Poštnina plačana v gotovtaL Leto LXX1. ŠU 120 Ljubljana, ponedeljek 3*. maja 193S Cena Din 1.— J-znaja vsaK dan popoldne, tzvzemši nedelje in praznike. — Inseratl do 80 petit vrst & Din 2, do 100 vrst k Din 2.50. od 100 do 300 vrst A Din 3. večji inseratl petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Dio 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CFKAVNISTVO LJUBLJANA, Kmfljevm uHes> Štev. 5 Telefon; 31-22, 31-23, 31-24, 81-25 in 81-26 Podružnice : MARIBOR. Strossmaverjevs 8b — NOVO MESTO, Ljubljanska c. telefon it 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65: podružnica uprava: Kocenova uL 2, telefon st 180 — JESENICE; Ob kolodvoru 101 Poštna hranilnica v Ljubljani st 10.351 Pomirjenje v ČSR: Po volitvah nadaljevanje pogajanj s Henleinom Tudi včerajšnja draga etapa občinskih volitev je potekla v redu in slovaško vlado in sudetskimi Nemci se bodo ta teden nadaljevala PRAGA, 20. maja. br. Včeraj so bile volitve v 2.740 občinah. Volili so tudi okrajne občinske odbore Velike Prage. Kakor ni bilo drugače pričakovati, so potekle volitve v popolnem redu in miru. Vlada je izdala vse potrebne ukrepe, da prepreči vsak irnedent. Od sobote zvečer do nedelje zvečer je bilo tudi prepovedano točenje alkoholnih pijač. Po dosedanjih rezultatih so dobili Nemci v popolnoma nem Siri h krajih 80 do 95 odstotkov vseh glasov. V teh krajih so največ izgubili nemški socialni demokrati, kar pa ni toliko posledica preorientacije volilcev, kakor posledica pritiska, ki so ga izvajali nemški podjetniki nad svojimi delavci. V čeških pokrajinah so zmagale stranke vladne koalicije, ki so ponekod nastopile z enotno listo. V teh krajih so nemški glasovi v primeri z zadnjimi volitvami nazadovali. Na Slovaškem je dobila ve.ino občin, kjer so bile včeraj volitve, slovaška ljudska stranka, drugod so se pa brez volitev sporazumeli glede razdelitve mandatov. V češkoslovaškem taboru volitve niso prinesle znatnejše spremembe. Pogajanja s Henleinom PRAGA, 29. maja AA. Opaža se, da je razgovor, ki ga je imel ČeSkoslovažki ministrski predsednik dr. Milan Hodža v soboto s sudetsko-nem&rirna narodnima poslancema Kundtom in Peter-som, precej omilil splošno napetost. Iz dobropoučenih krogov se doznava, da sta omenjena narodna poslanca izročila Češkoslovaškemu ministrskemu predsedniku pismo Konrada Henleina. Politični krogi mislijo, da vodstvo sudetsko-nemške stranke zdaj več toliko ne govori o neprestano poudarjanem pogoju zu razgovore s češkoslovaško vlado, pač pa, da so se začela že kompromisna pogajanja. LONDON, 30. maja. Londonski odločilni krogi so z velikim zadovoljstvom sprejeli vest, da se bodo ta teden nadaljevala pogajanja med Henleinom in Hodžo. Menijo na splošno, da je od prvega sestanka poteklo dovolj časa in da je sedaj manjšinsko vprašanje v CSR že precej jasno. Ameriški Slovaki v Pragi PRAGA, 30. maja. AA. Včeraj so Slovaki iz Amerike obiskali Sveti Tur-čansk, kjer so Slovaki in Cehi v letu 1918 prvič skupaj nastopili in manifestirali. Vkljub silnemu nalivu, jih je prebivalstvo navdušeno pozdravilo. Po banketu so položili vence na grobove padlih Slovakov v borbi proti Avstriji. Skupina teh Slovakov pride dane« v Prago, kjer jo bo sprejel predsednik republike dr. Beneš. Nato bodo sprejeti tudi pri predsedniku vlade Hodži. Delegati te skupine pa bodo nato še obiskali ameriškega poslanika v Pragi. AngleSki poslanik pri dr. Hodži PRAGA, 29. maja AA. Češkoslovaški nnnistrski predsednik dr. Hodža je sprejel angleškega poslanika Nevrtona. LONDON, 30. maja. AA. Strang se bo v torek vrnil v London po obisku Prage, Berlina in Pariza. Strang bo takoj sestavil poročilo o svojem potovanju in ga predložil vladi. Poročilo bo zajelo vse njegove vtise v Pragi, Berlinu in Parizu in bo obravnavalo vsa vprašanja. tyomi dohovoCjei vabijol \7a$i vojni dobrovoljci so v zadnjih Zetih postali izredno agilni. Leta 1936 so nas presenetili s svečanim razvitjem prapora, ki je zbral ve/rte množice rodoljubnega prebivalstva v veličastno manifestacijo ju-gostovenske misli. Sledile so razne intimne, nepozabne akademije, pri katerih je sodelovala naša nacionalna javnost in ki so odkrivale vedno bolj ideale dobrovoljske-ga duha Lani so nas presenetili z izdajo s\*oje monumentalne knjige spominov: »Dohrovol jci-kladivarji Jugoslavije*, ki je med našimi rojaki v Evropi in Ameriki vzbudila ogromno zanimanje, tako da je njena za naše razmere \^lika naklada, skoro že razprodana. V jeseni so odkrili spominsko ploščo nepozabnemu tovarišu heroju Ivanu Gosariu. ki se ni bal pred smrtonosnim strelom avstrijskih pušk na dvorišču okupiranega Beograda vzklikniti junaško zadnje besede: »Živela Jugoslavija/ Živet kralf Peteri* Letos nameravajo naši vojni dobrovoljci izdati drugo knjigo spominov, ki bo zaključila prvo knjigo v ko~ f»*Or mogoče zaokroženo celoto. Se mnogo načrtov imajo, poleg vsega dela pa bratsko lajšajo bedo številnim tovarišem, ki jim življenje ne da človeka dostojnega kruha, ne varne strehe nad glavo. Sedaj nas naši dobrovoljci zopet vabijo. Dne 2. junija, t. L priredijo v ljubljanski Kazini svojo akademijo kot uvod v ju- m\\. Ljubljanski vel esejem 43. razstavna prireditev 4. do 13. junija 1988. folovićna voznina na železnici. Pri blagajnah železn. postaj kupite rumeno železniško izkaznico za din 2.—. Sejmišče obsega 40.000 m2, preko 600 razstavljal cev 14 držav. Posebne razstave: >Cesta« - Francija - Pohištvo - Avtomobili -Tekstil - ženska domača obrt. Lepo zabavišče. 10. — 12. junija: UL. državni trgovski kongres. bilejne proslave nastanka Jugoslavije z zalo zanimivim sporedom: predavanje o delu vojnih dobrovoljcev pred 20. leti, glasbene in pevske točke vojaške godbe in priljubljenih mladih umetnikov, recitacije pesmi in odlomkov iz solunskega dobrovoljske-ga dnevnika itd. Častna dolžnost vsakega nacionalno čutečega človeka je, da se udeleži te svečanosti, ki bo zopet dvignila našemu času tako potrebno vero. navduserje in moč za vztrajanje na poti. ki so jo ie v davnini začrtali najboljši sinovi jugpslovenskega naroda. Posebno pa je dolžnost naše mladine, di-jaštvat da pride, posluša, se uči in krepi iz besed tistih, ki niso poznali in ne poznajo strahu, kadar gre za Jugoslavijo. Imamo vtis, da naši dobrovoljci nekako hitijo, da korakajo v nekakem pospešenem pohodu — nekako tako, kot so pred 20. leti skupno s srbsko armado in zavezniško vojsko predrti v srditih bojih solunsko fronto, preleteli v nepopisnem elanu vso ogromno razdaljo od Soluna do Beograda v pičlih 40 dneh in začrtali z odločnim, viteškim dejanjem naše meje. Ta pospešeni korak v delovanju naših vojnih dobrovoljcev pa je razumljiv: Zavedajo se, da so ravno oni prvi poklicani, da dajo iniciativo za pravilno proslavo jubileja dvajsetletnice Jugoslavije v istem junaškem duhu prostovoljnega žrtvovanja, v katerem je bila ustvarjena. In zdi se nam, da jih še neka tajna alta priganja k delu: leto za letom polagajo v grobove v svobodni domači zemlji svoje tovariše, ki so jim pred 20. leti prizanesle krogle in granate, ki pa so izbirali aH na posledicah vojnih naporov, aH pa jun je kako drugače neizprosna smrt ustavila Dolgo vrsto tovarišev so ie pokopati v bodi; v zadnjem času se je njihov prapor nagnil nad frobovi dr. Ljudevita Pivka, Mihe čopa in drugih. Dobrovoljci morajo hiteti... Dm tarace jo svoje zadnje besede, žgoče, svarilne in bodrilne besede ver«, upanja nt ljubezni do Jugoslavije. Da bi se vsadila dobrovotj-ska misel v srca tistih, ki stopajo v mogočnih mladih in kipečih vrstah za vojno generacijo, da bodo H tmeH in zdrav kažipot v viharno bodočnost. Zato: pojdimo val bras rasMk slavo vojnih dobrovoljeav, da č naško besedo tistih, Id govorijo v Imenu herojev, padHh zrn Jugoatavtjot fc J*. BERLIN, 30. maja. AA. Ravnatelj oddelka za Srednjo Evropo v zunanjem ministrstvu Strang je snoči odpotoval iz Berlina v Pariz. Pred odhodom je imel dolg razgovor z angleškim veleposlanikom v Berlinu sirom Hendersonorn. Posredovanje med Poljska in ČSR BUKAREŠTA, 30. maja. Prvi rum unski veleposlanik v Varšavi Fransovici je odpotoval na svoje mesto, dočara ©e prva poljski veleposlanik Raczmaki pričakuje v Bukare- • M. te dni. Ob tej priliki piše tednik >BuUti- I nul Raptamanii< o rumunsko-poljakih odno-šajih m prihaja do zaključka, da bi Ruma-nijci lahko igrala v bodoče važno posredovalno vlogo med Poljsko in Češkoslovaško, ker je z obema državama v tesnih prijateljskih odnošajih, pa tudi razmere jo silijo k temu. Gospodarska pogajanja z Nemčijo prekinjena BERLIN, 30. maja. Gospodarska pogajanja med Češkoslovaško in Nemčijo so tatla danes prekanjena. 2e od ponedeljka dalje so ae pojavljale težkooe, danes pa je vodja nemSke delegacije sporočil češki delegaciji, da ae ne može nadalje pogajati. Nove borbe na Not BARCELONA, 38. i—šm Republikanci so ponovili napade na mostišču pri Bala-gueru, severno od Leride, m na mostišče pri Serosst južno od F rage, V obeh odsekih so kljub hudemu odporu nacionalistov utrdili svoje postojanke. V pokra jmi Gastoikm so nacforatfstSonc čete, ki se nad mesec dni niso sjgg^o ganiti, začele ofenzivo v odseku Cestefiforta ti vasi, ka je Irsksnft 22 km aevemozafcod-no od MoreBe, Razvil se je sedat boj. Vladne čete so nacJonaJlstičnc napade večknst "je uemšno poročita: Na vAodui fsonfi smo v odseku Bala-guera in Trenrpa popravni svojo postojanka V odseku AJcsJc de Sctvn je sovražnik po topniškem ognju zavzel vrhova. 1533 in Ssom Locia, pozneje pa so ga. ne£e čete španskih bojiščih pri Teruelu s protinapadom vrgle nazaj. Pri Ca« tel foru ae bitka nadaljuje in so nacionalisti za ceno težkih žrtev zboljsali svoje postojanke. Ob 11. so nacionalistična letala bombardirala Barcelono. Zaradi krepke protiletalske obrambe so morala sovražna letala odnehati ki spustiti vse preostale bombe v morje. Državni podtajnik v vojnem ministrstvu je podpisal ukaz o mobilizaciji 25., 26. in 27. razreda vojaških novincev, ki se morajo javiti v svojih vojašnicah 1. in 2. junija. VALENCIJA, 30. maja. AA. Snoči se je povečal pritisk nacionalistov jugovzhodno od Temela in se razvija huda bitka pri Escandronu. Fronta je le malo spremenjena. VALENCIJA. 20. maja. AA. Od 1.30 do 2-30 zjutraj so nacionalistična letala napadla Valencijo. Bombe so napravile mnogo Škode. Protiletalski topovi so obstreljevali letala. Nov zločin ameriških roparjev otrok NEWYORK, 30. maja. AA. Iz Newporta poročajo, da so na obrežju v Danportu našli razpadajoče truplo 12 letnega dečka Levina, ki je bil izginil dne 24. februarja. Oče, znani newyorški odvetnik je potem, ko je sin izginil prejel od neznancev pismo z zahtevo, naj položi 60.000 dolarjev za odkup sina. Oče je zastonj poskusa! stopiti v stik z zločinci. Dne 2. marca je zopet dobil, pismo, ki je zahtevalo naj plača 30.000 dolarjev, toda oče se je zastonj trudu najti zvezo z roparji in to vkljub pozivom po radiu in vkljub pozivom, ki so jih predvajali skoraj v vseh kinih. BERLIN, So. maja. AA. Včeraj se je ponesrečilo v bližini Lsanasa postno letak) na poskusnem poletu. Med letalci, ki so se ponesrečili, j« tal tudi znani «r*^aW«t kapetan Falke, ki je dozda j preletel ie mffl-jon 500.000 km. SIDNET, 30. maja. AA Med včerajšnjimi letalskimi vajami je padlo na tla avstralsko bombno letalo. Dva člana posadke sta ubita, trije pa težko ranjeni. NEWYORK, 30. maja. AA. Zaradi goste megle sta včeraj popoldne pred newyor-škim pristaniščem trčili izletniška ladja »Mandalav« in redna potniška ladja »Aqu-adia«. Ladja »Mandalav« se je potopila v četrt ure, na »Aquadio« pa se je rezila vsa posadka in vsi potniki, 135 po številu, ki so bili na ladji »Mandalav«. Deklaracija severnih držav o nevtralnosti STOCKHOLM, 30. maja. V zun. mi-nostrstvu so zastopniki Danske, Finske, Islandije, Norveške in švedske snoči podpisali novo nevtratoostno deklaracijo, v ka tezo so bile sprejete namerne določbe nerv-traJnostnega sporazuma, ki so ga glavne izmed omenjenih držav sklenile se 1.1912. S to deklaracijo je bila omenjena nevtral-noetna pogodba izpopolnjena gtade poletov vojnih letal, ki pripadajo vojskujočim ae silam, čez področja nevtralnih držav, m glede radijske službe. Klerikalna „Hrvatsha in V Zagrebu izhaja klerikalni dnevnik »Hrvatska straže*. Je to borben organ hrvatskih katoliških akademskih starešin, organizacije, ki je znana pod imenom katoliškega seniorata. Ust je gasilo tiste struje med hrvatskimi katoliki, ki bi rada raje danes nego jutri osnovala posebno hrvatsko klerikalno stranko. Ako bi človek sodil »Hrvatsko stražo* po njeni samozavestni tn ošabni pisavi, bi mislil, da ima za sabo vse stoje hrvatskega naroda, torej tudi tako o&orrmo število plaču jočih naročnikov, da ji ni treba biti prav naj v skrbeh za svoj obstanek. No, kakor vse kaše9 se mora »Hrvatska stražar boriti z nematimi gmotnimi težavami. V eni njenih zadnjih številk namreč čitamo tole bridko tožbo njamte oprave: »Prosimo vas one, ki so zaostati z naročnino, da zaostanek čim preje pošljejo. Jih je namreč lepo število, ki mimo odgovoriti mm naše zadnje opmnam m mso poslali m nafti mg* zneska v ime naročnine. Zato jth ptmovmo prosimo, da iz-poftrf/o bomo . bile do sedaj doprinešene tolike materialne I in moralne žrtve... Vsako odlaganje pri plačevanju naročnine spravlja upravo lista v največje neprilike. Netočno plačevanje naročnine je obenem največja muka v rednem delu za napredek lista. Uprava mora namreč največji del svojega časa zapravljati z neprestanim pisanjem raznih opominov in z izterjevanjem naročnine. Sicer pa je pri vseh drugih listih običaj, da se naročnina točno in naprej plačuje. Pri nas pa se zdi, kakor da bi hoteli iz tega pravila napraviti izjemo!* — Po tej tožbi pa postavlja uprava celo vrsto nemarnih naročnikov na sramotni oder z vsotami, ki so jih na dolgu za naročnino. Zanimiva so imena teh nemarnih naročnikov: Jugović don Božidar 210 dm, Jukič fra Janko 370, Jura-vič don Jerko 130, Km alt dr. Lorenz 1400, Karin fra Karto 70 din itd. — Ako bi kak nacionalni ali napredni list objavil takšno lamentacijo svoje uprave, bi ves klerikalni ttsk plaval v veselju in kričat, da javnost odklanja ideje, ki jih zastopajo oni listi ter napovedoval njih skorajšnji konec. No, mi »liberalcu pa smo boljši m spodobne j-št ljudje, zato tega ne storimo/ Borzna poročila. Osria. 90. ms|a. Beograd 10, Paffk 12.16, London 21.71370, kfM «8125, Bruselj 74.16. Milan 2&08, Amsterdam 342.15, Berlin 176.90, Dunaj 40, Praga 1&97 Var. P o Cltl c nI e$$e\nt& Kazpust nacionalne organizacije Novosadski »Dan* poroča: Z odlokom ministrstva notranjih del oddelek lil. štev 15326-38 z dne 4. V. je bil potrjen ukrep banske uprave dunavske bano\rine. s katerim je bila razpuščena organizacija »Nezavisna jugoslovenska nacionalna omladina*, katere delokrog je obsegal vse ozemlje naše kraljevine. Sedež glavnega odbora te mladinske organizacije je bil Nmn Sad. Razpu-ščeno društvo je propagiralo ideje Ljotiče-vega Zbora. Razpuščeno je bilo, ker je baje prekoračilo svoj. v pravilih določeni mu delokrog. Izhodišče narodne koncentracije Kulturna in socialna revija »Misel in delo* razpravlja na u\*odnem mestu o narodni koncentraciji in izvaja med drugim: »Izhodišče narodne koncentracije moramo iskati v letu 1918. Takrat smo si prvič v svojem narodnem življenju začrtali lastno pot v bodočnost in s te poti ne moremo kreniti drugam kakor v neizvestnn temo Saša usoda se je po tem takratnem spontanem sklepu prav? tako kakor po klicu krvi in prirodnih zakonih nepreklicno, nespremenl/h-o in nerazdružljivo zvezala z usodo slovan skega juga^ z usodo državne in nacionalne skupnosti s Srbi in Hrvati. S tem smo Slovenci priznali, da smo del velikega državnega in kulturnega jugoslovenskega naroda. Realni interesi tega naroda zahtevajo posebno v današnjih časrh totahtarnosti velikih nacij in ogroženosti vseh malih naro^ dov in držav posebno trdno kompaktnost, pa najsi je treba zanjo žrtvovati nekaj egoizma. Tej neizprosni zahtevi se ne more upirati nobena sentimentalnost, pa najsi razkrajajoči literati, ki se po StfS^I kulturi in mentaliteti čutijo bliže tujcu nego domačinu, v samomorilnih trenutkih pišejo o ponosu narodne smrti. Tako se nam postavi ja problem s slovenskega stališča. S stališča Srbov in Hrvatov ni prav nič drugačen. Tudi zanje velja nujna realnost. Slovenska veja mora biti v njihovem lastnem interesu čim močnejša, ker stoji na pred-straži proti zahodu. Z>a mora biti ta pred-straža dobro oborožena, to se konkrerma pravi, da mora biti gospodarsko močna, kulturno samobitna, po značaju odporna, skratka nacionalno zdrava, to je enako v korist Srbom in Hrvatom in ne man j v korist Slovencem samim. To spoznanje bi naj vsaj v usodnih časih ublažit o ali zatrto vse tisto, kar nas posebno v zadnjih letih čedalje bolj zavaja k nepremišljenim korakom in k ekstremističnim ideologijam . . .*• Pisec zaključuje svoja izvajanja: »Slovensko in ju-gostovensko izobraženstvo bo storilo svojo dolžnost, če bo znalo preko dnevnih ovir in razdorov preteklosti urerničiti duhovno nacionalno koncentracijo. Na tej osnovi bo mogoče lepo zamisel spremeniti v dejanjem Zahteva po novih obi. volitvah v Kranju Po zadnjih občinskih volitvah v Kram ju so priključili kranjski občini še Struševo. Da bi tudi ta novi del občine dobil svoje zastopstvo v občinski upravi, bi se morale vršiti nove občinske volitve, ki jih v takem slučaju predvideva tudi zakon. Poslužujoč se te zakonske določbe, je nostat član obč. odbora gimnazijski direktor v p. Košnik banski upravi vlogo, v kateri zahteva, naj se postopa po zakonu in razpiše nerve občinske volitve v Kranju. Zaradi tega koraka direktorja Košnik a je Skerbčev organ silno ozlovoljen pač zato, ker se oči-vidno boji novih volitev, ki bi nemara njegovim ljudem prinesle marsikako razočaranje. Takole piše: »Gimnazijski direktor v p. g. Košnik je v svojem dopisu na kr. bansko upravo zahteval v Kranju nove volitve zaradi priključitve Struževega h Kranju. To željo podpira v Kranju tudi Ijod-ska fronta, ki bi rada skupno z Živkoviče-vimi in Jevtičevimi nasilntki dobila kranjsko občino v roke. Mislimo, da je skoro preveč, če povemo le to. da je za vso to družbo kranjski magistrat le kislo grozdje. Če direktor v p. g. Košnik žeti zapustiti mestni magistrat in mu ni prav kompromis, lahko vsak dan zapusti svoje mesto.. .«r — Čudno je zares, da se boje novih volitev ljudje, ki venomer zatrjujejo, da imajo za sabo vse. »kar leze ino grede*! Kriza t? splitski občini Splitski župan inž. Kargotič, ki je več let opravljal ta posel, je nedavno tega odstopil in ž njim je odstopilo tudi 20 občinskih odbornikov. Novi župan še ni imenovan, pač pa je toliko kakor gotovo, da pride na to mesto dr. Mirko Buič, generalni tajnik splitske trgovske in industrijske zbornice. Največ trgtedov, da bi zasedel mesto podžupana, ima Zlatko Vrdoljak, *0 pa Je v kombinaciji dr. Radića, Sokolić in Koce flć\ Bodoči splitski župan je znan sokolski delavec. Pravne studije je dovršil v Pragi, je torej dober Slovan in Jugoslovan. Tudi kandidat je za mesto podžupana so vsi od- »SLOVENSKI N A ROD«, ponedeljek, 30. maja 193». Stev 120 Proslava dr« Beneševega rojstnega dne Prisrčna siavnost srednješolske mladine fngoslov češkoslovaške lige Ljubljana, 30. maja Kakor v Beogradu, Zagrebu in vseh mestih naše države, smo tudi v Ljubljani proslavil 54. rojstni dan prezidenta češkoslovaške republike, dr. Edv. BeneSa. šolski odbor jugosloven. češkoslovaške lige je priredil ob zaključku tečajev češkega jezika v to svrho akademijo v soboto ob šestih zvečer v frančiškanski dvorani za srednješolce in vse občinstvo. Lepo in radostno je bilo gledati, kako je naša mladina prihitela, da napolni dvorano v parterju, na galeriji in balkonih do zadnjega prostora in s kolikim zanimanjem je sledila sporedu, ki ga je izvečine izvajala mladina sama v češkem in slovenskem jeziku. Uvodno besedo je izpregovoril predsednik jugčsl. lig, dr. E. Ftare. Bratski čsl. narod je imel srečo, je dejal, da je vodila njegovo usodo med in ob koncu svetovne vojne genijalna trojka, Masarvk, Beneš in štefanik. 2e med vojno je bil T. G. Masarvk od antante priznan prvi prezident, dr. Beneš prvi zunanji minister in dr. štefanik prvi vojni minister. Tragična usoda je hotela, da je našel smrt dr Rostislav štefanik, ko je pristajal z letalom na svobodni rodni slovaški zemljL Do najnovejše dobe sta nato 17 let stala na krmilu bratske države Masarvk in BeneS. V povojni zgodovini ni na vsem svetu nobene druge republike z demokratično parlamentarnim režimom, da bi dva državnika kot prezident in zunanji minister v tako popolni harmoniji tako dolgo vztrajala na najvišjih mestih. Zato ni bil slučaj, da je Masarvku, nepozabnemu oćet'j čsl. republike, državniku filozofu, sledil kot drugi prezident dr. Beneš, saj je bil do vojne učenec, med vojno somišljenik in po vojni glavni idejni in or-ganizatorni sodelavec T. G. Masarvk a. Oba sta prišla na čelo domovine iz vrst čsl. ljudstva, Masarvk kot srn kmeta kočijaža, Beneš kot sin kmeta poljedelca, oba sta bila novinarja, profesorja, vseučiliška znan stvenika in slavna pisatelja, oba sta bila moža najvišjih in najtežjih življenjskih izkušenj, ogromnega duševnega obzorja, energije in delavnosti. Obema je isti program: s humani teto in demokracijo za mir in srečo vsega Človeštva. V nedeljo, 22. t. m. je v starodavnem češkem Taboru izjavil dr. Beneš: »Trdno verujem v našo demokracijo hi sem prepričan, da je naša demokracija najboljše orožje proti vsakršnji nevarnosti, saj nas je varovala že dvajset let. Tudi v bodoče bomo sledili politiki našega kralja Jifija Podjebradskega: hočemo biti in ostati močni, neustrašeni, odporni do skrajnosti, odkriti in idejno jasni, modri in miroljubni. Blaginji domovine hočemo prinesti vsako žrtev v zavesti, da je le v naši dejanski edinosti naša rešitev in procvit naše države, njeni uspehi in njena krasna bodočnost«! — Kakor Masarvk je tudi dr. Beneš pomagal graditi svobodo Jugoslavije in je ostal naš iskreni dejanski prijatelj. Naj živi in deluje na čast in blagor čsl. republike in vseh bratskih in prijateljskih narodov in držav! (Nato se je odposlala brzojavna Čestitka g. prezid en tu). Ženski zbor II. realne gimnazije je zapel pod vodstvom ge. prof. Vedralove češkoslovaško in jugoslovansko himno. Sedmo-šolka ž. Schvveisrer je deklamirala F\ šram-ka pesnitev »Avgusta 1914« v Češčini in so tečajniki Trgovske akademije zaigrali vesel prizor E. A. Longena »Moje — tvoje« takisto v orignalu. Satirično burkasti prizor in življenja slikarja kubista, ki mu dobrodušen tat in vlomilec plača vse dolgove, je z dobro predstavo izzval mnogo priznanja in smeha. Gimnazijstka Vida Vozel je v čsl. krasni narodni noši in s prijetnim glasom zapela B. Smetanovo »Uspavanko« in Dvofakovo arijo mesečku iz »Rusalke«, gimnazijstka Mil. Lovec je lepo zaigrala na klavirju Dvofakova »Valčka« in ženski zbor II. real. gimn. je zapel Prochazkovo pesem a Sončece« in plesno »Slovaško narodno«. Ves pro^Tam je ob klavirju ali kot dirigentka spretno vodila ga. prof. Vedra-}ov3. žel ie pri gostih in mladini mnogo iskrenega ploskanja. Na zaključku pa je izpregovoril mladini naš vzgledno agilni in po vsej dravski bano vini uprav popularni češkoslovaški konzul, g. ing. St. Minovsky. Njegov krasni, topli, ioej bogati govor prinašamo v prevodu na drugem mestu. Tu samo še dostavljamo, da so se akademije udeležili srednješolski profesorji, šolski nadzorniki in mnogi člani jčl. lige ter zvesti prijatelji čsl. naroda in čestilci prezidenta dr. Beneša. Vsa prireditev je bila zares lepa. topla in iskrena. Lepa manifestacija v Kranju Krajij, 30. majja Kranj je v letošnji pomladi doživel že dru-£o spontano manifestacijo za bratsko češkoslovaško republiko. Vsem je še v spominu lepo predavanje konzula g. ing. Minovskega in g", dr. Stareta, ki sta s pomočjo filmov pokazala boje če^osiovaške republike za evobodo in pa njeno današnjo veEčino kot vzor demokratsko urejene države. Včeraj pa se je vršila v veliki lepo dekorirani dvorani Narodnega doma sijajno in prisrčno uspela proslava 54. rojstnega dne prezidenta g. dr. Beneša. Dvorana Je bila do zadnjega kotička potoa navdušenega občinstva iz vseh slojev, stanov in strank. Bila je to lepa vzajenma prireditev, katero so priredila društva: \JČ liga*, >Č*eška beseda« m »Sokolsko društvo* ob navzočnosti vseh predstavnikov našega javnega življenja. Uvodoma je godba »Kranjskega glasbenega društva« odigrala venec narodnih pesmi. Nato je zbraino obfisoeiivo pozdravil predsednik »JC lige« g. dr. Dolar in poudarki pomen proslave. Godba je nato zaigrala jugoslovansko in češko državno himno. Kot stavna točka je bil govor odvetnika g. dr. Jarca o dr. Beuešu. G. dr. Jare Je najprej podal kratek življenjepis, nato pa je z izbranimi jedrnatimi besedami ilustriral dr. BeneSa kot svetovnega državnika, poudaril njegove zasluge in deta pri osvobojen jo domovine, nato pa je s pogomnčmi in odtočnimi definricijaani podal p«aipk> med dr. Beneedm kot vzorom do zadnje poteze konsekventnega demokratskega državnika, poštenega in nesebičnega do akrapnli mej. kteafista in optimista, ki hucujo v svojo zmago »i med diktatorji in poMđctatorji današnje politično tabo nemoralne dobe. Za svoja res zanimiva in jedrnata na karaktertociji bogata izvajanja ie g. dr. Jare Sel Petem so certna točka g. ing. SkoupaLa na vajetmi ob spremi je vanju ge. Pleškove pri klavirju. Končno je govoril ravnatelj g. dr. Dolar se o dogodkih pred 20 leti v Pragi o sestanku čeških in jugoslovanskih poslancev in voditeljev ter njihovih izjavah. Prebral je tndd takrat sestavljeno prisego Cehosdovakov in Jugoslovanov, v katerih so si oboji obljubili zvestobo za zvestobo. To prisego smo včeraj ponovno potrdili. Za zaključek je godba za-igrala v^eslovaneko himno: >Hej Štovani« katero je pela vsa dvorana. Navdušene manifestacije navzočega občinstva za ČSR so izpričale, da je naše zavezništvo, naSe bratstvo in prijateljstvo neomajno in naša vera v zmago slovanstva trdna in ne^rušfcjiva. češkoslovaški konzul slovenski mladini Ljubljana, 30. maja Ob zaključku 20 tečajev Češkega jezika na ljubljanskih srednjih Šolah je na slavnostni akademiji s proslavo rojstnega dne prezidenta dr. BeneSa izpregovoril češkoslovaški konzul g. ing. Stanislav Mino vskv takole: Dragi prijatelji! Današnja siavnost mi nudi priliko, da vam, ki ste posečaH tečaje češkega jezika, rečem nekaj besed in se vam obenem zahvaljujem za simpatije in za zanimanje, ki ste ju z marljivim po-sečanjem tečajev izražali za kulturno zbližan je in sodelovanje obeh naših narodov. S tem ste potrdili, da se slovenska srednje šolska mladina resno in pošteno pripravlja na delo, ki ji nekega dne v okviru nanKinih dolžnosti pripade, in manifestirali ste svojo voljo, da boste to aa-nalogo izpolnjevali častno in vneto. Dolžnosti češkega in slovenskega naroda so enako velike in enako odgovorne, že stoletja stojimo kakor zvesta slovanska straža, na severni meji slovanskega in neslovenskega sveta. Smo številčno šib- kejši kakor nafti sosedje in to truditi, da s« tem bolj odlikujemo po •voji ^mšhmU po svoji Moramo aa truditi, da bi bil i imluVi izmed nas cel človek ki da stojimo posa-meaoJki m vsi skupaj nafcnanj tako visoko kakor aajkaltumeju ■■rodi Evrope. To je prva nafta narodna dolžnost Nismo aAnd po števfiu, a moremo biti sOm* s svojkni značaji m ■ svojo omiko ter moramo v sebi utrjevali zaupanje in vero v lastno moc in prepričanje, da amo sposobni ustrezati šaMdan nalogam, ki so nam dane po nafti aranijujaonj legi. Treba je, da iiaureatnno krepimo svojo samozavest. To dosežemo na dva načina. Predvsem a ntijemntfam svojega notranjega stenja, a omike In g°»pkomotivo. Lokomotiva je mesto agrabjia in ga vlekla naprej na postajo. Iglica pa je k sreči tik lokomotive fOjgio z voza, da )e otaežai z zlomljeno desno roko m e precejšnimi poškodbami na glavi. Prepeljan je bil v bod raco bratovske skladniee na JavomAaa, kjer je dobil takojšno ađra/vnriško pomoć. Njegovo stanje ni nevarno, Prestal pa je hod strah, nadi katerega si še m docela opomogel. Silno neurje Maribor, 30. maja Nad Mariborom ki bfižnjo okohoo je včeraj popoldne divjala huda nevihta, med katero je padala tudi debela toča, ki je zlasti prizadela kraj Kapele pri Radgoni. Okrog 15. so se pripodUi s pohorske strani temni, gosti, nič dobrega obetajoči oblaki, in kmalu je nastal hud naliv m točo, ki pa v Mariboru ni napravila posebne škode. Usodnejše pa so bile posledice neurja v gornjem delu Slovenskih goric. Med gramom, bliskam m silnim pišem je zdivjala nad Kapelo strahovita nevihta, med katero je v presledkih 3 dO 4 minut padala kakor lešnik debela taca, ki je hipoma pubeina vinograde. Spodnji del griča Murščak in streha poslopja dr. Floja sta bila bela kakor sredi najhujše zime Skoda je ogromna, kajti kar ni pobila toča, je unKfl hud naliv. V vmogradlh je iztrgalo trto s koreninami vred iz zemlje, Iz Celja —c Materinska proslava m ni nastPp. Sokolsko društvo Celje-matica je priredilo v soboto zvečer v polrvfm gledališču prestavo Matermakega dne. Na sporedu so bike lepa scena 0 pevskimi ki plesnimi točkami ter spevoigra »Nepričakovano bogastvo* m igrica Helene Rajho-ve >Materinatki dan«. Spored je bil zelo lep in prisrčen ter je bH izveden skrbno in z veliko ljubeznijo. Občinstvo ni štedDo z na vdušenim odobravanjem. V nedeljo dopoldne je bil na Glaziji ob ogromni udeležbi občinstva javen telovadni nastop vseh oddelkov drž. realne gimnazije, drž. deske in deklisče mešč. šole ter mešc. šole šolskih sester v Cerju. Na sporedu so bile proste in simbolične Taje, telovadne točke, vajami nastop in štafetni tek. Izvedba sporeda je btta zelo učinkovita m v splošnem eksaktna. Burni aplavzi občinstva so veljali nastopajoči mtedmi, pmv posebno pa tudi nBteljstvu, ki je naveztosio spored. Pri nastopu je audBkwiiis tudi vojaška godba is Maribora. —e Zopet >o našli MkfcaaVuo koto* V zadnjem času so mieTi že več koles, ki jm je polletja vrnila Dne 9. t m. je bilo gdč. Hedviki Pocajto-vl e Teharje ukradeno panejka kok> izpred ▼ Carju. To koto, ki je we- dno 1,200 dm, so našU te dni orožniki iz St Jurija ob juž. žeL Kot storilca so prijeli 171etnega Ivana & Is Bodreža pri St. Juriju. —e Umrla je v petek v Ounčevi ulici 8 v Carju v etanosU 44 let ■aeebnaoa Ana Ločačnikova. —c NeareM v mutarm zavetišč«. V mestnem zavetišču v M odlogu pri Celju je pada* JHPf*"* .....odniki po krivici prezirajo vprav to sijajno partijo: naše svetovljanstvo in kranjsko pristnost manifestiramo tako rekoč v enem in istem košu, reprezentirano tako učinkovito pred samim vhodom v mesto. Menda je naloga tujskih vodnikov tudi. da tujce seznanjajo s skrivnostmi m vabljivostmi našega gostinstva in bi bilo torej prav, da bi začeli od kraja. Ni jih treba še učiti, kako in kaj. Najprej slavospev našemu hotelirstvu, najbolj sodobno urejenim hotelskim sobam v Evropi, centralni kurjavi, mrzli in topli tekoči vodi in brrvnici v hiši, plesnim dvoranam (ne glede na prepih) in priznanim odlikam cvička. Toda hotele imajo po vsem svetu od Abesinije in Albanije (da se nikomur ne zamerimo, imenujemo države po abecednem redu) do Yougoslavie. Hotel je hotel in niti stenice ne morejo mnogo spremeniti na tem. To je vse mednarodno, medtem ko so naše gostilne samo nase, samo kranjske in niti v Kočevju nimajo takšnih. Da, naše gostilne bi v tem slavospevu v pospeševanju tujskega prometa zaslužile posebno poglavje. Toda dovolj je že ena sama gostilna. Tujski vodniki bi se naj ne trudili daleč, ko bi bili že pri hotelu. Lahko pa bi tudi začeli najprej z gostilno. Svetovljanskemu vhodu v metropolitanski hotel bi se lahko izogniii; zavili bi naj v Kolodvorsko ulico. Tam je vhod v gostilno, navaden vhod, kjer bog ven roko moli. Blizu stoji nekaj kočij. Vse je tako prisrčno domače in diši celo po muzeju ter konjskih dobrotah. Vhod res ni tako širok, da bi brez sitnosti lahko šli skozi s svetovljansko prtljago in paziti je treba, da ne trčimo s kočijažem ali postreščkom. Toda kdo bi se zaradi takšnih malenkosti skušal odreči blarnovaškim specialitetaml Vampi, pivo, , gutaž! In pljuneš lahko čvrsto po tleh, da se zabliska. Ko si tako preizkusiš in cementiraš želodec ter se seznaniš z vsemi vrtinami ter značilnostmi kranjske gostilne, lahko svetovljansko »komuniciraste kratko-malo neposredno v svetovljansko hotelsko jedilnico, kjer te sprejmejo z mednarodnimi pokloni. Tu si seveda ne boš brisal ust z rokavi in ne razmišljal o grilologiji. Vesti se je treba svetovljansko, če pa že hočeš pljuniti, odpri vrata v gostilno. Sicer je pa vse to naloga vodnikov, ki jo bodo, upajmo, opravili bolje. Človeka zapuščajo skromne moči, če ni dovolj svetovljanski in kranjski, ko hoče opisati btat-novaško idilo. ARABSKI PREGOVOR Ponoči so vse žene 20 let stare, samo mat je star botiko, laiHaur ja v resnici Stev 120 »SLOVENSKI NARODc, pm***\ Wk m» im Stran 3 Danes nepreklicno zadnjikrat ob 16., 19.15 in 21.15 uri KTVO SLOGA, telefon 27-80 CIGANSKA KRI | DNEVNE VESTI — Naši novinarji so zborovali. Včeraj je bila v Zagrebu redna letna glavna skupščina Jugoslovenskega novinarskega udruženja. Otvoril in vodil jo je predsednik centralne uprave urednik »Politike« g. Andrija Milosavljevič, ki je najprej pozdravil odlične goste, zastopnika predsednika vlade, šefa Centralnega presbiroja dr. Lukovica, bana savske banovine dr. Ru- žiča, zagrebškega župana dr. Peičiča, zastopnika komandanta armije generala Arandjeloviča, komandanta divizije generala Antiča, predsednika Zveze grafičnih podjetij Jugoslavije in Združenja tiskar- skib podjetij savske banovine Slavka Ko--v-ačiča in predsednika zagrebškega Pen-kluba dr. Livadica. Predsednik je v svojem govoru omenjal, da novinarji še vedno niso dosegli svojega glavnega cilja — pokojninskega zavarovanja, upajo pa, da bodo njihove želje izpolnjene vsaj v jubilejnem letu. Prihodnje leto proslavi .TTJTJ 20 let- nico obstoja z manifestacijskim kongresom v Zagrebu, kjer je bilo leta 1919. ustanovljeno Jugoslovensko novinarsko udruženje. Na včerajšnji glavni skupščini je bila sprejeta resolucija, ki ponovno naglasa potrebo pokojninskega zavarovanja no- vinarjev. Za predsednika centralne uprave JTJU je bil izvoljen dr. Branko Sokoli? iz Zagreba, za I. rx^predsednika Andra Milosavljevič iz Beograda, za II. podpredsednika pa Stanko Vi ran t iz Ljubljane. — Poslovna zveza Kreditnih zadrug-ustanovljena. V Novem Sadu ie bila včeraj almpSčirja Zveze naibavrjalnih zadrug- državnih uslužbencev, ki so ji prisostvo-vaK tiK-C tol-g-arald za.ćtrxzžnfki na čelu s predsednikoma glavne Zadružne zveze v Bol^airiji Hristom Ganevom. Poročilo naravnega in nadzornega oclbora je bflo sosrlasno sprejeto. Sklenjeno je balo zgraditi po en velik reprezentativni zadružni dnn v Zagrebu in v Ljubljani. Zadružni dom v LjdMjajti bo zgrajen do konca L 1940. Na z^orrovajnrju se je pokazala potreba po ustanovitvi poslovne zveze kreditnih zadrug*. Končno je bila sprejeta obširna resolucija, obsegajoča vse kar bi bUo tre-"b- ukreniti, da se uradnaško zadnržništvo dvigne. Med drugicm je v resokjcrjl zahteva, narj se ^rri-fta. obrestna mera za posojila za graditev novih stanovanjskih hiš. Finančni minister naj da Zvezi na razpolago denarna sredstva iz uradniškega delavskega in podpornega fonda, da bo mogla zgraditi stanovanjske bide m financirati svoje zadruge. — Občni zbor Zveze advokatsKIh kornOT Včeraj je bil v Dubrovniku občni zbor Zveze advokatskih komor Jugoslavije. Predsedoval mu je predsednik zagrebške advokatske komore dr. Politeo. Poročila uprave so bčla odobrena, potem je pa s'več resolucij in sklenila, da bo prihodnja skupščina v Zagrebu. — Zborovanje upo^jenih častnikov. V Oficirskem domu v Beogradu je bil včeraj občni zbor udruženja upokojenih častnikov in upokojenih vojažldh uradnikov kraljevine Jugoslavije. Iz tiskanega poročila uprave je razvidno, da je delalo udruženje na zboljšanju gmotnega položaja upokojenih častnikov in na preskrbi njihovih rodbin. Zlasti si je prizadevalo, da bi bili po starem zakonu upokojeni častniki prevedeni po novem zakonu. _ Blaž Potočnik, pok. še>ntvir»ki župniik, znamenit slovenski budite&j. pesnik, pevec in pisateH, ie bil tudi izumitelj. Prav on je izumi laibke vozičke na dveh kolesih, s ka-k:~ .-• (l.rnes naše brhke mlekarioe dova-žajo m lesko v LjubJj-ano, četudi je tem vozičkom začel resno konkurirali triciikel. Na letošnjem pomladanskem velesejmu od 4. do 13. junija lxxlo naši kolnrji razstavili tako ler>e take vozičke, da bo zaio mogla izbirati tudi med trieikli. ki ?o iih prav za raje izdelale naše tovarne. — Predrznost in objestnost brez primere. Skozi Radomlje se ie voziila včeraj proti večeru po cest.i prota LjubLjaini skupina kolesar iev. dva moška in dve ženski. Enemu — no obleki in obrazu sodeč delavcu ali kmečkemu fantu — se ni zdelo potrebno voziti po desni s>ferani ceste, temveč je križaril z ene strani na drugo in nalašč je dvakrat prekrižal cesto dvema od nasprotne strani vozečima kolesarjema. Ko sta ga kolesarja nstav&la in oix)zorila na cestnopolicijske pre.i;»ise. se je zasmejal, ceš. da je nalašč vozil tako Ln da ga ti predpisi prav nič ne fcciga jo. Njegov tovariš je pa segel ta čas v žep. češ da bo streljal s samokresom, če ne postita kolesarja pri miru njegovega tovariša. To je višek predrznosti in objestnosti mladih pocLvjancev. ki jim bo morala stopiti oblast pošteno na prste. Sploh bo treba posvetiti malo več pozornosti raznim brezvestnim kolesarjem in ne gledati camo na prste avtomobil istom. Po naših cestah vlada glede kolesarjev in kolesarenja velik nered. Naj oblasti pazijo enako strogo na kolesarje, kakor pazijo na avtomobHiste, pa se bodo razmere kmalu zboljšale. Kolesar lahko počne kar hoče, če se pripeti nesreča, je vedno kriv avtomobilih, pešci pa itak skoraj nikjer niso varni pred podivjanimi in pogosto tudi pijanimi kolesarji. — Izmed vseh industrijskih pano*? ee je pri nas najbolj razvila tekstilna industrija, ki ji ni mogla doživega niti kriza. Nasa tekstilna industrija je zdaj tako močna ter razvita da uspešno izpodriva tuje izdelke. Manufakturno blago jugoslovenekih tekstilnih tovarn se kosa po kvaliteti s tujim blagom, zato ie tudi povpraševanje po njem čedalje večje. Doslej pri nas še ni bilo dovolj velike razstave izdelkov naših tekstilnih tovarn v takem obsegu, da bi lahko v polni meri pokazali, kako mogočna indutrii-ska panoga je tekstilna, zlasti v Sloveniji. Takšna velika razstava pa bo na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. junija. Nudila bo lep, popoln pregled delavnosti ter zmogljivost: naše tekstilne industrije. Po pripravah lahko sodimo, da bo ta razstava v { resnici reprezentativna. — Vreme- Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih naše države. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 23, v Beogradu in Sarajevu 22, v Mariboru 21.6, v Zagrebu in Dubrovniku 21, v Ljubljani 20. na Visu 16. Davi je kazal barometer v Ljubljani 763.3, temperatura je znašala — Dragocenih periijskih Preprog je P1"« nas malo in ljudje, ki poznajo siabo preproge, mislijo, da so samo perzijske dragoceaae. Preproga pa ima svojo vrednost ne le zato, da je bila v Perziji, odnosno po perzijskem načinu izdelana, temveč tudi po teim da napravi stanovanje udobno ter zbudi občutje dorn-ačnosti. V nadi državi je mrnocro tkalnic preprog, ki izdelujejo dobro l>Wo po zmernih cenaih. S ikrasiimu preprogami bo izpopolnjena pomladanska pohištvena razstava na Ljubljanskem velesejmu od 4. do 13. Junija. Pofcar v Crni vasi. Snoči okrog 22. se je pokazal rdeči petelin na Barju. Požar je izbruhnU v gospodarskem poslopju posestnika Andreja Snoja v Črni vasi, ki ima svoj dom že blizu Tornišlja, Ogenj je prvi opazil domov vračajoči se gospodar, ki se je mudil po opravkih v sosedni vasi. Goreti je pričelo v svinjaku, ogenj pa se je hitro razširil na vse gospodarsko poslopje, ki je pogorelo do tal. Gospodar je s pomočjo družine reSil živino iz hleva, hitro na pomoč prihitelim gasilcem z Barja pa se je posrečilo pred požarom obvarovati hišo, ki je bila že v veliki nevarnosti. Skoda znaša okrog 20.0O0 din, je pa krita z zavarovalnino. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, zdi se pa, da je bil podtaknjen. Ker spada Crna vas še pod ljubljanski policijski okoliš, vodi preiskavo policija. — Ponesrečen motociklisL Snoči okrog 21.30 so bili reševalci poklicani v Sv. Jakob ob Savi, kjer so naložili na avto 35 leitnega zasetnega uradnika Karla Hočevarja, stanu- t'očega v Podlim barski ulici ter ga odpeljali v bolnico. Ho&var je včeraj napravil izlet v okoHeo na motociklu. Ko pa se je zvečer vračal proti mefrtu. je na ovinku pri Sv. Ja&obu padel in ©e hudo poškodoval po glavi in po životu. — Nesreče. Včeraj so prepeljali v bolnico poštnega uslužbenca Ivana Gradišnika iz Kamnika ki $e je pri sekanju drv poškodoval na levi roki. — Delavec Jože Kompare rz Zaloga je doma gasil apno. ki mu je brizgmiilo na noge, da je dobil hude opekline. — 4-letni sinček zobotehnika Vladimira Pleničarja iz Rožne doline je padel včeraj doma na vrtu v sod napolnjen z vodo. Otroka, ki bi skoraj irioral so morali zaradi poškodb prepeljali v bohrieo. — vSlužkinja An to nija Vrbinceva v Rožni drrirjFi je včeraj pri zapiranju oken utrla šrpo m se hudo obrezala po desni roki. — 4-letnemu nosestniko-vemu sfinclku Jartku Ogrinu z vrhnfke je padla na roko meterska t ruga ter ran jo zlomila. — V bofainro so včeraj spravili tudi GbMetnega mestnega ubožca Rudolfa Srrler-ja, ki ie na Sv. Petra cesti tako ne^eorio padel, da si je zlonril desno nogo. — Dve žrtvi Save. Včeraj se je pripetila blizu zemunskega mosta na Savi težka nesreča. S čolnom sta se vozila šef agencije državne rečne plovidbe v Beogradu Vasa Petrovič in hčerka njegovega svaka advokata Vilima Bruderja iz Nove Kaniže, Ljubica, učenka L razreda osnovne šole. Čoln se je pa prevrnil in v rnočno narasli Savi sta oba utonila. — Opozarjamo na današnji oglas na zadnji Stranj otvoritev podi užnioe slaščičarne Pe&šoom. — Izleti ta binkoitne premike. Zveza za tujski oromet priredi za binkostne praznAe naslednje izlete* 1) v Trst in Benerfflce. 2) v Gorico. Ud i ne in Trst. 3) v Trst, Opati jo in Reko. 41 na Plitvička jezera hn Crrkvenico. 5) na Jezersko, 6) v Skofjo Lotao, tsn in Logatec, 7) v Postojno. Zahtevajte propnekte v vTpeh bflfetarnicah Potnika. Iz Ljubljane —Ij Sloviti strokovnjak za pobijanje brezposelnosti v Ljubljani. SinoSi se je prepeljati iz Berlina predsednik državnega zahoda za posredovanje dela in zavarovanje brezpo-sedttih tajni svetnik dr. Kaskel-Svrnp z višjim vladnim svetnikom g. dr. Maksom Timmom. Taipid svetnik dr. Kaskel-Syrup je vsem strokovnim krogom anan, saj je eden najbolj zaslužnih delavcev in strokovnjakov XemoHje na tem v povojnih časih tako aktualnem polju socialnega skrbstva. Na meji na Jesenicah sta nemška gosta pozdravila sef ljubljanske torze dela g. Josip Voneina in šef zagrebške borze dela g. Srečko Maeafir, v Kranju jima ie izrekel dobrodošliioo predsednik upravnega odbora ljubljanske borze dela g. dr. Ivan Karlin. Gostoma je bila prirejena inrt.imna večerja v hotelu Union, kjer loaLrata, a danes si ogledala našo borzo dela ter eventualno tudi druge socialne zavode, nato ju pa sprejme ban g. dr. Natlačen ter se oglasita tudi pri podžupanu g. dr. 4 Ravniharju na magi«?tTatu. Potem si ogleda- ' ta znamen i tosti našega mesta in lepoto Gorenjske, predvsem se\'eda Bled. Drerv^ se z brzovlakom odpelieta v Zagreb. Želimo, da bi odlična gosta iz naših krajev odnesla najlepše vtise! —lj Opozorilo voznikom. Uprava policije opozarja vse lastnike viprežnfh in drugih vozil, da je prepovedano vozilom, ki s£ pomikajo v isti smeri voziti drugo poleg drugega. Posebno velja to za kolesarje, ki morajo voziti vedno drug za drugim po desni strani ceste. Organom, ki opravljajo oeshnio-kontroino službo, je naročeno, da posvečajo te»i okolnosti posebno pažnjo in da prijavijo vse kršilce, ki bodo občutno kaznovani. —lj Bez. častniki in ▼©]. uradniki se opozarjajo na pregled uniforme, ki bo v četrtak ion petek 2. m 3. junija ob 17. uri v Mestnem domu na Krekovem trgu št. 2/1. v četrtek ie na vrsti pešadija, v petek pa vse ostale vnete vojske. —lj Na binkoštno nedeljo ge pripeljejo v Ljubljano bolgarski železničarji iz mesta Ruse ob Donavi. Gostje imajo svoj zbor, eden izmed redkih mešanih zborov na Bolgarskem. Dirigent ztora je Marin Nilcolov. železniški uradnik v Rusi. Rusenski želez-nicarski mešani zbor bo koncertiral v veliki Fi3h. dvorani na binkoštno nedeljo ob 2~11. wi dopoldne. —lj »Zveza za tujski promet v Sloveniji«, Ljubljana se ie preseKIa s Tvrševe ceste 1 (Paflaca Ljubljanske kređrtne banke) na Tvr. ševo cesto 11 (bivša hiša rvrdke Žilic). Vhod iz Poharjeve nliee. —li Overture. valčke in druge skladbe dunajskega kralja valčkov Johana Strausea bo-dete slišali na koncertu v petek dne 3. junija v veliki Unionski dvorani. Izvajal tih bo orkester kr. garde iz Beograda (80 članov) pod vodstvom skladateljevega vnuka Joto* Stan Je nemčki dirigent ki je prepotoval ie vos svet in povsod dirigiral najbolj popularna dela svojega znamenitega prednika, Oriceater beograjske kr. garde je sijajno uigtan. Vstopnice za ta koncert ee prodajajo pri blft-gtttjni kina Union. Cene od 40 do 10 daru —lj Gostovanje Šentjakobskega gledališta. Da nudimo ob zafcljuoku mije W0k%* za- bw tudi bolj oddaljenim od centra, borno vnnzorifi v soboto pred binkodtmž v krasni dvorana g. Martinca v Zg. ŠSki veseloigro >Nobene iene v«k! Veo ditifco spodnjo in zgornjo, Koseze in vso daljno ki bližnjo okolico vabimo k tej pnpdoland. Podrobnosti bomo objavili pravočasno v časopisih. —lj Ljubljanski mešanj in moški ibori imaio drevi ob 20. uri vajo v Hn ha do vi dvorani G last.ene Matice. 2upna uprava. —lj Tatvine toalMfc Izpred viHce e—inwl je nekdo ukradel kolo delavki Ivani Snoj. TJKradeno kolo je znamke >Humber< ter ima tov. St. 46,6497. Drugo kolo je bilo odpeljano zasebnemu uradniku Rudolfu Jer- šinu in sicer izpred neke hiše na Kongresnem trgu. Dalje je bilo ukradeno kolo elek- tromonterju Francu AnžiCu in sicer iz pasaže v Frančiškanski ulici. Na r>olenjskd cesti izpred gostilne Jelačin pa je nekdo ukradel kolo mesarskemu pomočniku Bernardu Zolnerju. Ukradena kolesa so vredna okrog- 5000 din. —lj Okradena sfjmarka. Iz stojnice Čevljarja Šolarja na Vodnikovem trgu je nekdo odnesel v noči na petek sejrnarki Ljubici švignerfevi okrog- 30 parov kratkih ženskih noga vic. okrog- 35 parov otroSkih nogavic. 25 parov moških nogavic. 50 parov dolgih ženskih nogavic, več srajc, kombinei itd. šviger^eva je oškodovana za 1700 din. Iz Maribora — Svečana otvoritev umetnostne raz- stave. v nedeljo dopoldne Je bala v unaon-ski uengpes in njegov tajnik TTarz. ki bosta proućiža nase vi- niogTadriištvo. SledRa bodo v«cja narorMla Nemčije v Ju^ORilaviji. — Vodja okrožnega sođ»6» v MarfbOrn. Ker je dosedanji predsednik okrožnega sod5šfta v Mariboru dr. žfter imenovan za predsednflca novoustainov^erjega okrožnega sodSca v MUmsM Sotootl, bo vođU rnari'boriako oferožno eodfiSce nnjstaredjSi 5?odnd9c in steer sodnife g". Josip Lenart. No vi predsednik bo imenovan prihodnje dkri. — Va^ja Pire frre na tarntr v Noord-wijfe. V znanem holaendskem kiipaliScu Kooirrvvijk bo od 7. do 23, junija veliki mednairodni šatoovski turnir, na katerem bodo sodeiovali sarmA ■PSioUtti saMstl. Ca-strjo vabžlo za sođetovain je je te dni prejel tudfi. ju^oslovenski šahovnici velernojj-ster g. Vasja Pire ta Martbora, ki bo gotovo uspešno zastopal nafto državo na tem tnrnlrju. — Bevardi je hotel potegniti. Znatri pohorski morfiec Ivan BevandBL, Id Je t* nedavno obsojen na SGSatno rotijo, je v Četrtek dopoldne ot> prtHfcl aprenoda po Icmb-nilraskem dvorSCn MSSjHJ pofoe^grjdtL Pre-skocH je ograjo ki se pognal v negi Toda pazniiki so raodfca kmalu ujeli ter ga močno dfctenSs Dejai je, da je pod Bogata športna nedelja PfHava SO letnice prvega slovenskega kolesarskega druStva — Skupščina JZSS }e izvolila dosedan|o upravo — Davtoov pokal — V Belgiji neodločeno — Zmaga Beograda v tro boju Zaradi obrekovanja v smrt Hrastnik, 30- Pohrih 17 let sta živela zakonca Ivan in Ana Mapret rz Hrastnika t lepem miru in družinski slogi. Te dni je bfla pa njuna zakonska idila uničena: v petek zjutraj je Mapretovo vlak do smrti povozil in tako ugrabil dobro mater štirim nepreskrbljenim otrokom. Oni dan je bil Mapret v gostffrri z večjo družbo. Pili so malo čez mero, beseda je dala besedo m nekdo je menda bolj za Šalo kakor za res Mapretu dejal, da ga žena vara. To je moža zelo raztogotilo, šel je domov in se spri z ženo. 2ena je v petek ponoči vstala in pobegnila, baje je hotela k sestri. Drugo jutro so jo našli mrtvo, vso razmesarjeno rta progi Vlak je nesrečnici odrezal glavo in levico, vsa proga je bila daleč naokrog okrvavljena. Sodijo, da je hotela nesrečna ženska po bližnjici pri kilometru 507.9 čez progo, v zamišljenosti in razburjenosti pa ni slišala prihajajočega vlaka, ki jo je povozil. Ni pa izključeno, da je v obupu sama šla pod vlak. Truplo nesrečne Mapretove so prepeljali v mrtvašnico na Dolu pri Hrastniku, kjer jo bodo danes pokopali. Tragedija nesrečne matere, ki je postala žrtev nepremišljenega obrekovanja, je vzbudila med prebivalstvom splošno sočutje. Ljubljana, 30. maja. Slovenski kolesarski sport je včeraj slavil 50 letnico odkar je bil ustanovljen prvi slovenski kolesarski klub. Kolesarska podzveza v Ljubljani je v proslavo tega dogodka priredila velike dirke na cesti in dirkališču, ki so se jih udeležili najboljši j ugoslovenski dirkači. Čeprav so izjemno enkrat vse vremenske stanice soglasno napovedovale dež, je bilo vreme prireditvam naklonjeno. Največje zanimanje je vladalo za dopoldanske cestne curke. Ob 8. je izpred Narodnega doma odrinila na 108 km dolgo pot na Rakek in nazaj glavna kategorija, v kateri so bili z malimi izjemami polnoštevilno zastopani vsi jugosloven-ski reprezentanti. Novinarji so tokrat dobili na razpolago avto in so lahko ves čas spremljali potek tekmovanja. Seniorska skupina je vozila dolgo časa strnjeno, na vodstvu so se menjavali favoriti Prosinek, Lavrih, Davidović in Zerjal. Zaradi slabe ceste, razmočene od nočnega deževja m posute z ostrim prodom, je bilo več cie-fektov. Po znamenitih vrhniških oziroma logaških ridah s 6 km dolgim vzponom, se je vrsta razredčila in se je izcimila skupina 6 dirkačev, med katerimi je morala pasti odločitev za prvo mesto. Tempo je bil ves čas preko 30 km na uro. Po obratu so hitrost stopnjevali in ponekod drveli s 60 do 70 km brzine. Na gladki Bleiwei- sovi cesti je padla odločitev, toda šele tik pred ciljem. Zagrebčan Davidović je dobil pred ostalimi za kolesno dolžino naskoka, na poslednjih metrih pa ga je uspešno naskočil Prosinek in zmagal za pol kolesa. Tudi med ostalo četvorico je bfla razlika minimalna. Prihod na cilj je bil napovedan za 11.30, vodilna skupina pa je zdrvela preko apnene Črte že pred 11. uro. Dosegli so povprečno hitrost okoli 35 km na uro, kar je glede na slabo cesto sijajen uspeh. Sodniški zbor je doio-čil naslednji vrstni red: L Prosinek (Gradjanski, Zagreb) 2:53:37, 2. Davidović (Železničar, Zagreb), 3. Zerjal (Edinstvo, Ljubljana), 4. Peternel (Hermes, Ljubljana), 5. Lavrih (Fortuna, Beograd). Razlika med temi je znašala po eno petinko sekunde. Juniorska skupina ja startala ob &JS in je vozila do Logatca in nazaj, skupno 60 km .Tudi tu so bili dolgo časa strnjeni, pozneje pa se je zaradi česti pobegov Her-mežana Premka, ki je ves čas diktiral tempo, vrsta raztegnila. Odločitev za končni izid so prinesle ride. Najboljši so jih premagali v silnem tempu 30 km na uro. Na obrat je prva prispela strnjena skupina, šesto ječa iz Premka, Gregoriča, Pod-miljšcaka, Grabnarja in Dovjaka. Divja vožnja navzdol proti Vrhniki je zahtevala več žrtev in sta se odtrgala Premk in Grabnar za več minut od ostalih. Na železniškem prelazu pred Vičem pa sta morala čakati zaradi tovornega vlaka skoraj 3 minute, zaradi česar so se jima nekateri znatno približali. Proti cilju je vozila 5 članska skupina, v kateri je manj-gal Gregorič, ki ga je defekt potisnil v ozadje. V silnem spurtu je prepričevalno zmagal favorizirani Premk pred Grabnarjem. Ker se je pa pregrešil zopet amaterske določbe — funkcijonarji so ugoto viH, da je dirkal v triko j u znane kolesarske tovarne — so Premka diskvalificirah' m določili naslednji vrstni red: 1- Grabnar (Ljubljanica) 1:56:19. 2. Pod-miljščak (Edinstvo) 1:56:20, 3. Dovjak (Edinstvo) 1:56:20, 4. Stirn (Vrhnika) 1:56:20.8. Vodilna skupina je pri vozita na drj točno ob napovedani uri ob 10.30. Njen tempo je znašal 32 km na uro. Popoldne so bile na Hermesu dirkališč-ne prireditve, ki pa se ne morejo pohvaliti z organizacijo, kakršna je bila dopoldne. Čeprav so imeli oglaševalec, niso številni gledalci ničesar vedeli o rezultatih, če slučajno tekmovalcev niso poznali. Tudi vrstni red dopoldanskih tekem je razglase valeč objavil drugače in sicer za glavno skupino 1. Prosinek. 2. Zerjal, 3. Davidović, 4. Lavrih, 5. Kelle (Železničar, Zagreb), 6. Popović (HKV); za juniorje pa 1. Premk, 2. Podmiljščak, 3. Hrastar (Dolenjec, Novo mesto), 4. Zaje (Edinstvo), 5. Gregorič (Hermes), 6. Pančur (Sava). Kdor je bil dopoldne na cilju, si tega vrstnega reda ne more razlagati. Tudi sicer so bile na popoldanskih točkah pomanjkljivosti v organizaciji, ki jih bo treba na vsak način odpraviti, če hočejo voditelji našega kolesarstva to panogo popularizirati. Zlasti mučen vtis je napravila ne-oprostljiva napaka pri glavni dirki zmagovalcev dopoldanske seniorske skupine. Po treh predtekih so se plasirali v finale Žerjal, Kelle, Prosinek, Popović in Davidović, ki bi morali prevoziti 5 krogov. Znak za končni krog pa so dah že v pri-Četku četrtega kroga, po katerem je nato dvojica odnehala, meneč, da je tekme konec. Dirko so ponovili in je bil po hudi borbi vrstni red Prosinek, Zerjal, Davidović. Zelo zanimiva je bila tudi zasledovalna medmestna dirka med Ljubljano in Zagrebom. Zmagala je Ljubljana v postavi Zerjal, Premk, Močnik, Peternel pred Zagrebom, ki so ga zastopali Prosinek Davidović, Popović in Sulman. Veliko zanimanje je zbudilo tudi včerajšnje zborovanje zimskih športnikov, ki so se zbraii o Unionu na glavni skupščini JZSS. O delu savezne uprave smo poročali že v torkovi številki. Zborovanja so se udeležili številni zastopniki najvišjih d_r- Žavnih oblasti, med njim tudi polkovnik Lukanc, kot zastopnik kralja. Upravni odbor je v priznanje zaslug za JZSS podelil zlati športni znak dr. Hubertu Souvanu, srebrni znak Jožetu Zupanu, Stanetu Pre-daliču, dr. Zdenku Sviglju. Tonetu Kun-stlju, Albinu Jakopiču in Francu Palme-tu, bronasti pa Avgustu Jakopiču in Edu Bevcu. Vprašanje sodelovanja s Sokolom je povzročilo dolgo debato in je pričakovati skorajšnje pomirjenje. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Cirilom Pavlinom. V Zagrebu se je včeraj začelo 3. kolo tekmovanja za Davisov pokal med Jugoslavijo in Švedsko. Nasa reprezentanca je morala zaradi nenadnega obolenja Mi-tica nastopiti s Pallado, ki je nesrečno izgubil proti Schroderju v petih setih. V naslednji igri je Punčec dobil dva seta nasproti Rollsonu, na kar je bilo tekmovanje prekinjeno. Danes bo nadaljevanje m igra v doublu. Jugoslavijo bosta zastopala Punčec in Kukuljević. V Bruslju je naša nogometna reprezentanca igrala nasproti belgijski 2:2 (1:1) Rezultat ustreza poteku igre. V Beogradu se je včeraj končal lahkoatletski troboj glavnih mest Male antante. Beograd, ki je nastopil ojačen z nekaterimi ljubljanskimi in zagrebškimi atleti, si je priboril dr. Benešov pokal s 103 točkami pred Bukarešto (94) in Prago (90) Čeprav se je sezona komaj začela, so bili doseženi prav dobri rezultati. Težka železniška Slovenj gTader. 2D. mavi V sotobo opoldne ae >e na prora,vo^graxte m takoj začeli s popravljan jem proge, da so lahko včeraj vlaki že redno vozili. Kakor poročajo davi iz Slovenj gradca, je glavna pmorra že popravljena, le atranalkn tira se nista v redu. Skoda je zelo velika in cenijo, da bo znašala najmanj pol milijona dinarjev, ker je, kot rečeno, šest vagonov skoral popolnoma razbitih. Iz Ljubljane se Je odpeljala v Slovenj gradeč komisija železniške direkcije, da ugotovi pravi vzrok nesreče. Vse kaže, da je na enem vaisonn: odpovedala zavora. Iz Loke — Sokoli in Sokoliće, župni izlet ▼ Rado* Ijici je pred durmi! 19.junija vsi na sokolski tabor! — Knjige Slovenske Matice =*o prispele in vam jih bo poverjenik 2. Voiteh Dehelj«k v kratkem razdelil. Kdor pa želi. jih lahko prevzame tudi na poverjen i kovem doma! — Protiplinska raistava prispe v Loko na postajo 10. junija zjutraj. P?i nas ostane do 12. hmiia zju-rrai. Jco krene raz?jtavna garnitura v Kranj. Ogled razstave, ki bo nnrfifb marsikaj poučnega, toplo prirorocarno! !:KT;n;!^!rniiij^iik:iju;:uimmiffi«»nniJTinBicmrni BifflUHflffittmntiflntii MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din 1.—, davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. tffflEKii "sh,:ii«i^;:i:>:;rt^:ilrai^!iHa.unii» RAzno Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din NAJBOLJŠI NAKUP oblek, perila, vetrnih suknjičev itd. za vsakogar nudi P B E S K E B, Sv. Petra cesta 14 K.LIŠEJE JUGOGKAMKA TRAJNO ONDULACIJO s 6 mesečno garancijo v modernih frizurah. Cena 60 din. Vam napravi z najnovejšim aparatom »Salon Merlak« Sv. Petra 76 1552 POLK davek posebej. 8 Din 90 Najmanj« STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. ln od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od & do & zvečer, domina salo nizka. Na razpolago 20 najraz-UcnejUb pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame m gospode. Christofov učni zavod, 26. 1»43 KUPIM Seseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek S Din POZOR! -Rabljene čevlje kupujem in prodajam. Potrebujem večjo množino moških čevljev. Klavžer, Vošnjakova 4. 1572 PRODAM Beseda 90 par, davek posebej. Najmanjši znesek 9 Dto NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI *x premog brez praha w ^ KOKS, SUHA DBVA I. POGAČNIK BohorieevB 5 — Telefon 20-53 24.1* .........>' Aleks. OBLAT, veletrgovina vseh vrst čevljev se priporoča cenjenim odjemalcem. Sv. Petra cesta 18 STAnOVAMA Beseda 50 par, davek posebej. Najmanjši znesek 8 Dto PRAZNA SOBA lepa. svetla, s posebnim vhodom se odda s 1. junijem. Ogleda se v Kocenovi ul. 12. 2499 SLUŽBE 00 par, davek posebej Najmanj« znesek 8 Dsn SLAACIćABSKI POMOČNIK se proti dobri Stran 4 »SLOVENSKI N ARO Dc, ponedeljek. 30. maja 1938. Stev. 120 II Danes otvoritev podružnice slaščičarne „PELICON Miklošičeva cesta« prej delikatesa Kitam, nasproti hotela Uniona Cenj. občinstvu in vsem našim cenj. odjemalcem sporočam, da bom vsa naročila točno in vestno izvrševal za godove, krst, birmo, sv. obhajilo, slavnostne prireditve — torte vseh vrst vedno na razpolago! — PRVOVRSTNI SLADOLED na najnovejšem aparatu Frigidaire — Bonboni, čokolada! Telef. 31-47 Zahteve srednješolskih profesorjev Redni občni zbor ljubljanske sekcije Jngoslovenskega profesorskega društva Ljubljana. 30. maja Včeraj dopoldne so zborovaLi člani Ljubljanske sekcije Jugoslovenskega profesorskega društva. Redni občni zbor je otvori! predsednik prof. Franjo Grafenauer s pozdravom zastopnikov oblasti zastopnika iz Beograda prof. Radosava MarkOvi-ča in zastopnika iz Zagreba prof dr. TRal-efča. Tajnik glavne uprave prof Markcvić je očrtal položaj profesorskega stanu po kongresu v Mostar ju Še vedao se društvo bori za uzakonitev posebneža zakona o profesorjih. Zaposlitev brezposelnih profesorjev je nekoliko napredovala, a še vedno razmeroma veliko število profesorskih kandidatov čaka na službe Letos je bik) 1897 profesorjev deležnih napredovanja, med temi je bilo mnogo suplentov s profesorskimi izpiti, ki bi morali že pred leti napredovati. Predsednik prof. Grafenauer je pozval zborovalce. naj počaste spomin umrlih tovarišev nakar je poročal, da dobita Murska Sobota in Kočevje postopoma spet popolno gimnazijo. Maribor pa še štiriraz-redno gimnazijo. Društvo je zahtevalo, naj se ustanove vsaj nižje gimnazije še v Dravogradu in Brežicah. V nekaj mesecih bo rešeno vprašanje uršulinske gimnazije in liceja. N^va gimnazijska poslopja naj bi s^ zgradila v Mariboru. Murski Soboti, Ljubljani in Celju. Kontraktualni suplenti. ki so dobili službo v začetku leta, so bili nastavljeni, še vedno je nad 150 brezposelnih diplomiranih filozofov, med temi največ zgodovinarjev in geografov, germanistov, slavistov 131 pedagogov. V vsej državi j« brez posla 1350 prof. kandidatov. Razmerje ženskih in moških med temi je 40:60. kar dokazuje, da se počasi profesorski stan feminizira. Amandma o volonterjih je bil sprejet proti volji društva. Brezposelnost bi omililo skrajšanje službene dobe od 35 na 30 let. Od 31 zahtev, ki jih je ljubljanska sekcija predložila prosvetnemu ministru ob priliki ministrovega obiska v Ljubljani jih je bilo izpolnjenih 11. V počitnicah bo sekcija organizirala izlet na Češkoslovaško. O tajniških poslih j€ poročal prof. Uranka r. o blagajniških pa prof. dr. Novak. Načelnik oddelka za šolske knjige prof. šolar je poročal, da je odsek izdelal načrt, kako naj bi se vprašanje učnih knjig rešile v prosti trgovini pod nadzorstvom oblasti, da bi bila zaščitena šola, kvaliteta učbenikov, svoboda spisovanja irj cena. V dopolnilnih volitvah je bil za podpredsednika vnovič izvoljen prof dr. Pe-čovnik iz Maribora. V debati 90 zborovaJ-ci živahno razpravljali o vseh stanovskih vprašanjih ,ki so ostala doslej nerešena, Zborovalci so sprejeli soglasno xesohicijo, ki zahteva med drugim, naj se takoj uzakoni novela o srednjih šolah, naj se uvede avtomatično napredovanje profesorjev, naj se priznajo izgubljena leta za napredovanje in penzijo profesorjem ki. so bili 1. 1932 in 1. 1933 brez disciplinarne preiska ve upokojeni, naj se ukine določba o sup-lentih-volonterjih. Glede učnih knjig naj se uredi tako, da slovenska knjižna produkcija ne bo oškodovana. Učne knjige za slovenske šole naj bodo slovenske po sestavi in izdelavi. Pouk slovenščine in srbohrvaščine v višjih razredih srednjih šol naj se uredi v smislu predlogov banske uprave in Slavističnega društva. K o k o U t v o Lep praznik Sokola I na Taboru Ljubljana, 30. maja Kot uvod v letošnje javne nastope je priredil marljivi Sokol I na Taboru včeraj javno telovadbo, kateri je prisostvovalo mnogo sokolstva in njemu naklonjenega občinstva. Impozantna udeležba občinstva nam priča da se vračamo zopet v čase pred vojno in prva leta po vojni. Na telo-vadišču, okrašenem z našimi in zastavami slovanskih narodov, se je zbralo do 2000 gledalcev, v častnem številu tudi vojaštvo tukajšnje posadke s častniki. Na tribuni v častni loži so zavzeli svoja mesta zastopnik naše junaške vojske general Dušan Dodič. češkoslovaški konzul Inž. JVIi-novskv. zastopn'k Saveza SKJ br. Sterle-kar, zastopnika župe starosta br. dr. Pipen-haofcer s podstarosto br. Kajzeljem, dalje zastopniki bratskih sokolskih društev, narodna poslanca br. dr. Fux in Raj ko Turk in predstavniki naprednih kulturnih organizacij m društev Drage goste je sprejemal domačin starosta br. inž. Bevc. Pred pričetkorn telovadbe je priredila društvena godba promenadni koncert med tem pa je občinstvo napolnilo obširno taborsko telovadišče. Ob zvokih sokolske koračnice so prikorakali na telovadišče praporščaki in med igranjem državne himne izkazali čast državni zastavi. Na znamenit načelnika br. Lojzeta Lubeja je po tem sn-ečanem aktu prikorakalo na telovadišče 79 narašča jnikov in 35 naraščajnic, ki so strumno in skladno opravili proste vaje SSKJ za X. vsesokolski zlet v Pragi. Izredno lepe in učinkovite vaie so napravile na navzoče globok nit!« fn se ovacije kar niso hotele po^eC.. 6fi deklic ie ljubko in dokaj skladno ooravilo žuone proste vaje po na-pevih naših narodnih p<*sm:. Sledila je orod- na telovadba, pri kateri je na vseh glavnih orodjih nastopilo 10 vrst članstva in naraščaja. Na nekaterih orodjih smo videli prav lepe vaje in občinstvo ni štedilo s priznanjem. Po orodni telovadbi je 54 dečkov samozavestno in strumno nastopilo z župni-mi prostimi vajami s palicami, nakar so sledile vaje v prostih panogah in raznoterostih, članov, članic in oba naraščaja. Posebno vrsta članov s skokom ob palici v višino je bila predmet navdušenega odobravanja. Prijetno je presenetil občinstvo tudi izmenski tek dece. kjer smo videli, da je tudi med deco nekaj izvrstnih tekačev. Po tem sta dve vrsti članov nastopili na drogu in na krogih, vrsta članic pa na dvovišinski bradlji. Člani na drogu, med katerimi je nastopil tudi 43 letni br. Janez, so pokazali nekaj prav posrečenih vaj, prav tako je zadivila občinstvo vrsta na krogih s svojimi vratolomnimi odskoki. Tudi vrsta članic na dvovišinski bradlji je prijetno iznenadila, saj je bilo med njimi nekaj telo-vadk ki se pripravljajo za mednarodno tekmo v Pragi. Tudi teiovadke so bile deležne toplega priznanja. Po nastopu teh vzornih vrst so vzbudile igre moške dece mnogo zabave in veselega razpoloženja, saj smo videli vse mogoče igre. ki jih danes goie v sokolskih telovadnicah. Krona prireditve pa je bil nastop članov (72) in članic (36> s prostimi vaiami br. Kovača za X. vsesokolski zlet v Pragi. Krasne vaje, ki se odlikuieio po učinkovitih gibih in krasnih prehodih, so bile izvedene odlično, skoroda brezhibno. Tudi število nastopajočih je imponiralo in se Sokol I spet približuje številu telovadcev, ki jih je imel prva leta po vojni. Če bodo proste vaje tudi v Pragi tako odlične, smo lahko prepri- čani, da bomo dosegli z njimi za brati Ce-hoslovaki prvo mesto. Občinstvo je priredilo telovadcem in telovadkam tako navdušene ovacije, kakor jih le redkokdaj doživimo pri javnih nastopih in akademijah. Krasen pa je bil pogled na zaključno skupino, ki so jo stvorili vsi oddelki v obliki monograma »Sokole. Občinstvo je znova priredilo viharne ovacije, ki so se polegle šele, ko so vsi oddelki ln občinstvo zapeli junaško »Pesem sokolskih legij«. Ko je še sledil mimohod vseh oddelkov, je bila lepa prireditev zaključena. Br. načelniku, s. načelnici in vsem vodnikom moremo k lepo uspelemu nastopu bratsko in iskreno čestitati z željo: Le naprej brez miru . . Po telovadbi je bila v vseh prostorih Sokolskega doma prijetna zabava ob neumornem igranju društvene godbe, ki je tudi pri nastopu odlično izpolnila svojo nalogo. J. H. PeSizlet škofjeloškega sokolskega okrožja Stari vrh, 27. maja To je bilo na praznik radosti in veselia! Sokoli in Sokolire. naši bratje in sestre so naskočili škofjeloške planine, da se na svežem zraku pod milim netom povesele in pozabavajo v pravom bratskem sokol^kem duhu. To je bil pešizlet vsega škofjeloškega sokolskega okrožja na Zaprevalje pod Starim vrhom. Iz vseh sokolskih gnezd so prihiteli pripadniki Tvrševe misli" iz Selc. Železnikov, Poljan. Gorenje vasi. Trate. Sovodnjega. predvsem pa seveda iz Škofje Loke. Ločani so odšli iz mesta v četverostopih z vojaško godbo na čera Pot ie bila dolga kar štiri ure hoda? Več sto Sokolov in Sokolić ie najprej počastilo državno zastavo, potem je pa spregovoril prvi podstarešiiia loškega Sokola br. Rudolf Horvat. Do 13.80 je bil odmor, potem ie pa šlo lepo po vrsti .. . proste vaje. igre. raznoterosti, petje, harmonika — vse se je pomešalo v neprisiljeno bratsico zabavo ki je pokazala kako potrebni td bili večkrat taki pešizleti. In tako je kar brž minil čas, ko je bil ob 15.45 zopet zbor. Spregovoril ie za slovo br Horvat, znova je bila izkazn čast državni zastavi, zaoriLa je pesem sokolskih legij in sokolska himna in že »io se iele pomikati sokolske s&upine vsaka v svoi domači kraj. Ločani so se vrnili na Poljansiko dolino, kjer jih je pred vsitopom v mesto sprejela zopet vojaška godba ki je popeljala potem momo skupino izlet.niikov naravnost v Sokolski dom. Bil jb lep dan sokolskega zdravja m bratstva. Tokio in vojna V japonski prestolnici se sledovi vojne s Kitajsko skoraj sploh ne poznajo Tokio se koplje v 10. mesecu vojne v toplih žarkih japonskega pomladnega soln-ca. Človek mora dolgo iskati in znati mora najti, če hoče opaziti na ulicah japonske prestolnice sledove vojne. Tako se mora ustaviti pred majhno knjigarno z izložbenimi okni na ulico, pomešati se mora med študente, zaverovane v izložbo in neopa-ženo mora listati po ilustriranih knjigah. To so grdo ilustrirane knjige, v njih vidimo japonske vojake v tankih, japonske vojake v letalih in japonske vojake v strelskih jarkih. To so ilustrirane knjige, kakršne mora čitati mladina vsake vo j u joče države, knjige kakršne ima za vojno navdušena mladina vseh evropskih držav. Tu v mali knjigarni, je vojna. Japonski cesar Ali pa te mora voditi mlada gospa dobro situiranega doma, da prideš končno do skrbno zaklenjene zakladnice. Ozreti se moraš na zaboje in omare, kjer je spravljeno premoženje celih pokolenj. In slednjič se ti mora ustaviti pogled na poročnih oblačilih. Ta so kakor kovina, ta bogata blesteča kimona, vsa preprežena in prepletena z zlatimi vlakni. Niso posebno stara ta oblačila in vendar vidiš na prvi pogled, da spadajo v muzej. Zdaj namreč na poročnih oblačilih Japonk ni več zlata. Japonska potrebuje svoje zlato za nakup si-rovin. Teh pa potrebuje Japonska mnogo, če hoče v vojni s Kitajsko zmagati. Velika podjetja za predelavo inozemskih si-rovin v čisto industrijske svrhe so naen- krat izgubila temelje svojega obrata. Kako naj izdelujejo električno žico, če pa vlada ne dovoli uvoza medi? In kako naj vlada dovoli to kovino za izdelavo električne žice, če jo pa sama drugod nujno potrebuje? Poročna oblačila s svojimi zlatimi vlakni in medeninasta žica — tu je vojna. Toda parniki prihajajo v Yokohamo vsak dan. Prihajajo iz vseh krajev sveta, na tovor j eni s starim železom, bombaževrno, kavčugom, nafto, med j o. Japonska je siromašna, uvažati mora sirovine, da jih v svojih tovarnah predeluje. Potrebuje pa mnogo več, nego si more dovoliti, a novi obrambni zakon, ki dela iz nakupa in prodaje tujega denarja nekakšen verski obred govori zelo jasno. V pristanišču Yokoharne, oddaljenem 40 minut od Tokia, in za bančnimi pulti v Tokiu — tu je vojna. V Tokiu se ne govori mnogo o vojni. Razmerje do nje je čudno, neosebno. Kitajska je daleč. Japonska pa nima vojne niti doma, niti na svojih mejah. Med domovino in bojiščem je velika razdalja. Z ladjo se je treba voziti 2 dni in 2 noči. Tisti, ki imajo na bojišču svojce, vedo, da so na Kitajskem in da se niso odpeljali tja za zabavo. Kdor pa tam nikogar ruma, se še manj zanima za vojno in še manj misli na to, kaj se tam godi. Japonska je siromašna dežela, vendar pa ima svoj luksus. Ta luksus pomeni toplo, snažno, osvežujočo kopel in udoben dom. Japonci zdaj pridno zavijajo svoj »komfort« in ga pošiljajo na bojišče. To je čaj, tobak, brisače, novine, slaščice, japonski slani in ribji keksi ter milo. Kitajska je namreč nesnažna, nesnaga je pa najhujši sovražnik vojske. Mnogi dobe pohvale in jih ponosno kažejo drugim. Storili so svojo dolžnost V Tokiu je vojna nekaj oddaljenega. Japonski listi o nji ne pišejo mnogo. Pišejo o cvetočih črešnjah, o velikem prazniku dečkov, o reorganizaciji vlade, o prevratih v industriji. A vojna? Prav za prav je že davno končana. Mlado zelenje dreves ob veliki trgovski cesti Ginci je mirnejše, kakor je bilo kadarkoli. Pomladna kimona so v jasnih, veselih barvah. Solarčki v svojih mornariških oblekah imajo rdeča lica. Vlaki, vozeči v hribovito okolico prestolnice, so nabito polni. Parki okrog hrama Asakuse so podobni mravljiščem. In čudno — malo uniform vidiš. Vojna je tu, a moraš njene sledove doglo iskati in znati moraš najti jih, sicer jih sploh ne opaziš. STRIC IN NEČAK Nečak: Končno sem te našel doma, stri-cek. šestkrat sem te zaman iskal. Stric: A zdaj si me zaman našel. Prof. Ur&3iii $0 letnik Znameniti itaJijsjLsiki slavist prof. TJtn-berto Urbani, profesor r.a univerzi v Trstu, je proslavil 21 t m. oOletnico rojstva. Njegovo ime ae vedno pogosteje pojavila ▼ kulturnih rubriknh nagega tiska. Prof. Urbani je bH rojen 24. maja 1888 v Ca»-pođLstriji, kjer je tudi študiral gimnartjo. potem se je pa posvetil študiju klasične fUoiogije na graški univerzi. Kot profesor je poučeval na raznih srednjih šolah, delal je pa marljivo tudi kot pisatelj m pubLicist. Skupna težka usoda Itahjanov ki Jugoslovenov pod Avstro-Ogrsko mu je dala pobudo, da se je jel zanimati aa n-teratutro Srbov. Hrvatov in Slovencev. Naša najboljša literarna dela je prevedel v itah'jarićčino m izpolnil to zbirko presne je z dvema zbirkama kritičnih študij o modemi jugreetovenski lit era.ru n.. Kakor njegovi tovatriai, se je moral tudi on med vojno seznaniti z brezobanrno avstrijsko justico. Bil je dolgo interniran.. Na tržaško univerzo je prišel leta 1927 kot profesor srbohrvaščine in jugoslovanske književnosti Popoln solnčni mrk Včeraj je bil popoln solnčni mrak, drugi v tekočem letu in obenem tudi v tekočem mesecu. Kakor solnčni mrk 14. maja. tako se tudi včerajšnji v naših krajih ni videl, ker je šel pas popolnega mrka preko južne polute od Setlanskih otokov preko otokov Jiržne Georgije in do južnega polarnega kroga. Bil je pa to eden najvažnejših solnčnih mrkov v zadnjem času. ki naj bi omogočil učeniakom proučevati svetlobo in znano Einsteinovo relativitetno teorijo. Včeraj je namreč bilo solnoe v sozvezdju Bika. kjer je mnogo zvezd. Zvezdoslovci so se pripravili na opazovanje zakritja mnogih zvezd, kar sicer onemogoča solnčna svetloba. Ti pojavi naj bi potrdili Einsteinovo odkritje, da je svetloba stalnic v solnčnem gravitacijskem polju kakor gmotni delec, da <=e /pod vplivom solnrne privlačnosti nekoliko pomakne iz svoje premočrtne poti. Premikanje svetlobnih žarkov moralo učenjaki poznati zato. da lahko določijo gmoto in te?o svetlobe. Ta gmota je sicer neznatna, vendar na izmihljajo nebesna telesa z izžarevanjem zelo mnogo na svoii teži. Tako so učeniaki izrnčunali. da izžari solnce na dan okrog 180.000 ton gmote Pri celotni teži ie eeveda to neznatna količina, ki se pozna 5^1e v mili ionih let Ker ?e je na videl včerajšnji solnčni mrk samo v kraifh. kjer je le nekaj otokov in kjer je nodnebje za onazovanie zvezd zelo neugodno, ni bila organizirana nobena večia ekspedicija zvezd n^loveev. ki bi opazovala solnčni mrk. Zvezdoslovci čakaio na leto 1940. ko se bo t. oktobra videl volneni mrk dobro na ozkem pasu celice od Kolumbije preko 7anadne južnoameriške obale do Južne Afrike. v*jr»iii domače blago! E KTTJCHBKRCER: nHaSofeaf 35 »p*** otok golisuceu Toda Sketch je imel priče. To je pomenilo, da je v Nukualufi še nekaj ljudi, ki vedo, da je zdaj Sketch pri njem in ki tudi vedo, čemu je prišel k njemu. To pomeni, da ima ta potepuh vse ase v rokah. — Kaj je z Burnom?« — je vprašal Sketch mirno in si prižgal pipo — Leži zgoraj v sobi. Glavo ima malo razbito... -- Dejal bi ... odrgnjeno kožo, ni pa nič čudnega. da leži. Taki pajaci, ki so se sukali v Londonu samo po parketih, imajo zelo nežno kožo, čeprav so falotje. — Kaj ste pa vi? — je vprašal Kern posmehljivo. Sketch se je zasmejal. — Tudi falot. Jganili ste, ravnatelj, samo da kradem jaz le zločincem in morilcem Poštene ljudi pustim navadno pri miru. — Čemu ste prišli? — Hm. Po denar. Za molk. — Ničesar ne dobite, — je odgovoril Kern srdito, — pač vas pa ovadim. — Dobim zaenkrat sto funtov, ovadili me pa ne boste. To veste prav tako dobro, kakor jaz, mar ne? Zaenkrat boste lahko mesec dni živeli v prijetni zavesti, da policija še vedno misli, da ugrab-Ijajo dekleta domačini. Kern se je zamislil. Potem je pa dejal počasi: — Čujte, dam vam tisočak in vi izginete z otoka. Za vedno! Sketch se je že zopet smehljal. — Ta predlog ni napačen, toda ne sprejmem ga. Ostanem pri svojem stotaku. Odpotovati ne morem in povem vam, zakaj ne — imam namreč rad vašo hčerko. Kern je od presenečenja izbuljil oči. 2e je hotel zakričati, potem se je pa toliko premagal, da je samo srdito siknil: — Dobro, ostanite. Zagotavljam vas, da vam bodo prišli domačini do živega. — Kaj še! Noče se mi še v grob, — je odgovoril Sketch smeje. Kern je potegnil iz žepa sveženj bankovcev, naštel je sto funtov in jih vrgel pred Sketcha. Leta jih je malomarno spravil v žep. — Upam, da pridem čez mesec dni po nov obrok, — je dejal Že na pragu. — Upam, da boste čez mesec dni mrtvi! Bila je že trda tema, ko se je okrog zidov poslopja DHPG plazila visoka postava. Ozirala se je previdno in ko ni opazila nikjer nič sumljivega, se je stisnila k steni točno tam kjer je bil dobro uro prej Sketch preplezal zid. Bilo je vse tiho, le zdaj pa zdaj je zaskovikala uharica, iščoča v zraku hrano. Mož, ki se je stiskal k steni, je napel sluh. Na vrtu je hrustnila veja in začuli so se tihi koraki prihajajočega človeka. Mož je segel za pas in potegnil izza njega dolgo ostro bodalo. Bilo je javansko orožje — kris. — Če najdejo tole pri tebi, bodo mislili, da so obračunali s teboj domačini. Zgoraj na zidu se je pojavila noga, za njo pa vse telo. Sketch je pogledal doli v temo, pa ni mogel opaziti v votlini zidu skritega sovražnika. In že je skočil doli. Postava, ki se je odlepila od zidu, da bi skočila nanj, se je zgrudila pod silnim udarcem polena, ki ga je držal v roki tretji mož. Le-ta je bil skočil iz grma Mož se je zgrudil in z bolestnim krikom padel k Sketchevim nogam. — Uganil si to, ta dečko te je hotel prebosti s temle nožičem. K sreči si nas poslal sem. Iz teme so stopili trije potepuhi in se približali Sketchu. Ozek svetlobni trak je padel na ležeče telo in se ustavil na glavi. Tam je bila zevajoča rana. Segala je čez vso glavo. Na temenu je bila prebita kost. — Ni bilo treba udariti tako močno, — je dejal Sketch karajoče. — Drugače ni šlo. Ta falot bi te bil gotovo zaklal, — je odgovoril šepasti Peter. — Zdaj grem k inšpektorju. Hvala vam, fantje, sestanemo se na znanem kraju. — — 2e vem, »Hotel v zatišju«, — se je zasmejal potepuh v široki suknji. Razšli so se in Sketch je krenil proti policijski stražnici. Vstopil je in veselo pozdravil inšpektorja. — Kaj je novega? — je vprašal Braun. — V splošnem ne mnogo. Za Kernovim plotom najdete moža z grdo razbito glavo. Ne upal bi si trditi, da ni že mrtev, toda ti falotje imajo mačje življenje. Inspektor ga je presenečeno pogledal. — To je že tretji mrtvec v enem dnevu. — Saj bi bil lahko ležal zdaj tam jaz. Bodalo, ki ga najdete v njegovi roki, je bilo namenjeno meni. Morda boste tega človeka veseli. Toda — njegovo pravo ime mi ni znano. Klicali so ga Pi-cadilli in pobegnil je s Hudičevih otokov. Objavite v policijskem poročilu, da je bil ubit, ko je hotel nekoga umoriti. Mislim celo, da je na njegovo glavo razpisana nagrada 5000 frankov in čestitam vam Inspektor ni mogel spraviti iz s^be odgovora, kajti Sketch je segel v žep? potegnil iz njega sveženj bankovcev in jih vrgel na mizo, rekoč: — Sto jih je. Shranite te! — Pa ga vendar niste oropali? — Ne, njega ne. Sicer pa — saj sploh niso ukradeni. Dobil sem jih. — Dobili? Za kaj?