Ameriška Domovi ima ■ m,:, v,-.. 4'^ys v -.-v; -i: ■■ ■t f ^ sjrm Ti i ^ f n AM€R!CAN IN SPIRIT FOREIGN IH LANGUAGE ONLY SLOVGNUN HORNING N€WSPAP€R KO. 28 CLEVELAND 3, O., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 10, 1953 LETO Lin —VOL. UH Novi grobovi Johana Blatnik V soboto je preminula v bolnišnici Johanna Blatnik, rojena Boben, stara 76 let, stanujoča na 1079 E. 64. St. Tukaj zapušča pastorka Josepha ter sestro Mary Fink v Minnesotti. Rojena je bila v vasi Velike Lipje, fara Hinje. Bila je članica dr. Marije Magdalene KSKJ. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 7:45 uri iz Jos. Žele in sinovi pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. v cerkev sv. Vida ob 8:15 uri in riato na Calvarija pokopališče. Angela Legan Po daljši bolezni je preminula na svojem domu na 19103, Chickasaw Ave. Angela Legan, i rojena Zakrajšek, stara 69 let. Tukaj zapušča soproga Johna, doma iz Žužemberka na Dolenjskem, sinove John ml., Frank, Anten, hčere Angela Koss v Hay-vzard, Cal., Mary, Frances Toth, ^ vnukov, sestro Johanna Mandle, brata Mike v Aliquippa, Pa. in več sorodnikov. Rojena je bila v Velikih Laščah na Dolenjskem, kjer je preminula sestra Franca Černič jan. 16. 1953. Tukaj je bivala 46 let in je bila članica Dr. sv. Anne št. 4 SDZ in Pod. št. 25 SŽZ. Pogreb se Vrši v četrtek zjutraj iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. Čias še ni določen. Magdalena Sušek V nedeljo je preminula v Brunswick, Ohio, Mrs. Magdalena Sušek, rejena Feger, stanujoča na 14109 Sylvia Ave. v starosti 74 let. Doma je bila iz Vukovarja, Jugoslavija, odkoder je Prišla v Ameriko pred 47 leti. Tu zapušča 4 sinove, John, ki stanuje v Wiloughby, Frank, Thomas, Anthony, in Katherine Koneschak v Brunswick, sestro Prances Fabry v Sharon, Pa.- in ^ vnukov. Pogreb se bo vršil v sredo popoldne ob 2 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek na 478 E. 152nd St. ter na Highland Park pokopališče. James Golobich V pondeljek zjutraj je umrl v Sunny Acres bolnišnici v War-rensville James Golobich, ki je stanoval na 1014 E. 71. St. V bolnišnici se je nahajal od maja 1950. Doma je bil Iz Medjimur-ja. Zapušča ženo Catherine, roj. Cerkes, pet otrok: Rose Sanuto, dames, John, Marie Bacal in Charles; tri vnuke in enega brala in sestro v Evropi. Pogreb bo v četrtek zjutraj iz Grdinovega T°grebnega zavoda na E. 62. St. čas pogreba bo naznanjen poseje. ------o------ Trije mrtvi v tornadu v Louisiani HAMMOND, La. — V južno Vzhodnem delu države Louisia-lle je divjal silen tornado, v ka-terem so bile ubite tri osebe. — Materialna škoda znaša nad en bilijon dolarjev. i Čudna CIO politika, ki bojkotira lastnega delavskega tajnika Na seji eksekutivnega odbo ra CIO je vladal sentiment, da se popolnoma bojkotira delavski department. WASHINGTON. — CIO voditelji so obvestili predsednika Eisenhowerja, da žele o zadevah, ki se jih tičejo, razpravljati neposredno z Belo hišo, ne pa z delavskim tajnikom Martinom Durkinom. Tozadevno željo sta sporočila pretekli teden predsedniku Ei-senhowerju, ko sta ga obiskala v Beli hiši, Walter Reuther, — predsednik CIO in avtnih delavcev, in David J. McDonald, predsednik CIO jeklarjev. Na seji eksekutivnega odbora , CIO, ki se je vršila pretekli petek in soboto, je vladal močan sentiment, da se popolnoma bojkotira delavski department in da se ne predloži imena nobenega CIO uradnika za delavskega podtajnika. -----o------ ANKARA, Turčija. — Turški predsednik Celal Bayar se je ! pridružil grškemu premierju A. Papagosu, ki priporoča Nobelo-I vo nagrado za bivšega predsed-j nika Trumana. Slovenska pisarna 6116 Glasa Ave., Cleveland, O. Telefon: EX 1-9717 VAJA ZA MAKABEJCE bo danes, v torek ob 7:30 zvečer v Slov. pisarni. Pridite polnoštevilno in točno! — Režiser. Argentinski Peron si želi razmah trgovine s Stalinom MOSKVA. — Ambasador Argentine Leopoldo Bravo je povedal, da je argentinski predsednik Juan D. Peron predlagal sovjetskemu premierju Stalinu, da bi povečala vzojemno trgovino med obema deželama. Ambasador Bravo je bil v Kremlju, kjer je govoril s Stalinom 45 minut. To je bilo letos prvikrat, da je Stalin govoril s kakim ambasadorjem. “Stalin dobro izgleda in je videti pri najboljšem zdravju,” je rekel ambasador po obisku. Štiri nove ladje la odsireljevanje vodljivih izstrelkov Nove ladje bodo najbrž na razpolago čangkajšeku, ko bo začel z operacijami proti kitajski celini. JOKOSUKA, Japonska. — Poveljstvo ameriške vojne mornarice je včeraj naznanilo, da bo poslalo v službo štiri nove ladje za odstreljevanje raket, da se doda “nekoliko vročine azijski vojni.” Podadmiral Robert P. Briscoe, ki je to naznanil, ni povedal, ali bodo te ladje operirale v Koreji ali ob kitajski obali. Splošno sklepajo, da bodo te ladje na razpolago1 čangkajšekovim četam ob njihovih zasnovanih sunkih na kitajsko obalo. Ladje, ki so bile preurejene za odstreljevanje vodljivih raket so: križarki Boston in Canberra in podmornici Cusk in Carbone-ro. ' I; NAJNOVEJŠE VESTI COLUMBUS, O.—Federalna porota, ki ho preiskovala upor 700 kaznjencev v državni po-boljševalnici v Chillicothe, je včeraj obtožila 90 kaznjencev. TEL AVIV, Izrael. — Včeraj je pretresla poslopje sovjetske legacije v tem mestu eksplozija, v kateri so bile ranjene tri osebe. Ena izmed teh je bila Pavla Jeršov, žena sovjetskega poslanika, ostali dve pa sta bila kuhar in šofer poslaništva. RIM. — Policija je včeraj aretirala 30 fašističnih univerzitetnih dijakov, ki so priredili fašistične demonstracije. PROČ Z MEJAMI! — Skupina evropskih federalistov raznih narodnosti je nedavno manifestirala za odstranitev meja s tem, da je sežgala mejnik na francosko-italijanski meji pri Ventimiglia. Te manifestacije se je udeležilo tudi več pomembnih politikov tako iz Francije kot tudi iz Italije in drugih držav. EISENHOWER IZPOLNJUJE SVOJE DANE OBLJUBE Zdi se da se pričenja opažati okret v mrzli vojni in da si Kremelj obuva zdaj čevelj, ki je nas toliko časa žulil. — Moskva in svetovni komunizem imata dovolj vzrokov za ugibanje. Pretekli teden smo bili priča razvoju dogodkov, 'ki nam dajejo upanje, da bo prešla ofenziva mrzle vojne končno v roke svobodnega sveta in da nam ne bo treba večno s skrbjo ugibati, kakšen bo prihodnji korak Kremlja, kakor je to bilo vse doslej. — Predsednik Eisenhower deluje in sklepa na postavki, da komunisti niso nikaki nadljudje in da bi bilo glede naše zunanje politike v preteklosti marsikaj želeti. Ni dvoma, da bo vsemu svetu dobro delo, če bo enkrat Kremelj tisti, ki bo ugibal in se čudoma čudil, kaj tuhtamo in pripravljamo. ------------------ Mornarica ne bo ščitila komunistov Najznačilnejša predsednikova izjava je bila ona, ko je povedal, da se od naše sedme mornariške sile ne bo več zahtevalo, da bi ščitila kitajsko celino pred napadi Čangkajšekovih nacionalistov. če je ta izjava zaskrbela naše zaveznike, si je lahko misliti, kako je morala šele zaskrbeti kitajske komuniste! Res je, da je predsednik Eisenhower pripomnil, da ta odlok ne pomeni “agresivnih namenov od naše strani”. Toda kitajski komunisti ne morejo vedeti, v koliko so agresivni Čangkajšekovi nameni in tudi lahko samo ugiba-jo o njegovi sposobnosti, da jih izvede. Blokada kitajske celine? Nato je Washington dovolil, da je prodrla v javnost informacija, da predsednik razmišlja o predlogih blokiranja obale kitajske celine. V zvezi s to informacijo ni bilo sicer nikakega uradnega potrdila, toda komunisti morajo zdaj — hočeš nočeš — razmišljati o možnosti take blokade ter o posledicah naše nove zunanje politike. Pod Tru-man-Achesonovo politiko niso imeli v tem oziru najmanjših skrbi, zakaj tedanja administracija se je na vsa usta “gvišala”, da ne bo blokirala kitajske obale in da ne bo dovolila Čangkajšekovim četam na Formozi napadov na celino. Pogled v harem jugoslovanskega maršala Tita “DEMOKRACIJA”, odlično (dovanje. V zadnjih letih so se £eno in sebe je obstrelil CONCORD, N. H. — George Myhaver, 50 let stari mož iz f'irna, O., je tukaj obstrelil svo-lo ženo, katero je zadel v nogo M ramo. Nata je hotel izvršiti Samomor in se je ustrelil v gla-Vo> toda je ostal pri življenju. Vremenski prerok pravi: ■Celoma oblačno in bolj toplo anes' Oblačno in ne premrzlo Ponoči. glasilo tržaških in ostalih primorskih demokratično usmerjenih Slovencev, piše: Nobena zastava ni vihrala v vetru. Brez vojaške parade, — brez prisotnosti komun, partije in OF gorečnežev in brez pionirčkov se je maršal Tito poročil. Tito, ki nikdar ne pozabi samega sebe postaviti v žaromet bučne propagande, je .svojo tretjo poroko zamolčal s pečati najstrožje državne tajnosti. Titova telesna UDBa (bivša OZNA) je poskrbela, da niti en sam tuj časnikar ni mogel zaslutiti, kaj se dogaja v nekdanjem “Belem dvoru” princa Pavla, in celo najvišji komunistični hierarhi so ostali z dolgimi nosovi. Ob priliki zadnjih poletnih svečanih sprejemov na Brionskih otokih se je gospa Jovanka Broz-Tito vozila s posebnim avtom po bližnji okolici in nihče ni slutil, da bi to mogla biti naj-nevejša zakonska žena jugoslov. diktatorja. Čemu tako skrivnostno prikrivanje? Titovi odnosi do.ženskega spola so obenem tudi njegova Ahilova peta. Tudi najzvestejši Titovi opričniki se muzajo, če zadene razgovor ob dolgo verigo Titovih ljubezenskih pustolovščin, od katerih so se premnoge sprevrgle v splošno zgle- čedalje pogosteje širile govorice, da organizira Tito s tako gorečnostjo dekliški šport zgolj zato, da iz številnega ženskega sveta izbira svoje sprotne izvoljenke. Notranji minister Rankovič je že pred časom strogo prepovedal vsako namigovanje na dve pretekli poroki maršala Tita in zagrozil z drastičnim preganjanjem vsakogar, ki bi se tej prepovedi ne uklonil. S prvo ženo, neko Rusinjo iz Omska, se je Tito poročil že leta 1919, ko je kot avstrijski kor-poral (tudi Hitler in Mussolini sl:a bila korporala) živel v ruskem ujetništvu, že zelo zgodaj je prva Titova žena skrivnostno izginila in mu Žarka, ki je v kot politični komisar v rdeči armadi. nizirati novačenje prostovoljcev za Španijo. To delo mu pa ni preveč ugajalo in tudi v Parizu so se vrstile ljubezenske pustolovščine druga za drugo vse dokler ga Kremelj ni premestil v Zagreb. Tretja Titova poroka izgleda še prav posebno senzacionalna, ker ni bila ločitev od druge žene nikoli objavljena. Sicer pa je v zakonitosti Tito vedno šibak. Nihče tudi danes ne ve, kje je ostala zapuščena slovenska učiteljica Herta. Leta 1945 je v okvir Titovih pustolovščin stopila Olga Nin- vasici, se je Tito zagledal v boso dekletce izredne lepote in že čez nekaj tednov se je Ljubica Cepič preselila pod Titovo streho. Dobro leto potem se je pojavila nova zvezda iz Amerike, Kordja Moliševič, ki je kaj hitro postala šef presbiroja in osebna tolmačica maršala Tita. Pa tudi ta ni imela sreče, ker se je izkazala ket “kapitalistično okužena.” Neznana bivša partizanka je končno osrečila Tita kot tretja zakonska žena. Jovanko je Tito srečal že med vojno. Kot številni drugi Titovi miljenci, tako je čič, hčerka bivšega kraljevskega bila tudi lepa partizanka kar čez zunanjega ministra. Olga je os- noč povišana v partizanskega tal a dolga leta neločljiva sprem- majorja. Enajst let potem, ko zapustila sina cieva^a jugoslov. diktatorja. — je ob nekem napadu zaklala dva ^ d " vrvini služil ^ne Pa -i0 nenadoma nemška vojaka in prejela zato ^ J j spodrinila Nemka Erika Boeh-. visoko Titovo odlikovanje, je le- pa Jovanka postala Titova tretja žena. Njen prvi tuji gost, britanski zunanji minister Eden, je priznal, da ga je Jovanka pos- Druga Titova žena, slovenska učiteljica Herta, ki jo je poročil leta 1939, mu je zapustila sina Aleksandra, ki ima danes 11 let. Ta je Titov ljubljenec in i-ma celo svojo lastno telesno stražo. Med mnogimi Titovimi ljubimkami je tudi proslula Ana Pankerjeva. Zaradi nje je moral Tito zapustiti Moskvo in se preseliti v Pariz, kjer bi moral po kremeljskih zamislih orga- lemann, ki pa je komaj nekaj! mesecev uživala maršalovo naklonjenost in morala odstopiti rnesto Borislavi Bojanovičevi. Kaj pa Evropa? Pa tudi v Evropi se dogaja nekaj, kar vzbuja Moskvi upravičene skrbi, še komaj pred mesecem dni je izgledalo, kakor da je Evropski obrambni odbor razpadel, da je Severnoatlantska obrambna organizacija neu-čikovita in da bo ustvaritev Evropske armade ostala le pobožna želja. Toda državni tajnik Dulles in načelnik Administracije za vzajemno varnost Stassen sta tekom svojega obiska zapad-noevropskih zavezniških prestolnic natočila tamošnjim državnikom čistega vina ter jim povedala, da če ne bodo imeli pokazati ničesar razen cincanja, jim ni več pričakovati ameriške vojaške in gospodarske pomoči, ker bi se kongres dvakrat premislil, preden bi dovolil nadaljevanje izdajanja bilijonov za nekaj, kar naj ostane brez učinka. Te besede, ki so bile povedane naravnost in brez ovinkov, so padle na poslušna ušesa in državniki so obljubili, da se bodo podvizali nadoknaditi zamujeno. Okrepitev Južnokorejcev Skoraj istočasno je Washington dal v svet vest, da je general Mark Clark, vrhovni poveljnik zavezniških čet na Daljnem vzhodu, pooblaščen, da lahko aktivira dve nadaljni diviziji juž-nokorejskega vojaštva, s čemer bo doseglo skupno število tega vojaštva 14 divizij. Res je, da ti dve diviziji ne bosta še tako hitro pripravljeni za boj in da je tudi skupno število vseh juž-nokorejskih divizij še premajhno, da bi prevzele celotno bojno fronto; toda vse tozadevne priprave se vrše v pravi smeri. Čevelj je zdaj na drugi nogi V svoji poslanici kongresu je predsednik Eisenhower ponovil, svojo svečano obljubo, da Zdr. države ne bodo nikoli dovolile v zasužnjenje katerega koli ljudstva, in da bo apeliral na kongres, da prekliče Jaltsko in Teheransko pogodbo. Ni dvoma, da je Kremelj radoveden in zaskrbljen, kakšne specifične korake namerava podvzeti, toda Bela hiša je glede tega molčeča ko grob. Zdi se torej, da se je potek mrzle vojne obrnil in da so zdaj v Kremlju tisti, ki ugibajo in si belijo glavo o naših prihodnjih potezah in korakih. Ta je bila izredno ljubosumna tregla z eleganco prave aristo- in je s svojimi izpadi sproti bogatela begrajska opravljanje. — Nekega lepega dne pa jo je z nekim mladim oficirjem Titove armada popihala na Zapad. kratinje. Ali pomeni skrivnostna poroka, da bo tudi Jovanka samo začasni gost kraljeve palače? Ali pa se je že šestdesetletni Tito Tito tudi po tej izgubi ni os- odločil, da bo to palačo zapustil tal dolgo samotarac. Ko se je'skupno z Jovankd, ko se bo ura ob neki priliki Titova avtokolo-j njegovih bogatih pustolovščin na ustavila v neznatni hrvatski iztekla? Artilerijski ogenj v Koreji prekaša ogenj druge svetovne vojne SEOLUL, Koreja. — Ameriški ordonančni častniki so izjavili, da je artilerija Združenih narodov izstrelila v 31 mesecih korejske vojne več nabojev kakor so jih izstrelili v vsej drugi svetovni vojni. Proizvodnja nabojev je zdaj v polnem razmahu ter ni glede njih nikakega pomanjkanja. Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Teden skavtov— Ta teden se praznuje po vsej Ameriki Teden deških skavtov. Oglejte si razstavo teh mlajših “Cub” skavtov od osmega do 11 leta v izložbenem oknu Marsich in Russ trgovine. To je razstava cd Pack 100. Starejši skavti, — Troop 250, so posebno ponosni, ker je Joseph Jezerinac, 5606 Carry Ave., prejel v nedeljo “Ad Altari Del” svetinjo. To je naj višja čast za kakega katoliškega skavta. Tudi mi čestitamo! Seja— Društvo Coli. Slovenke SDZ ima v sredo ob 7:30 zvečer v Slov. domu na Holmes Ave., redno sejo. Poroka— V soboto 7. feb. sta se v cerkvi Marije Vnebovz. na Holmes Ave. poročila Mrs. Anna Graj-zer in Jim Koželj, 19214 Cherokee Ave. Bilo srečo! Po pismo naj pride— V našem uradu je pismo iz Ju-gbslavije, naslovljeno na Martin Korošec, 1063 Addison Rd. Seja^— Podružnica št. 15 Slov. ženske zveze ima v sredo zvečer ob 8. uri sejo v navadnih prostorh. S Floride se je vrnil— Pete Sokach, 21660 Ivan Ave. se je v soboto vrnil iz Floride, kjer se je mudil 14 dni. Obiskal je Franka Race in Johna Dreni-ka. Ko sta bila s F. Racetom na ribolovu, je ujjel 6 čevljev dolgo “sailfish”. Pozdzrave iz Floride— Toni in Alice Yerak pošiljata prijateljem pozdrave iz Floride, prav tako tudi Frances Potokar, Julia Henkel in Anne Kumse. Seja— Društvo sv. Ane št. 4 SDZ ima v sredo ob pol osmih zvečer sejo v navadnih prostorih. K molitvi— Članice društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ naj pridejo nocoj ob sedmih v Želetov pogrebni zavod k molitvi za pokojno Johanno Blatnik. — Jutri zvečer od 6. do 7. ure pa bo društvena tajnica v šoli sv. Vida pobirala asesment. AFL zahteva zvišane mezde in plače za ameriško delavstvo Višanje mezd in plač ne vzdržuje koraka z višanjem produktivnosti. MIAMI BEACH, Fla. — Ameriška del. federacoja je izjavila, da morajo mezde in plače vzdrževati korak s povišano produktivnostjo, če se naj vzdrži ravnotežje med zahtevami in proizvodnjo. AFL je dalje izjavila, da pomeni nevzdržanje mezd s povečana proizvodnjo “resno nevarnost ameriškim delavcem in njihovim rodbinam”. Dalje je AFL ugotovila, da se je proizvodnja od leta 1949 do konca leta 1952 zvišala za 13.2 odstotkov, “resnične” plače tovarniških delavcev pa so se v tem času zvišale samo za 7 odstotkov. George Meanev, predsednik AFL, je izjavil, da če dežela nima denarja, da bi kupila, kar se producira, “tedaj bomo spet tam kjer smo bili leta 1929, ko se je mehurček razpočil.” #111 Ameriška Domovina -i »€<>/%-*» 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 OMBki mmiim mihitktfm Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Z^d. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 28 Tues., Feb. 10, 1953 Napadi na kardinala Stepinca I. Ob priliki imenovanja nadškofa dr. A. Stepinca kardinalom in ob prekinitvi diplomatskih odhošajev med sveto stolico in Titovo jugoslovansko vlado se komunistično jugoslovansko časopisje razpisuje na dolgo in široko o “zločinih in izdajstvu” kardinala dr. A. Stepinca. Glavna očitka sta, da je bil zagrebški nadškof izdajalec, ker ni nastopil proti Paveličevi nezavisni državi in da je odobraval pokolje Srbov in njih prekrščevanje. Zavito in lažnjivo pisanje komunističnih časopisov kaj lahko zamegli jasno sodbo o vseh teh dogodkih posebno človeku, ki ne pozna tedanjih razmer v Jugoslaviji. Tudi od odločno protikomunističnih ljudi sem že čul vprašanja: “Zakaj ni nadškof dr. A. Stepinac obsodil takrat javno po-kolja Srbov in prekrščevanja?” Tiste dni julija in avgusta 1941 sem šel podpisani iz Ljubljane na Hrvaško in v Srbijo za onimi našimi ljudmi, ki so jih nacisti izgnali iz Slovenije, tako sem imel priliko na lastne oči opazovati vse tedanje razmere na Hrvaškem in v Srbiji. Tudi meni se je osebno zdelo, da bi bil moral nadškof dr. Stepinac javno pred vsem svetom obsoditi pokolje nad pravoslavnimi Srbi in njih prekrščevanje, ko pa sem na iastna ušesa slišal v nadškofijskem dvorcu v Zagrebu, kako presojajo tam položaj in ko sem nato na lastne oči videl razne dogodke, sem moral priznati, da zagrebški nadškof sko-ro ni mogel drugače nastopati, kot je. Predvsem naj pripomnim, da moramo biti Slovenci nad vse hvaležni kardinalu dr. Stepincu, da se je tako požrtvovalno zavzel za one Slovence, ki so jih nacisti izgnali iz Slovenije. Škofijska karitativna pisarna v Zagrebu je storila vse, kar je le mogla, da je lajšala gorje tisočim in tisočim slovenskih izgnancev. Ko so nacisti vozili cel vlak slovenskih izgnanih duhovnikov, je nadškof dr. Stepinac dosegel, da se je vlak ustavil v Zagrebu in je nato nadškof sprejel v svoje varstvo vse izgnane slovenske duhovnike in jih razmestil po vsej Hrvaški. Kakor je nadškof reševal Slovence pred nacističnim terorjem, tako je tudi Jude, katerih mnogim je rešil življenje, ka'r je kasneje priznala tudi judovska organizacija. Tudi Srbom je pomagal, kolikor je pač mogel v danih razmerah. Kakšno pa je njegovo “izdajstvo” glede Jugoslavije in priznanje Hrvaške nezavisne države? Jugoslovanski komunisti pač nimajo povoda, da bi se zgražali nad kakim izdajstvom Jugoslavije, ko so oni državo sami najprej izdali, ko so razkrajali jugoslovansko vojsko in očito agitirali za Hitlerja, dokler ta ni napadel Sov-jetije. Smešno bi bilo pred komunisti braniti dr. Stepinca. Priznati pa moramo, da nekateri protikomunisti tudi ne razumejo nadškofovega obnašanja ob razsulu kraljevske Jugoslavije. Tem predvsem veljajo te opazke! Na Hrvaškem je že pod bivšo Jugoslavijo nastalo vse-obče gibanje za samostojno hrvaško državo. Kakor danes, tako je bil že takraj* lahko rečemo, vsak Hrvat za to idejo. Vse to pa je povzročil velesrbski in kraljevi diktatorski režim v Jugoslaviji. Bivši hrvaški voditelj Radič je bil po svoji ideologiji Jugoslovan, dejansko Jugosloven, ki je govoril in pisal o enem jugoslovenskem narodu. Treba je brati njegove govore, pa se more o tem vsakdo prepričati. Njegov naslednik dr. Maček ni nikdar nastopal proti jugoslovanski državi kot taki. Toda ubili so Radiča in dr. Mačka držali večinoma v ječah. Nadškof dr. Stepinac je bil svoj čas tudi jugoslovansko orientiran, saj je vstopil kot vojni vjetnik v Rusiji med prvo svetovno vojno v jugoslovansko legijo in se boril proti osrednjim silam na Balkanu. Vse to jugoslovansko mišljenje med hrvaškim narodom je uničila velesrbstvo in pa kraljeva diktatura. Podpisani sem bil sam skupaj z dr. Mačkom in mnogimi Hrvatov ječi. Na lastne oči sem videl, kaj so vse počenjali s hrvaškim narodom! Ječe so bile polne, nekateri obsojeni na smrt, žandarji so streljali celo na procesije, ki so nosile na cerkvenih zastavah hrvaško trobojnico, kislim, da Če je torej bil in je še nadškof in kardinal za lastno hr- Koroškem pri valitvah 22. t. m, vaško državo, s tem še ni rečeno, da je bil za ustaše in za Paveličevo Nezavisno državo. In to dvoje sedaj spretno komunistična propaganda meša, da bega ljudi, ki ne poznajo dejanskih razmer. Nadškof dr. Stepinac je bil za svobodno hrvaško državo, ni bil pa pristaš ustaštva, še manj pa je odo- braval njegovo nasilje. M. Škerbec. H Tl f f 111 **!MMW****4****9*+ BESEDA IZ NARODA Dr. Kristusa Kralja št. 226 KSKJ se zahvaljuje Cleveland, O. — Odbor in članstvo Društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ se zahvaljuje vsem, ki so se udeležili proslave njegove 25-letnioe. Društvo ni veliko po članstvu, veliko je pa po duhu, ki v njem vlada. Kadarkoli so naša slovenska društva, pa naj so bila bratska ali kaka druga, prirejala proslave, smo se jih radi udeleževali. Pregovor pravi: roka roko umije, obe pa obraz. Tako je bilo tudi z našo proslavo. Kaj takega še nismo doživeli. Zahvala vsem glavnim uradnikom KSKJ, ki so se proslave udeležili. Nekateri so bili med nami že v soboto 24. jan., ker so prišli gledat in “navijat” na košarko (basketball). Za organizacijo tekme v košarki gre naj večja zahvala Ray Zakrajšku. Posebno se želimo zahvaliti prevz. škofu ljubljanskemu dr. G. Rožmanu za lepo pridigo v nedeljo, Msgr. Butala, Joliet, 111. pa za opravljeno sv. mašo. Zahvaljujemo se Rev. Bazniku, župniku pri sv. Vidu in Rev. V. Tomcu, njegovemu kaplanu, ki sta nam šla v vsem na roke, da-! Ije Rev. M. Jagru, ki je prišel ob tej slovesnosti med nas. On je bil tisti, ki je dal ob ustanovitvi našemu društvu to lepo ime. Zahvala gre našemu stoloravna-telju Jos. Ponikvarju. On je bil med ustanovitelji društva in je še zdaj njegov častni član. Zahvaliti se želimo tudi vsem sosednim društvom in društvom KSKJ. Na banket so prišli celo iz Barbertona in Loraina. Lepa zahvala tudi društvom, ki so se udeležila športnega tekmovanja, prišli so iz Barbertona, Strabane, Indianapolis, Milwaukee, Wau- kegan. Hvala našemu predsedniku Urhu Lube, ki je bil ves vnet za Frank Jankovičev orkester. Ni se motil, ko je dejal, da bo ta privabil ljudi, da se bodo kar trli. Dvorana je bila v resnici polna. Posebej naj omenimo Charles Če boste prebirali njihove volil, programe, si jih prav dobro oglejte. Kar strmeli boste, v kako lepi slovenščini znajo kar naenkrat pisati, tako volkspar-tajevci kakor tudi socialisti. Verjetno bodo: za volitve tudi še drugi znali slovensko. (Tu je dr. T. gotovo mislil na VDU, t. j. Zvezo neodvisnih, ki so najbolj strupeni sovražniki vsega, kar je slovensko na Kor. O. por.). Pred par meseci pa so se še prepirali, ali je na Koroškem vse dajč, vindiš ah vindiš-dajč. Devet jezikav je bilo predvidenih v odloku g. dež. glavarja za ljud. štetje 1. jun. 1951. Sedaj naenkrat pa zna stranka g. dež. K sodobnim svetovnim problemom Državni tajnik John Foster rodom. Hočeš ali nočeš, bo to- in Olgo Slapnik, ki sta pokloni- glavarja tako lepo slovenščino.” la za goste na banketu sveže na-gelje in cvetje za okrasitev miz Zahvala “Završkim fantom” za lepe melodije, dalje gdč. Polutnik iz Loj-aina in gdč. Jane Mirtič. Petje je bilo lepo, zato so pevci tudi želi veliko pohvale. Zahvaljujemo se tudi tajniku S. N. D. g. Tavčarju, ki nam je bil v vsem na uslugo, isto tudi oskrbniku doma. Lepa hvala še enkrat vsem skupaj! Mary Zupančič, tajnica. -------o----- Zdravje se vrača Steelton, Pa. — Mrs. Mary Sukle, rojena Judnič, iz Križev ske vasi pri Metliki, se je vrnila iz bolnišnice v Harrisburgu na svoj dom. Morala se je podvreči dvem operacijam. Zahvaljuje se Podružnici št 8 Slov. ženske zveze za sv. mašo za zdravje, dalje materinskemu klubu pri fari sv. Petra Steeltonu, ki je prav tako daroval za sv. mašo za zdravje. Želi pa sem tem potom zahvaliti tudi vsem sorodnikom in prijateljem za cvetlice, darila in pozdrave, ki jih je prejela v bolnišnico. Naj ljubi Bog vsem povrne! M. S. Najhitrejši vlak v Evropi Naj hitrejši vlak v Evropi vozi na progi Dijon — Pariz. Proga je dolga 314 km in električni vlak jo prevozi v dveh urah in pol. Za Podjuno Rož Kakor je najprej Podjuna na številnih sestankih in nazadnje na zborovanjih v Šmihelu nad Pliberkom in v Železni Kapli 18. jan. t. 1. izpričala, da iskreno odobrava pravilnost politične usmeritve Krščanske demokratske stranke, tako je z enakim odobravanjem teden nato to dokazal še Rož. Na zaupniških sestankih so se zbirali najboljši med Rožani, povsod skrbno razpravljali o političnem in gospo- , ... darskem položaju, povsod so so £a ni naroda pod soncem, ki bi mu tako nasilje ne. izbilo iz glasno odobrili politične, social-glav vsega jugoslovanstva! Na Hrvaškem je vsled tega preganjanja nastala prava psihoza sovraštva proti Srbom in Jugoslaviji. Velesrbstvo je preprečilo konkordat s katoliško Cerkvijo, povzročilo revolucijo marca 1941, pregnalo pametnega regenta princa Pavla, ki je, hotel pomiriti Jugoslavijo in jo rešiti. S tem je povzročilo napad Hitlerjeve Nemčije in razpad Jugoslavije, ki so ga poleg ustašev pripravljali ravno tako tudi komunisti. Tako so Velesrbi dejansko s svojo politiko ustvarili ustaško gibanje, oziroma povzročili med Hrvati psihozo sovraštva in odpora proti Jugoslaviji, ter med vojno ustanovitev Paveličeve Nezavisne države Hrvatske. Jasno je, da je tudi nadškof dr. Stepinac kot dober Hrvat šel s svojim narodom v zahtevi po lastni državi. Kje pa je kak Hrvat, ki po tolikih skušnjah ni bi! za to? Tudi dr. Maček je za lastno hrvaško državo, pa ga je dal Pavelič z njegovimi vodilnimi ljudmi zapreti v ječo. ne in kulturne smernice, kakor jih je začrtal zaupniški zbor Narodnega sveta koroških Slovencev 18. dec. 1. 1. Volilna manifestacija KDS v Selah Višek odobravanja politične odločitve zaupniškega zbora NSKS odnosno programa KDS pa so pokazala v nedeljo 25. pr. m. še nikoli doslej ni bilo v Selah v dvorani zbranih toliko zborovalcev, med njimi posebno še naj mlajših volilcev in volilk, kakor na volilnem zborovanju to nedeljo. Saj pa je prišel med nje sam predsednik Narodnega sveta in nosilec Krščan. demokratska (Stranke prof. dr. Joško Tischler. V svojem govoru je dr. T. med drugim dejal: “Mi vam ne moremo in vam tudi nič ne obljubljamo. Damo pa vam eno zagotovilo: Borili se bomo za pravice in enakopravnost koroških Slovencev. Borili se bomo za to, da bo tudi naša prihodnost tesno povezana z našo preteklostjo, da bo tako tudi naša prihodnost slovenska in krščanska, ker se nam take preteklosti ni treba sramovati, marveč moramo bili nanjo ponosni.” O razmerju do Nemcev pa je izjavil: “Borili se bomo za mirno sožitje z drugim sosednim narodom v deželi, ker predobro vemo, da narodno sovraštvo škoduje obema.” Vse nemške stranke znajo naenkrat lepo slovensko Dr. T. se je v svojem govoru (lotaknil tudi drugih strank in je glede nemških med drugim dejal tudi tole: “Pred volitvami se bodo pri vas oglašali agitatorji raznih strank. Osem ali devet takih strank bo nastopilo na Velik del svojega govora v Selah je dr. T. posvetil šol. vprašanju, toda o tem bomo morda prihodnič kaj več napisali, ker se glede tega dogajajo v zadnjem času v koroški deželi neverjetne stvari. Za dr. T. je v Selah govoril še dr. V. Inzko, in sicer o sloven, kulturni rasti in o doprinosu koroških Slovencev h kulturnemu razvoju vsega sloven, naroda. Nemštvo strnjeno proti Slovencem Vse avstrijsko nemško čašo pisje je v sedanji volilni borbi odločno proti Slovencem, zlasti še proti tistim, ki gredo v volilni boj pod zastavo “Krščanske demokratske stranke.” Podoba je, da Avstrija danes nima nemškega lista, ki bi si upal nastopiti, v prilog stvarne enakopravnosti slovenskih državljanov. In vendar bi radi, da bi slovenski volil-ci oddali svoje glasove za nemške stranke! Vodilno v gonji proti slovenstvu je seveda časopisje VdU (Zveze neodvisnih). Prvaki te stranke močno upajo, da se bodo pri volitvah 22. t. m. izmed vseh strank relativno najbolje odre zali, in sicer v prvi vrsti na račun Ljudske stranke. Posebno, močne še čutijo na štajerskem in Koroškem. V Gradcu izdajajo tednik “Alpenruf,” za Koroško in Solnograško pa v Solnogra-du” Die neue Front.” Ne da se reči, kateri izmed teh dveh listov je zlasti v sedanji volilni borbi bolj strupen prati slovenski stvari. V tem pogledu naravnost z uspehom tekmujeta drug z drugim. Eden izmed naj hujših napadov na Slovence je bil gotovo ta, ki ga je 6. decembra 1. 1. za uvod v volitve prinesel pod naslovom “Slovenske nesramnosti” “Alpenruf.” Tukaj list naravnost poziva konoiške Slovence, naj se pobero iz dežele, naj se izgube tja, kamor jih vleče srce. Tudi v tem pogledu ta gospoda zvesto sledi Hitlerju, ki bi bil to že storil, če ga ne bi bil čas in razmere prehitele. Gorje Slovencem na Koroškem, če pridejo ti ljudje na oblast. Velja opozpriti na to, da obstaja na strani Ljudske stranke veliko pripravljenosti za povezavo' z njim odnosno za razdrtje sedanje koalicije s socialisti. V tej zvezi bodi omenjeno še to, kar je AD sicer že nekajkrat omenila, da listam ‘Zveze neodvisnih” v gonji proti Slovencem zvesto sekundirajo “Salzburger Nachrichten.” Ta glavni nemški dnevnik v ameriškem avstrijskem zasedbenem pasu so si iz-orali koroški in drugi avstrijski nemški zagrizenci, da od tam streljajo na Slovence. “Dorfgemeinschaften” V sedanji volilni borbi v Avstriji so na Slovenskem Koroškem “D o r f gemeinschaften” (Vaške skupnosti ali občestva) ena izmed glavnih nemških organizacij za volilno propagando. Za temi “skupnostmi” stoji sicer desno krilo avstrij. Ljudske stranke, ki ga vodita znani dr. Steinacher in dr. Karisch, tcda danem položaju skušajo doseči vsaj to, da bi slovenski volilci, če že ne morejp oddati svojega glasu Ljudski stranki, glasovali orezpogojno za katero drugo nemških strankih samo za slovensko ne. Dulles in ravnatelj “Vzajemne varnosti” Harold Stassen ' sta končala svoje potovanje po Evropi. Poročila pravijo, da sta odkrila, da so izgledi za združeno Evropo in za uresničenje skupne evropske vojske boljši, kot sta pred svojim odhodom sodila. Italijanski ministrski predsednik je obljubil, da bo storil vse, kar je le mogoče, da bodo načrti za skupno obrambo čimprej uresničeni. Ob tej priliki je De Gasperi obrazložil državnemu tajniku Dullesu italijansko stališče v vprašanju Trsta. Italijani bi na vsak način želeli, da bi bilo tržaško vprašanje rešeno še pred državnimi volitvami v Italiji. Francozi obljubljajo, da bo parlament mirovno pogodbo Nemčijo in pogodbo o skupni Evropski vojski sprejel, kakor hitro bodo izdelana in predložena dopolnila. Podobno se je izrazil nemški kancler dr. Adenauer. Zgleda, da odločne besede državnega tajnika pred odhodom v Evropo in predsednikov govor niso, ostale brez učinka. Čeprav z nekaj nejevolje so se vlade zahodnoevropskih držav vendar odločile, da bodo izvedle sprejete načrte in obveze. Dulles in Stassen sta jim povedala, da morajo vsaj do začetka aprila pokazati neke uspehe, če hočejo računati na nadaljno pomoč Amerike. Evropa gotovo ni vesela ameriškega pritiska, ve pa, da je brez podpore Amerike in neenotna, izročena na milost in nemilost sovjetskemu objemu. To pa ne prija ne vladam zahodnoevropskih držav ne njenim na- rej vsaj nekaj * storila. * * 18. V. 1946. je prišel za zveznega referenta za ljudsko prosveto v Celovec dr. Josef Schmid, ki je bil dotlej začasni okrajni šol. nadzornik v Lienzu, od koder se ga utegne ta ali oni sloven. lienški taboriščnik še spom niti. Ta gospod je dal pobudo za ustanovitev teh “Do.rf (Markt) gemeinschaften.” Njegova pa ni samo pobuda, marveč on je tudi duša vsega delovanja teh “skupnosti,” odkar obstajaj o. Na slovenskem ozemlju je vodstvo “skupnosti” zaupal v prvi vrsti učiteljstvu na dvojezičnih šolah. Preden povemo še kaj drugega o teh društvih, naj ponovimo izjavo, ki jo je Schmid dal kmalu potem, ko je bil imenovan za zveznega referenta za ljudsko prosveto v Cel. V prvem zaletu mož še ni toliko tehtal besed, kakor to ravna danes. Takele imenitne ,se je iznebil, ki je noben Slovenec ne bi smel pozabiti: “Zadnji čas je, da se uveljavijo glede koroških Slovencev spet tista načela, ki so edina porok za nedeljeno Koroško in katera so zastopali nacisti.” Dorfgemeinschaften” so zlasti na slovenskem ozemlju bogato podprta iz javnih sredstev, posebno še iz tako imenovanega kulturnega sklada, v katerega morajo prispevati s svoje strani tudi koroški Slovenci. Schmid je dalje poskrbel tudi za to, da so vse “skupnosti” v slovenskem delu dežele opremljene z razme-roma dobro založenimi knjižnicami. Glavna naloga, ki jo imajo “Dcirfg-emeinsehaften,” je, pod masko gojitve zdravega avstrijskega duha, hitro ponemčiti še zadnje ostanke koroškega slovenstva. V ta namen služijn vse' preprečiti le s tem, da dobimo društvene prireditve “skupno- mrzlo vojno.. Res je, da je ame- Pogajanja za sklenitev balkanske zveze se nadaljujejo. Grški zunanji minister, ki se je zadnji teden mudil v Jugoslaviji, je poskusil odstraniti še zadnje zapreke. Jugoslavija je pristala na to, da ostanejo vrata v zvezo odprta tudi Italiji, toda le v slučaju, če ne bo postavila za vstop pogojev •— to se pravi zahteve po priključitvi Trsta. Italijani izjavljajo, da nimajo nobene želje stopiti v to zvezo, dokler Tito ne popusti v tem vprašanju. Sodeč po tem ni torej misliti na skorajšnji pristop Italije v zvezo. Ko bo ta pogodba podpisana, bo Jugoslavija na posreden način povezana z atlantsko obrambno zvezo. Pogodba pušča odprta vrata tudi onim balkanskim državam, ki so sedaj pod komunistično oblastjo, kadar bi prelomile z Moskvoi. Beograd bi posebno rad spravil na svojo stran Albanijo in Bolgarijo. Eni kot drugi bi balkanske zaveznice v slučaju pristopa zajamčile pomoč proti zunanjemu (sovjetskemu) napadu. Balkanska zveza utegne biti torej Sovjetom bolj nevarna, kot je v začetku zgledalo. Turki so povabili Tita na obisk, isto bodo menda storili tudi Grki. Tito, ki se je od preloma z Moskvo držal samo doma, je dobil zopet veselje do potovanja. V koliko bodo Titovi obiski tujih prestolnic doprinesli k vzpostavitvi tesnejših vezi rned komunistično Jugoslavijo in Zahodom, bo pokazala bodočnost. ❖ ❖ ❖ Eisenhower jeva odločitev dati kitajskim nacionalistom na For-rnozi proste roke za morebitne napade na kitajsko celino, je vzbudila posebno na Angleškem veliko ne vol je. Zunanji minister Eden je povedal v parlamentu, da tega koraka Amerike ne odobrava, zatrjeval je pa poslancem, da je prepričan, da A-merika noče vojne. Francozi izražajo bojazen, da bi ameriška odločitev utegnila imeti za nje neugodne posledice v Indokini. Vznemirilo jih je poročilo, da je Mao poslal okrepitve na otok Hajman ob južnokitajski obali, ki leži v bližini Indokinie in bi lahko služil za oporišče napada na njo, če bi se kitajski komunisti za kaj takega odločili. Svet ugiblje o naslednjih korakih ameriškega predsednika, ki naj bi prisilili komuniste, da bi končali vojn^ na Koreji kot tudi v Indokini. Da bo čang-kajšek dobil pomoč v orožju in vojni opremi, o tem ni nobenega dvoma. Na poti na Fcrmozo so menda tudi še moderna jet letala, ki naj bi omogočila Čangkajšeku napade na železniška križišča na kitajski celini. Taki napadi bi bili Mau precej neprijetni in bi otežili pošiljanje vojnih potrebščin v In-dokino. širijo se tudi glasovi, da bo Amerika blokirala kitajsko obalo. Proti takemu načrtu so posebno odločno Angleži, ki se boje za trgovino med svojo kolonijo Hongkongom in komunistično Kitajsko. Angleži so o-stali še vedno kramarji kot so bili. Brez vsakega dvoma se skrivajo v ameriški odločitvi nove nevarnosti, tcda brez tveganja ne gre. Eisenhower je pravilno povedal, ko je dejal, da je tretjo svetovno vojno mogoče sti,” zlasti nemški ljudski plesi, nemška pesem in nemške dramatične prireditve. Daši skuša-' jo zajeti kar največ slovenskih ljudi, posebno vse gospodarsko in drugače odvisne in narodnostno manj zavedne, na njihovem prireditvenem sporedu zaman iščemo slovenskih točk. V danem trenutku pa so vse “skupnosti” na nogah, da rešijo nemško narodno čast in politično moč na meji ob volitvah 22. t. m. riška gospodarska moč silna, toda stalno ne more niti ona nositi sedanjega bremena. — Kot praktični ljudje, so se morda Eisenhower j evi sodelavci in on sam odločili, da bodo vojno na Koreji in drugod z vsemi mogočimi sredstvi čimprej zaključili. Angleži pa verjetno sodijo, da utegne ta hitrica zaradi nevarnosti, ki jih v sebi skriva, pot do ^ miru le podaljšati. Odtod njiho-IV,o vznemirjenje in svarila.. /lMERi$kyi Domovi m '/* n/i' e r i e/%< m— H O (Vi E AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG6 ONLY SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPGR Glas s prerije Lethbridge, Alta. — Med novo Naseljence v Lethbridgu je prvič ^romala smrt. Kaplanovima, “Nki in Francetu je umrla ne-ur po rojstvu mala punčka. Nema iskreno sožalje! * * # Zelenemu in, za todle nena-a