***********************************
/ O jl X O i 2
	L	>				t		N		r	
					Lr						v
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE AVTOTEHNA, n. sol. o., LJUBLJANA LETO Vlil	Redna izdaja	Št: 1, januar 1982
V OBJEKTIVU MESECA
Strup v sodu
Verjetno ne veste, da se v naši delovni organizaciji srečujemo z zelo nevarnimi kemičnimi spojinami. Pri obnovi Canon fotokopirnih strojev se kot odpadek pojavlja fotoob-čutljiva folija in bobni, ki vsebujejo kemično spojimo CDS — kadmij sulfit.
Teoretično mišljenje je, da po tem, ko se CDS razstopi. nastanejo aktivni ioni CDS, in če ti aktivni kadmijevi ioni pridejo v človeško telo, povzo-čijo več različnih bolezni. Nekateri smatrajo, da postane CDS aktiven kadijev ion šele v človeškem telesu in šele potem povzroči različne bolezni.
Zaradi tega smatrajo CDS kot strupeno snov. Tako lahko povzroči problem onesnaženja okolja. Zaradi tega starih foto občutljivih folij ne smemo vre-čis tran, ampak jih je potrebno zbirati. Te zbrane stare folije lahko obdelamo in odstranimo CDS, zbrani CDS pa se uporabi kot surovina za pridobivanje kadmija.
Strupene snovi, med katere prištevamo CDS, je potrebno shraniti do uničenja v posebnih železnih omarah z napisom »NEVARNO«. Za delo pri takšnih spojinah morajo biti delavci še posebej poučeni o nevarnostih, ki jim prete.
Z večletnim obnavljanjem Canon fotokopirnih strojev se je nakopičila večja količina CDS folij. Folije smo morali odstraniti, vendar to ni bilo tako preprosto. Strupenih snovi ne smemo odvreči v smeti. Nobena od naših kemičnih tovarn pa ni bila pripravljena predelati CDS folij.
Za nasvet smo zaprosili Sanitarno inšpekcijo, ki je pristojna za strupene spojine. Tudi tu nam niso vedeli povedati, kaj naj naredimo s CDS folijami. Poudarili so le, da jih moramo, predno jih odvržemo, shraniti v embalažo, ki kljubuje vplivom okolja in jih deponirati na primemo odlagališče. V ta namen se kot zaščita lahko uporabi beton.
Tako smo v začetku novembra ostanke CDS folij zabetonirali. Postopek je bil dokaj nenavaden.
V kovinski 50-litrski sod s pokrovom smo naložili folijo in ga postavili v 200-litrski sod, v katerem je bilo 10—15 cm betona. Vse skupaj smo zalili z betonsko mešanico. Tako ima manjši sod 10—20 cm betonske obloge. Beton smo posebej naročili v DO Universal in je bil posebne kakovosti. Pri betoniranju sta sodelovala dva gradbena delavca — zidarja, ki sta beton dobro steptala.
Sodi so bili označeni z vsebino in smo jih odvrgli na smetišče, kjer so jih pooblaščeni delavci takoj zasuli.
Vsa dela pri uničenju so bila dokumentirana na filmski trak in shranjena kot dokazilo o postopku uničenja.
Marko Eržen
Se
o
razliki
v
ceni
Tovariš Vukman Ante je v 11. številki GLASILA iz meseca novembra objavil zanimivo razmišljanje: »Kaj predstavlja razlika v ceni v trgovini«.
V sestavku daje tudi svoje poglede o tem, kaj naj bi strokovne službe posredovale samo upr avl j alcem pri sprejemanju periodičnih in zaključnih računov. Tako predlaga tudi, da bi naj bilo iz tabel razvidno, kolikšna je razlika v ceni.
Največja napaka pa je po njegovem v tem, da se iz tabel ne vidi, kaj v bistvu predstavlja »razlika v ceni« in kaj je »razlika v ceni«.
Tovariš Vukman daje tudi predlog, kako bi dobili razliko. Njegovo pisanje o »razliki v ceni« je najmanj, kar lahko rečem, laično in nesmiselno. Navedla bom samo nekaj razlogov.
Tovariš Vukman naj bi najprej obrazložil, kaj pomeni izraz »razlika v ceni«. V ceni namreč ni nobene razlike. Izraz je pomensko nesmiseln. Morda tovariš Vukman misli na razliko med prodajno in nabavno ceno. V tem primeru bi lahko govorili o »razliki med cenama«.
Res je, da so v starih, dobrih časih komiji govorili o »razliki v ceni«. In res je tudi, da so pri tem mislili na razliko med nabavno in prodajno ceno. Tako razumemo razliko med cenama tudi danes in nič drugače. Bilo bi zaželeno, da tovariš Vukman svoje pojmovanje »razlike v ceni, ki ga je objavil v našem GLASILU, obrazloži v kakšnem strokovnem časopisu. Ne zanikam, da je podatek, kolikšna je razlika med nabavno in prodajno ceno, zanimiv za komercialista, ko sklepa posel, prav tako je ta podatek predmet raziskav tržne inšpekcije, ni pa ekonomska kategorija, o kateri naj bi tekla razprava na zborih delovnih ljudi.
(nadaljevanje na 5. strani)
V
premislek
ob
praznovanju
Kljub temu, da bi moral ob koncu leta celotnemu kolektivu Avtotehne samo zaželeti veliko sreče, zadovoljstva in delovnega elana v letu 1982, smatram za svojo dolžnost, da obvestim vsakega delavca v tozdih in DSSS naše delovne organizacije o dejanskem stanju, ki nas čaka v prihodnjem obdobju.
Korigiran srednjeročni načrt je v javni razpravi. Glavna značilnost tega novega načrta je: ob enaki stopnji rasti dohodka močno povečana stopnja prihodka — iz enostavnega razloga, ker so pri posameznih poslih zaslužki vedno manjši in stroški vedno večji.
Druga značilnost pa je, ob zadržani stopnji rasti osebnega dohodka na zaposlenega, velik padec zaposlenosti.
Razlog temu je izredno močno nazadovanje konsignacijske prodaje široke potrošnje in tudi v bodoče močan trend upadanja, enako pa velja tudi za maloprodajo v Notranji trgovini, kjer je danes največji problem dobiti blago, ki bi se hitro obračalo.
Plan izvoza bomo popravili tako po vsebini (ne le na relaciji principal — zastopnik), kot po obsegu. V petih letih moramo doseči, da bo vsaj 30 odst. celotnega prihodka DO doseženega iz izvoza, predvsem na konvertibilno področje.
To so osnovne značilnosti sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana 1982—1986.
Pri reorganizaciji celotne DO bo bistvena sprememba formiranja novega TOZD »IDA«, ki bo za »LŽTK« izvajal devizno in dinarsko prodajo vozil in rezervnih delov in bo dohodkovno bolj povezan z »LŽTK«, kot je bila do sedaj Avtotehna.
Pri mikroorganizaciji posameznih delovnih opravil v vseh TOZD in DSSS pa bomo upoštevali samo najbolj racionalne rešitve, ki bodo zagotavljale polno zaposlenost dobrega delavca.
Tako bomo prišli do situacije, ko bomo imeli za opravljanje določenih delovnih nalog na razpolago več kandidatov in če bomo zares izbrali najbolj sposobne, ne bo več bojazni za boljšo prihodnost Avtotehne.
Walter Mislej
Racionalizacija je še vse kaj drugega, kot le krčenje stroškov
Ena pomembnih tem, s katerimi smo si razbijali glave na četrtem srečanju novinarjev, urednikov in organizatorjev obveščanj v združenem delu 11. in 12. decembra v Portorožu, je bila tudi racionalizacija pri urejanju in izdajanju glasil. Pokazalo se je, da je takšno razmišljanje zares potrebno. Po podatkih iz mariborskih organizacij, od tam je pobuda tudi prišla, dosegajo cene posameznega izvoda tudi po 100 dinarjev, posamezne organizacije pa izdajo honorarnim sodelavcem samo za tehnično urejanje in lektoriranje že kar okrogel star milijon na mesec.
Teh problemov pri nas nimamo. Racionalizacijo v tem smislu smo že pred dobrim letom in pol nadvse dosledno izpeljali. Tehnično urejanje je brez nepotrebnega formaliziranja, brez spremembe opisa del in nalog in brez spremembe analitske ocene prevzel novi glavni urednik (in se kljub tako povečanemu obsegu dela do sedaj še ni utegnil pretegniti), lektoriranje, ki je precej bolj zahtevna naloga, kot si to predstavlja večina, pa nas velja mesečno 500 din. Ce seštejemo prav vse stroške, nas Glasilo velja slabih 600 000 din letno. Natančen izračun tu sploh ni potreben, kajti številka nam prav malo pove o racionalnosti. In če takoj zmanjšamo stroške za deset milijonov (kar je seveda povsem nemogoče), ne bomo s tem prav nič bolj racionalni.
Notranje rezerve našega Glasila se ne skrivajo v manjših izdatkih, temveč v večji funkcionalnosti Glasila. Ce bo Glasilo opravljalo dogovorjeno nalogo, potem so vsi ti stroški nepomembni in se lahko mimo podvojijo, pa bo še vedno racionalno. Ce je pa ne bo, ne bomo nikdar dosegli minimuma, ki bi mu zagotavljalo gospodarnost.
O tem, ali bo Glasilo opravljalo svojo funkcijo ali ne, pa ne odloča glavni urednik. Kajti v tistem hipu, ko je vse odvisno od njega, je že ne opravlja. In če je ne opravlja, potem je najbolje, da se takoj ukine.
Ali ga sploh potrebujemo? Seveda ga. Glasilo je samoupravna institucija in funkcionalno neločljiv del samoupravnega sistema. Uveljavljanja poslovne politike, prodora idej v samoupravno razviti delovni organizaciji si brez glasil sploh ne moremo predstavljati. Glasilo je delavska tribuna, kjer mo-
rejo predvsem poslovodni delavci, pa tudi družbenopolitične organizacije uveljavljati svoj vpliv, inventivno poslovno politiko, ideje. Najboljši primeri takega uveljavljanja v pogojih, ki jih nudi samoupravni sistem, sta okrogla miza pred letom in pol in intervju generalnega direktorja pred dvema mesecema. V obeh primerih je prav javna, vsem delavcem namenjena beseda zagotovila prodor določene politike in odločilen vpliv njenih nosilcev.
Pričakovati bi torej bilo, da bo Glasilo premajhno za vse, ki bi radi izrabili možnosti, ki jih daje, da se ga bodo poslovodni delavci dobesedno polastili, da bodo družbenopolitične organizacije hotele odločilno vplivati na uredniško politiko.
Pa temu ni talko. Družbenopolitičnih organizacij je v podjetju že tako malo in vse manj čutiti in če jih v podjetju ni, jih tudi v Glasilu seveda ne more biti.
Drugače je s poslovodnimi organi. Mislej, Hočevar in Zalokar se po potrebi uspešno poslužujejo Glasila kot najširše javne tribune za uveljavljanje poslovnih interesov in obveščanje. A njihovemu dobremu vzgledu nihče več ne sledi. Ali vodilni in vodstveni delavci sploh nimajo poslovnih idej, ki bi jih radi uveljavili niti ne posedujejo pomembnih informacij, ki bi jih radi razširili, ali pa raje delujejo v zaprtih, mnogkrat neformalnih sredinah. Ali pa le dvomijo v moč lastnega pismenega izražanja in javnega uveljavljanja. Ali pa to, da napisanega ni mogoče zatajiti. Nobenega dvoma ni: za pisanje v Glasilo so potrebni volja, znanje in pogum. Prav tako kot za uspešno poslovanje.
Jurij Černič
Kaj določa sporazum med Avtomontažo in Avtotehno?
Samoupravni sporazum med Avtotehno in Avtomontažo je v obeh DO v javni razpravi. Sporazum predvideva široko sodelovanje pri montaži avtobusnih šasij, prodaji avtobusov, prodaji rezervnih delov, izvozu proizvodov Avtomontaže, organizaciji izvoza tehnologije in nabavi reprodukcijskega materiala in opreme za skupne potrebe obeh DO.
Kako dolgoročen je ta sporazum?
Samoupravni sporazum predvideva trajno poslovno tehnično sodelovanje na podlagi združevanja dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka in bo po 'Osnutku, ki je v javni razpravi, sklenjen za nedoločen čas s 6-mesečnim odpovednim rokom.
Kolikšen je predviden obseg dela za leto 1982?
Danes še edino konkretno obliko medsebojnega sodelovanja predstavlja pogodba o po-slovno-tehničnom sodelovanju med TOZD Tovarna vozil v Avtomontaži in TOZD Servisi v Avtotehni. Podpis pogodbe je verificiral DS TOZD Tovarna vozil na svoji seji dne 27. 11. 1981 in DS TOZD Servisi na svoji seji dne 26. 11. 1981. Ta pogodba predvideva začetno montažo serije 10 kosov avtobusnih šasij MAN, ki se bo v letu 1982 razširila po dodatnih dogovorih na skupno 140 šasij za avtobuse MAN. Ostali dogovori o sodelovanju do danes še nimajo konkretnih oblik.
Koliko delavcev dela na montaži?
Po prenosu opreme in prevzemu sestavnih delov smo v TOZD Servisi pričeli z dejan-
AVTOTEHNA V T O M O N T
Montaža
KONČNO PRAVA POVEZAVA Z INDUSTRIJO
* *
sasij v
v
1
N
O
IN
0
1 A
VNH3101AV
Prav te dni se zaključuje javna razprava o sprejemu predloga SS o poslovnotehničnem sodelovanju med DO Avtomontažo in Avtotehno.
V Avtotehno prihaja nova tehnologija, kakršne do sedaj nismo imeli. Vsaj v takšnem obsegu ne. Zanimanje za proizvodnjo ali pravilneje rečeno, montažo avtobusov in kamionov, je precejšnje.
Že v začetku decembra so na dvorišče na Celovški cesti 228 začeli prihajati kamioni s sestavnimi deli za avtobuse.
Da bi bili v začetku izvajanj poslovnotehničnega sodelovanja med Avtomontažo ih Avtotehno kar najbolj točno informirani, smo zaprosili direktorja tozda Servisi tov. Zalokarja, da nam odgovori na nekaj vprašanj.
Kljub obilici dela in časovni stiski se je želji rad odzval.
sko montažo -v začetku meseca decembra 1981. Tehnologija uvajanja predvideva v začetni fazi za priučevanje petih naših delavcev pod strokovnim vodstvom delavcev Avtomontaže. V drugi fazi, ko bodo naši delavci obvladali postopke montaže, bo pri delu v okviru sklenjene pogodbe o poslovno tehničnem sodelovanju angažiranih 15 delavcev iz enote servisa komercialnih vozil.
Kolikšen je predviden prihodek in dohodek v letu 1982?
Iz dejavnosti montaže avtobusnih šasij po pogodbi o poslovno tehničnem sodelovanju predvidevamo v TOZD Servisi realizacijo skupnega prihodka v višini 31,2 mio din. Glavni element dohodka iz te dejavnosti pa predstavlja prodaja živega dela naših delavcev, ki bo iz te dejavnosti dosegla vrednost ca. 14 mio din, oziroma prodajo ca. 28.000 delovnih ur.
Kateri delavci bodo delali na programu Avtomontaže ter kakšne osebne dohodke bodo prejemali?
Na programu montaže šasij bodo angažirani v TOZD Servisi predvsem delavci servisa komercialnih vozil, do sedaj zaposleni na opuščenem programu servisiranja težkih vozil FIAT. Osebni dohodki teh delavcev bodo skladni z veljavnim Pravilnikom o osnovah in merilih za oblikovanje OD v TOZD Servisi. Ta Pravilnik ureja formiranje OD na podlagi individualnega prizadevanja posameznikov izraženega v presegu norme. Menim, da bodo zaposleni delavci lahko dosegli in presegli normo in da je uvajanje dela montaže šasij dobra osnova tudi za dvig osebnih dohodkov v TOZD Servisi.
Franci Petkovšek
NE PREZRITE
11 odstotkov
V torek, 8. 12., je generalni direktor sklical na posvet predstavnike vseh družbenopolitičnih organizacij v Avtotehni. Predmet posveta: srednjeročni plan. Vzrok, da je do tako širokega posveta o planu sploh moralo priti: predvideno 11-odstotno zmanjšanje števila delavcev v letu 1982.
Če plan na referendumu ne bo uspel, bodo potrebni ukrepi družbenega varstva.
Sporočilo generalnega direktorja je bilo nadvse jasno. Predvideno 11 % zmanjšanje
pa se sprijazniti z družbenim varstvom. Jasno je, da se bomo od dveh grenkih pilul odločili
poslovali povsem nepotrebnih novih kadrov (pa jih), v šestih mesecih problema preobilice kadrov ne bo.
Skratka, kirurški poseg za Avtotehno kot celoto očitno ne bo tako zelo boleč, kot je bilo videti prvi hip. Boleč pa bo za vsakega posameznika, za katerega se bo ugotovilo, da v Av-
wxxvxxxx\xxxn.x\xxxxx\v\.nvvnxvx\\xxxx\\xxxxvv»vvvv,vxxxx\xxxxwxvw\xxwvxxxx\v\vxxx\vxx\v\xxvxvxv totehni zanj ni več prostora.
Koga od večih kandidatov za
Vsak bo imel zagotovljeno delovno mesto drugje, potem bo šele šel od hiše. Ne moremo pa zajamčiti ustreznega dela.
števila zaposlenih je neločljiv del plana in ga ni mogoče obiti. V nasprotnem primeru bi bil plan nerealen, le takega pa po seriji nerealnih, »fotokopiranih« (op. ur.) planov skupščina občine Ljubljana-Center ne bi bila več pripravljena sprejeti. In če tudi bi ga bila, Avtoteh-na nima več nikakršnih rezerv in si nerealnega planiranja ne more več privoščiti.
Alternative talkorekoč ni. Delavci Avtoehne bomo morali na
za manj grenko in nobenega dvoma ni, tudi bolj zdravilno.
eno delovno mesto odpustiti? Nova organizacija, ki jo prina-
V dveh mesecih, kolikor sem tu, sem osebno prepričan, da Avtotehni ne bo šlo ne bolje ne slabše, če gre kdorkoli stran.
Zmanjšanje bo predvsem prizadelo tozd Zastopstva, saj bo moralo oditi kar 43 delavcev.
Problem bo kader, ki je prišel iz proizvodnje in se po desetih letih dela ne bo hotel vrniti v proizvodnjo.
ša srednjeročni plan, namreč predvideva ukinitev nekaterih delovnih mest, tako da bo za posamezna delovna mesta več kandidatov.

(nadaljevanje z 2. strani)
Kar zadeva ostale podatke, o katerih govori tovariš Vuk-man, želim pojasniti naslednje:
Na osnovi zakonskih določil in priporočila Zbora združenega dela Skupščine Slovenije vključujem v informacijo za zbore delovnih ljudi le bistvene podatke in kazalce, ki omogočajo vpogled v pogoje pridobivanja dohodka kot osnove za razporejanje dohodka in delitev čistega dohodka za osebne dohodke, skupno porabo, razširitev materialne osnove dela in rezerve. Nadalje primerjamo dosežene rezultate poslovanja z rezultati v preteklem letu in planskimi predvidevanji ter s sorodnimi dejavnostmi dajemo vpogled na obveznosti, ki izvirajo iz združevanja sredstev s samoupravnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje ter združevanji, ki jih določa Zakon.
Poleg informacij na zboru delovnih ljudi dostavljamo temeljnim organizacijam tudi podatke kot so:
—	pregled stroškov za službena potovanja, specifikacijo po delavcih;
—	spisek neplačane realizacije, razbit po obračunskih enotah in komitentih;
—	obračun prihodkov in odhodkov po obračunskih enotah;
—	pregled prilivov provizij po principalih;
—	dnevna obvestila o gibanju prilivov in odlivov, iz žiro računov temeljnih organizacij.
Ce samoupravni in poslovodni organi temeljnih organizacij smatrajo, da je za obveščanje delavcev na sploh, in posebej za razprave ob sprejemanju periodičnih in zaključnih računov potrebno pripraviti še dodatne podatke, jih bomo pripravili.
Zlata Skok
žborih potrditi, ida se strinjamo, da vsak deseti od nas zapusti delovno organizacijo, ali
V Servisih bo število ostalo tako rekoč isto, spremenila pa se bo struktura. Prizadeti bodo torej predvsem režijski delavci. Delavcem trgovine je verjetno zagotovljena zaposlitev v sorodni DO, v skupnih službah pa je zaradi nižkih dohodkov odliv tolikšen, da če ne bi za-
Kakšna merila bodo uporabljena pri delitvi knjižic in na kakšen način bo zagotovljeno spoštovanje in realnost teh meril? Kdo in na kakšni osnovi naj ta merila izdela, saj do sedaj v Avtotehni ni bilo nobenih pravih meril? Ena od osnov je vsekakor tale: ostati morajo taki delavci, da Avtotehni čez kako leto ne bo potrebno ponovno segati po bolečem kirurškem nožu.
Jurij Černič
ZAHVALA
KOMAJ DVA MESECA JE MINILO, ODKAR Ml JE UMRL OČE, SEDAJ PA ŠE BRAT, ZATO SE ŠE ENKRAT ISKRENO ZAHVALJUJEM NAJOŽJIM SODELAVCEM ZA DAROVANO CVETJE, SPREMSTVO NA NJEGOVI ZADNJI POTI IN IZRAŽENO SOŽALJE. ŠE ENKRAT — HVALA.
NEŽKA SERŠEN
Ljubljana, 8.12.1981
tozd	število zaposlenih	predvideno število	razlika
ZASTOPSTVA	275	232	43
SERVISI	175	174	1
TRGOVINA	74	55	19
DSSS	144	134	10
SKUPAJ	668	595	73
Samorazdejalna žigosalnost — množičen šport
V našem TOZD uvajajo novo športno panogo — žigosalnost, ki je postala trenutno najbolj popularna zabava v podjetju.
Zigosno uro namreč lahko uporabiš za različne »prepotrebne« namene. Lahko jo odpreš ter jo samorazdejalno naravnaš naprej ali nazaj, po možnosti samo na prav ne.
Pripravna je tudi za metanje koškov železa, ki nemilo ohromijo njen organizem, ali ji pa za nameček še lahko razbiješ steklo.
Navsezadnje žigosna ura kar krepko konkurira Rubikovi kocki, ki je popularna igra otrok in odraslih. Sicer pa, roko na srce, treba se je truditi za čimbolj nesebično, tovariško sodelovanje, pa je zato najbolj primerno, da ob prihodu v službo »štemplja-te« še kartice svojih sodelavcev.
Vsakodnevna borba za časopis pa je bolj napeta in zapletena kot vsaka kriminalka izpod peresa samega mojstra Hitchcocka. Zato se nam zdi kot balzam, ko časopis po dolgih urah slednjič zaide v prave roke, sicer pa je to že nova zgodba ...
Osveščena komercialna ovčica Alja Behrends
Petkovškovo
nabrežje
NOVOLETNA BOJAZEN
Glede na vsesplošno draginjo se letošnjega dedka Mraza ne veselimo, ampak bolj bojimo.
STABILIZACIJSKI SILVESTER
Pred leti smo si na Silvestrovo privoščili pol klobase in nekaj vina. Letos pa bomo zapustili delovna mesta 45 minut pred koncem delovnega časa, seveda, če bo toliko minut plusa.
NASVET 82
Varčujte v letu 1982. Ne glejte, koliko vas bo to stalo!
NOVOLETNO VOŠČILO
V	»DELU« je pisalo: AVTOTEHNA na zeleni veji.
V	novem letu vam torej želim zelo košato in zelo zeleno vejo! SREČNO!
PROBLEMATIČNO
Naša stabilizacijska prizadevanja ne bodo rodila sadov, dokler ne razjasnimo dileme, ali so odgovorni tovariš zato, da pred njihovo hišo stoji miličnik, ali zato, da za svoje delo in izjave tudi odgovarjajo.
SUNEK V ŽELODEC
Avtotehna se je ponovno zamajala v temeljih. Zaradi okvare na odtoku je bil bife na Titovi 36 več dolgih dni zaprt.
NA ZDRAVJE!
S Kora barom sicer nimamo sklenjenega samoupravnega sporazuma o poslovnotehničnem sodelovanju, pa vendar z njim vse plodneje sodelujemo.
VISOKA NAPETOST
V	Avtotehni se je pojavil nevaren element. Grozi z delom.
Vs\>^\XX>XX\\NX\XV*>^XVVX\\>NNNXVN\N>NXVXXNNNXV\NNXNNNX>XNXX\NXX\XNX\XVNNNXVNN>N>^>XS>NNN\X\N\NXNN\VXVV>NN\X\^^
Samo za otroke in otročje odrasle
MUŠNICA
Ah, pravkar sem se zbudila!
Kakšno lepo jutro!
Sonce prijetno greje skozi veje dreves in gosto praprot.
Tako sem lepa! Sveže opran rdeč klobuk imam, posut z belimi krpicami.
Nobena druga goba ni tako zapeljiva.
Kaj pravite?
Da vam nisem všeč?
Au, boli!
Ali ne veste, da sem za okras.
Rebeka Krmelj, 3. r. OS Peter Kavčič
Škofja Loka
OTROK IN STRAH
Ngkoc Je	šla ■ d&klicti v
Prihitela	jv je noc> Ona
hodi- Menadomd je zasliši
VHU HU HU HU.”
)}To je draf)) Pa ja bilo b
ifl jOO
sova
mod

M...s


HLEBEC
AiJU


Suzanoi' fliPiš 3* ^
Domine	2f. marca ^
Zdkai ]& s>ova relt/a ,)H(i hi/ HU ^
prišli ► i odšli
TOZD TRGOVINA Odšli:
30. 11. 1981 Mestnik Lidija 30. 11. 1981 Strah Jelena
TOZD SERVISI Odšli:
3.	11. 1981 Katalinič Bojan
4.	11. 1981 Marinčič Alojz 14. 11. 1981 Berlec Jože
TOZD ZASTOPSTVA Odšli:
19. 11. 1981 Trbojevič Radojka — Rijeka
KRIŽANKA
REFREN V PESMI
SREČNO!
DEL
KNJIGE
ZASTAVA S TREMI BARVAMI
OGLAS V ČASOPISU
VELIKA
SKALA

MOČAN
PRIJEM
ZNANI
ČEŠKI
LUTKAR
(JIRI)
ILUST-
RATOR
SREČNO!
POSEBNA
OBLIKA
ŽARNICE
VRTEČI
DEL
ELEKTRO-
MOTORJA
KRAPINA
KARAM-
BOL
POGLAVAR VOLKOV IZ "KNJIGE O DŽUNGLI"
RIMSKA PROVINCA V STAREM VEKU
SREČNO!
IGRALKA
TURNER
--------- ČRESLOVA
CELOTEN KISLINA
POSNETEK ---------
PRI FILMU NAŠ NEKDANJI
KOŠARKAR----------
PUŠČAVSKI RIS
VESELJE
VZDEVEK
ZMAJARJA
ŠORNA
NAJSTA-
REJŠA
KAMENA
DOBA
HRVAŠKA
IGRALKA
NEKDANJI
BOKSAR
'ZDA
DOSTO-
JANSTVO,
PONOS
GRŠKA
ČRKA
ANTON
DERMOTA
MATEMA-
TIČNI
IZRAZ
ORIENT. PRAŠEK ZA BARVANJE LAS
OBVEZNO
ŠOLSKO
BRANJE
RIJEKA
OSEBA,
KI
ONANIRA
GRŠKI
POTUJOČI
PEVEC
TUJ DVOGLASNIK
ŠPORTNO
MOŠTVO,
EKIPA
VAŽNOST,
BAHAVOST
RISAL:
M. G.
IME VEČ REK V SZ
MOČNA,
KRČEVITA
JEZA
NATRIJ
NASILNA
TATVINA
PASJA
KOČA
SREČNO!
SREČNO!
ZNAN
SPLAV
(...
TIKI)
NEKDANJI
JAPONSKI
TELOVA
DEC
Izdaja DO Avtotehna Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Titova cesta 36. Ureja uredniški odbor:	Meta
Batič, Matija Cajhen, Jurij Černič (glavni in tehnični urednik), Borut Janovsky (odgovorni urednik), Katja Krmelj, Brane Masten, Lidija Mes-nik, Zvone Ogrinc, Vojko Spačal. Naslov uredništva: Titova 36, telefon 317-044. Tisk: Tiskarna Ljubljana v nakladi 900 izvodov. — časopis prejemajo člani kolektiva, štipendisti in upokojenci brezplačno. časopis izhaja enkrat mesečno. — Oproščeno prometnega davka po sklepu 421-1/72.
RADIKALNI
POLITIK
FRANC.
REVOLUC.
SREČNO!
TELO-
VADNI
ELEMENT
PROPA-
GANDA
ŠIBA
VOJAŠKI
NOVINCI
TV
ZASLON
POŽE-
LJENJE,
STRAST
OHIŠJE ZA MAGNETOFON. TRAK
BOLJŠA
METLA
OSVEŽU-
JOČA
PIJAČA
FOOTBALL
CLUB
SARAJEVO
IME
PISATE-
LJICE
PEROCI
ŽIVLJEM.
JESEN
TOVARIŠ
(KRATICA)
ITALI J.
KEMIK,
NOBELOVEC
MAKARSKA
NAJVEČJE MESTO V HERCEGOVINI
IME
PESNIKA
AŠKERCA
NEMŠKI
INŽENIR, DRUŽBENI IZUMITELJ POLOŽAJ MOTORJA
KRAJ PRI POREČU
SESTAVIL: JOŽE J. PETELIN