150. Številka. Trst, v pt't«'k 14. julija 1 S99. „Edinost" izkiM i n dvakrat na I ti ti. ružim nedelj in praznikov, xjutraj in r.večer ob liri. • > ponedeljkih in po pra/nikili iahaia ob uri zjutraj. N n r <> 4 uvč,: poneil-ljpke '/.jutranje številke po 3 nvČ. ii Trnta po 1 livč. več. EDINOST (Večerno izdanje.} GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Tečaj \\|V. Telefmi itv. 4 nvč. * edinosti je mii>! Ofla.nl «e računajo po vrstah v pel itn /.a večkratno naročilo * primernim popustom, 1'oalana. omnrtni«* in javne zalivale. iiiv-inači otflani itil. ne računajo po pogodbi. Vni ilopini nuj ne poiil jajo arediilsl % ii. NetVankovani iloptni ne ne nprejerintjo. Uokopiai ne nt» vračajo. Naročnini), reklamacije in učlane -pre jema iiprnvnistv«. Naročnino in o^lane je plačevati loeo Ti nt. I rednišM«, in tlskiu-mt ne nabujala v nlii'i t'urintiii -Iv. 12. Ipnivništto, ml-pnivtiUlvo in sprejemanje Inacrulov v ulici Molin pioi'olo -tv. .'S, II. nadair. Izdajatelj in odgovorni urednik K ran Godnik. Lastnik konaorcij lista „Edinosti' Natisnila tiskarna konsovcija lista „EdlnoBt" v Trstu. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj I ."►. 'Vsur je izrazil carju Nikolaju II., ko je i/.vedel «• smrti velikega kneza Jurija, iz Iselila, brzojavnim potom v preslanih oesedah svoje sožalje. LoihIoii Ki. Kakor poročajo listi, pride vsa mornarska divizija, ki se nahaja na Kapu, v Loti-renzo Martpiez. Petrograd lit. O priliki preosnove pravo-sodstva, ki se je izvršila v vsej državi, se Par zali valj uje oblastim na njih pridu in izvedenosti, a vsemu pravosodnemu oddelku na zvestem izpolnjevanju dolžnosti. Carigrad lit. Včeraj je izšel irade, ki se havi z razmerami in vprašanji glede armenskega patrijarhata. Armenci so prepričani, da se hoče s tem vzeti spomenici, ki je v tej stvari že pripravljena, vsako moč in veljavo. Patrijarh Arnimian in predsednik narodnega svfeta, Artim paša, hočeta demifdjonirati, ako se ne ugodi željam, izraženim v spomenici. Porta je zavrnila pri to/bo patrijarha glede dogodkov v Bitbškem vilajetu, sklicevaje se na poročanje angleškega konzula. Kakor se čuje, so se pripetili v 1'ri izgredi proti Armencem. Bcrolln 1 Posebna prilogu »Reiehsanzei-ger«-ja objavlja zakonski načrt o avtorski pravici glede slovstva in glasbe. London lit. Angležka banka je določila obrestno stopinjo s •»1 /a °/o• London 1.5. List »Financial Ne\vs» poroča dne lit. t. m. i/ Buenos.A vresa: Finačni minister je izjavil v Argentinskem kongresu, tla vlada ni za posebno ohdačenje inozemskih zavarovalnih društev, ker bi tako obdačenje nasprotovalo ustavi in zinislu mednarodnih pogodeb. Glede dolgov je dejal minister, da isti znašajo sedaj 4l»9 milijonov dolarjev. Za ohrestovanje državnega dolga se porablja 2i>°/0 vseli dohodkov. Kol 011 j lit. Listu «Kolnisehe Zeitung* poročajo iz Belegagrada : Ruski poslanik Manzurov so po nalogu svoje vlade obvešča o vzrokih, zakaj zapirajo neprenehoma voditelje radikalne stranke, in o stanju preiskave proti kneževiču. Morda še danes bodeta posredovali ruska in avstro-ogerska vlada v tej stvari v srbskem minister*tvu. P O I) I. I S T E K Vaški črednik. — — X Spisala Oesimira. > Zadnjo stavo bilo je veliko ternov zastavljenih. T isti stari l Trši pod Slemenom se je sanjalo od hudiča in je vsa vas stavila številke od Urše pa od hudiča. V nedeljo zjutraj sem šel na pošto in s«m prosil rešpekutarja, da bi mi pokazal tisti časnik, ki naznanja, katere številke so vzdignjene. Pokazal mi ga je in videl sem, da sti vzdignjeni številki i>0 in 70. Hitro sem šel po vasi pravit, da imajo vsi zadete anihe. Vse je bilo veselo in tudi nekaj heruša smo popili na račun amb. Drugi dan je vse hitelo v trg po umbe. Pa kaj je bilo? — Nič. — Vsi so se vračali brez amb, vsi nad me, vsi so me dobro naklestili. .Na! Tu imaš tvoje ambe, zato, ker si nas nadlegoval. Kaj jaz sem vas nadlegoval ? - Tisti pre-peti časniki lažejo! Nikdar več ne bom verjel, kar bo pisano v njih. Videl sem natisnjeno v časniku 90, vzdignjena je bila po 1)0. Tiskar se je zmotil, da je repek doli obrnil, in za to časnikovo zmoto sem bil jaz tepen! Razsrjen sem bil tako, da sem popustil še to službo, iu sem se odločil za vaškega črednika, in prišel sem vas, oče župan, prosit, tla bi mi podelili to službo. 10-letnica io Mapslovljenje zastave mi flrostva „Aflriia" v BarKovliah- (Zvršetek.) (i. Mihael Kamuščič je pozival poslance, naj pridno zahajajo med narod in ga vspodbujajo v sedanjih težkih borbah. Divno je govoril Dalmatinec Filip I v a-niševie: brat je govoril bratom. Govoril je iz srca in šlo je v srca. Drastično je pokazal, kaj je napravila tista toliko hvaljena kultura iz dežele dalmatinske, in je potem, sklicevaje se na to, da se je Dalmacija konečno vendar rešila lahonskega jarma, pozival primorske .Slovence na vztrajno delo, ,da pride tudi njim odrešenja dan. Zahvalivši se na zdravijci gospoda Jakica je povdarjal namreč govornik v navdušenih besedah, da bodo Dalmatinci pozorno sledili borbi Slovencev v Primorju, kajti slovenska zmaga bo tudi hrvatska zmagat. Na žalost je tudi Dalmatincem predobro poznan neprijatelj, proti kateremu se bore Slovenci. Vsaki Dalmatinec, ko pogleda na svoja mesta, ve, da jih je porušilo beneško gospodarstvo; ko pogleda na svoja gola brda, se spominja, da jih jih je opustošila beneška sekira. A ko pogleda v zgodovino, vidi, kako je Dalmatinec prelival svojo kri za tujo slavo. 400 let je beneški lev Očetu županu je v srce segala Troštova prošnja, smilil se mu je krotki revež, ki je bit brez stanovanja, brez zaslužka. Rekel mu je: »No, ako boš mogel opravljati to službo, pa naj bo. Hočemo poskusiti. Plača je pri nas pa taka-le: O sv. Mihaelu dobiš .'tO gld., v času paše boš imel hrano po hišah, to je, vsaki dan ti bo kuhala druga gospodinja. — Toda čreda bo morala biti v redu, pretepati je ne smeš iu varovati jo moraš, da ne bo hodila v škodo<. Nič se ne bojte, oče županov! Čredo navadim brez biča, da bo krotka kakor jančki, če je zdaj še tako razposajena. Bog vam povrni, in Rog vam daj zdravje, oče županov! Da bi le skoraj oznanili svetega J u rja, pa pojdemo z čredo na ze-zeleno pašo«. — — — — — — — —-- In pasel je Janez Trošt več let vaško čredo, navadil jo je res na piščalko. Ko je zapiskal, so se same vračale iz škode. Vedno je bil vesel in prepeval je po senožetih. Večkrat je tekel v daljno vas na vrček starega piva, ker se je zanašal na svojo dobro urejeno čredo, da se med tem časom ne prigodi nič zalega. In tekel je zopet nazaj, pit vselej je bilo vse v redu v njegovi krotki, kakoi je pravil, izšolani čredi. Staral se je Janez Trošt in začel bolehati. držal Dalmacijo, to zibelj hrvatstva, v svojih krempljih, in v tem času so nam porušili mesta, posekali gozdove, opustošili naše morje in so si prisvajali naše ume — kakor je bil naš Toinazeo , s katerimi so bogatili svojo književnost. Z jedno besedo: odnesli so nam vse. kar so mogli. Ali odnesli niso onega, Česar nam ne more odnesti nikdo: to je naš hrvatski značaj! In ohranili smo se in se svojim značajem porazili pro-* tivnika. To dosežete tudi vi Slovenci, ako boste izticali svoj slovenski značaj, in ako boste vztrajno — delali! Na tem delu Vas bodo spremljali Bog in Vaši bratje Hrvatje! Te besede iz ust priprostoga Dalmatinca so kar elektrizovale vso družbo, vse je bilo v/.ra-doščeno na tej manifestaciji hrvatsko - slovenske vzajemnosti. Potem se je oglasil jeden tistih mladeničev, ki so morali drago plačati, z izgubo svoje osebne svobode za mnogo časa, radi dogodkov povodom zadnjih državnozborskih volitev. To je bil mladi g. Josip Pertot. Žareči h lic je obljubljal v imenu Barkovljanov, da ostanejo zvesti narodnim idejalom in da hočejo, naj pride kar hoče, visoko držati našo narodno zastavo. Vse je hitelo, da skaže svoje simpatije mlademu možu, G. župe-upravitelj G u št in je prosil besede, da se zahvali na lepi napitniei dni. RyInfra, (tovornik je menil, da že njegov stan posebno uspo-rablja duhovnika za delo v prid naroda. ()n seje moral odpovedati vsemu. Njemu ne treba skrbeti za družino, on se torej lahko posveča vsega delu zti Boga in narod. In duhovnik je v vedni dotiki z ljudstvom, pozna je in vitli njega bedo. Prilika mu je torej, da je vodnik ljudstvu. Zato pa ne zaslišuje posebne hvale. Veliko več hvale zaslužil jej o oni rodoljubi, ki morajo skrbeti za rodbino in se vendar žrtvujejo za narodno stvar. Mej te boritelje šteje govornik tudi naše tržaške odvet- Neki dan je tožil, tla ga prsa močno bolijo, in tla še starega piva ne more več piti. Dejal je: »Jaz sem močno bolan in za mojo bolezen ni več zdravila ; skušal sem že, kar bi mi bilo za-moglo pomagati, toda zastonj. Tri noči sem deval najboljše in edino zdravilo za mojo bolezen. Prvo noč som eno mačko tiščal na prsni bolečini. Mačka vleče vse bolečine iz človeškega trupla, pa meni ni hotela pomagati. Drugo noč sem tiščal na prsih kokoš, in tretjo noč petelina, pa nobena teh živali mi ni izvlekla bolečine iz mojih prsi. Zdaj vem, da bom moral umreti, za me ni več pomoči. — Saj umreti se ne bojim, le tega se bojim, ker bom težko umrl, zato, ker imam dvojna prsa«. In res ni mogel več opravljati svoje službe, bolezen ga je položila v županov hlev na slamo. V bolezni je povedal še marsikatero modro, a vedno je tožil, da ne more spati. »Oe bi jaz le količkaj zadremal, bi me bela smrt takoj pograbila. Vedno me gleda, zdaj pri vratih, zdaj pri oknu, jaz pa jej kar palico pokažem, pa beži«. In vendar se je bil enkrat spozabil, da je bil zadremal: prišla je bela smrt in pobrala je modrega Janeza Trošta. Minišijska vas je zgubila smešnega čudaka, pa krotkega, vestnega, skrbnega črednika. (Zvršetek.) nike, ki so zapričeli boj oh najhtijih okolnostih. I/postavljeni m» l>ili najhujšim napadom in zasra-mo van jem, ali oni se niso ustrašili in izvojevali so >.e. mnogo pravice našemil ljudstvu. (»lede ugleda našega jezika na tržaških mm ličili je velikanska razlika moj nekdaj in sedaj. Ti» je zasluga odločnosti naših odvetnikov. Napija torej našim odvet-nikom. (Splošno pritrjevanje.) Na tej napitniei se je zahvalil odvetnik dr. (iregorin. Najprej se je spominjal tudi on pok. Drag. Martelanca, ki nam je zasnoval »Adrijo«, a poleg te še marsikatero drugo koristno ustanovo. Tako se je njegovi inicijativi zahvaliti, da imamo sedaj blagotvorno kmetijsko družbo. Potem je govornik odklanjal vsako hvalo na adreso slov. odvetnikov. Kakor vsi drugi so tudi odvetniki sinovi svojega naroda in kakor taki itti .jo svoje dolžnosti do naroda. Kolikor delajo odvetniki za prava naroda, delajo, ker jim veleva dolžnost. Ohljuhnje, da bodo slovenski tržaški odvetniki tudi v bodoče vršili svojo dolžnost do naroda. deden gospodov s Prošeka —• katerega ime pa nam je, žal, ušlo iz spomina — jo predlagal, naj hi tudi mi danes pripomogli po možnosti za uresničenje uajprisrčnejo želje tržaških Slovencev: za gradnjo »Narodnega donn« v Trstu (Splošno pritrjevanje) in gospod J a k i d je v navdušenih besedah podpiral ta predlog, označivši na kratko, kolikega pomena hi 1 > i I »Narodni dom« za življenje tržaških Slovencev. In hipoma je bilo nabranih 50 gld. S tem rodoljubnim činom je bil zaključen ta pomenljivi banket. Mej tem je že začelo prihajati ljudstvo v celih trumah, da hi se udeležilo napovedanega slavnostnega sprevoda. Ali — bojazen slavne oblasti je ukrenila drugače. Hojo se demonstracij od strani laške gospode so prepovedale slavnostni sprevod. To je že tipično od stiani naših oblasti. Pravi narobe svet. Ker je jeden sosedov zloben, mora trpeti oni dobri sosed, mesto da Iti prijeli zlobnega. Tako mora misliti poslednji, da ima njegova zloh-nost nekako avtorizacijo od strani oblasti. Radi nemirnežev se omejuje svoboda mirnih državljanov ! No, vendar se je v stari krčmi obrtnijskega društva nabralo veliko ljudij, od koder so prihajali v dolgih vrstah na vrt narodnega doma, ki je bil že pred koncertom natlačen tako, da je bilo vsako gibanje nemogoče. Mnogo ljudi jo odhajalo z vrta, ker niso mogli dobiti prostora, mnogo njih pa se ^je vračalo že na vhodu, ko so videli tako gnječo. Na vrtu je bilo nad 2000 ljudi. Koncert se je vršil po določenem programu. Tu ni mesta, da bi kritično presojali točko za točko, le zabeležiti moramo, da se je društvo »Adrija« vestno pripravilo za ta koncert, tako, daje bilodostojno tega slavnostnega dne. Možki in ženski zbori so se pevali navdušeno in precizno, da je bilo občinstvo kar oduševljeno. Impozauten je bil nastop vseh pevskih društev v velikem Vilharjevem zboru »Hrvatska davorija«. Kakih 200 pevcev je bilo na odru. In peli so, da so mogočno zveneli akordi te lepe skladbe. Navdušenje občinstva je bilo neopisno. Pripoznati pa moramo, da je tudi na-brežinska godba pod vodstvom vrlega Majcena prav lepo vršila svojo nalogo in da je uprav ogrevala srca z mnogimi slovanskimi komadi. Potem so se prižigali umetaljni ognji, /lasti je bilo lepo veliko kolo z napisom »Adrija« in letnicama 18H<>_ isim. Sledila je potom prisrčna svobodna zabava, na kateri so pevala razna pevska društva. In goječa je trajala, dokler jej ni napravil konca navadni letošnji gost — dež ! Tako se je završila ta pomembna slavnost, ki je bila nov mogočen pojav naše ekzistenee na obrežju A d rije. Odmevi s te slavnosti bodo še dolgo in dolgo zveneli v srcih našega ljudstva in krepili zavest, da smo tu, in utrjali vero, da tudi ostane m o tu! A predno zaključimo, nam je dolžnost, da se poklonimo možu, ki ima neoporečnih zaslug na velikem moralnem vapehu tega slavja. To je predsednik slavnostnega odbora in društveni pevovodja g. H. liažem. Mož je delal — da povemo prav po domače — uprav nečloveški, /bok česar je bil na koncertu fizično upehan tako — kakor je priznal sam in javno —, da ni mogel imeti napovedanega slavnostnega govora in se je moral omejiti • na par l>csed o pomenu slavnosti in na preči tanje 1 došlih čestitk. Čast in hvalo takemu — delaven! < ast in hvala tudi vsem kremen-možem in vrlim ženam v slovenskih Barkovljah! Slovensko šolsko vprašanje v Trstu n» shodu slovenskih sod jal isto v v Hojami dne julija 1 *<.»!>. (Nadaljevanje.) <». Ethin Kristan je omenjal na to ironično, kako so slovenski stariši v svojem utoku od leta ! 1HK4. izražali nado, da bodo na najvišjem mestu uvaževali načelo: Justitin regnorum fundamentum , kako so naglašali notorično udanost slovenskega ljudstva, (tovornik vzklika: «Ali, če bi bili I nekoliko bolj radikalni, čo bi ne povdarjali vedno, | da zaupamo v pravičnost države, če se ne bi skli-! cevali o vsaki priliki na svojo udanost! Morda bi j bilo bolje. .. Žrtvujemo se, in Avstrija nas za našo i udanost tepe, a mi pravimo: Avstrija, mi smo tvoji udani sinovi! Ti nas sicer tepeš, a mi poljubljamo rob tvoje obleke in upamo v tvojo pravičnost... Ta lojalnost na nepravem mestu je naša nesreča. Poglejte leva v menažeriji in njegovega krotilca. Ako ga ima krotilce jako v «kordi*,je lev sicer miren, dokler se krotilec žnjim producira. A kedar odhaja, kako kaže zobe, kako 1 * i planil nanj... Vse drugačni pa smo mi. Mi pravimo svojim krotilcem : Topite nas, brcajte nas, pljujte na j nas — mi ostanemo vedno lojalni državljani. Ko ! bi bil govornik na mestu oblastnika, kaj hi storil ! s takim klečeplazni kom ? Temu bijkaj dal? V svoji duši bi sc smejal; pobožal bi ga morda malo po glavi, potem pa ga zaprl — v hlev. — Na oni strani je irredcnta. Kaj vidimo? Da ta irredenta ; vse doseza, kar ji drago. Naj bi tudi mi nekako j pokazali /obe..., (tovornik opominja z Aškroem: I «('e svojih iščeš ti pravic, po konci J glavo nosi!» Zahtevajte, če gre za pravico! 1 Zakaj beračiti, zakaj obljubljati, da bomo še bolj : pohlevni, nego smo bili do sedaj? Zobe jim treba i pokazati, odločno! To je edina pot, po kateri bi se kaj doseglo. Prišel je čas, ko treba, da resno razmišljamo, kaj naj se stori, da pridemo v boju za i pravico do nekakih resultatov*. (tovornik je nadaljeval: »Pojdimo enkrat na izprehod na glavni trg! | Saj izpreha jati se smemo, in rudečih klinče kov v gumlmicah nam tudi nihče ne more prepovedati. ; Vsakdo se nam lahko pridruži na tem izprehodu. Saj ne pojde za to, da bi detronizirali] Boga. Za to pojde, da dobimo en košček pravice! In za ta košček pravice se imamo bojevati z vsemi svojimi močmi, z vsemi silami. Spomnimo se, da smo so-i eijalisti. Naš namen je, da se ves današnji svet i preobrne s temelja. Naši cilji so tako visoki, da jih navadni človeški razum komaj pojmi. Utopiste nas imenujejo. A mi sino prepričani na temelju znanosti, da to niso utopije, ampak da se to lahko [ vsaki čas izvede, ako narod hoče... Seveda, nobena omleta se še ni napravila, da ne bi jajčka razbili zanjo... Tu velja brezobziren boj. Proč z glace-rokovieami, oči uprimo na cilj, in naprej proti krivici ! Saj vidimo, da se nam zisteinatično jemlje priložnost do izobrazbe, do pouka». O razlogih, zakaj nam ne dajo slovenske šole v Trstu, govornik noče govoriti obširno, ker se boji, tla bi n„ postal preveč dobre volje. Razlogi so namreč zelo humoristični. Slovenski stariši naj hi pošiljali svoje otroke iz mesta ven v Pmrkovlje, v Skedenj, k sv. Ivanu in v Rojan. Ali poznajo gospoda lego mesta in teb šol? Po zimi, kedar burja brije, naj bi pošiljali svoje otroke iz Trsta v Barkovlje. In kako so urejene te šole, n. pr. R< »lanska ? Tako, da bi lahko rudeči postali gospoda, ki Imajo skrbeti za njo. Govornik je govoril o liojanski šoli z nekim slovenskim učiteljem. Le-ta je dejal: ('e bi imel jaz otroke, pa ni druge šole, bi jih že raj še pošiljal v Trst v italijansko šolo, nego semkaj, ker to — ni šola! — Hojanska šola ima za italijanske otroke 'J tečaja več, nego za slovenske. Še za lastne otroke torej nimajo Italijani »adosti šole, in potem pa pravijo nam: Pošiljajte svoje otroke ven v slovenske šole! Kam jih denejo ? V svinjski hlev morda? Pri sv. Ivanu polovica otrok nima prostora. Kam z meščansko deco? Ni prostora in ni učiteljev. Italijanska buržoazija hoče, da se napravi iz slovenskega proletarijata neka neumna živina, katera se potem lahko izkorišča, zlorablja. Italijani sodijo tako-le: Svojemu proletarijatu bomo dopuščali, da nekoliko napreduje; ker pa potrebujemo tovorne živine, napravimo si je iz slovenskega proletarijata: za to mu ne smemo dati šol! — Mer odaj en v tem strastnem narodnem boju je torej zgolj materijali z e m in boj za slovensko &olo je boj proti kapitalizmu! /a to pa pričakuje govornik, da se bod« italijanski sodrngi z nami roko v roki t »ori li, da dosežemo, česar nujno potrebujemo. | Pritrjevanje.) (?? Ured.) Vsa ta mizerija dokazuje, da buržoazija ne razume narodnostnega vprašanja v Avstriji. Slovencev je dovolj, da hi lahko dobili šolo, če bi se pravično postopalo. A ne dobijo je, ker so v manjšini. Ne dobijo je, da-si je današnja parlamentarna večina slovanska ; vlada je do polovice slovanska, Kaizl je Mladočeh. In ukljub temu ne moremo dohiti ene borno šole! In o takih razmerah še ostanejo naši poslanci v večini. Kaj imamo od vin de, kaj od večine? Mi pa imamo palec in kazalec in še en prst. Trebalo bi stisniti palec med oba poslednja prsta in ga poriniti, kolikor daleč se da, vladi pred obraz. Slovenski proletarijat se ne bo dalje pridruževal temu hlapčevanju vladi, ki mu ne more dati ene edine šole. In ako bo slovenska buržoazija še nadalje postopala tako čudno, veljalo bode tudi njej tisto mehanično pomikanje treh prstov . . . (i o v o mik j c bil m e j p r v i m i, ki je med Jugoslovani branil načelo, da se ima narodnostno vprašanje ločiti od teritorijalnoga vprašanja. «Vsaki narod bi se imel smatrati kakor avtonomna skupina, pa naj bi živel v tej ali oni deželi, v veliki masi s k u p a j, ali raztresen m cd drugi m i n a-rodi. Ce bi Slovenci, brez obzira na to, kje stanujejo, bili avtonomni, neodvisni, hi lahko imeli Slovenci svoje šole v Trstu, kolikor jih potrebujejo, in Italijani bi lahko imeli svojo univerzo... Dandanes zahteva vsakdo, da se njemu godi pravica, ne pa, da hi se pravica dala tudi nasprotniku. Vsaka večina postaja brutalna in vsaka manjšina škodoželjna... Trst je mešano mesto. Tu stanujejo Italijani, ergo Italijanom pravico! Tu stanujejo pa tudi Slovenci, ergo tudi njim pravico!, In da imamo med sabo še — Kitajce, tudi njim pravico ! (Odobravanje.) Edini pot, da se obrne za slovenski narod na bolje, pa je: ne več klečeplaziti! V vzgled nam hodijo dogodki v Belgiji. Ko je narod malo za-hreščal, je začela vlada retirirati. Pokažimo, da smo tudi mi ljudje! ('as se bliža, ko bo moralo biti rešeno šolsko vprašanje v Trstu. Pred začetkom novega šolskega leta hočemo biti na čistem s tem vprašanjem. Naprej v boj za pravico! Naprej brez strahu! (Burno odobravanje. Govorniku so čestitali.) O nekih zanimivih opazkah iz italijanskega govora sod ruga g. Paneka in o konečnih besedah g, Ktbina Kristana par navedeb prihodnjič. Politični pregled. TRST, H. julija 1899. K položaju. »Narodni listv« prijavljajo članek poti naslovom »Kaj sedaj ? (,'lauek jedošel iz poslanskih krogov in mu je očevidno namen ta, da bi mirilno vplival na češko javnost. (Mankar priznava sicer, da jo dovolj vzrokov za nezadovoljnost s postopanjem vlade, zagetovlja pa, da vodstvo stranke tudi mej počitnicami ne bo držalo križem rok. Sosebno oporeka člankar govoricam, češ, da zakona, sklenjena od deželnega zbora če-Čkega o jezikovnem vprašanju na avtonomnih oblastih in o miuoritetnih šolali, ne dobita cesarskega potrjenja. Istotako ni res, da bi bil jezikovni zakon na podlagi 14 že izgotovljen in da hi bil neugoden za Cehe, O temeljnih črtah taeega zakona se je pač razpravljalo, ali gotovega ni še ničesar, torej se ne more še govoriti ni o ugodnem, ni o neugodnem zakonu. Mogoče pu je, da sc bodo v bližnjem času vršile kake konference, ali odločno neresnično je, da bi bili češki poslanci zapustili j svoje načelno stališče. Ce bi šlo za zakon v varstvo manjšin v vsej državi, sosebno na Štajerskem, Koroškem in Istri, potem 1» i seveda taktika morala iti zatem, <1 a 1> o tako varstvo slovanskim narodom čim izdatneje. Mi (Cehi) ne smemo braniti le sebe, ampak tudi (Vhe in Slovane v drugih pokrajinah. Nagodba z Ogersko je zagotovljena, sedaj imajo merodavni činitelji svobodne roke, sedaj treba, da izpolnijo svojo dolžnost. Sedaj morajo naši državniki pokazati, da-li imajo potrebne moči, da postavijo državo na podlago pravičnosti do vseli narodnosti. Prihodnji meseci moraj.....Uočiti in nadejati se je, da bo pred novim letom popolnoma jasno. Seveda: čakanj« ni popularno, ali prenag-ljiti se tudi ne smemo. Vsa kako pa sedanji odno-šaji ne morejo več dolgo trajati. In gotovo je, da naši poslanci silijo na to, da bodi enkrat pravica vsem narodom. Potrpežljivost je že dovolj napeta in je ni smeti napenjati še bolj. Ali se /godi, kur nam je obljubljeno, ali pa sc spremene f ro n t e! Torej le par mesecev naj še počakamo. Ti ljubi Bog, mi čakamo že tako dolgo, da nam pač ni toliko ležeče na tem, ali par mesecev več ali manj, samo jasnosti in gotovosti bi želeli. Popolno pomanjkanje vsake informrcije o stanju naših jugoslovanskih zahtev, to vznemirja slovensko javnost. Mi čujemo pač glasove i/, čeških poslanskih krogov, ali naši so zapeti gori do pod-bradka. Kako naj si tolmačimo? Atentat na razkralja Milana. Aparat funkcijonira tako točno, da si boljšega ne more želeti niti — razkril Ij Milan. Število »krivcev* raste, da je veselje in to od vseh vetrov nesrečne kraljevine in iz vseh stanov ; tu imaš juristov, odvetnikov itd. Vrši se jedna hišna preiska za drugo in vse te tia podlagi izjav napadalca Knezoviča. O človek, vprašaj le tisto mrvo svojih zdravih možganov, da-li je mogoče, da bi bili zarotniki, pripadajoči razumništvu, res tako nerodni?! Da bi tako slepo silili z svojo glavo notri v zanjko in da ne bi bili malo boljo skrbeli za svojo varnost ? ! No, ni mogoče. Bolj in boij se utrjuje prepričanje, da imamo tu veliko komedijo, ki pa bo imela zaključek grozne žaloigre, ako drugi činitelji ne posežejo vmes, katerim ne more biti vse jedno, da se v XIX. veku gode še tako stvari. «Kolnisehe Zeitung javljajo namreč iz Belegagrada, da ruski odposlanec Manzurov po nalogi svoje vlade nabira informacije o vzrokih aretiranja voditeljev radikalne stranke in o stanju preiskave proti Knezeviču. Možno je, da posegu it i vmes ruska in a v s t r o-og e r s k a vlada, Govorč, da je spora-zumljcnje med Avstro-Ogersko in Rusijo, glede Balkana popolno; 110, najlepše posvečenjc hi zadobilo s takim činom v službi civilizacije in humani tete, z činom, ki naj bi Srbijo potisnil nazaj — v Evropo. Liberalisem v propadanju. To je bilo te dni radostno vsklikanje po liberalnih listih, ko so po ulicah bruseljskih zmagovali — drugi. Liberalizem je antipod Iderikalstva. Tako trde vsaj. Toda konservativna misel si je obranila svojo prvotno moč, dočim je liberalizem ohromel tako, da se še vlači kakor raztrgani oblaki po obzorju, kadar ni vetra. Takov invalid seveda ne more slaviti zmag proti Čvrstemu kouservatizmu. Jedino zadoščenje mu je torej, ako more štorkljati na svojih hergljah za kom drugim, naj bo že, kdor hoče, samo da ni klerikalen. Štorklja za njim in kriči »živio«. Tako se je veselil v Bruselj u socijalistiških zmag. I11 proglašal je svojo zvezo z socijalisti! S kako pravico - to pričajo volitve, ki se vrše ravnokar v deželni zbor bavarski. Tu so nm pokazali socijalisti, da pač puščajo v božjem imenu, da invalid štorklja za njimi v Bruselju, da pa ne mislijo na to, da bi mu pomagali na Bavarskem. Socijalisti delajo — za-se. Da, celo tako se govori, tla o sedanjih volitvah konservativci po nekod glasujejo za socijaliste in socijalisti po nekod za konservativce. Vspehov pa imajo obojni, le liberalizem je doživel popoln poraz. Doslej sti bili obe stanki v deželnem zboru bavarskem blizu jednako močni, odslej pa bodo konservativci imeli veliko večino. Liberalizem jo ohromel invalid, to so pokazale tudi volitve na Bavarskem. Na tem se ne more prav nič spremeniti tudi veselje na zmagah, ki so jih po bruseljskih ulicah izvojevali — socijalisti. Domače vesti. Na slav 11 o<.t v Itarkovljah so došle nastopne čestitke: 1 r s t. Nadejal sem se, da bom danes deležnikom Vaše slave in Vašega veselja. Veselil sem se tega dne kakor vsaki i7.mej Vas, ali človek snuje, Bog hognje. Ker mi je žalibog nemogoče danes hiti mej \ aini, pošiljam presrčne čestitke in pozdrave »ličnim Adrijašem in Vašim veleeenjenim gostom, ter ki K '■eni navdušeno: Slava nepozabnemu Dragotinu, ustanovitelju našo čile »A d rije ! Živela Adrija in vsi njeni gosti! Mat ko Mandic. Pazili. Razvijaj se zastava v spodhiijo na-šineem in strah vragom. Pazinci. P nI j. V duhu z Vami! »Sokol« in »Čitalnica«. Dunaj. Živeli neustrašni borile i slovenstva! Akad. društvo »Slovenija«, Trst. Gromoviti živio! kliče r Tržaška slovenska mladina. Zadar: V duhu z vami kliče: živeli! Naprej za dom naš krasni ! Bivši Adrijaš. Zagreb. Slavi Vašoj, s kojima nas veže sklad besjede, pjesmo i srd ca, u dubu pribivamo kličuči od srca: »Naprej zastava slave!« »Kolo« Zagreb. Vižmnrji. Bog živi in čuvaj Vaše obmejne stražnico milo domovine! Pevci in čitalnica v Sen t-Vidu nad Ljubljano. Ljubljana. Iz Metropole slovenske kličemo najprisrčnejši pozdrav! —Zastava Vaša svetu zdaj — nad Vami radostno vihraj! Pevsko društvo »Slavec«. L j u h 1 j a n a. Slovenskega zidarsko-tesarskega društva pevski zbor kliče: Naprej slovenska zavednost! Na zdar! N a h r e ž i n a. Želcči najboljega vspelia Vam, neustrašljivim Čuvarjem jadranske obali, kličemo krepki bratski: na zdar! Nabrežinci. Podružnica dru/be sv. Cirila In Metoda na Greti jo imela dne 18. t. m. redni občni zbor z navadnim vsporedom. V odbor so bili voljeni: Ivan Gerdol, predsednik, Peter Cink, podpredsednik, č. Fr. Guštin, tajnik, Vekoslav Guštin, blagajnik, Josip Andr. Pertot, Ljudomi 1 Nabergoj, Anton Bremie, Josip Znideršič, namestniki ter Ivan Pogorelec, Ferdinand Kuk in Josip Katalan, pregledovale i računov. Obrtna in nadaljevalna šola za šolske deklico družbe sv. Cirila in Metoda so snuje v dru-žbinem šolskem poslopju pri sv. Jakobu v Trstu. To je vspeli razstave ročnih del. Ker nam pa primanjkuje potrebnih sredstev, zbirali bomo v ta namen milodare, v prvi vrsti preplnčila in darove na šolski veselici. Slovenci pomagajte! Veseljem in hvaležno sprejmemo vsaki, še tako mali dar. Obletnica blagoslovljen,ju zastavo «Dclav-skega podpornega društva* bo dne 27. avgusta na vrtu slovenske šole pri sv. Jakobu. Isti dan zjutraj bo, kakor običajno, sv, maša pri sv. Antonu novem. Koncert, napovedan po «Delavskem podpornem društvu* v korist »Narodnega doma», ~se je drugim narodnim društvom na ljubo preložil na mesec september. Odbor «l)clav. podp. društva. O p. u r ed n i š t v a : Naše skromno menenje je, naj veselico za « Narodni dom» prirede vsa tržaška društva skupaj, ker le tako bi bil vspeh primeren veliki ideji. Za izlet v Pobege. Izlet, ki ga priredi pevsko društvo «Kolo», se bo vršil, kakor objavljeno, dne 28. t. m. in sicer na vozeli. Ker je težava z vozovi, prosi podpisani, naj se vsi oni, ki se želč udeležiti tega izleta, prijavijo najdalje do lih t. 111. Na poznejše prijave se hode oziralo le toliko, v kolikor bode ostajalo prostora na vozeh. Cena tja in nazaj je 1 gld. 50 novč. Prijave sprejema g. .1 lilij Mikota, uradnik v • Delavskem podpornem društvu*. V slučaju slabega vremena se izlet odloži. O d bo r pevsk. društva «Kolo». Tržaška malarija. Dne 12. t. m. popoludne sta šla po ulici Rossetti neka slovenska gospodi-čina 111 neki gospod. Govorila sta slovenski, ozi- roma hrvatski. To je bilo malariji dovolj, da ju je obkolila in jima kričaje in žvižgajo sledila v tretjo ulico. To ni bila več tolpa telet ali ovnov, to je bila tolpa volkov, gladnih slovanskega mesa. Redarja seveda ni bilo nobenega v bližini. Prepričani smo, da je med nadebudnimi 10 12-letnimi pobalini bilo mnogo, če ne pretežno slovenske krvi, izvr/kov človeštvu, renegatov. To niso po svoji volji, ampak preparirani so v to, po zistemu na ulici in v šoli. Pomislimo malo, kaj je renegat, kaj se je moralo zgoditi v mladi duši prej, nego je postala to, kar je sedaj. Vsaka žival kaže nekako naklonjenost do darovalke življenja, do matere. Ako sinemo soditi po sebi, jih pač ni iskrenejših čutov, recimo hvaležnosti, ako nočemo govoriti o ljubezni, nego navdajajo mlado srce nasproti materi. Vse nam je drago, da nas le spominja na njo. — Zdaj tni pa povejte, kakšna revolucija je morala nastati, kaka burja je morala vihrati v srcu mladega renegata, ko so mu podirali oltar ljubezni do matere, ko so mu ruvali spoštovanje do nje, do nje govorice, iz živega mesa, in mesto tega zasajali — v krvave rane plevelj zaničevanja, strupene rastline sovraštva! Prepričani smo, da se je z onim oltarjem materinske ljubezni morala porušiti vsa druga stavba srca. V takem srcu vlada a priori anarhizem, kateremu ni več sveta nobena stvar! Ohžaljujcmo mlade zavedence, obsojati pa jih ne smemo, saj niso sami krivi, da so taki. Obso-amo pa tiste odločilne kroge, tisto zaslepljence, ki mislijo, da koristijo svojemu narodu, ako v naročje istega sprejemajo ljudi, ki so nesposobni za blažje čute, ako poveličujejo svojo slavo s poživinjcuiini renegati. Tako počenjali jo sc mora še strašno maščevati.... Ta slučaj ui prvi, ni edini čin ra/.di vjanosti tržaške mladine, ki ga beležimo v našem listu. Take vesti so postale že nekaka stalna rubrika. Ni čuda. »V Kossettijevi domovini Se mnogi pač živč fakini«. Umrljivost v Trstu. Od nedelje dne 2. julija do vštevši sobote H, julija je umrlo 2H oseb možkega in 8f> ženskega spola, skupaj 08 oseb, proti 1 >2 v istem tednu lanskega letu. Od teli je bilo 1 2 v dobi do 1 leta, 18 do 5, leta, 7 do 20. leta, 2 do 80. lota, J do 40. leta, 12 do 00. leta, 10 do HO. leta, f> v dobi Čez SO. leto. Povprečna umrljivost je znašala ll>7 od tisoč. Jetika je provzročila smrt v 12, bolezni v sopilih v II, škrlatiea v 1, (Mvicu v O, hripaviea v 0, logar v 0, enteritis v 2 slučajih. Dražbe premičnin. V soboto, dne 1;"». julija ob 10. uri predpoliidne se bodo vsled naredbe tuk. e. kr. okrajnega sodišča za civilno stvari, vršile sledeče dražbe premičnin: v ulici S. Spi-ridione št. 1, hišna oprava; v kavarni Nazionale hišna oprava; v ulici Scussa št. 2, blagajna, steklene in porcelanske posode ; v ulici Fontanone št. hišna oprava; v ulici llarriera Veeehia št. 81, hišna oprava. Iz pred naših sodišč. Radi žalitve vero so lH-letnega Emila Carisa. dninarja iz Trsta, dne Hi. junija zaprli, ker jo bil razsajal. Na inspektoratu je začel preklinjati llogu iu Marijo in zmerjati. Zavoljo teli činov je stal včeraj pred sodiščem, obtožen zločina ruzža ljenja vere in prestopka žaljenja oblasti. Caris — ki je menda tudi slovenski renegat - je dejal, da je bil pijan do nezavednosti. Priče so potrdile nasprotno iu sodišče ga je obsodilo v ti-mesečno ječo. Poskusen samomor. Včeraj ob S), uri prod-poludne je hotela 65-Ietna Marija Bcrtclich skočiti z okna svojega stanovanja v ">. nadstropju hiše št. 2H na Korzu v dvorišče. Držala sejo samo še z rokami nad znatno globino. Z veliko težavo so jo spravili v posteljo, obvestivši njo moža o tem, kar se je zgodilo. Konj sc Je splašil. Včeraj ob 8. uri zvečer so je splašil konj ekvipaže, s katero so je vozil g. Gatti po Aci|uedottu. O tej priliki je trčila kočija v voziček neke limouadarice na oglu ulice dollo Acijue. Gattijeva kočija je hudo poškodovana, pa tudi prodajalka ima kakih 40 gld. škode. Ranjen ni nihče. Najdeno. 14-letna Perinu Seligmann i/, ulice S. Servolo št. 1 je našla včeraj popoludne mi cesti pri Sv. Andreju prstan s kameni in biserji. Vrla deklica je shranila prstan na policijskem inspektoratu v Skednju. l at* Ine. (iospej Lcopoldini \Virtinger, po-sestniei i/ uliee La/zaretto vecchio št. 10, «o ukrali neznani tatje več dragocenosti in 1 t napoleonov. Stvar -e je javila redarstvu, ki išče krivce. 14-letni Marcel I*, iz Trsta je včeraj popo-ludne zlezel v Uallijev vrt pri Skednju ter si na nekem drevesu nabasal češpelj za 'J fjld. vrednosti. Neki Ivan Krekič pa ga je presenetil ter izročil policiji. Tam so ga dobro oštoli, potem pa izročili materi, da git kaznuje. Različne vesti. Inkvizicija na Ogerskem. Prošloga novembra so ulomili tatje v občinski urad v liocsi ter odnesli okolo 2000 gld. Zaprli -o več oseb ter jih postavili pred tamošnjega županijskega sodnika. Sodnik je hotel preiskavo dovršiti kakor le hitro mogoče. V to svrho je dal jetnikom /vezati roke in noge ter jili je najprej obdeloval lastnoročno z debelo palico, dokler se mu ista ni zlomila. Potem je vli 1 na krožnik špirita ter ga /ažgal in držal trikrat zaporedoma pod bose noge nesrečne-žev : celo polival je noge z gorečim špiritom. Pa to še ni bilo dovolj blagemu sinu vitežkega naroda madjarskega. l>al je reveže za roke, ki so bile zvezane na hrbtu, obesiti na obešala za obleko, dokler niso omedleli. Potem je vzel nožič in ubadal svoje žrtve pod nohte na prstih. Vse to se je godilo po štiridnevnem postu. So-li nesrečneži priznali krivdo nam ni znano ; v resnici pa se je neposredno po gori opisanem trpinčenju nedolžnih ljudi prijavil pravi tat — ra-dovolj 110. Zaprli so ga. — Sedaj se bavi s to stvarjo sodni dvor v Komornu. Ko bi se kaj takega zgodilo kje med Slovani in denimo 11. pr. v »divji« Sibiriji, koliko krika bi zagnali židi in židovčki vsega sveta o barbarstvu Rusije t A sedaj ? Madjarski narod ostane narod vitezov, element kulture, kateremu narodu na ljubo zatirajo milijone slovanskega prebivalstva, a mi Slovani ostanemo — barbari! Brzojavna in telefonična poročila. (Zadime vesti.) IMliiaJ 14. Danes opoludne se je tlogodila tu huda nesreča. Voz gasilcev v Hietzingu je trčil ob voz tramvvaja. Sunek je bil tako silen, da je 10 gasilcev odletelo daleč preč z voza. Jeden poveljnikov gasilcev je padel pod tnumvavski voz in je močno poškodovan. Pariz 1-1. (»lasi se, da je vojno stališče v Rennesu vsprejelo predlog (Juesnav tle lieaure-paire, ki hoče sodišču predložiti dokaze o krivdi Drevfusa. Razprava bo trajala torej nekaj tednov. Carigrad Ki. Sestavila se je komisija, ki naj bo s poslaništvi razpraljala o zdravstveni konvenciji Beneški. Ta komisija sestoji iz nastopnih členov : TevHk paša, minister za vnanje stvari, pred-aednik; Gabriel Kfendi Naradunghian, pravni svetovalec vlade; Nikolaki Elendi Sgurides, ravnatelj trgovinskih stvarij v miuisterstvu za vnanje stvari ; Ahtned Midhat Kfendi, potlpredsednik mednarodnega zdravstvenega sveta. Madrid 14. Ministerski svet je bil včeraj jako dolgo zbran, Govori se, da je ministerski predsednik Silvella predlagal, da je vztrajati pri vladnih predlogah v njih polnem obsegu. Ministerski svet je baje pritrdil temu predlogu. Ves večer se je širil glas, da je ministerska kriza preti durmi, seda4—pa govore, da je kriza odložena. Mala oznanila. Pod to rubriko prinašamo oznanila po najnižjih cenah, /.a enkratno insercijo se placa po 1 nč. za besedo; za večkratno insereijo pa ne cena primerno zniža, Oglasi za vse leto za enkrat na teden stanejo po It) gld. ter *e plačujejo v četrtletnih anteeipatiiih obrokih. Najmanja objava .10 nvč. Alojzij Posredovalnica za potovanja. ■ ■ i** Piazza Negoziante 1. mozeiic ,ia'pHuH,|iiHta koršna potovanja in sprejema predplačila za obisk svet. razstave v Parizu 1. l!»oo. Zaloga krompirja, zelja in fižola. is « || ulica Molin piccolo it. i» VatOVeC JSK. ima ralogo krompirja, zelja fižola in drugih pridelkov Razprodava na debelo. Zaloga olja. mila in kisa. m s j A X Ulica Torrente it. 2t;. vatovec Anton ^......- kisa na drobno m debelo. Naročila izvršuje točno. Krčme. Jurković Mate ima dobro domačo kuhinjo. Jak. Perhauc ulica Carintia št. 2.rt toči izvrstno črno in belo istrsko vino ter Via Acquedotto štev. H. Zaloga vsakovrstnih vin in boteljk. Postrežba točna. cene zmerne. Pirih Ivan Via Media št. .'J., krčmar, toči črna in bela vina in pivo prve vrste, kuhinja izvrstna, cone zmerne. Androna S. Lorenzo (za mag is trutom). Zaloga pristnega dalmatinskega vina po najnižjih cenah. Razprodaja od f» litiov naprej. Na ? ošilju na dom in na deželo. (M d o u S o * i 5 0 s Jj C/) 1 I Konsumna zaloga olja razpošiljat ve iz glavnib pridelkov od 5 iitrov naprej I prosto Gorica}. < )lje jedilno tino ,'12 nvč. dalmatinsko .'M n istrsko 40 „ namizno I.a 44 _ najfinejše 4H n extra ;">♦» n specijalitetuo 00 „ .. Posebno za cerkveno luč IjS Osmico ml|>rtk Vckosluv Nabersoj nai Prošeku v nedeljo dne 1<>. t. ili. Tori I bodo svoj Izvrstni pridelek „Herznmhi". F I L I J A L K A c. Kr. priv. aslrijskeo Kreditnega zavoda za triroviuo hi obrt v Trstu. Novci u vplačila. V vrednostnih papirjih na 4-dnevni izkaz 211.0,, :io- 3* V napoleonih na 30-dnevni odkaz 20/00/o 3-mesečni ., a1/*0 , « a«/.*/ Obuvala. „pri Pepetu Kraševcu" na Rožariju poleg cerkve Sv. IVtra pod ljudsko Stantič Josip šolo, ima veliko zalogo obuval. Sprejema tudi naročite, Rehar Peter ulica Rihorgo št. 2,r>. Velika zaloga in delavnica vsakovrstnega obuvala po naročiti. na pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stepijo nove obrestne takse v krepost z •tlnem 24. junija, 2K. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okroinl oddel. V vredn. papirjih -J",, na vsako svoto. V napoleonih brez ohrest Nakaznice na Dunaj, Prago, Peftto, Brno, Lvov, Tropavo, Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz. dablonz. Gradec, Hibinj, Inomoatu Czovec, Ljubljano, Line, Olomuc, Reichenberg, Saaz in Sol-nograd, brez troškov. Kupnja ln prodaja vrednoatij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov proti odbitku I °'00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnej&imi pogoji. Pr « daj ml. Jamčeviie listine po dogovoru. Kredit na tlokumente v Lon-donti, Pariztr, Berolimi ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Sprejemajo sp v pohrano vrednostni papirji, zlati nli sie brni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi. J Nafta blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijansk v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Trgovci Nazarij Grižon Ant. Furlan cene brez konkurence. --j—-----' Abram Fran Via (iittlia t>4 prodaja vsakovrstnih jest vin,ko I Ioni jalnega blaga in olje Piazza S. Francesco 5t. 2. Pro-dajalnica jestvin in kolonijul-nega blaga. Postrežba točna. Via S. Francesco št, 22' Trgovec z dogami in so-darski mojster, izdeluje vsakovrstne sode in posodo. I >elo solidno, cene zmerne. Via Stadion št. 20, pekarna in slaščičarna, svež kruh večkrat na dan, prodaja moke. Vsprejema tudi domač kruli v pecivo. Postrežba točna. na oglu ulice treppa in delle Poste Nuove, prodaja kolonialno blago delikatese, likere itd. Jak. Perhauc R. Kolar Anton Šorli priporoča svoji kavarni Commercio ,n Tedesco, ki sti shajalisči Slovencev. Na razpolago so vsi slovenski in mnogo drugih časnikov. T. Zadnik Via S. Francesco štev. Iti, mesar, postreže z vsakovrstnim mesom po zmernih cenah. Na željo pošilja na doni. I. Tavčar, krojač Via delle Beccherie stv. 'i, priporoča se slovenskemu občinstvo. Fran Hitty Via Barriera vecchia št. lil, prodajalnica vsakovrstnega ma-nufakturnega blaga in drobnarij Na zahtevanje se pošiljajo vzorci tudi na deželo. ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL g Novak Mihalj "Rafaela Italia TRST — Via Malcanton št. 1 — TRST Zaloga polilStva /.a jedilnice, spalnice in spre-jemnico, žlmtilc iu percsnic. otrledal iu železnih blagajn, po cenah, da se ui liati konkurence. trgovec, ulica Sv. Ca-tarina št. 9., priporoča svojo zalogo kolonijah nega blaga na debelo in na drobno razpošilja na deželo proti povzetja. FI LIJ ALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli, kakor: al Vsprejema uplacila na tekoči račun ter jih lirestuje : Vrednostno papirje: po 2i1/h<,,0 proti f> dnevni odpovedi 2T/ 12 - h B „ n -i •• 1/4°'n 4 mesečni 31 H .1 2 0 )1 ° "I '1 3s/g% ., 1 letni Napoleone: po 2 °'0 proti 20 dnevni odpovedi 411 o/ lil •i - a »o 'i ,u -i •» •i 2a/4°/0 3 mesečni ., 3 x « Tako obrestovanje pisem o uplačilih velja od 25. oziroma 2. avgusta naprej. li) Za giro-conto daje 23'4"0 do vsakega zneska; izplačuje se tlo 20.000 gld. a clieqtie; za veče zneske treba avizo preti opoldansko borzo. Potrdila se dajajo v posebni uložni knjižici. c) Zaračuna se za vsako uplačilo obresti od dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejema za svoje couto- correntiate, inkase in račune na tukajšnjem trgu, menjice za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim izdaja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. d) Izdaja vrednice neapeljske banke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjice in kupone proti primerni proviziji, :xx> Zaloga pohištva ne „AUa uuova Abbondanza", Trst, Via Torrente štv. 1(1., se toplo priporoča slavnemu občinstvu za nmogobrojen obisk. Cene brez konkurence ! (meble) Petra Muschika poleg dobroznane gostil- Proda se 1 miza ovita s cinkom, 1 stelaža za prodajalnioo, stekla za vrata, okno in zatvornice, miza za pripravljanje mesa in več družili priprav za obrt se svinskiin mesom, vse to pri Ivanu Dordei, v ulici Molino grande št. 10.