PosamezBft številka šta.n& 60 vmariav. is. »arte, gae 11 tprtla 1920 54. Lisi ljudstvu v pouk in zabavo. »shaja i-rtr Safctak m veljt * pcu taisto vrti ta v IMmm * po3fljw;cra ta dota «a celo ieto 24 K, poi '«Ja 12 K in a četrt ¡«ta 6 K. — Naročnin* ravao Jugoslavijo K. — NarouMa» s« poŽSj» naj Uprandftirt .liuiirui Ooapoinrja" y Maribe*». List k dopošija do odpovedi. — Udje »Katoiišse^a tiskovnega društva" dobivajo li»t brez pitone naročnme. — P*sa«ezM Krti aSanejo, č« 4 41 vin., na 8 »tr»*«a 69 vfm. — Vt*id&w: Koroiitr. c.«sta štev. s. — Rokopisi se ne vračajo. — U^rava&v»; Koroška cesta štev. 5, (prejema turočaine, iaaerale in reklamacij«. & iitsentfe »e pMufe [od emsiopae petitvnrte * «škrat K I**. Za večkratne ogiaae primeras pooaal V oddelku „Mak .tiuas*»!!«" stati.. beseda 5» v*i. — toseratj se sprejemni» d* torka opolaoe. N«K|»rte rddjj—r^e so poimtae proste. Zbor zaupnikov Slov. ljudske stranke. Na veiikonoč*» saedo, & sp«ila aa fa 81®v»**ka ljudska stranka prvič pOksusala javnoeti po srojik » upnilSth. K« «*lo loto dai j« tflio, a aeuraarBO delala in so organiziral*. Samo teko« sadnjega poi lota jo priredil* aad 1100 jamih ahodov. Krajevni odUri ao so rodao shaiali k mesečnas sejam i» »rodii podrobno orgnBiaaoijo od hiflo do hiio. Sadovi toga aa*» mornega dola so so pokušali aa »bora saupniko*. Ca prejšnji flan, 6. aprila so'jo abralo aad 9tf iraefcfkik i* dolarskih delegatov is vseh dolov Slove« nijo: Štajersko, Kranjsko, Koroiko ia 18 is Prek-murja. Y trok odsekih: programatičnom («a »stavo), so*yjalBopolitiinem (e» gospodarstvo) i* orgaaisaoij -skem (za organizacijo stranke) so pripravljati tvari-iiq i* resolucijo ea prihodnji dan. Popoldne »o imeli vsi odseki skupno zborovanje pod predsedstvom doktor KoroSoa. Zvečer so delegati volili n ateist vo stranke. i t Vsa moč mašo organizacijo pa so jo pokazala v ¡sredo, 7. aprila. Nad £500 mož jo napolnilo veliko dvorano v Unionu. Velikansko število udeležencev dokazujo, da jo naša organizacija res izvedena do siednje občine in župnije. Ia vsako krajevno organizacijo jo prišlo poprečno 2—4 zaupniki. In vondar so jih jo zbralo nad 2500! Dokazujo pa tudi strankarsko zavest, disciplino ter navdušenosti Shod sta počastila i» Hrvatske poslanec dr. Simrak i* predsednik hrvatsko, Kmetsko zvezo Barič. Naiprve jt poročal tajnik Slovonslo ljudsko stranko dr. Kulovoo o organi z-aoiji stranko. Tseh organizacij, Kmetskih avoz ia De» l«rskih *vee, jo mnogo nad 600! S rano 29 ob&a fio jo, S akaajo ao&tai biirai arga*l«*il», Sporeda« s atmnko so mnai» Gospodarsko aadvafo. Cftcoftlsjo K j» k draginji »plota» ai padlo. Po tataikovam poroèi I» garow fe>. Kecaffoe o !• iitiliia p» I e »a j s ia o nalog« k stranka. OoMokratje ia «ooijalisti «a a »vojim samovlad-stres* »bili samo sob*. Morali «o v vladi narediti prostoi novi radikalno-slovensko-hrvatski vladi. Program novo vlado jo kratek: Proračun, davek a« vojno dobičko in volilni zakon,in potem takoj »oUtvo, ki vtognejo biti žo koncem janija ali vsaj tokom jaiija. Dotodaj bo zbornica v»» ia« odprta,'da poa.anoi lah-ko delajo, ako hočejo,. Gledo zunanjo politika smo žo I. aprila zaieli demobilizirati. Vojske nočemo. Na Koroškem stojimo prod glasovanjem, na Štajerskem ostanejo mojo, kakor so bile. Ravno tako so tmeje Prekmurja in Medji-murja no bodo izpremenile. Tudi našo mejo proti Italiji so bodo kmalu ugotovile. Nesrečno bodo to mejo, a to nesrečo si nismo sami krivi. Slovencem v zasedenem ozemlju ostanemo evesti, odkritosrčni bratje. Ti naši bratje v zasedenem ozemlju nam ostanejo kakor novesta, ki misli nanjo ženin la. Napredujemo tudi na Hrvatskem. To so pokazale zadnje občinske volitve. Celo Zagreb, Osijofc ia druga velika mesta so volila pristaše našo hrvatsko pučke stranko. Naša bodoča naloga na Hrvatskem bo, da organiziramo hrvatsko kmeto tudi gospodarsko, kakor smo gospodarsko organizirali in osamosvojili' slovenskega kmeta. Co bomo pri prihodnjih volitvah imoli uspehe, kakor smo/ jih vidoli pri Hrvatski pu& ki stranki pri občinskih volitvah, no bomo voi zastopani samo z borimi 19 glasovi, ampak potom bo* bic zastopani z ono tretjim) vseh g laso t, Potom bo LISTEK. 'šreaai dotes. Pmmmt čudaka* a. (KonaoJ G. ir. Tono jo bil prav zadofoljoa z aatanino premiSjoco ia žo deloma tudi od zidarjev izvodono prenaredbo svojega samotar ste o čudaškega stanovanja. Prepričan jo bil, da s» bo lahko v prozidaa sta* tako zabrkail. kot jazbec po zimi v svojo luknjo. Ni-kdo m* bo bo mogel več ponagajati in ob sam dr. T. Brlotnit so bo postavil ia ostal na lastni k «ogak — foree opora pasjega »epa ia plan k. 0*i verter, ko jo pregledoval naš g. Tono pro-Bid«v**o barko svojega samotarskega življenja, so se raaleeli po nebesnem oboku jesensko gosti oblaki in usul sa jo deli;, da jo moral g. Tobo odstopidati po «aostovžu v svojo stanovanje. Deževalo iB lilo .jo telo no9 in dragi da*, da s» prekinili doktorjev i m -larji flolo, dokler so bo zaprojo »obosno zatvorarico. G- doktor jo tiiiftl ves ljubi dežovai dan v svoji sobi, koval tor varil bogeaa kak» samotarsko aa«rto za svojo samsko zatrnjeao čudaško prihodnost. _____ Po oolodaovnem, tflfmeUit»m ia trudapolaoai u-ravnavaajn »amotasek» lestve življ»aja s» jo v*b»dii v doktorjn pran naravni out pož»ljivosti po kurji po-Senki ia polifflcn vina. Narava» zalstovo žolodca so napadlo doktorjovo boto samotarsko sklop» s tek» silo, d» se s» ti nrnataili za odoa vo«»r «»koliko aa ab-a» O. doktor jo odkorecal po mostovžu iz staaofa-nja in zavil k Johanoi aa poioaoga potoliaa in polič vna. Ta vofor sta aaSemu logiku iavaarodB» t»k -nila Jed ia pijača. J»del ia Jnokal ga j» s tako slastjo, tla jo sadovolja» godrnjal kot mai»k i a s» t »asih «olo aasmahail Johaaoi. ko mu jo priaosla sovo soe-ftoo t* boljšega. Godrnjanje iB pritajoai aasmoli sta bil« Johanei porok: No»oj si aiu aamaaaJa želodec, fla. bo pozabil aa naaHSBano planko ia bo zopet nrav-aaval ¿m stari aavtfedi ssMBiokolaioo svojega čudaškega ftvljoaja t*® proti krčan vdovole Jokaneo. Dež jo šo vodno kljuval in pikal na okna, nag g. Soktor jo pa popival pri Johanoi prav pozno v de-i»vno noč. Tako krog polnoči j» zbral ude svojega rojstva, so zmotal za silo aa aogo, so skolobaril pri durih, sprejela sta ga aa cesti dož ia aeprodirna nočna tema. G. doktor jo stopal počasi, preudaril jo vsak korak, da bi bo zgroâil v temi smeri proti svojem stanovanja. Na tej povratni poti so m« ni pripetilo nič kaj ©inenka vrednega. Srečno s» jo zmotal na svoj dvor, odkoder jo vodil oni leseni mostovž v doktorje* stan. Prod ta mostovž so jo postavil naš Tono iB po resno temeljitem prevdarku jo pripozual sam za-s»: Preveč si ga potegnil in tak z» kurj» aog» zaoasao prikro-joai mostovž jo lo za trezao ljudi pri dnevni luči. Stopil jo dva koraka po mostovžu aavzgor, pa so jo začel poguncavati aa lovo ia desno, dokler ai omah-ail aazaj aa mater zemljo, ki j» bila bolj ravaa as go precej navpični mostovž. Voter jo potegaii ia aagaal g. doktorju dež v od. viaca razgreti obraz. G. Toae so jo pri votornom pišn ia dožeTU»« poliva toliko zavedel, da po dveh ao bo dosegel prvega aadstropja radi omahljivosti v uravnavanj« ravaotožja. Kar pa človek no moro po dvob. zakaj bi uo p» štirih, to jo uvidol tudi naš g. Tone. Kar na vso štiri se jo «pustil in začel svoj pohod po mostoržu z rokami ter BOgami prav korako -■ a ia z vso doktorsko previdnostjo. No, bo, pa jo šlo po štirik bolje aego po dv»h. vsaj ravnotežje ni bilo v tako omahljivi aovaraosti. G. doktor jo bil žo na polovici svojega sočno težavaega cilja. Ni glodal Mi tem pokodu ao i*a desao, bo aa levo, bo aavzdol, da so mu h» bi zvrtolo t glavi, ampak le aavzgor, kjer bi 30 že nehal vendar enkrat ta preklicani mostovž, ki jo bil zbit za kurji biov, no pa za floveka ia po-vrk Se doktorja vsega zdravilstva. G. Tom$ so jo oddihal sa srodiai pota, potao srago so mu polzelo po žarečem obrazu. Ndkaj ga jo zasrbolo aa licu ia dvigail jo desnico, da bi si prepodil sri>eôieo. A ravno ta trenotni dvig roko jo bil zanj Bsodepola, ker mu jo nagnil ravnotežje preveč aa edao stra*. Hotel so je zopet uravnati, lovil so jo z obema rokama za mostorž, pa tudi mostovža jo zmanjkalo pod »jim, zaplaval jo med nebom in zemljo, doktorjev polot iz višiao v krilo matere zemlje je ionial a glasnim: štrbuak ia plaslr, ki sta so raztegnila po, trgu v nočno temo. Minulo je nekaj minut, prodno so jo avoril naš ponesrečeni mostolazec, da je šo pri življenju, pa ne na zemlji, ampak v mrzli kopeli ia v okrcali posodi, v sodu. Padec in vodena kopel sta ga. stresnih, kar mahoma. Z edno mislijo jo preletel cel svoj pomisleka vredni položaj. Zidarje jo imel naš gospod pri hiši ia ti ljudje rabijo za zmes apna in peska vodo. Prav on sam je zau kazal, naj zvalijo pod strešni žleb volik sod, v katerega bo naletela deževnica in vodo aa zidwje ne bo treba voziti iz trškega studonoa. Sod jo bil velik, višji od doktorja in poln vodo, odpljuskniio j» je le toliko, kolikor je jo pognalo iz soda 'gonetovo tok) pri padcu in štrbunku. G. Brložnik so jo »ravnal v sodu »a nogo, voda mu je s»gala še preko ram. Oprijel so jo z obema rokama roba soda ia so skušal dvigniti navzgor. Ta doktorjev telovadni poizkus se jo izjalovil, g. Tone jo bil za telovadno dviganje pre-obiloga telesa i a povrh sta mu šo oropala alkohol in strah pri padcu dokaj moško moči. S samimi rokami ia močjo m šlo, poskusil jo z nogami, d» bi so uprl ob steae soda iu nekako splezal iz pasti. G. zdrav-mk ixi bil niti telovadec, niti plesalec, ker so mu nogo polzele ob gladko mokrih sodotib dogak i» je pri vsakem plezalnem poizkusu cofeiil nazaj ia prav na dno soda. Doktorjovo roko ia nogo so so izkazale kot dokaj nerabne za rešitev lastne^ življoaja. Zablis-n 0 .i* v glavi na rošilno plat: Kaj. ko ni sod prevrnd, bi sioer prokobicnil tudi samega sobo, pa zmotal bi so vondar lo na zemljo. Zamišljeno - storjeno G. Tone je zbral vse svoje modi. se razkorečil v sodu prav na široko in poskušal poguncavati sod naprej in nazaj, da bi ga prekotalil. Žo po par sunkih ib pritiskih se jo uveril, da se prekobioom soda ne bo nič, kor je tičal sod v kotu mod dv»ma stenama ib ga ni mogoč« zamakniti v toliko, da bi se pre-vrail. Deževalo je neprestano, iz strešnega žleba je letela voda v sod prav iz viška, voda v sodu je rasla in segala Tonetu žo precej nad ramo. Kar naenkrat se je zavedel naš gospodin, da celi Strbunk v sod ni Avla, ampak življenjsko nevarna nezgoda. Ta sod so bo v kratkem času napolnil z vodo do vrha. Stran S. SLOVENSKI &CSPO®lË. slovenski is hrvatski kmot imel tudi večjo be««d» ne-£0 danes. Nada stranka j» t zadnjem času izrabil* tla, izgubita zemljo, izgubila »roj» pristaš» »n«» i«», kje» s» ai niš delalo. Toda, kjer je bilo tudi uajhnj-še nasprotno gnezdo, a j« »a£ človek, segel z vsliki® pogume® v sršenovo gnezdo; če je naš človek začel igororiH, zadružno delati, razlagati program naše stranke, ljubezen do ljudstva; kjer se je take delale, tam }e naša stranka povsod zmagala nad naspratniki — tudi B*t najhujšimi »asprotniki. Zate pravi«i: H bodočnosti bomo »i amagali; Toda en« ja petrebne: da delamo po načelih naš« stranke! Za Ta vrste sem pa zapisal v „Gospodarju" ravno sedaj v povojnem času, ko je toliko nadebudnih samcev obulo coklje čudaškega samstva na veliko nevo-ljo zakonaželjnih samic. Recept za odpravek čudaškega samotarstva je in ostane — hladna voda! Kdor ne verjame, naj vpraša g. dr. Toneta Brložnik, ki mu bo iz sroa rad povedal povest o: pasjem repu, plankah in kopelji v sodu, ki mu je naklonila sicer vdovelo, a vendar žensko milo in dobrosrčno srce zakonska žene Johance. \ lo. aiiftta 1020._ dekret, ki to razglaša ia pristavlja,: «Dan, ko se t« zgodi, bo z aiatimi Črkami zapisan v zgodovini kulturnega napredka vesoljnega katoliškega svéta. Da» je zgled, kako se je treba otresti temeljito klerikalna golazni" S te« se konča, če zavlada načelo: Vera je zasebna stvar in se ne sme vtikati v politiko? Ne tako! Ampak vera mora prešinjati tudi javno, politično življenje, kakor mora prevevati vsakega posameznika ! Prvič morajo tudi politike, poslance , Ministre in vladarja pri vladanju države voditi verska načela! Sicer vlada ne more biti pravilna! Dalj« se tudi v politiki obravnavajo verska vprašanja: Šola, zakon, razmerje države do Cerkve. In tu ne bi smela vera nič govoriti? To bi bilo krivično in naravnost protikrščansko ! In vendar hoče ravno to Samostojna kmetijska stranka, ki v eni sapi s tem pravi. da ni proti veri, celo proti duhovništvu ne ! Gospodje od Samostojne, ki mislite kandidirati za poslane® na programu te stranke, odgovorite .jasno in brez ovinkov: Kako boste glasovali v Narodnem predstavništvu, ako pride pred vas vprašanje:; Kdo je za verouk v šob, kdo proti? Kdo je za cerk-veni zakon, kdo za civilni ? Po svojem načelu: „Vera je privatna zadeva" boste utegnili molčati, ker glede vere vam je to vseeno! In že s tem silno škodujete verski stvari! Saj je pri gtasovanju mnogokrat en ; sam glas odločilen. In če se vi vzdržite glasovanja, : ste lahko že s tem krivi, da se uvede brezverska So- j la in civilni zakon. Ce pa razumete svoje načelo:. Ve- i Obračun z demokrati ob volitvah. ¡¡§j | lako je zaklical pred kratkim liberalni list in potem o&I, kako naj mislijo njegovi somišljeniki pred volitvami in se zanje pripravljajo. Ce imajo liberalci, ki so si pri prevratu vtihotapili vabljivo ime „demokrati" vzrok pripravljati se na volitve, koliko bolj i-.mamo povod mi» da se pripravljamo, da nikdar ne pridejo na vlado oni, ki pravijo, da so demokrati, pa niso hoteli poznati parlamenta, ki trdijo da znajo vladati, pa so napravili take neumnosti, da jih moramo obsojati mi priprosti kmetje. Demokrati pravijo, da so valutno vpra -Sanje reševali sami brez parlamenta, demokrati so, ali vojni dobičkarji so imeli v njih svoje zaščitnike, demokrati so, in bogataši so pod njihovim ščitom bogateli naprej, ubogo ljudstvo pa ne more že skoraj živeti. Politični ogled. Jugoslavija. P. r i h o d n j a seja Narodnega predstavništva bo sklicana 19. t. m. Ministrski predsednik Stojan Protič se je »ostavil glede kvoruma v parlamentu odločno na stališče, da zadostuje za kvorum (sklepčnost) državne -ga zbora 100 poslanskih glasov.; Ta predlog za kvo -rum je stavil prejšnji minister-demokrat dr. Kramer in je bil ta predlog tudi sprejet. Pogajanj med vlado in opozicijo za sestavo nove vlade in za sporazum med parlamentarnimi strankami sedaj ni v Beogradu. Tozadevna pogajanja bodo spet podvzeta po 19. aprilom, ko se zopet sestane parlament. Italijansko časopisje nam ponuja na zvit način mesto Skader v zameno za Reko. Jugoslavija bo seve tako hinavsko italijansko politiko odklonila. Na pljučnici je obolel predsednik naše mirovne delegacije Pašič. Na mirovni konlerenoi, ki bo zopet zborovala v San Remu, bosta Pašiča nadome-stovala naš zunanji minister dr. Trumbič in delegat Radoviš. Po dosedanjih pomanjkljivih poročilih o občinskih volitvah na Hrvaškem je dobila Ljudska stranka (Kmetska zveza) 417 odbornikov. Volitve še niso končane m tozadevna poročila nam javljajo nova zmage Hrvatske ljudske stranke. Italija. Gornja Italija je doživela za velikonočne , praznike krvavo smrtne izgrede, katere so povzročili poljedelski deiavci. Vsled teh izgredov in vsled nasilnega nastopa karabinijerjev napram stavkarjom je izbruhnila po oeli gornji Italiji splošna stavka, ki je pa sedaj že poravnana. V iT, r s t u in Reki stavkajo že več dni vsi mestni uslužbenci Vsled te stavke sta te dve mesti brez luči, vode, prometa tramvaja in poulične snage. Stav ka se nadaljuje, dasi so oblasti najflomestile deloma I stavkarje z vojaštvom,, ki pa ni zmožno, da bi oprav- | Kmetska Zveza* Naznanila» Izobraževalni tečaj priredi SCmetska zveza na Florjanovo dne 4. maja na Ljubnem. Opozarjamo žo sedaj naše somišljenike na Ljubnem in okoliških župnijah, da razvijejo za tečaj živahno agitacijo. Predavatelja prideta iz Maribora. Braslovče. Na Markovo nedoljo, dne 25. t. > m., priredi Slovenska kmetska zveza v Braslovčah za Savinjsko dolino velik shod. Pridejo govorniki iz Maribora in drugih krajev. Vabimo domačine in sosede, se v velikem številu udeležijo tega zborovanja . _SLOVENSKI GOSPODAR. ra j» privatna styar, tako, kakor jo razumejo odkriti Bberaloi, da sta šola in zakon javna, državna zadeva, v katero se vem kot privatna stvar ne sme vti -kati: potem boste glasovali z odkritimi liberalci im sooijalisti za brezversko šolo in civilni zakon! Sicer pa ste glede šole itak že dovolj jasno pokazali, kako raznmete svojo načelo: Vera se ne vtikaj v politiko. Naša Kmetska zveza, ki stoji odločno na verskem temelju, je takoj na vseh shodih in vseh naših listih pi-otestirala zoper brezverski šolski načrt. Samostojna kmetijska stranka ni protestirala ne na nobenem shodu, ne v s-vojem „Kmetijskem listu", ker njej je vera zasebna stvar! Vera in Cerkev ima torej pravico, da posega tudi v politiko m javno življenje. Kdo pa je tisti, ki ima prvi dolžnost, da zastopa vero in Gerkev, njena načela in njene zahteve? Duhovnik je! Ce ima torej vera in Cerkev pravico, posegati v javno življenje in se mora njenim načelom ukloniti tudi politika: potem ima tudi duhovnik kot njen zastopnik pravico in dolžnost, da posega v javno življenje in v politiki zastopa verska načela! Tudi duhovnik se sme s politiko pečati, sme „politizirati", že ker je državljan, ki ima iste državljansko pravice, kakor ostali polnoletni državljani. Mora pa se s politiko baviti in tudi politično nastopati vtoliko, vkolikor je potrebno, da se dr -žava vlada po krščanskih načelih. Le na tem temelju je mogoče časno blagostanje in večna sreča vseh državljanov ! Da, pripravljajmo so na volitve in povejmo, da teh ljudi ne maramo nikdar več! Prav je, da so delali izpit pred celim svetom celih sedem mesecev, da so pokazali kaj znajo, in kaj ne znajo, prav da se spoznamo, prav je, da vemo, koliko premorejo vladnega znanja. Tako sc z uma svitlim mečem priprav -Ijajmo na volitve. Zbirajmo gradivo, ki smo ga na -brali med vojsko in po vojski, saj smo služili tem gospodom nekdaj kot našim oficirjem in poznamo njih osebni demokratizem, njih delo storjeno za ljudstvo, seštejemo to, seštejmo njih plačilo, primerjajmo oboje, in videli bomo, da bi tem ljudem prijalo drugo ime, in ne — demokrati. Ni nam več treba dandanes mnogo agitirati, kdor malo misli, ima dovolj orientacije !,red seboj, ki naj mu služi, ko se pripravlja na volitve. v Kmet. Ijalo vsa dela, katera so prej vršili mestni uslužbenci. Francija iu Belgija. Francoska in Belgija ste sklenili tajno vojaško pogodbo, katera dovoljuje Franciji, prevoz čet proti Nemčiji po belgijskih» železnicah in cestah. Nemčija. V \T e m č i j o, kjer so se doigravali v zadnjem času hudi izgredi med vlado in komunisti, so vkorakale francoske čete, ki so zasedle nekatera večja mesta. Pri tej zasedbi« je prišlo med Francozi in Nemci do spopadov. Razmerje med Nemčijo in Francijo je zelo napeto. Avstrija. Avstrijski državni kancler se je mudil te dni v Rimu, kjer je beračil pri italijanski vladi za vsakdanji kruh. Italijani so mu obljubili po avstrij -skih poročilih pomoč. Pri tej priliki je dr. Renner po-setil tudi papeža, da se mu je zahvalil za njegovo dosedanjo pomoč str a daj očem u Dunaju. Papež mu je izročil nakaznico za 1 milijon lir,, katere bi naj raz-delii dunajski nadškof med stradajoče Avstrijce. Madžarska. Madžarski odposlanci na Francoskem se branijo podpisati mirovno pogodbo in zahtevajo ljud -sko glasovanje za vse pokrajine, katere je morala Madžarska odstopiti drugim državam. Rvsija. Med Rusijo in Poljsko so že bila podvzeta mirovna pogajanja. Sedaj pa je naenkrat izbruhnil med obema državama prepir, v katerem mestu bi se naj vršita pogajanja. Je nevarnost, da so vsled tega nesporazuma pogajanja razbijejo. Amerika. Stran 3. * «^f, JtPorodila. izobražavalni točaj v Črni na Koroškem. Zadnjo nedeljo 11. aprila se je vršil v Črni na Koroškem po rani službi božji izobraževalni te* čaj. Predavala sta poslanec Gostinčar ia urednik Krajne o načelih posameznih strank ter o delavskem gospodarstvu. Udeleženci so z velikim zanimanjem posiušah predavanju. Po pozni sv. maši se je ljudstvo mnogobrojno zbralo k zaupnem shodu Kmetske in Strokovno (Delavske) zveze. Poslanec Gostinčar je poročal o političnem položaju, uradnik Krajne o delo« vanju Slovenske ljudske stranke oziroma Kmetske zveze. Socijaliste je izobraževalni tečaj in shod silno razburil. Poslali so celo orožnika* na izobraževalni tečaj, ki je zahteval od predavateljev, naj se izkažeta z dovoljenjem za shod. Poslanec Gostinčar mu je dal primeren odgovor. Nemir in razburjenost socialistov pribit, kako slabe se čutijo! StraJn jih je pred našo organizacijo, Kmetsko in Delavsko zvezo, ki je v najlepšem razvoju! V kratkem si osnujemo še konzum, ki bo našim organizacijam dal trdnejšo oporo. Popoldne je priredila Dekliška zveza igro »Lur ška pastirioa" in s tem zopet otvorila svo^e delovanje Mladina, zbrana v Orlu in Dekliški zvezi pozdravljena kol prvobojnica za naša načela! Loče pri Konjicah. Tudi pri nas ima Slovenska kmetska zveza veliko večino prebivalstva za seboj. To je pokazal shod Kmetske zveze v nedeljo, dne 11. aprila. Po rani službi božji se je zbralo v Soli toliko ljudi, da jih obširna soba niti ni mogla vse obseči. Shodu je predsedoval posestnik A. Gro-sek. O političnem položaju in o razvoju strank je govoril urednik Zebot iz Maribora. Peščica rdečkarjev in samostojnežev je skušala z medklici motiti našega govornika, a kričači so dobili tako krepke za ddgo -vor, da so stisnili rep in utihnili kakor kužki. K naši Kmetski zvezi pristopajo tudi taki, ki so že bili v. pisani pri Samostojni. ^ Š p i t a 1 i č. Slovenska kmetska zveza nam je zelo ustregla, ko je priredila v nedeljo, dne 11. aprila, po pozni maši shod. Cela župnija je bila zbrana. Tako lepega shoda še v velikih župnijah ne zmorejo. Shod je otvoril g. župnik Goričan, predsednikom pa je bil izvoljen vrl kmet Štefan Petelinšek. Govoril je urednik Zebot. Pri nas v Spitaliču smo bili in ost* -nemo vsi zvesti pristaši Slovenske kmetske zveze. To bomo pokazali (udi pri bodočih volitvah. Živijo Slov. kmetska zveza! Novi kraj« v ni odbori Kmetske zveze so se ustanovili: v Spitaliču pri Konjicah, v Črni na Koroškem in v Prevaljah. Izjava. Podpisani izjavim, da prekličem svo? podpis, ki sem ga dal Samostojni kmetijska stranki , ter nočem prav nobene zveze več s to stranko. Hočem pa ostati zvest pristaš Slov. Kmetske zveze. — Sv. Vid, dne 28. sušca 1920. Josip Bobek 1. r. Navodila. Somišljenikom v slovenjebistriškem okraju priporočamo, naj se pod nobenim pogojem ne udeležijo shoda Samostojne dne 18. aprila t Slovenski Bistrici. Kmetijske podružnice, ki še niso izvolile za leto 1920 delegatov, naj takoj skličejo občne zbore. Vsi člani, ki so leta 1920 vplačali članarino 16 K, morajo biti na občni zbor povabljeni. Zadostuje tudi vabilo v „Kmetovalcu." Imena delegatov takoj naznanite tajništvu Slovenske kmetske zveze v Mariboru Seje krajevnih odborov Kmetske zveze se naj vršijo sedaj pred volitvami vsaj vsakih li dni. Odborniki si naj med seboj razdelijo delo za po biFanjo udov in prispevkov za volilni sklad. Poročilo o seji pošljite strankinemu tajništvu. Kjer primanjkuje tiskovin za organizacijo, pišite tajništvu S. K. Z, v Mariboru. Nabirajte za volilni sklad Kmetske zveze! Volitve v ustavodajno skupščino oziroma v državni zbor bomo imeli že koncem junija ali začetka julija. Tako je izjavil v Ljubljani naš voditelj ministen dr. Korošec. Pozivamo naše zavedne somišljenike in somišljenice, da pri vsaki priliki nabirajo za volilni sklad Slovenske Kmetske zveze. Denar se pošlje po nakaznici na naslov: Slov. Kmetska zveza v Mariboru, Cirilova tiskarna. V Z e d i n j e n i h državah je začelo stavkati 1 milijon železničarjev. Za velika ameriška mesta obstoja rasna nevarnost, da bodo stradala vsled po -mnnjkijbega prometa. Cas in prostor shoda naznanimo v „Straži" in pri -hodnjem „Gospodarju." Sv. Marjeta pri Rimsldii Toplicah. Kmetska zveza priredi dne 18. t. m. ob 8. uri političen shod. Govori župan Krajne iz Pirešice. Sv. Miklavž nad Laškim. V nedeljo, 18. aprila ob 11. uri bo pri nas shod Kmetske zveze. Govorit pride znani kmetski govornik župan Krajne. Loka pri Zidanem Mostu. Slov. Kmetska zveza priredi pri nas v nedeljo, dne 18. aprila, po pozni božji službi shod. Pristaši, pridite polnošle-vilno! Sevnica ob Savi. Prihodnjo nedeljo, dne 18. aprila, po rani božji službi, se vrši pri nas shod Slov. kmetske zveze. Govornik pride iz Maribora. Domača politika« Naša moč! Veliko zborovanje V beli Ljubljani je pokazalo pravo moč naše stranke. Tako velikega števila kmetskih, delavskih in obrtniških zaupnikov iz-vseh župnij Slovenije ne spravi nobena stranka skupaj. Slovenski kmet, ki je organiziran v Kmetski zvezi in Slovenski ljudski stranki, je sklenil bratstvo in ožje prijateljstvo s hrvatskim kmetom. Moč naše stranke se razteza od Radgone pa doli do dalmatinskih skalnatih čeri. Naše smotrenr politično, izobraževalno in zadružno delo rodi lepe sadove in jih bo rodilo posebno ob volitvah. Somišljeniki! Naša moč, — moč naše stranke, — je danes zrastla do takega viška, da se nam ni treba bati prav nobenega nasprotnika. Naj gobezdajo samostojni, rdečkarji ali liberalk ci kar hočejo, naša stranka ima ogromno večino po-štenočutečega ljudstva za seboj in to ljudstvo — ba zmagalo! Korajža velja!, 15 april* Ittüü. 3L# VENSKI G« 8 P •DAK. oirau Tedenske novlre. POZ!« na rodoljubna srca. v prid Mariborske Dijaške kuhinje se vrši 20. aprila ob 8. uri zvečer v Götzovi dvorani v Mariboru velik koncert, ko-jega spored priobčujemo. Vse rodoljube, zlasti z dežele, ki imajo blagočateče srce za našo sreduje-šolsko mladino, prosimo, da se tega koncerta udeležijo v kar največjem številu! Spored velikega ljudskega koncerta v prid Dijaške kuhinje v Mariboru je jako zanimiv. 120 pevcev in pevk ter 50 godbenikov DivHjske godbe bo proizvajalo: 1. Smetana, Orertura k „Libuši" (orkester); 2. Schwab, Zlata kanglica. Mešan zbor z orkestrom; 3. Smetana, Zbor va-ščanov iz „Prodane neveste." Mešan zbor z orkestrom; 4, Mešani zbori: a) A. Förster, Naše gore: b) L. Hudovernik, Naša zvezda; c) G. Ipavic, Milada; č) Ruski narodni (harm. E. Beran); 5. Beran: a) Dumka, b) Scherzo. Orkester; 6. Dvorak, IV. sloranskr tavec. Orkester; 7. Mozart, Overturn k „Čarobni piščali"; 8. Ženski zbori z orkestrom: a) Beran, Introdukcija. Orkester. Spev vü. Spev in ples vil (alt-solo); b) H. Volarič, Slovenskim mladenkam; 9. Borodin, S step. Orkester : 10. Jenko, Zbor ciganov iz „Vračara". Mešan zbor z orkestrom. — Koncert se vrši dne 20. aprila (torek) ob 8. uri zvečer v Götzovi dvorani. Predprodaja vstopnic pri g. Zlati Brišnik vf Slo venski ulici od ponedeljka dalje. j „Kristova drama" se bo dala v slov. mestnem j gledališču v Mariboru na splošno zahtevo v nedeljo. j dne 18. t. m., popoldne ob pol 15. uri. Opozarjamo na , to vse naše okoličane, katerim pa svetujemo, da poš- j Ijejo denar naprej blagajni gledališča, da bo ista za- i žel jene prostore reservirala. Najdražji sedež z vstopnino vred stane 12.50 K, najcenejša vstopnica po K \ 1.20. Zvečer je pa „Hasanaginica", najlepše delo le-i tošnje sezone ter priporočamo došlecem, da izvabijo j priliko in si preskrbijo vstopnice tudi za to predsta - ' vo, ker take prireditve se le malokedaj vidijo v življenju. , . . .. Mariborski mohorjani, ki so lani knjige naročili pri g. profesorju Majcenu, je dobijo v pisarni stolne župnije, kjer se tudi obenem lahko dado vpisati za letošnje leto. Udnina je 10 K. šaleško okrožje Jugoslovanske strokovne zveze priredi prihodnje nedelje te-le shode: 18 aprila po rani sv. maši v St. Andražu pri Velenju, govorita g. Ivanuša in tajnik Zaje; 25. aprila je po ranem svetem opravilu shod v Skalah, govorita g. A. Krepek in Ivanuša; popoldne ob 3. uri je občni zbor JSZ v Smartinu pri Velenju, govorita ista govornika. .V nedeljo 2. maja se vrši shod JSZ po drugem sv. oprar vi hi V Vitanju, govori tajnik Vek. Zaje in g. Ivanuša. 9. maja je občni zbor JSZ popoldne ob 3. uri na Polzeli, poroča tajnik Vek. Zaje; 16. maja pa je velik shod za celi okraj v Slovenjgradcu. Na; tem shodu bo poročalo več govornikov. Duhovne vaje za dekleta se bodo po navadi obhajale pri Sv. Jožefu v Celju. Začetek v pondeljek, dne 26. t. m., zVečer ob šestih. Sklep v petek, dne 30. t. m., zjutraj. Uveden je poletni čas, torej vse 1 uro poprej. Poziv. Dne 26. marca je upepelil požar v Skor-bi, občina Slovenjavas, okrajno glavarstvo Ptuj, 25 gospodarskih poslopij in 2 stanovanjski niši. Zgorela je posestnikom vsa krma, gospodarsko orodje , stroji ter mnogo živeža in drugih gospodarskih potrebščin, tako da znaša škoda okoli 1 milijon K. K^r je zavarovalnina le majhna in so prizadeti v hudi bedi. se razpisuje s tem nabiranje milih darov. Darovi se sprejemajo pri poverjeništvu za notranje zadeve , ravnatelistvo pomožnih uradov, v Ljubljani, pn mestnih magistratih v Mariboru, Celju in Ptuju ter pri vseh okrajnih glavarstvih in političnih eksj, -durah bivše Štajerske. Darovi se bodo razglasili v „Uradnem listu" in odkazali svojemu namenu. Pomoč pogorelcu. Pri Sv. Ani na Krembergu je jmgorelo dne 5. aprila docela gospodarsko poslopje Jakoba Zamot v Ledineku. Prizadeti gospodar se obrača s prisrčno prošnjo do darežljivih src. Cujte in pomagajte! Na deželi se prične sedaj šolsko leto. Pohitim v Maribor, da oskrbim šolske potrebščine. Čitanke še nadomestijo kolikor toliko „šolski listi", za zvezek se porabi vse, na kar se le da količkaj pisati. Kaj pa tablice za prvence, kamenčki? Edina trgovina Novak jih prodaja. Vprašam, omahnem: tablica stane 15 K, kamenček 70 v! Kdo naj to zmaguje, ko malčki skoro teden za tednom rabijo nov kamenček? Birma je pred durmi, katekizmov ni, le „veliki katekizem" se dobi in pa „Krščanski nauk za prvence", ki pa še ni uveden v naše šole. Merodajni činitelji, zganite in strnite se k odpomoči, sicer bode tudi tukaj prepozno! Pozor glede potnih listov! Po novi norodbi notranjega ministrstva se morai dati potni list za vsako potovanje na novo vidirati (potrditi) od pristojne o-blasti. Za vsako tako novo potrdilo mora plačati stran ka visoko pristojbino 40 K. Vojni ujetniki na Francoskem in v francoskih' kolonijah. Svojci ujetnikov, ki se nahajajo še v francoskem vojnem ujetništvu ali v francoskih kolonijah, nai aazuanijo ime in priimek ujetnikovo in kraj inter-n I ran j a „Slovenskemu Rdečemu križu" v Ljubljani. Imenik umrlih ujetnikov na Ruskem. Maribor- ski kn.-šk. konzistorij je prejel od Škofijskega žup». urada Dietach na Gornjem Avstrijskem listo ali zanesljiv seznam, ki kaže, da je v ruskem ujetništvu v Sibiriji v taborišču Novonikolajevsk, gubern. Tomsk. izmed Jugoslovanov umrl: Šak (Šah) Leopold iz To-polsioe dne 7. aprila 1015; Šoler Edvard Tz Labuda, dne 16. maja 1915; Alauf Franc iz. Hrnike dne 20. januarja 191-5; Prislov Peter iz Lesc dne 9. maja 1. 1915; Berglez Jožef iz Vipave dne 26. februarja 1915; Barbarič Ivan iz Sedče (Bosnija) dne 10. !ebr. 1916; Belec Franc iz Zdol dne 27. julija 1916; Višin Anton z Krajne dne 29. aprila 1915; Vasolik Andrej iz StuJ-nije dne 19. avgusta 1915;'Mižou Ivan iz Istrijejine 9. marca 1915; Madon Valentin iz Getinga dne 7. 4. 1915; Mamek Jožef dne 6. junija 1916; Pol Ferdinand dne 18. januarja 1915; Trubar Franc dne 1. februarja 1915; Pignar Jožef dne 14. februarja 1915; Si-lec Janez iz Gindorfa dne 30. aprila 1915; Sclinitzer Matija iz Crensovec dne 7. novembra 1915; Favaj Pavel iz Spodnje Šiške dne 2. septembra 1915; Kolarič Maks iz Korone dne 19. marca 1915.; Smutek Jožef iz Bohinja dne 24. marca 1915; Hauc Mihael dne 18. maja 1915; Herčko Mihael dne 12. marca 1915: Ilr-r-man Jožef dne 15. marca 1915; Heržič Ivan dne 3. j marca 1915; Kolar Mihael dne 6. marca 1915; Nla ser Franc dne 11. aprila 1915; Maister Jožef dne 3. maja 1915; Prah Hubert dne 8. marca 1915; Reže Janez dne 3. junija 1915; Šmutek Viljem dne 28. 3. 1915; Sivka Jožef dne 24. maja 1915; Sigel Leopold, dne 24. januarja 1915; Vrečko Peter dne 8. junija 1915; Šel (Zel) Peter dne 24. marca 1915; Studenik Alojzij dne 15. maja 1915. Razne novice. Zivljenske potrebščine so se podražile v Avstriji za 4009 odstotkov, na Nemškem za 1000 odstotkov, na Francoskem in v Italiji za 300 odstotkov, ga Angleškem za 170 odstotkov, na Japonskem za 160 odstotkov in v Združenih državah za 120 odstotkov. Sv. Oče za Dunajčane. Blago in plemenite srce „očeta vsega krščanstva" se je vnovič pokazalo za stradajoči Dunaj. Papež Benedikt je nabral za Dunaj 36 milijonov kron, katera velikanska svota se bo v kratkem porazdelila med stradajoče sloje dunajskega prebivalstva. Katoličani na Angleškem. Na Angleškom in v Walesu (izg. Uels) je 3929 duhovnikov, na škotskem 599, skupaj 4528; od teh je 2997 svetnih duhovnikov, in 1531 redovnikov. Katoliških srednjih šol je 431 , ljudskih 1208. Cerkev: na Angleškem in v Walesu 1928, na Škotskem 428, skupaj 2356. Ženskih samostanov samo na Angleškem in v Walesu 846. Leta 1018 je bilo zakonov 16.946, krstov otrok 54.317, spre-obrnenj 9402. Med vojsko se je spreobrnilo 40 tisoč do 60 tisoč vojakov. Dozdaj so bili mnogobrojni iz -preobrnjenci na Angleškem večinoma duhovniki, vdove, vplivni, starejši možje, zdaj prihajajo v naročje ¿v. Cerkve mladi možje najlepših let.' — Število vseh katoličanov hritskega ozemlja je v Evropi 5,912.097, v Aziji 2,307.254, v Afriki 557.667, v Ameriki 3,314.483 v Avstraliji 1,218.673, skupaj 13,310.174. V resnici bc, število še večje, ker izven Evrope opira Statistika na državno ljudsko štetje iz leta 1911 in misijonska po -ročila iz 1912 in 1913. .V. Indiji in skoro v vsem brit-skem ozemlju Ainke pa so od tiste dobe katoliški mi-svjoni želi krasne uspehe. Irska. Na skupni konferenci dne 27. prosinca 1920 v Maynoothu so se irski škofje in nadškof je o-brnili skupno do vlade, da zboljša notranjepolitične razmere in olajša vojaški nasilni režim. Ker to nič ni pomagalo, razpravljajo v svojih pastirskih listih znova o nevzdržnem razmerju med Angleško in Irsko . Ostro obsojajo nasilja, ki so jih rabili posamezniki nasproti zastopnikom angleške vlade; ravnotako jasno pa obsojajo težki železni jarem, ki ga je Angleška naložila Irski in prepovedala vsak pojav za ne -odvisnost Irske. Znova povdarjajo. da je nasilno za-sužnjenje Irske vir razdorov in nemirov in šele tedaj nastopijo povoljne razmere, ko si bo Irska lahko sama določila svojo vlado. Za moralo. Budimpeštansko policijsko sodišče je pred dnevi kaznovalo z globo 100 kron neko gledališko igralko, ki je nastopila na odru neprimerno dekoltirano in v taki obleki, da se je velik del nav -zočega občinstva javno zgražal. Torej se je še celo v lahkoživi Budimpešti začela dvigati javna morala! Ženske porotnice na Češkem. Pri žrebanju porotnikov za praško deželno sodišče je bilo izžrebanih 14 žensk. Krog Vezuva grozi resna nevarnost. Vsi znaki v okolici Vezuva potrjujejo dejstvo, da bo Vezuv v kratkem zopet bljuval. Viharji v Severni Ameriki. V severno zapad-r.em delu države liliniois in v pokrajinah držav O-hio. Miohigan, Indiana, Missouri, Georgis, Alabama in Viscousin je izbruhnila grozna nevihta, katera je povzročila veliko smrtnih žrtev med prebivalstvom. Več 100 poslopij je porušil vihar in na tisoče ljudi je brez strehe. Skoda znaša na milijone dolarjev. Boljševiško gospodarstvo v Rusiji. „Golos Ro-sii" poroča o ruskem gospodarskem kongresu. Predsednik Gospodarske zveze je izjavil, da so nasprot-stva mod mestnim in kmetskim prebivalstvom'velikanska in da se kmetje branijo, dajati meščanom živež. Poizkus, da bi organizirab gospodarsko življenje na komunistični podlagi, se je popolnoma ponesrečil. Proizvajanje je nazadovalo za 70%. Tivornice; ki še delajo, delajo s tako izgubo, da ne morejo niti zasluž Lov izplačevati. Zdaj so organizirali boljš«\iki vojaš- ko urejene delavske regimente in bataljon« ter uvedli 1'2 orni delavnik. 12 urno prisilno delo je uvedla boljševišica vlada v Iiusiji na mesto prejšnjega 6 urnega Delavci so urejeni popolnoma po vojaško v regimenti in bataljone. Boljševiki so spoznali, da more eclino pomnožeuo delo, produkcija odpomoči se «I »a ji draginji. -————......."■""■.---------- ----- •" ——•——■ Gospodarstvo. Prevalje-Crna, Koroško. Pri nas uste»ovimo v nedeljo dne 18. aprila Gospodarsko! zadrug«. Govor -nik pride iz Maribora. Začetek ob %9. uri. — Enak sliod bo popoldne v Črni. Sv. Peter pri Mariboru. V nedeljo dno 18. t4 m. priredi po večernicah Kmetijska podružnica Maribor in okoliš v šoli zborovanje s preda račjem g„ \;;šjega živinozdravnika Pirnata; po predavaajn demonstracije na župniščnem dvorišču. Ako bo čas dopustil, se bo tudi še viničarsko vprašanj« vzelo v razgovor. Šentpeterčani in sosedje šentpeti-skl, pridite v čim največjem številu, seveda je ženski spol •vabljen ravno tako iskreno. St. Ilj v Slov. gor. V nedeljo, dne 18. aprila po jutranji shižbi božji se vrši občni zber Kmetijske podružnice v St. Uju. Spored je ta^-le: 1. Poročilo načelnika o zdajšnjem delovanju podružnice; %. Molitev delegatov za občni zbor Kmetijske družbe ; 3. Poučni govor o sadjereji Ogovori tajnik Franjo Lilek>; 4. Razna poročila. Sv. Urban pri Ptuju. V nedeljo dne 18. aprila jio rani maši se vrši pri nas i gospodarski in političen shod. Govori nadrevizor Vlad. Pušenjak. Gospodarji gospodinje, mladeniči in dekleta pridite! Kmet. podružnica Maribor in okoliš. Udje, ki so svojčas galico naročili in plačali, nai si gredo pa nje v veletrgovino g. Zieglerja na Glavnem trgu. Naročena in plačana Pasta Bosna pa še ni prišla. Ker se še tudi po zadnjem danem roku, ki je potekel s 1. aprilom, posamezni udje oglašajo za Pasto Bosno, naznanjamo, da se bodo1 naročila in predplačila (za 1 kg 13 K) sprejemala v oni imenovani trgovini na novo in sicer do 20. t.> m. Da dojde Pasta, Bosna v Maribor za prvo škropljenje pravočasno, za to ne prevzame odgovornosti ne odbor Kmet. podružnice, ne g. Ziegler. Vsem občinskim predstojništvom. Z ozirom na občutno pomanjkanje dobrih plemenskih bikov v o-kraju kakor tudi, dejstvo, da tacih živali pri sedanjih izvanrednih razmerah ni mogoče dobiti iz tujezem -stva, poskusiti bo pač treba, da se najde kolikor mogoče domačega primernega naraščaja. Vsled tega pri poroča poverjeništvo za kmetijstvo, naj se vpliva na živinorejce, da o priliki letošnjega licencjvanja bikov priženejo tudi bikece stare od % do 1% let na pre -gled. Občinska predstojništva se torej vabijo, da vpoštevajoč svojo dolžnost, katero jim nalaga zakon glede oskrbe občin z zadostnim številom plemenskih bikov opozore čimpreje vsacega posameznika posestnika, ki ima tako živinče, o katerem misli, da bi bilo sposobno za pleme, naj je priženo pred ogledno komisijo. Dan in kraj pregledovanja se bo naznanilo pravočasno. Ker je zadeva posebne važnosti, pogovori naj se o njej tudi v občinski seji, katero je sklicati najkasneje v 14 dneh.) potem pa naj se takoj pošlje semkaj seznam dotičnih posestnikov, starost in pasma bikecev in bikov, da se bo zamoglo določiti kraje, v katerih bi se vršilo pregledovanj». — Doktor Lajnšič, glavar okr. glav. Maribor. Živinorejci, pozor pred slinovko. V mariborski okolici in v St. Ilju v Slov. gor. je uradno ugotovljena med govejo živino kuga slinovka. Vse živino -rejce krog Maribora in v Slov. goricah svarimo pred nakupom živine od živinskih trgovcev. Zivuiorejce pa ki imajo po slinovki okuženo živino, opozarjamo na svojčasni članek o slinovki v „Gospodarju". V dotift-nem članku je poljudno razloženo,! kako zdraviti to opasno bolezen in kako obraniti zdravo živino pred okuženjem. Važno za konjerejce in ljubitelje lepili ter do -brili konj. Dne 16. t. m. se bo potom prostovoljne dražbe prodalo v Mariboru pred Rapocovo gostilno na Tržaški cesti 106 konj. Konji in kooile, so prvovrstni, lahki ter težki. Izmed kobil so nekatere breje. Konji so iz Medjimurja in so bili namenjeni za iz -\oz v Cehoslovaško. Prejšnja vlada je izvoz dovolila, sedanja ga je pa ustavila, ker izvoz delavnih in plemenskih konj sploh niti dovoljen ni. Posestnika, konj se je pregovorilo, da bo razprodal i konje v Mariboru družbenim potom. Sklicna cena za posameznega konja znaša 23.000 K. Ta cena v sedanjih časih ni pretirana, ker so dobri, brezhibni, lepi in trpežni konji dragi. To medjtmursko konjsko blago priporočajo vsi poznavalci konj kot prvovrstno vsem konjerejcem in kmetovalcem, osobito v okolici Maribora, kjer se širi slinovka in bo cena delavni živini rasla od dne do dne. Vsi konjerejci, kmetovalci. in ljubitelji konj, v petek na dražbo, ker blago bo hitro razprodano. Davek na vojne dobičke. Regent Aleksander je podpisal ukaz o upeljavi davka na vojne dobičke. S tem ukazom je zopet v veljavi začasni zakon na vojne bogataše, ki je bil že v avgustu prajšnjega leta na dnevnem redu v parlamentu. S tem davkom na vojne dobičkarje je vendar enkrat uresničena stara zahteva Kmetske zveze, ki je vedno stala na stališču, naj se davki pobirajo tam, kjer je nagromaden kapital a ne pri kmetu, ki je v vojni le vsestransko iz -gubljal, ne pa bogateL Važna preosnova glede našega izvoza. Beograj ski listi poročajo, da sta sklenila finančni in trgo -vinski minister sledečo preosnovo v izvozni trgovini:i S'er¿a 5. SLOVENSKI GOSP'OIAI. Izvouúee prenehajo. Kompenzacijska pogodb« prenehajo. ®vede se svobodna notranja ia zunanja trgovina. fttvoa žita in mesa je prepovedan. Od prehrane se bo i^rdáaio le toliko, kolikor- bo v Jugoslaviji odveč,. izvažali in prodajali pa ne bodo v inozemstvo posamezniki, ampak država sama potom posebnih za izvoz organiziranih zadrug. Od dobička, ki ga bo i-mela država pri izvozu, bo plačala invalidom 25%, 2.5% se bo uporabilo za nabavo poljedelskega orodja, 25% za zgradbo državnih skladišč, 25% pa ostane in pripade državni blagajni. Ako se bo uzakonila ta hvalevredna preosnova v izvozni trgovini, ne bo o' škodoran kmet, ampak nešteto verižnikov, ki so se -daj glavni škodljivci države. Država pa bo z uvedbo iozadeveega zakona, zasigurala in odprla nov in mogočen vn- dohodkov, ki se bodo uporabljali v narodno, poljedelsko in državno korist. Pta»? na rok za izmenjavo bankovcev! Rok za izmenjavo 30 in 20 kronskih bankovcev je določen do 15. maja. Bankovci po 10 K, 2 in 1 K ostanejo še nadalje v prometu. Peadesetkronski in dvajsetkroirski bankovci se bodo zamenjavali samo še do vštetega 15. maja t. 1. in preoehajo po tem dnevu nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo na naši zemlji. Zato ponovno opo -zar j amo občinstvo, da se pohiti z zamenjavo, da tudi eventualne falziñkate odda zamenjujočim blagajnam, ker po 15. maju t. 1. se niti falzifikati ne bodo več odvzemali. Tudi se; prošnje za izjemno naknadno zamenjavo ne bodo sprejemala. Do nadaljne odredbe o-stanejo radi pomanjkanja novih malih bankovcev v prometo samo še kronski bankovci po 10 K, 2 K in 1 K. Vsi drugi kronski bankovci pa prenehajo po 15,; maju i I. nepreklicno biti splošno plačilno sredstvo •na ozemlju kraljestva Srbov. Hrvatov in Slovencev. Galic« za škropljenje bo delila Kmetijska po -družniea za ptujsko okolico vsem naročnikom od dno 12. aprila naprej. Naročniki se imajo zglasiti na o-krajnem zastopu v Ptuju z naročilnimi listki ter plačati š« doplačilo, na kar bodo prejeli gálico v skladišča.' Velja za vse naročnike. Dt| proti mrazu. Kmetijski strokovnjaki pravijo, da bo letošnjo pomlad nastopil mraz. Ce bi se to res egodiio, je letošnja letin-a uničena. Edino sredstvo proti mrazu je zažiganje kresov. Priporočamo, da povsod, kjer je nevarnost, da nastopi mraz in uniči vinograde in druge pridelke, pripravijo posestniki in viničarfi razno kurivo, ki razvija mnogo dima. Ce to ¿.apravijo posamezniki, je to brezuspešno delo. Radi tega naj občine izdajo strogo povelje, vsem posestnikom, da naj takoj pripravijo dovolj dračja in druge ^ake tvarine za proizvajanje dima. Pripravite sode! Obeta se nam vsepovsod do -bro sadno leto. Vsak grm je v; cvetju. Pripravite si dovolj poáode za napravo mošta. Od vlade zahtevamo naj dobavi v Nemški Avstriji dovolj železja za obroče. Naj krajevne organizacije Kmetske zveze. Kme -tijske podružnice in občine pritisnejo na vlado, da naj potrebno ukrene, da bodo trgovci in zadruge dobavile prav kmalu dovolj železja iz Nemške Avstrije. Vloge pošljite tajništvu Kmetske zveze v Mariboru, ia jih odpošlje na primerno mesto. Cene mesu v Beogradu. Beograjske mesne cene na trgu so sledeče: govedina 1 kg 0 dinarjev <28 K), svinjina 10 dinarjev (40 K), mast 13 dinarjev <52 K), suhi in sveži špeh po 12 dinarjev (48 K). Cena pšenici. V Vojvodini od dne do dne rastejo eene pšenici. Zahtevajo že za 100 kilogramov 1000 K. Nekateri verižniki že plačujejo 100 kg po 1200 K. Veleagrarci v Vojvodini pa še danes nočejo prodajati pšenice, ker jim je še prepoceni. Več vagonov koruze je dobilo neko velepodjetje v zameno za drugo blago v Slavoniji. Ce kaka zadruga ali Kmetijska podružnica potrebuje koruzo, naj nam naznani, da mu pošljemo nasiov. — .Taj -ništvo Slov. Kmetske zveze v Mariboru. Izvoz iz Bačke. Iz Bačke bi se mogle izvažati sledeče množine živil: žita 3000 vagonov, koruze 20.000 vagonov, ječmena 500—600 vagonov, slame pa naravnost ogromne množine. Bačka ba potrebuje razne poljedelske stroje, bencin, olja, petrolej ter razno blago za obleko in perilo. Vinske cene v Evropi. V Franciji naraščajo neprestano vinske cene. V Montpellier-ju stanejo rdeča vina lanskega letnika, z 8—10 stopinj alkohola po 119—123 frankov, v Montagni z 10—11 stopinjami pa po 123—135 frankov. V pokrajini Piemont na Italijanskem stane hektoliter vina 265—300 lir. Španija ne more prodati svojega odvičnega vina, ker primanjkuje ladij za prevažanje. V Nemčiji stane 950 litrov vina 20.000-25.000 mark. V Avstriji se pov-žije malo vina, ker znašajo stroški za dovoz vina ter drugi stroški in davki od 8—40 L za liter. Na Madžarskem prodajajo hektoliter novega vina po 2000 K. starega, pa do 2400 K. Po drugih državah, kol v Cehoslovaški, Poljski itd. se vsled vinskih cen popije vina zelo malo. V Jugoslaviji'so vinske cene različne. V Slavoniji v okolici plačujejo liter lanskega vina po 10—20 K. Na Hrvatskem so vinske cone precej različne. Na zagrebški borzi plačujejo lahka vina po 8 K 40 vin. Te varna sukna v Stari Srbiji. Vlada jo podelila ruskim beguncem dovoljenje, da smejo zgraditi v Stari Srbiji ter Macedoniji večje število tovarn, v»ka-terih se bo izdelovalo sukno. Ker so Rusi mojstri v izdelovanju sukna, je pričakovati, da bodo te tovarne v blagor naáe države. Hlrodvor na železnici. Na mariborskih kolodvorih stoji na stotine vagonov raznovrstnega blaga, ki poginja. Carinski urad dela, dela s tako „brzino", da zaearinrjo vsak dan samo nekaj vagonov blaga, doči» ga prihaja dan na dan desetine in desetine va,do«rv Sol stoji n. pr. r odprtih vagonih (deske pa v zaprtih), stroji in razne barve so izpostavljene sohHru, mrazu in dežju. Ogromna je Skoda, ki jo pri tem trpijo posamezniki, država in železnica. Ali ni človeka, ki bi posegel tukaj vmes? Železnice v Cehoslovaški- V narodni skupščini čehoslovaške Ijadovlade je predlagal minister za železnice, da začne država graditi 15 noviU železnie. Stroški so preračunjeni na 864 milijonov kron. Ceho-slovaška ima sedaj 3500 lokomotiv. 6350 vozov za prevažanje oseb in 60.000 tovornih železniških vozov. Zgraditi še nameravajo 1050 novih lokomotiv in 50 tisoč vagonov. Cehoslovaški železniški stroški so pre računjeni na 6% milijarde kron* Papirna industrija v Cehoslovaški. S papirno industrijo se bavi v Cehoslovaški 234 tvornic, zaposlenih je v njih 26.000 delavcev. Pred vojsko jih je bilo samo 17.000. Dasi se je papirna industrija v Ce -hoslovaški znatno dvignila, še vendar ne more ugo -diti vsem potrebam v republiki. Podraženje surovin za klobuke. Vse surovine , ki pridejo v poštev v industriji klobukov, kakor volna, zajčja dlaka itd., so se zadnje dni silno podražile. Ker uvažamo klobuke iz Cehoslovaške in Italiie , bo vsled valutnih razmer tudi to vplivalo na podraženje blaga. Trgovanje s poljsko republiko. Trgovske tvrd-ke, ki nameravajo sklepati kupčije s poljskimi trgovskimi tvrdkami, se naj predvsem povprašajo pri poljskih trgovskih zbornicah, je-li dotična tvrdka proto kolirana. Za izvoz blaga iz poljske republike veljajo posebni predpisi in si je treba preskrbeti pravočasno izvozno dovoljenje, ker bi kupec sicer imel sitnosti in škodo. Izvozna dovoljenja izdaja Državna komisija za uvoz in izvoz v .Varšavi. Trgovska zveza z Avstrijo. Naša država na -merava postaviti trgovsko vez z Avstrijo na drugačno podlago kot so kompenzacijske pogodbe. Zato Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom, podružnica v Ljubljani, ne sprejema sedaj več vplačil na račun kompenzacijske pogodbe 180-SHS z Avstrijo. Do preklica se sprejema denar le za zdravila, kemikalije, ogljikovo kislino in elektrotehnični mate -rijal. Premoga se proizvaja danes komaj krog 40 odstotkov tega, kar se je proizvajalo prej. Za sadenje tobaka. Na shodu Kmetske zveze v Spitaliču pri Konjicah se je zahtevalo, naj vlada vsaj za leto 1921 dovoli sadenje tobaka. Tudi hrvatski kmetje prihajajo s tako zahtevo. Letos še pri nas sadenje tobaka ni dovoljeno. Pripemba uredništva: Doraali smo z Ljvbljane, da je finančno ministrstvo dovolilo pod veljavnimi pogoji sajenje tobaka v Sloveniji, zlasti tudi v Trekmurju. Pridelovanje tobak». Dopisi. Ivan Dolinšek. Gotovo bi se bila naša država že davno zrušila pod težo onih kletvic, ki so jih v zadnjih letih izustili naši vsega pomilovanja vredni tobakarji, ko bi sc bile te uresničile. Čeravno je sajenje tobaka zelo strogo prepovedano, bo vendar mogoče zanimalo naše tobakarje, kako se ta prideluje. Evo Vam to v kratkih poiezah: Tobak spada med strupene rastline in vsebuje v sebi strup nikotin. Ta strup je ono omamlječe, kar se nahaja v dimu. Boljši tobak ima manj: 0.5—1% , slabši pa kar cele 3—4% nikotina v sebi. Zahteva tople, solnčne lege in okrog 25 stop. C letne toplote. Zemlja se mu mora najskrbneje pripraviti; gnojiti se mu pa ne sme preveč, ker bi to slabo uplivalo na njegovo kakovost. Od umetnih gnojil pride v poštev samo 40% kalijeva sol, dušična gnojila pokvarijo njegov aroma (duh, všnj) preobčutno. Isto-iako se ne sme gno.;iti z kajnitom, ker bi mu ta kar naravnost škodoval (vsled klora, ki se v njem naha -•a). Fosiornili gnojil pa niti ne potrebuje, niti ne poplača. Seme se seje v zgodnji pomladi v tople grede, ali kjer teh ni naravnost v lonce.'ki se držijo na kakem toplem kraju, dokler ne izkalijo. Ko so dosegle takr velikost, da se jih zamore prijeti z dvema prstoma, pikiramo jih na prosto, kjer ostanejo do končnega sajenja. Ko se je tu razvilo šest listov, presadimo jih na stalno mesto 30—40 cm narazen. Poznejše ne-I govanje je nekako isto, kakor pri koruzi: okopavau-je, čim večkrat tem boljše, obsipavanje, ko so dosegle primerno velikost. Cvet se pri tobaku navadno od-ščipuje, ker se s tem ublaži moč nikotina, le pri to -baku za pipo se pusti nekaj cvetov, da je močnejši. Na vsakem steblu pa pustimo samo 8—12 listov; če pustimo več, gre to na račun kakovosti. Ko se pokar žejo na listu rjave pege, treba ga je potrgati, to se vrši od spodaj navzgor. Najboljši so srednji listi. Liste se potem naniza na vrvice, palice ali na vrbove šibe in se jih da sušit na podstrešje v senčnat kraj. Po krajih, kjer se mnogo pečajo s tobakom, imajo za to posebne sušilnice. Sušenje trpi kakih 6—8 tednov, nato se zvežejo listi v snopiče in se oddajo tovarni, da ga ona pripravi (fermentira). Tam se vsaka vrsta tobaka prideluje po posebnem načinu in se s tem doseže večja ali manjša finost. Vsa ta dela so izpeljiva samo v tovarni, kmetovalec tega ne zmore, zato si nikar ne domišljujte, da boste doma pridelali tobak, ki je enak tovarniškemu; to je stvar nemogočnosti. V malem se pusti tobak, da se izpoti, ker doseže s tem večjo finost. Prisili se ga k potenju s trdnim pokla-danjem. Ne sme se ga pa tudi pustiti predolgo, ker bi se znal pokvariti. Hrani se potem na kakem su -hem prostoru. Vse to zanimalo bi bolj albanskega, kot pa našega kmeta, vendar pa se zna v doglednem času tudi pri nas dovoliti sajenje tobaka, seveda pod finančno kontrolo, in takrat bodo nastopili zlati časi »a naše tobakarje, ki danes tako {Poželjivo, v strahu božjem , opaarajejo to žlahtno travtoo. ? St. Enpert v Slov. gor. TukajSna Emet. po- družniea je imela 28. marca svoj občni zbor. na katerem je govoril v jedernatih besedah g. strok, učitelj iz Maribora Priol. Vršila se je volitev delegatov za občni zbor, v Ljubljano, pri volitvi so bili izvoljeni sledeči delegati: g. Franc Paulič, kaplan, Muršak Janez, Minih Janez in Fr. Vogrin, poseslaiki. Podružnica je novo ustanovljena in šteje daues 122 u-dov, kar je gotovo častno število. Močno pogrešamo kmet. zadruge za naš okraj. Merodajni činitelji, po -primite se dela, v združenju je. moč. Sv. Jakob v Slov. gor. V nedeljo po rani sveti maši je oznanil znani nam Znuderl, da bo imel z ljudmi pogovor o viničarskem vprašanju. Prišli so ga poslušat trije, ki pa danes najbrž ne vejo, kaj jim je razlagal. Mi se bomo že dovolj naučili o tem vprašanju na naših poučnih zborovanjih izobraževalnega društva in ,iz člankov v „Slov. Gospodarju". Po veliki večini so naši posestniki vinogradov v zadnjih letih že tako precej zboljšali svojim viničarjem njihove dohodke in viničarji so tudi zadovoljni, ker vejo, da je skupno delo viničarja in vinogradnika neobhodno potrebno, ker vejo, da sta viničar in njegov gospodar ena družina, ki je ali skupaj srečna ali nesrečna. Nekaj žalostnih izjem pri naših kmetih pa bode menda tudi kmalu izginilo, ker bodo spoznali, da so viničarji za njih velikega pomena. Pouk v izobraževalnem društvu je pač veliko dosegel, da se bo premostil prepad med viničarjem in njegovim gospodarjem na pravičen, krščanski način, brez sodelovanja soci-jalnih demokratov, katerim je le na tem, da bi dobili pri naših viničarjih, ki so po večini vsi v Kmetski zvezi, njihove glasove pri volitvah. .Dobro smo se poučili, da bi bila socijalna-demokracija za viničarja in njegovega gospodarja grob pogube in gospodarskega propada. Ostanemo v Kmetski zvezi, ker vemo, da bo po svojih možeh zahtevala in zastopala koristi tako kmeta kakor viničarja, tako malega kočarja, kakor klapca ali dekle. Saj je k temu Kmetska zveza pri -morana, ker'je postavljena na krščanski podlagi. Zato se čudimo Znuderlu kot agentu samostojnih ne -kmetov, kako si more on upati, .priti k nam! Je sicer tudi viničarskega stanu, a je v službi stranke, ki pozna samo kakega 'meta, ki je že bolj grof in bogataš in liberalni advokat in bogati bagkir. Tudi pravi Znuderl in njegov list, da se za vero ne briga, zato tudi ne verujemo, da se bo brigal za krščansko pravičnost. za vse stanove, posebno viničarskega. Sv. Anton v Slov. gor. Dragi mi g. urednik!1 Sovražim že od nekdaj vse popolnoma zasebne in o -sebne reči, če se ne premlevajo v časnikih, ker ne dosežejo nikdar tistega, kar zahtevamo od naših časnikov. In naš ljubljeni „Slov. Gospodar", naš ponos, naj bi ne bil nikdar v službi osebnih prepirov. In glej prijatelj, dopis od Sv. Antona v Slov. gor. z dne 25. marca ni nič drugega, kakor to. kar sovražim jaz, in ti in vsi, katerim je kaj na uspehu naših listov. Zato tudi nikakor ne trdim, da bi bil ii kriv, da je prišel ta dopis v list, namesto ,v koš, ker si postal žrtev zvijače. Dopisnik namreč dobro ve, da bi ti dopis sicer zavrgel, zato ga je politično pobarval s tem, da je se poslužil osebe g. dr. Gorišeka. Jaz sem gotovo vse drugo, a ne politični prijatelj g. dr. Gorišeka in ga tukaj dalje ne omenjam. Toda napad je bil namenjen v prvi vrsti proti drugi osebi, katera je vsled svojega vzornega življenja in vsled svoje požrtvovalnosti za versko in narodno stvar, katera je posebno v pretečenih časih težkih bojev z nemškutar-ji, v časih, ko smo orali ledino na izobraževalnem polju, ko smo z največjimi težavami ustanavljali različne izobraževalne odseke za mlado instaro, ko smo veliki večini Antonjevčanov nudili z največjimi napori in požrtvovalnostjo marsikaj lepega, koristnega in zabavnega, bila nam v veliko oporo in pomoč. Nisem žalibog v nobenem stiku več z ljudmi od sv. Antona in le čisto slučajno sem zvedel, kdo je mišljen v dotičnem dopisu, a vendar z najmirnejšo vestjo lahko rečem, z dotičnim dopisom sa je delala krivica oni Mar. družbenici, ker se je njena zadeva z g. kaplanom spravila po časniku v širno javnost. Naj nam g. dopisnik od Sv. Antona poročajo o delovanju De -kliške in Mladeniške zveze, o potrebnih podučnih shodih, o izobraževalnih prireditvah, kar vse je tako bujno cvetelo pri Sv. Antonu celo tedaj, ko nam je avstrijski žandar stal z bajonetom pri vratih. Sv. Andraž v Slov. gor. Tudi k nam je že prišel evangelij samostojnežev. Posebno vneto ga ozna-nuje naš gostilničar Rola, ki spravlja „Kmetijski list" med ljudi, zraven pa zabavlja čez Cerkev in duhovščino. Sliši se tudi, da misli g. Rudolf pozvati na pomoč radenskega Zemljiča in Nemca, ki imata baje že velike zasluge v oznanjevanju samostojnega evangelija. Gg. Zemljič in Nemec, ako res mislita priti ta k nam, oskrbita si dobre podplate, da jo bosta lahko hitro odkurila. Vse krščansko misleče ljudi pa opozarjamo, da ljudem samostojne vrste ne verujejo nič! Smartin na Pohorju. Zadnji shod naše Slovenske Kmetske zveze v šoli je izvrstno uspel in prav; dobro obiskan je pokazal, da je vendar le velika večina naše fare v krščanski stranki. Izredno smo pa hvaležni gospodu govorniku Vladimirju Pušenjaku * temu požrtvovalnemu delavcu za korist našega slo -venskega ljudstva, ki nam je tako poljudno in razumljivo razložil vzroke današnje draginje in dal naj« là aprila 1920. Stran 6. bogg& pripomoček : Združimo sa v gospodarski za -drugi! Pokazal je še potem datiašnje stranke v pravi Joči. Zanaprej se bomo še bolj znali otresati raz -»ih krivili prerokov i« samostojnih sleparjev ter jim j ohaizati hrbet in vrata, če nas bodo še nadalje nadlegovali. Šmartinčani hočemo biti v stranki, ki je krščanska in narodna ter kmetom resnična prijateljica in dolgo let že dobrotnica in to je samo naša Slov . Kmečka zveza Sv. Jernej pri Locah. Na praznik sv. Jožefa je bil v tukajšnji soli shod samostojnežev vulgo šta-jereijancev in socialdemokratov. Najel je shod soci-jaidemokrat Vbiceno Sovič) kovačev. To je tisti kovače* Gena, ki je na shod naše Kmotake zveze prignal rse, kar pri hiši leze in gre in še par drugih razgrajačev, da bi shod motil ki kakor, se je pozneje izvedelo, govornika po znani socialdemokratski ma -niri oapadel in pretepel. Takratnemu govorniku Kmetske zveze Se bo gotovo v spominu mož silno pametnih opazk, ki je stal blizu vrat,in je bil imenovani učeni Cena. Shodu je predsedoval samostojni1 šta-jercijanec Vincenc Strmšek iz Ličnic». Poslušat je prišlo nekaj znanih nemškutarjev in par naših, ki so šli u radovednosti, da bi slišali kako Cena pridiga. Toda ta sploh ni prišel do besede. Govorila sta tr -goreč Petrovič iz Polskave in feldvebl Kirbiš iz Ho-tinje vasi pri Slivnici. Torej dva priznana, priljub -i jena govornika namreč pri štajeroijancih, odetih v plašč Samostojne. Cedila sta. se vernosti in pobožno-sti, povd&rja-la potrebo duhovnikov, poleg pa udrihala po njih, zakaj da se v politiko vtičejo, zakaj hG -čejo imeti oblast frrez druge in segajo celo po ^kui-s trski časti, kakor, dr. Korošec. Ostanejo naj v cerkvi, politiko pa naj pustijo drugim, namreč samostojnim in socialdemokratom, kteri bi — to je seveda zamolči — tako nemoteno in lažje po svojih poslancih in ministrih kovali protieerkvene postave, vrgli vero-nauk in križ iz šole in upeljali vseobčno podivja-nosi. Ko bodo, je govornik rekel, samostojni in soci-jaldemokrati prišli do vlade — da so jo, še do nedavno imeli in ga imenitno zavozili glede denarja in v marsičem drugem, tega seveda tem svojim gimplom ni povedal, — takrat bodo zlati časi, pečoni golobi bodo sami v usta leteli in mleko in med se bosta po 'Jugoslaviji cedila. Ko je govornik omenil, da bi še marsikaj rad povedal, pa se mudi na vlak, so si navzoči pristaši Kmetske zveze pri sebi mislili, vr » . . ie nesi. Sovičevci pa so se solzili, ker oi bih še radi še kaj o „farjih" slišati. No toliko časa pa je še vseeno bilo, da so sestavih krajevni odbor, ali Samostojne, ali Socijalistične stranke, tega vam pa pri vsej dobr: volji niti jaz, uiti kdo izvoljenih ve povedati. V. edbor so volili celo ljudi, ki niso njihovega prepri -•anja i« proti njih vcîji Pohvalno moram omeniti tukajšnjega krčmarja Zajelšnika, ktore^a so na vse pretego snubili in silili, da stopi v odbor, a je po-uudlMi odločno odbil, češ raje nič, kaki r v Sovičevi stranki. Predsednik je seveda postal Cena Sovič, kot najpamoinejši med St. Jernejčani. Kašo so izročili najzanesljivejšemu, kar jih je bilo na shodu, namreč Pirš Cirilu, šribar je, Vincenc Strmšek. V odboru so še Hajdnik Franc, Burkelc, Košutnik, 'Anton Ratej, Catec in še par drugih, ki se držijo Sovičevega fraka. A vkljub tej novi Sovičevi stranki je in ostane St. Jernej v taboru krščanske Kmetske zveze. Vsi boljši in uglednejši možje in žene so nje udje in bodo tudi pri volitvah občinskih in državnozborskih volili le krščanske poslance, ki bodo branili, vero in ljudstvo zoper brezverske samostojne in socialdemokratske poizkuse ter Jugoslavijo uredili na krščan -ski podlagi in jo storili srečno. Sesterže pri Majšpergu. Na velikonočni ponedeljek, dne 5. aprila, se je vršil v Sesteržah pri Križancu shod socialdemokratske stranke. Kot govornika sta nastopila nek železničar Ceh in pragerski pek Oprauš. Udrihala sta čez duhovne in klerikalce, češ. te moramo pregnati, potem bomo imeli nebesa že na zemlji. Od orožnikov je pravil, da ne smejo vklepati človeka, to je barbarstvo. Za to neslanost je žel pohvalo od znanega pristaša z Medvec. Nato se je pa oglasil znani nam Luka, a povedal nam ni kaj prav pametnega. Ustanovili so tudi podružnico socijaldem. stranke. No dobro, da ste se pokazali, kakšni da ste, bomo še večkrat kaj poročali, da izve javnost, kaj da jma pričakovati od takih ljudi. Torej le bolj mirno. da se drugič preveč ne razburjate. 'Galicija pri Oelju. Pri nas se je vršil shod Samostojne. Začetek je bil napovedan na 3. uro, a govornik se je pripeljal Še le po 4. uri. Zbralo se je dokaj občinstva, naših in samostojnih. Naši so mirno čakali na shod, samostojni pa pridno zalivali vedno žejna grla in se navduševali za pretep, saj so samostojni fantje že pred več dnevi razglasili, da bodo naše natepli. Ker pa sta dva orožnika iz Dobrne skrbela za red, „železni" junaki niso mogli pokazati svojih samostojnih „kreposti". Drofenig je dolgo govoril. Glavna vsebina njegovega govora je bilo zabavljanje čez celi svet in! sedanjo vlado. Hudo je udarjal po doktarjih, še hujše po klerikalcih, ko pa se je lotil tudi dr. Korošca in ga hotel smešiti, tedaj je glasno završelo med našimi, in govornik je slišal take, da je spoznal, da ni varno dražiti ljudstva. Začel se je loviti za besede in dolgočasil poslušalce, da smo komaj dočakali konec njegovih besedi. Nato se oylasi od naše strani župan Krajnc za besedo, a komaj so samostojni rogovileži slišali prve besede, so zagnali tak krik in vrišč, da ni bilo mogoče več nikogar razumeti. Samostojni resnice niso marali po -sliTŠati. Ta shod nam je odprl oči. in spoznali smo, kdo so nasprotniki kmeta in njegovih teženj. Galicija.Shod Kmetske zveze v Galiciji, na katerem je govoril g. Zebot, .je izborno uspel; vršil se je mirno in dostojno. Navzoči general galiških samo- stojnih Jož. Nareke io. njegov štab: Veber (Počaia), .Vipave se vkljub primarnemu povabilu naše stranko ni upal pokazati javno z uma svitlim mečem; koraj-žno je odkuril, ko bi mored govoriti! Popoldne istega dne je bil shod Samostojne pri gostilničarju J. Spe-gliču (Matjažu), na katerem je govoril Drofenig. i Kmetijski list laže, da je bilo 600 zvestih pristašev; a v resnici je, bilo komaj kakih 70 ljudi, tričetrtine naših, potem general Naraks in njegov adjutant Ve-bec Al., Vipave. Fantje rogovileži iz Zavrha in Železna, ki so našim že več dni pred shodom pretili s ie-pežem, ter na shodu straž ili Drofeniga, so sami izjavili, da so rdečkarji, socijalisti. Hudo so je repenčila iudi tukajšnja učiteljica Klemen čič, stara znana liberalka, ko ljudje niso hoteli verjeti samostojnim naukom. Shod se je klaverno obnesel, dobiček je imel samo krčmar ki je samostojne pod streho vzel in točil pijačo samostojnim junakom. Naše dobro ljudstvo pa je ta dan jasno spoznalo, da je Samostojna zbirališče nekdanjih nemškutarjev, štajercijancev, liberalnih u-čiteljev in gostilničarjev! Dobrna. Kako so samostojni verni in pravični! Gluhonemi farovški Lalek je nosil na velikonočno nedeljo po vasi listek, napisan od roke tajnika Samo -stojne, hotelirja Kamenška, s to-le vsebino: „Občina in g. župnik naj zbirko naredita za uboge. Ce za papeža ljudje dajejo, bodo pač tudi za občinske uboge!" Isti dan je bil ta Lalek od občine čisto na novo oblečen ; isto dan popoldne je bilo v cerkvi veliko daro -vanje za uboge, preje petkrat vernikom naznanjeno. Pa to je našim samostojnežem vseeno. Glavno je, da se agitira zoper Kmetsko zvezo in če drugače ne gre, se uporabi za to tudi natolcevanje, udarec po papežu in nazaduje še farovški Lalek. Jiečica ob Savinji. Tukajšnja učiteljica Matek hoče na vsak način poslati slavna. Te slave ji prav gotovo ne bo prineslo njeno delovanje v šoli, katero je nam Rečičanom dobro znano, zato se je vrgla na politiko in na gonjo zoper „Slov. Gospodarja.'" Začela je zbirati krog sebe gotove elemente, s pomočjo katerih hoče zasejati prepir in sovraštvo med prej mirne in složne Rečičane, poleg tega pa pošilja svoje — šolske naloge o katoliško mislečih Rečičanih v razne liberalne in socijaljstične liste. Kajpada so plitvi in p^hli duševni izdelki te politikujoče učiteljice, katere pomaga kovati naš politično veleumni poštar, o kojem še hočemo izpregovoriti. Gospodični pa za danes kličemo samo to: Ce ste pozabili, kaj je dolžna revica tistim, ki so se je usmilili in jo pobrali, ko so se je povsod dolgo vrsto let branili, naj vsaj ne pozabi, kaj mora učiteljice biti prva skrb: šola! Vzemite to -rej rajši v roke šolske knjige, skrbite, da ne bo šolska mladina trpela škode zaradi vas, sicer bomo mi vzeli metlo v roke in pometli z vami. — Več zavednih Rtčičanov. Pameče. Iz naših Pameč se sliši malo kaj, pa vendar še živimo staro in mirno življenje. Zupanuje nam še vedno dobri, včasih malo strogi oče Herman. Zupan je že blizu 40 let. Z novim g. župnikom smo tudi prav zadovoljni. Dobili smo tudi ljubeznjivega gospoda in gospo učiteljico, ki se neumorno trudita za našo mladino, za kar smo jim iz srca hvaležni. Ker sta oba občinska svetovalca z odborniki in župan vsi na dobrem krščanskem stališču, vlada med občino cerkvijo in šolo prav lepo soglasje, kar je velika sreča za celo okolico. Samostojnežev pri nas ne poznamo. Tudi rdečkarskega in boljševiškega duha ni med nami. Pisec«. Pri nas je umrl v Pavlavasi posestnik Ivan Teodorovič. Stevihii udeleženci pri pogrebu so pričali, kako so ga ljubili, šoiska mladuia pod vodstvom p. n. učiteljstva se je pa izkazala na tem zad -njom potu hvaležna skrbnemu načelniku krajnega -šolskega sveta. Rajni je bil dober katoličan, pa tudi umen gospodar, ki si je znal iz revnih razmer in po mnogih nesrečah z delom svojih rok prigospodariti lepo premoženje. Rajni Ivan je tudi eden od tistih že redkih mož, ki se je držal trdno svojih načel, načel naše Slovenske Kmetske zveze, ki se ni dal niti za trenotek omajati v svojem prepričanju niti takrat ne, ko je s tako silo prihrula nad pišečko župnijo tista jesenska samostojna burja, pred katero je kapituli -ralo toliko najboljših mož. Rajni je bil prepričanja, da našega kmeta ne more osrečiti stranka, ki ruje proti proti duhovništvu, ki le razdvaja kmete in jih nasičuje s samimi obljubami, kakor Samostojna kmetijska stranka, ampak le trdno katoliško prepričanje, vestno delo lastnih rok in dosledna resna politika naše Slovenske Kmetske zveze. Slava njegovemu spominu! Dal ljubi Bog, da bi se našlo mnogo takih vrlin krščanskih mož, ki bi delovali v smislu rajnega našega Ivana! Videm pri Krškem. Tudi pri nas namerava Samostojna kmetijska stranka ustanoviti svoj krajevni odbor. V ta namen bobnajo in nabijajo plakate sedaj že v tretjič. Agitacijo je pa prevzel generalni štab tukajšnjih liberalcev in štajerčijancev. Res, barva in kroj, v katerem so bili naši liberalci, ali kakor so se sami imenovali: napredna stranka, je bila že tako preobložena in namazana z liberalno mastjo, da jim je vočigled občinskih volitev zlezlo srce in ves njih pogum v hlače. Ker njim na ta način, namreč s srcem in pogumom v hlačah, nikakor ni kazalo, da bi stopili s svojo kandidatno listo na dan, so se preob-lekli v obleko, katero je skrojil znani kmet Mermolja s svojim pobočnikom Urekom. Na ta način upajo pa priti v občinski odbor, ali še celo na županski stolec, po katerem se tem kmetom, kakor upokojeni orožnik in bivši občinski, a sedaj privatni pisar Lojze in še drugim enakim kmetom tako močno cedijo sline. Gospod Lojze ima pa še posebno slast, da bi užival čast videmskega gerenta, ter se bi pomaknil po končanih občinskih volitvah za eno stopnjo višje, namreč na županski stolec. Ali povemo vam. gospod Lojze: da-siravno ste se preobleki! v obleko Samostojno kmet. stranke, mi jioznamo vas ia vaša dejanja. Kot olikan človek poznate gotovo stari pregovor: Slabo se s slabim druži. Kar se pa tiče vaših slin, katere cedite , da bi dosegli čast gerenta, pa vain povemo, da se vam bodo izcedile vse prej, nego postanete vi gerent, pa če bi vas zalagali vsi Stajerčijanci in ostali vaši bratje. Tudi toplo priporočana revizija, občinskih računov se lahko izvrši vsak čas na vašo željo ah aa vaše stroške. K sklepu pa vas fee opomnimo aa pregovor: Kdor visoko leta, nizko padel. Celje. Prihodnji fantovski večer eajjskega Orla je v torek, dne 20. t. m., ob 8. uri zvečer v hotelu „Pri belem volu." Brat Mirnik, bo nadaljeval svoj za-» nimiv govor o Rusiji. Govoril bo o drugi revoluciji. Brat Majcen bo odgovorit na vprašanje: Kako naj delamo z uspehom med fanti za Orla? Zelo važno bo predavanje: Gospodarske razmere v naši državi. — Ker so ti fantovski večeri izobraževalno-nadaljevalna šola za mladino, vabimo vse fante iz vseh vasi k temu sestanku. Ne surovost, razgrajanje in popivanje, ampak izobrazba, pošteno veselje, čisto življenje bodi tvoj vzor, celjska mladina! Bog živil Razgled po svetu. Bolo Kuna so nameravali zastrupiti. Dne 5. t< m. je oddal mlad mož, po zunanjosti sodeč, Madžar, v zdravilišču S te in ho i. kjer so internirani Bela Kun in njegovi tovariši, velik zavoj s sladščicami. Vsi so jedli te sladščice ter jih dali tudi soprogam interni -rancev, ki so se mudile pri njih na obisku. Kmalu nato so se pri vseh pojavili znaki zastrupljenja z a-tropinom, ki je bil pomešan med moko. Policija je izsledila Madžara, ki je prinesel omenjene sladščice , ter tudi dva njegova spremljevalca. Vse tri so izročil. kazenskemu sodišču. Zdravstveno stanje madžarskih internirancev in njihovih soprog ni opasno. Anglež ustrelil največjega krokodila. Angleški listi poročajo, da je pred tedni ustrelil Anglež Boot-son na obali gornjega Nila velikanskega krokodila, ki je bil i% metra dolg. Listi dostavljajo, da je oila ustreljena žival največja te vrste. Krokodilovo meso so domačini — zamorci takoj pojedli. Prireditve. Sv. Barbar a v Halozah. Krščansko izobraževalno društvo pri Sv. Barbari v Halozah priredi -nedeljo, dne 25. aprila, popoldne po večernlcah v go stilni Reicher igro „Letovišče" s petjem. Šoštanj. V nedeljo, dne 18. aprila, popoldne po večernicah, priredi v hotelu Union Katoliško izobraževalno društvo fantovsko igro v petih dejaniih: „Mlini pod zemljo, ali: Zadnje ure poganstva t Rimu." Pridite gledat! L a d k o v a v a s pri Sv. Pavlu pri Preboldu. Prostovoljno gasilno društvo Ladkovavas sklicuje za nedeljo, dne IS. aprila, ob treh popoldne svoj redni občni zbor v prostorih načelnika g. Cilenšeka v Lad-kovivasi pri Sv, Pavlu pri Preboldu. — Načaistvo, Občni zbori hranilnic in posojilnic. Hoče. Kmetska hranilnica in posojilnica v Ho-čah ima dne 25. aprila 1920, ob pol 9. uri dopoldne v prostorih g. Novaka svoj 10. redni občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Ako bi ne bil ta občni zbor sklepčen, se vrši ob 9. uri na istem prostoru drug občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število udele -žencev. K obilni udeležbi vabi — odbor. 362 Fram. Vabilo k 28. rednemu letnemu občnemu zboru Posojilnice v Framu, r. z. z n. z., kateri se vrši dne 22. aprila 1920, ob 4. uri popoldne, v poso-jilniški pisarni s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zaključka za leto 1919. 3. Razdelitev čistega dobička. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučaj -nosti. — Ravnateljstvo. 364 Žiče. Hranilnioa in posojilnica v Zičah, r. z. z n. z., ima svoj redni občni zbor dne 2. maja t. 1., ob treh popoldne v društveni sobi s sledečim vsporedom: 1. Citanje zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Ci-tanje zadnjih dveh revizijskih poročil. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1919. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Prememba pravil. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bi bil sklepčen, vrši se pol ure pozneje na istem mestu in po istem dnevnem rodu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružni -Kov* 385 la aprila 1$2«. SLOVENSKISOSPODAl 7. ¿trail Mala naznanila. Otvoril «em sîdkrsk» ia Hisxitae »hrt; Miriber, Zriaski trg—Kersnikova alica, (na ivera gcajre Nevakovriky) 349 A Et » a SileaSek. Najhas stassviije obatoječs ia sebe, t kateri bi ta-di lahke kuka, sa ea« oseba, bo išče ki» na de*®»- ?•■»*<>• Ba naslov: Neža Viher, Maribor, Gledal«** ulioa 1«. 840 Jarij Jžitsršaik slikar ia pleskar, Maribor, Brau-disova «liea S, e» ptsipsraša za izvrševani 9 vseh t to »trska epa-da;očth del. 364 109 km® nagrade d«bi «ai, ki mi sve za žrebieo, bi ni j« bila v noči »d 2. na 3. aprila t. 1. odgnans z ▼prej» vrei ter me e t«a.pismeno ali astaien« »bresti. — Zrebioi je bila EtraM fti m®?»e»v, rdeče barre, m fia»i ima m&le bele lise, aa zadaj i «Leoni nogi beli „ieel)". Visok* js ères 11 past» in lične, v zadaje« dala pobite postavo. Martin Jua, Ptqjsha gara. 889 Kupi se i Stars cape in cunje Čebelai vauk Inipir (skipik) 0?čje Talni Šestini s Kosti iiupaje po najrU|ik dnsvnih eenah Sv. Jar objaž. žel. Kajvifijo «ene za 286 ovii§ volns, oprano in neopraao pls4* edinole J. OSWALD, Veiifcavec, Kmtin. Kupim iozje kož». Bieieh, Sr. ilj ▼ Slev. jorieah. 858 t^BBUmBBIBBIBBBBBBa ses ffrO^Sm enenadstropno IJ fW hiše i velikim dvoriščem ia velikhn vrtom <14 strank) na »remetoi Tržaški •osti v Maribora. 28» Mtft*rsi»* »« aäi v obleki ia porila K «.; tiaktnra proti mr&sa sa sadja in zeleaj&di (uničev, rastlin) K 6. Prašek proti mravlja» K. 6, — Foiiija po pe v zet ju H. iilnker, Petrinjska ul.3-v Zagreb 10. ?rQ070. pri vašem odjemn popust. Lspo posestvo 1 orale zesaij», hiša s 4 sejami, klet, kravji i lev, nova preia za .sadje, 1 ia pel erala »ioograds, velik sadonesaik ia ajiva, 1 aro od Maribera, eeaa IS0.8U0 kron. ■WELT, Pebretye pri Maribora, Cesta us Brezje it. 43. 8(8 Mal družinski dom, snažna hiiiea a 3 sobama, 1 kn-iiiQ,a, klet, ste d«»oe, svinjski hlev itd. vrt za »eieajwo in .krog 1 oral zemlje pri kili, y«l ure ed mesta, ta glavni eesti, ravna lega, se takoj proda. t. Pedlipaik, Marifee*—Teamo 37. 347 Koncert harmoniko, akrematične d®bro ohraajano proda ki arija Kare, Ceräak, pošta »v. Ilj v «lov. gerieah. 346 Caae zmeraa ! MAMBOH, jaliaski kamni z* irrsljs, dalje lepi braiini ia kosaj kaaai, c«oa pe dogerora. Jažef Planina, Rogatec. 330 Opreme zi težka in lake« veïajè, k* ser t*dt razliiae pitfsb-àéia j m keaio. Or000 ke». ia eiter saj bali r»i»ritei« rrtto. Is i« ti ¿i atkaj rkarMinjuc bel«Bnanii«d »««pljea. Ki«r i« torej kaj pekrebije, saj se takej «glasi pri Fraaei \ Sledijak, Lorreie j T Slev {er., peita Jariiaei \ pri P taji. 34© iz trdeja in aaoh-keça lesa ima r bogati aalogi trrdka: IMm tBvint ia iàm pelin v Manbaru Wfa]5Jii W. S Biwäks oddälka. ^ ogromao pošiljettev aaaasfaktare aaravnost iz inezeustva je prejela tvrtka E. SteraeeM v Celju in sicer volna, eefkj», tigkaniiit. »ta mina, batista z» žaseke obleke, suknja ka»garna in klaievme sa moške obleke, belega in pisanega pl&tna za perile, kleta, evflba, ceb-cer, svile in i» »a »g» druzega blage, katero s« pr»dj§e faradi nakupa v velikanskih auae-žinah po iadevito niekik ceaab. Rseen tega vedno velika sal»(a lastnega izdelka crtje, predpaeai- ls»r, bril, čengkih, moških fentevskib »blek p« zale nizki* «vaik. Čevlji, ženski, moški in etrsžji vedno t veSb&Mki zbš-i. pristno ročno delo ed lastnik čevljarjev. Hosfrarani eenik zastonj! Na debelo sasao v I. sadit. Teiebrgerlaa l Stsrmsokû Cglje it. 381, Siv. Okroisi zdraraik Of* ICaiBiüo M birii rellefcei BSkaadarii ziraraik. aa kliaiki «a aetraaje baleai, aa žeaski kliaiki ia aa kirargiéai kliaiki r ftradsu. Oriiaira ▼ Št. y Iljn t Slov. gar. vsaki da a oA 8,—12. ar« d®polda<3. 397 Službe e Učenec is dobre hiše, poiten, se «prejm; takej ▼ trgeviae z Mešanim blage« v. B»i»ew pri Srežieth «b Savi A. Krešelj, aasledniki. a«S ZJ zanesljiv klapee, nvmškega in sloves skega jezika r»W, ki razami vsa peljska dela, Plaia pe degevern. — Kje p»ve Fran« Stamberger t im* j a pri Jelšah. 393 iščem služkinjoj ki je vešča v navadni kshi in likanja. Plaia dobra, nsatep takej. Punadba z zahtevo plačila ia priloženimi spričevali aa dr. Lavrii-a, zdravnika v Segaški Slatini. 843 Učenca za trgovino z atšaaiat blagom, sleveaSčins ia nemščine vešč, se takej sprejme. <*onadbe aa P. M i e a f i k, trgevee. Tahred ob Dravi. 341. So^sric^ ; zanesljiva, iedaega obnašanja, se »prejme j stali* »'-»£*• »ri g. »rim. dr. Mntk», JS*ribsr, Sftoren-' ska aliea 4. 330 GospedHna išče službe kot natakarica v gostilni sJi reitavrauiji. Mjciav: ifa-takaric« Uobraa pri Celja. 852 i .. . ........... . Stretae sredajih let z letnimi spričevali želi priti v kako iapnišče. Po-nodbe na. Marijo Vniftk, Orešje štev 1 pri Ptojn. 365 Ssmostale» iz-ksif. t»«d/ér r okolici Mmri&orí® : ffBoéreéje^ T^wt, Moée, MmMrf&m. m EMrezje. «I 58» i POSOlILNiCA V MARIBORU M je zvišala p¡?ic«n£i s 1. appilom obMatno mosK> za nsivadn« hip»«31xi(» vlog« rtm O °lo odnosne 3 » hranilne rloje proti trimessoni odpo^sdi. Obratovanj« poaojil oataja doaedanj«. s» Za ravsateljstvo: DR. FRANJO INiHilik. Tužnim srcem javljamo vsem znancem in prijateljem, da je nai preljabljeni, nepozabljem sin osiroma brat flUtt&LF GAJŠEIC v 24. letn, previden a sv. zakramenti, po daljši mučni kolesni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb ae je vržil iz hiše žaloati v Loki pri Žusmu v soboto dne 10. aprila ob 3. ari popoldan na pokopališče na Ž osem, Sv. maša zadušniaa ae je brala v pondelek 12. aprila v kapeli ▼ Loki. / Loke pri Ž£SfflB, dne 8. aprila 1930. Florjan tajiek, trgovac, žmpaa, Vil »p 0«0J ta i k. itd., ae«, lipjssldisa Kajlek, asa«, ifridarik Gajiek, brat. Illda, Lae?eldiaa, Faaika Gijitk, »astra j Wr—■rr~Í'« • I hm j m a iaagSKHEfiSf ue | S Trgovina ..........y i^HBBB ^ | 'IIHIIII1IIIIIII H HI - itim m i ti ikarrie sv« C C la mmmmmmmim o* •■: M v Mariboru Kereika nsts it. 5 priporoča papir i» pisma zapitarmeia trgov-ce; «mtni papir, zarit-tt9 pisarttiške i« šol»k» p$trebiči®e, rožne veace, podobice, zreške Iti. Na izbiro ima mflitTemike t raziiik Tezavak kakor: Bogumik, Rajski glasovi, Dakorai zaklad, Marija Ttrhmj» «©dolžnosti, Ceščena Marija, Sv. Ura, Gfospodusliši mojo molitev, S t. Opravilo, Na Kal varijo, Marija, Žalostna mati itd. Postrežb* točss llllll!!! MPr. EJuéierit Jf^o fe otworli Ane 99. 1990 W JFTl\f U, Tseft svetni!*»? m Umm 11 t* Mai A', Oregore.m) XGJBOXBMA. rWMkMV t»» MmiiGTJB-MlVIMMT JLTMUjJM liiininai a I Pikica CD i—i oa za brušenja Sag, prvovrstne kakovosti prodaja FRANC $WATV, tovarna sa iadelovanje nmet- aih krasnih kamnov S i r i b a r, lismrkstr. 5. Repu® seme raijo množi»», aMa Kmetijska p.»4raioic», CRfkavaa pri Ptuj«. ü^M^^e^^a za naše liste se sprejmejo PfeUSS^lCI v Cirilovi tiskarni. Podpisani bandni zavodi vljvdno naznanjajo, da obrastujojo vloge na knjižice s 3 in |a °jo ■e na tekoči račun s 3 °|o pooenfii s 1. aprilom t. 1. Istočasno ob* oščgj o t da so počenši z 1 2« a. p £ 1 o i upe za stnanke i o sa o mxrmrm-asrnsm« 1» «s» 1 Hnglo-avstrljska banka« Jadranska banka. Ljubljanska kreditna banka« Mariborska eskomptna banka. fedajatelj in zaiofolc Cat, tiskovna dra&vo. Odgovorni nreduik Franje Žebet. Tisk tiskarne sv. Cirila v, Maribora.