noiiiinali 50 Din ena n e pr v e n s l v e n a delnica serija B nominala 500 Din. Znižana glavnica 5 milij. lio povečana za 20 milj. na 25. milj., tako da se mora od povečane glavnice takoj vpisati 11 tnilj. Din. Novovpisaua glavnica se deli ua prvenstvene dchiice A in lieprveti-stvenc B. Serija A ima tole prvenstvo: od čistega dobička po odpisih dividenda do 5",;. Od ostanka dobe ostale delnice B dividendo do 5%. Ostanek se deli enako. Lastniki sedanjih delnic, ki se pretvorijo v delnice B, imajo pravico prvenstvenega vpisa prioritetnih delnic A. Za število delnic pod -10 družba ne da nič in jih bo, ce sc ne zamenjajo po teli določilih, prodala. Emisijski lečaj novih prvenstvenih delnic bo 105%, 525 Din. Glavnica se bo sedaj (vpis traja od 20. marca do 20. aprila) zvišala za 15 milj. na 20 milj. Stroški znašajo 5% nomiualc. — Veliki delničarji banke so: Niederosterreichische Esconipteges in druge inozemske banke.
Poravnalno postepanje je uvedeno o imovini Peklenika Josipa, čevlj. mojstra v Ljubljani, Kole-zijska ul. 20; narok za sklepanje poravnave 0. apr., oglasili se je do 1. aprila.
Narodno premoženje Švice cenijo na 62.45 milijard švicarskih frankov.
Tudi Vi se boste prepričali,
da so nogavice z gornjo varstveno zna pit; o one, katere ste si vedno želeli Diskretne, gosto pleteno
m močne.
Likvidacija: Jadran, industrija dežnikov, dr. z o. z. v Dolnji Lendavi; Splošno gospodarsko društvo. r. z. z o. z. v Mariboru.
Vpis v zadružni register: Pašniška zadruga v Št. Jerneju, r. z. z o. z.
Potrjeni poravnavi: Pavlin Franc, Irgovec v Ljubljani, Gradišče; Poljšak Anion, lastnik elektrotehničnega podjetja iu trgov, z radio-potrebščinatni v Ljubljani, Dunajska cesta.
Suinarična bilanca. V službenem glasilu savske banov,ne, v »Nar. novinah« ie objavljena tale bilanca delil. dr. »Elza«, paronilin v Starih Mikanov-cih: Aktiva: 1,431.720.29 Din, pasiva 1.410.007.17 Din, čisti dobiček 14.813.12 Din.
Kliring s Švico. Dne 7. marca je bilo stanje sledeče (v oklepajih podatki za 15. februar t'>'i 1): vplačano pri Narodni banki v Belgradu 14,097.510 (13,537.994), ostane še neizplačano v frankih blagovni promet 780.308 (773.875), ostale terjatve '15.55-* (43.571) švic. frankov. Nadalje ic prijavljenih še pri Narodni banki v Belgradu 2,982.087 (3,100.210) šv. frankov. Zadnje izplačano nakazilo 10.5О0 (10.020)
Združenje trgovcev za okraja Slovenjgradec iii Prevalje sklicuje redili občni zbor za 10. aprila ob 8. Med drugim bodo razpravljali o soc. zavarova njti trgovslva in o službenem glasilu.
Borza
Dne 14. marca.
Denar
Neizpremenjeni so ostali tečaji Curihu, Londona, New Vorka, Pariza, Prage iu lista, narasli so pa Amsterdam. Berlin iu Bruselj.
Avstrijski šiling je bil na ljubljanski borzi zaključen po 9.15—9.20. na zagrebški po 9.18 iu belgrajski po 0.15. Grški boni so notirali v Zagrebu 34-34.50, v Belgradu 33.50—34.25 ( 34).
Ljubljana. Amsterdam 2309.73 -2321.09. Berlin 1360.41 — 1371.21. Bruselj 800.52 80-1.46, London 174.75—170.35, Curih 1108.35 1113.85, Nevv Vork 3405.50 3433.76, Pariz 2*25.88- 227, Praga 112.3-1 do 143.20, Trsi 29.3,79- 290.19.
Promet na zagrebški borzi je znašal 47.262 Din.
Curih. Pariz 20.38, London 1.5.79. Nevv York 309.75, Bruselj 72.225, Milan 26.56, Madrid 42.20, ' Amsterdam 203.45, Berlin 122.95, Dunaj 73.30 (priv. 50.60), Stock hol n t 81.40, Oslo 79.35, Kopenhagen 70.50, Praga 12.85, Varšava 58.325, Alcne 2.945, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05.
Vrednostni papirji
1'endeiM a jc bil i <lnne.s čvrsta, vendar tečaji niso znatno nunislj. Promet je bii prednji in je znašal mi zugrebški borzi: vojna škoda 400 kom., 7 odstotno inv. pos. 50.00(1, agrarji 'JO.OOO in 1.(100 dol. 7 odstotnega Blera. Nadalje je bilo zaključenih 4oi> kom. delnic Priv. agr. banke.
Ljubljana. inv. pos. 72 73, agrarji 35 den., vojna škoda .316- 317, begi. obv. 53—54, S",, Blcr ! pos. 54 den., 7% Bler. pos. 51.50 den., 1r/c pos. Drž iiip. hanke 04 den., Kranj. ind. 250 bi.
Zagreb. Drž. papirji : 7% inv. pos. 72—75 (72), agrarji 35 -37, vojna škoda 310 -.317 (310, 310.50), I. 312 -315 (314), 5. 312 313, 0. 312 den., 12. 300 dcu., bej;!. obv. 53—54. 8% Bler. pos. I 54.25-55, V.', Blcr. pos. 51.50—52 (51.50), 7% pos. Drž. hip. banke 63— 66. — Delnice: Narodna banka 4100 1300, Priv. agr. banka 251 255 (255), Sladkorna tovarna Osjek 150 — 100, Impeks 50 den. trboveljska 107—115.
Belgrad. Drž. papirji : 1% inv. pos. 73—74, agrarji 36.25—37 (37. 36.25), vojna škoda 316 -317 (316.50, 316). 3. 315 bi., 6% begi. obv. 53.80—54 i (54, 53.50), 8% Blcr. pos. 54 bl„ 7''! Bler. p.-s. 51.75 ' do 52 (52), 7% pos. Drž. hip. banke 03 o i 50. - • ; Delnice: Narodna banka 4100— 4150 (4100). I'iiv agr. banka 256- 258 (258, 255).
Žitni trjjf
Dovozi na Irg so radi slabega vremena majhni in tudi kupčija je manj živahna. Nekaj izvoza je v pšenici, zanimanje je za koruzo. Vendar so cene neizpremenjeue.
Kulturni obzornik
■■■мвнмнижтввннаш
Friedrich Engels:
Anti-Diihring
Poslovenil Miha Lavrič. Založba »Nove knjige« v L:ubtjani. Tisk tiskarne Pavliček v Kočevju, 1933. Strani XV in 288.
Ustanovitelja modernega socializma sta, ka-I-or znano, Karel Marx in Friedrich Engels. Naj-imenilimšc in idejno najpomembnejše Marxovo delo ie -Manifest komunistične stranke 1847-48«. Poznejša Marxova dela so prav za prav avtentična interpretacija manifesta. Med njimi ludi .Kapital., ki jc prav za prav lc prvi del široko zamišljenega dela -Sistem meščanske ekonomije«, ki nai hi obravnaval: kapital, lastnino. delo, državo, trgovino in svetovni trg. Meslo tega pa ic izšel za živih dni Магха lc I. del ka,pitala |1867, po njegovi smrti (1885) II. del. III. del pa v dveh oddelkih šele 189-1 in siccr v Engelsovi redakciji. — Engels je hotel dali r.ckako nadomestilo za dela, ki jih jc imel v mislih njegov prijatelj Ма.гх, ki pa jih ni mogel i/vesti. Zalo je napisal večje delo. ki ga je zunanje navezal na polemiko s privatnim docentom berlinske univerze Evgenom Dilhringom pod naslovom »Gospoda Kvgena Diihringa znanstveni obrat« ali navadno nazvano »Anti-DUhring (1878). Pred tiskom je lingels prečila! rokopis Marxu, ki ga ie odobril in šc sam za knjigo napisal eno celo ek >-nemško poglavje. Engels nima Marxovc globine in tudi i c njegove filozofske izobrazbe. Pisal ie zelo hitro in lahko, ludi lažje razumljivo kol njegov prijatelj, zato pa jc oslaijal tudi bolj na površju, zroč stvari bolj iz trcnolno orientiranega gledišča. Vse le karakteristične znake nosi na sebi '.udi »Anti-Diihring«. Od obsežne knjige so za študij i:i razvoj socializma Donicmbna orav za orav lc iri
poglavja in sicer Uvod (1—9) in pa prvi dve poglavji III. dela (203—227), ki so pod posebnim naslovom in kot samostojno delo (»Razvoj socializ- j ma od utopije do znanosti«) izšle v nemščini in tu- i di v nekaterih drugih jezikih.
Kaj je glavni smisel »Anti-Dtihringa«? Pokazali svetu, da jc socializem znanstven sistem, j ki temelji izključno na m a t e r i a 1 i z m u , lo pa i v nasprotju z »utopiš t i«, kakor Fichle, Weit- i ling, Diihring in mnogimi angleškimi in francoski- 1 mi pisci, ki so v vslaja.jočom socializmu boleli vi- ] deti neko etično gibanje, nekakšen mesiant« j zem po judovskem pojmovanju, ki bo ustvaril nn i zemlji tisočletno zernsko carstvo kot izraz vse- ! obče pravičnosti, poštenja, enakosti .. . Sociali- j slov, ki so hoteli vnesti v marksizem idealističen element, se je z vso ogorčenostjo otepal žc Marx sam. Poznano je n.;egovo pismo, ki ga je pisal dne 19. oktobra 1877 Sorgeju, kjer pravi: »Kompromis, ki smo ga sklenili z Lassalom, vodi do kompro- , misa tudi z drugimi polovičarstvi, v Berlinu z j D ii li r i n g o m in njegovimi občudovalci, razven i tega pa Sc s celo blindo nezrelih Študentov in preučenih doh'orjev, ,ki hočeno da.li socializmu ■ nek višji idealen obrat«, to se pravi, cla hočejo materialistično bazo nadomestiti z mo- j derno mitologijo z njenimi boginjami: j) r n v i č - i nosijo, svobodo, enakostjo in bratstvo m.»
Ta.koj 1cto pozneje po tem pismu pa je Engels napisni »Atuti-Duhrlnga«, kjer zopet v glavnim dokacu.je, dn socializem ni izraz absolutne resnico. razuma in pravično.-li, ki ga je treba Ic odkrili, cla si osvoji z lastno silo svet . (str. 31, kakor J so mislili še ludi dobri stari ulopisti. Sainl-Si-rpon. Fouricr in Oucn — kalere sicer z vso spošl-Ijhostjo obravnava — ampak je socializcm odraz m a I c r i c I n i h sprememb v g o s J> o -d a r s I v u, »Zadnji vzroki vseh družabnih .sprememb in političnih f>rcvratov se nc smc:o iskali v člpveSkih, glavah; v rastočem človeškem spoznavanju večne resnicc ni pravicc, marveč v izpre-
membah proizvajalnega in menjalnega načina; ni jih Ireba iskati v filozofiji, marveč v ekonomiji...« (212), »Moderni socializem ni nič drugega kakor miselni odsev lega dejanskega nasprotja (namreč med razmerami v produkciji in produktivnimi silami), njegova miselna slika v glavah razreda, naiprvo enega, ki naiprvo pod n;im trpi, delavskega razreda« (213).
Marksisti, zlasli še komunisti, so sc v vseh časih do danes sklicevali na Магха in Engcl.sa kol polrdilo svoje materialistične pravovernosli proli raznim »gospodom Diihringom, ki govorijo •znanstveno, za vse čase in vse svetove, katerih ... metode ... pa so še vedno metafizične« (Predgovor k slovenski izdaji). Socializem je zadnja desetletja bodisi kot gibanje, šc bolj pa kol doklrina zablodil v nepregleden kaos. Saj dr. Brauer že leta 1929 naslova v svoji knjigi (Dcr moderne deutsche Sozialismus) nad 40 raznih socializmov, ki sc javljajo na vse mogoče načine in ki uhajajo izpod Marx-Engelsove hierarhije. Zlasli pa ic bila mladina, ki ie materialističnemu socializmu v ,.na-sah obračala hrbet. Zalo je od naših slovenskih marksistov nekoliko korai/na gesla, da v predgovoru predvsem slovenski mladini stavijo v zgled l.ngclsovo delo. Pa menda ne pričakujejo, da se bo v trenolku. ko se ves svet obrača od materialističnega marksizma, ga oprijela sloven-ka mladina?! Sjcef res radi capljamo za drugimi, toda duhovna usmerjenost na*e dobe v čisto drugo smer jc preočilna.
Nekaj drugega ic ako hočejo naši marksisti s lem prevodom poskrbeti za čistost trtalerialUličnega svetovnega nazora v lastnih vrstni:. V leni pogledu je znano, da obstoja neka skupina, l<i bi bolela Marxov iu Engclsov socializem pokristja-niti, ga postavili na etično in cclo na versko ha^o. Za te je seveda slovenski »Antl-Diihring« huda lekciia In neprikrit opomin, nai enigoni in sinovi ne skušajo združili, kar so že očelje lako nedvoumno ločili.	A
Jugoslovani v veliki italijanski enciklopediji.
— Na tem mestu smo že poročali, da jc začela nedavno izdajali znamenita (urinska založba Uuio-nc Tipografica Edilrice Torincse pod naslovom Grande Dizionario Enciclopedico« široko zasno-I vano enciklopedično delo, čigar glavni urednik jo i bivši italijanski prosvetni minister Pictro Fcdc-1 c. Doslej so izšli trije sešitki lega dela. Za srb-sko-hrvalsko in slovensko slovstvo sodeluje pri omenjeni enciklopediji znani tržaški književnik in prevajavec iz obeh omenjenih slovstev v italijanski jezik, Umberlo Urbani. Izpod njegovega peresa so izšle v prejšnjih sešitkih biografije \nto-na Aškerca, Ivana Blehvcisa in Milana Begovič-j, V poslednjem sešilku pa je izšel na straneh 257 do 258 življenjepis Čoj)a z dobrimi podatki o n ego-vein filološkem dolu in pa z označbo niegovega vpliva na Prešerna. — Po vsem videzu bo lorci >rl-s.ko-lirvatsko in slovensko slovstvo v tej enciklopediji .prav dostojno zastopano, sa.j se nun obeta okroglo 60- življenjepisov. Ker Italijani n> j majo nobenega preglednega in priročnega dela o i slovenskem in srbsko-hrvalskeni slovstvu, bi za-i ložba nedvomno izpolnila občutno vrzel in storila ■ italijanski slovstveni zgodovini nič manjito uslugo I kakor slovenskemu in srbsko-hrvatskemu slovstvu, ako bi v ponatisu izdala Urbanijcve sestavke. Gotovo bi s tem ustregla vsem tistim mnogošteviln in interesentom za jugoslovansko književnost, ki so v Italiji z zanimanjem sprejeli šlevilne p.revo.le ■ t. ri. i slovstev.
★
Bežen pogled v bolgarski književni razvoj
naslov članku, ki ga jc prinesla zadnja števil!* j Omladine . Pivec zajame bolgarsko književno M\
Ijenjc v razdobju 2. polovice 18. stolct'a do prod-| zadnjih dni f naij mlajšo generacijo se ne dotakne), j Sicc- jc lo v resnici bežen pogled-, vendar čutimo iz spisa dobro karakteristiko časa in oosamez-I nih kulturnih tvorcev.
V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1*—; ženitovanjski oglasi Din 2-—. Najmanjši znesek zn mali ogla? Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa eno-lcolonske, 3 mm visoka pelilna vrstica po Din 2 50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko.
Tudi Vaša obleka bo kakor nova
ako jo pustite kemično čistiti in barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svetlolikalnica
Ilužbodobe

Prodajalka
za fino slaščičarno, samo strokovno naobražena — mlada in snažna — se sprejme za takoj. Petri-ček, Aleksandrova 6. (b)
Trgovsk. pomočnika
starega ca. 25 let, zmožnega nemščine — iščem. Potrebuje se v glavnem za okoliško potovanje. — Ponudbe na: Onič Davorin, Ribnica, Dolenjsko, b
Pomladanski plašči
zadnje mode — efcgOIlflli
le pri
Drago Gornp d Co. Ltubifano
že od Din
190
Zastopnik
za prodajo mlevskih izdelkov, s primerno kavcijo — se išče za mesto Ljubljano in okolico. Mlin je že vpeljan. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2844.	(b)
Dvajsetletno dekle
išče službo v Ljubljani ali okolici za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2861.	(a)
kitajte in širite »Slovenca«!
Naznanjam cenj. občinstvu, da bom odprl podružnico v soboto, dne 17. marca 1934 v Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) cesta št. 92 poleg Stadiona, Nudil bom vse vrste svežega in prekajenega mesa, kakor tudi mesne izdelke. Zagotavljam, da bom cenj. odjemalce postregel s prvovrstnim blagom ter solidno postrežbo. Priporoča se
Zatar Franc
•nesar in prckaievalec, Pleteršnikova 25, Ljubljana.
ismnai
Vajenca
sprejme takoj kleparska delavnica Anton Fux — Gosposvetska 16. (v)
stanovanja
Dvosobno stanovanje
se odda v Streliški ul.. 22.
Štirisobno stanovanje
z vsem komfortom — po ugodni ceni oddam. Stre-liška 22.	(č)
Sostanovalca
sprejmem v zračno sobo. Sodarska steza 6/1 (nad florjansko cerkvijo). (s)
Parketirano sobo
lepo, s posebnim vhodom, v sredini mesta, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2850. (s)
Veliko sobo
52 m", z elektriko in plinom, primerno za pisarno, društvene prostore, modni salon ali mirno obrt — odda s 1. majem M. Ravtar, Stari trg,19. s
naprej iihioMtevn 16-1
Vi IM M ill
Živinorejska zadruga
v Dolenii vasi odda takoj v najem mlekarno, delavsko kuhinjo v Kočevju, v bližini štirih tovarn - pod ugodnimi pogoji, n
Lep trgovski lokal
opremljen, brez zaloge — se takoj odda. Vprašati v podružnici »Slovenca« Jesenice.	(n)
Dobroidoča gostilna
se da " najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2880.	(n)
Trgovino
z mešanim blagom — na prometni točki Ljubljane, brez konkurence, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2848. (n)
Vsakovrstno
zlat® tttucnfc
do naivišiih senah ĆERNE luvetii Liubliana. WoltovB ulica It. 1
Naprodaj parcela
in stara zidna opeka — v bližini sv. Jožefa v Ljubljani — na knjižice. Poizve se: Domobranska 23/11.	(p)
Stavbna parcela
v izmeri 1600 m5, ugodno naprodaj. Parcela se nahaja v bližini Škofje Loke ob avto-progi Škofja Loka —Železniki ter v bližini Sore Selščice. Več se izve pri: Žagar Anton, Stara Loka 63, p. Škofja Lo-ka,	(p)
Kupimo
Lepe bukove hlode
kupi takoj parna žaga Martinec, Škofljica. Plačilo takoj.	(k)
Hranilne knjižice
in prepise prvovrstnih tu-kaišniib denarnih zavodov iemliemo do preklica zopet v račun A & E. Skaberne. Liubliana Ir)
Posestva
Denar naložite
najbolj varno, ako kupite stavbne parcele na lepem, mirnem kraju v neposredni bližini mesta. — Vse ugodnosti, vodovod, ! elektrika, plin, tramvaj. Plačate lahko s hranilno knjižico Ljudske posojilnice. Kje — izveste v upravi »Slovenca« pod št. 2249._(p)
Posestvo
hiša, hlev, gospodarsko poslopje, 7 ha njiv, 5 ha travnika, 6 ha gozda, vse v najboljšem stanju, naprodaj. Posestvo je 20 km oddaljeno od Ljubljane, ob gorenjski progi, tik železniške postaje. Proda se proti gotovini, le delno na knjižice prvovrstnih denarnih zavodov. — Pojasnila: Ljubljana, Šmar-tinska cesta 26.	(p)
Nova hiša
tristanovanjska, visoko-pritlična, tik Ljubljane, elektrika, vodovod, par-keti, kopalnica, vse moderno izdelano, naprodaj, oziroma se oddajo stanovanja. Vselitev takoj. — Mišvelj, Ljubljanska 37, Moste.	(p)
irTPffEfffl
iiiiiuiiiiiiiiiuiu.........................
Ct avto svo/ stari orvou/us аГ motorja bt tnebil se rad hri kuncev ti тпчцо prižem
S/nvrrrćev na/manfš' inserat
..............................................................
Prvovrstne orehe
in jederca, presušene — nudi po ugodni ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. (1)
Sadna drevesa
1 visoko- in nizkodebelne lablane in hruške, češplje, I orešnje, višnje, breskve, marelice, agras in ribez, zajamčena rodovitnost -dobite pri Kmetijski družbi v Ljubljani — Novi trg 3. — Zahtevajte cenik.	(I)
Volna, svila, bombaž
stalne v oogati izbiri v vseh vrstah — za stroino pletenie in ročna dela po nainižiih cenah pri tvrdki Kari Prelog. Liubliana —
Kovčki,
ročne torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše
v veliki izbiri pri
Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova 13.
Aktovko
iz črnega boks usnja prodam. Poljanska cesta 9, sedlar.	(1)
Kompletno posteljo
i ali posamezne dele pro-! dam. Peric, Gregorčičeva 5/1, pri Warbinek. (1)
Buffet v Splitu
najprometnejša točka, dobro vpeljan, radi selitve poceni naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2672.	(1)
Orehova jedrca
5 kg 140 Din. Ia orehi v lupini, vreče po 50 kg 400 Din — razpošilja franko vsaka železniška postaja G. Drechsler, Tuzla.	(1)
Naprodaj vodna moč
z večjim zidanim poslopjem. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 2857. (1)
Mlin pri Mariboru
bogata okolica, stalna voda, zelo aktivno podjetje, zaradi starosti naprodaj, Ponudbe pod »Lepa bodočnost« štev. 2826 na upravo »Slovenca«. (1)
Izredna prilika!
Večletno robidno grmičevje za živo mejo, nekaj tisoč komadov — poceni naprodaj. Pojasnila daje: E, Seitz, Maribor, Čopova ulica 3.	(1)
Obrt
Industrijalci pozor!
Pleskanje in popravila tovarniških železnih dimnikov izvršuje brez vsakega odra in najceneje Joško Suhadolnik, strojnik, Logatec,	(t)
^ 4Ц Telefon 2059
/\ PREMOG KARBOPAKETE DRVA, KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica št. 5.
Mlinarji!
Hi. proso, ajdo ш jećmea kupile najceneje pn
j A. VOLK, LJUBLJANA
Veletrgovina tile in moke. Resljeva cesta it.
Širite »Slovenca«! ■■■■■■■■■■■■
I
Naznanjamo žalostno vest, da je naša srčno ljubljena mati ozir. stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
MARIJA KAHNE
vdova po železniškem uslužbencu
v sredo, dne 14. t. m., previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice bo v petek, dne 16. marca 1934 ob 4 pop. iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 14. marca 1934.
ŽALUJOČI OSTALI.
Potrti v globoki žalosti naznanjamo, da nam je po kratkem, mučnem trpljenju, spravljena z Bogom, v 92. letu starosti, umrla naša dobra mati, stara mati, prababica, teta in tašča, gospa
Marija Agnola
posestnica in gostilničarka
Pogreb naše ljube mamice bo v četrtek, dne 15. marca ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Glince št. 25, na farno pokopališče na Viču, kjer se truplo položi v rodbinsko grobnico.
Glince, dne 14. marca 1934.
Žalujoči ostali
m			..• -i.; . ,....v,* .	
				
Ludvik Ganghofer:
40
Samostanski lovec
Gitka se je v svojem skrivališču prijela z obe-ina rokama za glavo; začelo se ji je vse vrteti.
»Ti? In izgubila glavo?« e je zasmejal brat Severin. »Da, druge glave mešati, to bo pravo! Ali čak, dekle, usedi se, boš trudna gotovo od dolge poti in lačna ludi — potrpi malo, grem ti po malico. Poleni bomo prijetno kramljali. In je urno stekel proti gospodnji koči.
Gitka je zbledela. »Tako —- in zdaj ju je pustil še sama...« je zajecljala. Toda, kaj ji dela take skrbi, da je kar trda v sebi? Nazadnje še kaj ve — in mu lx) povedalal To moro zabraniti!
Komaj je brat odšel, 'e stopila Cenca k lovcu »Si moral dosti prestali?« je vprašala tiho, s tresočim se glasom.
»Prav zadosti je bilo,<r je zanionil jnl.
»Tega, da bi poznala, ki ti je to naredil!« Stisnila je pesli. Tako kajpada nisi mogel priti na ples! In jaz fiakain, čakam brez konca — bila sein tako razsrjena, da bi te raztrgala!«
»Tako?«
»In med tem leži sam Iu gori, ubogi revček, in je nn tem, da žc izdihne. Toda, glej, komaj sem včeraj zvedela, tne ni slrpelo več, morala sem na pot k tebi!«
»Beži I«
Ucsl In ker ml nisi mogel prinesti šopka — poglej — sem ga pa jaz prinesla tebi.« Vzela si ц šopek izza živolca, toda ko ga je hotela ponuditi lovcu, se je približala Gitka, počasi, temno zroč. Hitro je položila Cenca vijolice poleg Hajma na klop. stopila proti Gitki in ji ponudila obe roki nasproti.
»Dober dan, malo! Dobro si naredila svojo stvar.«
Gitka si je dela roke za hrbet.
Cenca so je zasmejala. »Pojdi, neumnica, kaj pa ti je? Zdi se mi, da si pošteno zaslužila kak Bog plačaj! — Poglej...« Odpela si je drobno srebrno verižico z životea, hlastnila po Gitkini roki in ji stisnila verižico v pest. »Vzemi, lc vzemi — podarim ti jo!«
Hajmo je planil pokonci. Čelo mu je temno zagorelo in jezno je zvenel njegov glas: »Gitka! Vrni ji verižico — res, ni treba, da bi ti količkaj darovala — tale!«
»Bi tudi tako nc vzelal« je rekla Gitka mirno in je stegnila roko z verižico. »Tu jo imaš, je ne potrebujem, ziatne je kar trak zadosti.«
Cenca je pobledela do ustnic. Srdito je ošinila s pogledom zdaj Hajma poleni Gitko, nato se ie pa rezko zasmejala. Jezno je pograbila verižico. ;o raztrgala, vrgla oba konca Gitki v obraz in odšla s hripavim smehom, pri čemer je oplazila Gitko še enkrat s pogledom najbolj jarkega sovraštva.
Gitka! je vzkliknil Hajmo in jo hotel ohjeti. Ali prav v tem je prišel iz koče bral Severin, držeč v roknh krožnik in korec. Debelo je pogledal ;n hotel vprašati, kam je izginila Cenca in kaj se je zgodilo. Toda že po prvi besedi je spet obmolknil in jildrno zginil med vrata. Zapazil je bil gospoda Henrika, ki sc je hližml s hriba, noseč ubitega petelina na okovanki.
Hajmo je molče obstal in si grzel ustnice. Ko je uzrla Gitka gospoda Henrika, si je obrisala solze iz oči, se sklonila in pobrala raztrgano verižico s tal. Kar je našla, je ponudila bratu Severinu in rekla: »Prosim vas, brat, ko sc boste vrnili v samostan, den'te to Materi božji v predal — najdeno blago je in ni nikogar last!«
Gospod Henrik se je približal. Snel je mogočnega petelina s palice in ga dvignil z roko v zrak. »Hajmo, lovska sreča mi je bila mila!«
V Hajmu jc vse plalo; ali na svojo lovsko dolžnost ni pozabil. Z bližnje smreke je ulomM zeleno
Globoko užaloščeni naznanjamo, da nas je po težki, mukepolni bolezni, previdena s svetotajstvi, zapustila naša zlata nenadomestljiva mama, stara mama, tašča, sestra in teta, gospa
Josipina
roj. Trosi
K večnemu počitku jo bomo spremili v petek 16. marca ob pol 4 iz hiše žalosti Tržaška cesta 21 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maša zadušnica se bo brala v ponedeljek 19. t. m. v trnovski cerkvi. Ljubljana, dne 14. marca 1934.
Žalujoči: Pepca, Fani, Anica, Stane, Justa, Lada, Danči, otroci. Eligij Eber, Janez Bitenc, Bine Kolb, Stane Červan, zetje. Elfrida Predalič, sinaha. Branko, Majda, Mitja, Jelica, vnuki in vnukinje ter vse ostalo
sorodstvo.
vejico, stopil pred gospoda Henrika, potopil vejico v kri mrtvega ptiča in spregovoril:
Gospod moj dobri, pred vanv stojim,
pozdravljam vas lovec in se veselim.
Doorc, sle merili, dobro zadeli!
Zato vas prosim, da smrekov vršiček bi vzeli
in ga .ios 11 i — to mo je so žel je —
divjemu petelinu v spomin in sebi v veselje!
Tako! — Ojo, kako je lepo!
ln zdaj pa še to:
Gospod svoje svetlo lepo orožje
dvigajte, rabite v bran časti božje!
Gospod Henrik je vzel vejico, s: jo zataknil za čepico, segel lovcu v roko in odvrnil:
Oj. lovec moj zvesti, hvala ti! Čuj in pomni tri reči: Kdor je pogumen vsepovsod in gre značajen svojo pot in v prsih bije mu srce zvest<5, vreden je hvale iti hvalo dob6!
Smehljaje se je položil gospod Henrik roko na lovčevo ramo in rekel: »Govoril s^m svojo kitico po lovski dolžnosti, zate pa, Hajmo, se ne prilega, moral bi t.i voščiti, kar že imaš. Moral bi ti reči:
Tak, kot si zdaj, ostani in Bog ti zdravje daj in dolgo te ohranil«
Hajmo je zardel od veselja zaradi teh prisrčnih besed. Usedla sta se na klop in z čelo se je pripovedovanje. Saj se mora pravi lov vedno dvakrat izvršiti: najprej z orožjem v roki in nato s srcem na jeziku. Brat Severin se jim« je pomalem približal in poslušal; Gitka je s tiho potrpežljivostjo delala v gospodnji ko?1.
Ko je v pripovedi gospoda Henrika zabrnela puščica z loka In Je ponosni ptič šumoma podel skozi vejevje, so se doli v Peščeni dragi prikazali
hlapci s psoma. Z glasnim laježem sta lepi okretni živali pozdravili dom; ko veter sta prihrumeli do koče in s tako lieugnanim veseljem skakali gori ob j Hajmu, da je moral še gospod Henrik pomagati ju | odganjati. Potem je hotel prošt brž malo pomali-cati in nato oditi s psoma na pogon risa, ki ga je bil obstrelil že zjutraj. Hajma je poslal v kočo, da bi si malo odpočil.
Izmed hlapcev je odšel eden v kuhinjo in izročil Gitki majhen zavoj. »Tvoj brat mi je tole naložil — in da naj te pozdravim.«
Gitka je povesila oči in zašepetala: »Ali morda veš, kako gre moji svakinji?«
»Kako naj ji gre? Dobro!« je rekel hlapec i tja v en dair saj Zefe niti videl ni.
»Hvala Bogu!« si je Gitka olajšano oddahnila; potem je odprlo zavoj; radostno je zardela, ko ,;e i videla v zavoju sveže periio in svojo boljšo obleko. Zdaj se bo mogla vendar malo polepšati — seve, da bi bila tako zala kakor Conca, bi morala b:ti Egger jeva hči in ne sestra ubogega šolarja. Naglo je skrila zavoj in prijela urno za delo.
Malo pozneje je odšel gospod Henrik na pot. Spremljal ga je hlapec, vodeč na vrvici oba psa. Moža sta morala hoditi dobro uro, da sta prišla „^ na mesto, kjer je bil gospod Henrik obstrelil zverino. »Daj mi Pozorja in se drži s tlelo sto korakov za mano!« je ukazal hlapcu, prevzel psa in ga naravnal na vidno okrvavljeno sled. Pes je potegnil zn jermen ter začel hlastno slediti in vleči gospoda Henrika za sabo. Pa jo bila težavna pot: skozi gozd in čez debeli grušč skozi skoro nedogledne borove gošče, čez gorske vrhe navzgor in navzdol, nanovo ! tja gor do golili skal, spet doli skozi pečevnato dolino, do planin in sprekotna čez pašnik v temen gozd. Se dobre pol ure je šel pes za sledjo, dokler ni v gostem grmovju zadel na risa. Kakor bi siknil v zrak slop plamena, tako je planila rdeča gorska mačka iz svojega skrivališča.
(Dalje.)
> Jugoslovansko ttskarno« v Ljubljani: Karel Cefc
Izdajatelj. Ivan Haiiuvee,
Urednik Loize Unlnbifi.