Štev. 18.	Leto 5.
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Delav. zbornice), kamor naj se tudi pošiljalo rokopisi.
Svoje pravice bodo uveljavili železničarji le z združeno močjo. Zavedajte se tega, trpini in organizirajte se vsi v USŽ.
I. TL F.-Kongres.
London, dne 25. sept. 1930.
Dandanes niso internacionalni kongresi nič več posebnega. Davno. — in to niti ni tako strašno daleč nazaj — so tvorili trenutne internacionale samo oblastniki, ki so se sestajali na mednarodnih toriščih navadno po velikih vojnah kot zmagovalci in zmaganci... Ti mednarodni sestanki niso bili v pravem pomenu besede konstruktivni, marveč so tvorili sklep dejstvom in dejanjem, ki so se odigravali na drugih teriščih.
Internacionalne kongrese in trajne internacionale, kakor jih razumemo danes, je ustvarilo socialistično mednarodno delavsko gibanje; da celo tiste mednarodne institucije, ki jih danes vodijo izrazito kapitalistične korporacije, so nastale nujno iz našega gibanja. Pomislimo na pr. le na društvo narodov (pravilneje: društvo držav, ker narodi trenutno nimajo tam še nikakšnega direktnega zastopstva)! Če pomislimo nazaj in pokličemo za nekoliko trenutkov preteklost, se moramo čuditi, kakšna razlika je med mednarodnimi delavskimi kongresi od nekdaj in današnjimi kongresi! Nekdaj so se prvi pionirji, ustvarjevalci vsega modernega internacionalizma v fizičnem in duševnem pomenu besede, skrivali v podzemnicah, v gozdovih in drugih skrivališčih..., danes? Danes
mnogoteri izmed tistih, ki so bili v 70-ih do 90-ih letih sami soustvar-jevalci te gigantske, vse osvoboju-joče duševnosti, pozdravljajo v deželi, kjer se je moderni kapitalizem razvil do svoje najvišje stopnje — v Angliji kot odposlanci vlade, kot ministri mednarodna delavska zborovanja, pa najsibodo le ta politična, strokovna, zadružna ali kulturna! Isti ljudje, ki so morali bežati pred vladnimi organi, isti ljudje, ki so več kot samo enkrat poznali usodo revolucionarjev po zaporih, v pregnanstvu, kot brezposelni itd., isti ljudje v mnogoterih primerih sedijo na istih mestih, kjer so nekdaj sedeli njihovi preganjalci. Koliko časa nas loči od tiste dobe? Pol stoletja, 3 desetletja! Tako hitro se razvija zgodovina, tako strašno hitro teče reka dogodkov. Tako ni nič več utopija, kar je bilo včeraj še sen!
Takšne misli so se porajale v meni, ko smo se, evropski delegati I. T. F. (to je mednarodne federacije transportnih delavcev, v kateri je včlanjen tudi naš savez), poslavljali od Rotterdama. V Rotterdamu smo se namreč zbrali po večini vsi evropski delegati in smo od tam skupno s posebnim1 parnikom odpotovali čez Kanal na mali kontinent — v Veliko Britanijo, v London. Nepozabno mi bo v spominu ostal trenutek, ko smo s parnika, ki se je^ pripravljal na odhod, zrli na večtisočglavo mno-zico, na morje rdečih praporov, na strumne čete holandskih rdečih sokoliće v (Rote Falken), na godbe in pevske zbore, ki so vsi prišli poslavljat se od nas, želeč našemu kon-Sresu v Londonu najlepše uspehe, naši mternacijonali pa čim večje podvige. Močan veter je vel tja proti jugovzhodu, vsi mnogoštevilni rdeči Prapori so kazali proti vzhajajočemu solncu, kakor da kažejo na deželo črnih srajc, ki so zatrle sleherno svobodo svobodnih sindikatov in s tem vsako svobodno duševnost sploh. Kakor da so kazale, komu velja njihov prihodnji pohod ... !P buš maldina, rdeči sokoliči, s svo-nmi 30 zastavami, je bila najštevil-neje zastopana... Tajnik I. T. F.
s. Edo Fimmen je spregovoril večtisočglavi množici ognjene besede:
»Glejte, L T. F. je na svoj prapor napisala svojo devizo: VOJNA — VOJNI! L T. F. je danes organizacija, ki bi v primeru vojne mogla baš v najmerodajnejših evropskih državah — vojno preprečiti! I. T. F. je že pri nevarnosti rusko-kitajske vojne pokazala, kaj more organizacija transportnih delavcev, če je disciplinirana, izvršiti! I. T. F. se zaveda, da ni samo kruhoborska organizacija; borba za vsakdanji je, na žalost, danes madež naše takozvane kulture, je nujno zlo, s katerim mora baš I. T. F. v prvi vrsti računati, toda tej borbi mora dati dušo, mora ustvariti misel, idejo — mora ji dati smisel eksistence, kajti nobena organizacija, ki ni idejno fundirana, nima moralne pravice do obstoja. Naša ideja pa je: MEDNARODNI SOCIALIZEM, kar pomeni: VEČNI MIR, ODPRAVO BORBE ZA KRUH, ZMAGO HUMANITARIZM.A NAD ŽIVALSKIM... ZATO POJDE I. T. F. KOT SVOJEVRSTNA ARMADA PROTI FAŠIZMU, PA NAJ SE LE TA JAVLJA V TEJ ALI ONI OBLIKI.«
Mogočni klici odobravanja so zadoneli, godba je zaigrala Internacionalo, pevski zbori so zapeli, parnik
je odiplul.
*
Zborovalna dvorana v Caxton-Hall-u v Londonu nudi močno zanimivo sliko: Delegati vseh dežel sveta, vseh kontinentov, sedijo okrog miz pred vsako skupino stoji na mizi rdeča zastavica s črnim napisom, I. T. F. in z zlatim^ napisom države, katero zastopajo posamezni delegati. Tudi Jugoslavija je zastopana. Naš delegat zastopa »Ujedinjeni Savez Železničarjev Jugoslavije« in »Savez pomroskih radnika Jugoslavije«. Prvič so zastopani na I. T. F.-kongresu zastopniki Japonske, Kitajske in Indije, kar prav posebno povdarja internacionalizem, odnosno interna-cionalizem kongresa. Celo afriške kolonije so po urojencih samih zastopane. Ne manjka Avstralija, ne manjka Amerika... vse je tukaj! Celo Italija ima svojega zastopnika — emigranta. Italijanski železničarji, člani ilegalnih strokovnih organizacij, niso pozabili na tradicije italijanskih borcev za svobodo in pravico, niso se zbali knute in svinca v hrbet. Oni so člani, rastejo... Tako se v fašistični organizaciji ilegalno vzgaja nov naraščaj v tradicijah stare socialistične šole. Niso moglo poslati delegata iz Italije, a pooblastili so bivšega železničarja emigranta Sar-delli-ja, da jih zastopa. Je pač tako: Organizacij, ki so internacionalne, interkontinentalne, ki so razprostrte po vsem svetu, ki so zrastle naravno po neki zgodovinski nujnosti — ki jih nihče ni umetno ustvarjal — ne more nihče zatreti... Zakaj mi smo eno telo... In vsaka reakcija je le počasna bolezen, katero bo vsako zdravo telo prebolelo! Italija je mogoče najboljši primer za to! Italija je danes kljub vsemu na kongresu zastopana.
Na kongresu zastopa približno 2 in pol milijona članov 185 delegatov 59 organizacij iz 27 različnih držav. Poleg tega je 14 gostov raznih drugih strokovnih organizacij, 32 gostov raznih drugih delavskih organizacij, zastopnik angleške vlade, zastopniki delavske stranke (Macdo-nald je kongres brzojavno pozdravil), zastopnik največjega delavskega li-
sta nas vetu »The Daily Herald« itd. Pozabiti ne smem na zastopnika mednarodnega urada dela, ki je posebno navdušeno pozdravil naš kongres, povdarjajoč, da je tudi on sam zrastel iz strokovnega pokreta, povdarjajoč, da bo kljub svojemu položaju v mednarodnem uradu dela ostal strokovnemu pokretu aktivno zvest!
Internacionala je stara komaj deset let, je takorekoč na početku svojega razvoja in ji je doslej uspelo pod svojimi okriljem; združiti okrog 2Viž milijona članov (čez 1,300.000 železničarjev). V poslednji poslovni dobi se je članstvo internacionale pomnožilo za približno četrt milijona. I. T. F. je edina internacionalna organizacija, kateri je uspelo združiti pod svojim okriljem1 nad 200.000 delavcev in nameščencev, ki ne pripadajo rasi belcev, torej edina mednarodna organizacija, ki si je znala tudi med brati in sodrugih d ru g i h ras priboriti zaupanje.
Kongres poteka v najlepšem redu brez vsakršnih nesoglasij. Ocena dveletne delovne dobe centrale I. T. F. je sicer stroga, odkritosrčna, a kljub vsej strogosti soglasno priznava ogromno delo mednarodnega sekretarijata I. T. F.
Nas bo menda baš sedaj, ko je problem' Indije tako pereč, zanimala izjava Indijca, delegata Dand-a, ki je mimo drugega rekel:	»Rihard
Keapliny je izrekel veliko besedo, da je zahod zahod, da bo vzhod ostal vzhod in da- ne bo nikdar nobene vezi med njima ... Rihard Keapliny pač ni računal z I. T. F. „.. Indijski proletarijat je ponosen, da se more skupaj z brati drugih ras boriti ramo ob rami proti mednarodnemu kapitalizmu, ki je danes mednarodno tako močno zvezan, tako močan, da se bomo mogli težko proti njemu uspešno boriti, če nam ne bo uspelo organizirati vseh 100% delavcev.«
Japonec Moyi, prvi japonski delegat delavske organizacije, ki se je včlanila v strokovni internacionali, izjavlja, da je ponosen, ker mu je zgodovina dodelila vlogo prvega delavskega zastopnika na tem mednarodnem delavskem kongresu. Predaleč bi prišel, če bi hotel navajati izjave vseh mnogih delegatov. Po-vdarim naj le, da gledajo vsi delegati z zaupanjem v bodočnost vsega delavskega razreda. Hkratu pa po-vdarjajo vsi brez izjeme, da se male organizacije ne smejo zanašati izključno le na internacionale, marveč morajo jačati svoje organizacije, ki tvorijo dejansko silo internacionale! Čim močnejše bodo organizacije v posameznih deželah (= nacionalne organizacije), tem močnejša bo internacionala.
Pokazalo se je, da so povsod tam, kjer so organizacije močnejše, življenski pogoji delavstva in nameščencev boljši. Vzemimo n. pr. Veliko Britanijo, ki ima v I. T. F. organiziranih 361.747 železničarjev! V tej deželi so železničarji sorazmerno najbolje plačani. Najbolje pa so plačani železničarji na Švedskem in v Švici, kjer je organizacija stopro-centna. Vpoštevajoč to dejstvo je naša dolžnost, da ukrenemo vse, kar je potrebno za jačanje lastnih organizacij.
Delo na kongresu se vrši poglavitno v posameznih odsekih ter bodo referati in predlogi odsekov predloženi plenumu v definitivni sprejem. Moralno in računsko poročilo pa je kongres soglasno sprejel. Angleški sodrugi se trudijo na vse načine, da
bi delegatom1 napravili bivanje v Londonu čim' prijetnejše. Tolikšnega prijateljstva in tolikšne ljubeznivosti nismo niti od daleč pričakovali.
V četrtek je predaval G. D. H. Cole, član socialistične delavske stranke, profesor na univerzi v Ox-fordu, predsednik delavske kulturne organizacije in znan delavec v našem strokovnem pokretu o »Pogledu na svetovno gospodarstvo s stališča delavskega razreda«. To predavanje bo naš časopis v eni izmed prihodnjih številk v izvlečku priobčil.
*
Vtis kongresa je mogočen. Človek nehote prisluhne dihanju svetovnega kolesa - delavca in se začuti eno z vsem proletarijatom sveta. Človek začuti, da je tako majhen ta svet, da so tako majhne vse tiste tako zvane nacionalne razlike, da morejo le omejencem še imponirati in človek je vesel, da sodeluje in ponosen, da pomaga graditi ogromno poslopje, novo kulturo, nov družabni red. In človek se mora čuditi vsem tistim, ki bi hoteli, da bi bili Jugoslovani izločeni iz te mogočne internacionalne organizacije ter zaman poskuša doumeti, kako si vsi ti naši delavski »zveličarji« predstavljajo borbo delavca proti mednarodno združenemu gigantskemu kapitalizmu. Vemo! Časi borbe bodo šele prišli. Ne bodo se odigrali pri nas. Smo preveč na strani, in smo — oriznaj-mo si — s svetovnega stališča gledani zelo, zelo majhni! Borba se bo odigrala drugod, tam, kjer je danes L T. F. že močna in silna. Nekaj pa je, česar ne smemo pozabiti. Kadar bo ogromen boj, ki bo nedvomno v najkrajšem času dosegel svoj vrhunec, izvojevan — o končnem izidu boja ne more biti prav nobenega dvoma —, ko bo izvojevan boj med Kapitalizmom1 in Delom, tedaj bomo mogli pokazati, da smo tudi mi nekaj, vsaj nekaj doprinesli k veliki zmagi. Zakaj najvišja dolžnost vsakega človeka bodi: pozitivno delati! Vedete da si človek in da moraš pravega človeka šele ustvariti... In ta boj je v svoji poslednji konsekvenci: boj za ustvaritev resničnega človeka. ❖
Še eno vprašanje vsem tistim, ki glasno zahtevajo, naj se prepove agitacija za internacionalne sindikate in naj se svobodni sindikati sploh razpustijo!
Ali menite, da bi bilo zelo lepo slišati, ko bi bil predsednik I. T. F. pred vsem svetom, ki je bil 22. t. m. zbran v Caxton-Hall-u v Londonu, izjavil — kakor je to storil glede Italije! —, da italijanskega delegata ni, ker Italija ni dežela svobodnega ljudstva, marveč — JEČA DELOVNEGA LJUDSTVA! Mar bi tisti gospodje radi videli, da bi tudi Jugoslavija dosegla v svetu takšen sloves, kakršnega je priboril italijanskemu ljudstvu — fašizem? Če mislijo, da bodo svoji domovini s tem služili — naj svobodno še naprej vpijejo, mi pa vemo, da pomeni en naš delegat na takšnem kongresu za Jugoslavijo večji plus, nego vse njihovo »delovanje« za domovino. — Mi pravimo takšni domovini — kapitalizem!
A. C.
Vsi zavedni delavci morajo biti strokovno organizirani.
Važno za železničarje!
Objektivna kritika deia organov oblasti dovoljena.
Centralni presbiro je izdal dne 16. septembra 1930 komunike o sledeči važni odredbi predsednika vlade:
»Predsednik ministrskega sveta general Peter Zivkovič je dobil z raznih strani poročila, da se v tisku ne sme kritizirati delovanje javnih organov državne, banovinske in občinske oblasti. Pooblaščeni smo objaviti: Z nobenim zakonom in tudi po tiskovnem zakonu ni prepovedana objektivna kritika dela in ponašanja organov oblasti, marveč je vsakomur svobodno, da lahko potom tiska svobodno kritizira in opozarja na nepravilnosti vsakega organa oblasti, seveda pod osebno odgovornostjo za resničnost svojih navedb. Gospod ministrski predsednik je izdal potrebna navodila za pravilno uporabo in izvajanje tiskovnega zakona.*
Novi uradniški zakon,
Dne 16. septembra so prinesli dnevni listi vesti, da je načrt novega uradniškega zakona že definitivno redigiran in da se bodo sedanje kategorije in skupine (položajne plače) ukinile in da se bo uvedlo skupno 10 razredov. Enako da se bo uvedel pokojninski fond. Tozadevno poročilo se glasi:
Posebna komisija, ki je sestavljala novi uradniški zakon, je definitivno dokončala svoje delo. Načrt novega uradniškega zakona je že definitivno redigiran in bo v prihodnjih dneh že znan v podrobnostih. Definitivno je določena nova razdelitev uradništva. Namesto dosedanjih kategorij in skupin se uvede 10 uradniških razredov. S posebno uredbo, ki bo tvorila sestavni del zakona, bo odrejena prevedba uradništva iz dosedanjih kategorij in skupin na odgovarjajoče razrede.
Plačilni razredi bodo urejeni tako, da bodo dosedanji uradniki III. kategorije uvrščeni v X. do VI. razred, oni II. kategorije v IX. do V. razred, uradniki dosedanje prve kategorije pa v Vlil. do I. razreda.
Druga važna reforma zakona se nanaša na pokojnine. Rodbinske pokojnine prevzame poseben pokojninski fond, ki bo zasnovan na moderni podlagi.
Zakon tudi podrobno ureja službene odnošaje uradništva. disciplinsko postopanje itd.
Ni še znano, ali bo novi uradniški zakon predložen Vrhovnemu zakonodajnemu svetu. Z ozirom na obilico gradiva, ki se sedaj nahaja pred VZS in na nujnost uradniškega zakona zgleda, da se to ne bo zgodilo.
Prinašamo to poročilo z ozirom na svo-ječasna naša obvestila, ki smo jih dobili pri Ministarstvu saobraćaja, da je načrt novega zakona o državnem prometnem osobju že izdelan, vendar mora komisija počakati na splošno komisijo, da izdela načrt splošnega uradniškega zakona, kateremu se mora prilagoditi tudi zakon o železniškem osobju.
Sprememba uredbe o razvrstitvi železničarjev.
Ko je stopil v veljavo novi zakon o državnem prometnem osobju je bila k temu zakonu izdana uredba o razvrstitvi železničarjev, po kateri se je nato železničarje razvrstilo v kategorije in grupe. Nešteto je blo pritožb proti tem razvrstitvam; ter so organizacije že od leta 1924 zahtevale, da se ta uredba spremeni in spopolni. Pred par dnevi je bilo iz Ministrstva Saobraćaja izdano sledeče uradno sporočilo:
V generalni direkciji državnih železnic je bila imenovana komisija za izpre-membo uredbe o razvrstitvi in razporeditvi uslužbencev državnih prometnih ustanov z dne 12. januarja 1924. Predsednik komisije je Živan Stankovič, načelnik občega odelenja, za člane so bili imenovani Lazar Miloševič, načelnik prometnega odelenja, Miloš Jojič, načelnik strojnega odelenja in Vladimir Steslič, načelnik gradbenega odelenja, delovodja komisije je V. Kulenovič, referent generalne direkcije državnih železnic.
Na podlagi teh vesti je pričakovati, da bo v kratkem definitivno izdelan nov zakon in uredba za prevedbo ter tako dana možnost, da se popravi nešteto krivic, ki so se osobju: pripetile pri uveljavljenju zakona v letu 1924.
Razdelitev premoženja bivše Gospodarske poslovalnice.
Vsem železničarjem je znano, da je po nalogu Ministarstva Saobraćaja bila pred leti ukinjena železničarska Gospodarska poslovalnica, katero je ustanovila južna železnica za svoje osobje. Tedaj je bilo_ premoženje naklonjeno državni upravi. Železničarske organizacije, Nabavljalna zadruga, razne stavbne zadruge so nato stavile Ministarstvu razne predloge, kako naj se ta denar porabi, odnosno so premoženje bivše Gospodarske Poslovalnice reklamirale za sebe. Dne 15. septembra pa je bil na predlog ministra saobraćaja podpisan zakon o uporabi likvidacijske mase Gospodarske poslovalnice bivše južne železnice, ki se glasi:
§ 1. Iz ostanka likvidacijske mase bivše gospodarske^ poslovalnice bivše Južne železnice se izloči 1.5 milijonov Din in izroči bolniškemu fondu za državno prometno osobje v svrho sanatorija za bolne na pljučih.
§ 2. Z ostankom likvidacijske mase se osnuje fond za zgradbo stanovanjskih hiš železniških uslužbencev na področju ljubljanske železniške direkcije.
Fond upravlja direkcija državnih železnic v Ljubljani. Iz sredstev tega fonda se lahko dajejo hipotekarni krediti, kojih skupna vsota pa ne sme presegati 2 milijona dinarjev.
§ 3. O upravi obeh fondov bo predpisal prometni minister posebne pravilnike.
§ 4. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi z dnem objave v »Službenih Novinah«.
Kakor razvidite iz zakona, je del čistega premoženja poslovalnice (ki znaša okroglo Din 12 milijonov) namenjen za zgradbo sanatorija našega bolniškega fonda, za-kar se bo porabilo poldrug milijon dinarjev. Sanatorij se bo zgradil na teritoriju ljubljanske železniške direkcije.
Dva milijona dinarjev se bo uporabilo za hipotekarne kredite posameznikom za zidavo stanovanjskih hiš, ves ostali znesek (okroglo 8 milijonov) pa bo porabljen za fond za zgradbo stanovanjskih hiš, katere bo najbrže gradila železnica v večjih službenih edinicah. Ta ukrep ministrstva bo osobje gotovo pozdravilo, ker edino pravilno je, da denar, ki so ga spravili skupai železničarji ljubljanske direkcije, služi interesom teh železničarjev, zlasti za omi-Ijenje stanovanjske bede. Do danes ministrstvo v zakonu predvidenega pravilnika o upravi obeh fondov še ni izdalo in zato ne moremo dati železničarjem točnih pojasnil glede prošenj za kredite.
Izplačilo direferenc delavstvu.
V zadnji številki smo na kratko objavili vest, da je kredit za izplačilo diferenc delavcem iz leta 1923-24 odobren ter smo omenili tudi demagoško izrabljanje te vesti od strani zvezan ev, ki so naenkrat hoteli proglasiti to za svoj uspeh ter so z brzojavkami in objavami v dnevnem; časopisju obveščali vse, kako se je to zgodile na intervencije njih centrale. Da bodo železničarji točno obveščeni, v kakem stadiju se nahaja zadeva izplačila diferenc delavcem, sporočamo sledeče:
Na predlog ministra saobraćaja je finančno ministrstvo pristalo na to, da se odobri izplačilo zneska Din 17,414.912.— za diference delavcem ter je g. predsednik vlade gen. Živkovič dne la. septembra 1930 dal za to izplačilo svoje privoljenje. S tem je ministrstvo saobraćaja dobilo principijelno rešitev na svojo zahtevo po odobritvi izplačila diferenc, vendar mora na to izplačilo pristati še glavna kontrola ter je generalna direkcija zaprosila pristanek glavne kontrole z dopisom G. D. Br. 76365.
Cim bo glavna kontrola za to izplačilo dala svoj pristanek (kar se bo izvršilo že te dni),- bodo posameznim direkcijam nakazani potrebni krediti ter se bodo diference v vseh službenih edinicah delavstvu izplačale.
Važna razsodba plenarne seje Državnega sveta.
Državni svet je v svoji plenarni seji pod štev. 16210-30 sprejel kot tolmačenje čl. 58 zakona o državnem prometnem osobju sledečo’ odločbo:
Uslužbenci promet, ministrstva preidejo ob pomaknitvi iz nižje v višjo kategorijo po čl. 58 v zvezi s prvim odstavkom čl. 57 zakona o drž. prometnem osobju v ono skupino višje kategorije, ki ustreza višini plače v skupini, ki so jo imeli ob pomaknitvi.
Na podlagi te odločbe pride torej ob pomaknitvi na pr. iz prve kategorije zva-ničnikov v tretjo kategorijo činovnik do-tičnik le v ono položajno stopnjo, ki po vrednosti v dinarjih odgovarja prejšnji položajni plači v kategoriji zvaničnikov. Na pr. zvaničnik 1/1 pride za činovnika II1/3, zvaničnik II/l pride za zvaničnika 1/2 itd.
Dodatna okrožnica radi nabave premoga.
Ker se je prvo1 okrožnico radi nabave premoga po nekod napačno tolmačilo v tem pravcu, da se hoče osobju odvzeti ugodnost, predvideno v pravilniku^ o voznih u-godnostih, odnosno da železničarji ne bodo mogli nabaviti zadostne količine premoga za zimo itd., je g. direktor ljubljanske direkcije izdal še sledečo okrožnico:
Štev. 6337-1-30.
DODATEK K RAZPISU ŠT. 28. Predmet: Nabava kuriva.
Vsem službenim edinkam!
Razpis št. 28. tičoč se nabave kuriva, ki je kljub svoji konciznosti dovolj jasen, tolmačijo in komentirajo nekateri uslužbenci, žal tudi starešine edink, nepravilno in svojevoljno, ter s tem dokazujejo, kako površno se čitajo celo oni razpisi, ki so zamišljeni v korist osobja.
Povod razpisa št. 28 so bile zlorabe in veriženja s kurivom.
Namen razpisa štev. 28 ni bil železničarjem kratiti pravic izraženih v »Pravilniku sporednih prinadležnosti« člen 96. ali v »Pravilniku o povlasticama za osobje saobraćajnih ustanova« § 15., oziroma pravic, ki jih imajo kot člani Nabavljalne zadruge, niti nuditi komu kaj več, kakor je v omenjenih pravilnikih določeno.
Namen razpisa št. 28 je le ta, da se zavede red s strogo kontrolo in s tem obvaruje posameznika nesreče — disciplinske kazni, ki bi ga doletela, ako bi dobljeni premog oddajal ali prodajal neželez-ničarjem; na drugi strani, da v sled brezvestnosti ali malomarnosti posameznikov, vsi skupai ne zgubimo še teh povlastic.
Tudi ni v razpisu štev. 28 nikjer rečeno, da bi moral železničar, ki ne more izhajati vsled velikega stanovanja z normalno količino kuriva, delati posebne
prošnje in te prošnje celo kolekovati, ampak je v razpisu št. 28 na kratko rečeno, da je treba višjo potrebščino razložiti, torej utemeljiti; niti ne sme katerikoli starešina v slučaju obrazložene potrebe odreči zahtevanega potrdila.
Da v bodoče ne bi bilo glede nabave kuriva več nobenih nesporazumov ali napačnih tolmačeni dodajamo k razpisu št. 28, ki ostane v polni veljavi, sledeče pojasnilo:
a)	Kot normalna količina kuriva, ki jo potrebuje železničar za svoje gospodinjstvo, veljaj količina, ki je navedena v »Pravilniku o sporedni prinadležnosti« čl. 96. — Po tem členu lahko dobi na primer oženjen činovnik pri svoji edinki premoga po režijski ceni 3000 kg.
b)	Za slučaj, da ima ta ali oni številno družino in veliko stanovanje, da se stanovanje težko razgreje, je novo ali vlažno, ali ima v hiši bolnika in je treba stanovanje bolj kuriti, vsled česar n. pr. oženjen činovnik v smislu »Pravilnika o sporednih prinadležnosti« člen 96. ne more izhajati z normiranimi tremi tonami premoga, v takem slučaju razloži dotičnih (ustmeno ali pismeno) zadevo svojemu neposrednemu starešini (postajno o-sobje svojemu šefu ali njegovemu namestniku, postajni šefi — šefu prometne službe, progovni delavci svojemu progovnemu nadzorniku itd.), nakar starešina potrdi, da rabi ta ali oni vsled zgoraj o-menjenih prilik res več kuriva, kakor je navedeno v členu 96. »Pravilnika sporednih prinadležnosti«.
c) Na podlagi takega potrdila more posameznik naročiti primanjkljaj ali pri Na-bavljalni zadrugi ali pa prositi za uputnico (glej »Pravilnik o povlasticama«... S 15.); lahko pa naroči tudi najprej pri Nabavljalni zadrugi normalno potrebo, a primanjkljaj pri svoji edinici po režijski ceni. Pripominja se, da tudi Nabavljalna zadruga v tem slučaju brez potrdila ne sme prodati večje količine od one pod točko a) normirane.
Konkretni slučaj:
Oženjen uradnik ima vsled številne družine veliko stanovanje. Stanovanje je
Zadnje čase smo ugotovili, da pravni odsek ljubljanske direkcije v enih in istih vprašanjih različno postopa, samo da utemelji zavrnitev uslužbenčeve prošnje.
Nek upokojenec je prosil naknadno, da se mu za pokojnino pripozna 15%, ker ima nad 31 in pol let za pokojnino vračunljive službe ter se je pri svoji prošnji opiral na razsodbo državnega sveta in sklep splošne seje državnega sveta od 9. okt. 1926, ki je odločil, da se ima čl. 29 zakona o državnem prometnem osobju tolmačiti tako, da se pri vračunanju 15% za penzijo započeto polleto efektivne službe računa kot celo.
Direkcija je kljub tej motivaciji njegovo prošnjo odbila s pripombo, da ni utemeljena po zakonu, ker bi moral irneti 26 dovršenih eksekutivnih let ali 32 efektivnih let službe.
V drugem slučaju je nek uslužbenec zaprosil za pripoznanje višje položajne plače in motiviral to prošnjo s čl. 58 zakona o drž. prom. osobju.
V	današnji družbi je še silno zasidran fevdalni duh med- človeštvom sploh, pa tudi med delavstvom. Geslo »cuius regio, illius religio« in kogar kruh ješ, tistega mišljenja moraš biti, je ostalo še v krvi. Podaniki fevdalcev so imeli ta gesla za sveta in fevdalec je vladal in gospodaril z njimi enako kakor s svojo živino. V teh razmerah, ki so trajale dolga stoletja, tisočletja, ni čudno, da je ostalo mnogo ostankov te slepe podložnosti, ki ne vidi in ne sluti svojih bistvenih interesov. Ta duh mori, ta duh ovira razvoj, brani delavstvu, da bi se naučilo presojati svoje interese in misliti nanje.
V	prejšnjih dobah je obvladala podanike brutalna sila, ker je bil gospodar gospod, vsi njegovi podaniki sužnji. Današnji gospodarski sistem je drugačen; ni več fevdalen. Podjetništvo je postalo samostojno in se otreslo podanikov, ki jih kliče samo takrat, če jih rabi. Nastali .sta dve fronti: neodvisni podjetniki in svobodni delavci. Prvi kupujejo delo, drugi ga prodajajo, če ga prvi potrebujejo. Gospodarski interes obeh skupin je različen, nasproten, in se sklepajo med obema lahko osebne ali skupne pogodbe, na katere pristajata obe stranki popolnoma samostojno. To so torej pogodbe enake med enakimi; pogodbe med dvema samostojnima, neodvisnima faktorjema.
Iz tega sledi povsem naravno, da se morata obe skupini dogovarjati
svobodno.
novo, sobe se slabo kurijo, uradnik ima pri sebi starše, katere popolnoma vzdržuje. Starši so bolehni in je treba sobe bolj kuriti. Oženjen uradnik potrebuje vsled tega za svoje gospodinjstvo n. pr. 9000 kg premoga.
Teh 9000 kg premoga oženjeni uradnik lahko naroči na sledeči način:
3000 kg pri svoji edinici po režijski ceni (čl. 96. »Pravilnik sporednih prinadležnosti«);
5000 kg lahko naroči sam potom u-putnice (§ 15. »Prav. o povlasticama..«)
1000 kg pa lahko kupi pri Nabavljalni zadrugi (če je njen član).
Če noče ta uradnik naročiti pri svoji edinici režijskega premoga, lahko naroči 5000 kg potom uputnice, ostanek 4000 kg pa pri Nabavljalni zadrugi ali pa celo količino (9000 kg) samo pri Nabavljalni zadrugi.
Vse te količine pa morajo biti vpisane v »Dobavno knjižico za kurivo«, da je kontrola vedno mogoča, in mora biti višek čez normalo, kakor zgoraj povedano in kakor je navedeno v razpisu štev. 28., vedno opravdan potom odrejenega potrdila.
V dobavno knjižico mora biti tudi jasno vpisano, kaj je nabavljeno kot režijski premog, kaj z uputnico in kaj pri Nabavljalni zadrugi. Potrdilo je vpisati v Dobavni knjižici v podolžne rubrike preko cele strani, in sicer za vsak slučaj nastale potrebe posebej.
Razpis št. 28, kakor omenjeno, ostaja s tem dodatkom v polni veljavi.
Direktor: dr. Borko, s. r.
Ta okrožnica je sedaj dovolj jasna, tako, da jo lahko vsak razume. Torej komur ne zadostuje v pravilniku predvidena količina premoga, naj se obrne ustmeno ali pismeno- do svojega neposrednega načelnika in ga zaprosi, da mul odobri nabavo večje količine premoga. Načelnik mu izda tozadevno potrdilo v nabavni knjigi za kurivo, nakar lahko premog nabavi ali pri železnici ali potom Nabavljalne zadruge ali pa si naroči uputnico za prost prevoz ter si premog direktno pri rudniku nabavi.
V tem; slučaju pa je direkcija njegovo prošnjo odklonila, sklicevaje se na odlok splošne seje Državnega sveta, češ, da pride ob prestopu iz kategorije v kategorijo le v ono skupino, ki odgovarja z ozirom na višino plače prejšnji skupini.
Torej v enem slučaju direlrcija sklepa splošne seje Državnega sveta, ki govori v prilog uslužbencu, ne pripozna ter odkloni njegovo prošnjo, sklicujoč se na zakon sam in ne upoštevajoč tolmačenja dotičnega člena po državnem svetu. V drugem slučaju pa se zopet direkcija poziva le na sklep državnega sveta in noče postopati samo po besedilu zakona, ki govori v prilog uslužbencu.
Smatrali smo za potrebno ugotoviti to nedoslednost z ozirom na to, ker smatramo za edino pravično, da se direkcija pri
reševanju viog uslužbencev drži enega principa in sicer vedno, bodisi če govori v enem slučaju ta princip v korist upravi, v drugem pa v korist uslužbencu.	I. S.
V današnjem strokovnem delavskem gibanju pa opažamo, da nekatere strokovne organizacije grade svoje organizacije na fevdalnih ostankih, verskih, plemenskih in na-cijonalističnih. Take organizacije, ki izvabljajo ta meščanska gesla, imajo vedno nekaj skupnega z meščanskimi, oziroma fevdalnimi ideologijami. Z nedelavskimi frazami vpregajo delavstvo v fevdalistično miselnost podjetništva in s tem slabe vrste delavstva, slabe njega svobodo-Ijubo aktivnost pri sklepanju svobodnih dogovorov med svobodnim delavstvom in svobodnim podjetništvom.
Ne zavedajo se namreč, da je danes delavec enako svoboden član družbe kakor podjetnik in da mora delavstvo jačiti edino svoje svobodne vrste, gojiti svojo svobodno ideologijo, če se hoče z uspehom uveljaviti v življenju.
Razumljivo je, da vrše svojo na' logo samo one strokovne organizacije, ki se čutijo in so svobodne, na-pram vsem vpiivom in idejam tev-dalne dobe odklonilne, ker današnje razmere zaradi velikega soctjalno-gospodarskega razvoja ne odgovarjajo več ne času ne potrebam.
Delavstvo mora stremeti za svobodnimi strokovnimi organizacijami in vršiti v družbi samo tiste naloge, ki mu pripadajo.
Dvojno postopanje direkcije.
Proč s fevdalnim duhom iz strokovnih
organizacij.
Še je ostalo mnogo ostankov slepe podložnosti.
Ali veljajo odredbe direkcije za vse službene edinice?
Radi prevedbe delavcev na novi de-avski pravilnik je izdala ljubljanska direkcija okrožnico vsem službenim edinicam, v kateri je navedla, da je zdravniški pregled za delavce brezplačen. Enako je minister saobraćaja pod št. G. D. Br. 51059-30 točno predpisal, kdo mora iti k zdravniškemu pregledu radi prevedbe in njegov odlok se glasi, da morajo iti k zdravniškemu pregledu le osebe, ki so starejše od 24 let, a še niso prekoračile 36 leta starosti. Vsi delavci pa, ki so že stari preko 36 let in izpolnjujejo pogoje za stalnost, bodo avtomatično sprejeti za stalne in v penzijski fond ter jim ni treba iti k zdravniškemu pregledu.
Povsod drugod so se ta navodila izvajala, častno izjemo je tvorila le kurilnica Maribor, kjer niso pomagale nobene intervencije ter je g. načelnik začetkom septembra meseca izdal poziv na vse delavce, da morajo iti brezpogojno k zdravniku in nesti seboj znesek Din 20.— za zdravniški pregled. Delavski zaupniki so intervenirali brezuspešno, dasi so se sklicevali na okrožnice direkcije in ministrstva ter je g. načelnik dne 19. septembra izdal ponovno okrožnico, v kateri veli:
G. žel. zdravniki se pritožujejo, da se osobje ne zglašuje v ordinacijo v svrho
zdravniških pregledov za prevedbo. Vsled tega ponovno opozarjamo, naj se to sigurno zgodi do 27. t. m., ker je to le v interesu osobja samega, da se prevedba ne bo zavlekla.
Taksa za ponovni pregled ostane v veljavi in znaša Din 20.—, kar smo že potom okrožnice razglasili.
K tej okrožnici, ki je očito proti odlokom direkcije in ministrstva, pripominjamo še, da je g. šef-zdfavnik izjavil, da je ponovni pregled brezplačen, ako se zglasi uslužbenec, ki je bil že svoječasno pregledan za sprejem v provizijski zavod, z dotično tiskovino, ker g. železniški zdravnik na staremi pregledu samo potrdi istinitost.
Ker je vse osobje, ki je staro preko 36 let, moralo plačati železniškemu zdravniku takso po Din 20.— po krivdi vodstva kurilnice, ki je napačno tolmačilo okrožnice, pričakujemo, da bo direkcija izvedla preiskavo, kdo je tako napačno tolmačenje zakrivil ter odredila, da se delavcem, ki so takso Din 20.— brezi potrebe plačali, ta znesek povrne in knjiži v breme krivcev. Delavske plače so danes zelo nizke in ne zadoščajo za kritje najnujnejših izdatkov ter nikakor ne gre, da bi delavci po krivdi drugih po nepotrebnem razmetavali težko zasluženi denar.
Uredite razmere na postaji Ljubljana glavni kolodvor.
Z zakoni je urejeno razmerje uslužbenca do uprave, a obratno so v zakonih predvidene tudi pravice delojemalcev, v našem slučaju železničarjev. Za kršenje zakona po uslužbencih, pa naj si bo malomarnost v službi, ali kakršenkoli prestopek, ima uprava pravico uslužbenca pozvati na odgovor in ga kaznovati. To uprava tudi najstrožje izvaja ter zna poskrbeti za striktno izvajanje vseh predpisov in naredb.
Na drugi strani pa stoji železničar, ki ima tudi pisano svoje pravo, ki ima tu.di pravico na osemurni delavnik, na redne letne dopuste, odmore itd. Dolžnost državne prometne naprave bi bila, da z isto rigoroznostjo, kakor skrbi za izvajanje službenih predpisov v prilog prometa in službe, izvaja vse zakone in naredbe tudi v onih delih, kjer govore o pravicah osobja. Žal se tu ne opaža iste mere ter so pravice osobja skoraj vedno odvisne »od budžet-nih mogočnosti, od nadomestnikov in od službe same«. V postaji Ljubljana glavni kolodvor, kjer je služba sigurno naporna in
težka, postajno osobje kljub turnusu 12-24
ne dobiva prostih dni, baje iz razloga, »ker ni nadomestnikov na razpolago«. Osobje ne more izrabiti rednega letnega dopusta in dobi le po par dni dopusta zopet iz razloga, »ker ni nadomestnikov na razpolago«. Da se s takim tolmačenjem zakonov in takimi argumentacijami ne moremo strinjati, je jasno, ker so ti izgovori postali že pravilo, ker se ponavljajo že par let in se stalež osobja kljub opetovanim intervencijam ni spopolnil, dasi je bilo dosti uslužbencev upokojenih ali so pomrli. Mogli bi priznati ta izgovor, če bi bil sedaj stalež bolnikov izredno povišan, kar pa zopet ni. V Ljubljani glav. kol. je na pr. skupno 36 uslužbencev za kretniško službo, ki imajo pravico do 960 dni dopusta. Za vse te usluž-
■ bence sta predvidena le 2 nadomestnika, ki imata zopet pravico vsak do 15 dni dopusta. Ce bi torej oba ves čas nadomestovala in celo leto ne bi bil niti eden od navedenih 36 uslužbencev bolan, bi zamoglo osobje izrabiti 730 dni dopusta in bi tako četrti del dopusta ostal neizrabljen. Kje so potem prosti dnevi? Kje so nadomestniki za bolne uslužbence? Ni jih in tako uslužbencem zakonite pravice propadajo, ker se ne poskrbi za zadostno število nadomestnikov, dasi so^ izvežbani nadomestniki na razpolago, pa so zaposleni v drugi službi.
Nič boljše ni pri premikalnem osobju, ki sicer dobi sem ali tja kak prosti dan.
Apeliramo na upravo železnic, da pod-vzame vse korake, da tudi osobju zasigu-ra mogočnost, da bo moglo izrabiti one pravice, ki jih zakoni in pravilniki predpisujejo, ker le od zadovoljnega osobja se more pričakovati tudi zadovoljiva storitev! Apeliramo posebno sedaj v začetku izvozne sezone, istočasno tudi v začetku slabega vremena, ko bo ravno služba postajnega osobja — posebno premikalnega — po-
stala zelo težavna in odgovorna, da mero-
dajni faktorji uvidijo utemeljenost želja tega osobja ter mu — ne dajo morda kakih posebnih ugodnosti — zagarantirajp uživanje z zakoni odobrenih pravic.
I
lekarne
Dr. G. P I C C O L I-j a v Ljubljani, krepča oslabele, malokrvne odrasle in otroke.
Premikalno osobje Ljubljana glavni kolodvor za zboljšanje službenih razmer.
V Ljubljani r1. kol. je bilo tekom zadnjih mesecev pri premikalni službi polno sprememb, izšle so okrožnice radi službe pri dovlačilnicah, nadpremikačemi se je obesilo prižiganje luči na kretnicah, osobje pri skupinah se zmanjšuje, prosti dnevi se ukinjajo, redni dopust se ne podeljuje. Nastopilo je k vsemu temu še slabo vreme in začelo se je povećavati delo vsled izvozne sezone. Prizadeto osobje se je sedaj ponovno obrnilo do svojega načelnika ter ga prosilo, da uredi sledeče najvažnejše zadeve:
1. Ukinitev okrožnice radi dovlačil-nic: Po prejšnjih predpisih sta bila za službo' pri dovlačilnicah določena dva premikača, kar pa je postaja ukinila in mora sedaj tretja rezerva dostavljati po snega moža k dbvlačilnicam, ki naj izvr-s| ves potreben premik. Ta način vršenja službe je nevzdržen ter škoduje prometu snmetrm, ker je na eni strani tretja rezerva skoraj cel dan oslabljena za enega premikača, na drugi strani pa en sam premikač s strojem ne more vršiti potrebnega premika ter je stroj večkrat neizrabljen. Ker nastopi sedaj izvozna sezona s pojačanim prometom, je v interesu službe kakor tudi premikalnega osobja, da se k stroju za dovlačilnice zopet dodeli po dva moža, ki bodeta lah-
m OGLEJTE SI »
p=| bogato zalogo vseh vrst ku- I •V hinjske posode, razne svetiljke lj||| |!gg za železničarje in še drugo v |jj||= §§1 to svrho spadajoče blago, pri gg« ~ '
|iB Stanko Florjančič «B
||j Ljubljana, Sv. Petra cesta 35 MB== ^ Točna in solidna postrežba! 1^1==;
ko v redu vršila premik ter bila s strojem vedno na razpolago tudi še za drugi premik, kar je danes, ko je tretja rezerva zmanjšana za enega moža, nemogoče.
2.	Ukinitev okrožnice radi prižiganja luči na kretnicah. V interesu rednega vršenja službe prosi osobje, da se razreši premikalno osobje dolžnosti prižiganja luči in, da se istočasno ukine odlok o kaznovanju ter povračilu škode za ubite na-lučnike. V času, ko mora nadpremikač prižigati luči, mora stati ves premik, ker je nadpremikač za ves premik soodgovoren in pri vsakem: nedostatku tudi kaznovan. Eventuelni prihranek na osobju nikakor ne odtehta zamujenega časa pri premiku. Pri nerednostih pri svetilkah, s katerimi ima opraviti več uslužbencev, bo težko ugotoviti krivca in, če bi se razglas g. postajenačelnika od 10. IX. 1930 izvajal, bodo sigurno večkrat kaznovani nedolžni uslužbenci, kar samo ubija voljo do dela.
3.	Osobje pri rezervah naj se ne zmanjšuje in ne trga. Tretja rezerva mora sedaj stalno dajati enega moža za dovlačilnice, ki je tako’ odsoten od svoje skupne od 8. do 10. ure, na kar mora spravljati skupaj tovor za Kemično tovarno in je tam odsoten od 11. do 12. ure, ob 13. uri mora iti zopet po stroj, sestaviti tovor za Vič in Tobačno tovarno, od koder se vrne ob 15. uri, nato ima še Balkan in je svoji skupini zopet na razpolago šele po 17. uri. Tako je skupina sestavljena iz 1 + 2, premikalni nadzi-ratelj pa je popolnoma zaposlen z drugim delom, da ne more aktivno sodelovati pri premiku. Nadalje se pripeti, če rabi južna rezerva pomoč, da se vzame po en mož ali od tretje ali od severne rezerve, ki sta takO' okrnjeni in seveda ne moreta vršiti pravočasno in točno odrejenega posla.
4.	Podeljevanje prostih dni. Vsled pojačenega prometa osobje sedaj v izvozni sezoni skoraj ne more računati na dopust, zlasti še z ozirom na dejstvo, da se bo pri pojačani službi in slabem' vremenu gotovo povišal procent bolnikov.
Prepričani smo, da g. postaj enačelnik uvidite, da je naša služba zelo težka in naporna ter prosimo, da bi odredili potrebno število nadomestnikov, da bi premikalno osobje sedaj med izvozno sezono dobilo redno po dva dni mesečno prosti dan, katerega bi lahko uporabili, da se preskrbe za zimo z drvmi, premogom:, živili itd.
Vse gornje želje prizadetega osobja so stavljene v okviru predpisov in onih pravic, ki osobju pripadajo ter upamo, da bo uprava osobju šla na roko ter mu s tem olajšala njegovo težko in naporno službo.
Internacionalni
vestnik.
Kongres ITF v Londonu.
V dneh odi 21. do 27. septembra 1930 se je vršil v Londonu redni kongres naše internacionale, kateri je sprejel več važnih sklepov, važnih za železničarje, kako ostale transportne delavce. Naša internacionala je zabeležila v pretekli poslovni dobi velik porast ter je narasla za četrt milijona članov in se razširila na vse dele sveta. Na kongresu je zastopan potom svojega delegata tudi naš savez.
Združenje strokovnih organizacij na Čehoslovaškem.
Likvidacija komunistične strokovne centrale.
Neodvisne dejavske strokovne organizacije na Čehoslovaškem; so dosegle lep napredek, ki kaže, da se čehoslovaško delavstvo zaveda velikega pomena konsolidacije strokovnih organizacij.
Čehoslovaški zgled bi moral biti poučen tudi za strokovno gibanje pri nas in drugod.
Poleg čehoslovaških strokovnih organizacij, ki so združene v strokovni komisiji, so imeli še Haijevo .skupino, ki je pripadala doslej komunistični zvezi. Poslanec Tayerle je objavil o tem, dogodku daljše poročilo, v katerem ugotavlja, da se je imenovana skupina prostovoljno priključila strokovni komisiji in je s tem' onemogočen obstoj čehoslova,-ške komunistične centrale.
Tajnik strokovne komisije Tayerle pravi, da čehoslovaško delavstvo čuti centralizacijo za srčno potrebo. Osrednja strokovna komisija je s tem pridobila okoli 30.000 članov. Najmočneje so bile v Haijevi organizaciji zastopane kemične stroke.
Strokovne organizacije so dosegle s tem združenjem velik moralni uspeh in so se prav prisrčno združile. čeprav so se prej med seboj bojevale, ker se zavedajo, da je skupni interes večji, kakor malenkostni prepiri. Nedvomno je, da ima ta korak velik praktičen pomen, da utrdi pozicijo čehoslovaškega strokovnega gibanja, ki bo utegnila upli-vati na gospodarski položaj v državi.
Pristopivša organizacija bo dobila tudi na strokovnem; kongresu, ki bo od 21. do 24. septembra v Pragi, primerno zastopstvo, da se bo ta združitev dokumentirala tudi že na tem, kongresu.
Tako delajo iskreni in zavedni organizatorji v strokovnih organizacijah.
Obleke in klobuke barva, kemično čisti, plisira in lika tovarna
Jos. Reich, Ljubljana
BBS3»8ilgBBaBflBBflBBBBBBSHB«B!BBtai
Ordinacije specialistov v centralni ambulanti v Ljubljani.
Ker so se ordinacije specialistov v centralni ambulanti v Ljubljani večkrat spremenile, sporočamo s tem članstvu točno uradne ure vseh specialistov :
Specialist za zobno zdravljenje g. dr. Verčon ordinira dnevno izvzemši nedelj in praznikov od 8.—42. ure. Specialist za notranje bolezni g. dr. Tavčar ordinira vsak pondeljek, torek, četrtek in soboto od 11.30 do 13. ure.
Specialist za očesne bolezni g. dr.
Dereani ordinira vsako sredo in petek od 11.30 do 12.30 ure.
To je prava Kolinska cikorija.
Specialist za kožne in venerične bolezni g. dr. Demšar ordinira na domu v Šelenburgovi ulici št. 4 dnevno od 11.30 do 12. ure in od 14. do 15. ure.
Specialist za otroške bolezni in posvetovalnica za matere g. dr. Brecelj ordinira vsak torek in četrtek od! 10. do 11.30 ure.
Specialist za ušesne, nosne, vratne bolezni g. dr. Švajger ordinira vsak torek in soboto od 9. do 10. ure in vsak četrtek od 11.30 do 12.30 ure.
Specialist za kirurgijo g. dr. Blu-mauer ordinira vsako sredo in petek od 11. do 12.30 ure, vsako soboto od 11.30 do 12.30 ure.
Specialist za ženske bolezni g. dr. Pintar ordinira vsak pondeljek in petek od 8. do 9.30 ure in vsako sredo od 16.30 do 18. ure.
Röntgen oddelek g. dr. Kunst ordinira vsak pondeljek, sredo in petek od 16. do 17. ure.
Oddelek za fizikalno zdravljenje g.
dr. Tičar ordinira vsak pondeljek in sredo od 8. do 11. ure.
Strokovne organizacije in Internacionala.
Udruženje Jugoslovanskih Narodnih Železničarjev je skozi zadnjih 10 let, zlasti pa po 6. januarju 1929 smatralo kot eno glavnih nalog, udrihati po »internacionalnem, socialdemokraškem« savezu, mu očitati protidržavnost ter se je pri tem vedno sklicevalo, da je savez včlanjen v Internacionali, kar se je smatralo od njihove strani za smrten greh. Še hujša je seveda bila njih agitacija med članstvom od moža do moža. Vemo, da slepec težko spregleda in da se spregledanje neozdravljivega slepca smatra za čudež, vendar upamo, da bo delovanje ostalih organizacij v Jugoslaviji enkrat tudi zvezarjem odprlo' oči in da bodo spoznali, v kako veliki zmoti so se nahajali.
Ena največjih organizacij v Jugoslaviji je glavni savez državnih nameščencev in upokojencev Jugoslavije, v katerem so zastopane posamezne zveze in kategorije državnih nameščencev. Ta savez se je včlanil v mednarodno uradniško federacijo že leta 1927 in se je letos v dneh od 5. do 9. avgusta 1930 kar po 12 delegatih udeležil tretjega kongresa uradniške internacionale v Ženevi. Na kongresu so bile zastopane tudi druge internacionale, med ostalimi tudi predstavnik Amsterdamske Strokovne Internacionale s. Sassenbach. Glasilo zveze državnih nameščencev piše o tem kongresu sledeče:
Jugoslovanska delegacija, kateri je načeloval g. dr. Mihajlo Jovanovič, načelnik našega Glavnega Saveza, je bila povsod predmet splošnih simpatij. Govor našega predsednika, ki je želel uradniški internacionali mnogo uspeha, posebno na polju mednarodnega zbližanja in pomirjeni a narodov, je bil izredno navdušeno pozdravljen. Zato je bila udeležba jugoslovanskega državnega uradništva na tem važnem mednarodnem zborovanju, katero so pazljivo zasledovali odločujoči činitelji po vsi Evropi, potrebna in koristna. Opaziti je bilo, da uživa naša država in naše državno uradništvo v mednarodnih krogih velik ugled in da inozemstvo pričakuje od nas, da bomo tudi v naprej prav tako in še bolj intenzivno delovali na polju mednarodnega sporazumevanja, ki bo koristilo vsem državam in narodom.
Železničarjem v Sloveniji!
Obleka se nikjer toliko ne kvari, zmečka, zamaže, kakor na potovanju. Človek pride čestokrat v položaj, ko ne ve, kam bi se obrnil, da bi se obleko zopet popravilo in zlikalo. Da v bodoče ne bodete v skrbeh za Vašo garderobo, se poslužite prilike, ki jo Vam nudi Wallet Expres v Ljubljani, da Vam obleko zlika za 18 Din, na željo kemično očisti, pošlje in obrne, da zgleda kot nova.
Vsem železničarjem in drugim potnikom polagamo pažnjo na v tej številki našega lista priobčeni inserat tvrdke Wallet Ex-I preš, Ljubljana,
Mednarodni uradniški kongres, ki je razpravljal o vprašanjih, katera so po veliki vojni postala enako pereča za vse evropske države, je pokazal odločno voljo vseh udeležencev, da delujejo vzajemno v prospeh napredka vseh držav in v interesu občega miru v Evropi. Prisotni delegati, ki so zastopali nad pol milijona organiziranega državnega uradništva iz najrazličnejših' delov Evrope, so obnavljali stare osebne zveze in sklepali nova poznanstva, ki bodo mednarodni značaj federacije učvrstila tudi dejanski. Saj so interesi uradništva po vseh deželah docela enaki in v bistvu povsod isti, zato je tudi potrebnost skupne, resnično mednarodne organizacije tako očividna in vsakomur umljiva. Ženevski kongres, ki se je vršil na svobodnih, tradicij analno mednarodnih tleh, je bil prožet s pravim -»ženevskim duhom« stanovske solidarnosti, mednarodnega tovarištva in občečlove-čanskega pacifizma.
Enako je savez poštnih t. t. uslužbenr cev Jugoslavije član Mednarodne Zveze poštnih uslužbencev, katere kongres se je vršil v dneh 13. do 15. avgusta 1930 v Ko-penhagnu. Glasilo organizacije poštnih u-službencev »Poštni Glasnik« piše v uvodniku o tem kongresu sledeče:
Naš list je že na kratko zabeležil letošnji VI. kongres Internacionale P. T. T., ki se je vršil v dneh 13., 14. in 15. avg. tl. v Kopenhagnu, in objavil njegov dnevni red. Ker je tudi naša organizacija po Savezu p. t. t. uslužbencev včlanjena v poštni mednarodni zvezi, je dolžnost našega lista, da seznanimo članstvo o kongresu te edine velike mednarodne zajednice p. t. t. uslužbencev vsega sveta. Žal, moremo v tem listu očrtati samo najglav-nejše momente iz bogatega in zanimivega sporeda letošnjega kongresa, na katerega Jugoslavija zaradi oddaljenosti ni mogla poslati svojega zastopnika, pa posnemamo naslednje poročilo iz glasila In-
ternacionale P. T. T. «Postnachrichten» od 1. septembra t. I.
Na kongresu je bilo zastopanih 25 organizacij z 59 delegati in S članov izvršilnega odbora. Svojo odsotnost so opravičile Grčija, Jugoslavija, Luksemburg in Palestina. Kot zastopnik mednarodnega urada dela v Ženevi je priše g-, Donau. Jugoslovanska organizacija (naš Savez) je poslala kongresu pozdravno brzojavko.
Čudimo' se, da vestni udruženjaši, ki povsod vidijo san» protidržavnost, niso nič beležili o teh kongresih in nikdar ne beležijo, da imajo svoje mednarodne organizacije in sicer ne glede na strankarsko ozir. versko ali narodno pripadnost tudi sodniki, vseučiliščni profesorji, .poklicni igralci in sploh vsi oni, ki se hočejo resno zavzemati za zboljšanje svojega položaja. Le zvezarji bi se radi obdali s »kitajskim zidom« — in sicer sami dobro vedo zakaj. V mednarodnih organizacijah in mednarodnih forumih bi namreč morali z načinom svojega dela prenehati, s svojimi metodami prekiniti, ali pa bi bili izločeni. Če bi s svojimi metodami in svojim delom prekinili, bi se s tem sami sebe likvidirali, če bi pa hoteli svoje delo v sedanjem pravcu nadaljevati, pa ne bi bilo za njih mesta v mednarodnih instancah.
Železničarji, pozor!
Sedaj po 1. oktobru, ko dobite izplačan pavšal za službeno obleko, odnosno delavci diferenco, si oglejte pred nakupom blaga za službene obleke, odnosno obleke in perila za zimo, našo zalogo v Gospodarski poslovalnici. V Ljubljani je lokal v neposredni bližini kolodvora na Miklošičevi cesti štev. 13, v Mariboru pa
enako takoj pri kolodvoru, Aleksandrova cesta 45.
V zalogi imamo razno perilno flanelo iz la amerikanskega bombaža že od Din 9.75 naprej. Flanelaste rjuhe zelo' fine, 220 cm dolge, že po Din 50.— Odeje (kovtre) izdelujemo v vseh barvah in kvalitetah po izbiri strank. Dospela je tudi vsa trikotaža za moške, ženske ter otroke že od Din 23.— dalje. V zalogi so pletenine, jopice, puloverji s svilo, sviterji, pleti itd. Za službene obleke imamo v zalogi prvovrstni najfinejši tirolski lodčn v cenah po Din 105.—, 120.—, 150.— in 175.—.
Pozivamo vse železničarje, ki še niso člani naše zadruge, da se včlanijo-. Kreditne nakaznice za nakup dobe pri vseh podružnicah »Ujedi-njenega Saveza Železničarjev Jugoslavije«.
Gospodarska poslovalnica železniškega osobja r. z. z o. z.
Naše zadruge.
Za štednjo priporočamo železničarjem iz ljubljanske direkcije Splošno kreditno društvo r. z. z o. z., katero ima svoje poslovne prostore v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 13. Ta hranilni zavod je eden najstarejših zadružnih hranilnih zavodov ter so v njem hranilne vloge popolnoma varno naložene. V načelstvu in nadzorstvu so kot člani le zastopniki
strokovnih in gospodarskih organizacij. Sedaj e poslovodeči podpredsednik s. Korošec Blaž ter so poleg njega vnačelstvu še zastopniki kovinarske in železničarske organizacije.
Društvo sprejema tudi male hranilne vloge že od Din 10.— naprej ter jih obrestuje najugodneje. Železničarjem priporočamo, da začno za svoje otroke štediti z malimi, a zato rednimi mesečnimi vplačili, katere društvo posebno ugodno obrestuje. Sporočite društvu z navadnim dopisom, da želite n. pr. redno mesečno do polnoletnosti Vašega otroka (ali navedite kak drug rok) vlagati n. pr. po Din 25.— ter Vam takoj dostavi društvo potrebne čekovne položnice.
Posojila daje društvo proti primernemu jamstvu.
Železničarji, dokler ste še v aktivni službi, štedite po svojih zmožnostih za starost, odnosno za preskrbo Vaših otrok. Nalagajte svoj denar le v svojih zadružnih hranilnicah.
Knjiga Taškent, kruha bogato mesto, ki je sedaj izšla, je krasno delo. To je roman ruskega pisatelja Neverova iz dni velike lakote 1921. leta. Prevedel je roman Iv. Vuk. Strani ima 160, v kartonskih lepih platnicah stane Din 17, vezana pa Din 28. Naročite si to knjigo! Naslov: Uredništvo »Svoboda«, Ljubljana, Poštni predal 290.
Mariborski železničarji, pozor! Priporočamo novo šolsko trgovino Ljudske tiskarne! Berite današnji letak!
Lekarna Trnkoczy / Ljubljana / Mestni trg štev. 4
Poštni ček. račun 10.755
- — Zdravila.
na recepte vseh bolniških blagajn.
Telefon štev. 2186
Točijo se v hotelu
Ljubljana, St Petra c. 7
zajamčeno pristna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov iz otoka Prvič, Sepurine, Roko Vlahov. Opolo, črno in belo liter po 12 Din, čez ulico 1 D ceneje.
KLOBUKE za jasen, v najnovejših oblikah in barvah, ter razne športne klobuke in čepice nudi bogato založena speclioloa trgovioa klobukov; M. BOGATAJ	Likanje motke ali žeoske obleke 18 Din iiiiiiiiiiiiiiiiiiiffiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiüiiifiiüiiiiiiiiiiin Moško, damsko garderobo naj-	Umi Dnin parna pekarna Ljubljana vogal Bohoričeve ulice in Šmarske ceste, naznanja preure* ditev pekarne v moderno	Pozor lovci! Popravila orožja najceneje pri novootvorjeni puškarski tvrdki Ali im
	hitreje zlika, kemično čisti, temeljito pošije, na željo napravi novo podlogo, tudi obrne, da	uurno ueUurno	Ljubljana, Gosposvetska cesta 12
Cene zmerne! Solidna postrežba! Spiejenajo se klobuki i popntilo.	Wallet Express, Ljubljana, Stari trg 19	Sprejema kruh v peko dnevno razen soboteobll., 13.in 15. uri. Ob sobotah ob 13. in 15. uri.	Orožje, streljivo, ribarske potrebščine.
Robert Hihor
mestni tesarski mojster
Ljubljana, Devinska št. 5
(Trnovo)
Se priporoča za vsa v tesarsko stroko spadajoča dela. Postrežba točna, delo solidno.
M. Keše
Ljubljana, Linhartova ulica št. 3
umetni in trgovski vrtnar! Vedno sveže cvetje; izdelava svežih in suhih vencev.
Evi Popovi Ljubiji
TOPIINUfl HAITI IN MEfHA INPUlTRIJfl
priporoča
svoje lastne izdelke, mast, slanino, prekajeno svinjsko meso, kranjske klobase i. t. d.
ZOBNI ATELJE
BEVC JOŽKO
Ljubljana, Gosposvetska cesta 4>l.
(nasproti Kneza)
Sprejema
od pol 9. do pol 13. (pol 1.) in od 14. (2.) do pol 18. (pol 6.) ure.
Po naročilu sprejema tudi izven navedenih ur. Cene zmerne. --Telefon štev. 3296
NAZNANILO I
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila v Ljubljunl na Dunajski cesti št. 37
VINOTOČ
IN ZAJUTRKOVALNKO,
kjer bom točila pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina. Priporočam se za obilen obisk
Marija Anticevic
veletrgovina z vinom Dol. Logatec.
Pozori ŽELEZNIČARJI!____Pozori
• < >Cfl 1 <	Najtrpežnejši, najsolidnejše izdelani in najcenejši so le	b r-\
X! V	„DOKO“ čevlji, ki jih izdeluje priznano najboljša domača	o
n •	tvornica čevljev	R
(D >CJ	Ivan Čarman	n> < v—t.
O O	v Zgoroji Šiški	er* O
Q R	Trgovina: Ljubljana, Prešernova ulica 9 (na dvorišču).	'Si
KOBILICA
AVGUST
TAPETNIK IN DEKORATER
Ljubljana, Dunajska cesta 25, vhod Dvoržakova ulica 3 dvorišče (Tönniesova hiša)
prevzame vsa tapetniška dela
Zaloga žime, afrika i. t. d.
IvanJavornik
Ljubljana, Domobranska c. 7
Stojnica Šolski drevored poleg zmajevega mostu. — Telefon štev. 3157.
Mesarija in prekajevalnica.
Izdelovanje vsakovrstnih mesnih izdelkov in pristnih kranjskih klobas.

Hnlavnite svale mirmiKe
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trs štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Ulnve nttrestiilemn po 71°
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru. Predstavnik: Josip Ošlak v Mariboru. — Odgovorni urednik: Adolf Jelen v Mariboru. Lastnik in izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«. Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.