Poštnina plačana v gotovini. ZADRUGAR GLASILO NABAVUALNE ZADRUGE USLUŽBENCEV DRŽAVNIH ŽELEZNIC V LJUBLJANI UtO VII in nktnhra 1436 ŠTEV. Id red njo. Položila je roko Dolžanu na ramo in ga pogledala s solzami v očeh. »Ni je reči na svetu, ki bi me tako razveselila, kakor me je tale list,« je rekla. »Peter, kako naj se zahvalim za vse to? Da vas nimam rada, bi vas imela zdajle rada. Bolj rada vas pa ne morem imeti, kakor vas že imam.« Čemu govorite tako, gospa Franja?« se je smejal Dolžan in ji popravil koder las, ki ji je silil globoko na čelo. »»Stari pristan« mi je prirasel k srcu in ga imam rad. Zato se pa že moram malo pobrigati zanj. Le smeji se, lepo dekletce, le smeji, se, ker ti tako lepo pristoja!« Potokarica je gledala za njim, dokler ni izginil za durmi. Potem pa se je vrgla a stol in zajokala od veselja. Zdaj je rešena, zdaj je stopila zopet na pot, ki vodi po soncu in proti soncu. Domnevala je, da je sreča že davno za njo, a zdaj jo je hipoma zagledala pred sabo. Z roko ji miga in se ji smeje, kakor se je ona smejala v tistih časih, ko se je s soncem lovila po jablaniških hribih. In veter jo preganja sem in tja in ji žvižga in poje: »Smeji se, dekletce, smeji se!< Potokarica je odšla v kuhinjo, kjer je našla svoje štiri stalne kuhinjske goste pri najboljši volji. Stotnik je bil naravnost sijajen v svojih domislicah, sekundiral mu je Joža Dobišek, a Dolžan in Goričar sta jima Pomagala s smehom. Potokarici je dobro dela ta razigranost, ker se je tako lepo prilegala njenemu lastnemu razpoloženju. Da bi pa ta dobra volja ne prenehala prehitro, je postavila na mizo polno steklenico. To pa ]e stotnika tako navdušilo, da je pričel peti slavospev v treh jezikih, ki bo, sodeč po uvodu, trajal najmanj tri ure. Dolžan se je naglo poslovil, ker se mu je mudilo v službo. V čakalnici Se je nabralo nekaj potnikov, ki so se spustili v glasen in živahen pogovor. Dolžan je odprl linico pri osebni blagajni in pričel prodajati vozne listke. 2a njim so pričeli ropotati brzojavni aparati, telefon je zatulil in na bloč-nem aparatu so zazveneli rezko zvonci, naznanjajoč, da so uvozni signal *n kretnice odprte za prihajajoči vlak. Dolžan si je potihoma zažvižgal veselo pesem, vzel svetilko in odšel na peron, da počaka vlak. Noč je bila jesenska in hladna, v debelih kosmih se je preganjala megla po dolini, a 'Se ni mogla obdržati, ker jo je podil veter, prihajajoč od nekod s severa. Vlak je odšel. Dolžan je zaprl vrata prometne pisarne in se vsedel za ttdzo, da bi izdelal razne raporte. A delo mu ni šlo nič kaj posebno od r°k. Misli so mu blodile iz pisarne in se ustavljale ob gozdu pod šmarskimi hribi. Predvčerajšnjim je bil tam. Jesensko sonce je grelo prijetno, ves gozd se je kopal v rumenih in rdečkastih barvah in komaj čuten veter je toplo dihal nad pokrajino. S Tildo sta stala tam na porobju in se držala za roko. V tem jesenskem soncu je bila Tilda tako lepa, da bi jo šel iskat na konec sveta, ako bi že ne bila tu pri njem. Vse ji je Dolžan razodel, svojo veliko ljubezen in svoje hrepenenje, ki ga ne more utešiti nič na svetu, utešiti ga moreta samo ona in njena velika, krasna duša, ki se mu je razodevala v teh blaženih dneh, odkar jo je pričel spoznavati. Gledala ga je molče in v njenih očeh se je utrinjalo nekaj svetlega, iskrenega. Smehljala se je sicer, a v tem smehljaju je bilo vendar nekaj trpkega, kar je Dolžana zabolelo v dno duše. »Tilda, ne bodi tako nema,« jo je prosil. »Izgovori samo besedico! Glej, borim se zate, boril sem se vse dni in se bom boril, dokler te ne priborim. Tilda, saj v tvojih očeh vidim, da si mi z dušo blizu, tako blizu...« Tedaj se je vendarle sklonila bliže k njemu in mu položila roko na rame. »Poznam te, Peter,« je rekla toplo in iz njenih besed je lilo gorko sočutje. »Vem, da bi bila skladnost med nama velika. Ne rečem, da te nimam rada, Bog mi je priča, da še nisem imela nobenega moškega tako rada kot tebe. A nekaj drugega je vmes. Peter, življenje ne sloni samo na idealih, življenje računa z vsem drugim, samo ne z ideali. Premisli malo, Peter, preden še ni prepozno. Verjemi mi, da mi bo hudo, ko bom vedela, da si se prevaral.« »V tebi, da bi se prevaral?« ji je ugovarjal Dolžan. »Saj ni mogoče. Ti si samo cvet, ki ne pozna drugega nego le skladnost. Govoriš o nekih idealih, a rečem ti, da sem preudaril svojo ljubezen od vseh strani, tudi od najbolj vsakdanje. A rečem ti, da ne najdem nikjer ovir. Bodi moja, Tilda, in vsi premisleki se bodo razpršili sami od sebe.« Tilda se je zaprla v bleščečo jesensko pokrajino in ni dolgo odvrnila ničesar. Naposled se je obrnila k njemu. »Pustiva to zadevo, Peter,« je rekla in mu potisnila roko pod pazduho. »Pojdiva domov! Nekaj mesecev še počakajva, morda me minejo vsi neumni predsodki. Potem pa bom tvoja, Peter!« Dolžan jo je hotel objeti in v svojem veselju poljubiti na ustnice. A izvila se mu je in se zasmejala. »Ne delaj neumnosti, Peter,« je dejala: »Za vse to še ni čas...« Spremil jo je do doma in je šel počasi in dobre volje proti Razborju-Prepričan je bil, da je dosegel svoj cilj. Tilda je bila njegova, pa čeprav se je na videz še upirala; njegova bo za vedno in pred njim se je razgrinjalo prav tisto življenje, ki je o njem sanjal v svojih najlepših mladostnih sanjah. Cilj je bil tik pred njim, oklenil se ga bo, držal se ga bo i11 življenje bo cvetelo okrog njega in v njem kakor pomlad, ki se je zazrla v nebo in se razlila med cvetje, da ne bo ugasnila nikoli... Med otožno, enolično prepevanje relejev je zazvenel pojoči glas signalnega zvonca. Dolžan se je zdramil in naglo vstal. »Kakor da sem pobič osemnajstih let, se je posmejal samemu sebi. »Še nesreča se mi lahko zgodi, kakor se je ubogemu Samčku zaradi treh poljubov...« Ko se je zjutraj pričel slačiti, da leže k počitku, je potrkal nekdo na vrata. Bil je šmarski sel, ki je odnašal in prinašal iz Razborja pošto. Prinesel mu je pismo in odšel po stopnicah navzdol. Dolžan se je začudil, ko je ogledoval pismo. Takoj je spoznal Tildino pisavo in polastil se ga je silen nemir. Hlastno je prerezal ovitek in pričel citati. Toda hipoma se je sesedel na stol in se prijel za glavo. Drobne črke so mu plesale pred očmi in verjeti ni mogel tega, kar so mu pripovedovale. V treh samih trenutkih je bilo razbito vse tisto življenje, o katerem je sanjal zadnje dni s tako vročimi, lepimi mislimi in s trdnim prepričanjem, da to niso samo prazne sanje, temveč istinita resnica, ožarjena od sonca in bleščečega dne. Cilj, ki je bil tik pred njim, se je hipoma odmaknil in se izgubil v temi, da ga ne vidi nikoli več v življenju. Pismo je bilo kratko in suhoparno: »Peter, ne bodi hud, če sem s temi vrsticami morebiti za nekaj trenutkov zmedla tvoje življenje. Zadnje dni sem premišljevala tvojo ljubezen in tako proučila čute, ki jih gojim do tebe. In zaključek je povsem negativen. Midva bi nikoli ne mogla živeti mirnega, skupnega življenja. Preveč zahtevam od življenja, morda prav radi tega, ker imam v sebi preveč umetniškega nagona. Za učiteljski poklic nimam veselja in že od nekdaj iščem prilike, da se ga otresem. S tvojimi dohodki bi midva le težko izhajala; da bi pa jaz kot tvoja žena še nadalje opravljala učiteljsko službo, se mi zdi brezmiselno in zoprno. Obenem ti moram sporočiti, da me je danes zasnubil oskrbnik drenovskega gradu. Pristavec mi je simpatičen in sem brez oklevanja sprejela njegovo Ponudbo. Prosim te, da me smatraš od danes naprej za njegovo zaročenko in pozabiš vse, kar je bilo med nama. Čas je dober zdravnik in ozdravi tudi tebe, če se te je zaradi mene prijela kaka rana...« Besen gnjev se je polotil Dolžana. Zmečkal je dišeče pismo in ga zagnal v kot. Naglo je začel hoditi po sobi gori in doli. Pesti so se mu krčile same °d sebe in ra jr a je bi se bil grohotal na ves glas. Soba mu je postala preozka. Zato se je naglo napravil in zbežal iz hiše, da ga nihče ni videl. Zavil jo po samotni poti proti gozdovom, a sam ni vedel prav; kam naj gre in kod hodi. Preganjala ga je samo ena misel, ki pa je bila tako trda in sirova, da poleg nje ni imela nobena druga misel prostora: Ogoljufala te je v najsvetejših čustvih ona, o kateri si mislil, da je najpopolnejše bitje na svetu in da je njena velika duša že blizu Boga. Ogoljufala zaradi nizkotnega pohlepa po bogastvu in udobnem življenju. In to naj je umetnica, ki ji je njeno srce izbral za svoje bivališče sam Bog?... Haha... Dolžan se je smejal in begal po jesenskih gozdovih. Proklel bi jo, a se Rau ni zdelo vredno, ker je bilo brezmiselno. A vendar mu je gnev prijel počasi plahneti, kri se mu je pomirjala vedno bolj, da je že mogel Razmišljati, kaj naj ukrene. Tildino obnašanje ga je užalilo globoko v duši ki zavedal se je, da tega razžaljenja ne more kar tako pustiti mimo sebe. Maščevanje se mu je zdelo nevredno njegove časti, a vendar bi se rad dotaknil Tilde prav tam, ker bi jo najbolj bolelo. Vsedel se je na prevrnjeno deblo in si pokril obraz z dlanmi. Na vrhove dreves je posedla jata kavk, ki so pričele presunljivo krakati. Dolžan je skočil na noge in kavke so ga zapazile. Silovito so prhutnile in se vreščeč pognale preko gozda. Veter je pričel pihati močneje in rjavo listje se je šelesteč usipalo na zemljo. V Dolžanu pa je vstalo nenadoma spoznanje, ki je bilo bridkejše in rezke j še nego spoznanje, da ga je Tilda ogoljufala morda za vse življenje. Čemu sodi druge iz tako sebičnih razlogov,, a samega sebe se ne upa lotiti niti z najrahlejšim očitkom. Tudi njega se je oklenilo dekle in morda je bila njena ljubezen še lepša in silnejša nego njegova do Tilde. Toda Rezika je morala pasti, ker se je njemu zahotelo nekaj višjega in popolnejšega, kakor je bila Rezika v svoji nesreči in omadeževanosti. Še besede ji ni rekel, da bi jo potolažil, obrnil se je od nje, kakor da je okužena, a ji je bila v srcu nemara samo velika vera in morda misli, ki so bile svetlejše od sonca. Udaril je naravo naravnost v obraz, a narava se je okrenila in mu zdaj povrnila milo za drago. To nenadno spoznanje pa ga je zadelo tem hujše, ker ni bil nanj prav nič pripravljen, in ga je razburilo, da ni mogel več ostati na samotni jasi, temveč je bežal naprej v gozdove... Čudno se je zdelo Potokarici, zakaj ni Dolžana h kosilu. Tudi popoldne ga ni bilo od nikoder. Že se ji je usiljevala misel, da je najbrž bolan in leži v svoji sobi. Naglo je odšla preko ceste in še na misel ji ni prišlo, da ni več Dolžanova gospodinja. Stekla je po stopnicah in potrkala na njegova vrata. A ker si ji ni nihče oglasil, je pritisnila za kljuko. Vrata niso bila zaklenjena in Potokarica je stopila v sobo. Nikogar ni bilo tam, postelja je bila nedotaknjena in vse je bilo v najlepšem redu, kakor da je bila soba pravkar pospravljena. Pogled ji je obvisel na sliki. Zadovoljen nasmeh ji je šinil preko lic in Stopila je bliže. V živih barvah se je vil venec okrog dekletca, ki se j n danes nasmihavalo s prav posebno radostjo. »Dolžan je držal besedo,« si je govorila in je bila v licu vsa rdeča. »Hvala Bogu, da mi je v srcu tako blizu...« A že se je je polastil nemir, ker ni vedela, kam je danes izginil. Ozirala se je okrog in nenadoma zagledala na mizi pisemski ovitek. Vzela ga jo v roke in ga ogledovala. Na ovitku je bila ženska pisava, a je videla takoj, da je prazen. Zmajala je z glavo, a pri tem ji je padel pogled na zmečkani papir, ki je ležal v kotu. Naglo se je dvignila in ga pobrala. Na mizi ga je zgladila in ga potem hlastno prebrala. Oči so se ji zameglile in za trenutek je naslonila glavo na mizo. A že je izbruhnil iz nje šiloma zadrževan jok- »Grdo si napravila z njim, ki je najboljši človek na svetu,« je govoril3 pretrgano. »O, da sem vedela in da sem le slutila. Za prevzetno Tildo je hodil in jaz sem mislila vse drugače. Že tistile venček mi je povedal tako lepe stvari in v venčku sem videla samo ljubezen... Pa ga je Tilda zavrgla — gorje, jaz pa moram jokati zaradi njegove bolečine... Dolžan, Peter — zakaj si mi storil to? Zakaj si me ovenčal in nisi videl ljubezni v dekletcu?« A hipoma se je zavedla, da ne dela prav, če sedi v sobi mladega samca. Kaj poreče žena upokojenega uradnika, ako jo zasači tu? Potokarica se je stresnila, zmečkala pismo in ga vrgla nazaj v kot. Z rokavom si je obrisala mokri obraz in odšla iz sobe. (Dalje prih.) ZRDRUŽN1 UE5TH1K Izdaja manufakture na račun skonta Upravni odbor je sklenil, da bo zadruga svojini članom tudi v letošnjem letu izdajala manufakturo na račun skonta, nabranega v letu 1936. Člani v zimski dobi nujno potrebujejo manufakturo in si je brez kreditiranja na drug način le težko nabavijo. Vsak član si more torej na račun skonta (štednje) že sedaj nabaviti v vseh naših prodajalnah manufakturo (čevlje), ako je v redu izvrševal svoje obveznosti do zadruge, to je, da v zadrugi ni prezadolžen in nima nikakih zaostankov na obrokih; ki bi torej prejel v mesecu marcu 1937 v gotovini izplačani tekoči skonto (štednjo). Člani, ki si žele na ta način nabaviti manufakturo, naj se zglasijo v kreditni pisarni Nabavljalne zadruge v Ljubljani, Masarykova cdsta 17/1, s°ba št. 11, odn. v Mariboru, koroški kolodvor, Frankopanska 34, kjer bodo Pvejeli posebne nakaznice za nakup. S temi nakaznicami lahko nakupijo v prodajalnah manufakturo za znesek, na katerega se nakaznica glasi. Nabavo manufakture s temi nakaznicami je smatrati kot gotovinski Uakup in so člani deležni tudi popustov, ki so določeni za gotovinske nakupe v manufakturnih prodajalnah. Člani poslužujte se te ugodnosti! MEDNARODNI DAN ŠTEDNJE. 31. oktobra vsakega leta praznujejo mednarodni dan štednje. — Nočejo ponavljati že tolikokrat poudarja-nega poziva: Hranimo za slabe čase, Za Še slabše čase namreč, ki nam jih ahko prinese bodočnost! Kdor ne mo-ye hraniti — in priznati moramo, da -!e takih zelo mnogo med nami — naj se vsaj nečesa zaveda: da pomeni Slediti že samo vestno in zvesto izpolnjevanje naših dolžnosti do zadruge. Smisel za štednjo je pri nas vse premalo razvita. Med 25timi evropskimi državami je v tem pogledu Jugoslavija šele na 22. mestu. Prednjači Norveška, sledi Belgija, Švicarska, Angleška i. t. d. MLADINSKI DOM. Zgradba mladinskega doma v Gozdu Martuljku napreduje postopoma ter se že zida zadnja etaža, t. j, II. nadstropje. Čez par dni se bo postavljal strešni stol in bo stavba do konca oktobra že pod streho. Že sedaj napravlja dom lep vtis na vso okolico. Dom bo lepo urejen, spalnice za mladino so prostorne in zračne, posebno prijetna pa bo mladinska obednica, ki bo zelo prostorna ter bo služila mladini tudi za interne prireditve. MOŽATA BESEDA. Vemo, da je bilo veliko nezaupljivosti med članstvom napram počitniškim kolonijam za otroke, ki jih je in ki jih hoče v bodoče organizirati Na-bavljalna zadruga na svoji posesti v Gozdu Martuljku, da vlada še danes pri posameznikih enako nezaupanje o nepristranost uprave zadruge. Z dneva v dan postaja, hvala Bogu, jasneje, da je bilo naziranje marsikoga pogrošno in prav hudi nasprotniki mladinskega doma postajajo že zagovorniki in vneti pristaši akcije, ki si jo je zadruga zamislila in stavila kot cilj nikakor ne z namenom, koristiti le iz-vestni skupini članov ali celo posameznikom, temveč da pomaga vsem in prav vsakemu pomoči potrebnemu železničarju. Ne priobčujemo sicer radi podobnih pisem, ali v tem primeru smatramo v interesu stvari za svojo dolžnost, da natisnemo še dopis, ki ga nam je poslal odkritosrčen, možat in značajen član iz Maribora, ki je imel svojega sina v letošnji deški koloniji. Član piše: Upravnemu odboru Nabavljalo e zadruge uslužbencev drž. železnic! Podpisani, kakor tudi mnogi moji tovariši smo s kritiko in takorekoč z nevoljo zasledovali govorice in poročila o nameravani gradbi mladinskega doma v Martuljku v prepričanju, da ne bodo ugodnosti istega nikdar na razpolago širšim slojem članstva Nabavljal ne zadruge. e Ko je pa izšel letos prvi poziv za predlaganje prošenj za letovanje otrok, sem to storil tudi jaz za svojega sina. Izraziti moram javno svoje zadovoljstvo, da mi je bila prošnja ugodena in da je bil otrok izredno zadovoljen in vesel na letovanju, bil deležen dobre oskrbe in skrbnega ter veščega nadzorstva. Vse to sem imel priliko opazovati tudi z lastnimi očmi. Zato gre vse priznanje upravnemu odboru in zadružnim uslužbencem. Ob odhodu je bilo slovo od mladinskega doma in medsebojno slovo naravnost v srce segajoče, znak, da je vladala povsod domačnost in ljubezen. Otrok se je vrnil duševno in telesno okrepljen domov. Svoje prvotno stališče sem primoran popolnoma ovreči in moram upravnemu odboru na srečni zamisli in izvedbi izreči le zahvalo. To sem svojim tovarišem že iznesel in s tem želim, da pride do znanja tudi vsemu ostalemu članstvu. O tem hočem tudi v bodoče obrazložiti in prepričati vsakega člana, s katerim bom prišel v stik. Z zadružnim pozdravom Puckmeister Aloj*- Zadrugarji in železničarji! Možate so besede in priznanje tovariša iz Maribora! Vsi vi, ki še vedno z nezaupanjem motrite delo upravnega odbora, opustite pogrešno in nasprotujoče stališče; bodite uverjeni, da vodijo upravo zadruge le idealni nagibi. Ne podirajte, temveč gradite in sodelujte v korist nas vseh. Vse člane naprošamo, da pomaga)0 upravnemu odboru z besedami in dejanji. Veliko bo še stroškov za operno doma, veliko izdatkov za uredit0' prostorov in sveta. Podpirajte šefe edi' nic, delegate in zaupnike, katerim sU>° poslali nabiralne pole, zbirajte P1"*' spevke in pridno sodelujte pri akciji. Vsak prispevek, tudi najmanj5 je dobrodošel. Od zrna do zrna P°§a ča, od kamna do kamna palača! Na P°' let je bo stala, ožarjena od zlatega alP skega sonca in blesteča v vsej veličini ponosna, stavba mladinskega doma, delo nas vseh, uspeh sloge in samopomoči zavednih zadrugarjev in železničarjev. In veselo bo vzklikala in rajala okrog njega naša deca, hvaležna roditeljem, ki so pomagali graditi ta lepi dom. ZADRUŽNA ŠOLA Z zadnjo številko »Zadrugarja« smo otvorili v »Zadružnem vestniku« dopisno zadružno šolo. Ponovno opozarjamo na njo članstvo z vabilom, da ji posvetijo vso pozornost, temeljito razmotrijo stavljene teme in nam pošiljajo svoje članice po navodilih, ki smo jih objavili. Čim več bo piscev, tem zanimivejša bo šola, tem večji uspeh. Doslej smo prejeli na razpis le dva odgovora. Nekaj članov nas je vprašalo, ali morejo pisati o obeh te-uiih, če predložimo v obravnavo dve snovi. Ne; vsak si izbere lahko snov, ki mu bolj ugaja, o kateri misli, da jo kolje obvlada. Seveda je vsakemu na Prosto dano, da napiše razpravo k vsakemu vprašanju. Za decembersko številko »Zadnikarja « razpisujemo razpravo: »Zakaj se združujemo v zadrugah?« Široko je polje za obravnavo tega Predmeta. Razmišljajte in napišite stvarno razpravo! Pričakujemo mnogo dobrih člankov. PODRUŽNICA JESENICE. Na novi zgradbi se sedaj dozidava k nadstropje nad trgovino ter se bo v Najkrajšem času postavljal strešni stol. trgovina in kleti bodo dovolj prostorje, da bodo ustrezale lahko dvojnemu številu našega sedanjega članstva. Delo se bo po možnosti pospešilo, da bo ciniprej trgovina oddana svojemu namenu in s tem izpolnjena dolgoletna ZeIja našega članstva iz Gorenjskega kota. RAZVOZ POŠILJK NA PROGO PO NOVEM PRAVILNIKU. „ Z objavo v »Službenih novinah« dr-zuvnih saobračajnih ustanov štev. 20 0<1 15. septembra 1936. je na podlagi člena 43. novega pravilnika o povla-sticah za osobje državnih železniških ustanov (pravilnik 143) stopila v veljavo za uslužbence, člane nabavljalnili zadrug, ugodnost brezplačnega prevoza enkrat vsak mesec, in sicer življen-skih potrebščin do teže največ 180 kg, za prazno posodje pa do teže največ 35 kg od odnosno do sedeža zadruge oz. njenih podružnic. Ob izdaji te ugodnosti nam je v prijetno dolžnost na tem mestu izreči prav iskreno zahvalo in globoko vdanost našemu ministru saobračaja, g. dr. M. Spahi za veliko podporo in naklonjenost, ki jo je blagovolil izkazati železničarjem in njihovim nabavljal-nim zadrugam s tem, da je zopet uveljavil ugodnosti, ki so bile pred leti ukinjene. Direkcija je izdala objavo, v kateri točno pojasnjuje in predpisuje kako, kdaj in s kakimi spremnimi listinami se bodo in morejo prevažati pošiljke nabavljalne zadruge na progo in s proge v zadrugo. Da bo možno čimprej sestaviti predpisane propratnice in spiske pro-pratnic, prosimo vljudno in nujno vse šefe edinic, da nemudoma dostavijo zadrugi trebovanja, ki smo jih razposlali, da jih člani podpišejo. Člane pa pozivamo, da se točno drže terminov in pravočasno dostavljajo prazno embalažo poverjenikom na slanicah, ki skrbijo za odpravo zadrugi. Ker je odobren brezplačen prevoz, zadruga v bodoče ne bo nosila nilca-kih stroškov za prevoze po železnici. Na to dejstvo opozarjamo vse one člane, ki iz kateregakoli vzroka niso podpisali trebovanj in niso prosili s tem za izdajo propratnic. Vsem takim članom bomo predajali v prevoz njihove pošiljke s predpisanimi civ. tovornimi listi in bodo morali plačati tovomino kot vsaka privatna stranka. Isto velja za prevoz embalaže. Kdor bo v bodoče prosil za izdajo propratnice (zamudniki in premeščeni), naj pošlje svoje trebovanje potom službene edi-nice zadrugi; zadruga bo potem izposlovala pri direkciji uputnico in spopolnitev spiska obr. P-59. Po novem pravilniku se smejo prevažati pošiljke zadruge le s tovornimi in mešanimi vlaki in se bodo pošiljke odpravljale le na postaje, tovorišča in izogibavališča in z njih embalaža v zadružne prodajalne. Naprošamo zato člane, ki stanujejo na progi, to je izven območja stanic, tovorišč ali izogi-bališč, da nam takoj pismeno naznanijo, na katero izmed postaj (tovorišč, izogibališč), med katerima stanujejo, naj jim odpremljamo robo. Iz edinice, ki jo navedejo, morajo seveda tudi vračati zadrugi embalažo. Za razvoz na postajališča bo skušala zadruga na-kndno doseči povoljno rešitev. SKOKI CEN ŽIVLJENJSKIM POTREBŠČINAM. Vsled nestalnih gospodarskih razmer v vseh državah in na svetovnem trgu se posebno zadnje čase opaža stalno dviganje cen življenjskim potrebščinam. Glavne življenjske potrebščine, ki jih človek potrebuje neobhod-no, t. j, moka, mast i. t. d. so tako hitro poskočile v svojih cenah, kot že dolgo ne. Da je v takih časih, ko nihče ne ve, kakšna bo cena jutri, nabava otežkoče-na in večkrat riskantna, ni treba posebej poudarjati. GLASBENA ŠOLA »DRAVE« V MARIBORU. Letos stopi ta šola v peto leto svojega obstoja. Dosedanji uspehi so po- kazali potrebo te naše železničarske ustanove. Število učencev raste stalno, učni uspehi se dvigajo, kar dokazujejo šolske prireditve na koncu šolskega leta. Posebno pozornost vzbuja šolski orkester, ki šteje okoli 30 članov, kakor tudi mladinski zbor, ki se že loti večjih in težjih skladb. Letos se je uvedel že pouk v pihalih, na kar p°' sebno opozarjamo starše, ki imajo v mislih, kdaj svojega dečka poslati v vojaško godbeno šolo v Vršac. Pa tudi sicer nudijo pihala priliko primernega postranskega zaslužka pri kaki godbi. Prav posebno opozarjamo starše na pevsko pripravljalno šolo, v katero pohajajo učenci, ki se pozneje hočejo učiti kakega instrumenta. Šolnina je majhna in znaša 10 Din mesečno pri enournem pouku vsak teden (petek od 4. — 5. ure). V zvezi z Glasbeno šolo je Ljudska glasbena šola. V njej se poučuje kitara, mandolina in citre. To so instrumenti, ki so posebno sposobni za domačo glasbo. K tem instrumentom se tudi lahko poje. Ali si moremo po naporni službi misliti lepšega razvedrila kot glasbo in petje okrog domačega ognjišča, na izletih in v prosti naravi! Posebno danes, ko nas tarejo vsestranske skrbi, je potrebno, da si preskrbimo pravega veselja v odmorih. Zaradi tega ne zamudite prilike in vpišite svoje otroke v pevsko in glasbeno šolo. Uverjeni bodite, da Vam bodo za to trajno hvaležni. Vsebina: V znamenju zadružništva! (str. 290). 'Zadružna in gospodarska mi»cl (str. 292). — Gospodarstvo: Izkoriščanje malih zemljišč (str. 295). — Kun ce- re ja : Negovanje volne (str. 298). — Kuhinja: Kako pripravimo dober čaj (str. 300)-Prehrana šoloobveznih otrok (str. 301). — Žena in dom: Zimske odeje (str. 303). Še nekaj (str. 305). Kako pospravljamo stanovanja? (str. 306), — Vrt in cvetlic®' Vrt pozimi (str. 308). — Naravoznanstvo in tehnika: Človek in tehnika (str. 309). — Leposlovje: Stari pristan (str. 312). — Zadružni vestnik-Izdaja manufakture na račun skonta, Mednarodni dan štednje (str. 317). Mladinski dom. Možata beseda (str. 318). Zadružna šola,. Podružnica Jesenice, Razvoz pošiljk na pr°20 po novem pravilniku (str. 319), Skoki cen življenjskim potrebščinam, Glasbena šola »Drave« v Mariboru (str. 320). »Zadrugar« izhaja mesečno 20tega in stane celoletno 24 Din, posamezna številka 3 Di°' Naroča in reklamira se pri upravnem odborn N. Z. Tl. D. 7... Ljubljana, Masarvkova cesta, kaffl^ se pošiljajo tudi dopisi. — Odgovorni urednik: Dr. Benko Leopold, Kolodvorska ulica št. 39. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v Ljubljani. Mleko Članstvo iz Ljubljane opozarjamo na to, da naroča mleko v lastni zadružni mlekarni. Mleko je pristno, iz planinske moravške okolice. Mleko se dostavlja v zgodnjih jutranjih urah članom na dom po ceni Din 2. — za liter. Zadrugarji naj bi se zavedali, da le zadružne mlekarne tišče cene mleku navzdol in da bi cene mleku takoj poskočile, če naša mlekarna preneha s prodajo mleka. flrnocila in vekhmacije Člane s proge naprošamo, da pošiljajo naročilne liste s knjižico kar v zaboju ali pa tako, da jih prejmemo istočasno z embalažo. Primeri se večkrat, da prejmemo naročila tedaj, ko je bila roba za dotično progo že odpremljena. V takih primerih bomo primorani zaračunati članom polno tovornino. — Specielno prosimo ljubljanske in mariborske člane, da prilagajo k večjim naročilom mlevskih izdelkov sigurno platnene vrečice. Večjih količin robe ne moremo dajati v papirnate vrečice, ker se pri prenašanju rade trgajo ter nastanejo zaradi tega nepotrebne reklamacije. Če Platnenih vrečic nimate, jih takoj nabavite v zadrugi. Dalje prosimo člane, da priložijo vsaki eventuelni reklamaciji, ki jo je točno pojasniti, tudi originalni račun, ker s tem pospešite rešitev. /Krediti Člane, ki si nameravajo nakupiti večjo množino manufakture na kredit ali ki so napram zadrugi v plačilnih težkočah, prosimo, da se zglase Pred nakupom v kreditni pisarni (Masarykova cesta, soba 11, I. nadstr.) v svrho dogovora o višini kredita in o načinu odplačevanja. To je nujno potrebno, da pospešimo poslovanje v manufakturni prodajalni in da preprečimo predolgo in zamudno čakanje članov na Postrežbo. Predhodni dogovor je priporočljiv posebno radi odplačevanja, da se razdele odplačila na enake in znosljive obroke. Uvažujte to, ker je v Vašo korist in korist zadruge. (Prame steklenice °d mineralne vode (a 1-40 1) sprejemamo po ceni Din 3-— za komad, le je bila voda kupljena pri nas. Steklenice morajo biti popolnoma čiste in opremljene z originalno etiketo. HAB A VITALNA ZADRUGA USLUŽBENCEV DRŽ. ŽELEZNIC, r. z. z o. z. V LJUBLJANI CENTRALA: LJUBLJANA, MASARTKOVA CESTA 17, TELEFON ŠT. 2241 IN 2248 Prodajalne: Ljubljana: Maribor: Glar. kol., Masarykora cesta 17, telefon št. 2248 Gor. kol., Bleiweisova cesta 35, telefon Št. 2641 Koroški kol., Frankopanska cesta 34, telefon št. 2061 Glavni, kol., Aleksandrova cesta 42, telefon št. 2825 mmtrnmsm Prodajamo samo članom. CENIK ŠL 10 Obračunske cene veljavne od 20. oktobra 1936 naprej. Zadruga sl pridržuje pravico, objavljene cene med mesecem znižati, event. zvišati. Na reklamacije se oziramo le takoj ob prejemu blaga l Hlevski Izdelki . * kg $1 Moka Osi - v 0g , „ št. 2 . „ St 5 enotna ajdova „ koruzna „ krmilna „ ržena . Otrobi, koruzni pšenični debeli „ drobni Zdrob, Enkvantin . . „ koruzni . . . „ pšenični . - . 1$ »> Testenine Domač« Fldelini................ kg 6'25 Krpice..................... 6'25 Makaroni ....... 6'25 Polži................. » „ 6 25 Rezanci ................ „ 625 Špageti............... . „ 6 25 Zvezdice............, „ 6 25 Jajčne Makaroni . . . . » .kg 8'75 Polži 875 Jajčne v kartonih Makaroni............»kg 9 75 špageti.................... 9 75 Jajnine vaeh vrst . . . „ 16'50 A. C. „ „ n 18 Riž Carolina ...... kg 1T— la ...................... 8*— Ha....................... T— lila ................... „ 6*-~ Deželni pridelki Čebula, domača .... kg T50 Čebula, pražena >Cepo« . doza 6"— Češenj................. . kg 6*50 Fižol, cipro............. 3-50 „ prepeličar . . . „ 3'— Grah, zelen................ 12'— Ješprenj.................... 3"50 Ješprenjček................ 7*— Kaša........................ 4 — Koruza, debela . . . . ., 1*50 „ drobna. . . . „ 1'75 Krompir.................... 0 80 Leča, domača................ 5'— Leča, la................... 10'— Pica za kure............... 2'— Ptičja brana - . . , 8*— Zelje kislo v sodčkih . . 2*25 „ „ bruto za neto „ 2'— Sadje Južno, sušeno In svež® Rozine, la ... » Rozine, Ila. . • . Slive, suhe, bosanske Dateljni .... Fige, dalmatinske . „ v vencih . . Hruške suhe . . . Jabolka sortirana . „ gambovci . Lešniki, tolčeni . . kg 13‘— » 10- tat 11'— kg 475 7-— » * ,, 6 — „ 3 50 „ 425 kg 42 — Limone . . . Mak, plavi . . Mandeljni, la . Orehi, celi . . Orehova jedrca Pomaranče Rožici, celi. . Rožičeva moka kom. 1'— kg 14'— kg 52*— „ 750 „ 24- kom. —1— kg 550 5'50 Sladkor Kocke kg 15 25 Sipa, drobna ...... 1375 „ debela............ 13'85 7 prahu ....... 15'25 Bonboni................ 25'— „ Fourrea, la . . „ 40'— „ „ Ha. . „ 30- Bonboniere po velikosti . kom. Kandis ....... kg 23"— Margo slad............. 44'— Šumeča limonada . . kom. 1*— Sol Fina............kg 4'— Morska ........ 275 Namizna ....... 3’— Kava Perl ...........kg 58 — Portoriko.........„ 76'— Surova, la ... . kg 62*— „ Ha yj 51'— Viktoria ...... y> 46*— Žgana ....... » 71-50 „ Rio ...... >; 62-50 ,, Special..... >5 84-50 Hag, mali ...... zav. 14- „ veliki . . . . . ” 27 — Žitna km® Ječmenova, slajena m-družna ...... Ječmenova, zadružsg ■ • „ 10 — 7‘— Ržena, slajena, zadružna . 12 — Dr. Pirčeva ..... i) 12 — Kneipp ....... >5 12*— Proja kg 8 — Žika ........ 13 — Ostale kavlne primesi Cikorija Favorit. . . ■ kg 16 — „ Franck . . . • 17 — „ kolinska . . * 3? 1650 Enrilo * 20 — Figova kava .... • kg 21*— Redilna kava .... . n 19 — Mast Mast la . . „ * , „ kg 18 — „ v dozah ..... doza 95'— Ceres, bel in rumen . . kg 22" —- Čajno maslo la . . . . „ 32— »i )> Ha . . . . „ 28 Kuhano maslo . , , , „ 25'— Mesni Izdelki Carsko meso . . Sn* kg ♦ Hrenovke . . . kom. 2 — Jezik, goveji . . . * * kg 24 — „ svinjski yt sr Kare brez kože . i? sr „ s kožo . . tt * Krače .... a * Kranjske klobase . 350 33 suhe . 33 —’— Meso, prekajeno, vratina. * Ocvirki .... ti * Plečeta, cela , . kg • Prsni vršel . . . >3 sr Reberca, brez kože . . »J * Safalade kom. 2 — Salama, jetrna .... 25'— krakavska . )t 22 — JU letna .... n 19 — rt milanska . }, 50 — ti mortadela. . . . t> ' V} navadna >t 10 — ti ogrska .... 50 — 73 posebna . . „ 20 — >3 tirolska . . ti 21 — Slanina, hamburška ti * ’3 krušna .... »3 * 33 papricirana . ti sr 33 prekajena, deb.. a * 33 soljena . . . tt sr ’3 tirolska .... Vi —•— Svinjske glave, brez kosti „ * Svinjski parklji .... n —•— Šunka, domača .... S) sr 33 „ kuhana . * >3 praška .... sr 33 zvita n sr Želodec, nadevan, kuhan —•— Tlačenka 17 — * Po dnevnih cenah, ki so izločene v prodajalnah. Ribe — pastele Polenovka, suha .... kg — Rusi „ kom. —'— Sardele, očiščene, v olju „ -50 Sard. obr. s kaper., mala doza 4"— „ „ „ „ velika 8-- Sardine . 30-- 33 „ 8-50 33 „ 6'50 33 „ 5-50 33 „ 3-50 33 kom. 1-50 Slaniki ....... Tunina doza 16-— Pašteta, jetrna „ 5"— „ sardelna . . . „ 6- Guljaž, goveji 7~ Vampi „ 7- Delikatese Citronat ..... - kg Naš čaj ..... . zav. Čaj v dozah .... . doza „ „ zavitkih . . . . zav. 33 53 3;3 ... * 31 100— 6— 28— 4 — 7-50 Caj v zavitkih . * , zav. 9 — s * n ~ & * - 1$ 17"— „ brazilski >Mate< . . ti 3'5G „ odprti ...... kg 120-— Čokolada k kg . . t&bL 10*— */ 3i3 Ti i 10 3? 33 4*50 5« /20 33 2'50 „ z lešniki kem. 1-— 5/ n 33 5$ $3 iv* ra tab!. 6'-50 1/ 33 3? »3 3? /» i' n 12"— „ mlečna,, Vi« a 5 — »’ >» » h n tt 10 — Drobtine ..... kg 6 — Gorčica ...... 13 17"— „ ....... ko* 6'50 Guljaž ekstrakt .... ZftV, 4 — Jajca, štajerska, dnevna cena ....... Na progo ali z loko pošiljka®! jih ne moremo počil jati. Juhan, mali...............steki. 6— „ veliki ...... 12— ,» na drobno . . . dkg 1"— „ kocke ..... kom. —'75 Kaaba, redilna kava čok. okusa ., . . . . veLz&v. 14— Kaaba, redilna kava čok. okusa . . . . . mal. „ T— Kakao, la . ... kg 50 — „ Ha . . 40*— Kaprni . . . • • • » 33 45-— Keks v zavitkih . . . . zav. 6-— >’ »> >» a 1 kg . „ 17"— „ na drobno . ... kg 17 — „ v pločev. dozah . doza 24'— Kruh črn in bel .... Štruca 2— Kumarce, kozarec . . . Od 12” - do 32*“ Kvargelni..............kom. —‘50 Kvas ..................kg 38 — Maggi, mali . . . steki. 12 — „ srednji . . K* OO S „ veliki . . . • „ 31'50 „ na drobno . • dkg 1 '60 „ kocke . . . kom. 1 25 Marmelada, jabolčna • kg 17*— 33 53 h 1 kg . . . . doze. „ 20- Marmelada, marelčna . 29 — 33 33 a 1 kg . . . . doza „ 30 — Med, cvetlični . . , 19— ,. ajdov.... ,, 16— „ cvetlični, mali kožar. kom. 10 — „ vel. 3» ,, 18.- ,1 „ mali lonček „ 1'50 ,, „ sred. 53 „ 4'— ,» » vel. ?3 „ 7— Desert šnite . . . „ 1- Napolitanke, dolge . «. . kom. 1 — 55 91 . ZEV. 15 — Oblati ..... 15 — Otroški piškoti . . - 91 15 — vvomaltine, mala . . doza 1050 „ srednja e it 24 — ,, velika . • 91 43 — Paradižniki, 1/b kg . • 91 4’— » % » ■ • 19 9 — Sir, Chalet, la . . . kom. 3 — 99 5) H®- 11 1'50 9> 5) II& • • . škatl. 7 — ,, emendolski, la . kg 25 — „ Parmezan . . “ 1) 80 — „ stiški .... • 11 22 — ,, trapistovski . . a H 20 — „ liptavski . . . m H 25'— Soda, jedilna . . . - • 11 20 — Pudingi in pecilni praški Božanska jed ..... 5'— Ctronin prašek za puding n 2'50 Čokoladne jedi .... 91 4'20 Čokoladna krema . . . >? 3'50 Čokoladni prašek za puding 11 2'80 Makronin prašek za pu ding 11 4'20 Malinov prašek za puding 11 2*50 Mandeljev prašek za puding 19 2'50 Pecilni prašek .... 11 1 — Pripomoček za vkuhava nje 11 2 — Rdeči zdrob ..... 11 3'50 Rumenilo 11 1 — Vanilijeva krema . . . 11 3 — Vanilijin prašek za puding It 250 Vanilin sladkor .... 91 1 — Zmes za šartelj .... 12- Dišave Cimet, cel in zmlet . . . iktV. 3 — Ingver 11 3'— Janež ....... 91 250 Kamilce 30 — Klinčki (žbice), celi in zmleti zav. 2'50 Korjander 11 2'50 Kumna 19 2'50 Lavorjevo listje .... 11 1 — „ zrnje .... 1 — Majaron kg 64"— Muškatov cvet .... Z0V. 3'— Muškatovi orehi .... kom. —'50 Paprika, huda .... zav. 3'— „ sladka .... 11 3 — Piment, cel in mlet . . . t, 2'50 Poper, „ „ „ . . . zav. 3 — Vanilija v šibkah . . . kom. 175 Žafran —'71 Tekočine Kis za vlaganje .... 1 3'2£ „ nav., dvojno močni . 1 3‘2S v, vhiski ...... 11 5 — Olje, bučno 11 13'— „ italijansko .... 11 18'™ j, namizno 11 12 50 olivno . . . . . 16 — Francosko žganje, mala steki. 10'—* „ „ srednja tl 24 — „ „ velika 11 48'— Brandy, a 0171 .... 11 — „ „0-351. . . . II 32 — „ „ 0701 .... II 52 — Liker, Balkan, grenki . 1 42'— 59 sladki # 11 42'— „ Pelinkovec . . . II 32'— „ razni 91 38'— Rum la, a % 1 ... steki. 34 — la, 99 1 • • • II 58- >9 Ila, ,5 ^/2 • « • 11 20 — Esenca za liker .... 11 5'— Rumova esenca .... 11 8'— Žganje, borovničar, a V2 1 11 25- „ brinjevec, „ V2 „ 11 19 — „ slivovka, „ V2 „ „ 19'— „ tropinovec, „ V2 „ „ 19—- Žganje kumovica iz dvor- skih vinogradov . . . 1 25 — Vino, belo, štajersko . 1 12'— „ cviček..............„ 10'— „ belo, dalmatinsko . „ E'-~ „ črno, „ . „ 8*— „ Opolo................... 8’-~ „ Prošek..............„ 20'— „ Vermut..............„ 26'— Malinovec, a V21 • . „ steki. 13 50 „ odprti . . kg 16'— Malinov sok............kg 6'— Radenska voda 14/x0 1 . . steki. 7'— „ „ y2 1 . . 3-50 Rogaška voda 14/10 1 . . 7'— „ „ Donati 1 1 „ 6*50 Grenka voda Fr. Jožefova „ 11'— „ M Palma . , „ 10'— Potrebščine za perila Mila Benzit zav. 5‘— Hubertus, sivo . . . . kg 9'50 „ navadno 10'50 ., terpentin . . tl 12'50 Merima H 12'— Sunlight zav. 4 — Schicht, navadno . . , kg 11'50 „ terpentin . . . 11 13'— Zlatorog, navadno . . . •J 10'50 „ terpentin . . 11 12'5C PrelKi praški »Ena«, milne luske . . kg 30- »Benko« soda .... zav. 3 — Lux n 4'50 Perlon ....... zav. 4'50 Prašil ....... 11 6 — Radlon ........ 11 5'25 Snežinke Ji 4'5C »Tri« fi©d$ 3 — Ženska hvala . . . 2 50 Radost peric ..... 2'5Q Teksti . . JI 2'50 Droge potrebščine Soda m prasnj© .... kg 2 — Lux ..... JI 3 50 Boraks 2'50 „ eareld .... škatl. 5 75 Škrob rila® ,, 5 — zav. 150 Plavilo s ienkafe . . 0 2'50 Plavihti papir .... 1-50 Pralni stroji, leseni, mali kom. 13 — » n „ vel. 14'— Pralni stroji, piočev. mali 11 15'— »1 11 „ vel. 19 17'— Vrvi sa perilo . . 15 m Cene po » » » 20 „ kvaliteti » 5* n . . 25 „ » yy ji . . 30 ,, y> yy , is . 35 ,, » yy ji 40 „ Obešalniki s« sušenje pe- rita ...... 20'— Ščipalka sa perilo . . . Kom. —'25 Toaietnl predmeti Milo, Favorit..........kom. 8 — „ Glicerin . . . . „ 5, 9 >» kopalno . . . mali ,, — V kopale© . . . vel. „ 12 — « Ideal................... 17 — » Karbol.................. 4‘— ,, raandolfnovo . . . ,, 6 — Marija 10 — 1. Olivla . . . mali „ 4'— » K ... vel. „ 7'— „ domače ............. 4 — » Ostria................... 6'— „ otroška ................ 8"— za roke . „ 4 50 „ Spelok 10 — » sa britje la ... „ 8—- n d n Ila • . . „ 3"— Cimeau, Bobna krema tuba 7'— Chlorodont, „ „ „ 6*50 Doromat, * „ „ 850 Kalodont, * „ „ 7 — Odol .............mala steki. 22"— ....... sred. ,, 35'— ...................vel. „ 65‘— Olje, orehovo, pristno . . ,, 10 — Olje za solaienje in masažo ....................... 8*—- Ustna voda Cimean . . „ 18 — Kolonska voda mala „ 13-— „ „ velika „ 24'— Esenca za kolonsko vodo „ 16'— Krema za kožo Cimean . doza 10'— Krema za kožo EHda nočna tuba 13 — Krema za kožo Klida dnevna „ 12 — Nivea krema . . . . » doza 10'— Uran „ , , . « s doza 10'— Parfum ...... 5-steki. !6'— Puder Elida . . , * škatl. 10'— Vazelin „ ... doza 6'— Šampon „ . , . « za v. 3 — Potrebščine za čevlje Krema, črna . . , rali Skati. 5 — 1) „ ... sr$4 •I 7'— ?i „ . . . 11 12 — n rujava . . » $ 51 5" — si rumena ... $ 11 5 — 51 bela • • . b s tl 5 — Mast za čevlje, črna . « 99 11 11 „ rajava , »1 4"—■ Belin zav. 2'— Olje za mazanje podplate! steki. 8 — Krtače za blato . . * « kom. 4 — 11 „ mazanje , «, 11 1 50 1) „ svetlenje . * >1 12 — Vezalke, črne, kratke . « par V25 >1 „ srednje * 99 1 50 11 „ dolge , * 99 1 50 ?! rajave, kratke E 99 1 — 11 „ srednja , 1! 1 50 11 „ dolge . 9 99 1 50 1) usnjene, črne . e 99 2 — 1! ,, Tujstva f 99 2'— Razno Brusači .... « n S kom. 13'— Celofan, papir . »29 zav. 3 50 Čistilo za parkete . mh doza 12 — 11 1! 1! . ml 24e™ tv Črnilo .... steki. 3’*— Flit doza 16— 11 . mi ,, 29*-- „ s škropilko . • 1 5 kart. 51'— „ škropilka e * $ kom. 22 — Grafit .... 0 1 Hobby, prašek . . » 8 zav. 5 — Hranilniki . . . kom. 4G"— Kadilo .... kg 30'— Kladiva za meso e e ti kom. 12'— Kolesa moška, ponikij, , i 1 & „ „ pokros, » 1500' Kolesa damska, ponikli. 1500'- „ „ pokrom. ,, 1600'— Krtače za obleko „ 16'- „ „ parkete . « « „ 27 — „ , ribanje e « r, „ 4- „ „ roke . • « * » 2 50 „ „ „ dvostr. » „ 5'- „ „ zobe, male . s „ 8~ „ „ „ velike. » «. 12— >Mali sadjarc . . • « 3 knjiga 5 — »Mali vrtnar« . . • « S *s 5 — Metle, male . . e e S kom. 8 — „ velike . . - . 4 „ H50 Metlice, otroške . . . . kom. 5*50 ,, za obleko . . . ,, 6*- „ „ posodo . . . „ 150 Morska trava la ... . kg 4'— Muholovci kom. 0'75 Migrobne lučke .... kart. 10'— „ „ v keram. lončkih kom. 3 75 Sečne lučke škatl. 2 — Obešalniki, mali.... kom. 2'50 Olje za šivalne stroje . . steki. 4'— Smela, bombažna . . . kom. 32'— „ mala „ 12— „ za parkete . • . „ 24'- Oaninol „ 2*50 fsaovi, usnjeni .... ,, 6- fmta. za peči škatl. 3 — fsharji, srednji .... kom. 4*— „ veliki .... „ 4*50 peresniki „ 1-25 Fergament papir . . . pola 1*— Eesek za email posodo . zav. 1'— »t „ », „ „ 1*50 ,, 2*- m ,, alum. ,, „ 2*50 Mlel, trioglate srednje . kom. 5'— „ „ velike . . » 550 „ plošnate, male . . „ 9'50 „ „ srednje . „ 11— „ „ velike . . „ 13— Platnene vrečice, male . „ 6- „ „ srednje „ 12- „ „ velike . „ 16— Erašek za čiščenje oblek zav. 10'— n „ »> zlata In srebra „ 3*25 3*razne pušice .... kom. 5, 10 Predpražniki la . . . „ 1450 do 60 „ Ila . . . „ 10— „ lila (slama) ,, 4-- prijatelj gospodinj (za šte- dilnik) „ 170- Pahljači, brez ročaja . . „ 12‘ „ z ročajem . . „ 15— fiSdol doza 5'50 Svltol „ 4'80 Solnice, lesene .... kom. 9 — Stručnice, male .... „ 6- „ srednje . . . „ 7- „ velike . . . „ 8— Sukanec, bel, črn št. 10—12 valj. 4'50 „ 16-36 „ 3-50 40—60 „ 275 Sveče, dolge zav. 6'— 1» >1 . • • • • kom. 110 ,, kratke . . . . zav. 6'— »1 91 kom. —'65 Svinčniki, navadni . . . ,. 1'50 „ tintni . . . . „ 3'50 šivanke zav. 1'50 Smirkovo platno, belo pola 1 '50 „ „ sivo . 99 2 — Sparklet steklenice . . . kom. 150-- „ patroni, polni . 99 4'50 „ „ prazni . Mie d Regulator obroči: 99 250 160—220 mm .... 11 80 — 230—270 „ . . . . 1) 100 — 280—300 „ . . . . Sted Regulator plošče: r 120'— 18X12 col 99 150 — 21X12 99 160"— 24X12 „ 99 170 — Topači, mali 99 8 — „ srednji 99 13 — „ veliki .... 99 18 — Thermid steki, in vložki. 99 po vel. Umetno gnojilo .... kg 21— Yim 250 Vžigalice zav. 10-— škatl. 1-— Zobotrebci ..... zvez. 0'25 Žlice, navadne, jedilne . kom. 3‘— „ „ kavne. . 99 2 — „ alpaka, jedilne . . 99 13'50 „ „ desertne . 99 12'— „ kavne . . 11 7 — „ „ jed., krom. 99 14 — „ „ desertne „ 99 12-75 M >, kavne ,, 99 7-25 Vilice, navadne .... 99 9—13 „ alpaka .... 99 13'50 „ „ kromirane 99 14 — Noži, navadni 99 10—13 „ alpaka 99 23 — „ „ kromirani . 99 23, 27 Škropilke za vrt: okrogle in ovalne po: 8, 11, 18, 161 Kurivo Drva, bukova, cela . . -g „ ,, žagana . ® *3 „ mehka, v kolob. . € § Premog, trboveljski, kosovec £ Dovoz se pri kurivu posebej zaračuna. Velika izbira manufakture, perila, nogavic, rokavic, galanterijskega blaga, dežnikov, klobukov in preprog. Emajlirana kuhinjska posoda, vse vrste porcelana, stekla i. t. d- Naprošamo elane, da prilagajo k naročilu platnene vrečice za vse drobno blago. Vrečice lahko dobite v vseh naših prodajalnah po nizki ceni. Svetujemo, da hranite vse mlevske izdelke odprte na zračnem in hladnem prostoru.