Poštnina plačana v gotovini.
Slo/emki
hmeljar
Prvi slovenski strokovni list za hmeljarstvo
zhaja štirinajstdnevno ♦ Naročnina Din 20—, za inozemstvo Din 50'—; posamezna številka Din 2'— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto V	Celje, dne 29. junija 1934	Štev. 13
Hmeljarji, pozor!
Zadnjih par tednov so se pri obilnem deževju v nekaterih nasadih pojavili sledovi peronospore. Ako bo končno vroče in suho vreme trajalo, se bolezen sicer ne bo mogla širili, vendar je zaščitno škropljenje vkljub temu prav priporočljivo.
Za škropljenje proti peronospori uporabljamo s prav dobrim uspehom bakreno-apneno ali bor-dovsko brozgo. Kako se brozga pravilno napravi, smo pisali v našem listu obširno lansko leto v št. 11 z dne 2. junija na strani 49 v članku »Boj peronospori!« Za vsakega hmeljarja bo prav koristno, da la članek še enkrat pazljivo prečita.
Mnogo večja kakor nevarnost peronospore na listju pa je letos nevarnost peronospore na kobulah. Hmelj se abnormalno razvija, cvete in dela kobule vse obenem ter bo prav težko določili pravi čas obiranja. Kobule bodo deloma že prezrele, in le najrajši napade peronospora. S lem pa nastane nevarnost, da bomo imeli rjavo in lisasto namesto gladko zeleno blago. Zalo pa, hmeljarji, škropimo na vsak način hmelj v kobule z 1 % ba-breno-apneno brozgo! Deset dni pred obiranjem kobule še vedno lahko poškropimo. Izgleda, da bo pridelek letos kaj pičel, zato pa je tem bolj potrebno, da storimo vse in si zagotovimo vsaj prvovrstno kakovost in zlasti gladko zeleno barvo pridelka. V la namen pa je nujno polrebno, da zaščitimo kobule pred peronosporo in rjavenjem.
Ob lej priliki opozarjamo naše hmeljarje, da v Nemčiji in tudi na Češkem hmeljarji namesto bordovske brozge za škropljenje proti peronospori vedno bolj uporabljajo Wackerjevo bakreno apno. Sličen preparat iz največje svetovne tovarne sredstev za zatiranje rastlinskih škodljivcev smo
tudi mi prejeli letos za poskušnjo. Prednost tega preparata je v tem, da sploh ne more spaliti rastline in je tudi skoro brez barve, kar je zlasti za škropljenje v kobule važno. Za napravo 50 litrov škropiva dobi za poskušnjo to sredstvo lahko vsak hmeljar brezplačno pri upravi našega lista v Celju, Vodnikova ulica 2.
Nov hmeljski zakon na Češkoslovaškem
(Konec.)
Z letom 1935 bodo ustanovljene v vseh glavnih hmeljskih okoliših hmeljarske organizacije, pri katerih bo za vsakega hmeljarja članstvo obvezno. Tozadevna odredba in pravila bodo po zaslišanju dosedanjih prostovoljnih organizacij razglašena v zbirki zakonov.
Izvzemši obveznega znamkovanja tudi za v domačih pivovarnah porabljeni hmelj in nameravanih obveznih hmeljarskih organizacij, podobno kakor poznamo pri nas trgovske gremije, se prvi del novega hmeljarskega zakona bistveno ne razlikuje od prejšnjega provenienčnega. Docela nov pa je drugi del glede določitve površine hmeljskih nasadov.
Tu je najprej določeno, da mora vsak hmeljar prijaviti v teku štirih tednov potem, ko je stopil zakon v veljavo, koliko hmelja je imel zasajenega v letih 1928 in 1929; v hmeljskih okoliših prijavi to znamkovalnici, drugod pa pristojnemu okrajnemu glavarstvu. Prav tako mora v bodoče prijaviti površino svojih hmeljskih nasadov redno vsako leto najkasneje do konca aprila, letos pa štirinajst dni potem, ko stopi zakon v veljavo.
V	izrednih slučajih more vlada po zaslišanju zainteresiranih hmeljarskih, pivovarskih in trgovskih organizacij določiti celokupno največjo površino hmeljskih nasadov za dotično leto. Pri tem se bo oziralo na potrebno zaščito malih in srednjih hmeljarjev, na zaščito priznanih okolišev in občin, na zaščito hmeljarjev, ki so v prejšnjem letu znatno skrčili nasade, in na razmerje med površino nasadov in celokupno površino orne zemlje v dotični občini. Hmeljarjev, ki nimajo nad pol hektara hmelja, se ta določba ne tiče. Podrobni tozadevni predpisi bodo izdani z vladno naredbo.
Novi nasadi so dovoljeni le s predhodno odobritvijo deželnega urada, ki to odobritev izda po zaslišanju kmetijskega sveta in po smernicah, ki jih za vsako leto posebej sporazumno s trgovskim določi kmetijsko ministrstvo po zaslišanju zainteresiranih hmeljarskih, pivovarskih in trgovskih organizacij. Pri tem se upoštevajo isti oziri, ki smo jih omenili v prejšnjem odstavku. Določba glede novih nasadov pa se ne tiče tistih, ki so nastali le v nadomestilo za stare in opuščene, vendar pa je tudi te treba prijaviti znamkovalnici odnosno okrajnemu glavarstvu. Kdor pa sicer nasadi hmelj na novo, ga bo okrajno glavarstvo na predlog kmetijskega sveta pozvalo, da ga v določenem roku zopet uniči, če tega ne bo storil, ga bo dalo uničiti samo na njegove stroške in ga ev. še kaznovalo z denarno globo ali zaporom. Vsi, ki imajo kakršnekoli zaloge hmelja, jih morajo s 1. avgustom vsakega leta prijaviti državnemu statističnemu uradu.
Vse predprodaje hmelja, sklenjene po čvrsto določeni ceni še pred obi-ranjem, so pravno neveljavne.
V	tretjem delu določa zakon, da vse znamko-valnice spadajo pod vrhovno nadzorstvo kmetijskega ministrstva, direktno pa jih nadzira pristojno okrajno glavarstvo. Tudi obmejne carinarnice se morajo vedno prepričati, da je ves hmelj, namenjen za izvoz, v redu znamkovan. Za pregled znamko-valnic, pošiljk hmelja na železnici, hmelja v trgovskih skladiščih in carinskih pošiljk kmetijsko ministrstvo sporazumno s trgovskim vsak čas lahko določi posebnega hmeljarskega strokovnjaka in lahko imenuje v ta namen tudi hmeljarske komisarje.
Za vse prestopke tega zakona kaznuje pristojno okrajno glavarstvo krivca z globo do 100.000 Kč ali zaporom do treh mesecev, v slučaju ponovnega prestopka pa tudi z globo in zaporom. Organe znamkovalnice, ki grešč zoper ta zakon, kaznuje okrajno glavarstvo z globo 40—500 Kč in jih lahko tudi razreši njihove funkcije.
Vsi prestopki po tem zakonu zastarajo po enem letu.
Določbe glede zakonite omejitve nasadov v izrednih slučajih in predhodne odobritve novih nasadov veljajo do konca leta 1938 in se z vladno naredbo lahko podaljšajo za nadaljnji dve leti.
Za izvedbo hmeljskega zakona je določeno kmetijsko, trgovsko, notranje, finančno in železniško ministrstvo.
Tak je torej novi hmeljski zakon na Češkoslovaškem in ne bo škodovalo, če o njem nekoliko globlje razmišljamo.
Razno
Francija zvišuje carino na hmelj. Kakor znano, je Francija že v letu 1931 zvišala uvozno carino na hmelj s 125 Frs na 200 Frs, letos na 400 Frs in sedaj jo hočeio zvišati na 900 Frs. Izgleda, da hočejo v Franciji na vsak način temeljito zaščititi domačo produkcijo pred inozemsko konkurenco.
Uvoz in izvoz hmelja v Franciji. V letu 1933 je uvozila Francija 15.870 stotov hmelja proti 16.059 stotom v letu 1932, in sicer iz Češkoslovaške 11.588, iz Nemčije 1920, iz Poljske 1249, iz Jugoslavije 736 in iz Belgije 351 stotov. Dočim pa je uvoz le neznatno nazadoval, se je izvoz celò dvignil in je Francija izvozila lani 2832 stotov hmelja, predvsem v Nemčijo in Belgijo, dočim predlani le 383 stotov.
Izvoz piva iz ČSR je nazadoval v prvem letošnjem četrtletju v primeri z lanskim za 24 %, v primeri z letom 1929 pa celò za 73%.
Hmeljar, kar danes lahko storiš — ne odlašaj na jutri! Preglej takoj zavarovalne police, ali imaš vsa poslopja in premičnine, kakor: pohištvo, obleke, perilo, obutev, gospodarsko orodje, živež, hmelj, živino in drugo zavarovano proti požaru in vlomu. Ker ne veš ne ure ne dneva, kdaj te nesreča zadene, zato ne odlašaj in o pravem času uredi zavarovanje z zastopnikom Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani.
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina. Po deževnem in razmeroma hladnem vremenu je nastopilo koncem preteklega tedna zopet pravo poletno, suho in vroče vreme. Stanje hmeljskih nasadov je zelo neenakomerno. V nekaterih je rastlina dosegla do vrha opor in še odgnala nekaj stranskih panog, v mnogih pa je zaostala, ima prav redke panoge in obeta zelo pičel pridelek. Splošno je razvoj hmeljske rastline letos zelo abnormalen in dočim redke kobule na spodnjih panogah dozorevajo, se na vrhnjih šele razvijajo cveti. V ostalem je rastlina zdrava; sicer so se pojavili semtertja sledovi peronospore, katero pa bo sedanje suho vreme preprečilo v razvoju. Izgledi na pridelek so vedno slabši in po sedanjem stanju nasadov sodeč letošnji pridelek glede množine od daleč ne bo dosegel niti polovice lanskega. — V kupčiji je še vedno precej povpraševanja za lan-
skim pridelkom, vendar so producenti zelo rezervirani in za redko še preostalo blago odločno zahtevajo višje cene. Tudi za predprodajo letošnjega pridelka je precej zanimanja.
Vojvodina. Ponovno izdatno deževje je sicer precej namočilo izsušeno zemljo, vendar si hmeljski nasadi še niso mnogo opomogli. Rastlina sproti odganja v cvet, stranske poganjke pa ima le redke ter kratke in tudi cveti so redki. V zgodaj obrezanih nasadih bo predvidoma po 15. juliju že treba pričeti z obiranjem. Računa se, da letošnji pridelek glede množine ne bo niti srednji. — V kupčiji je mirno, zanimanja in povpraševanja je prav malo.
Češkoslovaška. Stanje je neenakomerno in splošno nepovoljno. Konec aprila je po silni vročini 20. t. m. padlo zopet nekaj dežja, vendar mnogo premalo za globoko izsušeno zemljo; potrebno bi bilo vsaj štirikrat toliko vlage. Hmeljarji sicer skušajo pridno zalivati hmelj, vendar je to le malokje mogoče in tudi ne more popolnoma nadomestiti dežja. Zadnji čas je postalo vreme zopet hladnejše in so zlasti noči izredno hladne. Rastlina se razvija zelo neenakomerno, dosega povprečno sicer do tri četrtine opor, vendar je slaba, prehaja splošno v cvet in v zgodaj obrezanih nasadih razvija tudi že kobule. Največ trpijo radi suše prvo- in drugoletni nasadi. O peronospori pri tem suhem vremenu seveda ni niti sledu, pač pa se ponekod širijo uši in zlasti nevarnost rdečega pajka je od dne do dne večja. Že sedaj se računa, da bo pridelek letos abnormalno pičel in obiranje predčasno. — Kupčija je bila zadnjih štirinajst dni izredno živahna. Cene za lanski žateški pridelek so se stalno dvigale in dosegle končno 72—83 Din za kg; tudi za starejše letnike je bilo prece) povpraševanja ter se je za lanski pridelek plačevalo 44—53 Din in za predlanski 18—21 Din za kg. Lanski pridelek iz Ušleka in Roudnic se je tržil po 66 do 72 Din za kg. Ko pa je padlo nekaj dežja, je povpraševanje ponehalo, producenti so postali popustljivejši in cene za lanski žateški pridelek so zopet popustile na 72—80 Din za kg. V Žatcu je bilo znamkovanih do-sedaj skupno 30.609 bal letnika 1933 v skupni teži 38.950 stotov; neprodanega je največ še 3000 stotov.
Nemčija. Stanje nasadov je slejkoprej zelo neenakomerno. Pri stalno suhem, podnevi vročem in ponoči izredno hladnem vremenu se razvija rastlina le abnormalno, zaključuje rast in odganja predčasno v cvet. Proti peronospori se zaščitno škropi, četudi se bolezen le redko pojavlja; pač pa se rdeči pajek zadnji čas že nevarno širi. Pozni hmelj izredno sušo bolje prenaša in se še vedno precej normalno razvija. Splošno se računa, da bo pridelek izredno pičel, četudi bi izdatno deževje predvidoma stanje nasadov še znatno izboljšalo. Koncem preteklega tedna je sicer bilo nekaj dežja, vendar še vse premalo za izsušeno zemljo. — Na tržišču je položaj nespremenjen. Pri precej živahnem povpraševanju in čvrsti zaključni tendenci notira lanski pridelek Hallertau 60—74 Din ter boljši Württemberg in Hersbruck 57 — 64 Din za kg. Cene so se zlasti za izvoz znatno učvrstile.
Francija: Stanje nasadov je zaenkrat še precej zadovoljivo. Rastlina je dosegla do 2/3 opor, vendar se zadnji čas vedno bolj pojavljajo posledice suše in
rastlina zaostaja v razvoju. Proti peronospori se je pridno škropilo, sicer pa se bolezen radi suhega vremena ne more dalje širiti. Uši so se pojavile semterlja, vendar niso povzročile večje škode. V departementu Nord je radi izredno hladnega vremena rastilna močno zaostala v razvoju. — V kupčiji je bilo zadnji čas zopet nekoliko živahneje in se je za lanski alzaški pridelek plačevalo 40—46 Din za kg.
Poljska. Po daljšem suhem, hladnem in vetrovnem vremenu je začetkom junija bilo nekaj dežja, sedaj pa je zopet suho in podnevi vroče, noči pa so izredno hladne. Radi silne suše je rastlina v zgodaj rezanih nasadih le slabo razvita, zlasti ima maloštevilne, kratke in redke stranske panoge ter odganja predčasno v cvet, še preden je dosegla do vrha opor. Računa se, da bo obiranje že v juliju, pridelek pa bo katastrofalno pičel. — V kupčiji je le malo zanimanja po nespremenjenih cenah.
Belgija. Hladne noči hmeljsko rastlino čezdalje bolj ovirajo v razvoju, sicer pa je rastlina letos zelo zdrava. Splošno je stanje nasadov v Poperinghe še precej dobro, v Alostu pa znatno slabše. — Tržišče je mirno. Lanski pridelek notira 35 Din, letošnji v predprodaji pa pri prav čvrsti tendenci 30 Din za kg.
Anglija. Stanje nasadov je zelo neenakomerno. Splošno rastlina vedno bolj trpi radi suše in ponekod že pričenja veneti. Le res izdaten dež bi mogel precej neugodno stanje nasadov še popraviti. — Tržišče je prejkoslej mirno, prometa prav malo, cene pa le bolj nominalne in nespremenjene; lanski pridelek notira 73 Din, predlanski 53—58 Din, letnik 1931 pa 8—18 Din in starejši letniki 6—15 Din za kg.
Amerika. Stanje nasadov se ni znatno izboljšalo in izgledi na letošnji pridelek so prejkoslej le slabi. Plesen se v nekaterih okoliših katastrofalno širi, ponekod pa so tudi silni viharji povzročili mnogo škode. — Kupčija je zopet nekoliko mirnejša, cene pa so ostale v glavnem nespremenjene. Zaključna tendenca je za boljše blago čvrsta.
Najvišje cene, plačane zadnji čas za najboljši lanski hmelj raznih provenienc, so bile naslednje:
Češkoslovaška tžafec) ....... 72 Din za kg
Anglija [Golding)......................72 Din za kg
Nemčija (Teiinang).................... . 69 Din za kg
Francija (alzaški).....................51 Din za kg
Jugoslavija (savinjski)............... . 50 Din za kg
Poljska (wolinjski)....................43 Din za kg
Amerika (kalifornijski)...........• .	36 Din za kg
Belgija (Poperinghe) ..................35 Din za kg
Vse cene na inozemskih tržiščih so preračunane po pariteti v Zürichu.
Za razvedrilo
Huda primera.
Mirko: »Striček, ti si videti kakor lev.« Stric: »Tepček, saj leva vendar še nisi videl.« Mirko: »Pač, videl sem ga tamle v mlinu.« Stric: »To pa ni lev, ampak osel.«
Mirko: »Res? Zato torej taka sličnosti«
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, Denar je pri njej naložen popolnoma varno, Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
na voglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice
Najbolj varna naložba denarja, najvišja dnevna obrestna mera, jamstvo Dravske banovine z vsem premoženjem in z vso davčno močjo
HRRNILHICn DRAVSKE BANOVINE
PODRUŽNICA CELIE
nasproti pošte, Canharjeuo ul. prej Južnoštajerska hranilnica
Vseh vrst posojila pod najugodnejšimi pogoji.
Dolžnik jamči samo za svoj izposojeni kapital!
Umetna gnojila, krmila, travna in deteljna semena, galico, žveplo, vsa sredstva za po-končavanje škodljivcev na drevju in hmelju, sadjarsko in vrtnarsko orodje, kmetijske stroje in vse druge kmetijske potrebščine
oddaja najceneje
Skladišče KMETIJSKE DRUŽBE
v Celju, Aškerčeva ulica Zaloga cementa!
v novi, lastni palači