Leto II.. štev. 88 V Ljubljani, petek dne 15. aprila 1921 Posamezna štev. 1 K (shaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno ,. 160 K mesečno....... 15 H za zased, ozemlje. 300 s a inozemstvo .. 520 , Oglasi za vsak mm višine stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 80 mm stolpca (58 mm) . 1 a Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Urednlfttvot Miklošičeva eecta it 16/11 Telefon it 72. Upravnlštvo: Sodna uBca it«. Telefon it 88. Račun kr. poit&b. urada štev. 1L842. Otvoritev ustavne debate v konstituanti OHEK IZVOLJEN ZA PODPREDSEDNIKA KONSTITUANTE. — DEBATA RUSKIH BEGUNCIH. — GOVOR MINISTRA TRIFKOVIČA. — IZJAVA SLS.— TAKTIKA NARODNEGA KLUBA. Beograd, H. aprila. { s Današnjo sejo ustavotvorne slu 3 je otvo-ril predsednik dr. Riba. ^ 10. uri dopoldne. Po izvršenih formalnostih so sledile interpelacije. Komunist Sime Markovič je stavil na vlado upit glede podpiranja ruskih beguncev. V imenu vlade je odgovarjal Markoviču finančni minister dr. Kosta Kuma-n u d i. ki je izjavil, da je naša država izdala za ruske begunce od po-cetka junija 1920 mesečno tri milijone dinarjev, torej dosedaj skupno 33 milijonov dinarjev. Na Markovi-čevo pripombo, da pomeni to razsipanje narodnega denarja, je Kuma-nudi odgovoril, da ta denar nikakor tii izgubljen, ampak bo vrnjen naši državi takoj, kakor hitro se urede razmere v Rusiji in kakor hitro postane Rusija država v evropskem rmislu. Sicer pa je tako moralna kakor tudi materijalna dolžnost naše države, da pomaga ruskim beguncem, ker nikdar ne smemo pozabiti, da je bila ravno bratska Rusija ona država, ki je prva pograbila za orožje, ko je nenasitni sovražnik hotel uničiti tedanjo Srbijo in s tem preprečiti tudi ujedinjenje vsega naroda. Ministrov odgovor je sprejela zbornica z viharnim odobravanjem na fcnanje. Konstituanta je takoj nato prešla fia dnevni red. Vršila se je volitev tretjega podpredsednika. Oddanih je bilo skupno 211 glasov in so dobili: poslanec Ivaji Ur e k, član Samostojne kmetijske 149 glasov, klerikalec >iifteh S u 5 n i k 28. Cedo S tanko vi c 11, radikalec Vuji-£ i č 1 glas, eden pa je bil prazen. Izvoljen je torej za tretjega podpredsednika poslanec Ivan Urek, Ker poročila imunitetnega in veri-fikacijskega odbora še niso dotiska-na, je prešla zbornica takoj na glavno točko dnevnega reda, na generalno debato o ustavnem načrtu. Prvi je govoril minister za konstituanto. dr. Trifkovič, ki je v kratkih izvajanjih navedel vso zgodovino našega tiiedinjenja. Izvajal je med drugim: Ko je kralj Peter 1.1903. zasedel srbski prestol, je bila tedanja ustava sprejeta še pred njegovim prihodom. Kralj Peter je sprejel vsa politična prava državljanov in uvedel sistem ustavne vladavine. Z njegovim prihodom se je pričel nevzdržno in z veliko energijo oni veliki pokret. ki je končal najprej z osvoboditvijo pod turškim jarmom ječečih Srbov in končno z uiedinjenjem vsega troime-nsga naroda. Akoprav jc bil naš narod razcepan na tri dele. vendar je vladala v njem živa zavest enotnosti, ki je tudi zmagala. Avstro-Ogrska, naš največji sovražnik, je samo čakala na ugodno priliko, da bi uničila za vedno malo Srbijo in ž njo tudi jugoslovanski pokret. Načrt se ji ni posrečil: razpadla je ona in iz njenih razvalin se Je vzdignil ujedinjenl naš narod. Pokazalo se je, da kri ni voda. Kljub številnim neprijateljem smo sedaj že dve leti ujedinjeni in se vedno bolj krepimo. Naša naloga je, da si sedaj ustvarimo trdno ustavo, da bo zadovoljen ves narod. Cim večje neprilike nam bodo delali drugi, tem večja mora biti naša energija za delo, Minister Trifkovič se je bavil nato z delom v ustavnem odboru. Akoprav je po poslovniku določeno, da se mora ustavni načrt pretresati po oddelkih, vendar je kljub temu ustavni odbor šel tako daleč, da je dovolil razpravo o posameznih točkah in so bili sprejeti tudi mnogi predlogi opozicije. Zaradi tega se lahko reče. da je ustavni načrt sporazumno delo vseh strank. Sprejet je bil po dolgi debati in vsebuje tudi socialnoekonomski del. kar je novost, ki je ni poznala stara Srbija in je ne poznajo niti ostale evropske države. Ustavni odbor je deloval skrajno marljivo in liberalno in je sestavil zato tudi popolnoma svobodoumno ustavo, za katero more glasovati vsak resnični prijatelj našega uje-dinjenega naroda in to tem bolj, ker garantira tako politična prava naroda kakor tudi občinsko, srezno in okrožno samoupravo. Beograd, 14. aprila. (Izv.) Popoldanska seja skupščine je trajala pol ure. Govoril je samo socijalist Etbin Kristan v Smislu «odvojenega» mišlje nja socijalistov k ustavi. Seja se nadaljuje jutri dopoldne ob 9. uri. Beograd, 14. aprila. (Izv.) Klerikalna stranka trdi v svojem «odvojenem mišljenju, ki ga je predložila ustavo-tvorni skupščini, da se ustavni • načrt večine protivi krfski deklaraciji, adrc-si Narodnega viječa in odgovoru prestolonaslednika regenta. Pravi, da se mora ustava sprejeti «brez majoriza-cije», v nasprotnem slučaju, da bodo klerikalci sledili Narodnemu klubu. Beograd, 14. aprila. (Izv.) Danes zjutraj so dospeli iz Zagreba člani Na rodnega kluba, ker je njihov glavni odbor že sklenil nadaljno taktiko. Kakor znano, je bil Drinkovič demonstrativno zapustil eno zadnjih sej ustavnega odbora s pretnjo, da odide iz Beograda in ne bo sodeloval nadalje pri ustavi. Radi tega si? je mislilo, da bo Narodni klub započel z Radičc-vo taktiko abstinence. Kakor pa do-znava Vaš dopisnik, se udeleže generalne debate imenom Narodnega kluba Šurmin. Drinkovič in Šegvio, ki hočejo dokazati, da ustavni načrt večine ni delo sporazuma. Vendar še ni sklenje no, ali se udeleži Narodni klub ustavne razprave do konca, ampak bo morda prisostvoval samo prvim trem sejam, nadaljno zadržanje pa odvisi od situacije. Narodni klub očividno pričakuje Radičeve odločitve in se hoče po nji ravnati. Sestava višjega šolskega sveta Višji šolski svet za Slovenijo je sestavljen takole: Predsednik: dr. Stanislav Bevk; podpredsednik: (še ni imenovan): referenta: dr. Ivan Karlin in doktor Stanko Majcen; višji šolski nadzorniki: dr. Leopold P o 1 j a n e c (njegov namestnik: profesor Alojzij T a v č a r). dr. Ivan Grafenauer, Ensjelbert Gangl in Fran Gabr--scek: zastopnika veroačiteljev: Ignacij N a d r a h, Maksimilijan Vrabec. nj>rrestnlka: dr. Gregor Pečjak, dr. Anton Medved; zastopnika profesorjev: dr. Josip P i p e n -bacher, Franc V oglar, namestnika: Franc J e r a n, Franc M r a v - ljak; zastopniki učiteljstva: Luka Jelene, Janja Miklavčičeva, Anton Gnus, namestniki: Dragotin H u m e k. Martin M a t k o, Anton Hren; zastopnik zdravstvenega odseka za Slovenijo: dr. Ernest Ma-j e r, namestnik: dr. Ernest D e r e a -ni; zastopnik staršev: Engelbert Franchetti, namestnik: Franc Kavčič; zastopnik poverjeništva za kmetijstvo: (še ni imenovan, a kot smo informirani, ho imenovan uči telj S1 a p š ajc iz Trbovelj); zastopnik poverjeništva za socialno skrb: poverjenik Adolf R i b n i k a r, namestnik: Božidar B e t r i a n i. Ultimat Avstriji PROTI AGITACIJI ZA PRIKLJUČEN JE K NEMČIJI. — PRED UKINJEN JEM POMOŽNE AKCIJE. — TIROLSKA SE NE UKLONL Dunaj, 14. aprila. Francoski poslanik Lefevre-Pontalis je podal danes pri zveznem kanceiar ju dr. Mayrju po nalogo svoje vlade nastopno izjavo: Ako avstrijska vlada ne bo v stanu preprečiti gibanja, ki stremi po zvezi z Nemčijo, tedaj bo francoska vlada ukinila pomožne akcije za Avstrijo in reparacijska komisija se s svojimi pravicami popolnoma vzpostavi. Zastopniki angleške in italijanske vlade so se pridružili tej izjavi francoskega zastopnika s pripombo, da bi odstop Francije od pomožne akcije za Avstrijo pomenjal konec te akoije in vseh načrtov, ki so z njo v zvezi. Dunaj, 14. aprila. (Izv.) Protestna nota francoske vlade proti vsakemu poskusu priključitve Avstrije k Nem-Siji, je spravila avstrijsko vlado v skrajno mučen in neugoden položaj. Avstrijska vlada je že izjavila, da glasovanja v posameznih kronovinah ni smatrati kot kako merodajno glasovanje, ampak samo kot informacijo o razpoloženju ljudstva. Vlada nima toliko moči, da bi preprečila glasovanji po raznih kronovinah, a še manj je upanja, da Bi iste radi protesta zaveznikov opustile glasovanje, tako stoji danes dunajska vlada pred težb odločitvijo, katere najverjetnejši izhod bo: demisija celokupne vlade. Inomost, 14. aprila. (Izv.) Ob šestih zvečer so tukajšnji listi priobčili v posebnih izdajah ultimat antante, ki je povzročil največje razburjenje. Več ti-soč oseb broječa množica se je zbrala pred deželno hišo, kjer je dr. Pem-bauer pozval Tirolce, naj odločno vztrajajo pri nameri, izvršiti ljudsko glasovanje. V imenu deželne vlade je dr. Steidle izjavil, da se deželna vlada ne bo umaknila grožnjam antante. Listi priobčujejo proglase, ki velijo med drugim: < Sedaj ne moremo več nazaj. Ljudsko glasovanje se mora iu se bo vrfilo 24. maja.* Za jutri jo sklicanih več zborovanj, ki bodo protestirala proti objavi antante« Fašisti napadli Narodni dom pri Sv. Ivanu SOKOLSKA TELOVADNICA OPUSTOŠENA. — (POROČILO NA 2. STRANI t). Naraščanje fašistovskega terorja v Italiji POŽIGI NOVIH DELAVSKIH ZBORNIC — UBOJ KOMUNISTIČNEGA PROFESORJA. — GENERALNI STRAJKL —SPOPADI TUDI V RIMU. — Zaradi uboja profesorja Cammea so proglasili pisanski socialisti generalni štrajk, ki se mu pokori vse delavstvo. Livorno, 14. aprila. (Izv.) Livornski fašisti-so se vračali včeraj popoldne domov z neke kazenske ekspedicije. Prišedši v Livorno, so se takoj podali v železničarski dom, kjer ima sedež krožek «Spartacus». Hoteli so hišo razbiti, toda policija je bila takoj na mestu in je razbijanje preprečila. Zato so se za nekaj časa oddaljili, napravili obhod po mestu in se pozneje vrnili nad delavsko zbornico ter jo opustošili. Vodstvo delavskih organizacij se je takoj nato sestalo ter proglasilo generalni štrajk za vse delavce brez razlike. Štrajk traja do preklica. Mesto je kot izumrlo. Listi ne izhajajo. Pisa, 14. aprila. (Izv.) Zaradi novinarskih polemik, ki jih je proti početju fašistov priobčeval profesor Cammeo, ravnatelj socialističnega lista «Ora nostra», je zahtevalo tajništvo fašistov od profesorja pojasnila in zadoščenja. Ker so profesorja nato fašisti napadli s pestmi, se je Cammeo poslužil proti napadalcem samokresa. Fašisti so mu pa orožje izbili iz rok ter profesorja z njegovim lastnim orožjem ustrelili. Eireme, 14. aprila. (Izv.) V Arezzu je sinoči prlSlo do težkega spopada med socialisti in fašisti. Obe stranki sta streljali s puškami in samokresi, število žrtev še ni znano, je pa znatno. — V Borgo S. Sepolero so fašisu opustošili in zažgali delavsko zbornico. Rim. 14. aprila. (Izv.) Včeraj je dospel v Rieti kamion fašistov, ki se je takoj spravil nad delavsko zbornico. Prostore so fašisti razdejali, nato pa poslopje zažgali. Ko je bil zločin končan. so fašisti prisilili župana, da je izobesil italijansko trikoloro. Ranjenih je bilo več ljudi. Rim, 14. aprila. (Izv.) Te dni se je tukaj vršil velik shod, ':i so ga sklicali fašisti, da dado duška veselju nad razpustom italijanske zbornice. Shod se je vršil in končal s klici na kralja in vladarsko hišo. Po shodu je prišlo do spopada med siocialisti in fašisti. Mnogo mož je bilo pobitih in ranjenih do krvi. POVIŠANJE INVALIDNIH DOKLAD. Beograd, 14 aprila. (lZv.) V ministrstvu za socialno politiko je podpisana uredba o povišanju invalidskih doklad. ki stopijo v veljavo s 1. aprilom. LOTERIJA ZA SOKOLSKI DOM V NOVEM MESTU. Beograd, 14 .aprila. (Izv.) Ministrstvo poljoprivrede je dovolilo Sokolu v Novem mestu za zgradbo sokolskega doma efektno loterijo t 200.000 srečkami po 4 K. Loterija pa mora biti dovršena do 1. avgusta 1921. ADMINISTRATIVNI RAVNATELJ NARODNEGA GLEDALIŠČA. Beograd, 14. aprila. (Izv.) Ministrstvo prosvete je imenovalo za administrativnega ravnatelja Narodnega gledališča v Ljubljani dosedanjega računskega revi-denta deželne vlade g. I. Rusa. SPOPADI MED ITALIJANSKIMI INVALIDI IN POLICIJO. Rim, 14. aprila. (Izv.) Zaradi zasedbe železniških vodstev od strani vojnih invalidov je prišlo včeraj in danes v Rimu do burnih prizorov in spopadov s policijo. Bilo je več ljudi ranjenih. — Italijanska v]?da je nato invalidom obljubila, da jih sprejme pet tisoč v železniško službo. (Glej tudi poročilo med Političnimi beležkami 1) OBNOVITEV POMORSKEGA PROMETA MFn ITALIJO IN RUSIJO. Rim, 14. aprila. (Izv.) Iz zanesljivih virov se doznava, da stopi italijanska vlada čim prej v dogovore z Rusijo zaradi obnovitve pomorskega prometa med obema državama. SKORAJŠNJE IMENOVANJE REŠKRGA ŠKOFA. Rim, 14. aprila. (Izv.) Sedanji upravitelj rimske cerkve na Reki mon-signor Constantini je prejel od rimske stolice obvestilo, da bo rimska kurija imenovala škofa za Reko mogoče že prej, nego bo imela reška država določene meje. ITALIJANSKI SOCIALISTI IN TRETJA INTERNACIONALA. Rim, 14. aprila, flzv.) Vodstvo so-.ialistrčne stranke je na svoji zadnji seji razpravljalo o stališču stranke napram prihodnjemu kongresu tretje intemacionale ter sklenilo, da se kongresa udeleži po gotovem številu odposlancev, ki bodo zastopali načelo, da se mora socialistični stranki dopustiti sodelovanje na kongresu. USPEHI KMEČKE USTAJE V RUSIJI. Poraz rdečih čet. Beograd, 14. aprila. Presbiro poroča iz Pariza: Po brzojavki iz Stockholma jo nastala kmetska vstaja proti boljše vi.ške-mu režimu v okrožjih Petropavlovsku in-Kurganu. Železniški promet med osred-nnjo Rusijo in Sibirijo je prekinjen. Vrše se hudi boji med vstaši in boljševičkimi četami ob vsej prekosibirski železnici. Na čelu tega gibanja stoji general Bijelov, ki jo bil prej v Kolčakovi vojski. Vstaja se je razširila na okrožji Tambov in Har-kov in na del danskih kozakov. Boljševiki so poslali proti vstašem dve diviziji, ki sta bili poraženi in razpršeni. Bolj ševiški Ust *Izvestija» priznava, da je to nova nevarnost za sovjetski režim. Nadalje se poroča, da imajo vstaši okoli 30 vojaških enot in da je med niimi najvažnejša in najmočnejša armada atamana An tonov.-«, ki iteje do 30.000 borcev. Popolen prelom na Angleškem London, 14. aprila. Po dveurni konferenci med ministrskim predsednikom in delegati železničarjev ter prometnih delavcev je izjavil Thomas, da se ne more pričakovati zooetna otvoritev pogajanj. Rimska konferenca Rim, 14. aprila. (Izv.) V palaS Cighi se nadaljnje delo konference nasledstvenih držav. Včeraj se je konferenca bavila z vprašanjem odškodnin. Rim, 14. aprila. (Izv.) Z ozirom na glasove, ki so se pojavili v časopisju, da o rimski konferenci nihče ne v6, kaj dela, pojasnjujejo uradna poročila. da je dosedanje delo konference tajno ter zgolj pripravljalnega značaja. Odločitve o vprašanjih padejo na plenarnih sejah zastopnikov. Plenarne seje pa bodo začele šele čea teden Turški poraz v Ana toltii POTEK DOSEDANJIH BOJEV. London, 14. aprila. (Izv.) Reuter poroča, da je položaj grške armade sledeči: severni del vojske se je v redu umaknil na sektor pri Brusst. Južna armada je zapustila Afium Ka-rahissar in se je utrdila vzhodno od Ousciaka. Atene, 14. aprila. (Agence d' Athe-nes.) Po brzojavki iz Smirae so vetv raj turške čete, broječe približno 30 tisoč mož, podpirane z mnogoštevilno konjenico in topništvom, napadle grške čete na fronti Afium - Kara Hissar in zlasti v odseku Telibumar. Napad, ki ga je vodil Kemal sam, se je popolnoma izjalovil spričo močnega protinapada grških čet. Sovražnik se je moral umakniti in Grki so zajeli 6000 mož in 15 častnikov ter vplenili 5 pov in 12 strojnic. Odmevi Hardingove poslanice ZA IZSTOP ANGLIJE IZ ZVEZE NARODOV. London, 14. aprila. (Reuter) «4 jutranjih listov sta pisala o Bardingovi po-slanici doslej le «Daily Chronicle* is «Morning Post®. Dailv Chron. z zadovoli. inig post>. Daily Chuomcle z zadovoljstvom ugotavlja, da Harding ne zavra-ča skupnih nagibov, iz katerih so se ras-lične države borile proti Nemčiii, in da povdarja potrebo obnove in vzpostavitve. »Morning Post* se zavzema za izstop Anglije iz zveze narodov. List meni: Dej« stvo, da so Ze din je.: 4 države odločne, da ne pristopijo k zvezi narodov pome-nja za Anglijo nevarnost., ako ostane vj tej zvezi. Zakaj podpirati bo morala mogoče sklepe zveze narodov, katerih Zedi-njene države ne bodo hotelo sprejeti iti se bodo tako zapletle v spor z zvezo narodov, kar bi pomenilo tudi spor med Anglijo in Ameriko. Kakor se stvari sedaj razvijajo, bo služila zveza narodov: preje za povod, kakor za preprečitev spora med narodi. Pariz, 14. aprila. Glede na poslanion predsednika Hardinga ugotavljajo listi r. zadovoljstvom, da nobena namerava pred sednika ne nasprotuje interesom Francije in izražajo svojo posebno radost, da p« slanica naglaša odgovornost Nemčiie ifi potrebo reparacij. Oemifiia madia rske vlade NOVO VLADO SESTAVI BETHLEN, — STARI KURZ OSTANE. Budimpešta, 14. aprila. Državni uprav-aik Horthjr je sprejel demisijo celokupnega kabineta in je poveril sestavo nove vlade članu narodne skupščine, grofu Štefanu Bethlsnu. Grof Bethlen je takoj uvedel pogajanja, ki so potrebna sa sestavo novega kabineta. Pogajanja po imela uspeli. Grof Bethlen bo mogel državnemu u pravni!:u ie danes popoldne izročiti podrobne načrte, ki se nanašajo na sestavo kabinota: lastnoročna pisic.i bodo priobčena v jutrišnjem uradnem listu člani nove vlade bodo nato jutri dopoldne zapriseženi t roke državnega upravnika. Vlada namerava nadaljevati svojo delovanje na dosedanji komisij, ski podlagi. Glavne smernice njeno politike bodo iste, kakor dosedanjih vlad, namreč narodnost, krščanstvo in agrsr-non vprašanje. Budimpešta, 14. aprila. (Izv.) Nofa vlada bo že jutri dopoldne prisegi*. Sestavljena bo tako-le: Predsedstvo grof Št, Bethlen. ministr. za zunanje posle grof Nikolaj Banffy, notranje grof Ideon Raday, prehranjevalni minister postane dosedanji državni tajnik v tem ministrstvu Ivan Mayer. Ostali ministri so isti, kakor so bili v Tele-kijevem kabinetu. V ministritvu za vere postane državni tajnik podan« in reformirani duhovnik Štefan Ko« vacs, ki se 6matra kot voditelj Iibe< ralne frakcije kmetske strauke« Fašisfovski napad na Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu Trst, 14. aprila. Današnja »Edinost* prinaša: T ponedeljek zvečer je skupina fa-fistov napadla gručo slovenskih fantov, ki so se vračali tiho pevajo proti domu. En mladenič je od udarcev padel v nezavest. Napad se je izvršil brez povoda. Orožnikov ni bilo nikjer. V torek zvečer je bilo opaziti nenavadno zbiranje tujih mladeniče*- v bližini Narodnega doma. V dvorani so ravnokar telovadili Sokoli. Nenadoma se prikaže tuj človek, se razgleda po dvorani, za njim vstopi par drugih tujcev, ki hitijo v oblačil ni co. Na mah prerežeta znak dva rezka žvižga. Fašisti, ki so čakali pred poslopjem in v zdoljnih gostilniŠJiib prostorih, vderejo v dvorano. Oboroženi so bili s samokresi, s palicami, okovanimi v železo in s pasjimi biči. Dvignili so rjoveč krik! »Smrt Slovencem* je odmevalo po dvorani. Slovenski fantje so ostali mirni. Fašisti se jim bližajo s samokresi. Telovadbe mora biti konec. Fantje se morajo takoj obleči in oditi iz telovadnice, j Fašisti preidejo k' napadu. Vse, kar pride pod njihove železne drogove, so razbije. Klavir, harmonij, stolice, šipe. svetilke, kulise, zaveda, vse je uničeno. Kdor je botel zapustiti hišo, so ga pretepali s palicami in pasjimi biči. Narodni dom je bil kakor oblegan ol fašistov. Končno vstopita dva orožnika, lepo in pomirljivo besedo skušata prepričevati nasilne vdiralce. Uničevalci tuje lastnine in nasilni napadalci 1-liž nika so se polagoma vdali prijaznemu prigovarjanju. Ko je nevarnost minila in je bilo vse zopet mirno, je pridrdral tovorni avtomobil stražarjev, da vzpostavi red. Vodja stražarjev si je ogledal dvorano in javil brzojavno svojim pred stojnikom, da je nevarnost minula. Ker je dal generalni civilni komisar predsedniku pol. društva »Edinost* pretekli teden zagotovilo, da se nam ni ničesar bp.ti, je vsako zaupanje n> umestno. prej vidijo katastrofo kateri m neizbežno bližamo ako ne zmanjšamo produkcijskih troškov ter da se že sedaj uvedejo nižje mezde nego, da čakamo, da nas nemška industrija izpodrine v ino- in tozemstvn? Potem se bomo dolga leta borili, predno vzpostavimo sedanje stanje. Homentalno so sicer meje Nemčije takorekoč zaprte in Nemčija ne more sedaj konkurirati z nami. Zapora nad Nemčijo pa bo prej ali slej dvignjena In naša industrija mora biti pripravljena, da bo v prosti konkurenci uničila nemškega vsiljivca. Vsi dobri Angleži naj pomagajo, da prepričamo javnost, delavca — podjetnika, da je treba produkcijske stroške zmanjšati ter iti b cenami navzdol.* — V sedanjem gibanju angleških rudarjev ne gre torej le za vprašanje mezd, ampak bojuje se pravzaprav boj med angleško in nemško industrijo. — Politične beležke Aretiran ni bil nihče. Izza rdečih kulis Ruski list »Obščeje Djelo*, ki izhaja v Pariza, prinaša sledeče informacije o položaju za mejami Rusije: Iz poslednjih vesti iz Helsingforsa o položaju v sovjetski Rusiji je razvidno, da kljub svojim ukrepom, ki jih sovjetska vlada izvaja po kronštat-skem uporu še, vedno trajajo nemiri y centralni Rusiji. Središče nemirov je gubernija Tambov, odkoder se gibanje širi na vse strani. Gnezdo upornikov, mestece Saratov, se je zopet začelo pojavljati v poročilih sovjetskih komisarjev. Boljševiška vojska je izmučena od neprestanega prestavljanja iz kraja v kraj, kjer se pojavljajo nemiri. Težkim bojem z uporniki pa je najbolj kriva pasivnost sovjetskih uradnikv, ki ura-dujejo počasi in komodno. Uporniki so posebno aktivni in podjetni v rajonih železniških prog. Zato je sovjetska .vlada sedaj obrnila glavno pažnjo progi Kozlov-Voronjež-Liski-JCllerovo, katero hoče temeljito očistiti. Dolgo so se namreč v tej pokrajini pojavljali in ponavljali atentati na vlake, mostove, postaje itd. Sovjetska vlada je zato poslala v te kraje osem divizij pehote in tri divizije konjenice. V kotlini Doneča je prišlo do pra-Tega upora zaradi lakote. Gibanje se je začelo v Juzovski, središču kovinske industrije v tem bazenu, ter se je razširilo na mesti Lugansk in Goslov-ka. Sele po težkih bojih se je boljše-yikom posrečilo, da so ta upor zatrli z tvelikimi žrtvami. Kakšno je razpoloženje med delavci ■c Petrogradu in okolici, najlepše kažejo petrograjske »Krasnaje Gazete*, ki piše: Zaman delavci vznemirjajo in sabotirajo sovjetske oblasti. Moskovska vlada je dovolj močna, da prisili delavce k delu, če treba tudi brez kruha. Vlada bo brezobzirno uničila vsakogar, ki bi se upal ugovarjati zaradi hrane in kurjave. — Taka je tcrej sovjetska »skrb* za delavce! Pred kratkim je centralni boljševi-ški komite izdal nov agrarni dekret. Dekret sicer ne vsebuje izrecno priznanja zasebne lastnine, toda veleva, da se kmetom ne sme odvzemati zemlja, katero obdelujejo sami. Glasom toga dekreta ima vsak kmet pravico do tolike zemlje, kolikor je more obdelovati. Vesti, ki so se zadnji čas pojavile v inozemstvu o denacionalizaciji tvornic in podjetij v Rusiji, so neresnične. To dementira ista »Krasnaja Gazeta*, ki piše: Za nas velja samo dvoje: ali diktatura proletariata ali diktatura kapitala. Lenin se je izjavil za prvo, in zato ne more biti govora o kakšni denacionalizaciji podjetij, ki bi značila ponovno okrepitev pozicije lastnikov. Boljševizem torej še vedno hodi svoja stara pota. Kar prihaja v svet poročil o reformah, so tako neznatne, da nimajo bistvenega pomena. Cilj takih v«sti je samo varanje in zavajanjo držav in narodov, da bi nasedli vabam boljševiškega režima. O priliki ceremonije povišanja častnikov neke ruske vojaške šole je Tro-cki izjavil: Momentano razpolagamo s 150 tisoč častniki. Naša vojna akademija se bo na spomlad prihodnjega leta lahko bavila z načrtom ofenzive proti Indiji in z revanšo proti Poljald. — Boljševiške vojaške silo znašajo danes 2'> annad. Od teh armad je 17 ii-nijskih in 5 delavskih, 3 pa služijo za izpopolnjevanje.Vsaka sovjetska arma-ilii obstou iz 94 divizij pešcev in iz 2f> divizij konji niče. Sedaj se sestavljajo in ob rožujejo tri nove arma-le. Pomen angleškega rudarskega Straika BORBA ZA ANGLEŠKO PRVENSTVO NA SVETOVNEM TRGU. Znana londonska »Momingpost* piše gigantskem boju rudarjev med drugim: Sedanji štrajk traja nenavadno dolgo. Ni čuda! Sedaj se nima odločiti samo vprašanje mezd rudarskega delavstva, ampak odločiti se ima vprašanje, ali bo angleška industrija zmožna konkurirati z nemško? Llovd George, ki je gotov prijatelj delavcev, je izjavil na • zadnjem zborovanju v Londonu: »Ako se ne znižajo cene premoga, ne bo izpodrinila Nemčija le našega premoga na svetovnem trgu, ampak tudi ostalo industrijo. Dokler bo morala plačevati naša železna in tekstilna industrija sedanje ceno premoga, bodo naši železni in tekstilni pridelki tako dragi, da nas Nemčija z lahkoto izpodrine na svetovnem trgu. Še več: Nemčija pride s svojimi produkti v London in vsi bomo kupovali nemško blago, ker bo ceneje. Naše tovarne bodo ustavile obrat, ki že sedaj teži naše delavstvo, se bo podesetorilo in uboštvo bo zagospodarilo nad delavskim stanom. Ali ni bolje, da rudarski delavci že na- ¥ Po vrsti se oglašajo častilci >n oboževalci Prepeluhovega »Avtono-mista*; prvi je ba Gosarjev »Novi čas*, ki je pokloml »borcu za slovenske tradicije* kar cel uvodnik in zabela svojo ponedeljkovo številko izbornimi citati iz »Avtonomista*, sleda je »Slovenec*, ki tudi ni ba izbirčen v hvali in slavi, sedaj se je pa oglasila še mariborska »Straža*, ta čast in dika slovenskega novinstva, in napisala slavospev »novemu sobojevniku za avtonomno in nedeljivo Slovenijo*. »Novi Cas», »Slovenec*, »Straža* in Prepeluh z »Avtonomistom*, res boljše reklame novi tednik ne potrebuje! Priporoča se sam po sebi. -f- Protidev poraz. Iz Beograda poročajo: V vseh političnih krogih Dre-vladuje danes mnenje, da je Protič v političnem življenju vsaj za sedaj odigral svojo vlogo. Radikalno novinstvo je deloma izrecno obsodilo postopanje Stojana Protiča, deloma (Samouprava) ;e pa molče prešla preko vsega in konstatiralo samo njegov izstop iz stranke. Krsta Cicvarič piše v »Beo-gradskem dnevniku*, da je Protič v našem političnem življenju nemogoč, kakor je nemogoč v sami radikalni stranki, ker je zagrešil take politične napake, da bi postale lahko usode-polne za radikalno stranko. Iz čisto osebnega sovraštva do Pribičeviča je udinjal radikalno stranko klerikalcem in separatistom in je voda besno borbo proti demokratski stranki ravno zato, ker je stala ta stranka odločno na stališču popolnega narodnega in državnega edinstva. Kaj jc bilo po osvo-bojenju naravnejše nego sama po sebi razumljiva zveza med demokrati in radikali, da se utrdi naša državna ide-? Po Protičevi zaslugi pa je mesto take zveze med obema strankama prišlo do strastnega boja, s katerim so se koristili naši zunanji in notranji sovražniki. In tako se je moglo zgoditi, da so v naši mladi državi postali separatisti ministri, borce za edinstvo pa so preganjali, kot da so oni sovražniki države. Od ujedinjenja sem vodil je Protič nedostojno borbo proti Fa-šiču. Še-le ko je Pašič prišel iz Pariza in videl, kam vodi Protičevo delo, je prevzel sam vodstvo stranke, sestavil radikalno-demokratsko vlado in sprava voz naše politike na pravo pot. Protič je postal ljubosumen na politično in osebno prijateljstvo med Pa-šicem in Pribičevičem, začel je rova riti, spletkariti, a doživel je žalosten konec, da je moral sedaj zapustiti tudi radikalno stranko. -f Giunta zopet na površju. Kdo s? ne pomni zloglasnega advokata Giun-te, ki -je fašiste pozival, naj zažgejo in porušijo tržaški »Narodni dom*, kar sp je sedaj tudi zgodilo? Giunta je pozneje izginil za nekaj časa v ozadje. saj med fašisti je molčal. Toda volitve se bližajo in — evo, mož je zopet. tukaj! Te dni so se setan v pnlju delegati fašistovskega društva. Razpravljali so o taktiki pri državnozborskih volitvah v Istri. Zborovanju je predsedoval advokat Giunta. Pa naj še k lo reče, da se našemu narodu onstran meje ne obetajo dobri in sladki časi! + Italijanski vojni Invalidi so te dni zasedli pisarne železniških vodstev v Rimu, Milanu, Turinu, Genovi in Fi-renzi. To so storili vsled obljube, ki jiin jo je svoj čas dala vlada, in v kateri je bilo rečeno, da bodo invalidi nameščeni v državnih službah. Ker je vlada ostala samo pri obljubi, so invi-lidi sedaj segli po skrajnih sredstvih. Ko so zasedli železniška vodstva, so izjavai, da ostanejo v zasedenih prostorih tako dolgo, dokler se njihovo vprašanje ne rešL Železničarji so z invalidi solidarni. + Pogreb E. Nathana. 12. t m. so ▼ Rimu pokopali Ernesta Nathana. Sprevod je bil veličasten; za njim je slo nešteto ljudstva in nad 100 kor-poracij z zastavami. Framasonski odposlanci so se sprevoda udeležili pol-noštevilno. Govorili so: župan mesta Rim, senatorja Rava in Mayer ter mnogo poslancev in drugih osebnosti. -j- Seton Watson o vlogi male an tante. Londonske »Times* objavljajo pismo znanega prijatelja našega naroda Setona VVatsona, v katerem pravi pisec: Za pa dne velesile so dokazale, da so si glede vprašanja Karla Habsburga na jasnem; s tem so pripomogle, da se Karlova avantura ponesrečila. Dobro je obenem pripomniti, da je prejšnja indiferentnost teh velesil napram madžarskemu problemu, posebno napram trianonski pogodbi, Karlu vlivala pogum. Tako se je zgodilo, da je bao realni faktor, ki je odloča stvar in pršila Karla na povratek v Švico, solidarnost male antante in Italije, nikakor pa ne nota veleposlanikov v Parizu. + češkoslovaška in Gorenja šlezija. Magdeburger Zeitung* poroča, da je doznala, da hoče češkoslovaška antan-ti predlagati, naj se sedaj po gornješle-skem plebiscitu mesto Hlucholazy odstopi Češkoslovaški. Če bo antanta ta ta predlog odkloiula, ji bo bo praški kabinet predlagal, da se ji Hlucholazy odstopijo v zameno za del ozemlja o- krog Jornfta, T vred s tam se pričakujejo diplomatični koralti Češkoslovaške pri antanti in nemški vladi. — HIucholazy so bogato mesto z veliko lesno industrijo ter so poeeobo znani kot zdravBišče. + Poljska agitacija v Gornji Seriji. Nemški listi poročajo iz gornjefele6ke pokrajine, da so Poljaki povsod marljivo na delu, da bi kljub za njih neugodnemu izidu dosegli priključitev plebiscitnega ozemlja k Poljski Poljski agitatorji hodijo od hiše do hiše in nabirajo podpise, s katerimi se izrekajo Poljaki proti temu, da bi glasovalna cona pripadla NemčijL Prebivalstvo baje v velikem števau podpisuje ty izjave. Poljska agitacija je posebno velika v industrijskem ozemlju, kier prigovarjajo Poljaki uradnikom, da so morajo izjaviti za Poljsko, sicer bodo odpuščeni iz službe, ker je odločitev o končnoveljavni pripadnosti teh krajev že padla. - Rusko-poljski mir. čičerin je ob* java uradno izjavo, da ni bila med Rusijo in Poljsko sklenjena nobena tajna pogodba razen miru. Niti Rusiji, niti Poljska se nista obvezali, da ostaneta v slučaju rusko-litavskega ali poljsko-lita vskega konflikta nevtralni. - Oboroženi ruski zastopniki v Rimu. člani ruskega zastopstva v Rimu so potom voditelja Vorovskega naprosili italijansko vlado, da jim dovoli nositi orožje, ker so doznali, da se nanje snujejo napadi od strani bele garde. Italijanska vlada jim je nošnjo orožja dovolila. -r Nov proces zaradi umora grofa Tisze. Kakor znano, je bil grof Tisza prve dni po izbruhu revolucije leta 1918 umorjen od nekaterih vojakom, ki so prišli k njemu v stanovanje. Lini se je vrini proti morilcem kazenski proces, v katerem je madžarska ju« stica pokazala vso svojo krvoločnost. Toda obsojencev zaradi Tiszovega. umora se ji zdi premalo. Za to je te dni postavila pred sodišče še nekaj civilistov, ki bi jih rada spravila na vislice. V novem procesu sedita na zatožni klopi poleg drugih poslanec kme-čko-demokratske stranke L. Fenyes in časnikar Keri. Oba sta obtožeua, da sta s svojim delom vplivala na izvršil-ce umora grofa Tisze, * Izpremembe v državni službi. Provi-zorni vladni koncipist pri okrajnem glavarstvu v Ljubljani Stanko Masič je dodeljen predsedništvu deželne vlade za Slovenijo. Dominik Dere a ni, koncept-ni praktikant pri okrajnem glavarstvu v Logatcu, je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Litiju — Višje deželno sodišče v Ljubljani je pravna praktikanta Artur-ja Mrevljeta in Leopolda Mastna-k a v Celju imenovalo za avskultanta. — Janko Šuklje, računski revident pri knjigovodstvu deželne vlade, je dodeljen v službovanje pri zalogi šolskih knjig. — Imenovani so: za višjega paznika pri okrožnem sodišču v Mariboru paznik Be-nedik Šerbela; za strojnika pri okrož nem sodišču v Novem mestu paznik Valentin K r ž i š n i k; za paznike pri deželnem sodišču v Ljubljani certifikatist Anton Bačnik, pomožni paznik Franc Klopčič in Ivan Stroj (vsi provizor-no); za paznike pri okrožnem sodišču v Celju pomožni pazniki Alojzij Peštaj, Ivan B a n n,- Franc Kupec, Valentin Mak, Jakob Lednik, Franc Skale, Mihael Mak, cert fikatista Anton Rijavec in Franc M o č i v n i k (zadnja dva provizorno); za paznike pri okrožnem sodišču v Mariboru pomožna paznika Janez V u z e m, Vekoslav P o t e r č, invalida Franc G o 11 e s, Ignacij Dolenc in certifikatist Martin S1 a č e k (zadnji trije provizorno); za paznike pri okrožnem so- Ljubljana, 14. april* dišču v Novem mestu pomožna paznika Ivan Cesar in Franc Radi, invalida Friderik Knafeljc in Anton Štine, certifikatista Anton Štimec in Ferdinand Hoischer (zadnji štirje provizorno); za paznici Nežika Bakše v Ljubljani in Longina Ogrizek v Noveia mestu (obe provizorno). * Užaljeni dr. Brejc. Povodom ime« novanja dr. Baltiča za predsednika pokrajinske vlade za Slovenijo, objavilo je glasilo SLS. »Slovenec* uvodni članek, ki je vseboval napad najnižje vrste na osebo in čast novega predsednika, katerega jc hotel predstavili kot najnesposobnejšega uradnika pod božjim solncem. Tiste dni se je po Ljubljani takoj govorilo, da je napisal ta članek dr. Brejc in »Jutro* jo v. dnevni notici, kjer je imenovalo ta članek »infamen napad* registriralo te govorice in omenilo, da jc ta avtor lega članka dr. Brejc. Ta se je pa radi tega čutil užaljenega in vložii takoj tožbo proti neznanemu piscu omenjene no,:ee in našemu listu. Hotel je vedeti na vsak način pisca notice. V našem uredništvu se jc vršila hišna preiskava, bili so zaslišani naši uredniki in celo tiskarniško osobje. Ker pa pisca ni mogel izslediti, tožil je našega odgovornega urednika radi ža-ljenja časti, ker je priobčil notico, v kateri se očita, da je dr. Brejc avtor NARODNO GLEDALIŠČE. Drama: Petek, 15. aprila: Galsirorthy: Borba. B. Sobota, 1P. aprila: Kor-ec: Mrakovi. B. Nedelja, 17. aprila: Galsvrorthv; Borba, i Znižane cene.) Izven. Ponedeljek, IS. aprila: Sferindberg: Gospodična Juliia; Bvaco: Dcn Pietro Caruso. Red A. O p er a: Petek, 15. aprila: Ruski umetniški večer. Izven. 5k>bota, 16. aprila: Puccini: Tosca. E. Nedelja. 17. aprila: Parma: Zlatorog. Izv. — Almauzh jugoslovanskih žen. Naša pisateljica Zofka Kveder-Demetrovu: je izdala lep almanah, ki naj nam podaja nekak pregled sedanjih jugoslovanskih pisateljic. <-AImanah* je pravzaprav nadaljevanje »Jugoslovensko žene?, ki je prenehala izhajati, ker je bilo med jugoslovanskim ženstvem premalo zanimanja zanjo. »Jugoslovanska žena* je bila prav lepa revija, ki je dostojno predstavljala kulturno delo naših žen pred svetom. Začela je izhajati med vojno ob času dekla-racijskega gibanja pod naslovom »Ženski svet*. Po prevratu so ie spremenila v »•Jugoslovansko ženo* — in zdaj imamo pred seboj almanah. »Jugoslovanska žena* jc imela med Slovenkami komaj 34 naročnic, dasi je prinašala stvari, ki so bile tudi za naše žene važne. »Almanah* stane SO kron in je želeti, da bi Slovenke posegle po njem. Našle bodo v njem zanimive stvari. Prof. Heneberg piše o Ani Vidovie, jugoslovanski romantičarki, ki se ie pojavila med Ilirci kot pesnica svoje dobe. Izid jra Sekuličeva, znana srbska pisateljica, ima v almanahu sliko »Iz pro-šlosti», lep spomin na vojno. Mira Ko-čonda poroča o mednarodnem ženskem kongresu v Kristiianiii. Marica Nadliško-va piše o Trstu. Milica Jankovič je zastopana z nekaj aforizmi. Adela Milčinovič razrešuje v »Neučtivih pismih* moderen problem moža in žene. Marija Horvatin ima lepo sliko iz življenja ene iz tisočerih. Tugomila piše v borbi ženej ki se bori ia rešitev. Krasne pa so »Tužaljke*, ki jih jo napisala urednica sama. Koroška, Triglav. Vipava, Snežnik, Postojna-Idrija, Trst, Gorica. Istra, Reka, Zader — vse to je prikazano nam v tako živi sliki in s tako foplhn čustvom da bi naj ne bilo Slovenke, ki bi tega ne čitala. Zato priporočamo c Almanah*. — «Vesna» Meseca majnika začne izhajati nov- ilustriran list »Vesna*, ki bo posvečen našemu družinskemu in družabnemu življenju. »Vesna* bo mesečnik, kakor je bil bivši »Slovan*, samo da bo bolj liogato ilustrirana; sodelovali bodo sami domači slikarji in bo poleg leposlovja priinašal odstavke o naših domačih vezeninah, o interijerju, o modi in sploh vse. kar zanima moderni svet. V tem oziru bo nadomestil vse tuje liste in bo po svoji zunanjosti najlepši salonski list. Prinašal bo poročila iz drugih slo vanskih dežel, iz Pariza in drugod. Želeti je, da bi našel list dovolj odjemalcev med našim občinstvom, da bi mogel kot kulturna umetniška moderna revija vršiti svojo dolžnost v naši javnosti. — Samoznaki slovenske stenografije, setavil profesor Adolf Robida. CeDa 8 kron. Založil A.Janožič, Ljubljana, Flo-rijanska ulica 14. Ta priročna žepna knjižica, ki obsega vse potrebno samoznake, je izšla v mali. zelo lični in prikupni žepni obliki. Tiskana je fin papir. Avto-gram je prav mojstrsko dovršil profesor Osana. Knjižica se dobiva v vseh knjigarnah. —Pomladanski koncert »(Ljubljanskega Zvona» (v ponedeljek v Unionu) prinese skoro izključno nove, večinoma v narodnem duhu pisane pesmi, ki bodo v kratkem izdane in jih bodo rada prepevala pevska društva. Zanimale bodo posebne skladbe na narodnem besedilu iz Štreklja. — Vstopnice za koncert se dobe v Dolenčevi trafiki (Prešernova ulica). Preskrbite si jih pravočasno! k — Knjižnica grofov Zrinjskih. Društvo hrvatskega zmaja ;o nameravalo o priliki 2501etnicc smrti "Zrinjskega in Fran-kopana otvoril! rodbinsko knjižnico grofov Zrinjskih. Zal, da se nakana ni mosrla uresničiti, ker se ta knjižnica nahaja 5e vedno v Budimpešti. Knjižnico jc leta 1890. kupila hrvatska vlada ter jo poklonila zagrebškemu vseučilišču. Knjižnica obsega 528 zvezkov in 80 dragocenih rokopisov. Leta 1917. si je mad- žarska akademija znanosti izposodila knjižnico ob priliki prireditve njene razstave. Vkljub ponovnim urgencam jo madžarska vlada doslej šo ui vrnila. Treba bo menda odločnih korakov, da sc dragocena knjižnica zopet vme naši državi Tainosti stare Ljubljane Na stavbišču »Zadružne gospodarske banke* na Miklošičevi cesti nasproti hotela Union, so včeraj popoldne zopet našli tri, zelo dobrj ohranjene človeške okostnjake. Spravili so jih v muzej. Povodom teh izkopin so se začelo po Ljubljani širiti pripovedke o »groznih tajnostih* nekdanjo Ljubljane; govore o raznih tajinstvenih umorih, pripovedujejo, da so nekateri stari ljubljanski gostilničarji, kakor n. pr. oni v nekdanji Slonovi. sedaj Prešernovi ulici na mestu hiše, kjer je trgovina Ranth, zavijali raznim tujim trgovcem vratove in jih ropali. Stari Ljub-. ljančanje so rekli: ^Vratove so jim 5ray- j falib Tudi o teb izkopanih okostnjakih govore, da so bili žrt^e takih roparskih umorov. Kakšna je bila Ljubljana, nekdanja in starodavna pred potresom ua mestu, kier stoji sedaj Union in na mestu stavbi šča Gospodarske banke?... Sedanja Miklošičeva cesta je nastala Seie po potresu na podtesi stavbnega reguiačnega uačrta. Iz Marijinega trga ja preje vodila mimo Frančiškanska cerkve do vocala kavarne» Union mala ozka zagatna ulica. Ob vogalu Uniona je potem zavila v sedanjo Frančiškansko ulico. Na vogalu kavarne Union je stala enonadstropna stara podrtija, nazvaua hiša, v kateri je stanovala neka FiSerica, ki je zelo ljubila mačke in muce. Teh živali je bilo v hiti neštevilno. V hišo je bila vzidana, velika krogla izza francoskih časov. Na mestu, kjer stoji sedaj gostilna Štefan, je bila tudi gostilna. V hiši je bival in umrl. naš starina Valentin Vodnik. Sedanja Dalmatinova ulica je tvorila ozko ziroma manjši uradi 6 ur na dan. Uradne ure 80 določene po dohodu in odhodu pošte in ^ razvidne pri vsakem uradu iz razglasa v prostoru za stranke. * Se en veUk gozdni požar na Gorenjskem. Z Jesenic nam poročajo o novem gozdnem požaru, ki je nastal minulo nedeljo dne 10. t. m. na 1516 m visoki Kopi pri Ratečah. Vrh leži na demarkacijski črti. Požfr je uničil tekom kratkega časa velik gozdni kompleks. Vsled požara imajo občutno škodo naslednji posestniki: Uršula. Kerštajn iz Rateč 30.000 kron, Marko Benet in Janez Erlah vsak po 10.000 kron in Janez Petrič 6.000 kron. Celokupna škoda znaša tedaj 56.000 K. Prvi je zapazil požar posestnik Kuri. Domačini iz Rateč in gasilno društvo so požar pogasili Kdo je bil požigalec, se ne da docmati. Domnevajo, da so to bili nai- .-^.j.u.Dra »uj.nu uu idiuoaujjii ue- markacijski črti, ali pa pastirji, ki so to nedeljo na Kopi pasli ovce in koze. * Državna posredovalnica za delo. Pri vseh podružnicah državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Murski Soboti je iskalo v preteklem tednu od 3. do 9. aprila t. 1. dela 216 moških in 68 ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 172 moških in 83 ženskih delavnih moči. Posredovanj se je izvršilo 124. Dela iščejo: pisarniške moči kovinarji, peki, mlinarji, mesarji, nata karji, natakarice, hotelske sobarice strojniki, kurjači, krojači, čevljarji, dni narji, dninarice, poljedelski delavci, de lavke, bolniška strežnica, vlagalka, pro dajalke, trgovski pomočniki, služkinje kuharice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: opekarji, hlapci, poljedelski delavci, dekle, viničarji, usnjarji, čevljarji, mizarji, kovači, starejša hotelska sobarica, šivilje, vzgojiteljice, služkinje, kuharice, vajenci, vajenke itd. * Stoletnica Napoleona. Doslej se je malo govorilo in pisalo o proslavi stoletnice Napoleonove. Sedaj pa se pripravljajo v Parizu velike svečanosti. Sestavil se je odbor odličnih osebnosti, ki pripravljajo svečano mamTestacijo. Dne 28. t. m. se priredi prvikrat v Trocaderu D'Espar-guesova »Agonija orla*. Predstavi bo pri sostvoval tudi predsednik republike Millerand. Dne 4. maja bo v Notre Dame velika religiozna svečanost. O Napoleonu bo govoril neki vojni kurat, ki je bil v svetovni vojni enajstkrat odlikovan vojnim križcem. Orkester bo izvajal Ber-liozovo simfonijo. Istega dne bo slavnostna seja v Sorbonni, dne 5. maja pa vojaška parada pod Are de Triomphe. Tudi v raznih departementih se pripravljajo velike svečanosti, zlasti na Korziki. Na otok Sv. Helene, kjer je Napoleon umrl, se odpošlje posebna deputacija. * Češkoslovaško-jugoslovanska liga. Kakor se iz Prage poroča, se je v torek zvečer vršila v stari zgodovinski dvorani Staromestne Radnice ustanovna skupščina ?eškoslovaško-jugoslovanske lige, kateri so prisostvovali zastopniki vseh češkosl. pol. smeri in zastopniki umetnosti in znanosti. Navzoči so bili med drugimi praški župan dr. Baxa, poslanik Hribar, polkovnik Popovič, gene: konzul Vukovie, predsedniki narodne sk.^0;ine, narodnega sveta, češke obce ^okolske, mnogo senatorjev, poslancev itd. Skupščino je otvoril župan dr. Basa, nakar so govorili pisatelj Jaroslav Kva-pil. poslanik Hribar in v imenu Slovakov dr. Hodža. nadalje Prokupek v imenu narodnega sveta in prof. Dvorskv. Vsi govorniki so naglašali namen lige, to je po-globljenje zavesti enotnosti ciljev in u-sode obeh narodov, enotnosti dušo in srca, ki bosta nadomestili zemljepisni ko ridor med obema narodoma. Pozdravne brzojavke so poslali ljubljanski župan dr. Tavčar, splitski župan dr. Tartagtia, češkoslovaška komisija v Zagrebu, uredništvo «Riječb v Zagrebu, «Nove Dobe* in »Života* v Splitu, senator Klofač, iz-vrševalni odbor češkoslovaške socialno-demokratske stranke in mnogoštevilna slovenska društva na Češkem. Za predsednika lige je bil izvoljen župan dr. Bax&, za podpredsednika pa častni konzul Roko Bradanovič in vseučiliščni profesor dr. Viktor Dvorsky. Na Češkem se je ustanovilo že devet sekcij lige. Poslanik Hribar je naznanil, da se slična liga ustanovi tudi v Jugoslaviji. * Poletni čas se letos ne obnovi. Kakor poroča zagrebška »Riječ*, se poletni čas v naši državi letos ne bo obnovil. Ta vojna navada se je že v raznih državah odpravila, ker se je pokazalo, da izprememba časa nikakor ne odgovarja koristi, katero se je od te izpremembe pričakovalo. * General Milic komandant v Skoplju. Dosedanji delegat centralne vlade pri pokrajinski vladi v Splitu general Ljuba Milič odhaja v Skoplje, kjer je imenovan za komandanta armijske oblasti. General Milič je fungiral dve leti kot vladni delegat v Splitu. * Smrt ruskega polkovnika. V Sarajevu je pretočeni četrtek vsled kapi nenadoma umrl ruski polkovnik "Vladimir Ivanovič Seljickij, profesor na tamkajšnji ruski kadetski šoli. Dosegel jc starost 46 let. Pogreba se je v soboto udeležil ves sarajevski oficirski zbor in sarajevska ruska kolonija. * Doplačilo za luksuzne vlake. Ministrstvo saobračaja razglaša: Od dne 1. maja 1.1. bo za vse luksuzne vlake, to je za vlake, ki so 6etavljeni iz spalnih in jedilnih ter luksuznih voz ali iz voz I. razreda, doplačati razen redne voznine šc dodatek 25 odstotkov, in sicer tako za vožnjo potnikov kakor tudi za prevoz prtljage. * Za potovanje iz Italije v Jugoslavijo se ne pobira pri nas nobena taksa, ako ima stranka vizum našega zastopništva v inozemstvu za prihod in povratek. Ako ima pa stranka vizum samo za prihod v našo državo, plača za vizum za odho3 takso 10 italijanskih lir v papirju po kur-zu. 8 Mariborski uradniški menzi je bil na zadnji seji mariborskega mestnega sosveta na predlog demokratov odpuščen ves dolg pri mestni občini. Za predlog so po daljši debati glasovali tudi zastopniki ostalih strank. - Pri zdravilišču v Rogaški Slatini je razpisano mesto ravnatelja. Prošnjo je vložiti do dne 24. t. m. pri poverjeništvu za javna dela v Ljubljani. Podrobnosti so razvidne iz razpisa v »Uradnem listu* št. 38 z dne 14. aprila. * tjiUi'4 jtt V v t ojifc* i.w gaSkl Slatini dne 12. t m. vojni invalid Miroslav Ditmajer, rodom iz Rdečega brega pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. Pokojnik je bil v vsakem oziru vzgleden mladenič. N. v. p. * Čigav je klobuk? Mlinar Marija je našla ob državni cesti proti Vižmarjem temnosiv moški klobuk. Čigav je? * Okradeni dijak Babnik!! Pred dnevi smo javili, da je bil dijak Babnik iz Zgornje Šiške pri grabljenju štele v gozdu pri »Mostecu* pod Rožnikom okraden in da mu je neki mlad fantek odnesel suknjič, zimsko suknjo, telovnik in samoveznico. To izvestje ljubljanske policije pa temelji na napačnih informacijah. Glasom seznama policijskega ravnateljstva z dne 2. 4.11. so bile te stvari najdene in policijskemu ravnateljstvu izročene še isti dan. Dijak K. nam je sedaj sporočil, da je on te stvari našel in po polurnem čakanju na licu mesta odnesel na policijo. Detektiv se zastonj mučijo izslediti tatu. * Karijera Bajerskega Matevžka. Ba-jerski »Matevžek* ali drugače Avsec Matko, pristojen v občino Stari trg pri Rakeku, je začel po končani vojni kari-jero verižnika in izvozni čar ja. Vedno je bil na poti med Trstom in Ljubljano. Izdajal se je za »veletrgovca*, in bil je res premeten veleverižnik, ki pa je imel. kakor večina verižnikov, v zadnjem času silovito smolo. Zateči se je moral k metodam, ki pridejo kmalu v kolizijo s kazenskim paragrafom. Po Dolenjskem, zlasti okoli Metlike in drugod je več ljudi opeharil za večje vsote in sedaj ga išče ljubljansko deželno sodišče. V Ljubljani je stanoval »Matevžek* v nekem hotelu. Na vratih je imel bleščeč napis: »vele-trgovec*. * Tatvina denarja. Vianjegorčankl Boh Ani je nekdo v Putrihovi gostilni na Dolenjski cesti izmaknil denarnico t 1200 kronami " Nezgoda. Posestnikov sin, 121etni Janez Klobčič Iz Zlatega polja pri Kamniku je gnal kobilo na vodo. Kobila se mu je splašila in Klopčič je tako nesrečno padel na tla, da si je zlomil nogo v desnem stegnu. Takoj so ga pripeljali v ljubljansko bolnico. * * Okuževčllec. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je te dni zagovarjal neki gostilničar radi spolnega okuženja več oseb. Obsojen je bil na šest mesece^ zapora. O VZGOJI OBRTNEGA IN TRGOV-1 leiiti, prosimo, da prijavijo svojo vtfehff- tfabsburgovi načrti Izjave razkralja o velikonočni avanturi. Dopisnik pariškega «Exeelsiorja* je imel razgovor z bivšim cesarjem in kraljem Karlom, ki je dejal, da ne bo nikoli pozabil veselja, ki je žarelo na obrazih prebivalstva, ko je prišel na Madšarsko. pa tudi ne solz. ki jih jc videl, ko je je odpotoval. Na vprašanje, kake obveze napram svojem narodu je prevzel, je odgovoril, da obstojajo med njim in njegovim narodom močne vezi, ki se ne dajo raztrgati, dasi to hočejo storiti najzlobnejše sile. «Naj udarijo — je vzkliknil Kari — sovražniki, kamor hočejo, vezi, ki me spajajo z mojim narodom ne morejo pretrgati.* Na vprašanje dopisnikovo, ali je res, da je dejal Horthyju pri svojem prihodu na Madžarsko: »Ne ustrašite se posledic! Francija je za menoj!* jc cesar odgovoril, da nikoli ne bi rekel teh besed; pri tem pa se je prvič, in sicer zelo pomenljivo nasmehnil. Dopisnik je v-prašal Karla, kdaj tio prišla ura, ki jo predvideva mala aM«ir.*a, da bo Osrednja Evropa zgubila ravnotežje. Cesar Kari na to ni odgovoril. Na ponovno vprašanje je dejal: »Jaz nisem imp3-rialist*. Novinar je vprašal dalje, kako politiko bi vodil pri svojem eventualnem povratku v Budimpešto. Izjavil je-»Dobro veste, da tega ne morem povedati. Vi tudi veste, v kakem položaju se nahajam v Švici. Postavili me bodo pred vrata, zakaj povedal sem že preveč.* Nato je nadaljeval: »Danes zjutraj sem slišal, da mi pripisujejo razne izjave, ki sem jih baje podal Med drugim pravijo, da sem dejal, da se dežele, ki so nekdaj tvorile monarhije, odtegujejo nemškemu vplivu in da se obračajo k Italiji. To je nezmi-sel.» — »In Avstrija?*, je vprašal časnikar. Karel je nadaljeval: c Avstriji mi trga srce. Je pa še ena stvar, o kateri bi rad izpregovoril par besedi, Moja domovina je začela izgubljati avstrijski značaj. Zelo hvaležen bi Vam bil, ako bi hoteli apelirati na veliko-srčnost in pravičnost Francije v korist nasledstvenih držav moje monarhije.* Časnikar sklepa jz vsega razgovora z bivšim cesarjem, da se je Karel povrnil v Švico z gotovimi načrti. V Madžarski bo v kratkem parlament razpuščen. ker njegovi člani baje ne predstavljajo več faktičnega stanja v deželi. Razpisane bodo nove volitve, k.« kor na Grškem: za kralja ali proti njemu. Nobeno drugo vprašanje ne pride tukaj v poštev. ~ Računajo s tem, da bodo Karlisti prišli na površje in do vlade. Kraljica Žita bo največja volil-ka. Volitve bodo kralju prinesle sijajno zmago. Potem bo stopil Habsburg pred veliko antanto: »Konstantin se jc povrnil domov pod enakimi pogoji. •Jaz se ravno tako vračam. -Mali ant;'siti pa bo dejal: »Sedai pa midva!* SKEGA NARAŠČAJA NA HRVATSKEM. (Poročilo o delovanju •Hrvatskega Radiše*.) Iz poročila o letošnji skupščini društva »Hrv. Radiše* v Zagrebu je razvidno, da koraka »Hrvatski Radiša* z vedno večjim poletom udejstvovanju svojih ciljev, to je odgoji trgovskega in obrtnega naraščaja in širjenja veselja do dela. To društvo so ustanovili in vodijo obrtniki in privatniki, ki se brigajo za vzgojo obrtniškega stanu. Ze danes je »Hrv. Radiša* najlepše sistematično zasnovana in najuglednejša trgovska in obrtna organizacija vzgoje, dela in inicijative v državi. Ogromni napredek v tako kratki dobi vzbuja pozornost v vseh jugoslovanskih trgovskih in obrtnih krogih. Društvo je imelo leta 1918. samo 1103 člane, danes jih šteje 5500. Društvena imovina je znašala leta 1918. okrog 98.000 K, letos pa že 1,193.527 K. Društvo je priredilo preteklo leto v Zagrebu in provinci 55 sestankov, anket, predavanj in konferenc. Celokupno delo »Hrv. Radiše* se deli približno sledeče: a) skrb za nameščanje in nadaljno vzgojo obrtniške in trgovske omladine; b) podpora začetnikom, trgovcem in obrtnikom; c) propaganda potom predavanj, anket, izložb itd. d) organizatomo delo društva; e) pridobivanje sredstev za bodoče delo in za razvoj društvenega delovanja. Društvo je namestilo v zadnjih dveh letih 1148 dečkov-vajencev v različne obrti in je potem skrbelo za nje s tem, da je vodilo evidenco o teh vajencih, da je dopisovalo z mojstri in jim dajalo potrebne nasvete, da je stalo v zvezi s stariši gojencev, s poverjeništvi in delovnimi odbori in pomagalo z nasveti, priporočili, kreditom itd. Poročali smo že, da dela društvo z največjo žflavostjo za ustanovitev in gradbo «Radišinega Doma*. Obenem je stopilo s sokolskimi društvi v stik in jih naprosilo, da prevzamejo vajence in gojence v svoje vrste, da jih vzgajajo v narodni zavesti, v disciplini, ter da podpirajo njih telesni razvoj. Sokolska društva so se radevolje odzvala prošnji in tako telovadi pri Zagrebškem Sokolu že nad 100 vajencev, ki jih je »Radiša* tjakaj dirigiral.^ Propagandi dela je bilo posvečeno preteklo" leto mnogo anket, sestankov in predavanj, ki jim je bila glavna tema: organizacija dela na vseh poljih Po vzorcu Masarykove akademije dela vodi »Radiša* boj nedelu, nesmotre-nemu delu in nepoštenemu delu. Organizacija društva je danes tako daleč izvedena, da šteje poleg centralnega društva v Zagrebu še tri po-dnižnice v Sarajevu, Bjelovaru in Gospiču. potem 28 delovnih odborov in 149 poverjeništev. »Radiša* se dobro zaveda, da je treba za odvajanje novih možnosti zo-služka v obliki močnih, prvovrstnih obrti in industrije inteligentnih mojstrov in izurjenih pomočnikov. Zato je edina prava pot, začeti od malega drevesca, to je od vajenca, ter ga voditi z umnimi nasveti v življenje. Pri nas je vzgoja obrtne in trgovske omladine še več ali manj v povojih. Radi tega bi bilo želeti- da se obrnemo na »Radišino* pot. »Radišina:- propaganda dela je tudi pri nas nad vse potrebna. Posnemajmo Hrvate v onih dobrih stvareh, y. katerih še zastajamo za njimi. bo društvu »Merkur* pismeno ali ui starano do ponedeljka dne 18.t. m. Drušl vena pisarna: Gradišče 17/1. Gg. člane 00 ozar-iamo na veliko važnost tega tečaja lin jih vabimo, da se v čim večjem števili 1 pri-glase. Pričetek in kraj tečaja bom<> pravočasno objavili k —• Jugoslavija in kmetijska razstava v Pragi. Gospodarsko-finančni komlse ministrskega sveta je — kakor smo tže poročali — na predlog ministra za lanetij-stvo dovolil za udeležence kmetijslce razstave v Pragi podporo v znesku »480.000 kron. Podpora je namenjena kmetovalcem vse naše države. Od Slovencev je- bo deležno kakih 30 kmetovalcev in nekaj kmetijskih strokovnjakov, v prvi vrsti takih, ki delujejo na prosvetnem polju, Vsi udeleženci imajo tudi prosto vožnjo ma vseh naših železnicah. = Prost nvoz mineralnih olj. Glasom razpisa ministrstva za prehranoi in obnovo dežel z dne 5. aprila 1921., št. 997. O. M U., so dovolitve za uvoz mineralnih olj iz inozemstva ukinjene. Odslej sme vsakdo, ki se izkaže, da ima proto-kolirano firmo, ter da jc plačaj predpisani davek, uvažati mineralna olja brez privolitve imenovanega ministrstva, oziroma njegovih odsekov. = Vporaba starih živinskih potnih lis« tov. Vsled odredbe ministrstva za finance je vporaba starih živi ustih potnih listov brezpogojno prepovedana V bodoče se smejo izdajati le novi živinski potni listi, ki so kolkovani. = Energična akcija proti Mesarjem V Zagreba. V Zagrebu se pripravlja energična akcija proti mesarjem, ki nočejo prodajati govejega mesa. Vgem mesarjem, ki ne bi do dne 18. t. m. pričeli zopet prodajati sovedino, bodo odvzeti lokali. Borza 14. aprila Zagreb, devize: Berlin 228.50—22ft, Milan 675—680, Newvork 142, Praga 199-200, Švica 2490, Dunaj 23—23.05, Pariz 1012—1015, Budimpešta 51.25, London 560—561. Valute: dolarji 139—139.50, avstrijske krone 22.50—23, rublji 75—84, češke krone 193, franki 1010, marke 224-227, Ure 660—665, leji 225—227, turško zlate lire 500. Blagovna borza: oves 420—480, koruza 440—435. denar blagu 10000 10150 760 766 450 460 285 290 635 646 830 = Dovoljen izvoz konj. Ministrski svet je dovolil izvoz 2000 lahkih konj Ministrstvo poljoprivrede določi, iz katerih krajev se smejo prodati ti kor.ji, r= Oskrba z domačo soljo. Ministrski svet je razpravljal danes o tem. kako bi se oskrbela država izključno s soljo lastnega proizvoda, ker imamo na Kreku pri Tuzli saline, ki lahko dajejo toliko soli, da bo ž njo krita potreba za celo državo. = Volitev ljubljanskega občinskega agrarnega odbora za barje. V nedeljo dne 17. aprila 1921., ob dveh popoldne, se vrši v šoli na Barju volitsv v občinski agrarni odbor. Pravico voliti v ta odbor imajo vsi oni interesenti iz Črne vasi, Ilovice, Havptmance, Ižanske ceste itd., ki so vpisani v ta volilni imenik. Člani, vpisani v 1. in 2. kategoriji, tvorijo prvo volilno skupino in volijo po enega odbornika in vsakih 10 v imeniku vpisanih vo lilcev. 3., 4. in 5. kategorija v tozadevnem imeniku ni zastopana. = Ljubljanska mestna pota In stradoni se oddajo potom javne dražbe v zakup, in sicer: na Bovici, Hauptmanci in Cmi vasi v nedeljo dne 17. aprila 1921. ob 4. uri popoldne pri šoli na Barju: v Trnovskem predmestju dne 25. aprila 1921. ob 10. uri dopoldne pri mitnici na Opekarski cesti, travniki na ljubljanskem Gradu pa dne 28. aprila 1921. ob 10. uri dopoldne na Gradu. — Podrobnosti zaradi košnje teh parcel so izvedo ob uradnih urah pri gospodarskem uradu mestnega magistrata. = Slovensko trgovsko droštvo »Merkur« naznanja svojim članom, da priredi v prihodnjih dneh tečaj o carini, setavlja-nju deklaracij itd Tečaj bo trajal približno 14 dni. Trgovce in trgovske nastav-ljencc. ki se nameravaio teza tečaia ude- Banka za Primorje * . . 930 940 Hrvatska eskomptna banka • 1520 1540 Jugoslavenska banka « » < 590 617 Ljubljanska kreditna banka • 960 Eksploatacija drva « • » • 1650 1900 Slavonia • 1270 127» Srpska banka '50 755 Treovsko-obrtna banka » » 405 410 Jadranska banka ; .... ^ 2100 Gutman . 1400 14oO Praštediona Narodna šumska industrija . Rečka ptička banka . . > i Banka Brod na Savi . » » Narodna banka . * » t. . Ljublj. strojne tov. in liv. . Beograd, valute: dolarji 35.10-— 35—20, funti 137—138, franki 248—25«. liro 168—170, leji 57—57.50, levi 42.50— 43.50, marko 56.50—57, češke krone48— 49, avstrijsko krone 6—6.40, napoleon-dorji 118—119. Devize: London 140— 110.50, Pariz 254—255, Ženeva 615—620. Berlin 57—57.50, Praga 50—50.50, Dur.aj 5.85—5.90, Milan 169—170. Dunaj, devize: Berlin 993—999, Zil rich 10.775—10.825, Budimpešta 224.25— 220.25. London 2460—2480. Milan 3025— 3045, Praga 862—S68, Newyork 627—631. Varšava 76.50—78.50, Pariz 4415—1445. Sofija 735—745, Zagreb 434.50—438.50. Valute: marke 996—1002, francoski fr. 4420—4460, švicarski franki 10.675-10.725, ogrske krone 220—222. dinarji 1724-1741. liro 3020, funti 2140—2460, poljske mar. ke 81.50—83.50, češkoslov. krone 860.50-861.50. Berlin, devize: Italija 30-1.65—305.35, London 245.50—246, Newyork 62.98— 63.12. Pariz 444.55—445.45. Švica 1086.40-1088.60, Dunaj 18.73—18.77, Praga 86.275-86.475, Budimpešta 22.375—22.405. Ziirich, devize: Berlin 9.25, Newroi'k 5.79, London 2258, Pariz 41, Varšava 0.725, Milan 26.20, Praga 8, Budimpešta 2.10. Zasreb 4.10. Bukarešta 9.80, Dunaj 1.70. Praga, devize: Berlin 115.75—117.25. Ziirich 1258.50—1261.50. Milan 346—35?. Pariz 516.50—519.50, London 28450— 286.50. Beograd 201.50—203.50. Bukarešta 122.25—123.75, Dunaj 11.10—12.10, Varšava 8.68—9.68, Zagreb 50^0—51.50. Budimpešta 25.25—26.25. Valute: marke 117.75—117.25, lire 343—345, francoski franki 513.50—516.50. funti 262.50— 284.50. dinarji 192.25—194.15, leji 122.2.1-123.75, avstrijske krone 11.10—12.10. poljske marke 8.60—9.60. Vremensko poročilo Linb!|ana SOG ra nad morjem D aa 14. april a s L n ,r % e< I! B« U o o > • b-3 Vetrori Nebo 7. nri 14. ari H. ari 7SS-0 790-1 728-4 8 0 brez Tetra 15*31 ar. jogzp. 10-s j fil.jip. red iata oblateo •1. dež Sradaia vEersjinja temperatura U S, nooniln« 15 Vremenaka napoved: deževno jofcio vran« Solnce nhaia ob 6-14 zabaia ob 18-47 Lastnik in izdajatelj Konzorcij .Jutra", (Tcfcovorni urednik .Vit E. 3efefte. 210.000 \ lrima angleškega t vreči tb po 100 kg bruto za neto, ga carin j eno, od skladišča Ljubljana itaL Ii r 4-80, pri nadrobni oddaji Lir 54- —, ereni tudi v SHS valuti. Vpraša se pri: COLONIALE OLAN-DESE, TRST. 636 10-3 Dl 1AGO BESELJAK Anond nI In informafinl zavod, Ljubi Jana, Cankarjevo nabr. e. 109 Iščeta se 664 ^ dva mlinarska vajenca za trg« >vskl mlin. Plača po dogovora. Event. g« i sprejme tadi mllnarsU pomočnik . Ponudbe na Anončni zavod DRA GO BESELJAK, Ljubljana. z mesarij o, inventar, hlev, gospodarsko poslopje,, klet, pralna kuhinja, klavnica, ledeni <4 i itd. na periferiji Ljubljane PB^ se prodd. Ponudbe i»od ^Stanovanje takoj" na Anončni zavod DRAGO BESELJAK, R/83 Ljubljana. 673 2—1 t | Bmenhaosho strojno 8 o lj e Olj«, lahk:o, ta vretena; olje za transmisije; olje, strojno za poljedelske stroje; olje, stroj no za težke stroje; Olje za avtomobile, lahko; olje , n , izredno težko; 5 olje za cilindre; S Olje proti prahu. 67 104—69 § Glavna zaloga: , Rita i Zanki, t i o. z. s prej A. Zanki H™ sinovi. Prostovoljno gasilno društvo v Brežicah naznanja tužno vest, da je naš velezaslnžni član in načelnik Posavske gasilske župe, tovariš Anton Haller v sredo zvečer smrtno ponesrečil. Pogreb pokojnika se vrši v soboto, dne 16. aprila ob 15. nri v Brežicah V Brežicah, dne 13. aprila 1921. 675 Prostovoljno gasilno društvo Brežice. Eama za oMib uozlffie poceni in kolesa prevladi z gamo David Walz, v barakah nasproti obrtne šole. 671 2—1 jI ima suha, cepliena, se dostavljajo v Ul HB| vsaki množini tadi na dom. Sprejme se tadi vsaka druga prevožnja. M. Je-ran 616, Karlovška cesta 8. 627 3-3 Posavska gasilska župa naznanja vsem bratskim društvom, da je njen neutrudljir načelnik, tovariš Anton Haller iimnate vezalk« za devlje, kvačkaneo, dli«6e milo, glav-ntk« za Sesanj«, otrodje se-salke, žlioe ln vllloe lz aln-mlnlja priporoča 641 3-2 Osvald Dobeic, Lgubljana Sv. Jakoba trg 9. Čevlji vseh vrst, moški, ženski in otročji, se dobe po najnižjih dnevnih cenah pri znani tvrdki ALEKSANDER OBLAT, LJubljana, Sv. Pelra cesta It. 28. SazpoSiiiafo te pa povzetja pt vssm kraljestvo. Kupi se decimalna tehtnica, r Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. * — inserirai v Jutru" % I Cigaretni papir Olletofasn „PtM" Abadle, Altesse, Club i0*f„ r knjigah, nadalje strodnloe Jakobi, Lamo ia Sadlks priporoča 642 3—2 Osvald oobeic, Ljubljana Sv. Jakoba trg 9. pri se takoj sprejme Miarjo dr. Karla kMtinm v Lj ubij ant Pogoji po dogovoru. 658 Sklicujte se pri svojih naročilih na oglase v „Jutru"! ela zaloga čevljev se radi opustitve tega predmeta sknpno po fakturni ceni proda. , Jtaslov pove uprava ,Jutra". 656 5-1 na službeni poti smrtno ponesrečil. Pogreb pokojnega se vrši v soboto, dne 16. t. m. ob 15. uri v Brežicah. V Brežicali, dne 13. aprila 192 L Posavska gasilska žnpa. \y[pjA\ ud efeueofeu oqop es Naročajte dnevnik „Jutro"! '81 ®oiin B>|sjoapo|O>| feuBf|qnI"] 1U3W3Ud O Al p« IPi eAjeg Z9UJIJ Vabilo na subskripcijo novih delnic Strojnih tovaren ln Uvaren d. d., Ljubljana. Dovoljujemo si Vam naznaniti, da je upravni svet sklenil na podlagi pooblastila občnega zbora provesti zvišanje delniške glavnice od K 10,000.000-— na K 15,000.000-—, z izdajo 12.500 novih delnic po K 400'— nom. ▼ sknpnem zneskn K 5,000.000'—, katero glavnico se bo porabilo v prvi vrsti za zgradbo nove zvonarne in sploh za razširitev obrata. Občnemu zboru se bode predlagala za 1. 1920. 7% dividenda, kar dokazuje primerno rentabiliteto v podjetje naloženega kapitala. Javna subskripcija se vrši pod sledečimi pogoji: 1. Dosedanji delničarji imajo pravico prevzeti na podlagi treh Starih po eno nOVO delnico po K 600-— tel quel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 2. Novi delničarji dobe delnice po K 850-— tel quel, ki se morajo takoj pri podpisu polno vplačati. 3. Nove delnice so deležne čistega dobička za leto 1921. ter opremljene s kuponom za leto 1921. 4. Subskripcija se vrši od 15. do 25. aprila 1921., in sicer pri: a) Jadranski banki, i. s. pri podružnicah: Ljubljana, Kranj, Celje, Maribor, Zagreb, Beograd, Sara- jevo, Split; b) Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani ter pri podružnicah Ptuj in Brežice; c) Zadružni zvezi v Ljubljani; d) Zadružnih zvonarnah v Ljubljani, župnišče sv. Jakoba. 5. Za nedodeljene delnice vplačani zneski se povrnejo subskribentom takoj po izvršeni dodelitvi brez obresti. 6. Beparticijo delnic si pridržuje upravni svet po končanem subskripcijskem roku. V Ljubljani, dne 15. aprila 1921. \ Strojne tovarne in livarne, d. d. v Ljubljani. Vinko Majdič 1. r., predsednik. 668