Ljubljana, petek 8» flecemfora
Cena cent« 80
Jparaiino:
telefon fc. »1-22. 51-23. 51-24 jutruoi oddelek s Liubliana. Pocciofluv
3 ] - Teletoe <t 51-29. 51-26 'odruimca Nore mesto: Ltnblianska ceM 42 <atuoi: a Liubl lanske pokrajin© vrt pokno-čekovnem zavodu fc. 17.749, » w»le ^i« lu lite Servizio Cona. Con Post. No 11-3118
IZKLJUČNO iASTOHSIVO
Italije la inozemstva Ima on Ione PubMicirt Italiana S.
ca oglase 1* Kt.
MILANO
______no tk IL-k
vključno • »PooeddnkaB J» tzotn« lit 56.50.
Ufedaiitvot Puccinijeva ulica Stev. 5. »ter. 31-22. 31-23. 31-24.
B o k o p i s i a e nc vračajo.
CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la puh-
blidti di provenienza italiana ad estera: Unione Pubblicrti Italiana S. A. MILANO
Strti sovražnikovi nastopi
na tnniikem bojišču
Britancev ujetih — Uspešni krajevni sunki itafl-
jai^kih čet
Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 24. decembra naslednje 943. vojno poročilo:
Sovražnikovi nastopi, Izvršeni ob podpori oklopnih sredstev * namenom, da bi se zopet pridobile izgubljene postojanke na tuniškem bojišču, so bili strti spričo trdnega odpora sil Osi, ki so ujele okrog 200 mož, po večini Britancev.
Naši krajevni sunki so bili tudi uspešni.
Eno sovražno lovsko letalo je bilo uničeno. Častnik-pilot je bil ujet.
V Sirtiki nobenega pomembnega dogodka.
Včerajšnji letalski napadi na otok Lam-peduso in na okolico Neaplja niso povzročili žrtev, pač pa nekaj škode.
Nesposobnost ameriške strategije
Ostra kritika pomorskega poveljstva v znan! reviji
Rim, 23. dec. s. Ameriška revija »Tirne« objavlja zelo kritičen članek proti strategiji ameriškega pomorskega poveljstva na Salomonskem otočju. Med tem ko je ameriško poveljstvo pričakovalo, piše revija, da bodo Japonci napadli sovražne sile z eskadro velikih edinic in je zaradi tega mobiliziralo svoje oklopne ladje, da bi bilo takšnemu napadu kos, In jih pustilo kri-žariti na dolgo in široko v zelo tesnih vodah Salomonskega otočja, je japonsko poveljstvo, izhajajoč iz povsem drugačnih zamisli, uporabilo taktiko tako zvane »pomorske gverilje«, in sicer tako s površinskimi, kakor podvodnimi edinicami. Japonci so se spretno vrinili med severnoameriške formacije, katerim so prizadejali velike izgube, istočasno pa so s svojimi podmornicami prekašali sovražnika, saj so jih v ogromnih množinah zbrali v tesnih vodah Salomonskega otočja.
Cele mesece — pravi »Time« — je ameriško poveljstvo trmasto vztrajalo v svoji negativni strategiji, in to navzlic izkušnjam s sovražno taktiko, ki je povzročila velike vrzeli med ameriškimi edinicami. Tako ni moglo ameriško poveljstvo nikdar odkriti sovražnih formacij, niti se jim uspešno zo-perstaviti. Na dlani je. pripominja revija, da so bile v takšnem položaju severnoameriške izgube neizogibne in hude, med tem ko ni bila Japoncem prizadeta nobena večja škoda. Dejstvo je, da so japonske ediniee presenetile tri severnoameriške križarke obenem s »Canberro« in potopile vse štiri ediniee v nočnem napadu, ki je nedvomno zahteval dolgo izvidniško opazovanje. Ko so potem Japonci domnevali, da so s svojo posrečeno taktiko dovolj oslabili ameriško brodovje, so s svojo polno eskadro napadli ostanke ameriške mornarice in jim prizadejali hude udarce, ki so znani vsemu svetu.
Namesto obljubljenih živil dele Američani v Severni Afriki zastave in slike
Naraščajoče nezadovoljstvo arabskih domačinov
Tanger, 23. dec. s. Severni Američani sd skušajo pridobiti siiimpatije prebivalstva v Maroku in Alžiru z najbolj hrupnimi in smešnimi reklamnimi sredstvi. Talko je na primer alžirski radio, ki je pod strogo kontrolo okupacijske oblasti, sporočil, da bodo prebivalstvu razdeljene velike slike predsednika Roosevelta ter drugih na iiboflj vidnih političnih in vojaških osebnosti Zedli-njenih držav obenem z velikimi številom ameriških zastav. Res je sicer, da Alžiirei niso nikdar verjeli visoko zvenečim obljubam severnoameriških oblasti ki so se takoj po roparskem izkrcanju podvizale z napovedmi. da bodo dobesedno preplavile deželo z živili i. Nihče pa bi si ne M nikdar mislil, da bodo namesto žita priišile ameriške zastave in da se bo skušalo nadomestiti pomanjkanje živil z Roosevelitovimd podobama afti s podobami raznih Zidov New
Yorka in \Vashingtona. Nezadovoljstvo prebivalstva spričo tega narašča kn v vsej francoski Severni Afriki je tajno razširjenih na tiseče in tisoče letakov, ki izražajo ogorčenje prebivalcev proti okupatorjem in Ici pozivajo okupatorje, naj se odstranijo čimprej.
Nadaljnji vzrok nezadovoljstva domačega prebivalstva je v tem, da ao Severni Američani izjavili, da se sme vsa sedaj razpoložljiva tomaža v pristaniščih francoske Severne Afrike uporabljati samo za vojne prevoze. Okupacijske oblasti, ki jih ta položaj vznemirja in ki že uvidevajo, da razdeljevanje silik in zastav ni učinkovito sredstvo, so sedaj začet!e že groziti, da bi kolikor mogoče vplivale na prebivalstvo, so v vseh večjih središčih zasedenega ozemlja organizirate parade čet, pred katerimi navadno izvrše šitevtidne aretacije.
Tesno japonsko-kitajsko sodelovanje
Tokio, 23. dec. s. Na banketu, prirejenem na čast predsedniku kitajske nacionalne vlade Vangčingveju, je predsednik japonske vlade Tojo izjavil med drugim, da obisk predsednika nacionalne kitajske vlade iz Nankinga prispeva k poglobitvi prijateljskih vezi med obema narodoma. Nato Je poveličeval prostovoljno sodelovanje Kitajske pri ustvarjanju nove sfere skupnega napredka na prostoru Velike vzhodne Azije in Je izrazil prepričanje, da čaka narode na tem velikem področju sijajna bodočnost.
Tojo je nato dejal, da si je v prvem letu vojne Japonska zagotovila najboljše strateške postojanke in se polastila najpo-
membnejših oskrbovalnih faz za vsa naravna bogastva, ki so prej pripadala Angležem in Američanom na južnem Pacifiku. Ta bogastva so sedaj v službi vojne za Veliko vzhodno Azijo. Prav zaradi tega nadaljuje Japonska vojno v popolnem zaupanju v končno zmago ln je prepričana, da bo lahko dala Vzhodni Aziji vse potrebne pogoje za dosego njenega pravega mesta pod Bolncem.
Predsednik japonske vlade je končno potrdil obveze, ki jih je prevzela Japonska v pogledu neomejenega sodelovanja s Kitajsko, ter je izrazil hvaležnost japonskega naroda zaradi obiska predesdnika kitajske nacionalne vlade.
Žrtve hudega potresa v Turčiji
Carigrad, 23. dec. s. Po vesteh, ki prihajajo iz Anatolije, kjer je divjal potres, je škoda zelo huda. Mesto Erban je potres skoro popolnoma uničil, zlasti zaradi požarov, ki so se takoj po potresu razširili in ki jih ni bilo mogoče pogasiti. Kakor zatrjujejo, je več ko 90 odstotkov prebivalstva našlo smrt pod razvalinami. Število mrtvih cenijo na več ko 1000, ni pa še znano število ranjencev. Tudi več drugih krajev je potres zelo poškodoval. Dosedanja poročila so pa še precej nejasna, vendar izhaja iz njih, da je bila nesreča zelo resna.
Turčija bo branila
svojo nevtralnost
Carigrad. 23. dec. s. O pritisku, ki ga Angleži in Američani izvajajo nad turško vlade. z namenom, da bi dovoiliila pošiljanje pomoči botljševikom skozi Dardaneie, piše list »Ikdam«, ki poudarja, da je poiložaj Dardanel določen po pogodbi v Mon-treuxu in dodaja: »Kdor koli bi hotel udretš v Dardaneie, bi tvegal vojno s Turčijo, ki hc-če ostati nevtralna in ne bo nikdar do^ pustiLa nifcake kršitve Dardanel.«
Odpor muslimanov v Siriji proti Angležem
Carigrad, 23. dec. s. Nezadovoljstvo muslimanov v Siriji in Palestini proti okupacijskim oblastem in čeitam se je zadnje 'dni manifestirala v ponovnih iztirjenjih vlakov, ki vozijo na progi med Beiruitom m Harifo. V s-cm tem sabottažnim dejanjem pripisujejo poetičen pomen, kajti vsi vlaki, ki so naleteli na ovire, so prevažali čete.
Dasflanova afera se vedno bolj zapleta
Stockholm, 23. dec. s. Kakor poroča londonski pročevalec lista »Svenska Dagbla_ det« se Darlanova afera od dne cfo dne bolj zapleta, namesto, da bi se ugodno razvila. Mnogim zavezniškim komentarjem, ki niso naklonjeni francoskemu almiralu, se pridružuje sedaj še nov komentar anonim nega izvira, ki izhaja iz komentarja različnih dogodkov, prikazanih v filmih Para. mount. V enem izmed teh filmskih žurneJov je videti Darlana na inšpekciji čet v Alžiru. Z veliko osupnjenostjo je britansko občinstvo poslušalo trde in trpke komentarje v zvezi s tem delom filma, ki ga je britanska cenzura odobrila in ima zato več ali man; oficiozni pečat. Tako privatno kakor javno je Darlan tu prikazan kot oseba, ki je pripravljena na vsako izdajo, kakršni so pač njegovi trenutni nameni in interesi, kakor pravi neznani glas v filmu, v katerem se takoj pojavi predstavnik De Gaullove Francije, ki izraža precej ostro obsodbo ameriške politike v Francoski Severni Afriki.
Medsebojni očitki
angloameriških listov
Lizbona, 23. dec. s. Med ameriškimi in angleškimi listi se trenutno vodi ostra polemika, ker ameriški listi očitajo Angliji, da se je bolj pripravila v severni Afriki in da razpolaga tudi z olajšavami v svoji poštni službi, medtem ko severni Američani prejemajo vesti iz severne Afrike z znatno zakasnitvijo ali celo samo po londonski poti. Britanski listi odgovarjajo, da to ni točno in da je kvečjemu krivda ameriških novinarjev, ki nočejo s četami v prve bojne črte in raje ostajajo v glavnem stanu generala Eisenhowerja.
NOVE OBČUTNE SOVJETSKE IZGUBE
Izjalovljeni sovjetski napadi ob Tereka - Uspešni napadi med Volgo in Donom 34o sovjetskih oklopnih voz mučenih jugovzhodno od II-
Iz Hitlerjevega glavnega stana, 24. dec. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je ob-avilo danes naslednje poročilo:
Nemške čete so tudi včeraj na področju Tereka in na Kalniiški stepi zavrnile ponovne sovražnikove napade in prizadele med lastnimi zelo uspešnimi sunki nasprotniku krvave izgube Konjeniški oddelek, ki se je pojavil iz zasede, je bil napaden in v nato sledečem zasledovanju razkropljen.
Med Volgo in Donom jo bilo med napadi pripeljanih 600 ujetnikov in uničenih 15 oklopnih voz. Protinapadi sovjetskih čet so se izjalovili.
Na področju Dcna se obrambna bitka nadaljuje v izmeničnih borbah.
Med lastnimi napadalnimi akcijami v srednjem odseku fronte je bilo razdejanih veliko število bunkerjev in bojnih postojank. Krajevni napadi sovražnika so se izjalovili.
menskega jezera
Jugovzhodno od Ilmenskega Jeaera je sovražnik z močnejšimi silami zopet obnovil svoje napade. Med nspešno obrambo je bilo uničenih 340 oklopnih voz.
V Tunisu so lastni sunki prinesli krajevne uspehe. Ptskusi sovražnika, da bi zopet osvojil v prejšnjih dneh izgubljeno ozemlje, so se zrušili. Privedenih je bilo 200 ujetnikov.
~ Pristaniške naprave v Bcngaziju in neko letališče na libijskem obalnem področju so v pretekli noči bombardirala nemška bojna letala.
gibke sile angleškega letalstva so napadle podnevi nekatere kraje zasedenega *.apadnega ozemlja m metale ponoči posamično bombe a» zapadno NCmčijo. Pri teh poletih ter nad Rokavskim prelivom in nizozemsko obalo je bilo sestreljenih 8 sovražnikovih letal.
Albanija odločno odbija
vse sovražne intrig®
ManiSestacijska seja vrhovnega fašističnega korporacijskega sveta v Tirani
Tirana, 23. dec. s. V albanski javnosti in albanskih listih se pojavljajo nove reakcije proti najnovejšim trditvam ministrov in propagande v Angliji, Ameriki in Rusiji, propagande, ki skuša potvoriti resnico in ki je spet enkrat pokazala vse zle namene politikov sovražnih sil, ki so v popolnem nasprotju s svetimi nacionalnimi pravicami Albanije. Albanski listi opozarjajo na sovražne spletke proti albanski etnografski edinosti in navajajo za njih pobijanje necvrgljive dokaze.
še večjo in slovesnejšo potrditev enoduš-ne obsodbe pa smo doživeli na današnji izredni seji albanskega vrhovnega fašističnega korporacijskega sveta, ki se je vršila v navzočnosti predsednika vlade, vseh članov vlade, in skoro vseh svetnikov, ki so nosili uniformo in črno *rajco.
V posebni tribuni je zasedel svoje mesto vrhovni poveljnik Oboroženih sil v Albaniji z drugimi visokimi oficirji. V ostalih tribunah so se razmestile najvišje civilne in verske oblasti, konzularni zbor, med njimi nemški generalni konzul ter velika množica občinstva. Predsednik Ko-liqui je otvoril sejo in odredil pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju. Po čitanju zapisnikov prejšnje seje, je dal besedo predsedniku vlade, ki je spregovoril te-le besede:
Govor predsednika vlade
»Tovariši, zadovoljen sem, da Vam lahko sporočim, da je bila naša Albanija zadnje dni predmet uradnih manifestacij v treh velikih prestolnicah držav, s katerimi smo v vojni: odgovorni ministri Velike Britanije, Zedinjenih držav in Sovjetske zveze so drug za drugim in, rekel bi, skoraj soglasno, podali važne uradne izjave o usodi naše države po končani vojni. Cilj teh izjav, podanih v Londonu, Washingto-nu in Moskvi glede nas je slab poskus duhovne razorožitve čudovitega našega naroda, ki je tudi v najbolj kritičnih trenutkih, ko se je vojna bila na naših tleh, obdržal zgledno, disciplinirano in rodoljubno obnašanje. Gospodje Eden, Cordel Hull in Molotov bodo pač doživeli razočaranje. Spoznali bodo, kako malo poznajo albansko dušo. Sprevideli bodo, da so s svojimi izjavami dosegli baš nasproten učinek.«
Ekscelenca Kruja je nato prečital besedilo Edenovih izjav, kakor ga je objavila agencija Reuter, cficiozni komentar londonskega lista »Times«, uradno sporočilo tako zvane grške vlade v Londonu ter zadevni oficiozni komentar londonskega radia Nato je takole nadaljeval:
>Kaj izhaja v bistvu iz vsega tega zbora uradnih izjav in napol uradnih komentarjev za Albanijo? Tole:
1.	da je naša nacionalna edinost, ki smo si jo priborli s krvjo naših sinov in hrabrih vojakov Osi samo utvara, kajti Velika Britanija in njeni zavezniki je ne priznavajo;
2.	da ostajajo teritorialne težnje naših sosedov tudi glede starih albanskih pokrajin nedotaknjene in da jih veliki angleški, ameriški in ruski zavezniki samo podpirajo.
3.	da bi po zadostitvi vseh tujih pohlepov po sveti zemlji naše domovine tvorilo svobodno in neodvisno državo Albanijo samo ono skromno hotenje, ki bi nam bilo plemenito darovano, morda med obema rekama Vojušo ali celo škumbinijem na eni strani in Drino ali celo Matijem na drugi strani;
4.	da bi končno v tej državi na papirju albanski narod ali bolje rečeno pol milijona Albancev, ki bi tvorili prebivalstvo takšne države, imeli pravico izbrati si režim in vlado po svoji volji, seveda ako bi tudi v tem primeru to ne nasprotovalo morebitnim razpoloženjem med raznimi balkanskimi državami.
Na vse te zločinske sovražne namene odgovarjam z ogorčenjem v imenu vsega albanskega naroda: Ne! Odgovarjam s ponosnimi Ducejevimi besedami, da se o mejah domovine ne govori, temveč da se jih brani. Mi bomo s svojo krvjo do zadnjega moža, ki nosi puško, branili vse naše meje, tako one na severu, kakor one nr« jugu. Hrabri vojaki Osi, ki so nam pomagali uresničiti našo nacionalno edinost, slavna imperialna vojska, ki budno straži te naše
osvojitve, veljajo več ko vsa brbljanja Londona, VVashingtona in Moskve. Glede podtikanj hinavskih braniteljev svobode narodov pa odgovarjamo:
1.	da je narod le v toliko svoboden, v kolikor Izkazuje svojo življenjsko silo in v kolikor pred svojo svobodo mis!i na svoj obstoj in svoje življenje. Kdor zanika življenje, ne more govoriti o svobodi.
2.	da se čuti abanski narod mnogo bolj neodvisnega v imperialni skupnosti z Rimom, v katero je prostovoljno stopil kot svobodna in suverena država, kakor pa na milost in nemilost izročen svojim pohlepnim sosedom ali celo morebitni zvezi balkanskih držav, katere politično središče naj bi bil Beograd.
3.	da naj britanska vlada, preden govori o naši svobodi, prizna to dobrino svojim zasužnjenim narodom na Irskem, v Egiptu, v Južni Afrikj in Indiji.
• Mnogi narodi se često puste uspavati po lahkih in udobnih utvarah, samo da Li se izognili tveganjem in žrtvam, <ci jih lahko zahteva resničnost. Včasih je potreben kak udarec, da jim odpre oči. Albanskem .ju narodu' je ta udarec pri*,?1 iz Londona, Washingtona in Moskve. Zahvaliti se moramo tem londonskim podžigem in naj nam v ušesih vedno odmeva glas teh zvenov: Albanski narod se ne bo izneveril svoji dolžnosti.«
Vse albanske pokrajine solidarne
Govor predsednika vlade so navzoči večkrat prekinili z burnimi aplavzi in ga kenčno pozdravili z viharnimi manifestacijami, katerim se je poleg vseh članov in ostalih osebnosti pridružilo tudi občinstvo na tribunah.
Za Ekscelenco Krujo so spregovorili tudi nekateri višji člani sveta Derviš Kemal-Priština s Kosova, ki je govoril v imenu prebivalstva te pokrajine, je najprej ostro komentiral izjave britanskega zunanjega ministra, katerega rezerve dajejo jasno slutiti angleške namene v pogledu Kosova Dejal je med drugim: Ali gospod Eden ve, da loči prebivalstvo Kosova od Srbov gora trupel in reka krvi? In mi jim nismo storili nič drugega., kakor da smo bili Albanci in smo to hoteli ostati z vsemi posledicami, katerim smo bili izpostavljeni po njih pritisku pred svojo osvoboditvijo. Gospod Eden nam sedaj zagotavlja, da se bomo vrnili v to suženijstvo, in to v imenu one pravičnosti, ki naj bi izhajala iz atlantske karte! Dokler bodo na Kosovem mlaieniči in možje, k iznajo sukati orožje, si nihče ne bo drznil stopiti na kosovska tla. Govornik je takole zaključil: Prepričani smo, da nas bo na vojska, ki nas je osvobodila, podprla tudi v obrambi naše svobode. Kralj, ki je spremenil našo državo v Veliko Albanijo, gotovo ne bo dovolil, da jo sovražnik spet okrne. Velika Albanija, je bila ustvarjena po volji Duceja in s krvjo italijanskih vojakov in albanskih prostovoljcev. Zato, da na Kosovskem polju očuvamo zastavo Skanderberga, smo pripravljeni, ako bo treba, spet prelivati našo kri. To je odgovor, ki ga daje kosovsko ljudstvo. Tudi njegov govor je zbornica pozdravila z navdušenimi vzkliki Kralju in Duceju in imperialnim oboroženim silam ob viharnem odobravanju.
V enakem smislu so govorili predstavniki ostalih albanskih pokrajin. Za njimi je predsednik Vrhovnega korporacijskega sveta Koliqui spregovoril odločne besede:
»Možat odgovor, ki ga je prvi albanski minister dal na zvijačne izjave Edena, Cordella Hulla in Molotova o neodvisnosti in mejah Albanije, kakor tudi posrečeni odgovori zastopnikov albanskih pokrajin, proti nepriznavanju in negaciji obstoja Velike Albanije zgovorno odkrivajo, kako je naš narod, ki je bil to pot zadet v živo, smatral za potrebno, da se predrami v njegovi krvi večni narodni nagon, kakor se je to vedno zgodilo v vseh velikih zgodovinskih krizah, ki so ga doletele. To ljudstvo, ki je poznalo trpljenje in velike nesreče, prekaša vsa druga ljudstva po podedovani sposobnosti, da prav dobro lahko presodi, kdo je prijatelj in kdo je sovražnik. Besede in mamila ga ne .morejo preslepiti. Njegov nacionalni duh ga opozarja, da se z navidezno lepimi besedami, ki
so polne zahrbtnih prikrivanj, ne more spremeniti toka zgodov ne- V vseh časih so bili Albanci ogroženi s kopnega, nikdar z morja. Pozivi prebivalstvu, da brani domovino, so odmevali v dolinah Velike Maleziji, na rodovitni nižini Kosova in na hribih Dibrana, Kolonije in Camurije. Slovanska in grška nevarnost sta vedno strahovito ogrožali albansko ljudstvo skozi stoletja, med tem ko smo po morju dobivali samo pomoč in včasih celo rešitev. Oni so nam bli skozi stoletja sovražniki, ti pa skozi stoletja naši prijatelji«
Tudi govor predsednka Koliquija je zbornica sprejela z navdušenimi vzkliki Kralju, Duceju in imperialnim Oboroženim eilam.
Resolucija
Po kratki prekinitvi seje je svetnik Kaf ali Begaj iz Dulcinja prečital resolucijo, ki je bila z vzklikom sprejeta med viharnim odobravanjem in ovacijami Duceju in Veliki Albaniji, neporušeno povezani z imperialno Italijo. Besedilo resolucije je na: slednje:
Vrhovni fašistični svet korporacij v Albaniji, potem ko je slišal sporočila predsednika vlade, o izjavah zunanjega ministra Velike Britanije Edena in njegovih tovarišev v Zedinjenih državah in Sovjetski zvozi ter izjave tako zvane grške vlado v Londonu, ugotavljajoč v teh izjavah spet enkrat zahrbtne namere večnih sovražnikov albanskega naroda proti naši etnični in teritorijaini nedotakljivosti:
po zagotovilu Kraljevske vlade, da bomo vse meje Velike Albanije branili z vsemi sredstvi in do poslednje kaplje krvi, spoštljivo pozdravlja albanske, italijanske in nemške bojevnike, ki so padli na polju časti za uresničenje te naše velike nacionalne edinosti in novega svetovnega reda, kakor ga je napovedal, kakor ga hoče in želi Duce fašizma Benito Mussolini;
z neporušno vero pozdravljamo vse oborožene sile Osi, ki se bore na vseh bojiščih za dosego n«zogibne zmage; zagotavlja isto vero Albanije, da je ves albanski narod z Italijo v obrambi svoje etniške nedotakljivosti, kakršno hoče Ni. Vel. Viktor Emanuel m., Kralj Italije, in kakor jo je izpovedal v svoji poslanici albanskemu narodu ob priliki 30 letnice naše neodvisnosti.
izražamo trdno voljo naroda, da hoče ostati svobodna in suverena država v imperialni skupnesti Rima, v katero je prostovoljno stopila in v kateri smatra zajamčeno svojo neodvisnost in etniško nedotakljivost.
Smatra končno, da je najboljši odgovor na grožnja in sovražna podtikanja čim Širše sodelovanje albanskega naroda pri obrambi njegovega ozemlja, kar se izvaja s povečanjem števila planinskih polkov Albanije, ld se sedaj formirajo.«
Seja se je končala s pozdravom Kralj« in Duceju ob novih navdušenih manifestacijah.
Hrvatski odmevi sestanka Hitler - Cla no
Zagreb, 23. dec. s. Hrvatski listi pripisujejo velik pomen sestanku grofa Ciana s Hitlerjem in komentarjem, ki jih je ta sestanek zbudil v mednarodnem tisku. »Hrvatski narod« objavlja uvodnik, v katerem poudarja, da prekaša italijansko - nemško zavezništvo sleherni običajni politični sporazum in da je izraz skupnosti idealov in interesov za novi red. Iz tega izhaja popolna edinost namenov obeh velesil ▼ vodstvu vojne. List nato primerja zavlačevanje pogajanj in priprav Angležev ln Američanov za akcijo v francoski Severni Afriki z avtomatično ln bliskovito reakcijo sil Osi ter prihaja do zaključka, da je neporušno italijansko-nemško bratstvo ▼ orožju jamstvo za zmaga
Počastitev Arnalda Mussolinija na Hrvatskem
Zagreb, 23. dec. s. Obletnice smrti Arnalda Mussolinija se je spomnila tudi zagrebška radijska postaja. Tiskovni ataše italijanskega poslaništva dr. Finamora jo v posebnem predavanju obrazložil zgledno življenje in plemenita dela nepozabnega pokojnika. Tudi hrvatski listi so sa spomnili te obletnice.
Hrvatski proračun
Zagreb, 23. dec. s. Državni zakladnik Košak je v govoru po radiu obrazložil novi državni proračun Neodvisne Države Hrvatske, ki bo uveljavljen 1. januarja prihodnjega leta. Dejal je med drugim, da je novi proračun v primeri s prejšnjim toč-nejši, ker je bil sestavljen po izkušnjah prejšnjega finančnega leta. Zato je novi proračun bolj realen tako v finančggjn kakor v političnem pogledu, saj jamči bistvene življenjske pogoje državi in obvezuje državo na popolno notranje pomir-jenje ter na utrditev avtoritete državne oblasti.
Skrbi angleške izvozne industrije
Lizbona, 22. dec. s. Predsednik nacionalne jveze britanskih industrijcev sir Patrik je izjavil, da je zakon o najemu tn posojilu hudo prizadel velik del britanske izvozne industrije, kar je treba pripisati okolnosti, da britanska vlada ob sklepanja pogojev tega sporazuma ni mislila na usodo trgovine ln industrije. Industrijci, je dodal Patrik, so resno zaskrbljeni glede tega, kar bi se moglo zgoditi v dominijonih, ako bi obveljala načela atlantske karte q porazdelitvi surovin.
VANJI MATER IN OTROK
Prisrčna bsžična prireditev na Taboru — Razdeljenih Je bilo 1582 zavitkov z oblačili in
S37 darov v denarju v skupnem znesku 250.000 lir
Ljubljana, 24. decembra.
Tudi letos so bile v Ljubljani obdarovane za božič številne matere in otroci. Obdarovanje je bilo na sedežu Dopolavora ca Taboru. Prostrana dvorana je bila slavnostno okrašena. Nad odrom sta bili veliki si ki Kralja jn Cesarja ter Duceja obdani s trobojnicami. Tudi stranske stene dvorane so bile za to priliko okrašeno z velikim trobojnicami in fašističnimi zastavami, cder pa je bil dobesedno zadeian z velikimi zavoji, ki so imeli vsi napis »Na-tale«. Prostrane dvorane so že zgodaj zjutraj napolnile siromašne matere s svojimi otroci. Tudi balkon je bil poln čakajočega občinstva.
Dobrodelno prireditev je organizirala zveza O. N. M. I. ob sodelovanju obeln-skoga podpornega društva. Darovi so bili namenjeni 2190 druž nam. Izmed teh darii je bilo 138 določenih za dojenčke do 6 mesecev starosti, 1444 zz otrcke od 1 do 6 le', 260 v denarju' v zneskih po 150 lir za zdravo vzgojo dece, 307 daril v denarju v zneskih po 100 za družine s številnimi otroci.
Dobrodelno prireditev, ki je v toliki meri pomagala manj premožnim materam in otrokom našega mesta, je s svojim obiskom pcčastil tudi Eksc. Emilio Grazioli, Visoki komisar ja Ljubljansko pokrajino. Gosta so pred vhodom v poslopje sprejeli predsednik O. N. M. I. konzul Zappulla, predstavniki pokrajinskega Dopolavora, ženskega Fašija in drugi. Prisotni so b li še Zvezni tajnik dr. Orlando Orlandini, zastopnik poveljnika XI. Armadnega zbora general Lottari, ljubljanski župan general Leon Rupnik, podžupan cornrn. dr. T-an-chida zvezni podpoveljnik GILLa, Kvestor comm. dr. RavelU, senor Campana in drugi.
Ko je Visoki komisar vstopil v dvorano, je trobentač trikrat zatrobil v njegov pozdrav, nakar je bil odrejen pozdrav Kralju in Cesarju ter Duceju. Sledilo je sviranje »Marci Reale« in »Giovinezze«. Potem je visokega gosta pozdravila slovenska Mala Italijanka, ki mu je poklonila krasen šopek in mu izrazila hvaležnost slovenskih otrok.
Pozdrav Kcmlsarja sa Narodni Pekre J: Materinstva m Betsia, kosiziils ZsppuJSe
Takoj nato je Eksc. Graziol;ja pozdravil predsednik O. N. M. I. konzul Zappuia z naslednjimi besedami:
Dam matere in otrok se praznuje v Ita-lijii že devet let. toda izredno koristno delo. ki ga opravlja režim v komsit dece m mater sedaj že 20 let. je tako vzvišeno človekoljubno delo in tako globoko vsidrano v čustvih italijanskega naroda, da bo ostalo kot trajen spomin zaslug Fašnzma.
Po zgledu Rima so tudi drugi narodi za-pcčeLi in vršijo v korist otrok ono skrbstvo, pomoč in budno nego, ki io sedaj že tc»i'ifco let z vedno večjim uspehom izvaja Fašizem v smislu ene izmed najvišjih nalog, ki jih je dal Duce.
Matere! Duce je, ki želi ščititi vaše sveto materinstvo, on je. ki želi, da uspevajo vaši otroci močni in zdravi, kajti s temi Ui'-*epi in s stotero drugimi pozornostmi, s katerimi so v Italiji zaščitene matere in negovani otroci, hoče Duce dokazati, kako zelo mu je pri srcu sreča naroda in kako globoko občuti svetost družine.
Slovenske matere! Duce je hoteli, da Državni zavod za pomoč materam in otrokom razširi svoje delovanje tudi na novo pokrajino tako, da morejo že obstoječe ustanove smotrno vršiti svoje koristno delo in dati po potrebi še novo izpodbudo, da bi fti veliko in blagodejno skrbstveno delovanje po potrebi lahko še razširilo in po--globilo v smislu resnično človekoljubnih smernic višjih oblastev.
Po naročilu Visokega komisarja, cigar skrb na tem področju ni nikoli popustila, bo potrebno vzporediti različna skrbstva in primerno uirediti njih delovanje in namene ter napoititi jih k vedno večji delavnosti, pri kateri bo rado sodelovalo, kakor se je to že'zgodilo, tudi 'slovensko prebivalstvo.
Kdor ljubi svoj dom, svoj o družino in svoje otrcke, ne more preslišati vzvišene naloge, ki nam je bila zaupana, da bodo tudi v Slovenski pokrajini lahko občutile matere in njih nežna deea dobrote in pomoč. ki jo nudi Duce vsem italijanskim otrokom.
Ob tej uri in v teh dneh. ki so po rimski veri posebno posvečeni čaščenju Matere in njenega novorojenega Sina. imajo slovenske matere v vsej pokrajini nov dokaz, s kcikano ljubečo skrbjo misli Italija nanje in na njih d-eeo.
Izpolnjujoč pri tem Ducejev nalog je Ekscelenca Visoki komisar odredi! da se ob
tej priliki obdari 2109 družin, in sicer: s 138 opremami za dojenčke do 6 mesecev
starosti,
z 1444 oblekcami za otroke od 1 do 6 let,
z 260 darili v denarju v znesku po 150 Lir
za zdravo vzgojo dece. s 307 darili v denarju v znesku po 100 lir
za družine s številnimi otroki, torej skupno z 1582 oblačilnimi zavitki in s 527 darili v denarju v skupni višini 250.000 lir.
Dovolite mi, Ekscelenca, da vam v imenu
mater izrečem najlepšo zahvalo iin Vas prosim, da sporočite Duceju nj iih globoko
hvaležnost.
Glavar Visokega kotni-Ekš€* Grazidija
Ko je bil pozdrav konzula Zappulla preveden v slovenščino, je Visokj komisar spregovori prisotnim materam in očetom, rekoč, da je današnja manifestacija nov dokaz dobrih del, ki jih izvršuje Italija v korist prebivalstva, k£T ve, da je Rim trd in brez milosti proti vsakomur, ki ni poslušen zakonu. Istočasno pa ima visok čut proti dobrim in j'm v vsakem pogledu pomaga, če imajo potrebo in »o v stiski, zakaj luč večtrsoeletne rimske civilizacije je zmeraj metala žarko visoke človečnosti proti šibkim.
Nato je Visoki komisar na kratko očrtal italijanske temelje pravice in človečnosti in je dejal, da ni bila še nikdar kakor danes us da slovenskega naroda v rokah j Slovencev samih. Opomnil je na zmote zločinskega komunizma ki hoče uničiti družino in vero. Nato je Eksc. Grazioli dejal, da ga nj Slovenca, ki ne bi mogel ugotovili blaznosti komunističnega dol vanja in brezmejne škode, ki ga je to delovanje prizadelo Sloveniji, medtem ko hoče Italija, da bo ta zemlja brezskrbna in se pripravila za svoio srečno bodočnost, h če spoštovanje družine in spoštovanje splošnostj.
Prav zaradi tega se morajo dobri Slovenci zbrati z odprtim in lojalnim srcem ekrog italijansk h oblasti, kajti samo od teh lah- j ko pričakujejo jasnosti dela jn prihodnosti. Vse, kar jo slabega, bo zbrisala italijanska sila, vsak element nereda bo prizadet, vsak prekršek zakona kaznovan. Komunistične laži so se izkazale brez potllage in neumno nekoristne. Resnica je samo ena. da bodo mlndi narodi csi zmagali v vojni za dosego višje socialne pravice.
Potem Je omenil Se današnja darila, ki bodo razdeljena, in je povedal, da se bo razdelitev izvršila po volji Ducejevi, nakar je pozval prisotne, naj se s spoštovanjem spomnijo Duceja.
Vsi prisotni so vstali in po rimske pozdravili. Tedaj je Visoki komisar prisotnim jn vsem dobrim Slovencem čestital k božičnim praznkom. Ko je končal svoj govor, so zadonele po prostrani dvorani zahvale v slovenščini.
Takoj nato je začel Visoki komisar deliti darove. Pri razdeljevanju zavojev '.n denarnih nagrad so mu pomagali Zvezni tajnik, župan general Leon Rupnik, podžupan dr. Tranchida in drugi odličmki.
Visoki komisar je stopil tudi med matere in otroke in se z nekaterimi prisrčno razgovarjal.
Ob 11. se je Eksc. Visoki komisar s spremstvom prijazno poslovil od vseh prisotnih, ki so ga navdušeno pozdravljali, razdeljevanje pa se je hitro nadaljevalo.
Delovanje GILLa
Tečaj za viceca^osfkvadre
V telovadnici zveznega poveljstva se je začel tečaj učencev za vicecaposquadre pri Balilli in Avantgardistih. Pri otvoritvi so bili navzoči zvezni podpoveljnik in vsi oficirji, dodeljen k razvrščenju moških oddelkov. V tečaj se je vpisalo 70 avantgardistov ln 70 Balillov.
Obdarovanje revnih otrsk
Zastopstvo Mladih Italijank, ki se udeležujejo tečaja za dečje skrbstvo, se je v spremstvu zvezne inšpektorice pedalo v ambulatorij Higijenskega zavoda, Dečji dom, in obdarovalo za božične praznike 50 otrok, ki se v tem domu zdravijo.
Imenovanje predsednika Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajine
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je imenoval za predsednika Fašističnega avtonomnega zavoda za ljudske stanovanjske hiše Ljubljanske pokrajin" f-^-ts* prof. A 11 i li j a D e p o 1 i j a.
¥ fedP
vsiig®
•a
Navodila Pokrajinskemu sanitetnemu svetu
V vladni palači se je sestal Pokrajinski sanitetni svet, ki mu načeluje viceprefekt comm. David. Sestanku je predsedoval Visoki komisar. Predsednik sveta mu je najprej predstavil predstavnike pokrajinskih zdravstvenih zavodov.
Preden se je sestanek začel, se je Eksc. Grazioli s plemenitimi besedami spomnil lika zdravnika in misijonarja borbe proti raku doc. dr. Josipa Cholewe in je določil, da se odslej Zavod za raziskavanje in pobijanje novotvorb v Ljubljani imenuje po pokojnem znanstveniku. Vsi prisotni so stoje poslušali spominske besede in tovariši počaščenega so se živo zahvalili Visokemu komisarju za počastitev.
Nato je Eksc. Grazioli poudaril važnost in resnost, ki jo priznava vlada Pokrajinski zdravstveni zvezi, in je dal navodila za bodoče delo, ki se bo moralo izvršiti strogo nad vsakršnimi osebnimi interesi, zlasti v zdravstvenem življenju pokrajine. Po danih navodilih je Visoki komisar jasno in podrobno očrtal sliko zdravstvenega stanja pokrajine in je še posebej poudaril točke, ki zanimajo in bodo zanimale delavnost sveta, dokazujoč, da docela pozna položaj ne samo v bližnjih, temveč tudi oddaljenih krajev, in da je od vsega po-četka izkazoval skrb zdravstvenemu delovanju pokrajine. Dotaknil se je vprašanja nalezljivih bolezni, ki mu oblasti izkazujejo največjo pozornost, zaradi česar ne povzroča skrbi. Ko je še kratko omenil delo v korist zdravstvenega življenja pokrajine, je Visoki komisar opozoril na prispevek režima v korist ljubljanske splošne bolnišnice. Prva dela bodo stala 20 milijonov lir. Njegova namera je namreč, da pripravi načrte za ureditev vseh bolnic v mestu, ki jih je vse sam obiskal in v katerih je opazil pomanjkljivosti,
Glasbene Matice
Ljubljana, 24. decembra
Kakor Glasbena Akademija, je tudi šola Glasbene Matice priredila v zadnjih pred-božičnih dneh produkcije svojih učencev. Na prvi prireditvi v terek je nastopilo 24 učenk in učencev iz nižje šole in so izvajali okrog 30 točk, delno preproste mladinske skladbe za klavir, ki so pokazale sam6 napredek v elementarni tehniki igranja, delno pa že (učene; višjih razredov"! zahtevnejše skladbe Beera, Moz?.rta, Mokry-ja, Bacha-Gounoda in Cajkovskega. Prireditvi je vtisnil značnj klavir. Vsi n sloni so samo potrdili colrer glas. ki si ga je pridobila Matič:na šola v teku svojega dolgoletnega obstoja in ki je tem bolj utemeljen dandanes, ko razpolaga s tako številnim in od ičnim učiteljskim zborom.
V večjem stilu je bila prirejena draga produkcija, ki je snoči napolnila veliko f-"3harmcn;čno dvorano. Spored je obsegal enajst točk, med njimi nekatere daljše in glasbeno posebno značilne. Poleg Koštalo-ve »Pravljice o Sneguljčici«, katere šest Stavkov sta izmenoma igrali na klavirju feaška Marčič in Sonja Paternost, smo sli-lalj same Izbrane božične motive domače tn tuje literature, če izvzamemo Grečani-nova »Harmoniko« in Cajkovskega »Trojko«. V izvajanju solističnih klavirskih točk so Uspešno nastppii: Beatriče škerjanc, Aleksander Korenini, Mirjam Miklavčič Nada V^rbič in Sonja Martecch'ni iz šole gg. Milene štrukljeve. Zorke Bradačeve in Olge Kolaričeve. Ladko Korošec iz šole ravnatelja Betetta je preizkusil lepi mate-
rial in razvijajočo se kulturo svojega basa v Premiiov-h »Božičnih pesmih«, šolski orkester je izvajal pod vodstvom svojega preizkušenega vodje prof. Karla Jeraja božični pastorale iz Handlovega »Mesije« in dva stavka Manfredinijevega Božičnega koncerta. Igranje je p-kazalo znatno izenačenost in je napravilo prav dober vtisk. Posebno zanimivo je, bilo izvajanja sadnj h dveh domač h skladb. V Tomčevi Pastirski za dvoglasni zbor s šesteroročnim klavirskim spremljevanjem so sodelovale pri klavirju učenke in učenci iz š:le Silve Hra-ševčeve: Vi dojka šeršič, Milan Dtz, Boža Jug, Polonca Matičič Janez Korenin' in Zdenka Sajovic. Pel je mladinski zbor pod vodstvom ravnatelja M rka Polrča. Naloga ni bila lahka, uskladnjenost klav;rske igre in otroškega petja pa je s svojim prikupnim učinkom poplačala velik trud. Izvajanje Poličeve »Božične suite za soli, zbor in mali orkester« je izzvenelo po onem: »F:nls coronat opus« Lepa skladba je dosegla pod skladateljevem vodstvom in ob prsebno uspešnem sodelovanju šolskega orkestra popoln uspeh; tudi pevske točke so se dobro prilegale. Tako je ta produkcija zelo prepričljivo izpričala smeri in uspehe glasbene vzgoje v naši najstarejši glasbeni šoli.
Športni Klub Ilirija naproša svojce interniranih aktivnih članov in funkcionarjev kluba, da se zglasijb v soboto 28. t. m. med 10. in 11. dopoldne v klubskem tajništvu nad kavarno Evropo in prineso s seboj podatke o internirancih. Zadeva je zelo važna! — Športni Klub Ilirija želi svojim članom in prijateljem prijeten Božič in srečno Novo leto!	Predsedstvo
predvsem v napravah, ki so najbolj važne za take zavode. Omenil je nadalje svoje obiske po bolnišnicah v pokrajini in tamkaj opažene pomanjkljivosti, ki jih bo tudi treba odpraviti, da bi bili ti zavodi na primerni višini. Ek?c. Grazioli je poudaril, da bo proučil vprašanje ureditve bolnišnic v celoti, da ga bo mogoče potem reševati z zdravih vidikov potreb in v raznih časovnih odsekih. Napovedal je tudi, da bo čim prej ustanovil v malih središčih postaje za prvo pomoč, ki bodo poslovale kot majhne podeželske bolnišnice in posvetovalnice v raznih občinah, kjer bodo v najtesnejših stikih s pomočjo Društva za matere in deco. Nadalje se proučuje ureditev zdravniškega vprašanja, da bi se ugotovilo, kakšne so vse te dosedanje potrebe in kaj bi se dalo zboljšati. Isto velja tudi za ureditev veterinarske službe. Posebno zanimanje je Visoki komisar pokazal tudi za delovanje in ureditev babiške službe, ki je posebno na deželi malo zadovoljiva. Glede tega je Visoki komisar izdal navodila, da se bo izpopolnila babiška šola.
V nadaljnjem je govoril o važnosti poklica zdravniškega, pomočniškega in strežniškega ženskega osobja in naglasil, da je njegov namen, da bi se delo teh dragocenih sodelavk zdravniškega stanu razširilo tudi na deželo, kjer bi vršile veliko nalogo svetovanja in pomoči nosečim ženskam in mladim materam.
Ko je Visoki komisar omenil zdravniško delovanje v pokrajini, je izrekel posebno priznanje in zahvalo ravnatelju vojaške bolnišnice polkovniku Longu. kakor tudi vsem vojaškim zdravnikom, ki so v pokrajini izvršili res ogromno človekoljubno delo v korist domačega prebivalstva. Eksc. Grazioli je naprosil nadalje predstavnika Stranke, naj izreče tudi GILLu in ženskemu Fašiju njegovo globoko zahvalo za opravljeno delo na tem področju. V zvezi s tem je omenil tudi vse dobro delo, ki ga je opravila zdravniška kolona.
Načrti, ki so pripravljeni, je izvajal Visoki komisar, se bodo izvajali postopno, toda do zadnjega, kajti oblast želi, da bi zdravstvena organizacija po pokrajini napredovala prav tako kakor v mestu.
Visoki komisar je nato prisotnim obrazložil smernice, ki jih je izdal za pričetek dela v korist matere in dece in za borbo proti tuberkulozi. Glede prizadevanja proti tej morilki človeštva je Visoki komisar naglasil vso važnost predhodnih del, ki naj bi preprečila razširjenje zla. Izjavil je, da bo prihodnjo pomlad Zavod za ljudske domove začel graditi delavsko naselje, v katerem bodo lahko dobile mesto v zdravih stanovanjih stotine rodbin, ki živijo sedaj v nezdravih prostorih. Visoki komisar je poučil navzoče tudi o položaju borbe zoper kužne spolne bolezni v mestu in orisal ukrepe, ki bodo potrebni proti temu zlu. Po proučitvi še nekaterih problemov, ki zanimajo svet, je Visoki komisar omenil, da se bo v kratkem vrnilo iz taborišč 250 otrok, ki bodo spravljeni pod streho pod vodstvom GILLa in na stroške Visokega komisarja vse dotlej, dokler se ne bodo mogli vrniti k svojim rodbinam. Te smernice, ki sem jih podal," in ukrepi, ki so bili storjeni, je izjavil Visoki komisar, so v skladu s smernicami režima, ali še bolje, s smernicami Duceja za vse italijanske pokrajine, kajti Ducejeve skrbi so vedno in vsak čas posvečene narodu in zdravju plemena.
Visrki komisar i? ob koncu izwazl' prepričanje, da bo Pokrajinski zdravstveni ; svet opravljal svoje važno delo z veliko
šmfuhlitmcatti /
Zločinske nakane, ki jih v največjo nesrečo in trpljenje slovenskega naroda ponovno snuje in pripravlja buržuj-sko vodstvo salonskih »socialreforma-torjev«, ki so svojo satansko komunistično mrežo skrili pod ime »Osvobodilne fronte«, nas v nujni samoobrambi naroda silijo h korakom, ki bodo po svojih okoliščinah za gotov čas omejevali tudi vaše svobodno gibanje po Ljubljani.
Trpeče kmečko ljudstvo po pravici očita Ljubljani, da je ona kriva tega gorja, ker pod krinko »osvobodilnega boja« pošilja v naše vasi zločince organizirano morit nedolžne in poštene ljudi. Vsa dežela se je enodušno dvignila k samoobrambi in je z vsemi sredstvi, ki jih more dobiti na razpolago, tem zverinskim morilcem noč in dan za petami. Pred tem ljudskim obračunom so se zločinci zatekli nazaj v Ljubljano, kjer iščejo strehe, podpore in potuhe ter se skušajo na novo organizirati.
Ljubljana, tvoja dolžnost je, da končno enkrat pokažeš svojo solidarnost z razbičanim narodom, da obsodiš krvave morije s tem, da pomagaš uničiti zakrinkanega povzročitelja tega gorja.
Prebivalci Ljubljane, podpirajte izvajanja naših ukrepov, katerih edini namen je:
da odstranijo z našega narodnega telesa tvor brezbožnega in protinarodne-ga komunizma in s tem napravijo konec strašnemu komunističnemu brato-morilstvu v Ljubljani,
da tako zagotovijo Ljubljani zopet javno varnost in
da v vsem pripomorejo do znos-neera življenja v teh težkih časih.
Bodite mirni in brez skrbi! Nikomur, ki ima čiste roke in vest, se ne bo nič žalega zgodilo!
Starši, pazite odslej bolj na svoje otroke, kajti njih mladostno neizkušenost zlorablja komunistična OF s cinično brezvestnostjo.
Ljubljančani, podprite nas složno v boju proti podivjani miselnosti komunistične OF!
V Ljubljani, dne 23. decembra 1942.
Ljubljančani !
Že davno so se odprle oči deželi! Da branijo domove in družine pred zločinci, so kmetje prijeli za orožje!
Ljubljana pa do zadnjega ni spoznala komunizma! Slepo je verjela goljufivim frazam! Kakor da hote zapira oči pred krvavimi zločini! Komunisti ubijajo pri belem dnevu. Možje brez madeža padajo po ulicah in hišah. Ljubljana ne spregleda. Nikdo se ne zgane, da bi se morilci izsledili. Premnogi odobravajo zločine, podpirajo morilce in njihove pajdaše. Brez premisleka ponavljajo komunistične izmišljotine o »izdajalcih«.
Ljubljančani!
Ali se zavedate, da ste mnogi sokrivi teh umorov? Da ste se premnogi sami uvrstili med morilce?
Ni morilec samo tisti, ki brezpravno samolastno obsoja na smrt in ki ubija, morilec je vsak, brez razlike spola, ki hladnokrvno gleda, ko morilci ubijajo mirne ljudi, tako zvane »izdajalce«, ki skriva ali pa ve, kje se skrivajo ljudje nečiste vesti, ki prenaša orožje in strelivo, ki podpira teroriste z denarjem, hrano, obleko in obvestili. Vsi taki someščani so se sami postavili v isto vrsto z morilci ter bodo tudi kot taki smatrani in kaznovani.
Ljubljančani!
Zadosti nam je morilskega divjanja! Mera potrpljenja je prepolna! Čas jc, da se komunistična drhal zatre!
Matere! Očetje!
Če vaše hčerke in sinovi skrivaj morilcem prenašajo orožje, če za ogli opre-zajo za žrtvami, če hodijo na komunistične sestanke — a \i ne veste nič o tem ali nočete nič vedeti: otroke sami postavljate v morilske vrste! Matere! Ne puščajte otrok — po vaši krivdi — v smrt! Usoda vaša, vaših družin in otrok je v vaših rokah!
Prstikoanunistična akcija | Protikemunlsti&sa Ljubljana
Plačevanje mezde ob državnih praznikih
Smatrajoč za umestno odrediti, da se izplačuje delavcem zasebn:h podjetij dnevni zaslužek tudi ob določenih dnevih slovesnosti, ko se ne dela. je Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino ^dal naslednjo naredbo, ki je objavljena v »Službenem listu« 23. t- m., ki velja od 28. oktobra 1942-XX.
Ob obletnicah ustanovitve Rima (21. aprila), urtanovitve Imperija (9. mf ja), pohoda na Bim (28. oktobra) in cb obletnici Zmage (4. novembra) so zasebni delodajalci dolžni plačati svojim delavcem, tudi če se ne dela, normalno dnevno me-
Delavcem, ki ob navedenih prazničnih dneh iz prednjega člena ne bi delali, se mora izplačati normalni zaslužek, s katerim se razume zaslužek, ki bi ga prejeli, ako bi bili delali po normalnem dnevnem urniku podjetja. Za akordne delavce se mora ravnati izplačilo po osnovni plači s pribit-kom najnižjega pogojenega akordnega odstotka. Akcrdnim delavcem tistih skupin, za katere nista pogodbeno določena temeljna plača in akordni odstotek, se mora ravnati izplačilo po srednjem dnevnem zaslužku, ki so ga prejemali v plačilni dobi ob času slovesnosti.
Delavcem, od katerih se zahteva, da ob navedenih prazničnih dneh delajo, se mora izplačati poleg normalnega zaslužka za opravljeno delo (izključivš morebitni po-višek, določen v kolektivnih pogodbah za praznično delo) še ena normalna dnevnima v smislu prednjih določb Po teh določbah je ravnati tudi z delavci, ki jih ob zgoraj navedenih prazničnih dneh ni bilo na delo, če so bili razlogi naslednji: a) nezgoda, bolezen. nosečnoot in porod; b ) rrr.rovan le dela. če ni povzročeno po višji sil: atli po občih neodklomljivih potrebah tehničnega značaja; c) rroirovame dola zaradi delitve tedenskega delavnika na manj kakor 6 dni; d) mirovanje delo, če ga je povzročila premaknitev počitnic od dobe, ko se pcčitiv.ce običajno dajejo; e) minevanje dela kot nadomestni počitek za nedeljsko delo; s) mirovanje dela zaradi tega, ker so slovesnosti sov padle s prazničnim dnevom v smislu zakona aili kolektivnih pogodb ali s praznovanjem krajevnega svetnika patroma.
Za zasebne nameščcnce in druge delavce s stalno plačo, ki se ne spreminja zaradi morebitnih slovesnosti med plačilno dobo, se uporabljajo določbe te naredbe samo, če se od njih zahteva, da delajo na dan slovesnosti. Prav tako se uporabljajo za zasebne nameščence, ki se navadno plačujejo po dnevih ali po urah ali kakorkoli neposredno po dejansko opravljenem delu.
Sprememba predpisov za pregledovanje klavnih živali in mesa
Smatrajoč iz zdravstveni razlogov za potrebno, spremeniti pravilnik ministrstva /a kmet jstvo bivše kraljevine Jugoslavije
marljivostjo in potrebno vztrajnostjo, ki jo zahtevajo ti problemi v interesu slovenskega prebivalstva. .
Po odobravanju, ki je sledilo izvajanjem Visokega komisarja, je pokrajinski zdrav-n k dr. Balestrieri izrekel Eksc. Grazioliju v imenu vseh prisotnih globoko zahvalo in naglasil, da je Visoki komisar vsak čas pokazal veliko .zanimanje za zdravstvena vprašanja v pokrajini in mu je zanje Se p sebno hvaležno slovensko prebivalstvo.
Eksc Grazioji ja nato dvignil m;sel h Kralju in Duceju. Pozneje je komisija nadaljevala dek> pod predsedstvom ccmm. Davida.
o pregledovanju klavnih živali in mesa je Visoki komisar za Ljubljansko pc krajino izdal naredbo o spremembi tega pravilnika, ki je objavljena v »Službenem listu« 23. t. m. in je na dan objave stopila v veljavo.
61 23. pravilnika za pregledovanje klavnih živali in mesa in veterinarsko nadzorstvo z dne 15. julija 1938 se spreminja takole: »Vse klavne živali, katerih meso je namenjeno javni porabi ali pa tudi samo penabi v lastn kcvem gospodarstvu, se morajo pred zakolom in po zakolu veterinarsko pregledati.«
Cl. 24. istega pravilnika se spreminja takole: »V občinah, kjer je javna klavnica, se morajo gcveda, bivoli, kopitarji, ovce, koze in svinje, katerih meso je namenjeno javni porabi ali tudi samo porabi v lastnikovem gospodarstvu, klati v tej klavnici. Izjeme od'določb prednjega odstavka so dopustne samo v primerih zakola v sili ali pa, kadar je zaradi nastopa kužne bolezni potreben zakol okuženih ali okužbe sum-ljiv'h živali na kraju samem, v slednjem primeru vedno s predhodno pooblastitvijo pokrajinskega veterinarja. V primerih, potrebnih posebnega ozira, smejo dovoliti župani, da se zakoljejo na domu živali, katerih meso je namenjeno samo porabi v lastnikovem gospodarstvu. Vendar je vselej obvezen veterinarski pregled pred zakolom in po njem. Določbe tega člena se ne nanašajo na klavna podjetja za izvoz in za konserviranje mesa, pri katerih poslujejo posebni veterinarji.«
Vsi drugi predpisi pravilnika ostanejo nespremenjeni.
Gospodarske vesti
— Sodelovanje med italijansko-nemšklm institutom za morsko biologijo in nemško-grškim institutom za biologijo. Kakor smo že kratko poročali, je bil v Atenah ustanovljen nemško-grški institut za biologijo, in sicer na podlagi pogodbe, sklenjene med Nemško družbo cesarja Viljema in Akademijo znanosti v Atenah. Grčija je novemu institutu stavila na razpolago primerno poslopje v Pireju, Nemčija pa bo uredila institut. Za vodjo instituta je bil imenovan nemški biolog prof. dr. Hartman. Znanstvena dela so se že pričela in se nanašajo na važna vprašanja morske biologije. Pri tem bo novi nemško-grški institut dopolnilno sodeloval z italijansko-nemškim institutom za morsko biologijo Adrije v Rovignu.
:— Načrt plovne zveze med Baltiškim morjem in Črnim morjem. Nemški listi poročajo, da na merodajnih mestih proučujejo vprašanje gradnje prekopa med Dnjestrom in Visi o. MisdL, *zgraditi tako plovno zvezo, je na dlani, če pogledamo zemljevid. Dnjester, ki tvori v pretežni dolžini svojega toka vzhodno mejo Besarabije, je ploven že v svojem' zgornjem toku. Prav tako je ploven San že od Przemysla naprej vse do izliva v Vislo. Med Sanom in Dnjestrom naj bi se jugozapa^no od Lvova zgradil zvezni prekop, ki bi bii dolg samo 70 km. V tej zvezi pripominjajo nemški listi, da znaša dolžina prekopa Dunav-Main, ki ee že gradi več let, 172 km. Z zgraditvijo prekopa med Dnjestrom in Sanom bi bila ustvarjena izredno važna prometna zveza, že sedaj je promet na Dnjestru zelo živahen in je zlasti pomemben za prevoz žita to lesa. Po zgraditvi prekopa pa bi ta vodna zveza pritegnila znaten promet blaga iz Bližnjega vzhoda, pa tudi iz Perzije in Indije, kakor tudi promet iz severno-zapadne Evrope v smeri proti jugovzhodu. Zanimivo je, da je zamisel gradnje tega prekopa stara že preko 125 let. Nemški toženjer Braumuller je že leta 1815 izdal tiskano spomenico pod naslovom »Najvažnejši prekop v Evropi«, v kateri utemeljuje potrebo gradne prekopa med Vislo in Dnjestrom.
ič in božično drevesce
Naši ljudje poznajo tri božiče: pravi božič, to je dan Kristusovega rojstva, novo leto in dan sv. Treh kraljev, ki se imenujeta mala božiča. Ime mali božič poznajo tudi Srbi, ki zovejo tako osmi dan po bož:ču. to je mlado ali novo leto.
Na vzhodu se je praznoval božični praznik prvotno 6. januarja, dan epifanij, torej kot spomin, da se je pojavil božji sin na zemlji. Pri tem so mislili deloma na njegovo rojstvo, deloma na poklonitev treh modrih iz Jutrove dežele, deloma na krst v Jordanu, deloma pa na njegov prvi čudež na ženitovanju v Kani.
Ko je začela cerkev smatrati za dan ustvarjanja sveta in obenem Jezusovega spočetja enakonočje. je preložila Jezusovo rojstvo na devet mesecev pozneje, na 25. december, 6. januar je pa veljal odslej katoličanom za praznik sv. Treh kraljev.
Božič je toliko kot sin boga (bog in pripona -ič, ki zaznamuje osebe po njih rodu).
S preložitvijo praznika Jezusovega rojstva. na 25. december je preložila cerkev svoj glavni praznik na čas poganskega praznovanja zimskega sončnega kresa. Božič je čas, ko se sonce poraja in začne dan rasti. Mlado sonce premaga kot junak zmaja teme. ki je vladal v dobi najdaljših noči, in ustvari nov svet. Rojstvo mladega boga, četudi je še slabotno dete. napoveduje novi čas, novo leto. Leto ne pomeni samo določene časovne dobe. ampak tudi topli čas, poletje.
Cerkev je rada izvajala podobne preložitve praznikov, da bi zatrla poganske preostanke in jih zakrila z novimi obredi, ki pa niso mogli vedno docela izpodriniti stare navade. Večkrat se je zamenjal samo malik ali svetnik, običaji so ostali.
Ime prazn ka pa preide večkrat na predmet", ki je za obhajanje praznika posebno važen. Tako se imenuje pri nas božič tudi panj. ki so ga metali in ga ponekod v naših krajih še mečejo na sveti večer na ogenj. Za ta panj nam je znano z Gorizijskega in iz Istrie poleg zaznamovanja božič tudi ime glava ali čok, iz Bele Krajine pa badnjak ali badnik.
Božič ali badnik je tolik, da gori vso noč do drugega jutra. Pogoreti mora ves, torej ne sme ugasniti. Vsaka gospodinja si je ogledala zjutraj, kako je badnik pregorel, ker je napovedovalo to marsikaj. Če se mu je n. pr. videla zgoraj luknja, se je dekla še pred letom omožila.
Kadar sem bil za božič domž, sem si T materjo vedno ogledal ostanke tlečega badnika in mati mi je razlagala, ali kažejo dobro ali slabo.
Da je predstavljal badnik ali božič še dolgo po poganski dobi vsaj hišnega boga (penata), nam izpričuje Valvasorjevo poročilo, da imajo v Istri j i navado, da prinese vsak gospodar na sveti večer domov velik panj ter ga vrže v hiši na ognjišče. Ta so bila takrat, kakor so večinoma še danes v Istriji, odprta. V Beli Krajini mečejo badnike v peč (štedilnik je novodoben).
Pri večerji so Istrijani dajali tlečemu panju od vsake jedi po žlico ali košček ter ga polivali z vinom, opominjajoč ga, naj je in pije. Darovali so mu torej kot božanstvu.
Tudi Gorizijani so mu ponujali vina ter ga polivali z njim.
Nemcem je znan badnik kot Julblock (Jul:"est jim je praznik zimskega sončne-

Griša Koritnik:
Hrepenenje
Duša sanja in hrepeni: O zaželeni moj, pridi — ti veliko upanje mojih dni, o sonce čudežno, vzidi! S svojim skrivnostnim me ognjem ogrej, da. bom ves zdrav in sijoč, v dno mojega mračnega bistva poglej, o — v to grozo in noč!
Prežen? mi mrak izpred oči,
da vidijo, se vesele,
kakor otrok, ko ga mati doji,
ko čuti samo in ne ve;
saj misel je težka in mrzla ko led,
a vera opojna ko med.
Priskuten je svet ko Herodov čas. zakrknjeni v zlu so ljudje, zanikanja duh je dihnil v nas, cmraeil nam um in srce. O jaz želim ven. v lepoto, mladost, med dobre pastirje in v preprostost.
Popotnik sem, izgubljenec tu — moj dem bodi beli Betlehem, v naročju božjega miru naj znova živeti začnem: o moje ste jaslice, čreda in log, ljubezen in pesem in mladi Bog!
ga kresa), Angležem kot yule-clog. Poznajo ga tudi Francozi.
Ker se na božič, vse preraja in pripravlja k novemu življenju, govori na sveti večer tudi živina ter se pogovarja o svoji in svoje hiše bodočnosti. Gospodar ji mora dati več in boljše krme kot sicer, gospodinja pa misli nanjo tudi pri peki božičnika ali poprtnika.
Na sveti večer, ponekod na staro leto, se odpira nebo. Zato je treba na badnik vso noč bdeti, da ne zamudiš po lastni krivdi sreče, da bi videl odprto nebo ter gledal in slišal marsikaj, kar se odkriva in čuje samo to noč. NoČ porajajočega se leta ima vse drugačno moč kot druge noči. To je noč vstajenja umrlega sončnega , junaka, čigar drevo ozeleni in se razcvete v tej noči. Tako je božično drevesce prastara podoba umrlega, prav za prav le spečega božanstva, ki zopet oživi, kakor ozeleni drevo Suho in brez listov — božični panj ali badnik — dobi v božični noči liste in življenje.
Božično drevo je torej drevo z groba sončnega junaka. V zimskem sončnem obratu ozeleni v eni noči in dobi svoje okrasje, kakor stoji okrašeno v naših hišah. Luč svečic povišuje njegovo lepoto in nakazuje porajajoče se sonce .
Badnik mora goreti vso noč. ker je ogenj vir novega življenja.
Prvotno je bilo naše božično drevo lista-/ec. ne iglavec, čigar veljava kot božično drevo je prišla k nam od Nemcev. Kako to? Iglavci so vedno zeleni, torej dolgo-
živL Njihova moč in živnost naj bi prehajali na nas. Anglež si krasi za božič mizo in sobo tudi pozimi zelenim omeljem.
Vedno zelene ciprese, ki ne poznajo smrti jeseni in zime, dajejo na pokopališčih po stari veri mrtvim dušam sok življenja.
Jaslice ,niso poganskega izvora, so pa stara navada. Po cerkvah so jih postavljali z vsemi podobami, liki in kipci že v osmem stoletju.
Božič se je kot začetek novega življenja praznoval vedno kot dan veselja. Kot takega ga je označevalo do najnovejšega časa tudi petje pri polnočnicah, ki je bilo poskočno in razigrano. Peli niso le cerkveni pevci, ampak vse ljudstvo.	L.
Joža Bekš:
Na sveti večer
Naj rana vsaj nocoj skleti jenja in duša blaženosti se nasrka, ko božji mir na vsake duri trka z napojem sladkim novega življenja!
Zaman. — Nad trudno se zemljd razpenja brez zlatih luči noč, vsa trda, mrka, in dež kot tisoč bičev v okna švrka, ki jaslic v nj?h ni videti zarenja. —
Si rekel mi, da skozi zvezdo gledal nocoj boš že ob prvem rahlem mraki in mi kaj lepega, sin moj, povedal.
V noč gluho trdi bijejo koraki, zaman vse bolne nade sem razpredal, težko pod Mezdami vise oblaki. —
Vodoravno: 1. krdelo vojnih ladij ali letal, 7. starogrška božiča smrti, 13. mesto v Rusiji, imenovano po umorjenem boljševiškem prvaku. 14. vzklik, napravljen iz glagola, ki pomeni gledati. 16. latinski rek, ki' pomeni »iz bistva«, »od začetka«, 17. žuželka, 18. mesec avgust s slovenskim imenom, 21. predlog. 22. oblika glagola biti, 23. nizek glas. 25. dve črki, ki izražata ^začetek in konec«. 26. slonov zob, 28. južnomorsko pleme, 32. bebec (tujka), 34. opora. 36 odrezek (beseda spominja na ime slovenskega pesnika). 38. imeti (franc.). 40. osebni zaimek, 41. časovni prislov. 42. povratno osebni zaimek. 43. pritrdilnica, 44. zaimek ali števnik, 45. svetopisemski očak, ljubitelj vina. 46. znak za prvino. 47. kratica v podpisu upokojene osebe, 50 znak za plemenito prvino, 52. italijansko mesto, 54. naočniki, 56. svojilni zaimek, 59. prvi svit, 61. južna rastlina, ki cvete baje vsakih sto let enkrat, 63. z bodalom vsekane rane, 65. svojilni zaimek, 67. starejša oblika osebnega zaimka, 68. velika ptica, 70. železov oksid, 72. znak za prvino. 73. žensko ime, vrsta vrbe, 75. diferenca, 78. vrsta piva, 79. krog (tujka), 81. vek, razdobje, 82. nabitek, 83. stopica, 84. severnoameriška država.
Navpično: 1. gospodarstvo, gospodarski urad, 2. mesto na Hrvatskem, 3. morska ožma na Mr.lak', 4. kakor 25. vodoravno. 5. nevera. 6. vzklik, mesto v Italiji, 7. arabska beseda, ki pomeni »vod-njek«, »studenec«, pogosta v zvezi s krajevnimi imeni, 8. krsta, v množini tudi vodni žleb za mline, 9. sibirska reka. 10. tečaj, 11. pastir za drobnico. 12. razsol. 15. ime proslulega ruskega policijskega vohuna in organizatorja atentatov Azeva, 19. moško ime. 20. staroegiptska sveta ptica, 22 pripadnik iste države. 24. slovanski jezik, 27. podoba. 29. kratica za enoto plinskega pritiska, 30. grška črka, 31. osebni zaimek, 33. moško ime po domače, 35. dolga dlaka. 37. oblika glagola šivati, 39. vzor, 46. plima, butanje valov, 48. ime kitajskega modreca, 49. popolnoma nerabljen, 51 svetopisemska dežela. 53. osebni zaimek.. 55 oče, 57. nadloga stiska. 58. predlog, 59. predlog, 60. slovenski slikar, ki spominja njegovo ime na vrsto žita. 62. oseba iz romana Tolstega, v kateri je pisatelj upodobil samega sebe. 64. evropska prestolnica. 66. židovsko moško ime, 69. vas v bl;žini Ljubljane 71. žensko ime, 74. palestinsko meto. 76. hčerin mož, 77. žensko ime. 78 oče po arabsko, 80. pripovedna pesnitev.
■a* .' v v - i
Sprednje postojanke, ld jih držijo oddelki Italijanske vojske v Rusiji na vzhodni fronti
Bojišče Zemeljska obla
Ljubljana, o božiču 1942.
Ce merimo sedanjo vojno z merili zadnje svetovne vojne — pravi publicist dr. Wal-ter Schneefuss — je ne' ocenjujemo pravilno. Vojna oklepnikov in letal ne zdrži primere z vojno jarkov izza let 1914— 1918 in fronta danes ni nobena črta, ki se da označiti z zastavicami na zemljevidu. Današnja bojišča so fronte često ogromnih razsežnosti. Puščavska vojna v Afriki obsega n. pr. ogromen kompleks, ne pa samo ozke pasove vzdolž obale, kjer si stojijo nasproti sile sovražnih taborov. Tudi bojišče v Rusiji si moramo predstavljati tako, da sega daleč v globočino, kjer nastopajo vrhu vsega še boljševiški partizani, katerih razdiralno delo se odigrava prav za prav šele za dejanskim bojiščem.
Sovjetska Rusija je upala, da bo \pojem bojišča še bolj razširila in poglobila. Njen namen je bil pridružiti oboroženim vojskam še državijanjsko vojno, komunistične vstaje in najrazličnejše zarote. Te nade so danes uničene, zakai Moskva je pač organizirala nekaj zarot in atentatov, vojaških sil pa ni mogla pritegniti k sebi na delo za svoj račun. V drugače nedosegljive predele sovražnih dežel pa je poseglo s strani osnih sil letalstvo, ki je prav krepko izvršilo in še izvršuje svoje naloge, medtem ko sovražniki Osi vznemirjajo narode osnih sil samo z zračnimi napadi, ki imajo namen begati prebivalstvo.
Na bojnih pohodih skozi Poljsko, Belgijo. Jugoslavijo in tudi Francijo so bile te dežele skoraj v celoti vključene v operacije vojaškega značaja in tudi proti Angliji so Nemci nastopili v zračnem boju s stalnimi napadi. Te borbe v zraku in na zemlji so razširile stari pojem bojišča, da govorimo samo o bitki za Poljsko, za Belgijo, za Francijo, ne pa več o bitkah, ki so jih v Ftarih časih imenovali po posameznih spopadih s krajevnimi imeni. Čudno pa je, da so se ravno v velikem sovjetskem prostoru odločitve odigravale na manjših krajih. Dobile so svoje označbe povečini na podlagi nemških uspehov. Tako govorimo o bitki pri Bjalistoku in Minsku, o bitki med Brjnnskom in Vjazmo itd. V to vrsto spada tudi bitka za Stalingrad, medtem ko ima borba za Kavkaz bolj podeželsko obeležje.
Tej razsežnosti borb na kopnem odgovarja nekako tudi razširjenje bojev na morju, o čemur se lahko, uverimo, če vzamemo v poštev n. pr. sodelovanje med nemškimi in japonskimi podmornicami. Očitno je ta vojna, lahko rečemo, brezmejna. Pojm nove pomorske bitke na veliko razdaljo in na daljši čas je nekaj popolnoma novega, prav tako kakor sodelovanje kopne vojske, mornarice in zračnega ladjevja, kar spoznamo lahko posebno pri operacijah v vodovju okrog Avstralije. V prvi svetovni vojni so udeleženci doživljali bitke krajevnega značaja n. pr. v Flandriji in Cham-pagni. Pomorske operacije, kakor so se vršile pri Salomonih ali Santa Cruzu, pomenijo v vojni zgodovini popolnoma novo poglavje. Ce je fronta postala bojišče v širšem pomenu besede, so se spremenili tudi pogoji modernega vojevanja zlasti v pogledu rezerv, preskrbe itd. naravnost do t neskončnosti. Samo s tega vidika lahko ocenimo kako je prišlo do tega, da tvori zaledje nasprotnikov Osi danes Amerika. Od tam gredo danes žile borečih se front preko morij in kontinentov kakor so nekoč korakale vojske čez gorovja in reke. Pomorska pota Amerike, ki gredo čez Ledeno morje v Murmansk, čez srednji Atlantski ocean v Zapadno Afriko ter čez črno celino do Nila in v Egipt, so naravnost fantastično dolga. Preskrba preko Tihega oceana do Avstralije in Indije pa prekaša v pogledu dolžine polovico obsega
naše zemlje ln doseže najdaljšo pot, ki je sploh mogoča na našem planetu. Na vseh sedmerih svetovnih morjih se danes udej-stvujejo nemške podmornice, ki ogražajo sovražnika in uničujejo njegove tovore.
Malo je velesil, ki so kos vojni takšne razsežnosti. Kajti takšno bojevanje zrase vojskujoči se stranki lahko čez glavo. Ce mu je kos, pa jo tudi lahko nagradi s tem, da jo povzdigne iz kategorije velesile na stopnjo svetovne sile z vsemi prilastki moči in vpliva, ki odgovarjajo temu položaju. Ogromna vzhodna fronta Nemčije sega v bistvu od generala Dietla do maršala Rommla, od Ledenega morja do Sahare čez dežele in morja, ki si jih v prejšnjih časih nismo mogli niti predstavljati. Ce so je prej govorilo o bojišču od Biskajskega zaliva do Kirkenesa. je treba danes ta pojm še bolj razširiti, kajti fronta sega zdaj že od Murmanska do Tuapseja. Od teh baz operirajo nemške podmornice do ameriških vod, vozijo mimo najjužnejše točke Afrike ter se z uspehom udejstvujejo v bližini azijskega kontinenta. Ce to premislimo, šele spoznamo, kako ogromna je nemška vojaška moč. Krivični so očitki, da pomaga Nemčiji nekakšna »peta kolona«. Njena »peta kolona« ni nič drugega kakor duh nove dobe, v imenu katerega vodi Nemčija to vojno in zaradi katere se vsak dan pripravlja na polete preko vseh delov sveta-
V	tej zvezi je treba premotriti tudi učinkovitost Italije, ki je s svojimi vojaškimi sredsvi na delu od Ilmenskega jezera do Libije, od Roda in Krete do Francije in katere podmornice so že našle pot iz zaprtega Sredozemskega morja v daljave Atlantskega oceana. Tudi tu igra glavno vlogo duh, ki oplaja vse te podvige. Ta duh sega od Turčije do Španije in Portugalske ter vpliva na sorodne narode na drugi polovici zemeljske oble. Japonska si je takisto svoj življenski prostor že priborila. Dane3 obvlada ves prostor vzhodne Azije, se bori na Tihem in Indijskem oceanu, od Madagaskarja do Aleutov.
Britanska moč utripa samo še na dveh tenkih nitkah. Prva sega od vzhodne meje Indije do zapadne meje Egipta, od Indijskega oceana do vzhodne obale Afrike. Druga se začenja v Angliji, nasproti nemškim stražam ob Rokavskem prelivu, končuje pa se v objemu Roosevelta, ki si prizadeva, da bi z britskim imperijem nadomestil to, kar je Amerika izgubila v Aziji. Anglija sama je prišla na tej poti Ameriki nasproti s tem, da je začela ropati v francoski Siriji, Iraku, Iranu in na Madagaskarju. Tukaj vidimo novo razširjenje vojne, ki ne pozna nobenih meja. Kajti to je že fronta proti lastnemu zavezniku.
V	tej točki si trije zavezniki nimajo kaj očitati med seboj. Zakaj tudi Amerika si je že priskrbela nadomestilo za bogastva, katera ji je odvzela Japonska s Filipini in v nepregledni Kitajski. V poštev pridejo pa še Avstralija in Afrika od Liberije do Abesinije. Tudi Sovjetska Rusija uporablja svojo staro taktiko, ki ne uspeva več v Evropi, proti svojim zaveznikom. Stalin je izgubil zapadne obmejne dežele: Ukrajino, Krim in Kavkaz ter začenja zdaj ro-variti v Angliji ln Indiji, seveda pa tudi v srednjeameriških deželah in v Južni Ameriki. j
Lahko se torej reče, da je danes ves zemeljski prostor ogromno bojišče. Vsi vidimo in občutimo, kaj se pravi doživljati svetovno vojno. Da v teh razmerah z današnjimi gospodarskimi posledicami tiste državice, ki so ostale nevtralne, niso nobeni otoki blaženih, je popolnoma razumljivo. In prav to vodi države, narode in ljudi do spoznanja, da najboljše rine skozi današnji čas tisti, ki sprejema boj z odprtimi očmi in največjimi napori.
Valo Bratina:
Egg v Egipt
Veter brije in podi ogromne snežinke po zraku, da se vale kar celi stebri skozi temno, gluho noč... Vsa širna pokrajina je že odeta z debelo snežno odejo... Tam daleč zunaj mesta, na prostranem polju, stoji v podolgovati, ozki globeli prav majhna, skromna kočica. Zbita je iz starih tramov, neotesanih hlodov in z vseh strani skupaj znešenih desk. Tesno na kočico se naslanja majhen, majhen hlevček. V hlevčku sta dve kozi in štirje zajčki.
V	kočiei pa sta stari Dedek in njegov Vnuček.
Skoro na sredi kočice stoji ognjišče, nad katerim visi črn kotliček.
Vnuček sedi na robu ognjišča in čita ob plapolaiočem ognju »Zgodbe svetega pisma*. Dedek pa sedi na postelji, ki je zbita iz surovih lat, na katerih je naložena slama, pregrnjena s stario. zeleno konjsko odejo. Med koleni tišči mlado ovčiko, ki mu hvaležno naslanja glavico na njegove stare noge in ljubeznivo pogleduje zdaj njega, zdaj Vnučka. kakor da bi tudi ona poslušala »Zgodbe svetega pisma«.
V	kotu, pod nizkim, lesenim stropom so pritrjene preproste jaslice...
Počasi gre Vnučku branje izpod rok Saj je še čisto majhen in komaj da pozna vse črke. Zato še težko razume, kar čita in se večkrat ustavi in sprašuje: »Dedek, zakaj tako? Kako je to mogoče? Dedek, tega ne razumem, povej mi. prosim!«
Dedek mu tolmači, kolikor ve in zna; toda Dedek ni učen profesor, in mu pri pajboljši volji ne more odgovoriti tako,
kakor bi rad. Zato mu postane včasih malo nerodno in se ga skuša kar na kratko otresti: »Eh, kaj ven in ven sprašuješ, či-taj dalje, se bova že na koncu pomenila!«
In Vnuček nadaljuje: »Ko so Modri odšli, se Jožefu v spanju prikaže angel Gospodov in pravi: »Vstani, vzemi Dete in njegovo mater in beži v Egipet; in bodi tam. dokler ti ne porečem. Herod bo namreč Dete iskal, da bi ga pogubil.« Jožef je vstal, vzel Dete in njegovo mater in še ponoči zbežal v Egipt.«
Zunaj zavije veter, kakor prošnja obu-panca... Vnuček obstane, skoči k Dedku in dahne s preplašenim glasom: »Joj, Dedek! ... Kakšen veter!«
»Le nič se ne boj, saj si pri meni.«
»O, vem. Dedek, pri tebi sem na varnem. Ampak tisti, ki nimajo strehe, tisti «50 zdaj reveži! Kaj ne, Dedek?«
»O, koliko jih je. ki romajo po samotnih, ^ametenih cestah, v tej viharni noči!...«
»Ubožci!« dahne milo Vnuček.
»Eh, da, sinko moi: Lačni, premraže-ni... Bože mili!... Kdo bi jim pomagal, vsem!... No. le čitaj dalje sinko!«
Vnučka kar nič več ne mika branje. Rajše bi se pogovarjal, toda Dedku na ljubo sede zopet na ognjišče, vzame »Zgodbe« in nadaljuje: »Herod je čakal, da se Modri vrnejo. Ko je pa videl, da so ga Modri prevarili. se je silno razsrdil: in dal je pomoriti v Betlehemu in v vsej njegovi okolici vse dečke, dveletne in mlajše. In nastal je tam velik krik in jok in matere se niso dale utolažiti.«
Vnuček obstane in ne more naprej. Žalostno pogleda IJpdka, ne more se več premagovati, in ga vpraša: »Dedek, ne zameri, toda tega res ne razumem!«
»Cesa, sinko?«
»Ali je bil Herodež človek?«
»Človek, kakopa!«
»Tega ne verjamem.«
»Glej ga no! Zakaj ne'«
»Če bi b:l člnvek. ne bi mogel moriti nedolžne otročičke! Ubn?e manvce!«
Dedek ie h;l zopet v veliki zadregi. Četudi je veliko predal v svo-em dolgem Življen ju, več slabega ko« d-»brega, je vendar oetj^o niegovo srce čsto.
»Tudi jaz. sinko moi drog; ne razumem, toda v ž-v!:enju ce velikokrat gode take reči. do la-tnim očem ne verjameš.«
Vnuček toSno npr'ed-> Dedka, zapre knjigo ;n nrisede k pj^mu
»Te že razumem. Dedek- tud' ti si moral prestati take stvari, ki j ne?«
»Fh. veliko. vel;ko. gorja sem prestal, dete moje. Velikokrat ?pm misl-l. da bom omagal in <=e zruš:l Dot težk:m bremenom. Ampak človek, vidiš, človek prene-e več ko si misli! In vedno upa, da bo bolje, in čaka. in ... oslane...«
»Ubogi Dedek!« vzd hne Vnuček poln sočutja in se privije k Dedku.
»Kaj ubogi! Ubcg sem bil takrat, ko sem ležal s strto nogo — v mrazu in snegu — na železniškem tiru Štiri ure je curljala topla, rdeča kri iz moiega telesa, a nihče mi ni prišel na pomoč. Klical sem, klical, toda kdo bo slišal ubogega čuvaja na samotni progi! .. Sam. vidiš, sem vzel pas in si ga zadrgnil nad rano. kolikor sem imel moči, da bi se ohranil pri življenju. A na za dni,? sem tudi sam kVcal smrt. da bi me rešila strašnih bolečin. Toda vsakemu ni dano. da bi ?e poslovil od tega sveta, kakor bi sam hotel. Tn tako vid;š sem še danes tukaj. In koliko je bilo Se
drugih stvari! Pa, kaj bi tisto! Zdaj sem lepo na toplem. In imam tebe, da mi delaš družbo in imam ovčko, da jo stiskam k sebi... V hlevčku pa imava še zajčke, koze in še toliko in toliko lepih reči!«
»Pa res. Dedek, na to pa nisem pomislil.«
»Da, da. tako je. sinko moj! Pomisli, če bi morala zdajle, ponoči, v mrazu in snegu na pot. na dolgo pot, in ne bi vedela, kam bova lačna in trudna glavd položila!«
»Kakor sveta družina, ko je bežala v Egint! Ali sta dolgo hodila. Dedek?«
»Kdo?«
»Sveti Jožef in Marija z Jezuščkom?«
»Dolgo, dolgo, sinko.«
»Pa nista nič počivala?«
»I. seveda sta. sinko. Pri pastirjih.«
»Pri pastirjih? Potem bi pa lahko prišli 'udi k nama, Dedek!»
»Tudi. zakaj pa ne?«
»Eh. Dedek, to kar tako praviš. Kaj bi na midva naredila, če bi se res oglasili? Tega pa ne pomisliš, Dedek!«
»I. kaj? Sprejela bi jih in pogostila.«
Vnuček se skoro zasmeje: »S čim neki, saj nič nimava!«
»Kako, da ne! Imava kozje mleko, imava še pol koša krompirja, in še dva jajčka tudi imava. Enega za Marijo, enega pa za Jezuščka.«
»Kaj pa za Jožefa?«
»Jožef bo pa krompir...«
Ooo. sam krompir! Ali ne bo hud?«
»Ne bo. nič ne bo. Sveti Jožef je vsega vajen.«
»Jaz bi mu dal pa Se jabolk in orehov, Dedek«
»O. seveda, kje jih bo§ pa vzel?«
»Saj jih imam Se od svetega Miklavža! Jabolk imam še pet, orehov pa dvanajsti«
In že potegne izpod vzglavja vrečico, ki je bila nekoč žep Dedkovega plašča, in strese iz nje natančno toliko sadežev, kolikor jih je bil napovedal.
»O, glej ga no, fanta,« se nalašč začudi Dedek, »kakšne zaloge kopiči na mojem veleposestvu! Saj bi lahko začel kar eks-port z deželnimi prideki! Tiii, če te zalotijo, bodo naju oba zaprli!«
Dedek po treplja Vnučka po ramenu, ko da bi hotel reči: »si že priden, da znaš tako varčevati«, in oba se veselo smejeta.
Potem se privije Vnuček k Dedku in ves v skrbeh nadaljuje: »Dedek, ti se norčuješ, ampak stvar je resna! Pomisli, če bi res vstopili in prosili prenočišča! Kam bi jih spravila spat? Saj nimava prostora!«
»Eh, pri revežih je vedno prostor. Kjer je za enega, je tudi za dva — dobro src« vse zmore in vse premaga. Tu sem, vidiš, na najine pernice bi legla«, se norčuje Dedek. Midva, vidiš, midva bi spala pa na slami, na tleh.«
Vnuček je tako zaverovan v svojo misel. da niti ne opazi, da jemlje Dedek vso reč bolj za šalo. Kakor da je njegova otroška želja postala že resnica, vzklikne s svetlim glasom: »Saj res. Dedek! To bi bilo lepo!« In zopet ga zaskrbi: »Kaj pa Ježušček, ali ga ne bo zeblo?
»Kaj še, saj bova kurila. Pa Se ovčko mu dava, da ga bo grela.«
Vnuček v čistem hrepenenju: »Joj, Dedek, da bi le prišli!«
Tam zunaj zatuli silen veter. Zdi se, kakor da hoče porušiti kočico. Straha se za-ziblje, in tramovje zaškriplje. Vnuček se preplašeno privije k Dedku. Dedek ga pri-


r§»ika
Srečen Božič
zeli n&r.rfčmkom, sctrudni-kem, oglaševalcem, č.tate-
ifstn tn prsfetetfem
„JSJTRO"
Prihodnja redna števiika »Jutra« bo izšla v ponedeljek zvečer, ponedeljsko »Jutro« pa v nedeljo zvečer.
*	Enaindvajseti odlikovanec s hrastovim listom z meči. Hitler je odlikoval generalnega majorja Karla Eibla, poveljnika pehotne divizije, s hrastovim listom z meči k viteškerpu križcu železnega križa. Generalni major Eibl je enaindvajseti vojak nemške armade, ki mu je bilo izročeno omenjeno visoko odlikovanje.
*	N<»v italijanski diplomatski zastopnik pri danski vladi. Danska vlada je pristala na imenovanje novega italijanskega ministra v Kcdanju, markiza Diane.
*	Papeževi odposlanci med vojntmi ujetniki. Iz Rima poročajo, da bodo papeški nuncij in drugi odposlanci Vatikana tudi letos za božič obiskali taborišča ujetnikov, jim sporočili papeževe pozdrave ter jim izročili podobice in majhne darove.
*	Smrt admirala Grafagnia. V Genovi je umrl 991etni divizijski admiral v pokoju Luigi Grafagni. Bil je eden najbolj znanih pomorščakov italijanske vojne mornarice ter se je svoj čas udeležil bitke pri Lissi.
» Smrt senatorja Salluccija. V Rimu je umrl senator Alberto Sallucci, rojen leta 1364. Posvetil se je pravniški stroki in je dosegel stopnjo državnega tožilca pri višjem sodišču. Kot tak je vodil niz velikih procesov, v katerih je pokazal velike izkušnje v svoji stroki. Sallucci je bil med fašisti ,ki so se takoj v začetku pridružili gibanju.
*	Tretji vojni božjf med italijanskimi vojaki. Fašistična stranka je poskrbela, da bodo za letošnje božične praznike obdarovani vojaki italijanske vojske na Car-su. V ta namen je zvezni tajnik Spangaro obiskal razne kraje ter izročil vojakom nad 3000 božičnih zavojčkov. Razdelil je darove tudi med miličnike.
*	Nov čuvar madžarske krone. Na predlog državnega upravitelja je bil na mesto umrlega čuvarja madžarske kraljevske krone grofa Tiborja Telekija poklican podpredsednik gornje zbornice baron Albert Radvansky. Urad čuvarja krone na Madžarskem je utemeljen v ustavi. Insigmje krone se v nasprotju z drugimi evropskimi vladarji ne naslanjajo na kralja aili kraljevo rodbino, temveč na narod.
*	Rek za segrevanje stanovanj v Triestu se je začel 1. decembra in bo zaključen 31. marca. V prostorih se ne sme kuriti pred 9. uro zjutraj in ne po 18. zvečer. Temperatura v zakurjenih prostorih ne smo presegati 20° C.
*	Prvi vojni pilot v bivši Avstriji je
bil polkovnik Hans Umlauff-Frankwell. si je pred 10 leti umrl. Njemu se je leta 1911 kot prvemu posrečilo preleteti progo med Dunajem in Budimpešto brez pristanka. Poskusi letenja z motornimi letali so bili tedaj šele v povojih. V Avstriji je bilo prvo letalo zgrajeno šele leto dni pred Umlauffovim uspehom. Za polet Duna.j-Budimpešta je bila razpisana nagrada 20.000 kron in nihče tedaj ni mislil, da jo bo dobil Avstrijec. Polkovnik Umlauff se je nazadnje le ojunačil in prav njemu se je posrečilo ob lepem vremenu preleteti 220 km dolgo progo v razmeroma kratkem času 2 ur in 22 minut. Na Dunaju so bili nad njegovim uspehom silno navdušeni. Tudi povratni let se je kljub neugodnemu vremenu pogumnemu letalcu posrečil. Pri pristanku pa se mu je zgodila nezgoda. Kolesa letala so zadela v jarek, tako da se je letalo prevrnilo. Pilot Umlauff pa je ostal nepoškodovan. Avstrijska armada je imela tedaj 6 častnikov, ki so bili letalski piloti. Polkovnik Umlauff-Frankwell je prvi dobil naziv vojnega pilota avstrijske armade. V prvi svetovni vojni se je udeležil bojev na Soči, v Rusiji in Flandriji. nazadnje pa je bil vrhovni poveljnik avstrijskih letalskih čet na južnem bojišču. Po razsulu je stopil v pokoj in se posvetil svojemu porestvu na Nižjem Avstrijskem.
*	130 milijonov živilskih nakaznic. V Zedinjenih državah bodo v kratkem dovršili največje tipografsko delo na svetu. Natisnili bodo 130 milijonov živilskih nakaznic, ki pridejo v promet v januarju 1941«
*	žica za kmetovalce, potrebna pri polj_ skih delihj se bo dobivala po odredbi ministrstva za poljedeijstvo v Rimu v teku pri-
hodnjega leta na podlagi posebnih nakazil. Pri tem se bo posebno štedljivo postopalo z dovoljenjem pocinkane žice.
*	Uspešen lov na korale. Te dni je bil zaključen za letošnje leto lov na korale v sstrdinskih vodah. Ne glede na vojno stanje, ki ovira dela te vrste, je uspeh nad pričakovanje velik. Lovci so pospravili kora_ le, za katere so iztržili nad 2 milijona lir.
*	železniška nesreča v Španiji. V bližini Samance se je prekucnil v reko tovorni vlak z 29 vagoni blaga. Nesreča je zahtevala tuli več človeških življenj.
*	Strop se je udri. Dva zidarja Arturo Morigi in Giuuo Faganti sta bila zaposlena pri popravilu lokala v tvornici Ansaldo v Comiglianu. Med njunim delom se je udri strop ter ju zasul. Oba delavca so z veliko težavo potegnili izpod razvalin. Posebno težke poškoabe ima Morigi, ki je dooil tudi pretres možganov.
*	čudna osveta. Neki deček iz Uidevalle se je napotil v Stockholm, da bi bil sprejet od švedskega kralja. Odšel je v kraljevo palačo in zahteval, naj ga odvedo k vladarju, toda njegovo zahtevo so zavrnili ter so mu pokazali sam0 kraljeve sobane. To je na dečka tako vplivalo, da je sklenil iz maščevanja zažgati tiskarno lista »Bohuspo-sten«, ne da bi imel za to kakšen vzrok. Res se mu je posrečilo priti v tiskarno in zakuriti ogenj. Nastal je velik požar, ki so ga morali gasiti vso noč, da ni poslopje zgorelo do tal.
Smrt v brivskem salonu. V Ferrari je prišel te dni k nekemu brivcu 631etni Se-condo Gardi. Usedel se je na stol in čakal, da bi mu brivec namilil brado. To delo pa se je izkazalo za odvišno, kajti ko je brivski pomočnik pristopil k možu, da bi ga obril, je opazil, da ima preJ seboj mrliča. Moža je bila zadela srčna kap.
*	Vodnikova družba sporoča svojim sodelavcem — poverjenikom in vsem članom, da so izšle Vodnikove knjige in sicer Vodnikova pra tika za leto 1943. in Janka Kača povest »Na novinah«. člani prejmejo knjige .pri svojih poverjenikih, direktni člani pa v pisarni Vodnikove družbe v Puc-cinijevi ulici 5. Letošnja članarina znaša 16 lir in odpravnina 1 al 2 liri.
*	Dva vohuna obsojena na smrt. Pred posebnim sodiščem za zaščito države v Rimu sta bila obsojena na smrt Giacomazzi Giuseppe iz Wormsa v N«mčiji ter Vacca Ettore iz Sassarija. Oba sta bila obtožena, da sta sporočala sovražniku vesti o gibanju čet in ladij, o vojaških skladiščih ter gradnjah v ladjedelnici. Obsojenca sta bila že usmrčena.
*	Obtožena Cecile Sorel. Na javni dražbi v Parizu je bila nedavno prodana slika, katere lastnica je bila znana igralka. Cecile Sorel, za pol milijona frankov. Slika je bila cenjena kot starinska. Zdaj pa so kupci prišli na to, da je ponarejena, zaradi česar so vložili proti Sorelovi ovadbo zaradi po-skušene goljufije.
*	Vaš stari pokvarjeni in že dolgo časa nečiščeni pisalni stroj lahko samo čudež popravi; ali pa strokovna delavnica »Eve-rest«, Ljubljana. Prešernova ul. 44. Za vsa popravila jamč mo. Cene zmerne. Za vsa večja popravila zahtevajte proračun- »Eve-rest Servis«.
*	Zaprte restavracije. V Parizu so po odredbi policije zaprli 169 restavracij, o katerih so dognali, da so v njih stregli gostom brez predpisanih živilskih nakaznic. Ukrep ostane v veljavi več mesecev.
*	Navi tečaji knjigovodstva, stenografije, strojepisja, jezikov itd. prično 7. januarja. Posebni oddelek tudi za dijake, priporočljivo zlasti za one. ki letos ne obiskujejo državnih šol. Informacije in prijave od 2- januarja dalje. Učnina zmerna. Prospekt; na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana Domobranska 15.
*	Ravnajte se vsi po letošnji devizi; Vo.l-nikove knjige na vsaki slovenski mizi!
*	Zboljšanje prehrane v Belgiji. Iz berlinskih virov beležijo, da se je stanje prehrane v zasedeni Belgiji izboljšalo, kar priznavajo tudi sovražniki osnil sil. Oblasti so zvišale obroke mesa n krompirja. Obe živili, kakor tudi druga živila, se dodeljujejo zdaj prebivalstvu v popolnem redu.
*	Kdo ima pravico do olja? V Rimu je izšla naredba, ki pojasnjuje, da sme zadržati vsak pridelovalec zase in za vsakega člana svoje družine po 10 litrov olja na osebo. Za družinsko skupnost, ki ima pravico do te količine olja, so všteti poleg ož_ jih družinskih članov tudi vsi hišni posli, dočim so lastniki oljčnih nasadov, ki sami ne obdelujejo zemlje, upravičeni zadržati za svojo osebo po 10 litrov olja, za svoje družinske člane pa po 5 litrov olja na glavo.
IZ LJUBLJANE
s— Spremenljivo vreme za boCK. Vse
kaže, da nas hoče zima s svojim nastopam močno presenetiti. Ko je nastopila svojo vlado, je takoj zjutraj potisnila živo srebro na 3° C nad ničlo. Cez dan se je caito ozračje v torek segrelo na 6.6' C. V sredo zjutraj smo zabeležili 6° C. Imeli smo nato krasen dan, sonce je sijalo kakor v najlepši pomladi in živo srebro je zabeležilo 8.3° C. Toda v noči od srede na četrtek se je nebo mečno pooblačilo in ozračje se je ohladilo. Včeraj zjutraj smo imeli komaj 3.2° C, nebo je dalje ostalo sivo, da si skoraj lahko obetamo sneg. — življenje v Ljubljani je b'lo pred prazniki prav živahno razgibano, razvijala se je kupčija po trgovinah, še bolj ž.vohno pa je bilo na živilskih trgih in pri mesarjih. Tudj bcžični gaj na Kongresnem trgu se je čez noč obnovil. Prišla so na trg prav lepa drevesca in dobiti je bilo tudi zadosti mahu.
u— Slikar France Mihelifi in kipar Tine Kos. To pot prireja salon Jake Oražma v Pražakovi ulici prvikrat umetnostno razstavo dveh neših najbolj vidnih predstav, nikov likovne umetnosti. Slikar France Mi-helič razstavlja nekaj portretov, pokrajinske motive z Barja ter žanrske kompozicije iz življenja našega ljudstva. Kos pa je razstavil nekaj kipov iz različnega lesa, portrete in majhno plastiko iz žgane gline. Vse razstavljene umetnine žanjejo splošno priznanje. Razstava je odprta tudi čez božične praznike.
u— IV. sinfonični koncert našega sinfo-
ničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Karla Rupla se bo vršil definitivno v ponedeljek 28. t. m. z naslednjim sporedom: 1. Corelli: Sarabanda, Giga, Badineria, trije staroklasičn; plesi; 2. Oster* Religioso; 3. Bach: Koncert v a-molu za violin-solo in godalni orkester. Violin-solo bo igrala ga. Francka Ornik-Rojčeva; 4. Beethoven: Sedma sinfonija v a-duru. Koncert bo v veliki unionski dvorani. Začetek točno ob 18. uri. Kupljene vstopnice ostanejo v veljavi. Knjigarna Glasbene Matice pa ima še nekaj sedežev po 11, 9 in 7 lir na razpolago.
u— Razstava Mušič - Sedej - Zonič v Jakopičevem paviljonu bo odprta tudi čez božične praznike. V nedeljo 27. t. m. bo vodil po razstavi slikar prof. Ivan Vavpotič. Opozarjamo občnstvo na uspelo in kvalitetno razstavo.
u— Jezikovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično začetkom januarja. Pouk dopoldne. popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacij-skem oddelku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19 ure.
u— Ni vseeno, kakšen trak za pisalni stroj si nabavite. Enkrat napravite poizkus s trakom »Imperial« ali »Everest«, ki piše čisto ter je napravljen iz prvovrstnega materiala in je trpežen. Dobi se le pri tvrdki Everest, Prešernova ul. 44.
ISKRENA HVALA!
Gospodu primariju dr. Josipu Pogačniku, šefu otološkega oddelka splošne bolnice v Ljubljani se za spretno in urno operacijo in za požrtvovalno nego. s čimer mi je reši življenje, tem potom še enkrat najiskrenejšo zahvaljujem.
Tudi vsem ostalim gg. zdravnikom na oddelku in vsem častitim sestram za vso skrb in pažnio, ki so mi jo posvečali, moja najtoplejša zahvala.
KRISTA ROGARJEVA %
ZA BOŽIČ SE SPOMNITE NAJSED-NEJŠIH — SLEPIH. DARUJTE DRUŠTVU SLEPIH! .
GOSPODJE, POZOR!
&LOBUČAENA ,,PAJX"
Vam strokovno osnaži, preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zgleda Kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Potra cesta št. 38. Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union.
ggjflam.MSlHi
KINO MOSTE
Za praznike najboljši GigF.jev film
Maczia
Vse praznične dni bodo tri predstave: ob 13.30, 15.30 in 17.30
Predprodaja dnevno od 13.30 dalje
tisne k sebi in oba čakata, kaj se bo zgodilo ...
Pred kočo pa se ta trenutek iztrgata iz
snežnega meteža dve plašni senci: mož in žena. Oče in mati. Oče, oblečen v lahno haljo, ima v roki, dolgo, debelo palico in culo. Mati, zavita v nekakšno-pregrinjalo, pa* nosi v naročju otroka, ki ga privija k sebi. Zdi se, kakor da beži sveta družina pred Herodežem. Ko prideta že skoro do kočice, se nenadoma ustavita.	*
»Glej, luč,« pravi Oče Materi. Ljudje so. Počakaj! Potrkam. Mogoče se naju usmilijo ...«
»Poskusiva!« pravi Mati udano in v upanju, da se jima bo morda vendarle posrečilo dobiti zavetja.
Oče poišče v temi vrata in nalahno, skoro plaho potrka.
Vnuček in Dedek, ki se jima je že prej zdelo, da slišita glasove, še bolj prisluhneta in Vnučku se izvije tesno iz grla: »Joj, Dedek kdo je?«
Celo Dedku je postalo malo čudno, vendar tega noče pokazati in mirno stopi proti vratom: »Ob tej pozni uri? Le nič se ne boj, sinko! Poglejmo!« In že odpre vrata, toda previdno, komaj za dobro špranjo.
»Dobri ljudje, zajela naju je noč in zdaj ne veva, ne kod, ne kam ... Dajte, pustite, da se malo oddahneva pri vas!«
»Sta že kje vprašala?«
»Siva, a povsod so naju odgnali: »Pojdita k ciganom!« so rekli: In sva potrkala še pri vas.«
sJNo, cigani sicer nismo«, se dela Dedek užaljenega, »a nič ne de. Le vstopita in odpočijta se!«
»Bodite zahvaljeni in Bog vam povrni.«
»Zahvaljeni v imenu Otroka!« se zahva-
ljujeta Oče in Mati in že vstopata, vsa hvaležna, v ■ skromno kočico.
»Sinko?« vpraša Dedek Mater, kažoč na dete v njenem naročju.
»Da, deček.« dahne mati, komaj slišno.
»Bog mu daj zdravje! Sedita!« ju povabi Dedek.
Vnuček, ki se je doslej držal Dedka in plaho opazoval novodošle, prime Mater za roko in jo ljubeznivo povede k postelji. Mati mu voljno sledi in ko sede na posteljo k vzglavju. ga poboža in se mu z ginie-nim glasom zahvali. Poleg nje na stol, bliže ognjišča je sedel Oče in je prav tako ginjen gledal Vnučka.
»Mraz je, a kurili bomo. Tu se pogrejeta ob ognjišču,« se tiho smehlja Dedek, dvigne z ognjišča majhno latvičko in ponudi: »Malo toplega mleka?«
Vnuček se naglo zavrti, vzame Dedku »atvičko iz rok in jo izroči Materi: »Malo imamo, a radi damo.« Potem naglo izvleče izpod blazine svojo zalogo jabolk in orehov in jo strese, brez besed, materi v naročje.
»Le brez skrbi vzemite! Ubogi smo, a pošteni!« pripomni Dedek, ko vidi Mater, da v zadregi ne ve kaj bi.
»Prihajata od daleč?«
»Daleč... Vse nam je do tal pogorelo. Naš dom je uničen. . Trudni smo.« S težkimi vzdihi odgovarja Oče.
»Pripravili bomo malo večerje, potem se odpočijemo,« tolaži Dedek in že šari po žerjavici na ognjišču.
Vnuček naglo vzame ovčko v naročje in plane k vratom: »Grem po slamo v hlevček, Dedek!«
»»Počakaj, greva skupaj.««
»Hvala, srčna vama hvala!« se izvije iz Očetovih ust.
Mati pa odvije otroka, da se mu vidi obrazek in dahne komaj slišno: »V imenu Sina!«
Vnuček pogleda otroka in ga ginjen boža. Mati mu ga prepusti, da ga vzame v naročje. Tedaj se Vnuček ne more več premagovati: stisne ga k sebi in poljubi, ter z milim glasom, ljubko, čisto otroško vzklikne: »Božiček!«
Potem pogled-} Mater, z milo prošnjo: »Mamica, naj bo naš'«
Mati ga skoro do solz ginjena pogleda in ga ljubeznivo poboža, potem nogne počasi glavo, kakor bi hotela reči: »Naj bo!«
Vnuček pa ves blažen vzkipi: »Dedek, poglej naš Božiček!« In v tej^blaženi sreči stiska in objema Otroka.
»Da. sinko: naš Božiček!«
Mati za.ihti in v drhtečem plaču objema Vnučka in Otroka ...
Od daleč zadoni ubrano zvonjenje in narašča do mogočnega fortisima v veličastno božično pesem ... Vsi so obmolknili. Iz tega svečanega molka se oglasi Vnuček s tiho pobežnostjo: »Dedek, polnočna Desem! Ali naj prižgem lučke?«
Dedek, ves srečen, da je mogel storiti zopet nekaj dobrega, h:ti: »Prižgi. prižgi. sinko! Jaz pa zažgem dišeče kadilo. In zapeli bomo pesem, na čast Bogu, ki se je rodil to noč, da bi svet odrešil...«
Ob jaslicah v kotu že plapolajo svečke .. Po izbi je zadišalo duhteče kadilo... Zunaj, tam daleč nekje donS zvonovi, kakor brnenje harfe iz vesoljstva.
V najskromnejši kočici, tam daleč zunaj v polju je zbranih pod jaslicami pet čistih src, ki utripajo v pesmi:
»Sveta noc, blažena noč...«
-	Ha,.-- ». .

Oddelki italijanskih saharskih čet v borbi v južni Libiji
u— Praznično zdravniško dežurno službo bo opravljal od četrtka od 20. ure zvečer do sobote do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Debelak Gvido, Ljubljana, Bleiweisova cesta 62.
u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Ljubljana, Rimska cesta 7.
u— Za gluhonemo dcco v spomin umrle g. Ane Javornikove iz Žalne darujeta inž. Štiglic Franjo in Albina Lir 200.
u— Podloge za pisalne stroje jz še prvovrstnega materiala, sposobne tudi za sedeže v pisarnah, dobite najceneje pr tvrdki Everest, Prešernova uL 44. Cena 85 lir.
u— Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo-in trimesečni tečaji prično 7. januarja.
Najuspešnejša desetprstna učna metoda. Specialna strojepisna šola: Največja moderna srojepisnica, raznovrstni stroji. Učnina zmerna' Posebni tečaji tudi za knjigovodstvo, stenografijo, italijanščino itd. Informacije in prijave od 2. januarja dalje. Novi prospekti s slikami na razpolago: Trgovsko učilišče »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15.
u_ Meso na nakaznice Zveze dela, ki so
bile razdeljene na delavski božični prireditvi. se bo delilo v torek dne 29. decembra. Nakaznice se morajo podpisati-
u— Za božične praznike bomo točili izvrstna sortirana vina: bela, rdeča in črna tudi čez ulico. Se priporoča gostilna Lovšin, Gradišče št. 13.
Z Goreni^ega
Varletetnl večer v Kranju. Nedavno je v Kranju gostovala skupina raznih varietej-sliih umetnikov. Anita Bergova je izvajala različne plese, nato je Ety van Veen pela pe,-.mi cb spremlje vanju kitajskih kitar. Komik Jogert je izvajal razne humoristične točke, naposled pa je nastopili čarovnik Albert Schaffer. Ta skupina je nastopala že pred raznimi vojaškimi edinkami v Bolgariji, Rumuniji in na Grškem.
Koroški deželni zavod za zavarovanje zoper požare je započel svoje poslovanje v vseh gorenjskih okrajih kakor tudii v Mežiški dolini. Postavljeni so bili poverjeniki za posamezne občine. Imena so objavljena v gorenjskem tedniku z dne 19. t. m. Zavod zavaruje zoper požare, vlom. tatvino ter poškodbe na pohištvu, steklenim in zvonovih.	. .
Hitlerjeva mladina v Kranju je nedavno
imela svojo predbožično jutranje slavje. Igralska skupina je predvajala glasbeno predigro, pevska skupina pa je zapela pesem »Ach, bitterer \Vinter!« Nato je govoril propagandis<t Koechier o nemškem božiču. V spomin na padle in žive vojake, na matere in Adolfa Hitlerja so nato prižgali luči na božičnem drevesu. Sledila je zaobljuba Adolfu Hitlerju.
h Spodnje štaierske
Celjska dekleta pri ranjencih. Pred dnevi so dekleta iz celjske ljudske šole obiskala vojaško bolnišnico v Petrovčah in pripravila tamošnjim ranjencem dve uri vesele zabave. S petjem božičnih pesmi so pričarala pravo praznično razpoloženje. Uprizorila so tudi božično pravljico.
Novi grobovi. V Mariboru je umrl v starosti 66 let splošno znani gostilničar Adoli Spatzck; nadalje so v Mariboru umrli: 79-letni železniški uradnik Tomaž Arlati, 93-letna preužitkarica Štefanija Vojvoda. 81-letni strojevodja v pokoju Franc Go'čar in 321etna žena poljskega delavca Pavla Šau-perlova, po rodu Vizjakova iz Pesnice —-
V	Laškem je umrl Franc Ujčič. na Polzdli pa 56ietna majorjeva soproga Emilija Kol-škova. V marib. okolici je umrla ga. Elizabeta Mačkova, sta« 75 let; v Mariboru pa so umrli: 761etni bivši mesar Matija Bergli au s iz Rogaške Slatine, posestnikov sin Stanko Bernot iz Šikol in posestmkova hči Roea Klobasa z Ma!enskei?a vrha. V Studencih sta umrla instalaterjev sin Alfred Kreuz in 6Sletni upokojeni železmčar Alojz Brus.
Poroki. V Mariboru sta se 16. t. m. poročila Helmut Zinthauer iz Konjic in hči pekovskega mojstra Šfeti Leskovškova. —
V	Krškem sta se poročila kočevski priseljenec Valter Rankel, občinski urednik, in gdč. Ivana Vizjakova.
Iz Ljubnega v Gornji Savinjski doliai objavlja »Marburgcr Zeitung« z dne 23. t. m. dolg depis. v katerem navaja, da seže zgodovina tega kraja do leta 1200. Danes šteje Ljubno odnosno njegova krajevna skupina 2639 prebivalcev s 472 gospodinjstvi, trg sam pa ima nekaj nad 600 prebivalcev. Več kakor polovica površine je pokrita z gozdovi. Nedavno so Ljubno obiskali razni zastopniki stranke iz Celja
Bratje Fratinelli so svetovno slavni klovni. Zdaj gostujejo po večjih krajih oa Spodnjem Štajerskem. Dne 9. januarja bodo nastopili v Slovenjem Gradcu, nato pa v Celju. Gostujejo v okviru Heimatbunda
Nehvaležnost nasproti gospodinji. 26-
letna Ivana Kozinčeva je svoji gospodinji v času od septembra do novembra letos ukradla harmoniko, 4 pare moških čevljev, damski plašč in več drugih oblačil, vse skupaj v vrednosti 300 mark Pred sodnikom poedincem v Gradcu je bila za svoje dejanje kaznovana ? šestmesečnim zaporom.
Iz Hrvatske
Poglavnikov roman preveden v madžarščino. Roman »Lepa blondinka«, ki ga je spisal dr. Pavelič, je prevedla v madžarščino dr. Gizela Tarzay-Papp.
Preprogarstvu na Hrvatskem posveča vlada posebno pažnjo. Ta panoga tekstilne obrti je svoječasno na Hrvatskem bila izključno hišna obrt. šele v zadnjih letih se je iz nje začela razvijati industrija V najnovejšem času so bile ustanovljene v mnogih krajih državne tkalnice preprog. V njih je bilo zaposlenih okoli 500 delavk, ki so izdelale do 2.500 bosanskih in do 500 perzijskih preprog raznih velikosti. Da bi se zanimanje za tkanje preprog čim bolj razširilo, bo v kratkem na obrtni šoli v 3anja Luki o J prt poseben oddelek za p rep roparstvo. Vanj bodo sprejemali samo ženske od 14. do 35. leta starosti. Pouk to trajal dve leti. Uprava šole je mnenja, da šola ne sme dobiti nobenega ranga, ker bodo sicer absolventke hotele priti v državno službo, namesto da bi ostale pri svojem poklicu, za katerega so se pripravile.
Banjaluški proračun za prihodnje leto bo znašal 33,436.850 kun in je za 12 milijonov 666.160 kun večji od letošnjega. Zlasti so se zvišali osebni izdatki zaradi povišanja plač občinskim uslužbencem. Ker banjaluška občina nima svojih mestnih podjetij, bo pokrila izdatke proračuna s povišanjem trošarine in uvoznine ter z zvišanjem cene za električni tok in vodo.
»Pomoč« /a siromašne Hrvate. Vodstvo »Pomoči« je izročilo predsedništvu škofovskih konferenc 600.000 kun in vrhovnemu muslimanskemu verskemu poglavarju 400 tisoč kun s prošnjo, naj razdrle denar med siromašne in potrebne vernike ob priliki božičnih praznikov. Denar bo l o delili tako, da bo vsako izplačilo sopodpisaJ ustaški funkcionar tistega kraja, v katerem se bo izplačilo izvršilo. — Nadalje je odbor »Pomoči* poslal prometnemu ministru milijon kun za nabavo zimske obutve in obleke siromašnim in potrebnim učencem.
DRAMA
Petek, 25. decembra: ob 15.: Oče naš. Izven. Cene od 18 Ur navzdol Sobota. 26- decembra, ob 14 uri: Peter-čkove t>oslednje sanje. Izven. Zelo znižane cene cd 10 Lir navzdol. — Ob 17. uri: Ples v Trnovem. Izven Nedelja, 27 decembra: ob 10.30: Princeska in pastirček. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 12 lir navzdoL — Ob 15.: Hamlet. Izven. Cene od 18 lir navzdol Ponedeljek, 28. decembra: zaprto
OPERA
Petek. 25. decembra: ob 16.: Traviata. Izven. Cene od 24 lir navzdol Sobota, 26. decembra: ob 16.: Gasparone.
Opereta. Cene od 24 lir navzdol Nedelja, 27 decembra: ob 16.: Thais. Izven. Cene od 24 lir navzdol Ponedeljek, 28. decembra: zaprto
Pad!© ELj&blfana
PETEK. 25. DECEMBRA 1942-XXI
7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Komorna glasba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Radijske pesmi, orkester pesmi vodli dirigent Angelini. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra in komornega zbora, vodi dirigent D. M Sijanec. Stare božične pesmi 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Moderne pesmi, vodi dirigent Zerne. 19.30: Poročila v slovenščini 19.45: Folldo-ristična glasba. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Godalni orkester, vodi dirig. Spaggiari. 21.15: Ope-reno glasbo vodi dirigent Gallino. 21.50: Predavanje v slovenščini. 22.00: Pesmi za vse okuse, vodi dirigent Segurini 22.45: Poročila y italijanščini
SOBOTA. 26. DECEMBRA 1942-XXI
7.30: Pesmi in nape vi. 8.00: Navoped časa; poročila v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Lahka glasba. 13-00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega _poveljstva Oboroženih sil v slovenščini. 13.20: Lahka glasba od včeraj in danes. Orkester vodi dirigent Pctralia. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert radijskega orkestra. vodi d:rigent D. M. Sijanec. Pisana glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 17.10: Pet minut gospoda X. 17.15: Koncert sopra-nistke Irmtraut Reisinger. _ 17.30: Koncert pianistke Enrike Cavallo. 17.55: Gospodinjsko predavanje v slovenščini 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Lahka glasba 20.00: Na,po ved časa; poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Lirična nrireditev družbe EIAR: Puccini: Tosca. V cdrrorlh: predavanje v slovenščin'. zanimivosti v slovenščini. P. konvan or/.ri: poročila v italijanščini.
n	■■ ■■ g* V
Boncssa noc
Skrivnostno tih božični je večer, odprle zvezde zlato so oko, pobožno v duši je občutje, molitev dviga v sveto se nebo.
Poljana spi, o mladi vesni sanja, uspavanko potoček žubori, ljubezen hodi v koče in palače in srce išče k srcu si poti.
Mara Tavčarjeva
S FORT
Klubski tunur z
Kateri so najboljši table-tenisti v vrstah Hermesa?
Kakor srno že opozorili pred dvema dne-vorriiL, bo športna sekcija Hermesova izkoristila božične termine, in sicer soboto 26. t. m. in nedeljo 27. t. m., za cdigranje svojega klubskega prvenstva v tabletenisu.
Klubovi igralci bodo . za to tekmovanje razdeljeni v štiri ločene skupine, od katerih bodo v kategoriji A zbrani vsi najboljši in zato bo tudi darilo za zmagovalca izmed njih najlepše, in sicer srebrn pokal, darilo tov. Eberle. Imena Bogataj, Poženel, Strojnik Roman, Milanovič, Dular in druga jamčijo za napet potek glavnih srečanj.
Med dekleti, ki bedo poleg moških v kategoriji B in juniorjev, tvorile četrto ločeno skupino udeležencev, pripisujejo največ nad na zmago gdč. Bricljevi, seveda pa bodo tudi ostale marljivo posegle v borbo.
Turnir se začne v soboto ob 14. in nadaljuje v nedeljo ob 8. zjutraj. Razpored iger je sestavljen tako, da bodo drugi dan okrog 10. na vrsti finali iz kategorije A, ki bodo seveda najbolj privlačni del sporeda. Prizorišče je spet dvorana Hermesa v hotelu Miklič. Vstopnina 1 liro.
s * s
Športna sekcija Hermes opozarja svojce bivših Hermesovih aktivnih članov in funkcionarjev, ki so odsotni, da najkasneje
do 30. t- m. predlože tajništvu kluba (uprava kina Sloga, vse osebne polatke o njih z navedbo kraja njihovega sedanjega bivališča. Zadeva je Izredne važnosti! Pohitite s predložitvijo podatkov!
Matld od nedelje
Zadnjo nedeljo so bili športniki živahni kakor sicer, toda kljub temu se zdi, da jim je letošnje izredno vreme le nekoliko prekrižalo običajne predbožične načrte. Vsi sporedi so bili razumljivo prikrojeni za zimo in sneg, vladalo pa je prav za prav to zadnjo nedeljo izrazito nogometno vreme, ki ga pač v zadnjem hipu niso znali in tudi mogli niso izkoristiti.
Tako je bila vsa Štajerska in Gorenjska brez dogodka na zelenem polju. Rapidovci iz Maribora bi bili morali gostovati v Gradcu, toda prireditev ni bila izvedljiva, ker so domačinom, znani enajstorici gra-škega Sturma, za kazen prepovedali uporabo lastnega terena. Mariborski dnevnik objavlja po zadnji nedelji — ker pač dogodkov nima kje vzeti — pregledno tabelo o jesenskih uspehih spodnještajerskih klubov, ki so bili uvrščeni v tako imenovano domačo prvenstveno skupino, kjer sodelujejo razen Rapida, Železničarjev in Celjanov vsi starejši klubi z one Strani. Med vsemi so se najbolj postavili Trboveljčani, ki zavzemajo po jesenskem delu tekmovanja neoporečno prvo mesto brez partnerja pred poštarji iz Maribora in enajstorico Westena iz Celja. Na naslednjih mestih so potem Ptujčani, Zagorjani, Hrastničani ter
še dve moštvi iz Mprenberga ta
ske Bistrice.
Na Madžarskem so zdaj na vrsti tekme za madžarski pokaL Zadnjo nedeljo je poskrbel za senzacijo Ujpest, ki je po žilavi borbi izločil iz tekmovanja letos izredno dobro enajstorico Velikega Varadina s 3:2. Tudi stari Ferencvaros se je to pot uveljavil s tesno zmago 1:0 nad Gammo, ono ekipo, ki je prav zdaj na tem, da bo odšla svoje znanje pokazat v Turčijo.
Iz Novega mesta
n_ Razpored zgradarine. Razpored
zgradarine, pridobnine in davka na poslovni promet za leto 1942. je razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri davčni upravi. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe.
n— Plemenit dar. Novomeška poslovalnica Namestitvenega urada (borza dela) je darovala 43 siromašnim družinam za bo-žičnico po 100 lir. Za plemenito darilo se obdarovane družine zahvaljujejo z željo, da bi bilo še več takih posnemalcev.
n— Življenje in smrt. V mesecu novembru je bilo v Novem mestu rojenih 32 otrok, od tega 17 fantov, dva para dvojčkov in 5 mrtvorojenih. Poročili so se: Zontar Ivan, uradnik in Marija Majnik, zasebnica. Antončič Josip, gradbeni tehnik in Tratar Milka, ter Matoh Ivan in Gašper Frančiška. — Umrli pa so: Strk Jože iz Skocijana, Vidmar Marija iz Smi-hela, Lužar Ana iz Mirne peči, Conta Jože iz Št. Jerneja. Erlah Neža iz Smihela, Markelj Pavel iz Skocijana. Tisovec Marija iz Vavte vasi, Meserko Stanislava iz Mirne, Ogulin Ivanka iz Semiča. Struna Alojzij iz Potov Vrha in Bohte Anton iz Dol. Lakonce.
n— Številne nesreče. Na Studencu pri St. Vidu je podiral v bližnjem gozdu drevje 211etni drvar Tratnik Alojz. Nenadoma pa ga je pokopala pod seboj krošnja debele bukve ter mu zlomila prsni koš in desno roko. V Grubljah je domači konj s takšno silo brcnil 231etnega hlapca Janeza Vučiloviča v prsa, da mu je zlomil šest reber in prizadejal težke notranje poškodbe. V Dol. Prekopah je pri nošenju vode iz bližnjega studenca padla 431etna žena posestnika Amalija Tvrdoglavec in si zlomila desno roko. Na Brezovici pri St. Jerneju je padel pri pokrivanju strehe 37-letni kočar Alojz Mahkovec tako nesrečno s strehe, da si je pri padcu zlomil obe nogi. V Hrastju je padel pri igranju 51etni sin posestnika Anton Drniš in si zlomil levo roko.
cmmnnminnmnnin
D	R
□ VESELE PRAZNIKE IN SREČNO g
□
□ □ □ □ □ □ □
Hotimirova 13 g
□
□
NOVO LETO ŽELI
FRANC UBEK
trgovina z mešanim blagom
LJUBLJANA
□	_ LJ
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□nD^ai
Mažje k®že
in zajčje, samo velike in zimske — kupuje krznarstvo
L. ROT, Ljubljana, Mestni trg 5
Josip K. Ceferin:
StsSka in
Pred božičnimi prazniki je bilo.
Gospa Planinškova je snela »gospodinjsko« mrežo s klina in rekla hčerki, štiriletni deklici:
»Po živila pojdem na trg. Pridna bodi, kmalu se vrnem!«
Štefka je plosknila z rokami.
Kakor kozliček je poskočila, da so za-vihrali njeni lepi zlatorumeni kodri.
»Felco bom peljala v tolo!« je vzkliknila. »Pelca je boga... nit ne zna.«
»No, jo pa pelji,« se je nasmehnila mati.
Kaj bi počela Štefka, ko bi ne imela »Pelce«, svoje preljube prijateljice!
Nikdar ne joka.
Nikdar ne toži, da je lačn aali zaspana.
Nikdar ne napravi nobene grdobije.
Največja vrednota je pa ta, da si ne razbije glave in ne polomi udov, pa naj jo razigrana Štefka trešči v zid ali pa zabriše po tleh.
Je pač soliden domač izdelek, napravljen iz starih trpežnih krp!
Mati-vdova slabo plačanega uradnika ne more otroku kupovati dragih igrač.
Kadar Štefka svojo pnučko na vozičku pelja v šolo, ki ji je tesni prostor odmerjen v kotu za omaro, takrat mati nima bojazni, da bi se njeni miljenki kaj žalega zgodilo.
Preveč je zaposlena s poučevanjem, da bi mogla kaj slabega in nevarnega pod-
vzeti.
Takrat je samo učiteljica, ki vestno izpolnjuje svojo dolžnost v zavesti, da ima opravka z najhvaležnejšo učenko, ki kakor pribita sedi v klopi, samo gleda in posluša.
Petje je danes na urniku.
»Na planintah pa toncice tije... na planintah lutno je!«
Tanek, prijeten glas ima Štefka.
Vse predmestje ga občuduje.
»Štefka bo nekoč še sloveča operna pevka,« je oni dan prerokoval gospod Avbelj.
»Zoperna, hočete reči,« je popravila mati.
Smehljajoči se njen obraz je pa razodeval, da ji je všeč hvala.
Ko je Štefka pričela z drugo kitico:
»Na planintah pa tajtki tatlajo,« je potrkalo na duri.
Dolga in suha, slabo oblečena ženska je prestopila prag.
»Mame ni doma!«
Beračica se ni dala kar tako na kratko odkrižati.
»Počeni!a je k Štefki in jo pobožala po rdečih licih.
»Imej usmiljenje, angelček moj, in poišči kak dar za ubogo cigansko siroto!
Božičku posodiš, ako obdaruješ siromaka!«
»Božičku posodiš ... »2e večkrat jf Štefka iz ust svoje matere slišala te besede.
Vedela je. da se beraču mora dati novec.
Ali kje naj ga vzame?
Okrogli hranilček je prazen :
Izpraznila ga je starejša sestra, ko je potrebovala denar za šolske potrebščine.
Tujki so se zaiskrile temne oči, da se jih je otrok kar ustrašil.
»Poglej v predalček, kjer mama hrani denar!« je velela.
Tedaj je pa kakor blisk prešinila mlade možgane misel iz spomina na lepo pisano škatljico, ki jo je že nekatere krati videla v materini skrinji.
Tisti bleščeči rumeni novec — mati mu pravi: tetin — ki leži na beli, mehki po-
steljci, bi pa res lahko posodila Božičku... •
Ko se je mati vrnila, ji je Štefka ža-rečih oči in lic pridirjala nasproti.
»Mama, mama, tetin sem potodila Bodit-ku!«
»Kaj si posodila?«
»Tetin.«
Strahovito se je razburila gospa Planinškova, ko je zvedela vse podrobnosti.
»Nesrečni otrok, kaj si storil! Cekin... moj dragoceni spomin na mojo birmo, na mojo mladost, si mi zapravil!«
Štefka je skrivila ustnice.
»Boditku...«
»Čakaj, jaz ti bom dala Božičku!«
Tresoča se od jeze je iztegnila desnico in potegnila miklavževko iznad vrat:
»Da si boš zapomnila, kdaj si stikala po mojih rečeh!
»Mama,« je planila Štefka v jok. »Saj ne bom vet!«
V upanju, da jo bo petje rešilo, je za-pela:
»Na planintah pa tontite tije...«
Cim hujši so bili udarci, tem glasnejša je bila pesem, ki je med obupnim jokom
že zvenela kakor krik ranjene živali.
*
Zdaj Štefka ne prepeva več.
Tudi s punčko se več ne igra.
Neka čudna, doslej neznana tesnoba ji stiska • mlado srce.
Približno tako občutje je imela pred meseci, ko se je bila igrala s Tumfko, prelepo belo mačico.
Prijazno ji je pogladila mehki kožušček in hotela dahniti vanj svojo toplo sapo. da bi mačice ne zeblo, pa jo je, nehvaležnica, do krvi prasnila po licih.
Takrat je bila tudi tako žalostna kakor je zdaj.
Vsi znanci so opazili, kako se je deklica izpremenila.
»Kaj je Štefki, da je tako resna?« izpra-šujejo. »Mar je bolna?«
Mati molči.
Sramuje se svoje prenagle jeze.
Ve, da otrok trpi.
Ali še huje je materino trpljenje:
Koder hodi, gredo za njo Štefkini očitajoči pogledi.
Zdi se ji, da tožijo njene lepe svetlo-modrg oči:
»Božičku sem posodila cekin... in tebi zapela najlepšo pesem... pa si me tepla!
Kako ste grdi, vi ljudje!«
Mali oglasi
Kdor lS4e službo plača n vsako besedo L —JO. m dr*. tn prov. takso —M, m dajan]« naslova
ali Slfro L 2.—. Najmanj« Iznos za te oglase Je L T/—. — Za Senltve ln dopisovanja Je plačati ea vsako besedo L 1.—, za vse druge oglase L —.60 aa besedo, ea dr*. In prov. takso L —.80. ea dajanje naslova ali ilfro L 3.—: Najmanj a iznos w» te oglase Je L 10.—
I Lir «HHL
Dostavljača
mlajšega, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uren 12«.	18076-1
Deklica
v pomoč gospodinjstvu in »buffeta«, dobi službo takoj. Debevc, Čopova št. 10.
180^5-1
Mehanike
kleparie, ključavničarje, takoj sprejmemo. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.
18009-1
Mesarskega
pomočnika
sprejmem. Trnovska ulica 27, Trnovo.	18068-1
Gospodinjo
samostojno, čisto, dobro kuharico, za čez dan sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »2 osebi«.
18066-1
imovit gospod
starejši, ugodno sprejme verzirano. samostoino, družabno, dobrosrčno mlaišo osebo čednega nastopa kot gospodinjo ali pa gre k taki na udobno stanovanje in hrano. Vsestransko izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drugi dom«. 17575-1
Gospod, pomočnico
zmožno vseh hišnih del. ki ima rada otroke, spreimemo na ugodno mesto z januarjem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17934-1

Fotografskega
vajenca (vajenko) sprejme »Omnia«-foto, Wolfova 6.
17946-44
Modist. učenko
spreimem takoi. Salon »Jul-či Klopčič«, Resi jeva c. 8. » 18080-1
Tiskar, vajenca
z malo maturo, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tiskarna«. 17992-1 —-T-
Italijanščino,
nemščino, francoščino, angleščino poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska ul. 11, priti.. Informacije dopoldne.
18081-4
Dijaki(-nje)
dobe dnevno instrukcijo in pouk iz jezikov za odrasle in otroke. Cene po dogovoru. Sprejme se tudi gospodična na hrano. Poizve se Volfova ul 4-II. 18054-4
Krojne tečaje
in damske kroje po meri nudi modni salon Rozman Pavlina, lastnica zaseb. uč. zav. odobr. od Vis. Komis. št. 3755-2-42 v Rožni dolini, cesta X-l, vila Marja (v bližini restav. Katrica).
17638-4

PREMOG
DEVA I. Pogačnik
LJUBLJANA
Bohoričeva ulica 5 Telefon 20-5?
Električni aparat
za otajevanje zamrznienih vodovodov, prodam. Dipl. teh. Poljšak Tone, Ljubljana, Frankopanska 21.
1S084-6
Uro ,
orig. »Schafhausen, prodam. Poizve se pri Fototehnika, Bleiweiseva 15. 18083-6
Drva in premog
prihranite (50'/«) ako si naročite Merkur predpečico za Vašo lončeno peč. Več 100 že v uporabi. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.
18015-6
Večje število
vkuh: '-.ih kozarcev naprodaj v Javnih skladiščih.
18037-6
Preproge
dva perziiaua in več bosan skih preprog po ugodni ceni prodam. Vprašati v gostilni sv. Petra c. 25. 18047-6
Elektr. reflektor
za fotografe, prodam. Ogled pri tvrdk i A. Goreč, poleg Nebotičnika.	18025-6
Brivci!
Prodam 2 brivska stola in aparat za trajno. Naslov v vseh posl. Jutra. 17989-6
Prodam
dijaško pisalno mizo, goj-zerje št. 42 in koncertne citre. Ciril Metodova ul. 69a-III, desno, Bežigrad.
17997-6
Štedilnike in peči
različne velikosti, več komadov se razproda po zelo ugodni ceni. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6. 18013-6
Prodam novo žimo
večjo koleno, po nizki ceni. Ponudbe pod »Nova žima« na ogl. odd. Jutra.	17711-6
Krasen servis
jedilni iz najfinejšega porcelana za 12 oseb, ugodno prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Priložnost«.
18065-6
Črno lisico - boo
lepo, veliko, prodam. Ogleda se lahko med 12. in 14. uro. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 17970-6
Zimski plašč
za lOletno deklico prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	17965-6
Otroški voziček
globok, lep, dobro ohranjen, prodam. Ing. Pjetner, Gledališka ul. 4. 17994-6
»Hammonia«
parketno čistilo je prispelo — poskusite. Je odlična tekočina, čisti lepo. temeljito hitro in počeni. HAMMONIA čisti parkete. pohištvo, lino-leum. gumi folge. umetna in kamenita tla. — Glavna zaloga »PETRO-NAFTA«, — Ljubljana. Bleivveisova cesta 35a.
J-17SbM 6
Maserka
gre na dom ali po dogovoru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nega lica«.
17955-3
V Novem mestu
ali okolici išče zaposlenja ženska pisarniška moč, iz-vežbana kot samostojna knjigovodkinja, korespon-dentka in blagajničarka. — Obvlada nemščino in italijanščino. Veselje ima do trgovine in postrežbe strank. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izvežbana 16«.
17945-2
Službo išče
diplomirana otroška sestra negovalka k dojenčku ali večjemu otroku takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiva«.
17986-2
Uradnica
zmožna knjigovodstva in sestave bilance, korespondence, stenografije, strojepisja, slovenskega in nemškega ter deloma italijanskega jezika z večletno prakso išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna moč«.	18005-2
Učiteljica
s perfektnim znaniem nemščine in deloma italijanščine išče zaposlitve, nairaje kot vzgojiteljica. Poučuje tudi klavir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna 202«.	17998-2
Pavel Jemc
bivši pismonoša. želi stopiti za služitelja. Naslov: Del. Dom. soba 24, Viktor Ema nuela 42.	18037-2
Absolventka
drž. trg. šole, išče službe kot blagajničarka ali v pisarni s 1. jan. Obvlada nekoliko italijanščine m nemščine. Besne ponudbe pod šifro »Vestna* na ogl. odd. Jutra.
17869-2
Bilance
sestavlja, kniigovodstvo kontrolira in vodi strokovnjak z mnogoletno prakso. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kniigovodstvo«.
17589-2
Zadnja dva letnika
lista: Jugoslovenski gvož-djar kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Knjige«.	17943-8
Valvasor
»Ehre des Herzogtums Krain«, kupim. Ponudbe s navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Kompletno«.
18050-8
Ljublj. Zvon
posamezne mesečnike, letnike ali partije 1881—1901, 1911, 1916. kupim ali zamenjam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zvon«.
17767-8
Kupim
dežni plašč za moško osebo. 179 cm, in čevlje št. 44,' vse samo, če prvovrstno. Prodam pisalni stroj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Čedno«. 17971-7
Otroški voziček
globok, dobro ohranjen, kupim takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro ohranjen«.
17949-7
Gramofonske plošče
dobro ohranjene ali pa v neuporabnem stanju kupuje in plača najvišje dnevne cene »Everest«, Prešernova ulica 44.	J-212-M-7
Nov motor
izvrstne znamke, prodamo za 5800 lir. Bicikelj ali pisalni stroj vzamemo v račun. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.	18010-10
Motorno kolo
kupim takoj, močnejši in novejši športni model. — Jemc Vinko, Tavčarjeva 3, I. nadstr., levo. 17964-10
Pohištvo
Barok jedilnico
krasno, prodam. Stiška ul. l-II, desno.	18077-12
Knjige
Vse vrste ant'kvarnlb
knjig, revij in časopisov kakor tudi separatnih idtlsov Kupuje knjtgar-n Iar>P7 Doižan v Llub-Ijanl. Strltarleva 6 Telefon 44-24 J-134-M
Steklenice
Za novo gostilno potrebujem večio količino steklenic, kozarcev in porcelana. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepe steklenice«.
17982-7
Fotoaparat,
knjižno omaro, dalinogled, starinske novce in knjige kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljublja-na«.	18019-7
BicikI gume,
bicikle, motorna kolesa in stare avtomobile, plačamo dobro. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.	18014-7
Čajni servis
lep, kupim. Naslov v vseh posl. Jutra-
17951-7
Fotoaparate
pybor ter razne druge predmete kupujemo in sprejemamo v komisijsko prodajo. Fototehnika, Bleiweisova 15.
18061-7
Mreže
za postelie vseh velikosti dobite najceneje Komenske-ga ul. 34. Izdelovanje posteljnih žičnih vložkov.
18002-12
Samsko sobo,
zelo lepo, malo rabljena, kompletna, prodam za 3300 lir. Šušteršič, delavnica za triciklje, Bleiweisova 13 (Fi-govec, levo dvorišče).
18012-12
D K V A PREMOG G O M B A C
Gledališka 14
Jedilnico
novo — temno polirano (komb. kredenca, miza, _ 4 stoli), prodam za 5000 lir. »Oprava«, Mestni trg 17, prehod.	18074-12
Prodam
lepo jedilno omaro, 3-delno mizo, 6 lepih usnjenih stolov in ni sta vek za cvetlice, vse masivno iz hrastovega lesa, črno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18333-12
Kupimo bicikle,
bickl gume. motorna kolesa in gume za motorna kolesa. Plačamo dobro. Gasogeno Merkur, Puharjeva 6.
18011-11
Drva
25 kub. metrov lepih bukovih cepanic spomladanske sečnje prodam franko postaja brez uvoznega dovoljenja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa drva«.	17983-15
obmzm
Kupim
rabljeno srednjeveliko zimsko moško obleko. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ivan«. 18056-13
Moški kožuh
eleganten, oppossum ovratnik, prodam. Krznarstvo Bizjak, Kongresni trg.
18031-13
Trenchcoat plašč
kakor nov, prodam. Naslov v vseh posl. Jutra.
18021-13
Kapital
Vse denarne in trgovske posle
izvršim nitro ln točno Obrnite se na:
RUDOLF ZORE
Gledališka ul 12 Telelon 38-10.
□□□□□□□□□□□□□t
Družabnika(-ico)
išče malo, zelo zaposleno industrijsko podjetje z 60 do 80.000. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mes. zaslužek 5000 lir. 18016-16
Družabnika
ali financeria iščemo za zelo za rentabilno podietie. Izčrpne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ca. 50.000 lir«.
18075-16
Proda se:
novograiena enonadštropna štiristanovanjska hiša z de lavnicami in 1600 kv. m vrta v Stožicah za 220.000 lir. Elektrika, vodovod, telefon, Hipoteka 100.000 lir, od katere polovica brezobrestno za eno leto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Potrebnih 120.000 lir«.
18073-20
Kupim
hiŠo-vilo ali več parcel, pa tudi večje zemljišče. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod* »Gotovina pripravljena«.	18042-20
Prodam
dvonadstropno hišo-vilo, pred dvemi leti zidano, komfortna stanovanja, za 630.000 lir. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Krasna stavba«.	18040-20
Prodam
zemljišče in dve lepi parceli po ugodni ceni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Direkten kupec«. 18041-20
Zemljišče
za industrijo, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nujno kupim«.
18043-20
Parcelo
v Šiški, Bežigradu, Mirju ali tudi drugje, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«. 18044-20
Naprodaj:
enonadštropna hiša s skladiščem v bližini kolodvora, enonadštropna hiša za Be žigradom. Parcele v centru, v bližini centra in na periferiji. Pojasnila: Zajec Andrej, realitetna pisarna. Tavčarjeva ul. 10. 18062-20
Hišo
dvo- ali trinadstropno. kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Industrijalec«.
18060-20
Parcelo
za Bežigradom, v Šiški ali na Mirlu, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljančan«. 18059-20
Parcelo
z« trinadstropnico v bližini cerkve sv. Jožefa in na periferiji za enonadstropnico, prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepa lega«.
18058-20
dobi. kdor preskrbi domačinu trisobno komfortno stanovanje. po možnosti v centru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lir 2000«.
17976-21a
2—3 sobno
stanovanje
s pritiklinami. najraje v Šiški ali za Bežigradom, s 1. jan., iščem. Naslov v vseh posl. Jutra.	18079-2 la
3000 lir nagrade
plačam onemu, ki mi preskrbi stanovanje z 2—3 sobami. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Novo leto«.
18036-21 a
Knjrfna
v. dobrem stanju strm a vlaganje žice (Ziken berdd stroj), stroj za obrobe, zavijanje in svitanje pločevine (Vercinigte Abkant-, Falz-, Umschlagrund- una Ulstmaschine). Ekscenter stiskalnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
19741-2$
Dvo- ali enosobno stanovanje
ali eno prazno in eno opremljeno sobo iščem za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam tri mesece naprej«.
18064-21a
2-sohno stanovanje
konfortno, za dve osebi, iščem. Plačam večletno na-laprej. Ponudbe odd. Jutra pod 18070-21a
jemnino na na ogl. »Stanovanje«.
Opremljeno sobo
lepo, z uporabo kopalnice oddam solidni osebi s 1. januarjem ali pozneje. Naslov v vseh posl. Jutra.
18085-23
Sobo
blizu remize z dvema ali tremi posteljami, s posebnim vhodom, z event. souporabo kuhinje, oddam. Vidovdanska cesta 165-1.
18023-23
Dve dami
se sprejmeta kot sostanovalki, z lastnim posteljnim perilom imata prednost. Naslov v vseh posl. Jutra.
18003-23
Mlajši uradnik
išče opremljeno, prijazno sobo. Ponudbe na ogl. odd lutra pod »Kopalnica«. 1 180^2-
/
18032-23a
Proda se:
večja stavbna parcela za vilo v bližini centra po ugodni ceni. Poizve se Atelje »Moda«, Pražakova 15-1.
18071-20
Proda se:
stavbna parcela 2000 kv. m za večjo vilo na lepem sončnem kraiu Ljubljane. Elektrika, vodovod, plin, kanalizacija, telefon na mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »350.000 lir«.
18072-20
Trgovsko hišo
na prometnem kraju, eno-, dvo- ali trinadstropno, po možnosti v centru kupim takoj. Plačam v gotovini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prometna lepa stavba«.
17572-20
Stavbna parcela
v izmeri 1209 m2, naprodaj ob Tržaški cesti, 5 minut od končne tramvajske postaje. Poizvedbe pri dr. Vr-tačniku. Trdinova 7.
17491-20
Kam pa, kam?
Za božične praznike
se nudijo fine domače krvavice, ter točijo izborna vina v gostilni pri Panju, Ljubljana, Vegova ul. 10.
18004-18
Mlekarna
zelo dobro vpeljana na n»j-prometneišem križišču se ugodno proda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takojšen prevzem 14000«.
18022-19
Foto trgovina
— galanterija — atelje, prvovrstno se proda. Ponudbe ogl. odd. Jutra pod
»60.000«.
18063-19
V najem
Zobni atelje
takoj oddam v naiem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »12—88«. 18029-17
tanovanje
Enosob. stanovanje
lepo (kabinet, kopalnica, vrt) zamenjam za dvo- ali trisobno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoi ali pozneje«.	17953-21
Prodam
dvosobno konfortno stanovanje s kabinetom. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prodam«. 18082-21
1-sobno stanovanje
veliko, zamenjam za prav tako veliko dvosobno, ali dvosobno s kabinetom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stanovanje 100«.
18076-21
Zamenjam
garsonjero v strogem centru za dvosobno stanovanje s kopalnico. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17961-21«
Lepo prazno sobo
v centru, a souporabo ku hinje, oddam varčni gospei vdovi ali ločenki brez otrok, ki bi obenem gospodinjila dvem osebam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Prijeten dom — takoj«. '	18035-23a
Elektromotor
do 7 ks. in 10—15 ks., 380 volt., 50 period, 720 do 950 obratov, nov ali rabljen v dobrem stanju kupimo. Golob Sl Ko., tovarna kem. izdelkov, Ljub-liana-Vič, Tržaška c. št. 40.
18001-29
Stroj
za izdelavo cementna, strešne opeke, kupim. — Ponudbe na podr. Jutra v Novem mestu pod značko »Stroj«. 17944-2»
Kovinsko stružnico
kupim, novo ali dobro ohranjeno. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj kupim«. 17866 29
Pozivam gospoda,
ki mi je v pisarni ali predsobi v ponedeljek med 13. in 14. uro pomotoma vzel nalivno pero, da ga v 24 urah vrne, sicer ga bom policijsko zasledoval. Gustav Levičar, Medvedova 14.
17980-29
Izgubil sem
nalivno pero znamke »He-lios« in patentni svinčnik z graviranim imenom »Pod-reberšek Jakob«. Poštenega najditelja naprošam, da mi ga vrne proti nagradi v trgovino Soklič, Breg 20, ali v gostilno Mrak.
17978 28
Pisarno
sestoječo iz ene ali dveh sob, iščem s 1. januarjem v centru mesta. — Ponudbe pod »Pisarna« na ogl. odd. Jutra.
17947-23a
Gospodična
ves dan odsotna, išče lepo opremljeno sobo s souporabo kopalnice v središču mesta. Ponudbe pod »Lastno perilo« na ogl. odd. Jutra.
17724 23a
Trgovka
40 let stara, želi v svrho omožitve poznanstva z resnim gospodom. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Novo življenje«.
17942-25
Kateri situirani
gospod
bi poročil mlado, pošteno dekle brez premoženja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošteno dekle«.
18086-25
Klav. harmoniko
skoraj novo, s 120 basi, poceni prodam. — Homan Niko, Sv. Petra cesta 81, dvorišče.	17972-26
Diaton. harmoniko
in rabljen šivalni stroj kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ohranjeno«.
17968-26
Empir harfo
krasno, prodam. Stiška ul. l-II, desno.	18078-26
Pianino
iščem v najem. Ponudbe z navedbo najemnine na ogl. odd. Jutra pod »Pianino«.
17990-26
Harmonike
vseh vrst, nove in rabljene, kupite, prodaste ali zamenjate pri »Prometu« nasproti križanske cerkve.
17888-26
Koncertni klavir
izvrsten (2 m), z angleško mehaniko, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
18053-26
Kozo
sanske pasme, brejo, prodam. Korunova ulica 7, Trnovo.	18069-27
Kozo
sanske pasme, dobro mlekarico. kupim. Trnovska ul. 27, Trnovo.	18067-27
&mm
V italijanščino
in nemščino prevaja vloge, prošnje, listine, zapriseženi sodni tolmač Pintar, Cigale-tova ul. 1 (poleg sodišča).
17674-30
Damsko garderobo
prvovrstno izdelujem in popravljam. Cene zmerne. — Vajenko sprejmem. Damski krojačica, Gregorčičeva ul. 12-11., levo.	17958-30
Za tvrdko
Franc Heuffel
se sprejemajo vsa pečarska dela pri blagajničarki gostilne (Figovec). Prosim, poslužujte se tega naslova.
17627-30
Po nizki ceni
pridem drva žagat na dom. Poizv« se Tržaška c. 16.
18049 30
Polhove
in vs« druge kože od divjačine kupujem po zelo visoki ceni, ker lmarn dobre zveze z inozemskimi trgovci. — Zdravič, trgovina, LJubljana. Stari trg 30.	17646 30
Cenj. odjemalcem
sporočam, da sem preselil svojo trgovino <z Frančiškanske v Gale-tovo ulico 4. Postala cestne železnice pri »Stari Boli« v Sški. Priporoča se trgovina strojev Dovžan Ivan.
174 M-J-30
Krzno!
Damski tn otroški plašči, krzno za obšive in žepe, muli. ovratn ki itd Dri L. R o t. krznarstvo. — LJubljana. Mestni tre 5 J-188 M 20
Filatelisti, pozor!
Poizkusite ln uverlll se boste, da najugodneje vnovčite ali kupite znam ke vseh držav kakor tuai t-JOL« albume ln vse fi-latelistične potrebščine v Knjigarni Janez Dolžan v Ljubljani, Stritarjeva ul. 6. Tel. 44-24.
J-135-M
Vreče
kupite in prochste pri Pod-bevšek Filip, Ljubljana VII, Obirska 4.	17737-37
Nov naslov: Frančiškanska ul. 3.
IT*«.'
2 9 51
1000 lir nagrade
dam tistemu, ki mi preskrbi eno-, dvo- ali trisobno stanovanje. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Ja- [ ča najvišje cene Everest, nuar 43«.	17987-2 la I Prešernova 44. 211-N-J-29
Kupim
dobro ohranjen šivalni stroj, pogrezljiv Singer, z okroglim čolničkom, ne central-bombin. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačam takoj«.	17650-29
Pisalni stroj
▼ dobrem stan ali v ne uporabnem. lafct.o tudi.ciri lica, stalno kuprre in pla-
Frančiškanska 10
V it.lijanščiro
prevaja
:-«r.5t dopis«- rrm vjse .n 'ebciske stroke Tehnična pisarni. Cesta 29. oktobra J-OTO-M-3?
Drobile zanimivosti
Severni Jeleni umirajo od gladu. V
mnogih krajih Laponske je nastopil Cez noč tako oster mraz, da je sneg prevlečen z debelo ledeno skorjo. Tropi severnih jelenov zaradi tega ne dobijo več hrane m umirajo v množicah. Ljudstvo je prosilo pristojna oblastva za pomoč in ta so dala na razpolago tovorne avtomobile, s katerimi bodo severne jelene in njih pastirje prepeljali proti jugu.
Nov potres v Turčiji. Iz Ankare poročajo, da je obiskal Anatolijo nov hud potres, ki je poškodoval mesta Ordu, Šivaš, Kastamuni, Bafra, Tokat, Fatsa in Kajsari. Mesto Erba je v razvalinah. Po dosedanjih podatkih je zahteval potres 600 mrtvih, novejše ugotovitve pravijo celo, da jih je 1300. V zadnjih treh letih je bilo zaradi potresa na turškem ozemlju 40.000 človeških žrtev.
Velik požar v Salamanki. V Salaman-ki je požar uničil poslopje ondotne zveze katoliških agrarcev. Zgoreli sta dve veliki hiši. Človeških žrtev ni bilo, gmotna škoda pa je ogromna.
Milijoni v skrinjicah za dragulje. V znanem pariškem hotelu Drouot so doživeli senzacionalen teden, kakršnih ni bilo niti pred vojno. Začel se je z dražbanjem bisernega koljeja za ogromno vsoto 4 in pol milijona frankov. Nekaj dni pozneje so dražili zbirko lepotičja, kjer je neka ovratnica z 98 briljanti dosegla bajno ceno 4.800.000 frankov, briljantni prstan pa je bil prodan za 1,100.000 frankov. Za zaključek tedna je napetost dosegla višek z draženjem dr. Viaujeve zbirke umetnin modernih slikarjev. Neka Cezanneova pokrajina je bila prodana za fantastično ceno 5 in pol milijona frankov. Mnoge slike ln risbe Corota in Degasa pa so prekoračile milijonsko in dvomilijonsko vrednost
nnr
I I I I II I I I I I I l II« ■ min i rmn
□	Drogerlja ,9SPORT" g
□	LJUBLJANA Stritarjeva ulica 6 □
□	želi cenj. odjemalcem vesele božične □
praznike in srečno novo leto O
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
Tvrdka DHA€0 SCKWAB
♦ ♦
:
!
LJUBLJANA
Ulica 3. maja 7
□□GL-
IV AN ZELEZNIKAR	□
manufakturna trgovina	□
LJUBLJANA	Marijin trg 3 §
^□□□□□tX3DaULXlJUUUUUIJDDLXiaDa
nmr
□ □ □ □ □ □ □ □ □
P
innmnnannnmnatnnnnDnmra
VESELE PRAZNIKE IN SREČNO §
NOVO LETO ZELI CENJENIM ODJEMALCEM
R. BAZNOŽNIK
UVOZ STROJEV LUBIANA	PRAŽAKOVA 8/1
□□□□mnnnLimuuunnmnnonnonnni
□
□ □
Lj □
□ □ □
[□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CEDI
IVANKA in PETER GERŽINIČ
želita VESELE PRAZNIKE in
SREČNO NOVO LETO svojcem, prijateljem in znancem
U □
□ □ □ □ □ □
ju^juuu^uuLiJiJuuuuuuLjnuummDi
§
□ □ □ □ □ □ □ □
a
Vesele božične praznike ln srečno
novo leto vam žeH
Egidij šušterš*
soboslikarstvo
Stanovanje: Strossmayerjeva ulica 10 □ Delavnica: Breg št. 14 — telef. 31-01 g
rt
Vesele božične praznike in srečno ter zadovoljno novo leto želim vsem □ gostom, prijateljem in znancem. — □ g Istim se še za nadaljnji obisk naj- S —	topleje priporočam
TONE HUČ
gostilna
LJUBLJANA	Vegova ulica 10
□ □ □ □
□ □ □ □ □ □ □
□ □ □
11	D |
SREČEN BOŽIČ
želi vsem cenj. odjemalcem
»MERKUR"
tvornica mila in kemičnih proizvodov LJUBLJANA, Stari trg 17, tel. 39-77 »ANITA« toaletno milo
□
Velika ln visoka iz železobetona zgrajena tovarna in več hektarjev sveta ob prometni cesti tik mesta in blizu železniške postaje. — Več v pisarni odvetnika dr. Karla Kuhelj, Bleiwei-sova cesta št. 6, EL nadstropje.
I
3LAGOSLOVLJENE BOŽIČNE PRAZNIKE | IN SREČNO NOVO LETO ŽELI
ijuBponft.PttsRz
tMIUli illUIIU«jlliii4tiiliiltUt ti lUttlilltttl lil f i i ■ »Hltl^; i i:=. " ■ y""Er5!!Jt
REZKALNE SKOBELNE VRTALNE BRUSILNE POLIRNE
IN DRUGE STROJE
Izbranih konstrukcij — dobavlja iz tukajšnjega skladišča ali tovarn
GUSTAV LEVIČAR - LJUBLJANA, Medvedova 14.
EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST 0
Tvrdka
(Gvei&U
Ljubljana, Prešernova ulica 44
fteH ▼sem svojim cenj. strankam
vesele božične praznike in mnogo sveče v Novem letu 1943
9
Istočasno žeU opozoriti cenjene Interesente na lepa novoletna darila, kakor tudi kasnejše nabavke ter da rt vedno pred nakupom neobvezno ogledajo izložbe z veliko izbiro v poslovnih prostorih PREŠERNOVA ULICA 44.
S
2 u
PISALNI STROJI: SEŠTEVALNI STROJI:
GRAMOFONI IN PLOŠČE:
NALIVNA PERESA:
H
U g
U
s
te
S
u
Znamk« »EVEREST« izdelani iz prvovrstnega matertjala, že poznani kot najboljši zaradi svoje kvalitete ter moderne, elegantne zunanjosti. (Večletna garancija.)
»ALFA EVEREST« sestavljeni na najnovejši osnovi modernih računskih strojev s najpopolnejšo tastaturo. Izredno potrebni za večja podjetja, ker seštevajo in odštevajo hitro in natančno ter Imajo kontrolni trak.
Zaradi nizke cene in vsestranske zmožnosti so ti stroji priporočljivi tudi trgovcem kot register dnevne blagajne.
Velika izbira prvovrstnih gramofonskih aparatov, vseh vrst gramofonskih plošč svetovnih znamk. »Telefunken«, »Odeon« itd. ter velika izbira gramofonskih igel najboljših kvalitet, ki dajo lzboren ton ter vam ne pokvarijo plošč. Pravkar prispela nova pošiljka plošč, pohitite, dokler Se traja zaloga ln izbira.
Od najcenejših za dijake do najdražjih svetovnih znamk »Parker«, »Mont blane«, »Pelikan«, »Zemax«, »Everest« itd. Za vsa pri nas kupljena nalivna peresa jamčimo.
Ogled ln preizkušnja neobvezna. — Cene zmerne!	'
je specialen, najmoderneje urejen laboratorij, strokovna precizna delavnica, ki vam hitro ln zanesljivo dobro ter po najnižji dnevni ceni popravi: pisalne in računske stroje, gramofone, register blagajne, nalivna peresa itd. Za vsa izvršena dela
prevzame jamstvo.
Na zalogi vsi rezervni deli za vsa popravila zgoraj navedenih predmetov vseh znamk.
Za vsa večja popravila zahtevajte v naprej proračun od »EVEREST« servisa.
Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje v prošlem letu vsem našim strankam ter se priporočamo cenjenemu občinstvu in zagotavljamo, da bomo tudi v Novem letu cenjene stranke postregli strokovno in pozorno v polno zadovoljstvo.
»
EVEREST« SERVIS

M
S
Prešernova 44
3
£ EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST EVEREST £
[ S&rirtE.
o o
h.
PREVODI IN VLOGE v italijanščini
PISARNA L. VOLČIČ Knafljeva 13
■uuinmimriiiiiNHi
KRZNO!
Damski in otroški plašči, krzno sa obštve in tepe, mufl, ovratniki Ltd. pri
L. ROT, krznarstvo
Ljubljana, Mestni trg St 5
MMtuMtfiHniiHimma

□
n □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
iJLttJummmLJiJLU
BLAGOSLOVLJEN IN ZADOVOLJEN
BOŽIČ
TER SREČNO IN USPEHA POLNO
NOVO LETO 1943
ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM
& Hi
13 i
□ WOLFOVA ULICA ŠT. 14 — MIKLOŠIČEVA CESTA (NASPROTI UNIONA
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem
Fran Lončar
Strojno ključavničarstvo, avtomatična delavnica, avtomatično brušenje žag LJUBLJANA,	Gosposvetska cesta št. 43
\m Sa 1.

COMPAGN1A ESPORTAZIONE IM-PORTAZIONE SEMENU AGR1-COLE — DRUŽBA ZA IZVOZ IN UVOZ POLJEDELSKIH SEMEN
ČARNA PA J
Orgamsmo economico della jonfederazione Fascista dei Commerclanti per U commercio coll estero delle sementl e bulbl ia destmarsl alla senilna agri-cola. VI fanno parte come so-cie tutte le Ditte Italiane ope-rantl nel ramo alPimportazlone ed all'esportazlone.
Per tnform azioni seri vere:
Gospodarski organ Fašistične korporadje trgovcev za trgovino z Inozemstvom s semeni in gomolji namenjenimi za setev v poljedelstvo. Člani so vse italijanske firme, ki se bavijo s uvozom ln izvozom. Po pojasnila pišite na:
2 ELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 1943
RUDOLF PAJK, LJUBLJANA,
SV. PETRA CESTA 38 — MIKLOŠIČEVA CESTA 12
C. E. I. S. A. — Via Altabella 11 — Bologna
Uspešno oglaševanje le v »Jutru«

P. CL Wodehoas6t
PODJETNI
Hnmoristffen roman
»AhaU je dejal Chimp in globoko zasopel.
»Ali zdaj vidite, kako in kaj?« je tesnobno vprašal lord Tilbury. »Pomislil sem, da bi bilo treba fanta skrbno nadzorovati. Nemara sem se po krivici vznemiril. Nemara da se .ljubezen' kakor jo vi imenujete, ne bo tolikanj razrasla, da bi ga zapeljala v ženitev, a vendar ne bom miren, dokler mu ne spravim v hišo izvrstnega .zasledovalca', ki bo opazoval njegovo početje in mi vsak dan poročal o njem.«
»To zadevo vzamem kar jaz v roke!« je slovesno vzkliknil Chimp.
»Imenitno! In ste mi porok, da porabite v ta namen najboljšega človeka, ki ga imate?«
»Te reči ne zaupam nikomur izmed svojega osebja. Niti Wilbrahamu ali Donahueju ne. Sam se je polotim.«
»Kar preprijazni ste, gospod Adair,« je rekel lord Tilbury, ki se mu je Chimpova vnema na moč prilegala.
»Samo v veselje mi bo,« je Chimp odvrnil.
»Evo, s tem sva pri jedru,« je nadaljeval njegovo lordstvo. »Kaj menite, kako bi se mogli kar najbolj naravno vriniti v to hišo?«
»Nič lažjega. Kot hlapec za hišna dela...«
»Hlapec za hišna dela?«
»V predmestjih je pri hiši zmerom potreba hlapca. Človeka, ki opravlja težja dela in ki ga lahko rabite za vse, kar nanese. Čujte zdaj moj načrt. Rekli bi temu mladeniču, da sem bil nekoč pri vas v službi in da bi mu, ker veste, da sem zdaj brez posla, šteli v osebno uslugo, če bi me mogel porabiti v svoji hiši. Prepričan sem, da vam pojde na limanico. Niti na misel mu ne bo prišlo, da bi se uprl vaši želji...
»Res je,« je odgovoril lord Tilbury. »Res je. A treba bo, da se nekoliko preoblečete,« je nadaljeval in se ozrl po elegantni, čeprav kričeči obleki, ki jo je imel Chimp ta mah na sebi.
»Zastran tega ne skrbite. Za svojo vlogo se bom znal pripraviti.«
»In kakšno ime si boste vzdeli? Pod pravim menda ne mislite nastopiti.«
»V podobnih primerih se zmerom pišem Twist,« je Chimp odkritosrčno priznal.
»Twist, a? Izvrstno. Torej velja. Zglasite se čez kake pol ure pri meni v pisarni.«
»Zanesljivo!«
»Zelo sem vam hvaležen, gospod Adair,« je rekel njegovo lordstvo in vstal.
»Ni za kaj,« je Chimp ljubeznivo odvrnil. »Ni za kaj! O tem nikar ne govoriva. Veselje je docela moje.«
* * *
Ko so ga poklicali v ravnateljevo pisarno, je Sam z nemajhnim samozadovoljstvom čital beležko, ki jo je bil napisal za prihodnjo številko »Home Com-paniona«.
Beležka je bila podpisana od »naše stalne sodelavke, tete Izabele« in je med drugim vsebovala
dragocen nasvet neki »Preplašeni«, stanujoči v Gornjem Sydenl\amu, ki je zadnje čase opažal, da se ji zaročenec čudno ohlaja.
Pravkar je s precejšnjim zadoščenjem (kakor običajno pisci že natisnjenih člankov) premišljeval o čistoči svojega sloga in nepremagljivi doslednosti svojih izvajanj, ko je zazvonil telefon in mu naznanil željo lorda Tilburyja, naj neutegoma pride v njegovo pisarno. Podvizal se je k vrhovnemu poveljniku, a kakor hitro je zaprl vrata za seboj, je opazil v sobi razen njegovega lordstva še možaka z navoščenimi brki in vse prej kot simpatičnim obrazom.
»Hejo, Shotter,« je rekel njegovo lordstvo.
Nastal je molk. Lord Tilbury, ki se je z eno roko opiral na področnik svojega naslanjača, drugo pa je držal v izrezu telovnika, je nalikoval tistim stricem izza dni kraljice Viktorije, kadar so se posadili za fotografa.
Možak si je vihal navoščene brke. Sam je vprašujoče begal z očmi od lorda Tilburyja k tem brkom in nazaj. Zlepa ni pomnil brkov, ki bi mu bili manj všeč od teh.
»Čujte, Shotter,« je nazadnje izpregovoril njegovo lordstvo, »poklical sem vas. da vam predstavim tega vrlega človeka, ki se piše Twist in je bil svoje dni pri meni v službi.«
»Kot hlapec za vsa hišna dela,« se je drznil pripomniti lastnik zoprnih brkov.
»Kot hlapec za vsa hišna dela,« je rekel njegovo lordstvo.
»Nu — in?« je vprašal Sam.
»Ta mah je brezposeln,« je odgovoril lord TU-bury.
Sam je premeril gospoda Twista od glave do nog in v mislih priznal, da so londonski delodajalci možje zdravega razuma.
»Jaz nimam ničesar, kar bi mu lahko ponudil,« je nadaljeval njegovo lordstvo, »pa mi je prišlo n« misel, da bi ga lahko zaposlili vi v svojem novem domu.«
»Jaz?« je osuplo vprašal Sam.
»V posebno uslugo bi vam prištel,« je nadaljeval njegovo lordstvo in pokroviteljsko zamahnil z roko, »če bi hoteli vzeti tega poštenjaka v službo. Razumeli boste, da mi je hudo, ko vidim starega in zvestega služabnika brez zaslužka.«
Chimp Twist se ni bil zmotil v svojem pričakovanju. šlo je za uslugo, ki je Sam ni mogel zlahka odbiti.
»Oh, nu... Če je tako,« je rekel s težkim srcem.
»Izvrstno!« je nadaljeval njegovo lordstvo. »Videli boste, dragi Shotter, da bo znal najti ▼ hiši in na vrtu kup malenkosti, v katerih se bo lahko izkazal koristnega.«
»Lahko bi umival psico,« je ▼ hipnem navdahnjen ju predložil Sam. Amyjine kopeli so bile namreč v vili »Mon Repos« vprašanje življenjskega pomena.
»Točno!« je odvrnil njegovo lordstvo. »Pa tudi drva vam bo cepil in opravljal pota za vas.«
»Nekaj pa takoj povem,« je rekel Sam, ki je a čedalje večjo mržnjo ogledoval novega pomočnika. »Te brke si mora obriti.«