Uto Lx£ ŠL HbŠ LfrtlfauuL i^r :% Bereaibra tm Cena Din 1.- iznaja vaak dan popoidD*, lavaemil neđetje ts praznik« — limcati do 80 petit vrst A DId 2, oo 100 vrst * Dm 240, oo 100 do 300 vrat a Dfta *, wwb} tnssrmtl petit vrsta DId 4.—. Popust po dogovoru, Insermtnl dave* posebej — »Slovenski Narode veija meseCno ▼ Jugoslaviji Din 13«—, sa tnosemstvo Dio 2&—. ftofcopial ss ne vraCaJa PBKDlflftTVO fM HMATNIOTVO UCBLJAMA, mmmmtmm sstaa stav. ft Tuha\«; n-a, *!-**• •*-•*, Sl-M si Sl-M Podru ft ot ee : MARIBOR mnissinsjrfirjtTS 3b — NOVO ICESTO, LjuDija;j*iui c. telefon st. 96 — CELJU, rsljsso uredništvo: Stroesmajrerjeva ulica 1 telefon St. 65; podntSAica oprave: Kooeoova oL 2, telefon si. 190 — JKSEN1CB: Ob *ouxivcru 101. Postu* hnmtinloa ▼ Ljubljani st 10.351 Izjava finančnega ministra: Državni proračun povisan za 1*27 milijarde Sinoči je Hnančni minister predhriOl pređlog Nvega pr—arfiuaa nar+dul steupičini — Proražmi znaia 12 tnUlfard 180 mUiHmov — Fiaaafal ntalster pm*/i, da m đavki ne bodo posebno po« vilali Beograd, 20. novembra, r. Snoči je finančni minister g. Dušan Letica izro-čil predsedniku narodne skupščine prcdlog proračuna in fmančnega zakona za leto 1938/39. Ob tcj priliki je dal nov.narjem daljšo izjavo, v kateri pravi med drugim: Pretilog: driavneg-a proračuna in finan-fcnegu zakona za leto 193S/39 je bil pravo-ćasno šesta vi jen in danea predložen narodni sknpščim v skladu z določbami ustave. Predloženi proračun je uravnotežen in znaša 12.180 mi lijo nov dinar jev, to je sa 1 milijardo '-*70 milijonov ve* kakor seda-nji r>rora4>un. Ravnotežje v novem proračunu je doseženo brer novih pirora£uriskem poštovanju, torej glt^de na ra<*un obratne^a kapitala g'lavn« državne blagv.ine je bil doaežen suficit, ki znaša 46,147.04 5 rtin. Ne da M se uda jal neumjeatnemu optimizmu morem vendarle ugot oviti, davla-gam novi predlcg drtavnega proraieuna za ! leto 1938'39 pod ugodnejšimi perspektiva-mi za oodoćsno^t. Zato moremo pri&akova-ti, da se bodo tuđi prilike, od fcate>rih bo odviana njfegova pravilna i2WTein (+ 326.035 L>in) pisama kral-levih redov «••■•• ■ ■ 522.879 Din (-h 3^80 E>in) razni iadatki .......... •, 27,856.328 Din (—> 2. Ppkojnine: •••«...... , . 1.018,716.200 Din (+ 2.716.200 Din) S. Invalidnine: .,........ * 103.490.835 Din (—) 4. Drtavnl dol^ovi:........ . 1.015.073.936 Din (— 4.823.069 Din) 5. Ministrstvo pravde: ....••• , . 394.8S2.600 Din (-f 35,430.700 Din) 6. Mini^trstvo provfete:...... . 939.134.374 Din (-h 68,388.096 Din) 7. MSnistntvo zonaJlJrti tMđevt......15r.918.865 Din (f 7,239.683 Din> 8. Mlnistrstvo notraii|*h Lidev; •.....242,633.429 Din (+ 20,596.857 Din) poveljstvo žandarmerije: • » a § • * , • 358,523.740 Din (+ 42,282.709 Din) ». Mlnistrstvo ffnanc: .......,. 837,138.150 Din (+ 90,370.380 Din) !•. Mlnl»tr«tvo vojske:......# . 2.772,165.957 Din (+ 313,000 000 Din) 11. Mintotestvo ss sgradbe:...... 215,245,5?6 Din (+ 41.421.591 Din) 12. Mteimtmtvo ■» pnmaeti • ♦- m • • . • . 4^,395.993 D'n (+ 12,301.460 Din) gradnja železnic: . • •.......252,172.281 Din (+ 63,302.991 Dn) uprava drž. železnie:......t . 2.206,842.983 Din (+ 307,941.606 Din) reftna plovba:............94,744.938 Din (+ 2,331.628 Din) 1S. Mlniatrstvo za pofite:........418,105.159 Din (+ 38,726.748 Din) 14. Mlnistrstvo za kmetljstvo: ....... 126.481.46y Din (+ 16,538.357 Din) 15. Ministrstvo za trgovino:.......51,580.S28 Din (+ 6.500.000 Din) 16. Jftflnistrs+vo «ox<1ov: .......457.5S0.762 Din (4- 166.031.668 Din) 17. Minlstretvo &oc poiitUce: . . « . # . . 244,995.850 Din (+ 25,000.000 Din) 18. MTnistrstvo telesne vz^oje: .... 6 . 18,864.695 Din (+ 6,100,000 Din) 19. Rezervni krediti: .......* , . 40,000.000 Din (—) SKUPNO: ..........12.180.0o0.000 D^n (+ 1.270,000.000 Din) Zauntiira Cfiautemnsavi vladi Pariz, 20. nov. Snoči se je v parlamentu nadijevala in končala debata o vladni po-litiki. Pariški po>Iaiiec Doirwui^e je zahte-v;:1 od vlade, da zaSčiti mir. Posebno je graH! počasno«? vlade pri razkrivanju raznih atesitatov. ObžaJuje rudi, da je o^tal neMoja^njen ntentat na Mavasina in generala Milerja Ćudi se, zakaj se vlad^ ni mu-dilo s hišno prciskavo v poslopju, ki jja je imelo v najermi sovjetsko veleposlanstvo. Natr> je pred>c^nit- Hrrriot prečital dve rcsoluciji in sicer ero, ki izreka zaupnico vladi in jo je vloži' radiValtiosocialistični kh:b, drugo je pa v!ažil Chiappe. ki r>oziva v^ndo, naj se rtrese marsističrjih vplivov. Parlament je nuto s 399 proti 160 glasmvm izgtasoval vladi nmpnico Berlin, 20. nov. Beri mrki krojji so Del-bosov govor sT»rejeli mirno, vendar z re^er-vam i. »Diplomatlscho KarresrK- tdenr« piSe. Ja ni verjetn >, da bi se kolektivna varnost Uhko okrepila s 51. 16 pak-a DN. Sicer pa bi iz veri teg-n deLa govoTa neni^iti diplomatski krogi IaKko v?e druge ideje Delbosove-«a govora proglasili za svoje. Posebno se poudarja, da vsi narodi žcie mir in da ni-kdo ne misli groziti Franciji. Pi^oč o poto-vanj« Delbosa v srednjo Evropo pravi liat, da je prićakovati, d-a Dclbos na tem poto-vanju ne bo zagovarjal kaicih posebnih na-črtov. »LokalaTi7eiger« pozdravlja Delboso-vo misel, da se mir ne more kupiti z cerekanjem tega, kar komu upravičeno pripada. Tuđi v španiji bodo odlcčil! struneni nlini Sarngosa. 20. nov. A A. Po vesteh prvih izvijme ac zdi dt so nacionalisti prestavi-1i svoje čete na aragonsko fronto, madrid-sko fronto pa od Somosicre do Jarame pre-pr^-^li 7. -aparati za stninene plire. Nacio-na'isttč-no pove!jsfvo ob javlja da se nacionalisti teh sredstev ne bodo posluži!!, teda bodo nnnje odgovorili z istimi sred-stvi. če bi jih republikanci začeli uporab-ljav Madrid, 20. nov. A A. Napad: n« neka te-re odseke madriJske fronte so bili oštro odbiti. Salamancd. 20. nov AA. I/ blizine generala rranca se izvc, da bo re2im generala Franca finalu priznalo već evropskih in am^rišJc"!, Jržav. Barcelona, 20. no\. A A. Vojno ministr-stvo je objavilo, da s<> nagionalistična le-tahi včeraj bombardirala vh«; Buiaralos. LTbitih ie bile 16 oseb. SO pa ranjenih. London. 20. nov AA. Tukajšnji dij>k>-nmtski kro^i izjavljajo, da je sovjetska vlada obvestila vlado v Barceloni, da ji ne more već poiiljati orožja in voiakov-, ker se mora pripravljati na možne zaplete na Daljnem vzhodu. Madrid, 20. nov. AA. Da bi preprečili šir-jenje nalezljivih bolezni, je vojaško povelj-stvo v Madridu ukazalo vsemu pivehival-stvu. da se mora podvreoi obveznemu cen-ljenju proti tifusu m škriatini. Ti dve biv lezni sca se posebno moćno začdi širiti po mestii. Lord HaliSax vri Hitleriu Rerlin. 20. nov I'o ^»^stanku inei Hitler-je;.i in lordom Haltf:-txom je bilo objavljeno nitoiPtluie uratko poroiilo: Hitler :e v pavzočno«ti zunanjeira ministra Neurathii snreicl lord? Halifax.i. t? kat?rim je uiiel rioli; pogovor o medna rod u ih proHe-mfh. ki ianiriiđio »nv'ijo in Velikj Brita-nijo. Po obUku je lord Halifax v sprem-tvu Neuratha odšel v Miinchen. kjer je ohi^kal >si■:*-> hicoc, nato pa je odpotoval v Berlin. V Mtinchenu ni bilo več sestanka med Hil-l^riKm »n Hiilifaxom. dasi se ie pol ure za njim Hitler podal v Miinchen. kjer se je ij'i i!p2il prdiuijere neke t>p«rete v tamo&ij; oi>eri. V berlinskih medna rodnih krogoh se živahno komentira silna rezerviranog v zvezi z anfflesškim ohlćkom. Po.-3+>ino se poudarja, •la ie bil sestanek s Hillarjem ae?o kmtek. Vse to vi rfov^l'. dn bi bHo mogo^o misi'ti, da se je v Berlinu in v Berhtesgadenu mo-f^lo urv<\riti u v*w*h nrohleirh. Pc *vbisV-i pri Hitlerju se je lord Halifax takoj vrnil v Munch?n in tako Se podčrtml. da je njegova naloga končana. Porobila iz polu radu ih vi-rov 6o suhoparna in medla. ČUVAJMO JVGOSLAV1JO! št ena teroristična or&anizaciia Pariš, 20. nov. V tor&k ao orreiskave. Bombe nišo ?*ile polnfane, toda so ze MJe opromljeoe z uro in električno rrriro. Isdeiav« borni* je »ta kakor onih bomb, ki bi poleti morale poznati v z.rak prador Cerbere. Policija Se drži v tajnosti imena osel\ ki 9O vodite to orTanizacijo. TVia ra^uilelj javue varTiosrt! je že izjavi I, da ni res, <\n bi ; zaroto vodil kak v^eofe voj^a puveijnlk al. ; pa znan državnik. Vse, kar e° uovori k t^m 1 v sveaL, je čista daciiišljija. Blok đemokratičnili držav Newyork. 20. nov. AA. Newyar#ki teeti m newyorška javnost ee zek> zaiii majo za dkleaiitov nove britanskogameriSke trgovui-ske pogotiDe, ki jo je napovedal Huli v «voji vČarajtaji izjavi. ^ewy«>.ski Herald Trrbp-ne* vidi w dopovoru nov korak k zbližanju med demokratskima vetesilami. >Newyork Times« pravi, da gre 9Mtm> za tnjovineka po-gajanja med USA in Veliko Britanijo samo, ni Da prirakorati sporednih trgovinskih per ^ajanj med posajnezniiiB britanakimi donti-DionL Đdini> Kanada bi mo^la priti v požtev. Senator Lod^e zaht^va, da naj viad« v^a napcvvedana pokajanja o novih trgovi nekih pogodbah odloti za leto dni. S^oj preir utemeljuje s tem, da sedanji položaj v z»a-rrenjti oborožeralne^a tekiuovanja in weh Tiocoeih vojnih nevarooeti ni ufodan u kakr^nekoAi trgovinske predlože, ki bi pre-veČ vezale USA s posamezamii etrzavami, ki so nepoar^dno zapletene v eedanje tei»ve na 0v«tu. Pariz, 20. nov. o. V gospodarskih krojrih prieakujejo. da b«ta Alibija in SeverM Ainerrka povabili Franci jo, naj se pridruži nj vinem u trgovinskemu sporazumu. Tej po-eodbi ae bodo pridružili hidi brftanaki dominioni skandinavske države, Nifoeemftka in Belgija. l«ki», 20. nov. AA. Japonski politični in finančni kropi kažejo vetoko zarmnanje sa sedanje britanako-amenikft trgovinska poga-janja. JapooFki K«ti menijo, da bo trsrovinaka pogodba med Veliko Britanijo in USA proti u tei demokratske^^ biofca proti driavam, ki so podpisak proti komunist i 6ni pakt Sim, 20. nov. AA. Diplomatska urednik agencijo StefiiiT pi§«». da je zelo pomembno, da Ie stalifte ameri^^a parlamente v evropskih in azijskih vprašanjih čisto naaprot-no oD^inu, kar je hotel doseli Roosevelt 8 svojim govorom v Chicagu. Parlamentarne skupine se navduSujejo za osamljenog! USA. to «edaj nrodira tuđi v velike aneriak« Ušle, ki pi8ejo. da bi bilo n»pak, če bi USA po-«e^1a v daljne •pora, ki me jrti ne tiiejo. Prav tako moramo poudariti, da niti Rusija. Anfflija. Franci ja in Nizosemska nišo neposredno sapMene v tpor sa Datjaaai vsAodu. Zato je možnost američke politike 4-i ^to na-sprotna temu, kar si utvarja evropsko javno nmeni?. Hitlerjev pom^žnik na poti v Washington Berlin, ?O. novembra, b. Prvi Hetlerjt?v adjutant. atotnik VVierknauum, je danea od-potovo« nadalj&e potovanje po Ameriki, ki bo tragalo stiri teđne in Itatere^a glavni cilj ie VVjtftfiington. iz zanesiljtve^ra vira ae ikiana.vsL. da ima Wiedemaion poeebno zaupno miaijo nemikega kancelar>\ da stopi v artrke z Vo«ni merodajnirni aunetri-SJamai krogi v VV'asJiinigTocui, zlasti tuđi s pr«side&toai Roo»©verbo«n VVasfaizkgtonalci poaftanik je ie prejel navodila, > važen pomeo. WieđemaTn apa-da med poaabno 2aupoe zooAe v Hitlerjovl okfOtki. Med vojno »ta bila. s Hitlerjem vo^ia tovarila, Akdja železnlikUi starottpako}encev Z«rek, 20. novembra, o. V ponedeJjek odpotuje v Beograd posebna deputacija aveae ŽetaoniškJJi upokojeocev » podro^ja a3crebđce, lJubljafMfae ki AibotlAke direkcije. Deputacija bo pri prometnem ministru znova načela vprasanja o ure&tvi pokojnin staroupateojenoem. O tem vpra-flaaju 9O £e razprmvljaU v prometnem nii-nistntvu. v ministrakem avetu ter v narodnom predstavništvu, toda boez kakđne-ga posztraega resultata. Okrog dve tret-jini kronaldh upokojencev »ta £e pomrli. Deputacija bo zahtevala poviianje pokoj-nla ataroupokojencem. Svoje zahteve bo opirmia na okoliASino, da ao tuđi staio-upokojenei vpla^evaJi v pokojpinski fond in da draavna blagajna po povijanju njihovih pokojnin pr»v za prav ne bo otore-menjena. Dei^'itacijo bo vodil predvodnik poClttcni o6§otn±k O naših praških ahademiUlh Svofcčasno smo po »\asi m.sti* posneli dopis slovenskegu akademika R. S iz Zagreba o čudnih razmerah* ki \*ladajo v studentskem kolegiju Kratia Aleksandra I 'edinitelja v Pragi. Va ta dopis so v na-šem in tuđi v drugih slovenskih fistih anonimno odgovorili »slovenski \risoko$olci v PraiH*. V odgovoru so enostavno pav-ialno zankali vse, kar ie Une set akademik R. S. v svojem gori omenjenem dopisu, in proglasili nje$we trditve, ne da bi na\fedli kake protidokate. za »neresmčno in podlo denunciacijo«. V »Xasi misli*, ki je pra\'-kar izila. za\rrača akademik R S ta odgovor *slo\*enskih visokošolcev v Pragic m ugotavlja: »1. da avfor odgovora ražen čisto p&vialm'h zavrnitev ni revno poizku-sil izpodbiti niti enega deistva »Špansko afero* in oni protest praških tm'iiriše\\ ki so ga poslali članom brnskega udruženja ie avior odgovora kar preskočil in ju nuibrž prišteva med »strokovno nttobra7bi**. 2. Kar se »ženskih obiskov« tiče, ostaiam pri srvoji trditxi, da so se za te »pra\r;ce<* vodile v Alekkazox>. na* si kar pošteda na primer zadnto listo fremeoskih Stipendist »v. In še nekat, drum ttvtor odgovora! Ali mi lahko povette koliko ie bio slovenskih \*isokošolcev m? komemoraciji za pokojnim krulem v Pragi? Pet visoko-Šotcev — pet častnih iz^em! Potem pa se čudite, da sem rnižal Stevilo onih, o kate-rih se »kai take^u ne more trdti«. — sko~ raj na ničlof Daleč sem od trd>t\-e. da ju-gos!ovensk:1i nacic*nalistorv v Pragi ni. prav tuko ne morem trditi in nisem trdil, da v .1'eksandrovem kolegiiu w i>ni/i, ki bi »mati čuvati visino, smiset in namen Aleksan-drovega kolegiju . pač pa moram *e en-krat u«nto\>iti mfačnnst m \>ehk del krivde za »KiJ-ftvnosf* destruktivnih elementov in takšnih poimsov. kakor sem tih v članku irneset .. Resume. O^taiam v celoti pri svojih trdi*vah in imeiemh dejstvih Sem na mrpoiaeo r dokazi in z novim materia-lom«! — O*itkt in obdo!i't\*e so irnesene tako kntetznrično in v tako resnem tonu. dm ne moremo dvomiti v nvh resničnftst. In uko so rarmere v ftudenttkcm koln^nu Kratia AfeksanJra res t.ike, kakor iih »lika akf*I?mik R S.. bo \>s^k<*kor treba vze-ti v roke veliko metlo in temet ito pomesti \' zavod uf „Naša misel" hšla je drugu stev;1ka kulturno r*ofih.črie-?h lista naših akademikov »Nttša misel«. V uvodniku raznrfn-lja o \?r>ri*Sn »u. kdo ie odgovrven za tot da se nahaiamo v naši Ijftvi v vtalni politični krizi Zitključuie članek 7 željo, »da bi na"tf»pili novi liudle 7 novimi pogledi, kt bi bili kos novim rnz,-moram in potrebnm časa« Piav interesan-ten re članek prof. dr Laže Pr*p*o\'ića r* di-jaških delovnih četnh Sa tn članek se m-trda še povrnemo. Poučen ie tuđi članek »Suše gospodur*+vo« Posebno bo diiaštvo zanimalo pornčilo o x*olitv predvsem naši i/nhraženci. Celoietna naročninu znaša IH din in se poš'ljn na upravo v Ljubljani, Groharjeva cesta 2. Borba proti nepismenosti na Hrvatshem V ok\'iru hr\'iitskvf*a n;.rodnega pokreta se ie pričefa intenzivna akcija, da *e široki tloji hrvatskega naroda nauče č tati in pikati. Sa čelu te v*e hvale vredne akciie stoi* PudoJf Herceg ki je sum napixal abe-cednik za odrasle, ki so nepismeni. Radi tegn učbenika je mož prisel ćelo v konflikt z duhoiriiškimi krog', ker je sprejei vtm] pesem znetnega Ijudskeiia pesmka Miškine o M&tiji Oubcu. ki «e h-tje ne*n*>štl ivo \7-raza o duhm'sčini. Kako potrebna je taka akcija na Hrvatskcm, je ram't/no že iz pt*r stafisf:čnih podatkov, ki jih w*vaja sp'it-ska »Novo doba« o nepismenosti v hrvatskih krajih. Po teh podatk'h je v tamem Zagrebu 13.000 nepismen :h V tnmobnrskem okrafu, ki je jedva kukih 30 kifometrov od-dal jen od Zagreba, fe nepisrt enih Vf? od sto. In to pred vrati Zagreba, ki je tako pono-sen na svojo tisočletno kulturo! V tem oziru zadene gotovo velika krivda hrvatsko ra-zumniHvo, ki $e je došle i, ne pomaka nič, to je treba priznati, mnogo premalo bri-galo za kulturno stanje nižjih slojev. V okolici Sin ta je 65, v okraiu lmot*kem v primorski banovini je 63 odstotkov nepismenih. In tako gre naprei skorai nikjer na Hrvatskem ne pade odstotek nepsmenih pod 50 odstotkov Zato čisto upravfčeno pripominia »So\*o doba*, ki fe sicer glasilo dr Mačkovega pokreta v Dalmaciji- »7"»-sočletna kultura ne srne biti fraza v dantts'-njen času. Si vprašanjet akc ie dej&nsko tisočletna, marveč vprašanje ie, ako je kultura, ako je prosveta. ako je napredek.m Curili, 20. novembra. Beograd 10.—, Pariz 14.68. London 21 62, New York 431 875, Bruselj 73.51, Milan 22.725, Amsterdam 239.65, Berlin 174.60, Dunaj 79 40-8180 Praga 15J0, Variava $1.80, Bukareita 3.2& Sfrm 2 »SLOVENSKI NAROD«, sobota, 20. novembra 1937. ^teV. «*<** ■■■ KINO IDEAL aHBI EE?fE Volkovi špijonaie I Hi lii HMdnltl ft ih V GUVM VLOGI JIAN MURA? I Ili&fih vafrtfh afMtor. D*am db 16., 1». lb 31.15 uri — Jutrt (v neđeljo) oto 1S., I 17.. 19. in ll.U Uli. I Kraljev spomenik in vojni dobrovoljci Dve roomeaici Sreske organizacije vojnih dobrovolfcev odboru za postavitev spomenika Ljubljana. 20\ novembra Da bi bila javnost, predvsem ona, ki je prispevala za postavitev Iikovnega spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani, objektivno obveščena o prizadevanju vojnih do-brovoljcev iz samega vira. pnabčujemo sle-deči dve spomenici Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, poslani na naslov Odbora za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I. Zedinite-Iju. Prva spomenica z dne 24 9. 1937. se glasi ▼ izvirnem besedilu. »Sreska organizacija vojnih dobrovoljcem v Ljubljani je đula v času marsej-ske tragedije inicijativo za postavitev tikovnega spomenika viteškemu kralju Aleksandru I Ujedinitelju. Inicijativo so vojni dobrovoljci prepustili odboru za postavitev spomenika, ker no upalit da bo dobila Ljubljanu veličasten likovni spomenik, ki bo o\*ekovečil spo-min kralja Mučeniku To upanje je bilo tem bolj opravičeno, ker je većina prispevkov s požrtvovan iem učiteljev zbrala mladina vseh naših sol in urad-niltvo, ki si je odlrgaio od ust, da je lahko prispevalo za spomenik. Vojni dobrovoljci so pričakovali monumentalno zgodovinsko delo, ki naj bi imelo trredno važnost in nucijonulni vzgojni pomen ta sedanjost m bodočnost. V' \ tem oziru pa nas je nacrt univ, prof. \ Plečnika razočarah ker ni v skladu z i nacijonalnimi čustvi vojnih dobrovolj- j cev Kralj Aleksander ni bil imperator j z osvajalnimi nacrti, ker ni zavoieval kakih plemen. marveč je vodit junaško borbo za osvobojenje in ujedinjenje \'seh Jugoslovenov \7 tej borbi kralj ni nikdar ktonil, vedno je bil neustra-&en in poln požrtvovan ja. bil je naci-jonalni heroj in iunnški zmagovatec v militantni dobi našega naroda, ki ga jv i>b njegovem prvem prihodu po o$\'o-bofenju nnvduseno kot takega pozdrav-Ifal. Povojna doba nam kralja Aleksandru prikazuje kot tvorca in državnika, ki : je imei dva vel'ka ideala: urediti in j utrditi na znotraj in zunaj Jugoslavije. ■ ki je bila ustvsrjena ,«* krvjo in ogrom- I nimi žrtvamt ter zagotovitl teiko pre \ izkušeni domovini in z njo vred vsei ! Evropi dolgo dobo miru in nemotene- ; g* razvoja Pri izvrševanju tega poslan- \ stva je padet in žrtvoval svoje živite- \ nje kot borec za lepšo bodočnost Jugo- \ stavi je in kot vojak v službi miru. j Objavljeni nacrt Aleksandrovih prv- • pilej blagopokojne ga kralju ne pred- j stavlja niti kof borca za naše uedfnte i nje, niti kot državnika m tuđi ne kot ; t\*orca. ki je vedno gojil prisrčne in j gtoboke stike s svojim narodom, kate- i remu bi ga omenjeni nacrt, če bi »e uresničil. ćelo odtujif. Zato tak nacrt od I očno odklanjamo in zahte- J vamo, da se postmi likovni spomenik, ki bo dostojen l'iteškega kralja Aleksandre t. IJedinitelja Spomenik naj predstavlja kralja tako, kot je v resnici bit, ne pa \ stisnjeni idealizirani obli ki, ki povsem nasprotuje njego\*i borbi za Jugoslavijo K temu dodajemo še to, d;i je sedaj izbrorti prosttor za spomenik neprime-ren In predlagamo, da se spomenik postavi v parku na Kralja Petra trgu, ki naj se v ta namen preuredi.*: Na to pa je sledila druga spomenica z dne 14 oktobra t. 1. s $l«dečo izvirno vse-bino: »Dne 24 septembra t. i. pod štev. 826. je poslat odbor Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani Odboru za postavitev spomenika Viteškemu kralju Aleksandru I Uedinitelju spomenico, v kateri je spo roči I svoje stališče k osnutku spomenika, predlo-zenega odboru od arhitekta univ. prof. , £>. Josipa Plečnika pod imenom »Aleksandrove propi te je*. Ta spomenica je bila prečitana na plenarni seji dne 1. oktobra t. L in izraza odk.lon.ilno stališče \*ojnih dobrovoijccv: 1. glede predlaganega lika kralja Aleksandra; 2. glede predlaganega prosiorm trn spomenik ter 3. pred I aga kot primernefie memto trn spomenik Trg kralja Petra I, Velikđga Osvoboditelja. Iz poročila naših delegafov o poteku omenjene odborove seje smo izvcđeli: 1 da je univ prof. gosp. PteČrtik umaknil n>oj prvotni predlog za ttk kralja Aleksandra, 2. da je po živahni debati izglaanva-?a večina odbora odklonitev predlaganega prostora kof neprimernega zm spomenik, in 3. da je v debati radi predloga vojnih dobrovoljcev za post&vitev spomenika na Trgu kralja Petra 1. Izjavit župan g. Jure dr Adleiič* da ta prostor ne more priti v poštev za ta spomenik, ker bo na podlagi že odobrenega nacrta univ. prof. g. Plečnika preurejen v druge namene. Z ozirom na vse gori navedene momente in v želji, da dobi Ljubljana | č i m pr e j e dostojen likovni spomenik ' kralja Mučenika, izjavi ja sreska orga- ! niroclja vojnih dobrovoljcev v Ljublja-- | ni po s\*ojih delegatih sleđeče: L Vojni dobro\*oljci hoćemo, da se postavitev spomenika k ar n a j b ol j P ospe š i, da bo le-ta po možnosti ob nbletnici kraljeve smrti teta 1938 od-krit. Odbor za postavitev spomenika naj ukrene tuđi vse potrebno, da se tako pri n j e gov e m vodstvu kot pri č I an i h odstranijo v z r ok i. ki dajejo povod za kakrsna-t"W/ trenja pri delu ta postavitev spomenika Taka trenja samo ponflujejo Jostojartstvo vzvišenega smotra, zaradi kuterega se je odbor ustanovit. 2. Vojni dobrovoljci vzlrajdjo pri r'\>oiih smernicah in predlogih svoje spomenice z dne 2-i. septembre t. 1. 3. Ako pa bi mestni obrtni in Oa •* letoa f^ dražila za 100^« v pmda^ »a drobom amj so prej gospođkije lalđHft kuptt« 18 jaje ■% 1« dm, med tom teo jib adaj 4ob* aa 10 din suno 9. Zaxadi alabega vremena danes ni bflo naprod&j krompirja in zelja na debelo. Veliko vpraSanje je, ali bo letoo ie naprođaj krompir na debelo. Zadnja leta je prišlo tako tlw.eC. ffta se mescMii Me SKMje vec zalagati niti s krorapirjean za zimo. EK>-kler je kromcir naprcKiaj, okltvajo. saj nimajo kadarkoli denarja., decevntoim je p* navadno že prepozno. Grđe špekulacije s kandidati smrti Rasprava proti Avgustu Skofu je bila prekinjena in se bo nadalievala v sređo Ljubljana, 20. covenvbra. V Albi na Madlarekem rojeni, v Kamnik pristojni, v Ljubljani živeći i^ stanujoci Avguftt Skof je »vojo uCtiO dtrbo za u*pešno špeikulacijo a kandidati smrti %b6oiviral pri zloglasni »V'zajeinni pomoći«. VCerajšii.a ves dan trajajoča razprava proti njemu. DJe-govi ženi in pastorki je pok.az.tla, da je bil br^z dvoma najboljAi a6enere*5nost v marit>orpk: centrali vodili pošteni možje. Precteeln k Bofk in to-variiši v Mariboru ee ne i-oteoo poslovanje li obšel eanio >kof, temveč eamo vodstvo Na-prednosti. §kof je pošUjal v Maribor prijavu ice. na katerih je bUo zapasano tihi i rojstno lew? zavaro\ancev. Skotove prijave, katere je nekakšen direktorij« odo^ril, so imele roj^tne letnio« zavarovanoev, ki so bili večinoma od Si) do 100 let stari. Ako bi bilo vodstvo brez ftleparskili name-nov, bi moraio Ziivrniti prvo tako Skofovo prijavo in Sfeof bi voeraj ne etdel aa tx-tožni klopi. Vodstvo pa je zlorabo pravii toleriralo in najbrž ce!o iia<>vetovalo in pri-poročilo, ako verjamemo skofoveniu zsl'^o-voru. Četu li mu ne verjame«no, pa priča o tem poslovanje centrale v Mariboru. ^?kof namree ni bil edini poverjenils ki je zavaroval evojc klijente proti gUtvnim do!o5ilcxm pravil. z i«**o metodo kakor oo. so lovili kaline vei drn?jp poverjeniki Na-pr« nosti v veeh drucrih okolfeih. Saj je ^* k vida tor dr. Kr<»:ivoprel ugotovil, da je bilo okroj^ yo ode-totkov veeh zav«arovanj ek.W--njenih nepravilno. Od teh »dpale na &Lofa i;e^aj procentov. Zavaroval je okrojr 200 ljudi. S ^kofom bi inonUo seJeti na latožni klopi celotDo vodstvo Napredaoeti, šel« te-daj bi bi'o mo$roče pravično pres<_*15ti Sko-fov delež krivde. Proti predeeilniku Na-prednoeti je eieer se^tavljena obtovni'a, to-tia v Maribom ^e 'poiocce še ni vr?i!. Scjinr, ki ©odi Skota, bi moraJ imeli pred se^>oj v aktlh že obsc »e mož žanrovarja, kakor ve in tn.i. lahkp tu
  • vori r««nico in kdaj laže p«a v mnogih primerih obtažbe i>e bo mocooe uj-'oto-viti hrez 'ir>ojtevainja aiSjektivnih ujio-tovi-tev prei#kave v pro^eeu proti vodstvu. Se nat je ugodil r>rexilo¥ru brmnflca dr. Zirov-nika in W* z.islišal ?e predsednika Nai>rcd-nosti jr. Fiojka. Ker je ta mozaikar «am obtožem zaradi i«tih k^renivih manipiifai- la oi>jiektivm> prppojanje Skotove krfv*1«e kaj ha«ka- Na predio^ dr-Žavneffa toplica lo s*vnat pretrlcdal tiirli ge fla-kia konre. ki p-rt ejo ?a Akofove prlm^cc I t^leparij v poštev. Ri'/J^ravu je bi\a ob 51. uri sn(W*i prekinjetrt in ee bo nadaijpvstla v snedo 34. L m. o>> V'.^% » ''^i: A . 79. Spoređ novinarskega koncerta Ljubljana. 20. noveuiora Kakor amo že javili, bo spored letošnje-gra tradicionalnega novinarskega koncerta v proslavo narodnega praznika Zedinjenja, dne 1. decembra v veliki dvorani na Taboru izredno pester in Eanimiv. Uvodoma na-stopi mUbdinski grodalni orkester Sole Glas-ben« matice pod vodstvom prof. Karla Je-rajar kl bo zaigra! naj pre j 5 lužičko-srb-sklh n&rodnih plesov in izvajal potem slo-vito Havdnovo >OtroSko simfonijo«, ki je Ae vedno izzvala veliko navduSenje. SledHa bo operna ■nn^fc« ga, Ksenija Vidalijeva, llrieen sopran, ki bo zapela dve ariji iz opere Gorenjakegra slavčka in >Rusalke«. Ljubko icienadenje obeta violinski solo komaj đevetletne Jelke Staničeve, najmlaj-se gojenke nasegm dri. konservatorija, iz iole odlifinega prof. šlajsa, ki zaigra dva bravnrozna komada Musorgskega in Bo-cherinija. Prvi del bo zaključil baaist Fri-derDt Tiupfla. ki zapoje po eno Adamičevo in ParCiČevo pesem. in paradno basovako mrljo Sarajtra iz Mozartove opere Carob-O* piKal«. Po odmoru nastopi harmonija ae> p&saJs. priljubljeticgm Glasbenegu društva. >Slogec, ki bo laigrrala najprej za-nimivo >Egiptsko koračnicom in potem spremljala virtuoza na klarinet g. Leonar-đa KocjančlCa, Id bo izvajal glasbeno in-tereemntno, a tehnično zelo tetko Manen-tejero »Fantazijo«. Kakor je lanški novinarski koncert predstavu svoji itevOni pu-bnki izredno toCko kontrabas-sola, tako bo tuđi letolnja fzredna točka klarineta* sola ■ spremi je van jero ^odbe na pihala, tore] Cisto nov gtasbeni pojav za Ljubi ja-no. Operna pevkm in odlična koloraturka fđć. AMa Nolljrjeva bo gotovo očarala s mojBtrmko koloraturno Beneđietovo skladbo »Karneval v Benetkah«, ki na čudovit naMn ispeljuje temo in rasne koloraturne varijacije- Dodala bo arijo Bare« iz Sme-taaov« opere »PorJtrtK. Soliste bosta sprem rjala rm klavtrjo kapelnik s. Neffat in prof. K. Jeraj, Kot sakljucek nastopl najmlajM ljubljanski rnoJkl zbor Pevskejra društva »8ave« pod vodstvom zborovodje g. Ft. 1 Ventarinlja, ki bo dv%nil iz krvta dve novi ^----------- originalni skladbi »Ujedinjena domovina« in »Zvezde iarijo pokojno«, kl ima zbo-rovodjo za avtorja. Zaključi 1 bo koncert z mogočnim Hajdrihovim možkim zborom >Hercegovkac. Kakor se torej vidi iz na-vedenega, bo letosnji spored kaj pester, privlačen in zanimiv. Sedeži, ki bodo stali od 35.— navzdol do 15.— din in stojišča po din 8.— in 5- . bodo kmalu v predprodaji v knjigarni Glasbene matice na Kongresnem trgu in na večer koncerta na Taboru, dm se bo začela predprodaja vstopnic. bomo pravo-časno objavilL »PikapoloHca« Ljubljana, 20. Doveinl»ra Vedavno je nova zuložba mladinskih knji? PikaTK>!onca izdala knjižni o^las za svoje prvo leto 1937/38, y katerem napo\eduje izdajo naslednjih izrvirnih mladinskib d»l s podoba:iii in besedilom: 1. -.Rjdvfek , j>estra zffalTta iz pravlji^ne-sa sveta žuželjk, zgodba o veselju, žalosti, življenju in koncu «*tarega in slavne^a rodu Rjavcev. 2. >Pik in Vck*. (Hidovit« pov«*t dveh na-vihanen—junakov ? bajn^ni svetu porake pokrajine. 3. ?Ho. ho, ha tiainianjSe Ln najve^je. 4. >KoIedar in pratikar kaknlne še niste brali in gledali. Knjige >Pikapo4onc€^ nimajo primere v našem, niti v tujem mladin.sk ?m slovstvu. Ustvaril jih je priznam elikar m. prfpoved-nik E-io Deriaj, avtor »Ksipljipc in knjižice >Za vesele in ialoBtne cas*-. Za svoja dela je t'il odlikovan s prvo nagrado. Za ceno 55 din (znesek plaćlitv v obro-kih!) bo >Pikapolofi«i< izdala v#ako iHo po Itiri knjige, ka ter ih vsako bo oh#e^alfl okrog sto strani v velikosti 15x21 cm. Starci in vi t«!, ki ljubite svoje maloke. pomnite, za 13.7o din prejmete kot narošniki >l*ik»-polonce - prelopo mladinsko knjigo & fctevil-nimi celoetranskimi 9likami. PirstopitJ zato 5e danes k >Pikapoloncii, ker le ob ja- dostnem številu naro^rrikov izi-de prva knji-: iia >Rjav5ek< le o bofifu. ! Dopisnico s prijavo naslovite na založbo | f^apokmecK, Ljubljana. 6ti»detito%aka ui. KOLIDAI Dmm»: Soho ta, 20. aov«mbra katoli^an!: TeUkm Val. JMlt: tfcdfelja. 21. iwv«mbra katoli««n1t Darwr«nje Device MarIJ*. KftM Mtoltafc: Antonlo Adverso KkM Id«tft Volkovi ipijonaže iBm* Si««*: Potemkin Htmm FaiMi: afcdtii! dn«vi Pomprjev HMam M—*m: Bratje Marx >N*C v općite in >rtonn« ljubeail« Kta» dlika: H«l«na LiMil «9er SoImI — *bJaka ba-ron« «b 1S. Društvo »So^a«: predavanje prof dr. ATOpa Zaloltarja., >P*rtro<1os!orn1 temelji n^mikepr« nacionali »ma» ob 20. v salonu pri »Levu«. Sokotok« dra^tvo I.juhJiina ni. fU-tJ-gvmd izredni ooćna atoor ob 20. Vodstvo v razstavi bratov fcubieev ob 15. v Narodni gnlerij! (v nedeljo ob 11. dop.) PR1REUITV£ V NEDKI-JO KtiM Matksat Aritonio A^verso. iRT^dna predstava ob 10.30 Kl&o Id««l: Volko\-i špijonaže Klao 8h>ffii: Potemkin. izredna predstava ob 10.3fl Kino Union: Zadnji dnevi PompejeA* Kino Si5ka: Helena Kino Mo«tet Bratje Mane >Noč v operi« in Himne Ijubezni« OAkrltJc d^omenika Josefii Kosslu ob 11. prtđ tellniško faiculteto ob Aškerčevi cesti. Cenkosloveiiska Obec lutkovna predstava >Gašperček pri kralju vetrov* ob 15. v Narođnem dom« Lutkovno g:rf«dn3!Ve na T^tmrn ^JUrĆeK gro na Tri^lav ob lf.^0 ft^ntjakob*0va cesta 20, Mur-mayer, Sv. Petra cesta 78. 3mt9€>J *t*€Z Gornji naslov ne odgovaria vvč ali f*tf čitatelji ne razumemo \*vč, kaj ta naslcrv pomeni. V čefrtek priobčen članek je vvef gotovo 2e iznitd sita, kajti če bi hil &ci skozi sito, bi bil mnogo mnogo drugačenf Pisec pred tednom priobčencgn in gori omenjenega članka je naredil to malo na-puko, da je dobil s\>t>te informacije neposredno pri omenjenih dwh 7itkoncih. ne da bi se vsaj malo informirat " okolici, ki je vsa ve boli v bedi. ali pri rtkrninih dobro-delmh organi zaci i ah, ki .tta i:m oba zakon-ca prav dobro znana Že vsu leta. odkttr bi-vata v Jugoslaviji. Mistim. dr. ni dnbro-delnega društva v Ljubljani, pri kutcrem bi ne bila že obdarovana. za kar se morat.i posebno zahvaliti prikaz ovan ju s\*oje r»«?J<.* na zelo viđen način. Ker *eir* domaćin ih zelo doher pomuvulec mcsfne kolonije rw Cesti dveh etsarjev, se mi rdi n&cavnt*st čudno, k^kn je mnge! iti pisec nme-njenvgiM članka pred tednom Jni mirna v*e velike re\*§činc druiin s $te\"ilnimi otrnkl nttših domaćih ljudi Jugo«fovenr>v. ra kirtcrc hi morali biti prvenst\-cno poklicani. Ja se žanje re< malo pobrig:trnn. Dolžnott mi narekule, da pokažem na napuko, ki se /opet in /opet pomniju pri nas, da numreC podpiramo one, ki majo svojo bedo pra\'emu spretno prikazati, ra-nemarjamo pa Številne dru/ine z. neJolžni-mi otroki. ki straJaio in zmrzujejo rudi trdmrčnosti tittih, ki bi lahko steJHi plemen t i dnrovalki. Iz Celja _ SukoUka proslavi praznika *«* -0« «* predvečer praznika zsdinjenja. stavijosino akademj>o v oe^jskem gleiali^u. P"e 1. decembra oh 10. dopoldne \*i bo v telovadnici niesta** narodne £ole ««lawu)»tiia ^^*>a in zaobljuha no-veca rianistva. Udelraha i? ih flanatio ni mladino olnrezna. —C Celjsk© pevsko druStv© bo priredilo 1. de<^nihra zvvčer koncert v proslavo prai-uika zediiijLMiia. Pol^tf dr/jviu» himne je n* sporedu še stxlem im^auili in iroje in<*4kih &boriw eskladiit.^jev Aiitmia Fo^rsterja, Petra Jereba, dr. Josipa Čerina, dr. Hoimir Kreka in Envila AdaimM ter Ceha K. Weiaa in Poljaka Studziiiskojja. Pole^ |M-v^ktvga zfora ČIM) Ik> nast*>[>.l na kosirertu tii'li znani au«M\ ravnatelj iilasl»en»* Matico v Ptuju. —c Na Ijud^keni v p.«»iif iliir« bo |«*edaval v ponedeliek 2*J. t. m. ob 20. s. Grienbach Iz Zagreba. Predvajal Ik> 150 krasnih skiop-tiČnih *!tk s Hrvateakepa Primorja. Velebita in Plitvičkih Jezer. O| oz^r;;uiK> na lo 1btk> ji zjiniinivo predavanje. —c Otvoritev prolipliiuke raisUTf bo ▼ nedeljo ob 11. d<>jH>l«iii^ na i-flj^keni kolodvoru. Ta zanimiv a in jKMiena iHjtuio«"-^ "az-stava bo odprta du vSteb'tf.i čHrtka -•">. t. na. in sicer v uedeljo od 14. tlo 18., nadiljnj« ^tiri dmi pa od 8. 12. in ruj 14, d<» 1S. —c S4rel-»ke vaje. CVlj?.ka r*trvl«La dru-ima. chveli'a moje rlane in prijatelje str?L-skeiza ^^vo^la. da l*odo streNkt* vaj<* i nagradno streljanje) z malokalibr^ko i>u&ko pri-ČeruSi *» 2o. 1. ni. v*;tk Tt-trte-k od 20. in \-Hiiko nedelio od 10. dojmldn * dali« v Cf?lj«keni So5ac b<* priredila v nerie-ljO *28. t. ni. oh 10. dopadne v mali dvorani N<*rodu<*ifa do«na idejni >ep»tanea katert-ni \h> preda val g. Joi* i>ekl**va iz Ljuhlian^ o emisrnieiji m njenim stalkV-u do rjotranjejKilitiniih vpra-šanj. OpozariatiK) na to predavanje vso (*mi-prante if Celja in Sirfte okolne trr druijo obiinsrA-o, rJasti om*, ki so se udeležili prvi-ga ideineira nestanka. —c Oljski nujcuinet. V n^leljo 21. t. m. ob i»ol 11. dopoldne se bo T>ri» Celja, Ob 14.:%. 6e t>o r>ričela na Olimnovem iG[rwču v Ga-bpriu 7. na!MMo*tio pritatkovRni rolsav^zna prveiiitvotia tek ni h n>*d ^K O!imjionu in celjdkuiii Atletski. To zanimivo tekn»o bo sodil zaifr^Uki vodnik. —c V c^Ik1, f»olT»>i jp umri v četrt#4c Se^tletnt čevljarjev »inr^k Albin .*tmc iz Vi-tanja. —e Nofno lekuruuko *.lužr»#» ima od sobo-I te 20. t. m tlo v5tei«»'ia pHka i;fi. t m. 1«. kara« >Pri orlui mf 0 lavu em trgu. ^W 26fl x • ^ »SLOVENSKI NfROD* »oboU. se. novembra 1MT. 7 Sfr-m >' Mojstra šubica v spondnu svojih sorođnikov KramOanfe z dr« Milano« ftubicem o defa la iivlfeniu Jurila ili Janexa ioMe^ Ljubljana, 20. novembra. Rod Sitbieev b Foljaneke doline je unio stsu. Po »tarih nffb&rijili xne*toegu muzeja Bega rod naraj v 1. 1540. V tfcm lci»i je bđ eden smeđ prednikov urnetnikov Janeza in Jurija dub-ioa, ki mu je bilo im« Jakob, grunt&r v Hotovlji. Subici eo bili ^ vobolnjaki, zetao ao ee lahko posvetili svojemu pokliča, ki je nekatere izmeti Sirto-cev tiral v umetnisko podroćje. Bili so sli-karji in podobarji m Jurija- t-er Janeza Su-l»ica, sinova Stefana Snoica fe Poljan nad >kofjo Loko, je «oda isbrale, da oveko-\ očita evoj nod s evojimi nesmrtnimi delL Podohar in *Hkar Stefan Sobic rz Poljan i© tmei pet sinov, in sicer Jaceca, ki je bii *ojen L 1850, Jarija, ki je bil rojem L 1865, poderbarja Valentma, siikarja Pavleta in i.k£ii\ direktor Ivo Subic, inž. axJi. Vladko Suiti«-, inž. Stanko Subic in proi. Mirko Subic. Advokat dx. Mi lan Su-nic me je povabil v Narodno galerijo, ko sem ga procil za razgovor o Juriju in Janez-u. V delavnici mi je pokazal veo »lik, katere njegov brat prof. Mirko i-iubio č;t*ti in restavrira. Dobili so jih Sv. Trojica« je priAto i/. &rurja pri Ajdov-rtčrni. Janez šubic jo je napravi! v beDeški dobi (1871 — 1M4). OnsLran ianašnje državne meje iia Ledinah ata še >lve JanezeN-i •'erkven. eiiki in eicer >Sv. Jakob« in »Mati FJofJa«. kateri pa ni bilo mo^ooe dobiti Čez mejo. Tamošnji župnik se na/Tže boji, da ^ ne W v Ljubljani iz^ruiili. Pa tuđi tbtj-Ftavfl posvetnih »Hk ho Š© sfK>polnjena. Na-^oj'na jralcrija j> te dni do>bila {»ortret Jane-ra. Kalana, zadnjega ^ospodarja % Vieoke- i sa, in porrreT njf^rove ž*n< Ane. rojene S*armari. Ohe aliki grtđ las- *.krodnice lad-nj& V:pn\nnov kofj> \A>kr. Portrc»:> »tu i.- 1. 1S#\ Dem-^arjeva dnr/iua 17 Ho'-pnV1 \\.rtreta. ki ju je naredi) tndi Ja-nez Suhi<- 1. 1R80 ter predpfavljata poecet-Ttka in ir'vfilni6arja ("'n^e^a :n njegovo že-n> ir Poljan. Korveno bo razetava RpopoJ-liena ?e 9 mlnnfsko *?'Ikn. ki je last dvornc dame Franje Tavdarjere, ki je Janeaovo delo m pro-n>tavlja MagcLaleuo. Prvo pobudo z-it razstavo del Janeea m Jurija, je pripoveiioval dr. MUao iui.»k, je dalo »Jutro« v čiaaku, ki ga je objavilo -Jij. aprila L 19^. ob 40 1 etnici euorti Janexa subitca. ijiuune in veiftke pudobe je 4>ik> Lreba zbrati iz, »tevilnib krajev na deieh. Bile £° večinoma zanemarjenc. Poznalo 00 je na njih, da jih nieo preveO hitili, ko eo >belHi cerkve ali čistili okvirje oltaruih »lik. Zađ€(bniki so se odzvali vabilu io dali del* Janeza in Jurija, ki eo v njih po^es i, na raspolago. z^tvedajoć te pouiem4jtio«>Ti ta*ke velike ra?*tave. Jurij Subic je bil moj knsuii boter, je iiadaljeval dj. Milan Šubic, bil som pa star 2 leti, ko je umri. Z mojhn oče tom sta bHa ne samo bratranca. tem već resnića^ prijatelja po duži, o čemer priča jo Juri je va pićina očetu, katera je o^c objavil L 1900 v Ljubljan&keni Zvouui. Jurij in Janez sta silno ljubila domaći jo in domovino. Jurij ni hotel eprejeti ponujene mu profesure v A ten ah, ker bi bil pređaleč od doma. Janez je ^el v Kaiee-rlautem Sele, ko je dobil zago tovilo, da bo imel tri meeeee «lopaeta na lelo. Olra tta bila poDoaca. da sta Slovenca in Slovana, Druga znaćilna poteza v značaju o^eh je biia njana velika Ijube-zen do starčev. Ko jima je umri oče Štefan 1. 1864, t-e ništa mo^Ja potolažiti. Jurij je bi] 6ilno hiter delavec. Zoaao je, da- je velika deLa izvršil v eni noći, zJa^ti kadar mu je t-ekia voda v grlo. Valentin liolz. uradnik banke SUviej, ki je y Ufiti dobi edkii eJoveneki umetnostni kritik, po-pieuje v svoji brožuri »Spomini na iname-nite slovenske može«, kako je Jurij naslikaj okanio sliko >Sv. Kozina in DamijaiH, ki je la»f ž*upJ njo že bral maso. .Janez je bil izredalo prideii in 3e je po-mudil pri detajlih, kakor priča jo njegovo ekice. Rad je povorll o evojem d»-lu in o svojih načrtih. dočim Jurij ni nikdar g-ovo-ril o sebi, vee je noeil v sebi zaprto. V > »ielu si je pa rad privoščil primeren od-dih. Jurij je bil kavalir rn elc^nten go~ spod. V družbi bo fra imeli radi, ker je bil vesel in dnižahen in je rad prepeval. Kadar jo prišel v Ljubijano, eo njegovi p.i-jatelji tak oj skiieali ^e^joc pri Auerju (današnji Oražnov dom!) v doUri &6b\, katero so imenovali »vacon«. Janez jV bil pa holj reson, malo je govoril in bil je videti ma?o melanholičen in po naravi romantičan. Ob tej prillki naj omenim Sr. da se je tuli pokojni kralj Alcksander 7jnimal zn umjetnine obeh ftabkev. Ko je opazi! nokoč v eobi ljuMjanskegra župana Jurijevo sliko, ki predstavlja ev. Cirila in ev. Metoda, n>u je bila elika t&ko \^eč. (Ja jf kmahi nato poslal nekeg*a slikana, i-i fe iz»:clal k>oij*5 to Jnrijev© mnetnice z;i rm^tniSko zhirfco na dvoru. —nek. Sin moria o mrtvem kraliu L.jur>:^ana, 2U. no^emora. Tri leta eo iiiinila. odikar &o položili v kripto tm tipleiiou blafropokojnega kralja Aleksandra. Kupičili do se apominoki 6i.vn-ki v našem in Uijem 6:ieophsju. in napisani so l»il| ceJi sklad i knji^:: o njegovi mlado-sri. življenju, državničkih dpofiob»o»tiii m nijceniški binrt-i, da n^ govorim ceio o alosti. Bil je t-vorec miru in apostol lju-^zni med narodi. Nič čuda potem, če eo ravno vse te vrline vztmjale obcuojovaiije povt^od in da je &e danee spomin nanj ohra-njpn v najboij živi po>iobu Te članke in knji-fre pa so zveeine pisali u^-eni možje io dr^i !7o'»r;iženci; zato pa je vse omembe vre-dp>n pnmer takrat, kadar Bi drene podfob-no delo ii**t variti proprcet čioveđt, ki napdie knjigo zato. da rtiTkrije svoje otodutje z željo, da i pri drugih otme pozadi svede sporni ne. f>oba opevanja kosovske tragedije, legendarnih epov o kraljeviću Marku, oarju La-7rišl.i drobna knjižica 7, naslovom »Spomeo pjesma ViteSkomo kralju«. Polnih 47 strani in \ sf*ko7.i ena sama peeem. CIovek poje iri joče o kralje\i smrti in kli&e v epomin ane prexalostae dni. »S solzami v o6eh je napisana ta droboa knji^ja, z edinkn na-ruenom. da netane epomin nanj vedno žir med nami« Tako v uvodu, notem jm »ledi eleeija. ki opisuje mučenisko smrt, sadnje trenutke in *so narodovo bol. Za^osf v?en DoJcrajin je opisana; »Odgovori, o Ljubi jano bijela Sto žalosna danas si cijela? f Sad ko da ti u srcu je rana. A dosad ei bila nasmijana. Slovenije, zemljo tuguj, plači. Ne će k tebi vi£e da kora?i...« Do»b»ro poznao je domaće geografije, dobro TK>znanje ve^ udei^tvovavnosti in l>ubezni krajjeve *k> po&ameznih krajev in tovari-Škeea zavezniatva do eoeedov, dajejo knji- žici poseben pečat tem boij, k«r jo je zlo-žil preprost fant — sin morja h soln^ne Dahnacije. Prav po nakljućju eva ee Bpo-znaia in v pokrovom mi je za u pa L da je pisec on 6acn, med tem ko mi je ćelo peeem na pamet deklamira! in sem )tt7. po knjižici slediL Postala eya si znanca. Ante Beovlć je, trideeeti^tni sin oče ta težaka iz vaer Gata, občtna Polica-Prtka. wm Split. Samo Čcstrazredmoo je se!jački nje»nik« in tocaj v »Dalmatinski kieti« na Pdjanah. Kadai nima go- I •tov, da bi jim pripovedoval o lepj aoinEal Dakuaeiji, o slavnih podTi^ih damkatkaakih pomorioakov, n« v^tame v roke knj» aaaft pcsmkoT in p«*teijev in jih. « prutom pc»* bira. Pi%«ej je ra*awjen* Djego«va knjttina — v 10.000 izvodili — mad aaao tofako ml*-dioo m aokokkimi tejovadoi io vojski, pisana v zdravi in prit*t imeti pri rokah pregled doseženih rezultatov: tock, časov, rekordov. Koledar se je razvil ix dosedanjega »Zimsko-sportnega koledarja« ki je bil namenjen predvsem le zlmskemu sportu — v priročnik, ki obravnava ražen tega Se aJpinistiko, lahko aUetiko, plava-nje in nogomet, tako da se razvrstitev pK> letnih dobah prav !epo vjerna in prilega pojmu »koledar«. Trpežna vezava je združena z ukusno opremo. Čelno stran prav elegantno krasi simbol olimpijske ideje, koledarske strani v ožjem pomenu pa slikoviti motivi slovenskih krajev in planin. Vsaka panoga sporta ima svoj oddelek, ki se vsi priče-njajo s posebno naslovno stranjo- Na pr-vem mestu so vedno podatki o dotičnem sportnem savezu, podsavezih in klubih, nakar sledi pregled v prihodnjo ter pregled pretekle sezone, za tem pa nadvse za-nimlvi in sijajno pisani članki o posame7-nih sportih. In vmes naj\TažnejSe — pregled rekordov! Iz vsebine posnemamo: prvo poclavie tvori sport. Tu je zelo zanimiv pogled na-zaj na preteklo zimsko «»k Taneza Gre-gorina o alpinistiki pri -^<= ;n na tujem; prfdejan je pregled pr>-:v> ^-^nnnov in novih smeri v na§ih stenah 1 i ^7. z glavnim* podatki o vsakem vzponu — za alpinista zelo važna kron'k^' Sp^hti gorskih vodnikov in reševaln;h nortai rakijufuje ta oddelek. Najlepši prispeA-ek nn nodvomno predstavlja sestavek O. T. Klp^-n, trenerja za Dravsko banovino. 1ri ^ nii«"*'«cm rlofjii z vzgojno besedo razlaza na.^mti kadru Iahkoatleiov osnovo trpri'n^a •'n \T?^ko vr-sto lahko atletika noseb^i Ne manjknjo se\reda tabelo o ?loven?kih. jiigoslovan-skih. balkanskih in svetovnih rekordih. Tone Cerer piše o ?lovenskem in jugo-slovenskem plavalnem sportu ter nam pred stavlja naše najbolige plavafe in njihovo nadv?e uspošno udejstvevanje r pretekli sezoni. Sledijo zopet rekordi. Kako je z nogometom ?okrog nas in med nami" — to bo z užitkom bral vsak ljubitelj najpopularnejšega sporta na svetu. Članek je napisal Janez Gregorin v jedr-natem slogu. V koledarju sk> tuđi podatki o številu nogometnih klubov in tablice Hgi-nega pn^enstva za tekoco sezono. To je glavna vsebina »Sportnega koledarja« in za nameček je pridejana Se turisttCna karta Slovenije. Želimo le, da bi prireditelji nove poNi-kacije bili deležni vsegfa priznanja od fftra-ni naše sportne javnosti — saj so pofraaaH mnogo žilavosti in idealizma z Izdajo tako cenenega sportnega priročnika. škoffa Loka — Slova za«tožnejr» učitelja. Sk*rfjdo-đko deffioo šok> 3? zapustU te dni učitelj g. Kodca Ftnaoc. Proti njegovi volji ao ga ojodekUt drugasn. G. Košoo bo obranila lo-dka dote. v hvaležnem in prijetnem apotni-on. Ne samo, đa je bil tovrrteti uUifceij in v^gojiterj mladini, je opravljal tuđ e Ugleitoo 'vztro^oootjo SohđA vrt, hfl je aian dflknrMter in tih in miren ae je uveljavljal na veeh podroć jih domaćega ttvljenja pnmr iMpetoo. S avoJUn odhodoon Je zapu-Btn -mel, kl nam nareku^e, da mu ne Idi-temo v alavot marvec: Na svidenje! — Okcima v«rt. Nastavnica meSCanake Aofte g&k. Zlatica Albertova Je ćoćeHjena na aJutbovanje v L^uU|u». — Titb^lii? otrf*« na BiAovici v Sei-Ad doMni Je imelo te dni aaupored već go-^.mifciijnif Tatovi ao najpreje vlonoii pri jimmlirti m tr^ovki Pojkarjevi, nato ao as tottt Bertcncljeve hiAe, odtod ao š\l nad »rovčev dom, aazadnje pa je prtila na vnto Golobova go^tUna. Vlamilci 30 ortmnH mnogo sadja, već steklenic tganja ki mmlTi jeetvin tako, da imajo prizadeti — 1500 dio je la*ubUaPojkaJ7evaa*ui-ktakja z Bukovice. S Jcoleaam se je peljsla ▼ ftkoTjo Loko k »drarvniku dr. Homaiiu, a apotoena se jl je neopaženo odtrgal jer-men pri torbiti. Tortico z denai^em je na. Šel mladi Vinko, U pa tega xd hotel prizna ti. Fanttt pa se > tebM sleđaJU sam. De-nar Je rcasMpal in zapravtjal Cee mero. Stodnjič so naaM pri njem le £e par «to dinarjev. v«e drugo je že zapravil. ifanj-kajod imeseite bodo poravnali sluJIdnjI nje«ovl starftL — V«Hk «ve«J je nMl Brojaoovo do-mafiljo na Sutnl v staroloATti obćini. Po-gorelo je vset rasan nek2.j denarja, ki so g& reJUi. „Zavidam Ti za Tvojo oolt!" Afi ni ta odkritosrČnost obenem tudT naj-večje prtznonj© za ženo! Ako so žene zavidne, tcdai molki gotovo ©bcudujejo... Zdaj je lahko biti zares negovan. EUdo kremo i DE AL, to suho dnevna krema, napravi kožo glodko; ohrani polt mladostno £isto in brer poskodb. Ker ima v sebi hamamelis, pozivlja in obnavlja kozo. Negovanim ženam je postala neogibno potrebna! ELIDA KREMA IDEAL Zanimiv dogodek iz Resslovega življenja Pred 118 leti je malo manjkalo, da Ressla v Pleterjilt ni ubil strop Ljubljana. 20. novembra Ob vznožju (iorjanoev med Trdiiiovini vrbom i 11 Opatovo rroro pe otiska v senro *>to-letnih bukev rnuiT-e^e belo mer«iD belih 90-nK»tarj^v, kartuzija Pleterj?. Opasno je z visokim obzuljfni. da ne morejo rez rado-vedni po«1edi zunanje^ra sveta. KLavzura s;4no (rlrosra. ženskam je ražen v zunanjo eprejomni«) in zunanjo kapsJo vstop pre-p j^ozdarsko družtvo 17. VI. I9ll.< Mož, ki je s svojinui št&vilnimi izumi zaje-zal jrloboko brazdo v go&podan&ko žjvljenjo tedanje Evrope, je prvo svojo službo oprav-ljal na na&ih Erfi v plstarskLh goxdovih, v tajnih Ciorjaneih. Mnogo se je piaalo o J. Reasiu, zjiana |a njefiovm borba aa prinuntie, nv>ri)svljen|6 in otetanek. O6e ladijskega ▼!)<*% po roda sevornj Slavan, je m^d južumi Skornm živeL delal in đotrpel. Ueoda mnogih veliki}] mož je tuđi njegova: primunjfi Je iei iele pa smrti. Prva se ga je spommla L 1863. tehoJStca visoka dola na Dunaju, za tean njegorvo raf-stoo mesto Ohnidim, ki mu pravi jo tada Če-ske B«ielke. Od velikih Pardabic je lepo in na šoiah izredno bogato meeto ođdaljeoo komaj eno uro peShoje. Ima tam apomin^ko p>lod5o in od leta 1924. dpomKnik. Pri nas je nad preigodnjkn njegovim grobom pri Sv. Kri^tofu vetal sponvkiskj eteber, jutri pa mu ljubljanska sekcija Udruženja jugoslovanskih inlenjerjev in arhitektov postavi relieino sporni nsko plodio na na^i teh-nU&i visoki šori. Slovenska pr^tolica je lepo cesto med Zmajskuu mostom in glavnim kolodvorom nazvala po Res&lo, Novo ineMo pa je po velitem izu motel ju preimenovaki re^to, ki veže bivši stari most v Kandiji s Trdinovo cesto. Tako je povszan spomin na moža, ki «ta vsak po svoje zida na tejinstve-ne Gorjance sli Uskočke pore, kakor so jih tedaj nazivali nem&ki zemlje vidri. ttekoki prebivajo ooatrran po Gorjaneih. Krtini 2umberak je že nad 400 IM njihova domovina. In be je res, kar trtli lokalna kronika, se a pod kUj*-stiini oooJLi iai med vitkima t^obri v^U?a.-l-iie*ra tožjeva hrama proti zvezdnrmu in solnfineimu aaehu- Pa no odžti bsti me>nihj at sl+nliH t<> jim erni. J «u.itsko j;o«jx>dstvo j« bilo še za neikaj lot kraj&e od kartu7.ijflke£!a. Od lata 177JL si je država lastila Ploffirjf* iai >>tudij^ki nekhidc je uživai aadove \»eiap»tTiiAk- uprave, pri katari je '24-letni Jo-©ef ResR&l tuđi oastopil wvojo slu£bo kat c. kr. dfli?triktni ali okružni g&zAar I>ve leti je bil Ret^el žp v tamoAnji služb", poznal je »voje ifo^iov« m njegove IJndi. dober }? bil z njimi in radi (So fra Imeli, k«* jo govoril x njtmi po njiihovo. Nanuslo pn je, d» so uni na ^hiSbeaii poti v Gorjamoiti irkra-dli VTahi konja. Peft je moral v doiino. Vlahi. pravi ljudstvo uskoSkim prehiv:il-CHim onstran Gorjanoev. Httro «^ j** rarve-delo za nerodno tatvino, h«rambaća je tm TJi&l za stvar in nas! "tdnjo noft sta moral« tata prij?nati ifkm-demo^a kraja rautaj v n*»-tetrje. Ptefcerski samostan ala jprad }e imel tMaj Se drufračmo rvmamje lice. Ves v sboVpčh j« bal. V ertirm onih srtotpov je stanoval in snr>-Toi Reesei Ka«no ponofi j© zahj] pred |?mj-skkni vrati topot konjski!) kopit, tap«! je rvonec ne vratUi, oglasilo se je knejsko hr-vatije. Temna nož je pokazala ReRslu, ki a^ Je ^rtemjal "kori okno, <\m vidi, kaj j* prr*j jpradcen, le ne*aj senc, W so se timakniJe v $0660. Skoftil je doli, « pudko v roki ai« 1 ivratarjetn previdno odrinila težkn vihoHna vrata. Tlivv Eare&petal Raselov konji^ek. 6e ga je grebii %ol&at objecnal in miloval. ko je udirfiJ vaok glas io *tresel sidovje -1-fen ropot Pribajai y? v smon od Re«BlovA-nie, ki ni klonilo previ udarci ur>o.it\ kl i uhodalo pm je, dane« j«a slavi W!> e prometne zvfsc niM nae«tf>m in nkoli-*x V tem nopledn ©e kutijo r«riikrađano J*»o-?.ir«%, Jd spadajo ilelonia pod LjuHjnno. ^loma pod Jeiioo. Stožifte rwajo streT avt^Kuvno rvezn, |Hxrrešajo rxi želeuiU'.o t>ot!;no Ohe postaji m% Ježići rn nn r*mii^ah trta nekoliko od refc in «nri^T» žjvahnejra 'tom^-i med Kieca-mi. Savi jami ?tofieami. Malo vt-ejo, Brinjem in Ljobljano bi bilo p^»Trobno. da dob*1 todi Sfor/i<"e poFtajali^^e. *aj j<- ar to*>os za. cnarsikaga predrag. Po *la>'i T\ -Ševi cesti v brozgi in blatu, v mr«zn Iiti pe? ^li pa voziti ge z avtobueom. 2e1c9sniALa m>rava je po vojni napravila ve£ novih postajali^, .i vpra-Sanie rmetajioe v Stofticah ne priđe / mrtve "toSke. TTpamo, da bo n«Sa teleSLOVENSKI NAROD«, sobota. 20. novembra 183T.___________________________________________StCV. '2tO V » Slcvea&em Narodu« oglas pomeni živ promtt pri vas. DNEVNE VESTI — Napredovanje. 8 kraljevuu uluu&om so na prediog pfoevetnejga ministra povi-ftani: v narodnom grl«orov v Zatfifbu k~>t sedefu sveze in na nji boda storjesni vs: potrebni eklepi. — Tekma za prvpti*tvo v brzojavu. Pr-vi£ se v TiBši di«iavi mire ja t-kn.a poštnih uradnikov zq prvons*rvo v brzojavu. V če-trtek Je biia v Novem Sadu tekma za prvenstvo dunavske banovine v brzojavu. Zma^rovalt'i pojdejo v BtfogTad. kjer bo na pobudo udruženja poštnih uradnikov tek-ir»a za državno prvenstvo. Državni prvak dobi od ministra zlato uro. poie^ tega bo pa pcKiejJjerrh već rif-narnlh nay-ad pošt-negra ministrstva in Zdiuženja poštnih uradnikov. Velefilm iz niskogra. imigrantskoga življenja , POT K M K I N v glavnih vlcigah: Karin Hardt in I'eter Voss Jutri dopoldne izi-edna predstava ob 10.30 uri. Filmsko remek-deio ti.sočerih z^ociovinskih, pustolovskih in ljubczenskih zgodb ANTOMO ADVEKSO Fredric March Olivia de Havilland Radi lzređne dolžine film* predstave danea i ob 16, 18.30 in 21.15 uri Jutri dopoldne izredna predstava ob 10.oO uri. Monumenta Ini vele film najrazkošnejše inscenacije 13.000 nastopajo^h Predslave daneg v Unionu in Slogi ob 16., 19.15 in 21 15 uri -- v Matici ob 16., 18.30 in 21.15 uri. — Predstave jutri v Uniouu in Siogi ob 15., 17., 19. in v Matici ob 15., 18. in 21. uri. — Brivj.k.1 ti'fcnia- Krizorsko laimičerski odeek fcuooliške^a ob-rtDt'fra društva prirodi i.-, aet-embra v Subuiici takmo biiv-c&v in lasinćarjev iz vse države. Naj bol j-ši tekmcaJci bodo nakraj.ni z diplomami ter zlatimi, »reo.( z:i-Inaio. l'retlv'ecm *-«• ttaj'okrtM.ujšu /uhva- i ljujemo pokrci\ itt-ijIiM. jict»:ifj bani"i dr. j NaT!ar»*novi. /.« \>o nnklUi dr. AJlc^i-6u. pietk»tNJtiiku im-Mite oImMiio l]ul»!jau^kr, ; za irosrolj'ibLioet. katere ]€ biia 'iele>.iiu t-'ep:i ; mla.liria w\ etrani metane or^ine. \diko 7-'!hv;iln smo do'/.ni fiuii urt-liii tvom lju:»-ljan^kih dnevnikov. ki gti r^mvečait i»:i^to-pu siejK? liila'liiie vso po/orn<*-, in »> t»\«»ji-mi 61anki muojjo pripomotrli k -oiikeiiu i:sr>elHi. Da <»o ite nn^-i jrojenci v I.juMjitnt počutili kakoi doma, *ta po^krhoia g. &e-benik, ravnaioij rne^tiiccra s«>r[Jalnoga ura-m «1^-pih*. ravi:atc!>rvoiii J}al»ijai!t=kilj trt-lnjih in lju'l>k:h k>I. g*\ \uo\. S^abernctovi. gdč. l.iko/.arje^ "»a in u'dr. Knezovi ter učeukun ljudskih šo' Kraljice Marije. Kne-inje ^>r-ke in tt^kiUke v^duice, ki no tako bc^ato ob-darovale na>e iroj(Mice. Iskreno 6C zajiva-ljiijeino tu ii vseni o&taliin prijateljem in fii.^rorirktijii slepe m'rt^inp, lko!i narin priprjnouli. da je na^i pii-r»»iir«v tako Upo uspela »n bo ostrvla *nlt»n najitpših spominov v življenju nabili jrf>Kn-cov. — Uprava znvo^la /a »'ePn dtH'o v Kn- 1 čevju — Ob prilici siepe mladine v Ljubljani eo darovali oodpornamu druSt'.m na za-vocru Z3. slepo cleco v Ko£evju: drufltvo >CK>m slepih" 300 din, ženska sekcija JS 100 din. narodni poslanec clr. Ivan LaT-renCiC 100 din, ui-adni*tvo Higijen&kega zavoda 70 din. rotnikom se v imenu *lepe rnladlnr oaji^kreneje zahvaljuje uprava zavoda 35a stepo zq1h» l» rasstavo bratov šubice\. G«nefalna direkcija državmih železnic je za obi»k razartave bratov Su-bicev v Ljubijani viorvolila polovičaao voz-mno iz vsefc krajov dr*»ve. Popust velja od vključno 26. no\*embra do zaključno 7. decembra. Potnik kupi pri odhodni po©taji cei vozn^ U#tek in l€(gitim«cijo obra-aec K 13. T&ko kupljeni voa&ni Ustek velja za breoplajftni povratcik ua podlagi po trB«»iir grc<. Ui ?la i>ravk:ir ot list 14 iz^t'ljeniško iiilaJiiio. Ker pa to 1. kl -v irSln ^**le jk> t. ti-'c^mbru f'a I2^1i obe ^Liri. ki sla imeli biti priloga . Zvoufku*. !*> fobej. da »u morejo druitva [>orabiti pri svojih prire-jitvaii 6he jarici sta iahko vj>ri-/.orljivi in .-■ ravi. da bo oblačno. i!eževu6 vr«!::e. Vforaj j^ <1e- 1 ževalo v Ljuivliani. MarilKiru ui Zaur't" u. Na}vi>in Temperatura /i"1 7Ti-t-.Hu v Spiitti 17, v Skoplju lo, v HtH>^radu 10. \ Sarajevu 9, v Zagrebu (>. v Mani«,ni 5 v L.]iib'j:nr .*> 2. ]>avi j^ !;ai:al l».uon:fTcr v LjUi>l.;ani 7tJl.«>. tempttf.tiurti _>♦• /na.-.tla i\Jt. — Smrtna žrtov dfvJn51«-R.i napada. Snoč-i so pri'peljali v sp'o^no bolnico :)O-let-neg:a pose^stniKovega sina Jožeta l^esjaka fz št. Jurja pri Grosupljem. Leajak je ime.1 prebito lobanjo in je bil nezaveston. Doma na vapi ga je nekdo napadel s kolom in gn trikrat udari! po °lavl. Ktlo je bil napadalec. š? ni znnnn in se tuđi ne ve, zakaj je bil Lesjak napaden. Lesiaka so zdravniki Le ponoći operirali, vendar je os^al njihov trud zaman in ju 2juU'tij okroer 6. poškodbam podle^fl. — Sinrt po«l lokomotivo. Y l.nriirri dr žitnih že-c/.iiio v Za-/M''»u ji? vtu'>t.i i-opol-■ Inc lo^oriioiiva f><;vozila *'O lc»tn bluč^jno o-narcinnie kn\orM%ev. — Mlada siv i! ja izmirila Iz Z:i^.«!»a >• hr**y ele^lu i7^:n!i.i Ai vilj^ K-ni-a KraiMa-rič. -tara 20 let. doma iz PoU-n.'*1 Hi to-plic Iinjr «e. da >e ji 1< priy»eii;a nt^ivr-a. | 800 CfO d?n zaMeva za mo*a. V S'cm- nki >Tir■ ov i•;-i se jt1 p: u~t*l.\ \*\raj o-bravnava ["oti iJirektorju frai.<*o*ke dnr/.be /a 7.vii*'i\\ promet Air Ft;«tk<* F. tvardu 7ain»>'HiI:t>i, pilotu ?£'e Irtiž*" e Vinku Marjelu iu lehnjr-iiHuiu ravnafel.Hi O^or^'u Ror-lenu. Pre 1 dvcFna letonia je nantr^r* propt-ler frnn**o-skevra lotaln ubil na zeiuintva /ena t-oži 7.'.\n) -;r;;/.lKj i'i zahlevn 800.000 «J:n okofl ni ne. Zas I ivinih j^ h\\n \-cC* pri<\ mpd njirni tuđi pokojnikova vdova, ki je i/.povel:»l;x. Ji^ )e vlruia! i.a itMrtlišrii nered in d • je /a-kriviln ne^rei'o »»a'oi/iarnosr o.s«>bja Obrav-n:iva *. — Tihotnp«r zmricnil. 1/ Sarajeva jH)r»>-l\"Jo. ;a jt» *la v «re 1<> r^'t'O^i h U^rte^o-vine f>rofi Saia.k?vu preko pUmin dnr/l»a t'borafH'cv. in«#d kntrrimi ie bi' tu li 8> loMii kmet Sulpjinnn ISahrarović. k! }» noei 00 ka tahflka, Tiho1.1 j ('*• i*' l(a >al')til *»♦*:>!»! tiietež in |lahiarov!<5 je ,;b ira! v sne^u Zjti-traj aa je nasla oro/.niška pat rulja 7.mr/.-njenejra. — S«iv« Mkltiiltm. Zi»rk« Pr«»l«vi»r: Truba-(hirka. nu^Aki /\'Ur na b?^etJi!o Milmia Pr?*^-lj:i I/Jalo li 'žiurrai»«Sio pevukt* druSlvu. CVr'a rariituri 1 din. O!../ulemi. 7M izvHJunje raz-nieroinn luhka nklndba. Dobi ne pri založni-ku. TyrSi*va vf>\i\ 71, ali |*u v ljubljanskih luijiiitirnah. Iz Lfublfane —lj Prosvetiu niinister v LjtiMjani. Na | svojem inspekfijskem potovaiiju je davi prispel v I^jubljano prosvetni minister g-Dimitrije Magaraiević. L>opolrine je obiskal univerzo, kj*»r mu je rektor gr. dr. Kušej obrazlozil potrebe ljubljanske unlverze. Na-to ai je ogleclal Narodno galerijo in muzej, | popo:dr-e pa bo obiskal še razne druge kul-i tnrne in prosvetne ustanove. Zvećer bo g. minister prisoatvoval »vezani predsta^ v operi v proslavo 100-letnice Forsterja. [ —Vj Me«tna rdeča hl*a na PolJS4iah ima menda prav posebno ne^rečaio Jeg-o za ra-! dijsko aprejc manje. Do pozne jeseni o ka-kem dobrem sprejememju spioh ni gx>A>-ra, za kar i'krbi na<š slavni tramvaj. Zadnje čaše. pa smo priaađeti radio abonenti deležni v večernih urah. baš taJcret. ko so na progra-nau na-jzanimivejše to£ke zu-nanjiii postaj, skoraj redno nonavliajo-čega se hrišća, ki g-a povzroca neblokir3n tlektriini aparat v nekeni sosednem stanovanju. O'o tem hru^u ne čuješ iazewi L.jubl>ajie cisto nić. Oćivklno je tu na de-lu zlohna nagaji^T^t, ki ji bo treba na*-piaiviti konec, ako »e bo Se ponavljala. Op* zarjejno dotor© nain znsmega. aos^la, da taJvoi opusti wvoje poletje, ker ga Imamo zaenkrat že dovolj. —lj Tfnoa, blato in luie na O*n«arJ©-vem nabreiju. Odkar so podrli fltopcice pri starem Cevljarekem mo«tu, je promet po tem nalbražju vedno večjt. Ker se tu cesta le redko čisti nastaja vedno večje blato T*m stoje tuli stari ko*tauji. ki ovin^o promet in Jemljego stAnovalcem m«tk>boT pervoftajo pa tudl o^čutno rla-go v hiiaii. Obrtniki ao prteUjeni ćelo po-dnevi delati pn luCt. Ko»t;nj©v» drevaoa na Cankarjevein n&brežju ao nenaroa voav nemu protnetu tuđi zato, k«r n« »toj« v ravni 6rtL, alaatl ponori. Ljuvtnlki io stano^ vmlci bis ob Cankar^avam o*>roi>i mo mm i* ponovno obrnili na magistrat s prošnjo, naj «e odstranilo ta cb^ev«6a. ki M jlh rovati reuii poatkali brezplaono. da bi 1« ih n«kaj Icaa sa kurivo. Toda vae pro- Blasnikova MVelika Pratika'4 za h 1*3*. je igšla in »e razpošilja za ceno din 5.— za vsak komad. Naroćila na tiskamo J. Blas-nika nasl.. Ljubljana, Breg št. 10-12 in se dobi tuđi v trgovinah. To je najbolj priljubljen in najbolj razSirjen slovenski ljudski koledar ±c od nekdaj. —lj Predavanje IM rodoslovnoga dru- Strva. v p*tek 26 t. m. predava g. univ. prof. dr. Boris Zarnik o ^Določee vkljub temu. da živi v Zagrebu, naiemu obćlnat\u že dovolj znan kot izvrsten predavatHj in strokov-njuk in »o nleg-ova dovršena predavanja, ki jih većino spremi ja * obilnim šte vilom prepriće\'alnJh dlapozitivoi* iz svoje bogate zailoge. vedno dogodek zase. Tuda je snov predavanja EVoloćevanje spola« dovolj perece vpra5anje, ki ne 2-inima . enotruo pr,gmaiiko zh v»o državo, povišajije pla^, ureditev služ^«eaie^fa ra>;m*»rja. reJjiO napiedovanje in pieskrbo v starosti. Gr* toi-ej z^i ž v-Ije-i-skij intorei»e piivatnih naniešćencev in. zato to u'icMežba gotovo velika. I/VOCNi Ivi NO S()K(»LSM OOM UsOiiK nodolino obaojeiie unielnite HELENA Li'Ise l'llriih — C*u»tnv Di«*el V dopolnilo barvana šaloigra in zvočni tednik Predstave v soboto ob pol 9,, ^r nede-ljo ob 3., 5., 7. in &.. v ponedeljek ob pol 9. uri. V soK>to: OTHCK SKECK Shirley Teiriple — 1] Lutkovno slt'UUvo na Ta!j»»ru vprizor! v nedeljo '21. t. ni. ob j.ol 10. uri U><>1 4. j>o-l»i>ltlne) na »plosno želja igro Dot-a ^vet'ica: Jurcek yre na Triglav . .Je tu sodobna, poučna i.n zalavna nilaliiiBka iyra. ki raz-vet^t li iiilarour;iinvi so .^e »{Mitre tot-ke. Vstopnitt* v pi .",1 prodaji v oo-iioto od i}, do b. ler ncicijo od 10. do 1-. ure. Uibko huli telefon i eno ob teh urali. — U Kuiuli^t Vin:«ig preme^fi'n. lJo službeni ^H)itelji i-e l»il |»i■-iueščen kancli.-t Vinzifi I vi finauciH'i4a mini>tr>tva na Vir, kjt*r i><> i drtni in lutri oh UO.to. nt-topil na otliu vi^kejja Sokola v kojneko.|tli Ju taUo ce je moral >edaj j)iX-ve-titi iy:rairtki uin Mimj.-U. V tej vtO^zabavui koiiK'diti i>o kauili»t Vinziji j-okazal. da tMiejen človek |>ride najpr^j do svoje ka-riit-re. Komedija je izre Ino zabavna in pol-na duhovit i li dovti}K>v. p/i katerih ^e l)o obeliiotvo iiiismejulo do su!/., l'ri piv.-L-tavi lxhlo au^lo|>ili nuJi najl.oljii i^raici bratjj Lavrih, Aml ro/. (>a!i<\ Prni^ar, Podlotiar, Wil!eitpart. Hoivat I*-, in T»;n!vli ter sejk;1h li-jh*!; komt*d;je-K.ii>r »vJ Uofo lorej nad dve uri zabavuti in na.-iine.iati od *>rca naj pritie dr-?vi ali jutri cb HJ.lo. v sokoL-ki dom na Vit-. P. n. poset-mkt1 t»[>o/aJ"iaii»c, da [»"idejo k predolavi pra-\t>*asiio. ker Ihj za^t'tvk to>*no oh -0.1"), Priskrbite oi vstopnife 2e v pre:1 prodaji v pisar-ni su>kol. «ii?:na daiuv popoldn^ in jutri do-jx>ldn?. SomeSčani. pridlt-1 drovi ali julrt zverer k preiULivi, <. cl^li bo.-te aaav^e Ziiuo-voljni iUvni4»v. u— fcvuncelj^ka cerkvena obfina lio praz-iK>v;t!a iulrSnjo ned *ljo dan <«poiuina na umrtr (ToUjns<>natt:iL'). Hoji*>-*lnije ^o o'> 10. U— \*xitemirjien.i«' /aradj prodaje mesa obolele krave je bilo prezgodnje. V zve^i t zaklano kravo, ki je zbolela na vraniftnem F)ri.-adu. s*ta bili armirani in ixrot'*ini ^odi-š^u d\v o«ebi. Kakor je preisknva do^lej doznala. rnesro^ona za ^o;t bolne krave ie tornj odvev u- TVhničul potttop^k, • ka te Hm »t* oblikovala brata Janez in Juri Aubic svoja dela bo podlaca vodstva v nedeljo 21 nov. obll.v Nar. gaJeriji; vodi prof. in akad. glikar. nećak pokojnih umetnlkov. Mirko Sublc. — Dane« v so-Doto vodi ob tr«h poi»Idne v Nar. gtleriji g. Jože Gre-gorić. _lj 4Mvorit\en«» pr^lavanje XVIII. %vin-n©. Društvo »Sicac-^litira v Ljubljani bo olvorilo danes v *k>boto -U. t. m. v salonu pri >I>evu; ol> 20. uri XVIII. predavati!i^ko ^erono. Ta ve??r nastopi nn+ 'm\\ ^ni preda-vatfUj t- prut. dr. Alajz Znloksr s letino: >rriro*k>*lovni temelji iiHiiinke^ja naciortal-neca &ot'iali7iiut'. Predavatelj »si povedi a 1, kako so vptivali n-rirodo«1<»vni naukj n^ po-»tanek in rarvoj on osa tnižlHnit. ki j*» flaa>« v Nt-mČiji iiradno priznano in propagirano Znano prot:židovt*ko slaliSče p° pouku»al raa»vetliti in t>okazati. v kol'Uo ie neniiki ra^izcMi) znanstveno utemeljen. Tenia ie zeto aktualna in zanimiva. zato vabimo v>? .So-(•ane« in na^e prijatelje, da >e udelei** te]i» pr^iavania VVtop je v^eni r»ro*t* — lj <> kupnje«, fe proJaj-^« vpra^j xa I svet »loter promete telefon 22-91. i ! —lj ^esko^UTMiska Ofce« t Mmbliani bo priredila jutri ob 3. v Narodnetii domu predstavo lutkovnega gle*ialiSč?». Na *poredu vese-^oiffra OacM»rM: piri kffOiu vetrov. u— Farok UttMjMMl protojerej g. Ojordje Budinkir, IgriSka uMoa 2. aporo6n, da zaradi nude bott^ni a« U> iHOgei ob svoji krstni slavi, W p ho timvV v »ttfe-\yo 21. t jn. sprejemati obiCa^nlh poceto^ če»Uicev. u— v Nar«dn«io nmeejii ostsatiejo Hbtr-ke za brazplaćen nedel>aki 9QMt ocfeft« Ie še v nedeljo 21 t. m. od 10. eto 11 -poldn«. o ponovni ettraritvi ▼ prtbottoji pofinladi se iacka pnthrrr obv*wtik>. S to pcekinitvijo n^del^kega pna^ta preko zimskih meaecev pa nišo pcicatieU bcex-plaćai »kupioaki ogledi *ol m korpormcij in p4ać€woi poa«ti ob dolavnikln. u— N'atne^to \^enr» na grob pokojne i?e. liedvike ^turniove ie daroval g. VVkoelav M**erko Iz Ljubljane, Stnri tr^ 2/1, din UK) za niestne reveže. Za dar se mu me^tno poglavarstvo najlj^e zahvAljuje. —lj V šenfjakoh-ikeai gi<*dHlišfu bosta jutri dve v»redstavi. ob !.">. popoUian^ka in o*» 20.15. veferna. Vprizori »■» deeetič zat.«tvna ve*eioiijra >Kdo je ;>aj>a?i tliiehon). SikIHu-jejo But\irjeva, Cafutova, tirgurevioeva, l'u-iiljeva, Hanžič, Kantar, Koman in Novak. Kdor »*? ko^e dve uri dobro suitva-vati in iut-Miiejati, naj |>o»;eti predstavi. Ker je bila tuđi Mtlnja p>rt»Wtava polno zavedena in }e za pre+lt^tavi veliko zani marile, kup-ite v>»top-nice ?* v p-redprotlaji. l'rihodnjo soboto Ik> p>r?iniera Krangove ve-^loi^re >Ske4enj . — lj Dane> ;n jutri koline. Kestavrat-ija -Seetioa • —\] Glede na dolžino filnia Antonfto Advcf m> bo predstava jutri dopolcine ob 1030 po znižanih Penaii, popoldne pa ob 15., 18. in 21 uri. Z Ježiće — Vodnikove knjige p-u ie jni»paJe m na] jih lanskotr'tm in novi nuroAniki dviiJiiiejo i^ri y. upravt'tliu liorineku. — Predavanja. l»ooroči:.mo. Na^lfdujo utKtt'l^O ob lo. pa priredi Knietij^ka podruijiica istotaui itiliudiio predavanje g. Lli^arja U Niitovč -o prvi poiiKK'i pri oboleli živini in pri porodih*. Ce se »e-kcrtii pre«lavauja, ki u* volik*-uaže. Jći bi bilu tr-t»a priredili par diu-vni ttvaj o ravnanju z ololelo žtviao, bo i>odrii/--.tii*a lo ludi i/.vr lla. — 1. tteceinber. Na proslavo praznika na-rolij-iia tn driavne^a zedinjeuja *»e na^i S>koli priilno pripravljajo. l^to^nio proslavu !n>do iHR-eiMio ix)V'ZAlig'Uilt> kry.sue l-4k>vadne in pt>vt>kti totke. Iz Slovenjgradca — PočUbtitev spomina vrorneffa S«'--ola. V no tfijo. t4. i. in. oV- tmlctnii'i snu: i pr vt^iu t$;.'»n>s,ie — pokojn«*ir.\ primirja dr. ZeJeznlkarj« \'inka, §e jo cb li. zbralu clan-otvi> tuknjiii^c^a *M>kolvke#a društva nara->6;ij ia deoa ter olkoral^nlo na j»okopalile, k.K'r je položilo rm njegov LiTob lovorov vt.*-nct-, ovit l državno tro^.tojnico. Po Hpo-miu-silnošrevilni udelc-bi pripa'i-.«:k»>v £.,i-koltikt-iia društva. '/.as-to-pMv.-i toko'i-kc žup'1 Miiribor. ler r>«>£cdnib eJinic 17. I>ra\'O^rra-la ,n V'iihredH-Maieiibtrfni orca z.a ndfrodnc pra-vii-t1 na naši severni meji, ee je v nemi trj^i nin-(>i!ca rav^la. — Moška in ženika poUrtiinic;: CMD j»' [•r«-*iij»vila pretekio n* lt!jo. 14. t. ui. «!vu*>i!ej in to m^-ška 50-lemi'.'o o^^toja. iiri-iska 25 l^tnico v Sokolskeni domu ob so--Iriovanju draJiistke.^a orkestra, sa!oniAe^:i oiktr*Ha. in p«-vti!»ci»a 7.ho:a. l*re*ftria oi^nMirru-ija Tuđi šc dancs Iie-i»J»ht>hu» |K»trt*l:iia. zl;:^il za n-aSo mladin-* izv — ui«taiwjvi-l.;a dr. Hnsovra. Jurist »Jve^nika v Celj«, mo>ke iw«-cini/!iVe Cifl) v rplju f^r druire. Sic lila ]v pri^rolna i!.i \ I*riioritov Fiu/^arjevc dvo lc}an'ie »Nova 7ap«»vt*K. l^.po je /.at-**i pol vrHl>t»o'n ir. Kranjt'j nicr^aiii p»ivt»i\i /.in>r nekuj Ii.pih narotlnib — vnifs pa marljiv© sviral ?»l>i!en sret^dov j> in ttiiikfv/a prijttno in m-piica-kovano preT«e!teti! — r.tiš*1 nrrodne. «iani*» pa 6<> f^xl spi>'f:e 2ML Maribor že tradicijoualTia. Iroetnostni teden v Mariboru. V ne-tielio. dme 21. t m. se priru r« pwt mtmm kuštum*-g& Mvljo^Ja, go^OCTtega đeta nade r-iijih Hoteli je mtwJrnfl l^V-tre. pnseMin-Md Mu Ivan KotfM ob&Lov linofcrM fen se z njfcm i^raA De. Neradom* 5e po^^o to p*t>-jeflctM jie raTtneaaHI It«««i en^B ga. opt«ixa3i. — D**llra zrva t^otvte. V R«mafi »a je puijp«*-tiia v ctn^fcjnd pođrfltuikn Ivan«. Qor^a; 9tnaAna nepnefti. Mfwta. lcuouq trl-letna bOerka. AnAea 9e j«r v iniMt»T*m od-.sotno«tl preve* nriMSia^a *tertlialk.u. Nesreća >e hotela, ojt*inu pf»-pranju. Mt*d prt4>tva!#tt% StikuU * Ljuiomeru. Por^&Vi >uk> i** o i«rrw>*-av~ koltekftia driiit\sa v Ljiitumflru, ki *e nuirlii-vo r>ril>*"rtvljii n« V|>ri2or1t*v Kreftovih »Celj. ^kih irrofov« v režiji br JV**«}«. !va l>o hitji Ui prtvirftavtt, kakor v«a eh, mino r>r«pi rani. V kratfceni l^oino uio^i »poruAiii > datum prv>e p^«vi*»law». — Dar. Vaiiu>(itu r^ittia nj »{rob ge. rir. HaiUelovi je darova! g. dr. Cirli r*cw«kiir, z<1ravnik v Ljut<>inr»ru 10(> din ia l*t>MtniMki • lom kraljica Marije pri Hv. Mari inu a« Po-liorju Snaf. Prvi »ne^ »in« doMK po vp- > naM okolui v Celrtck i*or»ofii. Taj/'kHo ^ '}<* 'J «m, p»t je r«
  • koraj i**riiiU. — V*>iitve. i^aiitiktt u[*r»v;i >e /jl 19. di . ra/.plsMla voli'v« v novo *>V> »i>o T/^nomc-. ki je iki*;^U j>ri Krivljih kofir^an^jurt ohfi\v — rreme»tltev. V Mai^ko- 5Wtot4> je yrr me^en \% l/\uuyncn prt*tn«tni unadViUk e. Mniv«»i KoAir: rmii£n«jnu ki frtHjuMjeficnii: '»rudniku telimo na nje*trovena iw*veiti fiinsti obfl^ xa«l»>v>i.i*tva. PrtnifVfn j#- ti'a i ptv> metnik Ito^tnir It-emni^sr ;> KafHjone ^ R.i--1»-*V Naše e!eda!isče DRAMA Z\6ete;: ob 20 uri aobota, 20. novembra: F*nna. izven. &ni' žano cene oU S4 din nu"*tio5. Nedelja, 21. riovembrti: ob 15. \iri: Frin-c^akft in pastirfiek. Ml^ilinsk^ pre*Wti-v?u I^ven. Ob t?0. uri: AumUovi. lz.ven. Zni*an« cene od 22 din navz^iol. Pone0 d'ui navzdtA. Gostovanje goap. Marijana Rusa. Pcneileljck, 22. noveribra: aaprto. Torek. 23. novembra: Gorenjski alavCck, Prem^eraki abonma. Sreda. 24. novembra: Prodana n^vesta-Red Sreda Iz Velenj — Z41 t|ftfto»nti 'h'lovanje Tia moraJn«iTn, obJ^p^^vetJneTn tn ^ržavij p..°*ko'.*3gt>Trwir.i napredku naroda je '.ipifva kr. fon-la od*^vai drž. mdinilta v Vel^siju g Kurnikii Antona. PuhvaJr-e dki ptcami aro,jki načelnik v navao^noteti ćlanov dni^tveni" upra.-w. ćLanov ob^inske ummve Vi Jcra>*vu*ffa šolakoK* odlx>ra ter u i rak tori! drttavn*^a lTidnika na svečan na^m. — Kdravnik vdtrutrntt udiw*tvtm<> t*>-či»© F-n'ainjfim ~ru*:b**nftjii meist.u C■ st tannD. SPORT -^\Vilfan v dunaJ^Uf rpprikx**ntanrl. N';-' plavalni prvak in rekorder r>ra3ko Wil-fan žtudira na Dunaju. Piilio-Jnji todo:. bo v Prag! plavalni dvoboj doiruijskih in praških ,is g-a postavili v nić ruan; kakor Stiri toCke: na 100 m pioeto, 100 m hrbtno, v arta-feto 3X50 m mesano z.i hrt>tno par,.)ero in konfno ie v atafetu 4X100 m pru«io Vremensko poručilo r>o slanju z dn** 1^. X!. 11*37. Ratere Planira: -*- *J, oblasno, no Juii'.o^a finega, l'lanira Ta mar: — 1. oblasno, 50 ju%iin^ua, Bi^tri" 4, oblačno, taho i tn!*. "2.1 ji)žiH>ua »inefra. iz^Le«ii %« nadeljo neai^ucuL gfe^. 2M S* »SEDVETNSKI NJROlk, BbboCtf, M. aav^mbrm 199T. . . _ ____........... __________ A gfam y Mayeriinška tragedija je bila fingirana? Tako t*di v svoii knibd ntki £lan habstrarikeca rodn V AmariHi imajo vedao j€tm Laaierom in v nji odlcriva. baje nekaj ftiMo novegra. Hafcsburžan, ki je i*- Ruđolf Habsburški dal to knjigo anonimno, je beje sin ne-arećne^a prestolocutflleđDika Raviolfa. Pravi pa. da se js vedno čutil Ameri6ana in da uoče, da bi »a zamenjali a katerimko-li akreJiiranlm čl&nmm ceear^kega doma. NJagova karijera v Ameriki je uope&aa. in ni mu treba bufcnih seosAeij. da M 8e i njim! proaUvljat Njegov namon je a&mo zanrrniti lati, kl ae 6« vtdno pltto okrogr amrtl njogovega vi^oke^a očeta. Co amema vorjett t«j tatfiffi, pre«t0k>n»» sledzuk Ruđotf Qi umri v AtaorerUiigu, terur već Je pobegnil v Ju&no Ameriko in uje-govo amrt #o samo fingirali. Baronica Ve-cser Je bila aamo Rudottovm piijaU&Aoa, ld «e je žvvo nanimala za njegove bberal-ne naaare. Uaodtae aoči Je noprič&kovaiio priapela v Mayerlin^r. hoteft pregnrvoriti Rudolfa, da bi ne storil nekega svojega naklepa. Rođoif je v druž|>i gvojlh intimnih prijat e4i«v ha£ pripravljai nekaj, kar naj bi predstavljalo ćim točneje njegwo telo in kar na} hl prićulo o njegovi smrti Baronica Ve^zar je bila pri tem slučajno ustreljeoa. Njeno truplo so pustili kraj ck>zdevneg"a prestolonajsleclnikoveera trupla in tako je nastala poblaga poancjde nw-verlinške tragedije. Prestolonaslednik Rudolf naj bi bil iz-ginil Iz javnosti in živel daJeč v tujerr svetu. Habsburški avtor knjige pravi, da se j^ rodll iz tajneg-a zakona v neki podc-želsrki krčmi in da so ga. skrivaj prebijali v Amerike. Sam je pozneje mi3lil. da je ara nekegra z*lravnika In nj^ove žene, kl sta dka je pisana knjiga tako, da se ji že na p**vi pogled pozna, da ne hla-sta po senzacijah. LJudje v polarni noči Nad poiarnlrni Ivra^ je zavladala polarna noć. LetaaiSče na Rtidolfovem otoku je zdaj urejeno za nočne polete. Poskusi z orjarkim rcflektorjem so se dobro obne-Bli. Pnić reflektor Mcer ni pro-Jrl debele plahti oblakov in megrle, pri drugezn po-skusu jo pa zažarel nad otaKoan jnogouškina in euhnov^kegra, na katArih hoCeta še ^n~ Icrat preiskati polarne kraje okrog^ sever-nrgra tećaja, kjer je teginii I.evenevski. Le-^il da So se pn.pravili np, prezimovanje. Le-Jena šora, Jtjer jo Papanirova skupina, po;o^a, da je >vlaj na 83" 5G- sc-veme Širine ui 0° 47( vzhodnc doliuie. Vzaodnl reter je prLaese« smežne meteže in toplei5e vrenje, živo srebro je padlo od 31 na 26° pod n;elo. Zadnje dni je pa jei plhati ševe r. ki ito zopet potisnil &>ixt bolj proti Ali S»o vojna? Fovpivčea človek v Evi opi je skoraj pre-prićan, da nova sveto\TJi vojna ni već da-leC, da ne bo minilo niti 10 3et, ko bo izbruhnilo Se mnogo straAnejše k'anje, kakor smo ga imeli v letih 1914 do 1918 Da so Ijudje v* Krropi o tem prepričani, so do-gT;alI poročevplci : United Pressat v T^on-donu. Parizu, Berlinu, R'mu !n Moskvi. Po-vsed v'ada cnako prepriCanje glede bližnje boaoćnosti. V I-'rancijt, Nemčiji in Av^triji se Ijudje ćelo boje da se je nova avetovna vojna £e priiNeJa. Izmcd trt-h Anpložev ?ta dva trdilji. da unata, dr*. se bo državnikom vcr-'Jarle posrećilo prepreOiti novo vojno. V Nemčiji Frunciji in Avstriji sta ive treLjin: pi^bivalcev prepričani, da je vojna nelzogibr.a m samo er.a tretjina pravi, da je verjetnost nove vojne velika. V Rusiji in Ttaliji je ena tretjlna prebivalcev pesi- mistična, drugra neodločena, t^etja pa optimistična. Drugo vprašr*nje, s katerim so se poro-Ćevaici ^UnJttd Pressa- obraćali po velikih evropskih meatih na ljudi, se je glasilo: Ali bo Amerika pcsegla v bodočo sve-to\-no vojno ? Većina ljudi je odgovorila, da ne bo. Ce bi pa že bila Amerika prisiljena poseći v vojno, bi se zopet pridružila zavezničkim državam. Ljudje še vedno govore o zavezr-iških driavah, kakor so bile: med vojno. V Nemčlji in v An^liji so IjuJje prepričani, da bi Amerika ne šla v novo svetovno vojno, v Rusiji so pa prepričani o nasprofnem in pravijo, da bi bila Anu-i ril:a iz ^ospod^rsl^ Ih ra^-Iogov pi iđiliena j poseči v voJEO. V Franciji, Avstriji in Ita-j liji so mnenja deljena. Manj«inu raisi, da bi Amerika pcmagraia v vojni An%hj\ in Franciji. Glede na vojno na Daljnem vzho-du govore Ijudje v Rusiji, da se oo Amei-i-l:a korisno pridružila Rusjji, ela zajezi ja-ponako ekspnnzivnoot. Za debele in za suhe Zenskam, ki bi rede pridobile nekaj mesa, toda brc" vsake maScobe, daje Francea Dayeva. v »Sunday Ohronicle« te-!e na svete: 1. Jejte vgč g-oste hrane in pustite za nekaj časa soiato. 2. Pijte čim več mleka, toplega ali hiadne^a. 3. Palite, da bo v jedi eim več beljakovin, mesa, rib in jaje. 4. Jejte Štlrikrat na dan, \Tnes pa nič. 1. Počivajte ćim več in izosribliit^ se živčne napetosti. 5 Hodite zgoaaj spat. 6. Bodite •Mm več na svežem zraku, da vani bo jed dobro teknila. Tištim, ki bi rade bile bolj sloke. pa pri-• poroča: 1. Pijte vsak dan zjutraj limonado, i nikar pa ne pijte pri jedi. 2. Jejte čim več soćivja. čim manj pa plaščic in močnatih jedi. 3. Jejte poćasi in razgrizite debro vsa-ko jed. 4. Teiova.dite pridno. 5. Izo«ribljite se vrelikih pojedin in jejte £?amo iaije jedi. P;jtP pvoj čaj brez sladkorja, pomnite pa, da daje sladkor energijo in zato va§a hrana ne fine biti brez njega. Sveže sadje je bolj-še od rafiniranega sladkorja. Geološki muzej v Rusiji V Moskvi so otvorili oni dan geološki muzej Akademije znanosti.. Temelj njesro-vih zbirk so vT Moskve pripeljane zbirke lenin^rrjskega mineralo^ke^a muzeja in gradivo z velike razstave »Mineralno bo-gastvo Rusije« prirejene v oTcviru 17. med-narodnega kongresa geolosrov v Moskvi. Zbirke so shranjons v vitrmah iz najbolj-sega rufikega lesa. Muzej obse^a okrog: 100.000 predmetov in priča o neizčrpnem nartvnem bofrastvu ituMJe. Kra5 kosa Žve-pla iz turkenstanske pustinje Kara Kom leži vaoree manganove rudo ls Altaj«, fl-birsko zlato leži kraj svinSene rud« is Baj-kalsklh gon ter poldrag^iljev in platine z Urala. Veliki diagrami kaiejo rmaroj pridoUTa-nja poeđlnlli mineralij ter njihovo porabo, namreć mofciost isvosa ali potrebo po uvozu. Geološki zemljeviđi kaiejo, da je te 40% vse ruske zemlje geolelko milffkaTiiK, ostalih 60?& je pa že razporejenin in bodo postopoma trudi raadskanl. Večjna *e ne-raaiskane niske zemlje odpsuie na arktitee kraje ali pa na druge zelo odaljene krajine. Ali se tuberkuloza podeduje? Prvotno so rjudrje sptotno mislili, da »• tuft>ear1culo«L podeduje, poeneje ie je p« »' kaaak>, da tomu ni tako. Konftno ao P«4. ali adravnild do apoomanja. da ae pod«)u> >e aamo tiAgnjanje k tubertcukozi. Pro€. R. Pean je preMdcal v Ameriki 564 aakon-akih pa rov in 2480 njihovih »trok pled* tuberkuloa«. Ce smatramo, da je Stevild tuberlculosiih otrok, kl so bili njihovi stnrSi povseim zdravi, ennđto 1, je med otroki s tuberkuloznim i staj^i enako 4-3. Iz zakonovf kjer Je hi| oće tuberkulozem, mati pa zdrava, 5« }e rodilo 1.7 tuberku-lozailh otrok, iz zakonov, kjer je bil oće »drav, mati pa tuberkulozna pa 1-9- Iz tega lahko v najalabšem prinieni sklepamo, ela se podedruje acumo nasrnjenje k tuberkulozi. Clovek, ki sta mu bila mati In o-če tuberkulozna, je Stirikrat bolj na^r-njf>n k tuberkulozi, nego otrok zdra^h stai"šev. Pać je pa cuiiSkl adr2r\*nik Hauhaat na 500 bolnik'h ugrotovil, *ia se iUlosinkra^i-ja podeduje v 80*''*. IcUosinkrazjja je pc-\-e*eana ob6utljivost za nekatere spojir.=; ali fizikalne učinke in kaže se v obliki bron-liijaine astnie, migrene, kožnih izpu££ajev, itd- v Xear*CijJ je baje pn\ milijona ljuću", ki jih muči ta bolezen. Pri ne-katerih lju-deh je idiosmkraiija »*aba, pri drugih pa moćna in će ž^ ni nevarna ži>vljemjut je pa zelo neprijetna. Na)več|a zbirka voznih listkov Kakor so oa $vctu strastni /-biralci rm-^t-nih znamk ali v An-cliji zbiralci podobic s cigare^, tako so tud^ zbiralci vodnih listkov. Veliko /hirko voznih listkov imaio nekateri Američari, največjd je pa v&n-darle v Kvropi in sicer na l5ursaiu Irnata jo dva irženirjii, Hillcbrand ::"• Dvorak, ki zhirata voz^ie listike že mnogo let in ki sta žrtvo^ vala v ta aamen že mnogo denarja. V njuni zbirki so vozni listići z vsega «veta in vaeh vrst. Zbrala sta na t»sočc in ti* soćc voznih listkov na /de/nieah, tramva-jih, o?nr>:buMh. parnikih, /rako-plovih in lc-ta!ih Tu w» /astopanc Island. Avirralij«, Irak, iran. Japor.ska, K^tajska, Brazilija in druge države. Zbirka obscga tuđi vozne li-stke za pse v ipaniji, vozne iistke za šol-r.ko m!adiiT"» n*a Kifcajskem. vo/ne listke /a br/ovlake v SkaadinaN iji, nemale vozne listke iz-svefovne vojme, imi itAterih je zadaj natiskano, ka'vo dx)l>uš noceni jesti, dalje f>cronske listke za goste, pričakujoče po-arne razino vaJce ob povratku i tu. Za to zbirko se za-nimajo najboij uradniki prometnih ministrstev v r3Anih drZav^h. Spreobrnitev zakrknfenega samca živimo v Č4I3U proti&lovij. ćeprav nazaduje žf v skoro vseh civiliziranih državah štavilo porodov, se vendar ustanavljajo klub i zagrizenih aameev, ki o ženitvi no-ćejo ničesar siišAti, Takih klu'x>v je na svotu mnogo, toda o veOinl javnost ničesar ne ve. Pač pa nedavno ustanovljeni klub zakrkujenih samcev v Plvmouthu ne »kriva svojega deiovanja. Ljudje bi se pa tuđi za ta klub ne zmeniH đosti, ćf bi njegov ustsuiovitolj In pred3fdnik v svojem govoru ne bil žalil ženjskeg-a spola. Predsednik Porcy Mosg je namr.^ izjavi!, ča so aivjaki v afričkih cižnn.erlah srečnej-ši od zakonskih mož v civtlizirami Angiiji. žene in dekleta ao protestirale proti tej trditvi in 2opet se je pokazala ženska bo-jevitost. Moss je dobil mnogo grrozUnlh pi-sesm, v katerih mu žene in deklet^t piise-jo. da mu bodo javno iapraskale obraz. Med drugim mu je pisala tuđi mlada Jea-na Buttonova. Njeno pismo je predsedni-ka tako razburilo, da ji je odg:ovoril v enako otprem tonu. Buttonova pe ni mol-čala, temve? odg"ovorila in tako sta ai dopisivala, dolder ni pr^djiednik kluba za-krknjenih sajneev zapi*oail za dovoljenj«. da bi se ainel z Buttonovo oženili. To je pa seveda v klubu dvignilo mnogo prahu in predsednika so proglasili za podle^a ia-dajalca. še istega večera Je moral odsto-piti in klub ;ie skienil, da mu poročaega darila ne bo dal. •.. dokler ji ni prinesel veter pri, opran z Radionom Dve gospodinji • • • obe imala radi snežnobelo peri IO Vsaka pa uporablja drugo pralno sredstvo in glej kako velik je razloČek! Perito, oprano z Radionom, je „Radion-belo", ker vsebuje Radion jmmmmmmmam^m^mmm dobro Schichfovo milo in je prepojen s ■pJEž^p------—r | kisikom, ki pronica skozi tkanino in pero 9ftE?f?^i< > ■ Vaše perilo tako temeljito, da se njegova p^jrMtffllJUl belina povsod takoj zapari. f^Fl^LfliiS Ce bojte samo enkrat opra!« Sc^'C^^ov Kto*^ftviJlHT perilo z Radionom, ne bosle F^ m «r^4 96^S nikoli veČ uporabljali drugih E «k . *- *c k ^jtP E ^S pralnib sredstev. P^fG 50111 Slovenci v Ameriki V Clevelandu so umrli Anton Prinčič, star 75 let, doma iz Crećnie, fara Trebelno, Janes Viurih, star 67 let, doma iz Poui-škovca, fara Struge pri Dobrem polju in RozaUja Sintie, rojena Stanko, stara 47 let. V bohvci v Milwa'jkee sta umrla Miha Oandek. star 55 let, doma ia Janezovegu Brda na Notranjskem in Anton šuler star 50 let, doma. iz Spodnjega Dravograda na Koroškem. V Shebojrganu je umrla Katarina Grgiš, stara 76 let. V Mllwaukee je umri Jane2 Horva:, 3tar 52 let iz Makol pri Poljčanah. V Nev Yorku Clty je umrla Franćiška Albreht stara 35 let. V kraju Strabane je umri Lojze Delost. doma iz vaši Koritnica ni Notranjskem. V Moon-runu js umri Blaž Bogrataj, star 51 let, doma iz Oaelice pri Poljanah. V bolnici v Johnstownu je umri Anton Zalar, star 48 let, doma iz Unca pri Rakeku. Pobrala g:a je plju^nica. V Indianopollau ?e Je obesil Janez Lampret, star 5a let, doma iz Brus-nic pri Novem m<»stu. V smrt je ftel zaradi neznosnih družinskih razmer. V Svcamore Burlingtcnu je umrla učiteljica Antonija Gorer.ć, stara 24 let, rojena v Ameriki. V Jolietu je umrla Marija Šetina, žem zna-negra sloven*kesra kartnoseka Slmona betule. V naselbini Vandergrift je umrl*Janez Novak, doma Iz &in?. rja pii Premu na No-tranjskem. V Chicasru je umri Jože Stritar, star 66 let. doma iz: Sv. Križa. V naselbini Librarv blizu Coverttale je umrla Ar^relft Kuna, stara 2a let. V Phifholmu je avt^» do smrti povozil 23-letnej^a sinn 2akoncev Antona in Neže Mihelič. V ru^.iir. t » Copperfieldu blizu Binpham Canyom »q 1o smrtno ponesrcćil Pr«iie Tavčai ^ . let, doma iz Jnvorja nad škofjo )>u. .. Nanj se je vsula plast kamenja in ga lako težko poAkodovala, d* je kmahi po prevoau v b<^ln!co ix\-it, nikdar ne vemtj. ^dn m,i prtt^' v z^kn/i^kem /?r#-piru. Žudnjo heiedn nn svetu ho imela pameti toda debata še ne bo tuko kmafu kančanju i^pitnje ie najbolje maslo nn trdem kru-hu. j Oslu se Uvi}en >e ne 'di umehiftst. i Da nu sv*ftu ni nubvnih Lrivic, fiiMvijo • tišti, ki dele pra\ice. ROLh FRHMONT: . 3 — Ali ni še nič? je vpraSala številka 874. — Ne! Toda kmalu začnemo. — Zares? Kmalu? — Ladja prispe okrog dvajsetega. — Ali je to točno? — Da, saj je že na poti. — Ali imaš pilo? — Ćelo dve. — O bože! Ključ k svobodi! Kdaj dobim svojo pilo9 — Ce bo ugodna priložnost še danes. — Kar treserij se od nestrpnosti, — U? mirno! Oziraj se narne. Položim jo pod kamen in dam ti znamenje. — Dobro toda pazi na tega starega vohunskega hudića. On ima povsod očif — Ne boj se! Počakam, da odide. Če ne pojde to danes. velja isto za naslednje dni. — Dobro, a kaj potem? — Potem bo treba samo čakati. Cim prispe ladja me ob veste in z večer tistega dne prepiliva verige Ob enajstih, po drugem obhodu straže, bova morala na pot. — Ali poznaš smer? — Vedno proti severu. Na obali zagledaS pH-žgan kres, pod njim pri skaH bo pa Čakal čoln. — Izborno! Imenltna misel! — Samo previdno! Ne govori z menoj in ne zrne- ! ni se zame kakor aoslej. Ce bi tistega dno ne mo-gel govoriti s teboj, se v ugodnim trenutku one-svestim. Vedi, da je treba zvečer tistega dne na delo. — Razumem! Tcrej proti severu, cilj je kres, spoda.i pod njim pa skala. — Tako je, zdaj pa tiho. Obrni mi hrbet. Hudič prihuja vohat. In res, viiji paznik se je bil pravkar dvignil in počasi je prihajal med kaznence, ležeče ali se-deče naokrog z debelimi kamni namestu blazinic pod glavami. Nekateri so si zamišljeno podpirali z rokami glave ,razmiSljujoč bodis? o svoji težki usodi ali pa snujoč fantastične nacrte o pobegu. Drugi zopet so obujali spomine na tište, ki so jih morali zapustiti in ki so živeli daleč tam za mor-jem v svetu, za izobčetice za vedno izgubljenem ... Tu je bilo namreč pokopano vsako upanje na osvobojenje ali na pobeg, tuđi če bi bil pripravljen od zunaj. Po otoku razpostavljene straže so tako budno pazile, da jim ni mogel nihče uit:, a tam, kjer je bilo konec njihove verige, je narava sama za-pirala beguncem pot. Nič ni pomagalo, če je do-segel kdo po blaznem pogumu severno obalo, kjer 50 stgale strme pećine skoraj navpično v morje Skok v morje je pomeni] bodisi neizogibno smrt, ali pa, če se je posrečil, je vodil k počasni kruti smrti od lakote in žeje na eni izmed koralnih pe-čin ali v mračnem zrelu prepada, skritega ob strmi, 00 morju razjedeni obali. Morda bi se mogel be-gunec nekaj tednov tu za silo preživljati z ribami, netopirji in pticami, toda re§iti bi se ne mogel, pot i v svobodo bi mu bila še vedno zaprta. To bi po-menilo samo klaverno zamenjavo ječe. Zgodilo se je pa dokaj pogosto, da je marsika- I teri obupanec storil tuđi ta poskus, ker mu je bil Ijubši od težkega životarenja, kateremu se ni mogel privaditi. Toda uprava kolonije ni polagala na to velike važnosti. Če je bil pobeg pravočasno odkrit, je podrla be~ žečega kro^la iz paznikove karabinke. še predno je dosegel obalo. Če se mu je pa le posrećilo uiti, so se za vedno zagrnili nad njim valovi, ali pa so ga Čes nekaj dni ali tednov vsega sestradanega in iz-črpanega znova pri jeli, uvrstili v strožji razred, strogo zastražili in mučili s tako težkim delom, da mu ni nikoli več prišlo na misel pobegniti. Če je pa našel smrt v valovih, so njegovo števil-ko kratkomalo izbrisali. Uprava je zapisala v knjigo »Mrtev« in pripisala datum. Čez mesec dni je bila pa prosta Stevilka prišita na obleko drugega kaznenca. Poveljnik straže na otoku, znan pod imenom »Hudič« ali »Zolti Jean«, je bil med kaznenci na zelo slabem glasu, kar pomeni, da je bila uprava kolonije z njim zelo zadovoljna. V njegovi četi nikoli ni prišlo do poskusa nepokorščine ali do upora ali pobeg a. Jean je znal vedno že vnaprej čitati misli v kretnjah, obrazih in očeh zaupanih mu kaz-nencev. Poznal je temeljito njihove značaje, zvijače in skrivne želje. Zna? jim je kljubovati, zatirati jih v zarcdku in vedno je odkril vsak poskus »nered- nosti« z lahkoto in insUnktom naj bistro vidne jšega 1 detektiva. I Mnogo se je govorilo o njegovi krutomu ić 1/ prej šnjili časov. ko uprava kolonije še 21: posvt^ala nošene ix>zornosti piitožbam plede bnzsrčnosti grobih voiakov, ki v njihovih očeh življenje -»šte-vilke- ni bilo vredno ni+i toliko, kohkor življenje živali. Tak rat si je izimšijal ^ Hudič« v^e polno ra-iiniranih načinov, kako bi bolj mučil kaznence in kogar je zaneslu usoda v njogovo četo, je moral biti pripravljen na najhujše. Jean ie služil prej v barakah pri mocvirjih, kl jih je bilo na delu sicer ^orat^ga in nodostopnega otoka mnogo in kj^r je marsikateri k^znenec za-peljan po varljivi nadi v uspeh pobega, poskusril prekoračiti crno, zahrbtno blato, iz katerega pa ni naSel drugega izhoda, kakor v svobodo smrti. Žolti Jean se zato nikoli ni posebno trudi! z za* sledovanjem teli beguncev. Zadovoljil se je s tem, da iim je odrezal povratek na kopno. Begunec je bodisi izginil v blatu ali pa je ves izčrpan umri od lakote. Večkrat se je tuđi pripetilo, da se je ves skosan vrnil. če je njegova Ijubezen do življenje premagala grozo pred smrtjo in ječo. Upravitelj naselbine kaznencev je bil poveril to pot opreznemu in preizkušenemu Jesnu poveljstvo nad največjo, na delo poslano skupino, zaposleno v gorah v severnem delu otoka V to skupino so prišli krepki možje tretje stopnje, to se pravi kaznenci, ki so bili zaslužili 7 \emm vođenjem nekaj olajSav. Tj kaznenci so smeli če/ dan prosto horliti in dclati ?ele na noč se jim noge zopet zakovali v verige tako, da nišo mogli storiti niti koraka, ne da bi verige zarožljale. SfrlB B ^ _____________________ »SLOVENSKI WARODc. Kfeote. a©, novembr* l»T« - ____________ Ste*. 268 Ka] ni vsec tujcem pri nas Kako fdiejo o turizam v naii drlavl aatt prljateip I>tOB smo se pri naa n&eU prlto&ev&ti nad upadanjem tujskegu prometa, zlasti, da ao se nam izneverOl čehi. Gospodom, ki bi jih moralo skrbe ti pospeševanje tuj-skega prometa v naSl državi in ki bi morali tudl tak&ti vzroke slabih sezon, toplo priporočamo, naj prečtta>> vaaj nefcaj Alaakov taogemoliih ltetov in rerij o turizmu pri nas. Zadnje čaše po končani fleaomi je izflJo ztaati v GeSkih liat&i mno-go člankov, ki ao jih napiaaH leto&nji nadi gost je. Vat hvali jo nade pokrajinske le-pote in ljudstvo, nekateri nas pa tuđi pri-jat€*jako opozajjajo na velike nedostatke v našom turizmu ter nam polagtajo na srce, naj jih odstranimo. Poeetroo zanimiv je članek dr. J. Kudrnov&kega v »CeaCto-alovenako-jihoslovanaki revujic. Pisec opi-euje predvsem raarcnere v Južni Srbiji, to-da mar-nkaj veija tuđi za razme.re v Sloveniji. Dr. Kudrnovsky pi£e med drugim: Med dobrim! in iakranimi prijatelji je navada, da se vxaj«aino opozarjajo na nedostatke. M jih ni težko odstraniti. To je tuđi namen tega članka, ki ni bil napisan prenagljeno in v ogorčenosti, tem-već po dolcem premišljevanju in ni Ie tol-mačenje mojih želj, tftmveć oele vrate dobro mislećih ljudi. Južna Srbija je s svojim gastoljubnim prebivaLstvom dežela. kjer bi se lahko razvi I najživahnejSi tu jaki promet k^kor v Primorju zaradi njenih krasnih plania, jezer In zgrodovinskih zsnam^nitosti, ko bi tujcev ne nadlegovali z neprestanim pre-gledovanjem dokumentov . . . Poglavje za-ee ao trošarine, ki so uvedene v vseh ve-S jih mestih Južne Srbije. Mučno je. ko morate pustiti, da vam mestni uslužben-ci brakajo v vsakem mestu po prtljagi tor stikajo po blagii, ki je podvrženo trošarini, če ste nekoliko nervozni, priseže-te, da vas tu ne bodo nikdar već videli in da boste že priporočili svojim znane em obisk teh krajev. Majete z glavo, kako je mogoće,*da se v hotelih v Ohridu ali Bi- tolju da idarsutati ****n Mt> flHoto aa po-lovtoo. Pri tem se spomnite. da hna hotel v KruAovu skupni umivalnik za vae sobe. Oudlte se nad đraginjo >»d1taWh B-stov, ki so bili naptaani pooebej aa tuj-ce (n. pr. v PrBepu). Osupoete nad ne-snago, ki se skriva v stUcovitfh uDCte&h Skoplja, BHoija al Ohrida, kjer ni bil se nikdar na deki pometač. Dežela brea senoe bi se lahko imenovali nekateii krnji Južne Srbije^ n—ndl, ki ao jih uniftLLe Orade Idok, napravijo *a-losten vtis, prav tako, kađaor već kflome-trov dolge ceste brez ckreveaa. Strmite nad obupnim stanjem najdragocenejiih zgodovinških znamenitosti; kot prlmer je dovokj, če omenlm katedralo sv. Sofije v Ohridu: grozi, da se bo ađaj sđaj pođrta. Na o€«tah ni najprimitivnejHh iinmratnth znakov; če bi vam prijazni Ijtidje ne pokazali poti, bi ne mogli nikdar satni naj-ti Stobi z antićaimi tzkopantnaml Sko-raj nikjer ne najdete soOanih vodnikov-če vam že kdo kaj pojasni o aiamentto-stih, je razlag-a netofina, če ne oslo po-wem napačna. zlasti datumi, ki £h na-ladč spreminjsjjo, da bi bile soamenitosti čim stareijSe ... Ovlra tujskeg"a prometa *> tuđi prasne ceste, ki 3O bile letos marsikje pretrgrane ob povodnji zaradi nepravilno betoniranih mostov in kanalizacij ter je bĐa vožnja po njih a starima avtotoaiiai prava muka. Prav tako ni tuđi primarnih železniSklh zvez. povsod je treba dolgo čakati. in že-lezniSki promet sploh ni prilagođen po-trebam tu>skeg^a prometa. Tuđi informacijska služba ne fimkcijonria redno; seve-da dokler bo »Putnik« v Skaplju podružnica drugih uradav, ne more iti bo\)e. Tako torej pi5ejo o turizmu v n?fii državi naši prijatelji. Lahko si mislite, kak-šmo reklamo nam potetmtakem delajo ljudje. ki naan nišo naklonjeni. Pri nas je bilo toliko anket o turizmu, da bi menda bil že čas, preiti od besed k dejanjem. Precitajte^ predno kupite smnči! Neka] praktičnih nasvetov tištim, ki se natneravajo pridružiti armadi sitračariev Ljubl^2(na, 20. novembra V sportnih trgovms«h so v izložbe že posta vili amuči K žo stari armadi smu-ćarskin bojevnikov se bodo letos prlgla-»ili še novi rekruti. SHednjim hočemo dati nekaj praktičnih navodil, ko bodo izbi rali in kupovali smuči. Pravo dolžino somuči dolo^iš tako, da s prsti iztegnjeme roke dosežeš konico po-konci postavljenih amuči. Mnogo je tuđi zagovornikov krajših smuči, ki se zlrsti izkažejo v gozdnatem svetu in pri veponu v ozkili kolovoziii ker z njimi spretneje obraćamo. Vendar bo daJjše smuei hitr^ij-še. ker se manj vdirajo. Prednost claljSih smuči je tuđi v tem. da so pri smuku sta-biasterjše ter sigumeje ta z manjštmi tres-Ijaji premapajo valovit svet. Pri n^kupu je treba grledati, da nišo konice stnufi preveč zakrivljene, k»r bi zaradi večje ploskve v globokem snegu naletele na preveltk ocfcpor in bi se lahko zlonaile. Zla-*rti važna pa je ororžno^t. Pravilno na.re-jeraa smuftka se. položena na tla, dotika tal le s kooico in zadnjim koncem, rto-ćim je srednji del konkavno dvtgnjen. Te- p"a svojstva do*>re ^miaCi ne smejo izgrditi niti pri ve^letai u obetežale prožnoett. Za navadneg^, zemljana, ki nima tek-niovalnih ambi-cij, so najboljše smuči iz jesenovtne. Na trg-u so tuđi javorove, bukove in akadjeve smuči, ki so cenejše. a neprimerno slabše od jesenovlh. Izmfd na-štetfli lesov ima narareć ediaii jesen potrebno prožnost, trdoiost in trpežnost. Najbolji je gror»ki jesen, zlasti kraSki, ki je z izjemo hickoryja najboljši les za smuči. Pri izbiranju Je trdba paziti, če so bile smuči narejeno iz suheg-a lesa, kajti le take so ravne. Plohi iz svežeg-a lesa so običajno zmerom nekoliko zviti. kar se di ngotoviti. če pogledamo smučko v smeri zloba Lzredno važna je rast lesa, to ao crte, ki potakajo preko lesa in kažejo njegovo starost. Najboljše smući so take, ki ima-jo na končnih ploskvah (gledano na zadnji del smučike) te crte v obliki navzg-or ali navzdol zakrivljenega laka. Zlasti iz-vrstne so navzg"OT p^tcikajočo rasti. Cim manj je teh lokov tem boljiša je smučka. veudar se le izjemno najde amučka, ki je brez rasti. Taka »mučka je pravo zlato in pov^em enako^^redna hjckoryjevi. Paziti je treba, da rasti ob strani smučke ne potekajo navzdol v smeri drsalne ploekve, temveč naivzgor Navzdol potekajoče rasti Se namreč hitrtje ot*rabijo in izgubi smučka g"ladko€rt. Taike amući zavržimo. Do- i bimo pa tura Kje — boste rekli — kje? Gotovo kje V hribovskih krajih. 0 ne, v okolici Ljubija-ne, prav pred nosom bele Ljubljane. I>a so se je branili za časa Mitri je Terezi je, ČeS: kdo bo pa krave pasel. to je znana stvar, dan dan es pa si je povsod žele. Ne žele pa si je pri nas. to se pravi: žele si jo že. ampak da bi jo vzeli, tegra pa ne. £>oslej smo imeli in imamo še Solo v Sma-riji. Svoj čas je bila ta vas srediSče, de-kanija, dola in občtna, ki je obsegala na vzhod vse kraje preko Grosuplja, na zapad pa vse preko škofljice tja do Lavrice. Grosupeljci so se že popolnoma osamo-svojili in imajo danes svojo faro in lepo šolo, ki je lahko drugim za zgled. ftmarija je namreč tako opesala, da v nji mnogo let nišo mogli najti moža, ki bi bil za župana. Tuđi dekan i ja ni več, kot je bila. VČasih je bila šmarija znana vas, danes je nihče ne pozna. Največja reva v nji je sol a. dola šega Še v čaše Smarskega so-moštra, ko se je učilo 5e po starem. Potem se je razširila pred vojno na trirazred-nico, po vojni na Sestrazrednico. A stara dola. zgrajena na vlažnih tleh. ze davno ne zadošča. Ker pa bi nova Sola* nekaj stala, je žmarci rajši ne marajo. Tako je hotela učna uprava premestiti dva razreda na škofljico, da ne bi morali mali Skofelj-ski otroci hoditi skoraj uro daleč v Sma- rljo, kjer mora wii*i«i*» sedeti natrpana v neadzmvih prostorih. Tod* tuđi ftkofeljč*ni se iole branijo, dasi bi bili prostori z malinu stroftki na razpoUfo, ftkofljica je sadnja teta precej ntrmttV Tak kraj ob kruUiču 4 čest ima bodofinoat. BliUna mesta zahteva izobra-Iflnih ljudi, saj se raadalja med LJubijano in dkofljico vsak dan manjia. HiAe segajo £e skoraj od Ljubljane do na*. Tu bi morali imeti nekaj takega kot je sola na Barju. Naj se ceste grade tu ali taro, pri nas bo krlSUCe in sola spada na krtziAče, da ima mladina od vseh strani zvese. Toliko so se Akofeljčani že spametovali, da so ili na ogled v ftmarljo, ko Je ilo za to, kja bi stala nova sola, in preprečili, da sinarakl mesetarjl nišo prišli na svoj račun, ko so zahtevaH po S5 Din sa ms, da bi prodali svoje flovnate njive. Nova Sola bi morala biti ali v sredi med dmarijo in Akofljico, ali pa pol na ftkofljici, pol v fcnarijL ftmarija ni zmožna, da bi zidala solo sa okolico, zato bi se morala zavzeti vsa skofeljska stran za to, da dobi zdaj 2 razreda m posneje več. To zahteva bo-dočnoet mladine. Saj bo morda prišla prej ali slej tuđi občina na dkofljico. Zato na dek> za napredek, za Šolo, za bodočnoat. Iz šoštanja — StraSna tmrt otroka. Družino po^-e^tai-ka Goriška, p. d. Koca v Ravnah je v sredo zadela težka ne&reča, ki ji je ugrabila jedva 3 letno Werko Anico. Ob 12.30. je usahmlo mlado Žrvljenj? pod pritiakom po^kodb od opeklin. PrejSnji dan zve^er e« je otrok kretal ob svoji materi v kuhinji. Skakljal je sem in tja, poln otroške brezskrbno^ti in razi^ranosti. Ko je mati za hip zapustila kuhinjo, je ie nesr^a is-eijla po otrokovemi veselju in življenju. Nafbrž se je Anica r*r^-več p-ribližala štenlilniku ali kotlom, pod ka-terimi je bil otrenj. ki je oplnzil spodnji dA obtekc?. V trenutku ie bilo nosrečmo deklet-ce v plamenih. Na kričanie po prihiteli etar-Ši in pogasili o*ienj. ki je pa me*l tem ie opravil svo>e delo. Anica je dobila tako hu-de opekline, da je na»?l?«inji ^an potlleijla. Tuđi ta nesreća nai bo «tar?pm v re^en opo-min. da otrok ni pucati wmh v blizini ORnja. — ftahoTs-ki klub je otvori] letošnjo se/ono. Klubski večeri so ob torkih T*ri Cerov-§ku. Klub bo tuđi letos or^aniziral vev pri-r^ditev, med katerimi bo ševe Ja najbolj za-nimlv prven^veni turnir. — Velifasten pogreb pone«rrfen^ga le-leznifarja Laha. V tr>r^k popoldn? ^o n.i Smartinskem poko>[>a!i^cu položili v irrob 31 letne^a Ivana Laha, železn'narja. ki se ie pred dnevi smrtno ponesrečil v Postojni. ko se je po nakljiičfii dotaknil električne žire. Truplo so pripeljali v doma? kraj v Velenje. odkoder se je v torek rarvil dol^ žalni epre-vod. Deputacijo #o poslali tuđi italijanski železničarji. Okroii krsts |e bilo rarvreoenih nad 40 vencev, kar je dakaz pokojnikove pri-'Jhibijeno^ti. Iz Maribora je prispelo pev^ko društvo >Drava<. Tri je govornik? ao se v odprtem probu od drasesa in s-krbn^za to-variSa Laha poslovili ter omenjali npcovo vptstno«*t v službi in iskreno tovari.2t.vo. Kruto prizadeti iiružirt:, na-atajie mogofien rdeč sij, viđen po vsej dolini gori od Srednjega vrha pri Kranjski gori do Begunj in naprej do Preddvora. Sij je po-doben mogočnemu požaru. Ko je sneg po-belil hrib in dol, se je skozi krošnja od snega obloženega drevja nudil krasen prizor rdečega fiija. ki Je ožarjal vso okolico. Tako lepe slike ne vidiš niti v filmu. — Nesfete v tovara!: Včeraj proti x>ol- dnevu se je pripetila težja nesreča v to-varni. Okoll 20 let stari mizar Mrak Miian je pleskal ogrodje nove stavbe. P*ri tem pa. je padel več metrov g-loboko, zlomil si je nogo in dobil hude notranje poškodbe. Prepeljali so ga takoj v bolnico bratovske akladnice, nato pa v ljubljansko bolnico. — V znamenju alkohola: V znan em vl-notoču so se prejSnji većer stepli stari vinski bratci. Ko jim je cviček stopil v noge in korajža prikipela do vrha so se spopadli, da je tekla kri. Stari znanec naših gostiln K. L. je z desko, ki služi za se-kanje mesa, na vso moč mahnil po glavi delavca Strnada Alojzija, doma z Vid ma pri KrSkem tako. da se je sesedel in so ga morali spraviti v bolnico, kjer je zopet pri-šel k sebi. Za svoj junaSki čin se bo moral dobričina K. L. zagovarjati pred sodi-ščem, — Sport: V nedeljo popoldne se je vr-Sila na igridču »Bratstva« na Jesenicah prvorazredna prvenstvena nogometna tek-ma med SK »Kranj« : SK >Bratstvo«. Ta tetki dvoboj so dobili domači v razmerju 3:2 (2:1). Tekma, ki se je vršila na moćno zasneženem in razmoCenem igriš^u, je bila vseskozi tipično prvenstvena In zanimiva tuđi z ozirom na teren, ki je zah-teval igro dolgih pasov. Zelo agilna je bila to pot domača. publika, ki je strastno na- li 7. Szania\vski: Doma najbolje Zvečcr pri čaju pravi gospod Hipolit ženi: ; -— Jutri ne pojdem v pišamo. — Kaj r>a je? Pa vendar nisi bolan? Saj ti vedno pravim, da premalo paziš naše! — se jame razburjati žena. — Kaj še! Konec leta je tu, pa moram sestaviti bilanco. To delo pa zahteva mir, a pri nas v pisarni je vedno polno srrank, da elovek vOasnh ne ve, kje se ga glava drži. In tako sem ^denil se«taviti bilanco doma. v miru ... — Prav si storil. Povsod je dobro, doma najbolje. Bom že poskrbela, da bos imel niir in da te ne bo pri delu nihče motil. Drugo jutro, ko ie gospod Hipolit takoj po 7-ajtrku in po odhodu otrok v solo r%%-ložil svoje papir]« lepo po mizi in se pri-pravil k delu. se je pa že začul iz kukinje glabcn pogovor. V naslednjem trenutku se je pogovor izpremenil v srdito izmenjavo rmzorov. da se je razlegalo po vsetn &taao-T*nju. — Vprašam te, Marička, kje si imela oči? Le kje si jih knela? — ae je ježila gospodin ja. — Saj sem ti vendar dejala, da kup4 tri četrt kile mesa za zrezek. ti si mi p* |>rin«la samih kosti. — Ne vem. gosp«. kuko je to mogoče. S«j sem ... — Zato pa vetn jaz! Nišan gcapođiaj* od včeraj, hvala bogu. TaVoj mi pojdeš s tem nazaj, naj ti mesar zamenja. Spotorna pa sto-piš k branjeni po par iajčk. — Kaj pa, če mi ne bo hotel Kaaj? še od2ovar>ala mi boš! Kje si se pa učila tak ih manir? — Saj se vendar spominjate. gospa, kako vam je sama nekoć povedala, da ne se-di sama v jajčku. da bi vedela, kakšno je ... Ta ima namazan jezik, gospa. — To je bilo nekaj drugega. takrat smo še kupovali pri nji na knjižico, zdaj. ko plačujemo v gotovini, bi pa rada videla. če jih ne bo zacnenjala... Sama stopim k nji... Tođa jaz ne morem, nisem oblecena, ona pa tuđi ni vredna, da bi se nji na ljubo oblačila... Toda počakaj. k sreči je danes doma gospod, on sam pojde k bra-njevki On ji že pokaže. Bomo videli, ali je dovoljen tak rop pri belem dnevu... In razjarjena go«pa je odhitela v moževo aobo, toda srečala ga je že na pragu. Dr-iec" pod pazduho »vezenj aktov je hitro oblači! suknjo, da bi se požuri! v svojo ljubo, zlato pisarno, kjer vendarle najde pri Tiem pddn obiskov malo več miru, da bo lahko spravi* skupaj «rojo bilanco. I Tijala za đomaoe moitvo, kl Ima tuđi lepe zasluge za uspeh »Bratatvac £enmo, da tuđi v bodoce tako pazno sledi borU svojih igralcev ter jih vzpodbuja v tako bo-drilni, a tuđi dostojni obliki. MoAtvu >Kra-njac ae poena, da že delj časa igra prvorazredne prvenstvene tekme, kakor pa njegov rival >Bratstvo*. Moatvo >Bratstva«, je po dolgem 6asu aopet enkrat v skoraj kompletni postavi ter igralo z veliko voljo in elanom. Vsi so bili dobri, vsi ena-ko potrtTovaJni in tvorili celoto, ob kateri je podlegel kranjski >levc. Med igro se je dvakrat ponovU mal incident, pri katerem sta imela igrača obeh klubov enake zasluge. Oba je sodnik postavil ie bolj na »hladno« kot je že itak bilo. Radi izključitve đveh igralcev in radi poSkodb sta kančati mostvi ta hud dvoboj in sicer >Kranj« z 8. Jesenice pa % 9. igralci. Tekmo je vodll z veliko avtoriteto in objektivnostjo g. SkaJar iz Ljubljane. Skrbi delavstva Strojnih tovaru Ljublj'JBia, 20, novcr.l/ a Delarstvo Strojn:h tovaru in livarn je dan za dnem l¥>lj v sktbt-h. 7ja^:i. od!v;r je zvedolo, da ^e poLljetje v re^nn i v li\\:Ja-c I ji. l>oelej j« ?e vediio \-eaj nekoliko upalo, da to tovarnu prej ali s'.e) zapela ob"a-tovati. oil::ot*T)o. da jim *>*> v«a:. kmalu rz-nla&iU 7iis!iRene znc.z>l tt-pla&ine mez-le. ker po zakmnu. prc |^v*ti stvo iijVne lu i1e'aw^ih 7-ishižkov v pr>-r:ivmln*'m rx*ton;i.nju. Dt»la\ii vio-žilo svoje 7.:ih'evkp t».-.j4»i-± žc pnh dnji \e-len. lUAi je <\q ^8. J^'emN'.r 7A j Jj ni /narto. k prva pornvniva. z'ito to deJavi^vo moralo še d*»l o ćakati nt išvoj Dela\i* vo je 7*1.>j *e posH^n > pri'a»'e*o. ker je prel rimo na^o/.ig i^k-iM i-i tva»ti • Jelo. PonHtno kri'irne č;*e rrv7.:vljajo dru-ž; kr. tkouiaTo seliti z ^Hj/innmi i>o svetu #» treKuhom ?n kniIi(kTii. \e-\MTeri u[>ajo. d.i tM>ilo «lo>» li delo v Banja Kuki v poveća n: brojni to vani i. Tja je otifo^oval ž*1 en ^elaveo v 7.iotMku rv)vctr-*!»ra. ko :c 7«tč» Ta oh:a*ovaf4 livarna. KvaWf;i-'r\fno Jnlnvs'vo. ki £m v n,i''vp" mH dg.lavstvcMn Strojnih tovara, bo d^lijj pr^j a'i 8'ej le'o v *s+i 7,1a i povimi. ko ^o i'datki ?r\ ž'vljpir.js^e por:ei' šč.ine ve, ji in ko )e većina nezajH*«^-n'h že i/^.f-pala p^dj^ne. ^e ve»lno je pa rahlo upan've. di hc»lo Strojne tova'ne zor et */aoe-le »'»ra'^vat.i. \'en'lar se pa ne minimo o/irnti na v^e F& vorice. ki ee 5iiijo 7;«lnjc ča^f1 o tMvarni. P'vije'je san'o pa tu li ne tti-tc ivda,;a*i b o-jLh poslovnih e-krivnosti. ko preživlja tako o«;tro kjr'O. Xajsi l*o irhnrl h. Icrire kn-Vr-Sp-nk T, ne-kđj }r treb:i u] oero-žena. Zlasti ne morejo čak at i 51.. vi1-ne dnt/ino. ki so 7 laj brez v^a^ih t ohe 27]etni koOar Franc L)ubec tz Zabovcev nabodel na zarjavelo iglo ter rani ni po-sv«dal posebne pozornosti. Rana se- je pa. začela gnojiti in na;to

    c'od s? tu<±i Se salata endivja. po 0 75 din za glavlco. Zelje so predajali po 0.50 do 1 din za gla-vo. Špinata po 0 50 do 0.75 di«. kuipftek. Pojaivili so s^ tu. Jertoovi Fani pa Je sreća naklonila Maftro bukovih da-v, ravno prav za letožajo zg-ocJnjo zimo. ObL^c tombole pa bi bil že z ozirom na težavno službo Florijanoviih vojS6"5cov, ki so po-eeboo pol naa rea pridni, lahko boljci. Prav divomimo, če ao z i2flcupičiconi za pro-dane tombolake karte prišli do svojega- — Za rartvega proglašen. Okroino so-dišče v Litljl je uve postopanje, da se prog-laai za, mrtvega Pfelfer Alojzij iz Rov. Na ruako bojiSće je očšel ju li ja 1914 k 27. pp., odtlej pa ni grlasu o njem. — Stiri go^tilne so menjale 9%*oje na-jemnike in aicer je prevael goatilno pri Kortarju g. Meodudič, v ljudaki kuhinji bo do nadaljnjefst točil kapij&co g. KovaC Davorin z gospo, gootilno pri DrnovSku pa je pcevzel g. Seršek UuoVviik iz Laske-ga, medtdm ko je g. DrnovSek prevzel rudniško reetavracijo v Toplicah za g. Vođfenom, kl ae je tzaelil v Maribor. — doiske ve»ti. Z Lok »ta bili preme-sćeni učiteljici gdč, Dornik Gatoriela v šmarje pri JelSah, gdč, Medvsd Martina pa v Kozje. S pmoavetnega oddelka ban-ske tiprave je pruspel predlog, da naj bi ae 3o>la na Ix*kah osamosvoJUa^ ker da. ima zadostnp Steviio ućencev in radi laž-jega uradnega poslovanja. Se poprej pa bo treba, tako ae zahteva v dopisu, preurediti poslopje, cka, bo čim bo^j porabno. O vaein tem bo moral raspravljati krajevni aoteki odbor ta to Čianprej. Načelno nima proti predJ:rrani osa.Tno3vo*jitvi nihče teh-tnlh ugovoirov, samo Će bo dovoljno po-skrbljeco za nemoten. sodobnim zahtevszn umtrtgM.pt pouk. Veliko preg-lavico bodo aEdajaJa tudl stanovanja za ufifteljotovo, posebno za bodoCega upravitelj*. > poštovala v gostitoi R&nztoger kmmtrt Ja, obstoječa 1b pooMaMeoeg* otiratuwod- Je rud&nke druAbe >Sodete Houiliare ćm Šatre Sk M*»—'n*« * Merteotaacba PH Mac-«eju tor lx»eijen«k«gm AAovnOta g. Grim-aa Sttmka. NelcaiUErt rudarjl udnoaoo r drugpem đetu zapoBlezil, do 32 let stari »roJcJ ali sorodoflei v FranciJI sapoaleaLh rudarjev 90 pred nekaj o&«& prejeU od-oodod pisma, v katerih ao b£B pozvasii. naj &a zgoraj otnenjeoega dne oglase pri konzlB&^.. V pLamih Jkn )e bflo zagotovlje-no, dM Je žanje aapoalitcv zagcrton-'ljefia, če 00 že loeđaj delati v jami in nišo staraj* od 32 lot. Tamu pozivu ao ste odavati Skoro val. Zdarj čaSca)o nadaljnih najvodfl. Bo-likoa* smo izvedeli, bo v kratkem od»>d transport takih iZ5*eljoncev s posebnim vla koen iz Zasrorja. O.ipotovali bođo priglBp-send iz krafev od Sevaioe do Zagorja, ka-kžh 250 po SteviTiu. Baje so tim zjn^ototv-ljece vsaj 50 odstotno bol.ide 2ivlJ«iJsk«» prilike. O tem boimo Se poro^ali. Iz Trbovelj — Praznik ntlrti. V nerieljo »1 se rHmJI okrojj" spomenika v vx>Jni pailim tovnrt-štTTi v Trtx>vljah borci iz šn'etovne vojnt*. da po-^aste si'omin neMetih žiiev ki 90 pa<1le v fltra^nem avetovnem klanju, Zkv pet je MoipUo pred oči ono ?tra*no t^^pljenje in fcrtve, vsi rajni tOA-ari*i. a katerimi 50 skupno prenađalj vae trpljenje in pt*nv frtjkanje na frontah, pa jim ni WVr» dano, da bi a« pred 19 leti vmili v ohj«n svojih dragih. Trixn-eljfiki boje\-niki so »<• prex.l 11 leti lepo o-idolžlli !TpornlTiu y \«o*-nd padlih Un-ariS-ev Trbovel^Ainov. PoetA-vih so lep in pomomben spoanenik, okrop kateregu se sedaj leto ?kx letrrm zbirajo na mlrov-ni dan. da obudijo srpornlne na tipljenje v sve tovni vojni. Ob pol 11. uri je bila shiiba božja v fami cerkvi, nato pa iipominski gt>\x>r ra poćafltitev padlih to-varišev pred spomenikom. La.nfko )e*o j« uprava obline \otk> očistila -^ponatTiik, t^-ko ; bi se spom*iiniU> ki je ion«-t-aiško delo imirv prof. g. dT. Vurnika, le Lzpapolnil tako, kakor pre<1videva prvotni oenut- k. Manjka namreč Ae ogra*;a <*tx>j; sporn-onika. da bi se lahko v notranjoarti nasSz-iUo lep»>tiC"no grmj<**evje in o\"^tje, s čirntar bi izg-ubil sedonjo 3sap>i:aćenost. saj Štrli »redi tr^a kvi^ku kakor gTozcča pest vsom, ka se Jirznejo rož!jati z orni-jem in imivati na nove pokolje člove&tva, ki ut'^gtne. če ne bo zana^al razum in bratstvo med naiTKh, utoniti v lastni krvi. — Martlnov ve^er C^MI>. Tuk.-ijftnji Ci-iii Metodovi podmižnici sta, prirt>ldli v nedjeljo jr.e*er v dvor* ni Forte Mairtii^ov večer, ki je pirav dobro Ufapel. Obiak sicer ni Ml tak, kakor bi bik) zaleti, veruiar je pa bilo razipođožeffvj-e tetn ugrodn-ej^e, "krCkmr vedno na tej tra*liicioixalni na^ovini prime-dfitvi. — Zadnji vprizoritv »Veaele božje po-tl> Je bila tako otoiskana, da mnogi nUr> ilobili vstopnic. Tom v tolažbo povemo, da pi-ipravlja. sokolsko g*leKariera kanclista VVlncig'a<, kl n* bo rtjiKiOa med gledaici nie manj ameha, raz\eojrlla in zabave, kahr>r je >V« sij, božja pot«. Igralo se bo v decembru. Nedel)A, 21- novembra 8.00: ve««l nedeljski poadravl (pdoćče). — 8.I0; Prenos cerk-vene k1*^*3 iz fraai- cesr-kve. — S.45: Venski govor (ravnatelj g. Jo-že Janodic). — 9.00: Č1««, porot*iU, »t>OTecL 9.15: Koocart Bežigraj^ktfia T^^c-Kt^a društva: vmee orijfinaliia &%ic*r>ka godt>a (t rat ja M-alensek). — 11.00: Otro^ka ura: Teta Maroka kramJja in pre»j>©vft. — 11.30: Koncert Ra-iiisdi*»j»a orkf^lra. Sollstka Jja. K5enija Vitlali, Hanica Nar. jjled v Ljubljani. 13: Cas, neme, poročila, spored, obv€*>tila. 13.15: Po^kofine in vesei^ (plo5&e). — (CW1-daia prekinjona od 14. do 16. ure). — 16 00; Medžhmirrike narodne poje teircet Stritar. — 17.00: Kmet. ura: Tularem ja in psovdotu-berkulojia pri zajeih (in dru^fh clofiaJrih e. a: 6) Koncert Radi>-kega orkestra. Konec ob 23.X). uri. Poned4jek, 22. novembra 12.00: Priljub*j3ni napevi (rJož^e). — 12.45: Vreme, porobila. — 13.00: Pas spored. o*>v*»-etila. — 13.15: Opoldanski koncert Radijc*ke-ga orkestra. — 14.00: Vreme, hor7.a. — TS: Kulturna kronika: Sv. Pri mož nad Kamni-kom (ms*rr Viktor Ste»ska). — 19.00: Cm, vrenie, poroMla, Rpored, obve^tila. — 19.30: Nac. ura: dr. ftenjaniin Ipavi\ najponiomH-n3j*i slavenski komi»on:t=t v Čitalni^ki dobi (Matija Hravnioar. Ljubljana). — 19 50: 7a-nimivosti. — 20.00: Koncert Radij-'k^ca orkestra, — 20.50: Saki*ofon.. vreme, roroCil«. ^r>ka ura: Glasbeno predavanjo: Hlaž Potožnik. Gregor Rihar (2. prof. Mati ja Tome in diia^ki p<*v-iki zlx>r). — 12.00: Ope-retni venJ^ki (ploške). — 12.4o: Vr^m?, poro-Mla. — 13.00: C*x, spored. ohvestiK - 13.1": Anirleški skladatelji (j>\o*če). — M: Vrem •, Jx>rza. — 18.00: Pe*ter »pored (kameri R.i-dij?jke$ra ork3»tra). — 18.40: Kr^&mfctvo in nanonalizem (7. r!r. Veber, \veu?. prof.). — 19.00: Cas. vreme, porooila, spored, ob ventila. — 19.30: Nac. ura: Petar Mrkonjič v Za-irrebu (dr. Ivan Ne v ost i č, publ.). — 19.5(): Zabavni zvočni tednik. — 20.00: Večer starih mofctrov — Ork-stralni i a klavirski koncert. Sode]uje g. prot. Marian Lipm-žek in Radi jek i orkesrter. — 22 00: Ca*, vrcane, |>n. ročila !režT.b-v k nski «arod«, *>n*» ao. navemia* 1937. Stran ? I Albin PrapeiaJi | Ljubljana, 20. novembra. Se včeraj je eedet ravnatelj in predfted-nik Biaunikove tiskarne, anani publickt, .novinar in politik s:. AlbiD Ptepehth dobre volje v evojem urađu, a danes tega popu-lameira moža ni vee med živimi. Na evojem ticrnui v Dobrilovi ulici 22 na Mirju je davi ob 5. nepričakovano ffldihnil. Vstnf jc e postelje in potožii sopro^ri Pavii. da mu j« •slalKj. V naelednjcm hipu je onuihnil v ■vfčiiost. Zadela ~a je srčjia kap. Abbin Prepeluh je bil rojen v Ljobljajii in sJor je bil šfie 57 let. Staidira! je gimnazija, potem pa je naoji slovenskih kmetov«. »SocialDi problemi«. »ProMemi uuileira naroda*. >V hoju 7^ zemljo in državo* (1028. v katenh se je med intclekttialci uveljavi] kor eden prvih Meo!o£Ov niarksit'ične doktrine na elo-venskih rleh. Aktivno je pa posegal tttll v vse na>e javno življenje. Po prevratn je organizira! 7>ri ta krafni deželni vladi oidelek za ©ocial no *kH*.tvo in po/.ncje J€ postnl nje«rov po-verjenik. Zmalu ee je pj uniaknil h politike, v kateri je isrral precei vidno vlosrn in prevzel vodstvo Biaenikove tiekarne, ki *«o |o prav pol njim uspešno ra7vila» V 7ara Zveze £TO**podarsk'h 7an*nig in Man Novinarske ^adrusre za zjrrn Iho novi-n.uv-keira doma, elan DniStvn* tkknmarjeA- v Sloveniji ki Združenja CTafičnih podjetij. Pokojnik je bil tuđi član Pokojninftktg« ia-vođa. H naAcpa življenja je i%iAila mar-kantTia osebnoet. vnet boree ta #ocialae. pravice, piecnenit tn vri moi, ki ^» borno ohranili v častneni arpominu. Pokojnik zapuca užaJo^eiu> soprogo Pa vio in tri otroie. Marka. Jareza in Mar janco. Pogreb bo v j>onedeljek ab 15. izpred hrže Lak*ti Dobrilova 22. Naj ma bo lahka domaća gruda, uirle-ini rodbini o*$e iskreno sožaljel Velika sleparija z usnjem Ljubljana, 20. novembra Neka velika tovarna usnja je prejela pred nekaj dnevi telefonično naročilo zna-nega ljubijanskeg-a trg-ovca z usnjemT za veliko dobavo podplatov. Tovarna je bila* takoj pripravljena dobaviti blago in res se je ze popoldne oglasil voznik, ki je naložil naroćeno blago v vrednosti okrog 23.000 din ter ga, odpeljal, ka kor mu je bilo na-ročeno, v neko skladišče. Ko pa se i? in-kasant to\*arne naslednji dan zglasil pri trgtrvcu, ki je blago naročil z računom, je ta debelo pogledal, kajti o vsej stvari ni ničesar vedel. Slug^i je hitel nazaj v to-varno ter zadevo nemudoma prijavil šefu. Ta je takoj zamuti! r\-ito sleparijo, in se je br* obrnil na policijo. Policija je šla takoj na delo in te včeraj poiskala voznika ki je odpeljal blago. Ta je sam strmel, ko so mu povedali. da je vozil prisleparjeno blagro. zato ni prav nič okJeval in tuđi takoj povedal. kam je blagro zapeljal. Policijski organi so odšli v skladišče, kjer je bilo spravljeno usnje, pa so ga našli praznega. paC pa so zveđeli, ia .1e bilo usnje že ponori zopet odprav-ljeno drukam. Kam. nišo vedeli povedati. Policija je morala še nadalje poizvedovati in je res včeraj dognala, da so usnje po- 1 'J *J9] »7'ljž P Boseda 50 par, davek posebej. Najmanjši smesek 8 Din 50 PAR fcATLANJR ažuriranje. v^a7enJH faves. pe rila. uiono^raniov. aumbnir Velika zaloga p^rja po 6.7o din. >JnIijana«, Goeposvetska cć9\a 12 \ V.HtOUši TRBOVELJSKI jC brez pratio, ^^ tiOKS. 6UHA »RVA 1. POGACNIK ISohonćeva 6 — relefon 20—5U 24 L FI2OL, LEĆO, luščeni grah. mak, orehova jederca in krompir nudi naj-ereje Sever & Komp., Ljubljana, Gosrpos\"etska cesta 5. 2655 OREHOVA JEDRCA In cvetlični med nudi najceneje J. MENART, Oumžule. 59L. ZA MALO DENARJA »OSTI MirzIKE ! Jutri 21. XI. DOMAĆA ZABAVA Koline, najboljša štajer-sk^ in dolenjska vina NA JEŽIĆI pri starem znancu GOSTILNE BRISKI Pridite takoj po kosilu! _______Naaviden je ?_________ Beaeda 5«> par, davek posebej Najmajsjfi) zoesek 8 Otn ~M 0 $ K I ki trpite za seksualno neurastenijo, impotenco oslabelo funkcijo spolnih zlez itd., poskusite 0 K A S A 100 tablet Din 220.— 50 tablet Din 110.— Dobijo se v vsaki lekarni. Lekarna Mr. Rožtnan Beogr&d — Terazije 5 Beaeda 50 par. davek posebej. Najmanjfii znesek 8 Din SNEŽNE CEVL.IE galoše, kakor tadi druge čevlje popravlja ^Express««♦♦♦»♦»<«♦♦»»♦♦♦♦♦« BARVANJE LAS speeialno izvrAuie v vseli nijan «ah Frizerki »alon >Rakarc. Pre^ernova ulica 7.. oaaproti -Iči^r^ftni^ tKa^aki 46-2 PRILIKA imodn^ijd nakupi treiitkotov, luibertusov. »bleke. perila itd. PRFSKER Sv. Petra cesta 14. I Umrla nam je danes naša ljubljen »oprog* ia dabra aiftMioa I soapa Amallfa Koclan I roj. Sever I SOPBOGA PEKOVSKKOA MOJSTKA I Drago pokojnioo pripeljemo v Trbovlje, kjcr wt \m vrffl ■ pogreb v ponedeljek, dne 22. t. m-, ob 4. vri popoldne sa famo ■ pokopallšče. I TRBOV^JE, dne 20. XL 19S7. I ŽALIMOtI SOPBOG JOSIP IN SINCKK JOftKO. Saznan)amo ialostno vest, da fe dane* neprtčaUovano umri gospod Hlbin Prepeluh predsednik tiskaru«, publicist in pcverje- nik v pokoja V pokojnihts smo izgubili skrbttega tn dohre&a šefa, hi mu ohranimo najt&pšl sp*>-ftiift« LJUBLJANA, dne 20. đo\'Mnbra lftST- URADNIŠTVO IN USLU2BENSTVO J. BLASNIKA NASL. D. D. V LJUBLJANI INSERIRAJTE V „SLOVENSKEM NARODU«4 Sporočamo, da je danes nepridakovano umri naš predsednik, gospod Albin PrepelGb PUBLICIST IX POVEKJEN1K V POKOJU V presgodaj umrlem smo izgubili skrbnega predsednika, ki je posvetu vse svoje moči napredkn podjetja. LJUBLJANA, dne ZO. XI. 1937« UPRAVNI SVET J. BLASNIKA D. D-LJUBLJANA Sporočamo vsem sorodnOtom, prijateljem in znancem, da na« je dano* neprićakovano in pre/^odsj zapustil naš skrbni in draKi nopro^;, cmV, brat in sv&k, gospod lii Pripeliih PREDSEDNIK TISKABNE, PUBUC18T IN POVERJKNIK V POKOJU Pogreb ili ■■.<£■ pokojnika se bo vrffl v poneđf i*»U. H«»- ♦*?. novembra* ob 3» vri popoldne iz Dobrilovc olloe St. 22. LJUBLJANA, dne 20. XL 19S7. ZAJA)JOCI OHTALI SiratiS mKOYWW9Tt »HOD«. ^h>iw*im ____ ______________________Stev. 26fl })M*A 145 JA Razirna krema edinstvk?;a na svetu Generalno zastupstvo za Jugoslavijo: Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10 Vsem. koferi potujcjo v ZAGREB, HOTEL MILINOV na Jelacičevem trgu —-«•■*-• Cene sobam zniža*je. V hiši najmodernejša Velika kavama. Prvovrstna restav racija s prvo vrst no kuhinjo. Menu din 16.— in din 20.— Pri poroda se lastnik «JO$1(O PCtdtt I ^majeni:- 59: 49r TopU otroiki fevlji, Izderani Iz fineg* OMiJa, toplo pođloCenl tat oMttl x ftno fltoeftk« z» otroke, toplo pođlolene, vmrajejo VaŠ» otroke vlagre In pro-kkMla. Od ii. SI—38 din 59*—* 39r a,9r Priijnbljene ženske copate, izdelane Iz toplega volnenega dubla, s klobu-cevinastim vme&nlm pođpiatom. Elegantne in moćne moAke yalo*e s specijalno ojađenim podplatom %aru-Jc>> Vaše Cevlje vlage, a hiSo blata. 69: 99r Elegantne damske snežke z okraćom, U se zapenjajo na dva g^uiuba. V ten oevijin \ am bodo nogpe kot v peči. Izdelani so iz tople^a tmkua )■ obAiti z u&ajem. 129.- 109r Novost 19S8. leta Je ta topli damski sukneni eeveljoek z modernim okra-•om nm ri&to. Za zimo In mra& Mofiktm priporoćam o za fttrapac ocrvije fat ino^nejja boksa z ela-sti^nim podplatom. MvđWfđW | — .....—^gy I MA1ADOR 11 V6 4+1 cevni superpozicijski I preicnin-k 2 oktodo - regulator zveka - osvet- I Ijens >kala z izpiianirn: imeni postai - selek- \ tivnost 8kH2 - pretikalo za vsc napetosti - 9 i Wittna končna pentoda - 3 val ovna območ|a: I lo.7—51 m, 198--*S5 m, 72?—2000 m, h_______________________^_^ 4"f"1 cevni super Za« v.k>t>. «tuac Din 17$.» MESEĆNO „ PHILIPS RADIO -astopstvu II* SU1 INEKj Ljubljana Aleksandrova 6 Ugoden naknp starih »p*ntov! ) če vi jl o t r o š k i vseh vrst po zelo ugodnih cenah od 30 Din naprej >loš!«i boxlakt sportni, štrapacni po vseh cenah od 115 naprej. Ženski elegantni od 60 Din naprej. Srnu carski zbiti ali fcivani od 140 Din naprej v vseh najnovejših raznoterostih. Vse blago je samo iz prvo-vrstnega usnja (brez papirja). TRGOVINA CEVLJEV, preje Duuajska c. »Pri Pollakn«, sedaj »TRIUMF«, Kolodvorska ulica 11. HALO! HALO! V SOBOTO IN NEDEUO VSI V »HOTEL LLOYD« kjer se točijo prima šibeniška vina, odlikovana na londonski razstavi. Belo, crno, opolo din 10.—, čez ulico din 9.—. — Menu din 10.—. Pečenice, krvavice, morske ribe. Priporoća se Hotel Uoyđ OtroMd voiićK' uvuKoie«*, siv • i • Dt]eo? o)iib motarjl, » • r • J > m o ZLATNINO H B dobite v največjl teUri pri I H>Suttner Ljnbljana 5 I Zahtevajte brezpJai^nl cenik! I 2 raznašalca kolsAarja xa vodmatakt tmovski la vttH okraj takoj sprej&ie oprava »SloveMkegB Narodac. U-Idjoćno kolesarji naj se javljo v sredo* dne 24. t. dl od L do 2. ure popolOne v pisarni uprave »Slovenskoga Narodac. HERSAN ČAJ DELUJE dobro pri obolenju želodca, jeter in ledvi-- l'omsgt pri uteriosklerozt In hemuroidiji OLAJ4UJE muke in boli pri revmatizmu in bolećinah v kosteh. UBLA2UJE obolenja pn mesećnem peniu tu meni. ODSTRANJUJE motnje debelitve In vas dela vitke. Dobtva se ¥ vseh lekarnati. R^? S. br. 19 830 1933 7tIM| Makutaturni papir proda uprava „SlovensKega NaroOaM Ljtibliana, KnaSlfeva ulica itev. f IDto^fB J«lp p^paaHft — Ba »Mavodno ti^iamiji Vtam J«bmb — Ba apnvo tu ln» rimi del Itate Oton ChriMtal — V* v Ljubljani