Poštnina platana v octctrtn!	n	Cena	Sin	f—
lirvtnsHl doni
S lev. 193
17 fgabliani, sccda, 25. avgusta 1937
leto II.
Na današnji seji angleške vlade bodo razpravljali o zelo važnih vprašanjih
Angleške stališče do Kitajske, Abesinije in Španije
London, 25. avgusta. o.Po domnevanju angleškega tiska bodo na današnji seji angleške vlade razpravljali o treh važnih zadevah. Prva je vojna na Daljnem vzhodu, druga, vprašanje priznanja italijanske nadoblasti v Abesiniji, tretja pa stališče do spomenice valencijske vlade na Zvezo narodov.
Glede položaja na Daljnem vzhodu ne bo angleška vlada sklenila ničesar drugega kakor to, kar je potrebno za varstvo angleških državljanov in angleških koristi na Kitajskem. Zato ne bo potrebno da bi pošiljala kaka izredna ojačenja na Kitajsko, saj bosta obe vojskujoči se stranki angleške pravice spoštovali. Anglija za zdaj nima razloga, da bi se kaj neposredneje mešala v spopad med Kitajci m Japonci, ker bo za to prilika najbrž še pozneje,
zakaj iz japonskih priprav in iz priznanj japonskih voditeljev se vidi, da nameravajo Japonci svoje vojaške operacije razširiti in ojačiti. Angleška vlada bo tudi svetovala Združ. državam, naj se v spor ne mešajo, ker bi sleherno mednarodno posredovanje po angleškem mišljenju privedlo do še neprijetnejših zapletljajev.
Glede abesinskega vprašanja se bodo na seji porazgovorili v vseh podrobnostih, vendar ne bodo sprejeli nobenih končnih sklepov, ker je za to potreben soglasen pristanek vseh članov vlade. Seje pa se ne bodo udeležili vsi ministri, marveč samo tisti, ki ta vprašanja posegajo naravnost v njihovo področje. Verjetno pa je, da se bodo danes v načelu izrekli za priznanje italijanske nadoblasti v Abesiniji.
Kar se tiče spomenice valencijske vlade zaradi napadov na rdeče ladje v Sredozemskem morju, pa stoje angleški krogi na stališču, da Anglija ne more kar tako obdolžiti Italije in s tem narekovati odločitev Zvezi narodov. To je zadeva, ki se tiče predvsem odbora za nevmešavanje.
London, 25. avgusta. AA. (Havas.) V posebni izjavi nastopa glavni odbor delavske stranke z vso odločnostjo proti japonskemu napadu na Kitajsko. Glavni odbor zahteva od vlade, naj v soglasju z ostalimi državami, članicami ZN in z državami, ki 60 sklenile s Kitajsko posebne pogodbe, zlasti pa z Združenimi državami Severne Amerike, stori vse, kar je potrebno, da bo Japonska spoštovala mednarodno pravo in pogodbeno določene pravice.
Kdo bo bodoči nemški poslanik pri španski nacionalistični viadi
Berlin, 25. avgusta, o. Iz poluradnih virov poročajo, da bo po odstopu dosedanjega poslanika pri vladi generala Franca imenovan za njegovega naslednika poslanik Eberhard von Stohrer, ki velja v nemškem zunanjem ministrstvu za strokovnjaka v sredozemskih vprašanjih. Stohrer je bil julija 1936 imenovan za poslanika v Madridu, pa ni svojega mesta zaradi izbruha državljanske vojne ter njenih posledic nikdar nastopil. Preje je bil deset let nemški poslanik v Kairu. Svetovni javnosti je znan iz aprila lanskega leta, ko se je z letalom izgubil v egiptovski puščavi in so ga angleški letalci več dni iskali.
(Ilavas) Odstop generala Faupla, veleposlanika nemške države pri vladi generala Franca kaže, da so vodilne nemške osebnosti prepričane o končni zmagi generala Franca in da smatra zaradi tega kaneclar Hitler, da je sedaj nastopil S trenutek, Ko' je treba generala Faupla, ki se mitozo bolj razume na vojaške reči, kakor pa na politične, zamenjati s pravim diplomatom.
Letalo z mrtvaško glavo na krilih
London, 25. avgusta, o. Angleški listi poročajo, da bo vlada za vsak slučaj protestirala pri nacionalističnih oblasteh zaradi napada na parnik »Noemi Julia«, ki se zdi da so ga bombardirala nacionalistična letala.
Po poročilu iz Perpingnana je parnik »Noemi Julia«, ki so ga bombardirali na poti med Marsei-lleom in Barcelono, prispel v Port Vendres. Poveljnik parnika je izjavil časnikarjem, da sta se med osmo in deveto uro zjutraj pojavili dve letali, ki 6ta imeli na krilih črno značko z mrtvaško glvao in številko 528 oziroma 529. Letali sta nato odleteli dalje. Ob 9.13 se je pa pojavil bombnik, ki je vrgel dve bombi. Padli sta kakih 10 m od ladje, tako da parnik ni bil zadet. Poveljnik angleške ladje je dalje izjavil, da je njegov parnik razobesil zastavo odbora za nevmešavanje in da sta se na krovu nahajala dva nadzornika tega odbora in 6icer en Anglež in en Nizozemec.
Pred padcem Santandera
Salamanca. 25. avgusta. AA. (DNB) Tudi včeraj so nacionalistične Čete na santandrskem bojišču prodirale dalje. Po dosedanjih poročilih so legionarji zavzeli Conte Pando, Monte Cavallar, Fico Migelon in druge važne postojanke. Navarske brigade so takisto prodrle več kilometrov na baskovskem bojišču in zavzele južno od Castro Urdija-lesa Ventoza in Talledo. Kastilske brigade so takisto zasedle več krajev. Po dosedanjih poročilih prodirajo vse kolone dalje.
Uradno poročilo vrhovnega poveljstva nacionalnih čet navaja, da so nacionalne čdte na santandrskem bojišču snoči pospešile svoje prodiranje. Navarska brigada ie prispela na črto Cabana de los Llanos-Sierra Calva, koder vodi cesta iz Rei-noze v Tore le Vega. Ta črta leži sedaj 5 km pred Tore la Vega. Padec Santandera je po mnenju strokovnjakov neizogiben.
Novi špijonažni procesi v Rusiji
Varšava, ‘25. avgusta. A A. (Stefani) Po poročilih tukajšnjih listov se je v Ljeningradu pričela cela vrsta senzacionalnih sodnih razprav proti raznim skupinam trockistom. Prva razprava se je končala z obsodbo osem obtožencev na smrt zaradi sabotaže. Obsodbo so že izvršili, daj je pred sodiščem 15 inženjerjev in delavcev, obtoženih zaradi sabotaže in trockizma.
Moskva, 25. avgusta, o. »Vostočno-sibirskaja pravda« poroča, da so v Irkutsku ustrelili 34 troc-
Palestina je dobila novo judovsko
pristanišče
Telavir, 25. avgusta, c. Včeraj se je začel v novem pristanišču judovske prestolnice v Palestini redni trgovski promet. Do sedaj Telaviv, ki leži ob morju, ni imel svojega pristanišča in je ves promet šel bodisi čez Jaffo, ali čez Haifo, kjer pa so izkrcavalna dMa vršili izključno Arabci in je ob stavkah ali demonstracijah bil promet z judovskim blagom docela ustavljen. Zaradi tega so judovski gospodarski krogi začeli že pred dvema letoma akcijo za gradnjo novega pristanišča
Kmetje - dolžniki pozor!
Ljubljana, 25. avgusta.
Ker se zdi, da so naši kmetje-dolžniki nezadostno informirani glede plačevanja letnih obrokov svojini upnikom in imajo tako le sami škodo, smo se obrnili na merodajno mesto — na Privilegirano aorarno banko v Ljubljani s prošnjo, da nam da točna pojasnila glede plačevanja letnih obrokov. PAB je to rada ustregla in poslala v objavo našemu listu tole pojasnilo:
I. Pravico do odložitve plačila anuitet pri PAB j« do 1. avgusta imela PAB sama. Od 1. avgusta dalje pa ima to pravico pristojna davčna uprava* To velja za dolgove izpod 2o.000 din.
II. Kdor je pa dolžan nad 25.000 din. more prositi sodišče, da se mu prizna znižanje njegovega dolga. Za koliko odstotkov se mn bo priznalo, to je odvisno od sodišča.
III. Vse vloge na PAB so kolka proste. Naši ljudje tega ne vedo in vloge kolkujejo.
Naši lahkoatleti za tekme v Bukarešti
Belgrad, 25. avgusta, m. Zaradi bližajočih se balkanskih lahkoatletskih tekem je, za primer ce *e bodo teh tekem udeležili tudi jugoslovanski lahkoatleti, naše zastopstvo že sestavljeno in sicer takole:
Tek na 100 m: Bauer in Katalinič (Kling); skok vdaljavo: Kalaj, Buratovičj tek na 800 m: Dvoršek, Gabršček: kopie: Makušič Miloš; tek na 200 m: Bauer, Stefanovič (Kling); tek na 400 m: Pleteršek, Stefanovič (Baušček); tek na 100 m čez zapreke! Hanžekovič Eherlich (Buratovič); 400 m čez zapreke: Skušek, Pleteršek (Baušček); disk: Klevt. Ma-nojlovič; tek 1500 m: Boršek, Kotnik; skok v višino: Marek, Žgur, tek na 5000 m: Krevs, Bručan (Srakar); kladivo: Stepišnik, Kojič; skok ob palici: Bakov Lenart; suvanje krogle: Kovačevič, Vučetič; troskok; Mikič, Jovičevič; disk — grški stil; Klevt,
v Telavivu. Z ogromnimi stroški so odstranili čeri pred obalo in uredili pristaniške naprave, tako da ge je sedaj lahko začel redni tovorni promet. Potniški promet pa se ho začel v septembru. Tedaj bodo judovski priseljenci lahko s parnikov stopili naravnost na svoje ozemlje. Vzporedno z gradnjo novega pristanišča so judovske, družbe vztrajno delale za osamosvojitev palestinske piovbe, da bi judje tako v trgovskem kakor v osebnem prometu bili neodvisni od nejudovskih prevoznih podjetij.
Žeueva, 24. avgusta. AA. (Havas) Uradni komunike o poročilu mandatne komisije navaja, da je komisija v načelu za proučitev vprašanja o razdelitvi Palestine. Politična svoboda naj velja tako za bodoče arabsko kakor za nov judovsko državo. Komisija se na koncu zahvaljuje Veliki Britaniji za delo, ki ga jo opravila v Palestini.
kistov, ki so bil obdolženi sabotaže in atentatov na vzhodno sibirskih železnicah. Vsa ta dejanja so baje izvrševali na neposredno naročilo špionaže.
Politična policija je zaprla ravnatelja ukrajinskega kinematografskega trusta Germakova in Neumanna, ker sta dovolila v kinematografih predvajati film, ki kaže pokojnega Maršala Tuha-čevskega. Po vladnih poročilih je politična policija odkrila v nekaterih državnih gospodarskih organizacijah obsežno špionažno zaroto, katere voditelj je bil jud Ivan Kraval. Zaradi tega so zaprli vse voditelje teh organizacij. V Saratovu so aretirali vse profesorje na zavodu za državno gospodarstvo.
V	zvezni sovjetski republiki Rusiji so prijeli komisarja za trgovino Ušanova, komisarja za ljudsko zdravje Vašruševa in komisarja za notranjo trgovino Hronina. Vsi so označeni za sovražnike ljudstva in pridejo pred izredno sodišče.
Tri milijone frankov nagrad za italijanske letalce
Pariz, 25. avgusta. AA. (Havas) Italijanski letalci, ki so sodelovali pri poletu iz Istresa v Damask in nazaj v Pariz, so bili na kosilu v italijanskem veleposlaništvu, nato so pa odšli v francoski aeroklub, kjer so jih prav prisrčno sprejeli. Pri tej priliki je zastopnik letalskega ministrstva izročil zmagovitim posadkam nagrado 3 milijonov frankov. V imenu italijanskih moštev se je zahvalil podpolkovnik Biseo, ki je izjavil, da prispevajo italijanski letalci s svoje strani 300.000 Trankov za letalce, ki so si pokvarili svoja letala. To lepo pobudo so prisotni pozdravili s toplimi ovacijami.
Japonci začeli zmagovati
Tiencin, 25. avgusta, o. Japonske čele so včeraj zavzele Kalgan, mesto, ki predstavlja vrata v Mongoli jo. Mesto leži ob velikem zidu kakih 250 km od obale, na meji med pokrajinama Čahar in Hopej. .laponske čete so prodirale od severa in od juga. Prav tako eo japonske čete premagale kitajsko vojsko na Nankavskem prelazu, za katerega so že štirinajst dni tekli srditi boji. Japonci imajo v oblasti okrog 1(K) km proge, ki drži iz Pekinga v Kalgan. Po japonskih vesteh znaša število kitajskih čet v severnih pokrajinah okrog 150.000 mož, med njimi veliko komunističnih prostovoljcev iz Sibirije. Japonsko poročilo pravi, da je japonska kvantun-ška armada porazila Kitajce na vsej fronti vzhodno od Kalgana. Kitajci so imeli veliko izgube in so se umaknili na jug. Japonsko poročilo priznava, da so 6e Kitajci srdito upirali blizu železniške progo Liang-Hankov južno od Pekinga.
Sovleti baje le pomagajo Kitajcem
Pariz, 25. avgusta. AA. (Stefani) Po poročilih iz Moskve ee oskrbuje armada maršala Bliicherja v Mongoliji s pospešenim tempom. Kitajsko vojaško odposlanstvo v Moskvi je dobilo zelo važna zagotovila zastran vojaških dobav, ki bi se imele izvr-
Kovačevič;; tek na 10.000 m: Krevs, Bručan (Srakar); štafeta 4x100 m: Bauer, Katalinič. Ling, Stefanovič. štafeta 4x400 m: Pleteršek, Skušek, Despot, Stefanovič (Baušček),
šili prihodnji mese«. Zdi se, da je Kitajska pristala na to, da ji Rusija zgradi dvotirno železnico. Zadnje dni so Nankingu dobavili 15 sovjetskih bombnikov.
Boji v Šangaju so se spet začeli
šangaj, 25. avgusta, o. Po sorazmernem miru, ki je včeraj vladal v Šangaju, so Jai>onci danes zjutraj spet začeli obstreljevati predmestje Putung z vso silo. Obstreljevanje je zahtevalo veliko mrtvih in ranjenih. Kitajske čete so se iz Putunga umaknile v ozadje.
Ugotovljeno je, da ni bila granata, marveč letalska	bomba, ki je povzročila	ogromno škodo
in ubila	veliko	število ljudi v veliki	trgovski hiši
na Nanking Roadu v mednarodni koncesiji v Šangaju. Število mrtvih presega 500. Japonske pomorske	oblasti	imajo dokaze, da	je	bombo vrglo
kitajsko	letalo,	ki je letelo 3000	do	4000 metrov
visoko.
Po izpovedbah Japoncev kitajske čete znatno ovirajo izkrcavanje japonskih oddelkov, ki morajo ponekod premagati hud odpor z občutnimi izgubami. Po prekopu, ki teče skozi Šangaj, plavajo neprestano trupla Japoncev in Kitajcev, ki so padli na obeh straneh. Kitajci se pripravljajo v kantonu za obrambo kvantunške prestolnice pred letalskimi (»morskimi napadi. V Kantonu je proglašeno vojno stanje,
Vesti 25. avgusta
Pri nočnih vajah ameriškega letalstva je ob kalifornijski obali padlo v morje najnovejše bombno letalo, od katerega so si veliko obetali.
Predsednik madžarske vlade Darany se je te dni mudil v Salzburgu in imel več sestankov z voditelji sedanje avstrijske politike.
Vojvoda in vojvodinja Kentska potujeta z jugoslovansko jahto »Tiho« po grškem morju in sta se zadnje dni ustavila na več otokih.
Japonski akciji proti Kitajski se bo po sklepu parlamenta pridružila tudi Mandžurija z vsemi silami, ki jih ima na razpolago.
Vojaška zastopstva balkanskih držav, ki so se udeležila turških vojaških vaj, so ostala po vajah še nekaj dni v Turčiji in to na povabilo turške vlade.
Bataljon vojaštva iz Addis Abebe je odpotoval v pristanišče Masauo, odkoder ga bodo italijanske bojne ladje odpeljale v Šangaj.
Angleška vlada bo danes imela v Londonu sejo zaradi političnega položaja na svetu, zlasti na Daljnem vzhodu. Vsi ministri razen predsednika Chamberlaina so že končali počitnice in prišli v London.
Kongresa narodnosocialistične stranke v Niirn-bergu se bo udeležil tudi Neville Henderson, angleški poslanik v Berlinu.
Mož holandske prestolonaslednice princ Bernard je včeraj obiskal belgijskega kralja Leopolda. Obisk je bil čisto zaseben.
Španske nacionalistične oblasti ne puste češkoslovaškim državljanom več vstopati na svoje ozemlje, češ da Češkoslovaška simpatizira s španskimi vladnimi krogi in da je v sovražnem razmerju s Portugalsko, ki je prijateljica španskega narodnega gibanja.
Južnoameriške države ne bodo priznale nove paraguajske vlade, ki so jo sestavili nezadovoljni mlajši častniki. V ozadju gonje proti novi vladi so Združene države, ker je nova paraguajska vlada vzela ameriškim petrolejskim družbam vse vrelce in jih proglasila za državno last. Tako je to storila pred nedavnim tudi Bolivija.
Posadka z angleškega parnika »Noemi Juliat, J ki so jo neznana letala napadla v ponedeljek blizu Korsike, ne mara več ostati v službi na tej ladji,
Šolsko ladjo argentinske mornarice »Presiden-te Sarniientoi, ki je zasidrana v neapeljskem pristanišču, je včeraj obiskal italijanski prestolonaslednik Umberto v spremstvu svojega adjutanta generala Almoneja in državnega podtajnika za letalstvo generala Valleja.
0 podržavljenju francoskih železnic je včeraj razpravljal predsednik francoske vlade z nekaterimi ministri. To vprašanje je zelo pereče zaradi neprestanih železniških nesreč v Franciji, za katere dela vlada odgovorne zasebne družbe, ki imajo v lasti večino železnic.
Iz Rolary klubov bodo morali izstopiti vsi narodni socialisti, ker je po mišljenju vodstva hitler-jeve stranke ta organizacija nasprotna stremljenjem nove Nemčije.
Italijanska vlada zanikuje vse vesli o potovanju zun. ministra Ciana in Mussolinija v Anglijo ter jih proglaša za izmišljene. Italijansko časopisje tudi napada spet angleški levičarski tisk zaradi poročil o torpediranju španskih rdečih ladij.
Pokrajinske organizacije nemške narodnosocialistične stranke v tujih državah bodo dobile službeni značaj in bode v nekem oziru enake nemškim diplomatskim zastopstvom.
35 poljskih kmetov je bilo mrtvih pri včerajšnjih krvavih spopadih v Glatowi, kjer so orožniki skušali razgnati 10.000 kmetov, ki so agitirali za stavko.
Vse iskanje za ponesrečenim sovjetskim letalcem Levanevskim je do sedaj ostalo brez uspehov. Pred dvema dnevoma je odletel iz Moskve glaso-viti ruski letalec Vodopijanov s tremi štirimotor-niki pomagat iskalcem, ki so že na delu.
Romunskih vojaških vaj v septembru se bo udeležil tudi načelnik francoskega generalnega štaba general Gamelin.
Krompir naj mešajo v kruh avstrijski peki, tako zahtevajo avstrijski kmečki krogi, češ da bi na ta način bilo treba uvoziti 4000 vagonov žita manj v Avstrijo.
150.000 Flamcev se je udeležilo spominskih svečanosti na čast rojakom, padlim v svetovni vojni. Svečanosti so bile pri Yserskem križu blizu Dixmuidena. Množice so zahtevale pri tej svečanosti popolno amnestijo za vse Flamce, ki so bili obsojeni zaradi simpatij z Nemci med vojno.
Skupina švedskih časnikarjev potuje po Poljskem in obiskuje glavna poljska industrijska središča.
Velike količine španske železne rude bodo v kratkem prejele angleške tovarne, ki delajo v okviru angleškega oborožitvenega načrta. Vlada se je z generalom Francom že popolnoma sporazumela za dobavo rude iz rudnikov okrog Bilbaoa in glede plačila.
Predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš nadaljuje svoje nadzorstveno potovanje po Moravskem in je včeraj obiskal moravsko Ostravo ter Tropavo.
Sovjetski letalci, ki so leteli iz Moskve čez tečaj v San Francisco, so se včeraj vrnili iz Pariza v Moskvo. Sovjetska vlada jim je priredila svečan sprejem, pri katerem je govoril tudi tečajui«raziskovalec Schmid.
1.800.000 litrov petroleja je začelo goreti v petrolejskem skladišču Campani pri Buenos Airesu. Po dolgih naporih se je gasilcem posrečilo ogenj ustaviti.
Do velikih eksplozij je prišlo pred dvema dnevoma v nemški smodnišnici v Zellu pri Hanoweru. Ko so po prvi eksploziji gasilci praznili bližnja poslopja, so začeli eksplodirati še drugi deli smod-nišnice, pri čemer je bilo 12 gasilcev ubitih, 07 pa ranjenih.
Anglija ima v kitajskih vodah zdaj štiri križarke, štiri podmornice, sedem rušilcev, en mino-nosec, en nosilec letal ter matično ladjo za podmornice, kar priča o tem, da je položaj na Kitajskem resen
Novosti na gorenjskih železnicah
Ljubljana, 25. avgusta.
Te dni je bilo v Belgradu posvetovanje o novem vozn«m redu za prihodnje leto. Tega posvetovanja se je iz Slovenije udeležil ravnatelj Zveze za tujski promet g. dr. Ciril Žižek, ki je zelo obširno zagovarjal vse predloge za izboljšanje železniških zvez v Sloveniji ter za izboljšanje železniškega prometa v Sloveniji sploh.
Nihalni vlaki na Gorenjskem
Eden najvažnejših predlogov, ki je bil tudi osvojen ter bo drugo leto tudi dejansko izveden je oni o uvedbi nihalnih vlakov med Bistrico-Boh, jezerom ter Kranjsko goro. Vlak bo podobno kakor doslej Kamničan, ki se je tako sijajno obnesel za potnike kakor za železnico samo, vozil cel dan neprestano sem in tja ter bo imel na Jesenicah zvezo z vsemi vlaki na vse strani. Tega vlaka bodo brez dvoma veseli zlasti letoviščarji v Kranjski gori in v celi ostali gornje-savski dolini, saj jim bo omogočal, da bodo dnevno lahko delali izlete na Bled, v Bistrico, do Vintgarja, kar jim je bilo zdaj zaradi nerodnih zvez na Jesenicah skoraj onemogočeno. Tudi ostali vlaki bodo imeli na Jesenicah boljše zveze; po možnosti 6e bo skrajšal postanek ra Jesenicah, da bi se s tem čim bolj skrajšala vožnja iz Ljubljane do Bistrice, oziroma do Kranjske gore. Obširno poročilo Zveze za tujski promet navaja, da po vseh sosednih državah za enako progo, t. j. Ljubljana-Rateče-Planica, rabijo vlaki polovico manj kakor pa pri nas. Cela omenjena proga je dolga borih 93 km, vlak pa vozi to progo cele tri in pol ure. Naša stalna zahteva gre za tem, da se vožnja na tej najzanimivejši in najbolj živahni progi skrajša vsaj na 2 in pol ure.
Dvojni tir do Jesenic
Pri tem se 6eveda dobro zavedamo, da sedanje vožnje tako brž ne bo mogoče kaj prida skrajšati. Poročilo Zveze za tujski promet se poteguje zato da bi se nekateri vlaki ne ustavljali na vsaki manjši postaji. Potrebno bi bilo čim prej zgraditi še en tir na vsej progi iz Ljubljane do Jesenic. Šele tedaj bi bilo mogoče na tej progi pospešiti hitrost vlakov, ker bi odpadla vsa zamudna čakanja na postajah zaradi križanj. Dokler pa takega dvojnega tira ni, naj bi se vsaj izpopolnile nekatere postaje na gorenjski progi z zadostnimi izogibališči.
Potreba boljših vagonov
Gorenjska je danes v sestavu našega tujskega prometa tako živa in pomembna postavka celotnega narodnega gospodarstva, da je treba zaradi tega z vsemi sredstvi pospeševati tujski promet še bolj. Gorenjska proga je izrazito turistična proga ter ni zato vseeno, kakšen je na tej progi vozovni park. Po tej progi prevažajo železnice zlasti v sezoni toliko tujcev, da nam vsaka slaba vozna garnitura dela odbijajočo reklamo. Zato je na tej progi vsekakor treba poskrbeit za prihodnjo sezona za boljše vagone najbolj so se obnesli 4,osni vozovi. Poročilo tudi navaja, da je treba zlasti v zimskem času poskrbeti za zadostno in pravočasno kurjavo, da potniki v Bistrici in v Planici ne bodo zmrzovali ob prihodu v vozove.
Za Bled in Radovljico
Glede mednarodnih vlakov se poročilo zavzema za to, da bi na Bledu imeli namesto ene minute nekoliko daljši postanek. V tako kratkem času potniki, ki jih v sezoni pride mnogo, ne morejo vsi
izstopiti. Brzovlak naj bi obstajal tudi na postaji Dobrava-Vintgar, ker bi mnogi potniki želeli izstopiti tu ter napraviti sprehod skozi Vintgar proti Bledu. Enako bi moral brzovlak vsaj v sezoni obstajati tudi v Boh. Beli. Tudi v Radovljici se je tujski promet zadnja leta tako razvil, odtod hodijo tujci radi v Jelovico, na sprehod za Savo, v Kropo in Kamno gorico na drugo stran proti Begunjam, da bi bil tudi v Radovljici zaželjen in potreben postanek brzovlakov.
Krožne proge. Vožnja po znižanih cenah
Zveza za tujski promet je izdelala tudi podroben predlog za uvedbo posebnih izletnih vlakov, ki naj bi po znižanih vozninah vozili okrog in 6icer v raznih smereh. Zdaj skrbe za take krožne vožnje zgolj avtobusni podjetniki, čisto jasno pa je, da bi jih lahko uvedla tudi železnica in da bi se sijajno izplačali. Tak izletni vlak naj bi na primer vozil na progi Ljubljana-Trst-Gorica-Jesenice-Ljubljana. — Druga proga bi bila Ljubljana-Jesenice-Beljak- Ce-lovec-Dravograd-Maribor-Celje-Ljubljana. Obnesla bi se nemara tudi proga Ljubljana-Trst-Bcnetke-Videm-Trbiž-Jesenice-Ljubljana. S takimi vlaki bi znatno poživili tujski promet v vseh teh krajih, obenem pa bi s temi vlaki, ki naj bi vozili seveda samo v določenih dneh, zboljšali zveze s Primorjem, z Gorico in Trstom. Posebno po zboljšanju odnošajev
s sosedno Italijo je potrebno izvesti boljše zveze Trsta in Gorice z Bledom in Bohinjem. Pred vojno sta Trst in Gorica v pretežni meri polnila zlasti v zimskem času naš Bohinj. To bi se moglo obnoviti,
Kopalni vlaki na morje
Poročilo dalje navaja, da bi bilo po zgledu kopalnih vlakov, ki so bili vpeljani na progi Praha-Split in Praha-Sušak, potrebno vpeljati tudi kopalne vlake Jesenice-Ljubljana-Novo mesto-Karlovac-Split ali Sušak. Tak vlak bi znatno poživil tujski promet med Gorenjsko in morjem. Sedanje zveze Gorenjske z morjem so preokorne, vzamejo preveč časa, pa so tudi predrage. Kakor so se mogle za kopalne vlake iz Prage na morje znatno znižati voznine, tako bi tudi na omenjeni novi progi mogli voziti vlaki po znižanih cenah. Brez dvoma bi se kmalu pokazalo, kako koristna in potrebna je bila uvedba takih kopalnih vlakov na morje. V zvezi s tem bi se morola seveda dobro popraviti dolenjska proga, kar pa je itak stalna zahteva Dolenjcev. Potrebno bi bilo tudi čim prej zgraditi progo Vrbov-sko-Čmomelj, da bi se zveza z morjem čim bolj skrajšala.
Hitro in točno
Naši vlaki vozijo sedaj preveč počasi ter ne ustrezajo več sodobnemu hitremu prometu, Zato je treba na vso moč pospeševati hitrost vlakov na naših progah Druga stvar, ki zlasti zadnji čas vzbuja dovolj nevolje med potniki, pa je netočnost vlakov. Skoraj vsi vlaki redno delajo manjše in večje zamude. Naj bo že vozni red tak ali drugačen, vsekakor je treba poskrbeti, da bodo vlaki zmerom in povsod vsaj točno vozili, Točnost in hitrost — to 6ta temeljni zahtevi potnikov!
Strašna nesreča na glavnem kolodvoru
Vlak je premikaču Crguriču Antonu odrezal obe nogi in roko
Ljubljana, 25. avgusta.
Včeraj popoldne se je tik pred prometno pisarno na glavnem kolodvoru pripetila strašna nesreča, ki je terjala življenje 32 letnega družinskega očeta Antona Grguriča. Slednji je bil na ljubljanski postaji kot premikač zaposlen že dolgo vrsto let. Bil je donia iz Gorskega Kotarja.
Kot premika? je bil včeraj Grgurič zaposlen pri premikanja vlaka na postaji. Med premikanjem je stal Grgurič na stopnicah vagona, z rokami pa se je držal za ročaj ob vagonu. Pri lem se je Grgurič nagnil ter omahnil pod kolesa premikajočega se vlaka, katera so inu hipoma odrezala obe nogi ter levo roko. Poklicani reševalni avtomobil je brž prepeljal ranjenca v bolnišnico, kjer so se sicer trudili, da bi nesrečnega delavca kljub veliki izgubi krvi ohranili pri življenju, vendar je Grgurič ponoči zaradi prevelike izgube krvi umrl.
Ne moremo mimo le grozne nesreče, da zopet ne bi'poudarili nevzdržnih razmer na ljubljanskem glavnem kolodvoru in na naših železnicah sploh. Take in podobne nesreče se bodo najbrž le prevečkrat dogajale, dokler naš kolodvor ne bo čisto preurejen in dokler ne bodo naše železnice imele na razpolago dovolj ljudi za vse službene opravke na kolodvoru. Taka preobremenitev moči, kakor jo morajo zdaj izvajati na slovenskih železnicah, pač mora nujno porajati take nesreče. Zato se bo naša zahteva po temeljiti preureditvi ljubljanskega kolodvora v smeri zamišljene poglobitve toliko časa
V	nedeljo 29. avgusta v Trst z avtobusom. Prijave sprejema izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice.
Ustanovitev pomožnega odbora za pomoč po toči prizadetim
Gospod ban dravske banovine je z ozirom na veliko škodo, ki jo je povzročila pred kratkim toča in drugo neurje v mnogih krajih dravske banovine, pozval vse prebivalstvo za podpiranje poškodovanih krajev. Temu vabilu se je odzvalo tudi mesto Ljubljana ter se je v ta namen organiziral poseben pomožni odbor. Prva 6eja tega odbora (ustanovna seja) se je vršila v torek 24, avgusta 1937 ob 9 dopoldne v veliki dvorani mestnega magistrata, katere so se udeležili skoraj vsi povabljeni zastopniki raznih ustanov in korporacij mesta Ljubljane. Sejo je vodil podpresednik dr. Vladimir Ravnihar, ki je poročal o tozadevni akciji banske uprave in pozval vse nazvoče k čim hitrejši in uspešnejši pomoči. Poročal je tudi načelnik mestnega socialnega urada g. H. Svetel in prikazal težko nesrečo, ki je prizadela Slovenijo, pa tudi mestu Ljubljani ni prizanesla. Zlasti posestniki na Barju trpijo velikansko škodo, ker jim je narasla Ljubljanica preplavila polja in travnike in jim uničila skoraj ves pridelek. Naravno je, da se Ljubljana kot središče Slovenije rada odzove vabilu, organizirati na svojem področju akcijo, ki naj nabira denarna sredstva za pomoč tistim poškodovancem, katerim je nemila usoda uničila pridelke in imetje. Ljubljana ve za to svojo dolžnost in bo svoje usmiljeno srce tudi sedaj rada odprla, da pomaga odstraniti gorje, ki je doletelo toliko naših kmetovalcev, Ljubljana se sicer nahaja v posebnem položaju, ker mora skrbeti za svoje občane, poleg tega pa nuditi socialno pomoč tudi številnim tujim občanom, ki v Ljubljani že delj časa prebivajo. Za to delo pa ne zadoščajo običajna proračunska sredstva, temveč mora občina vsako leto v zimskih mesecih trkati na ljubljanska srca in zbirati denar s pomočjo zimskih pomožnih Acij. Taka akcija bo seveda tudi leto* potrebna. Jasno
Neznan obešenec na Črnučah
Ježica, 25. avgusta.
Včeraj popoldne so tri dekleta iz Črnuč z grozo pritekla v vas ter povedala, da so na izprehodu za Savo našla na mladem mecesnu obešenega neznanega človeka. Zadevo so vzeli v roke orožniki ter županstvo, ki so poskrbeli, da so obešenca 6neli ter ga prepeljali na pokopališče. Visel je kakih 400 m od Save v hosti nasproti vasi Malavas. Podoba je, da je moral storiti smrt že pred par dnevi, pa so ga šele sedaj našli. Pri sebi neznanec ni imel nobenih listin, iz katerih bi bilo mogoče spoznati, kdo da je. Imel je čez pas privezan mali robec, v katerem so našli 1 avstrijski šiling ter nekaj drugih drobnarij. Bil je visok Človek, oblečen v črno obleko. Izmed domačinov ga nihče ni poznal. Na nekem listku, ki so ga našli v njegovi obleki, je bil napisan naslov posestnika Kuncilje iz Kleč. Razen tega so dobili pri njem tudi zemljepisno karto dravske banovine, na njej pa napis »Oreškovič, lila r.«, kar naj bi naznačevnlo menda ime dijaka in razred. Orožniki so dalje ugoto^li, da ie moral biti mladenič star kakih 28—30 let.
pa je, da dveh pomožnih- denarnih akcij ni mogoče hkrati voditi. Zato naj se vrši zbiralna akcija za poškodovane kmetovalce v mesecu septembru in naj se v tem mesecu tudi zaključi, ostali zimski meseci pa naj bodo prosti za zimsko pomožno akcijo, ki se pričenja običajno meseca oktobra. Na ta način bo prišla oškodovancem pomoč Ljubljane hitro in njena lastna nabiralna akcija ne bo s lem motena.
Nato je bil izvoljen ožji odbor, ki ga tvorijo predsednik oziroma podpredsednik mestne občine, štirje zastopniki mestnega sveta ter zastopniki vseh stanov in korporacij Ljubljane.
Čudno postopanje carinikov
Ljubljana, 25. avgusta.
Lepa prireditev naših izseljencev na Brezjah in v Ljubljani je za nami. udeleženci izseljeniškega kongresa so se zopet razšli po domovih, oni iz tujine pa so enako že odSli za mejo. Imeli smo že priliko ugotoviti čudno postopanje nekih ljudi na Jesenicah, ki so čisto onemogočili dostojen sprejem naših krvnih bratov na prvi domači postaji. Zdaj se moramo na zadevo na vsak način povrniti, ker nikakor ne gre, da nam neki ljudje, ki svoje službe in dolžnosti no znajo pojmovati lako, kakor bi bilo (»trebilo, da na lak način sramote lastno državo pred našimi brali, ki po dolgih lulih prihajajo v svojo domovino.
Kakor no nam povedali izseljenci sami, pa (udi drugi gospodje, ki so šli celo iz Ljubljane čakal na Jesenice, kdaj Itodo prišli rojaki iz tujine, so šle železniško kakor policijske oblasti na Jesenicah vsem našim ljudem pri prihodu na Jesenice na moč na roke. Jeseničani so se bili prej dogovorili s poslajenačolnikom in voditeljem policijske sl raže, da bodo mogli lako ob prihodu vlaka na postajo vsi skupno z godbo vred priti do vagonov, kjer se bo izvedel dostojen sprejem naših dragih bratov iz tujine, Ko pa je vlak na postajo privozil in so hoteli pristopiti k vagonom jeseniški župan ler drugi zastopniki društev, so naenkrat vsi skupaj morali obetali pred živo verigo rok, ki so jo bili pred njimi spletli jeseniški cariniki. Nobeno pregovarjanje ni nič zaleglo. Cariniki niso hoteli pustiti k vagonom zastopnikov oblasti in društev. Obenem so o navzočih celo zbijali neslane šale.
Tak način je seveda vse obsodbe vreden. Svojih lastnih ljudi, pa naj tudi obstojajao Se taki predpisi, ki se bodo seveda zdaj . nanje cariniki hoteli izgovarjati, se na mejah ob prihodu v domovino nikjer na svetu ne sprejema tako. Vsaj rojaki morajo pri prihodu v lastno domovino, ki jim žal ne more dajati zadostnega kruha, občutiti takoj na meji vso toploto in prisrčnost domače zemlje in ljudi. Tega bi se vsaj morali zavedati tudi cariniki. Na Jesenicah očitno vrednost in pomen takih obiskov rojakov podcenjujejo, razen lega pa so cariniki ob tej priliki pokazali ludi neverjetno neokusnost, zoper katero je treba javno izraziti začudenje.
Naročajte Slovenski dom!
ponavljala, da bo končno izvedena, pa naj potem namesto 100 milijonov velja še enkrat toliko. Človeška življenja, ki jih na oltar naporne železniške službe tako pogosto žrtvujejo ubogi železničarji, so pač vredna velikih naporov, ki so v zvezi s po-globitvenim načrtom potrebni. Razen tega smo mi s svojim denarjem celotno poglobitev kolodvora in vse progo skozi Ljubljano že zdavnaj plačali vnaprej in to ne enkrat, marveč vsaj petkrat.
Hmeljarska poročita
Celje, 24. avgusta.
Vzorčni sejem hmelja, ki ga priredi tudi letos Hmeljarska zadruga v Žalcu, bo otvoril pokrovitelj, ban gosp. dr. Natlačen, v nedeljo, dne
29.	avgusta ob 8 zjutraj. Hmeljarji se vabijo, da razstavijo letošnji pridelek in sicer mora vzorec vsebovati vsaj pol kilograma suhega hmelja, obenem pa se hmeljarji vabijo tudi. da se polnoštevilno udeleže svečane otvoritve vzorčnega sejma.
Obiranje v Savinjski dolini bo do konca ledna v glavnem izvršeno, če le ne bo preveč nagajalo vreme. Doslej je obran že nad polovico nasadov. Kljub precej deževnemu vremenu se v ponovno škropljenih nasadih hmelj dobro drži tudi v barvi. Glede kakovosti je dosedaj obrano šo znatno boljše kakor lani, pretežno brezhibno gladko zeleno ter v vsakem oziru prvovrstne in težke kakovosti. Kupčija se še ni prav razvila. Kupljene so bile le manjše količine pridelka, pretežno za vzorce, za katere se je plačevalo do 28 din za kg. Zadnje dni se ie pričelo kupovali že tudi nekaj vreč ter se plačuje po 25—26 din za kg. Tendenca je zaenkrat še mirna, vendar čvrsta.
Splošna poročila. Po dosedanjih podatkih sodeč, bo pridelek žlahtnega hmelja letos za najmanj -10.(HJO stotov manjši kakor lani. Pač pa bo pridelala precej več Ameraka, in sicer za kakih
70.000	slolov. Pa ludi čc pridela USA skupno 180.00£> stolov, še vedno ne bo krila svoje lastne potrebe, ki znaša nad 200.000 stotov Pri vsem tem pa USA za boljše pivo ne more rabiti lastnega hmelja in mora brezpogojno uvažati žlahtni hniel.i. Vsekakor letošnji svetovni pridelek ne 1k> večji kakor svetovna potreba, ki se je vsled splošnega gospodarskega izboljšanja in zato večjega konsu-ma piva dvignila proti lanski za 10%. — (Iz »Slovenskega Hmeljarja«.)
Ponesrečenci v bolnišnici
Ljubljana, 25. avgusta.
Včeraj so v bolnišnico pripeljali 78 letuega užitkarja Šemeta Jožeta iz Slivnice pri Šmarju na Dolenjskem. Mož je komaj dihal, ko so ga privedli na oddelek v bolnišnici, tožil je o groznih bolečinah, ki jih mora prenašali. Na domu je imel mož izgovorjen užitek, toda včeraj ga je zel Marko Kejc prav zaradi užitki lako pretepel, da niu je prizadejal hude notranje poškodbe.
Iz Kovorja je prišel v bolnišnico 38 letni delavec Rozman Alojzij, ki se je ponesrečil doma pri brušenju orodja. Brusilni kamen, ki ga je vrtil, se je bil namreč na čuden način razletel ter so se mu posamezni drobci tako močno zapičili v glavo, da so ga morali močno poškodovanega oddali v bolnišnico. Zlasli hudo je Rozman ranjen po očeh.
Z Dobrave pri Gorjah so pripeljali v bolnišnico Blaži) Černeta, ki je s svojimi mladimi tovariši ogledoval nekje v Vintgarju revolver. Pri
Otroka izložila v čakalnici
Ljubljana, 25. avgusta.
Zobotehuik Muhar Henrik v Kamniški ulici je včeraj dobil v svoji čakalnici dva meseca staro deklico, ki jo je tam pustila neznana mati. Šele od sosedov je Muhar zvedel, da je tam okrog hodila neka ženska z otrokom v naročju, ki pa je pozneje prišla iz hiše brez otroka. Zobotehnik se je potem domislil, da se je lani oglašala pri njem zaradi zdravljenja zob neka Hlebec Frančiška, ki je tedaj stanovala v bližnjih Jaršah. V oktobru lanskega leja mu je bila ženska tudi povedala, da je noseča m je celo Muharja prosila, naj ji pove človeka, ki bi ji omogočil splav. Seveda je Muhar odklonil tak nasvet z izgovorom, da se s takimi stvarmi sploh ne peča. Zdaj je Hlebčeva najbrž prinesla dete v ordiuacijsko Čakalnico ter ga tam izložila. Deklico so oddali v neki ljubljanski zavod, med tem pa so začeli iskati tudi njeno brezsrčno mater.
Šah v Skoplju
Skoplje, 25. avgusta.
Vedno bolj se zdi, da bo težko kdo še dohitel Slovenca Preinfalka in mu odvzel prvo mesto na tem letošnjem turnirju. To se je pokazalo posebno sedaj, ko je odigrala že deset kol, ko Preinfalk z velikim naskokom hiti proti cilju. Tudi ta tur« nir je znova pokazal, da imajo mnogo več uspeha igralci, ki so poleg svojih sposobnosti tudi vztrajni in tudi v igri z najslabšimi nadvse previdni in pazljivi. Kdor pozna oba ljubljanska zastopnika na skopljanska turnirja, Preinfalka in Šorlija, bi so gotovo težko odločil, komu na bi pripisoval večjo sposobnosti. Vendar pa je sedaj v Skoplju dosli na boljšem Preinfalk, Šorli pa morda zaradi svoje ne« potrpežljivosti ^izgublja partije s tistimi, ki morda tega ne zaslužijo po svojih močeh. Šorli je dosedaj izgubil v Skoplju že tri igre, pa je kljuli temu po sedanjem trenutnem stanju še vedno drugi. Zadnji njegov poraz je bilo, kakor pravijo tudi drugi igralci, precejšnje iznenadenje, za nekatero prijetno, za druge seveda neprijetno, predvsem za Šorlija. Bidič ga je včeraj v španski igri nadigral, mu snel celo figuro, nakar se je Šorli kar vdal. Preinfalk je igral z nekdanjim belgrajskim prvakom Savičem. Igro sla prekinila. Savič utegne stati nekoliko trdnejše. Lešnik je imel slab dan pri Buseku. Na ta način si je Lešnik svoje mesta v tabeli s tem dragim zaporednim sporedom ne* koliko poslabšal.
Stanje po 10 kolu je sedaj lole:
Preinfalk 6 (2), Šorli 6, Popovič 5 in pol (1)* Buseji 5 in pol, Jonke 5 (1), Poljakov, Bidič 5, Lesnik, Savič 4 (1), Martinič 4, Jerman 3 in pol (2), Švab 3 in pol, Prokopljevič 3 (1), Carev; 2 in pol (2), Hedzi 1 in pol (1).
Nenavaden gost v lekarni
Ljubljana, 24. avgusta.
Nekoliko nenavaden obisk so včeraj doživeli v lekarni ob Zmajskem mostu. Čez Zmajski most je gnal nek živinski poganjač malo čredo govedi« Bil je sani ter ni mogel dovolj krotiti razposaje« nih živali, ki so vsaka na svoj način pojmovalo svojo svobodo sredi Ljubljane. Tako se je mladi sivki na vsem lepem zazdelo, da bo treba:'pbgle« dati mimogrede tudi v lekarno. In je žival čisto mirno in vdano prikorakala skozi vrata lekarna naravnost do prodajalne mize. Tam je zvedavo ogledovala čudne steklenice in škatlice, enako p® je bi}_ seveda tudi lekarnar začuden, ko je taka nepričakovano dobil tak čuden obisk. Zdaj pač ni kazalo drugega, kakor sivko na lep način nagovo« riti, da zopet pc isti poti odide svojo pot iz le« karne, kakor je bila notri prišla. Sam pa seveda lekarnar tej sivki ni bil kos. Žival nekako ni hotela iz lekarne, menda se ji je zdelo, da bo to pri« jetnejša domačija, kakor pa zamazan hlev, kakor ga je bila vajena do včeraj. Lekarnar je moral poklicati bližnjega stražnika, ki je moral zdajci posredovati pri čudni deložaciji. Pomagati je se« veda pritekel tudi priganjač, ki je sivko pogrešil, ni pa mogel takoj zapustiti ostalo črede. Tako se je vsem Irem po krajšem pregovarjanju vendarlo posrečilo, da so sivko pripravili do lega, da jra enako vdano in ponižno, kakor je bila prišla, tudi odšla iz lekarne.
Čigava je kobila
Kranj, 25. avgusta.
Orožniki so pri posestniku Žibertu Janezu v Britofu zaplenili 4 letno kobilo, ki jo je Žibert kupil od nekih hrvatskili ciganov ter brez dvoma izvira iz tatvine. Kobila je rumene barve, na čelu ima presledkasto belo liso, visoka je 165 do 170 cm* belgijske pasme, hrbet ima kobila nekoliko spuščen, noge so mešane bele in rumene dlake. Kobila, je bila oddaua v oskrbo županstvu v Predosljah, kjer naj jo poišče pravi lastnik.
Aretacijo v Trstu. V Trstu je bil aretiran in jo že dalj časa v zaporu Udovič N., ki je bil prej konfiniran. Vzrok njegove aretacije sicer ni znan, a je nppolitičnogn značaja. Podrobnosti o tem nam niso znane. — Dalje je bil aretiran v Trstu zasebni uradnik Miroslav Slopar, ki je že tudi bil konfiniran. Aretirali so ga v pisarni in odpeljali. Vzrok te aretacije, kakoi- ludi aretacije tretjega aretiranca, to je trgovca Breščaka v Gorici, tudi ni znan.
tem so bili fantje neprevidni, da se jim je nabili revolver sprožil tor je strel pogodil Čemela naravnost v trebuh.
Roparja pri Zalogu zasledujejo
Vevče, 25. avgusta.
Tukajšnje orožništvo. ki je s svojim koman dirjem g. Sušnikom na čelu izvršilo poizvedbo glede včerajšnjega roparskega napada na železničarja Ostreža v gozdiču pri Zalogu, je moglo doslej ugotoviti še sledeče podrobnosti. Napad sam se je izvršil komaj 50 korakov proč od bližnjih hiš. Najbližja j« hiša Tomšič Marije, v kateri stanuje tudi več strank. Ena izmed njih je stala komaj dobrih 5 minut pred izvršenim napadom pred hišo, ter je videla, kako se je približeval hiši napadeni železničar Ostrež. Stranka se je bila potem umaknila v hišo po opravkih, dobrih 5 minut pozneje pa je gospodinja Tomšič Marija videla Ostreža, kako sc je kakor pijan opotekal proti premikalnemu kolodvoru, v roki pa je držal robec. Ostrež ni dal nobenega glasu od sebe, iz katerega bi se bilo moglo sklepati, da je bil napaden.
Na prostoru, kjer je bil napad izvršen, so orožniki našli sledove krvi v travi, napadeni Ostrež pa fe komaj mogel povedati, da je bi! napad izvršen tako hitro, da niti ni opazil napadalca. Ljudja v bližini so vedeli, da tam mimo Ostrež večkrat na teden nosi denar iz Zaloga na pošto v D. M. v Polju. Napad je moral torej biti dogovorjen tako. da jc nekdo opazoval, kdaj bo prišel mimo Ostrež, drugi napadalec pa je nato prišel bližje k stezi, ki vodi
■ !
skozi gozdiček ter napadel Ostreža, ki jc bil sicer na edino oko kratkoviden, dočim je drugo oko imel stekleno.
Pol ure pred napadom jc šel tam mimo upokojenec Čepon Anton, pa ni mogel opaziti ničesar sumljivega. Komaj 100 korakov od gozdička na polju je bila Svetkova družina iz Slap, ki je tudi videla Ostreža, ki je korakal mimo proti gozdičku. Železniški delavec Bajc Franc, ki stanuje v bližnjih barakah, je videl, kako je nekdo bežal čez njive in progo proti smodnišnici, Neznanec je urno bežal ter nosil pod pazduho nekak zavitek. Bil je gologlav, hlače je imel do gležnjev zavihane. Tudi posestnikova sinova Svetek Franc in Karol iz Slap, ki sta na bližnji njivi okopavala, sta videla, kakp je tekel čez njive neki neznan človek, pod pazduho je imel suknjič, v roki pa je stiskal neki zavitek. Fantoma se je neznanec zdel sumljiv, ko je tekel proti Zadobrovi, pa je Karel celo skočil in stekel nekaj časa za njim. Po njegovem opisu je bil ropar kakih 35 do 40 let star, lase je imel kostanjeve, bil je bos, zelo neokreten, telesno dobro razvit, plečat, hlače je imel bolj črne, belkasto srajco. Policijski pes, ki ga je privedel v Zalog policijski uradnik Podobnik, je sledil sled do Sp. Zadobrove. Tam pa se jc sled v vasi izgubila in pes ni inotfci več dalje,
Kulturni koledar
Lenček Jernej
25. avgusta 1827 se je rodil pisatelj Jernej Lenček. Gimnazijo in bogoslovje je dovršil v Ljubljani. 2e kot bogoslovec se je navduševal za slovansko vzajemnost in napisal »Nasvet novib mesečnih imen za vse Slovane«, ki pa seveda ni našel nobenega odziva. Pred Čopom je objavil slovensko bibliografijo »Verzeicbnis iilterer sloveniscb ge-druekter Werke«. Tu je zabeležil 84 starejših slovenskih tiskov. Uredil je tudi »Slovenskega romarja, koledar v poduk in kratek čas« za 1. 1857 in 1858, v katerem je več sestavkov nabožne vsebine. Tudi za Vodnikov spomenik je prispeval pesem Cvetlica — operosa.
Roparski napad pri Zalogu
Ropar je pobil železničarja s kolom ter mu vzel 51.000 Din
Ljubljana danes
Koledar
Danes, sreda, 25. avgusta: Ludovik.
Četrtek, 26. avgusta: Cefirin.
Nočno službo imajo lekarne. Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva cesta 20 in mr. Gartus, Mosle, Zaloška cesta.
TEI.
21-24
MATICA
Mala, a vendar natpopularnelf a filmska umetnica Shirley Tempie v filmu
Zlati kodrčki
nemški dialog.
Najboljši film za staro ln mlado.
TEI.
27-30
SLO
Poslednja ljubezen Ivana Straussa valtiiov — v filmu
kralja
Nesmrtne melodije
Komorni pevec Altred Jerger, LIzzi Holzscbuh,
Leo Slezak
Predstave danes ob 19.18 m 21.16 un
Jutri, v četrtek zvečer, bodemo imeli v Ljub- J ljani zopet koncert Trboveljskih slavčkov, ki imajo | nied ljubljanskim občinstvom izredno velik krog j stalnih in vnetih poslušalcev. Koncert bo na Ta- j boru v Sokolski dvorani, začetek točno ob 21. j Opozarjamo, da je tokrat vstopnina izredno nizka, sedeži v dvorani na balkonu ali ložah stanejo 10 din, stojišča pa 3 din. Predprodajo ima knjigarna Glasbene Matice na Kongresnem trgu.
Šola Glasbene Matice ljubljanske sprejema gojence od 1. do 4. septembra dopoldne in popoldne v pisarni v Gosposki ulici. Poučujejo se tudi na šoli vsi glasbeni predmeti. Sola ima pravico javnosti in s tem pravico izdajati državnoveljavna spričevala. V interesu rednega poteka pouka je, da se gojenci prijavijo takoj, ker začne pouk v vseh oddelkih in razredih v torek, 7. septembra.
Konservatoriste stare in nove opozarjamo, da se vrši vpisovanje od 1. do 7. septembra dnevno od 9 do 12. Vsi podrobni razglasi so nabiti v veži poalopja.
i.M-■ ■Bojevniški praznik ua Brezjah. Za bojevniške slovesnosti na Brezjah je Generalno ravnateljstvo državnih železnic z odlokom št. 80.225/37 odobrilo pokJvično voznino z vseh postaj ljubljanskega ravnateljstva do Otod in nazaj v času od 27. do
30.	avgusta. Udeleženci kupijo na odhodni postaji celo vozovnico in legitimacijo obrazec K 13, katera velja s potrdilom prireditvenega odbora na obrazcu K 13, da eo bili na proslavi, tudi za brezplačno vrnitev.
»Brezje — slovenskim žrtvam svetovne vojne« je naslov knjižice, ki je izšla za bojevniške svečanosti na Brezjah 28. in 29. avgusta. Knjižica vsebuje poziv vsem Slovencem za preureditev prostora pred cerkvijo in celoten spored spominske svečanosti. Poleg tega so v nji zanimivi prispevki in članki: Zakaj naj bo grob neznanega slovenskega vojaka — žrtve svetovne vojne — ravno na Brezjah? — Delo za preureditev Brezij, — Njim, ki eo dali življenje, — Brezje — vseslovenska božja pot, — Pri nadškofu Jegliču, — Namen in pomen bojevniške organizacije. — Knjižico krasi mnogo slik. Naslovna slika kaže čudodelno podobo Marije Pomagaj, v knjižici je načrt preureditve parka, dalje slike bojevniških organizatorjev, Bonača, Colariča in Maistra, spominske plošče v spomin na svetovno vojno in slika prvega občnega zbora Zveze bojevnikov na Brezjah. Prvi izkaz darovalcev za preureditev Brezij je priobčen na treh ovojnih straneh in priča o zanimanju, ki ga kažejo vsi sloji in stanovi za olepšavo te vseslovenske božje poli. Knjižica se dobi v predprodaji v pisarni Zveze bojevnikov v Ljubljani, Kolodvorska ul. 25. Cena 3 din.
Misijonska razstava na jesenskem velesejmu. Indijska diunglfl. Posebnost za Ljubljano l>o indijska džungla, ki jo bomo imeli priložnost videti na Indijski misijonski razstavi na velesjmu. Njen aranžman je v rokah priznanih strokovnjakov: kr. dvornega preparatorja Viktorja Ilerforta, ravnatelja mestnih nasadov Antona Lapa, indijskega misijonarja o. Ant. Vizjaka l). J itd. Polog eksotičnega rastlinjaka in pokrajinskih prizorov bo tu na obsežnem prostoru okrog 40 m’ zastopano redko indijsko živalstvo od znamenitega bengalskega ligra, ki zalezuje preplašenega zebu-vola, do raznovrstnih indijskih kač: mišolovk, bambusov k, zelo strupenega himalajskega modrasa in velikanskega pitona, ki se ovija okrog svojega plena in mu tre kosti. Zastopani bodo v lepi biološki skupini ob vodi se sončajoči krokodili in razni plazilci, raznovrstne ptiče v živih barvah, pisani metulji in hrošči, opice, šakali, divjo mačke. Za nas nekaj nenavadnega bodo krasni eksemplarji letečih veveric-velikank, ki so pravkar došie na velesejem. Za ta oddelek bo neprecenljive vrednosti in bo vsak obiskovalec poleg mnogih drugih pridobi lev dobil lep vpogled v eksotično indijsko floro in launo. Zato obisk indijske misijonske razstave vtem najtopleje pri|>oročamo.
»Materi za otroku , bo naslov 8. gospodinjsko razstave Zveze gospodinj na velesejmu, kjer bo od prvega diha do vstopa v šolo prikazano najpotrebnejše za naše male. Naš otrok ne sme čutiti težo življenjsko borbe svojih staršev, saj ga lahko razvedrimo z najskromuejšimi sredstvi. Naš otrok naj tudi pomaga domači delavnosti. Njegove igračke naj bodo samo domač izdelek, njegova igra naj bo plemenita, srce in duh poživljajoč«.
Molskim upraviteljstvom. Letošnji jesenski ljubljanski velesejem od 1. do 12. septembra bo obsegal razstave industrije in obrti, izdelke naših pohištvenih mojstrov, razstavo male domače obrli, razstavo ^Živalce«, etnografsko - misijonsko razstavo »Indija« ter veliko jubilejno razstavo slovenskega novinarstva. Ta razstava bo prirejena v proslavo 140 letnice Vodnikovih »Lublanskih No-vizt ob 30 letnici organizacije slovenskih poklic- | nib novinarjev in bo dajala jesenskemu ljubljan- 1 skemu velesejmu glavno obeležje. Razstava Ik> obsegala »Uri paviljone z glavnimi panogami novi-
Včeraj dopoldne je bila ljubljanska reševalna postaja iz Zaloga obveščena, naj nujno pride tja, ker bo treba v bolnišnico prepeljati močno pobitega železniškega slugo na zaloški postaji 54 letnega Ostreža Josipa. Omenjeni železničar, ki je doma iz bližnjih hribov nad Zalogom, je kot postajni sluga sleherni dan nosil na bližnjo pošto v D, M. v Polju denar, ki ga je zaloška postaja dnevno zbrala od potnikov in tovrnikov. Tako je bilo tudi včeraj. Okrog 10 dopoldne se je bil Ostrež odpravil iz Zaloga proti D, M. v Polju, s seboj pa je
v aktovki nosil 51 tisočakov
z namenom, da jih bo na pošti v D. M. v Polju oddal za železniško ravnateljstvo v Ljubljani. Potov iz Zaloga proti D. M, v Polju je več. Ostrež je to pot umerjal že neštetokrat, nikdar se mu ni še ničesar zgodilo, zmerom je v redu in brez težav oddal svoj denar na pošti ter se zopet vračal v Zalog na postajo, Navadno 6i je Ostrež izbral iz Zaloga pot proti D. M. v Polju skozi gozd. Tam vodi senčnata gozdna stezica, ki jo domačini uporabljajo kot bližnjico. Nič hudega sluteč je Ostrež tudi včeraj nastopil svojo pot po tej bližnjici. Ko je mirno korakal skozi gozd, ga je nenadoma iz zasede napadel ncznanec ter ga
s kolom pobil na tla
Ostrež je seveda pod udarcem obležal nezavesten na tleh, medtem ko mu je ropar urno vzel
Za las je ušel smrtni kazni
Maribor, 24. avgusta.
Danes 61110 poročali o razpravi, ki se je vršila proti odpuščenemu orožniškemu kaplarju Avgustu Lipovcu. Na zatožno klop je prišel zaradi umora, ker je dne 3. maja t. 1. v Ivanjkovcih z nožem zaklal svojo zaročenko Angelo Novak. Lipovec, ki je pred orožniki priznal, da je izvršil dejanje namenoma, se je sedaj pred .sodniki zagovarjal s pijanostjo. Dejanje da je izvršil v strašni razburjenosti ter se takrat sploh ni zavedal, kaj dela. Njegov zagovor pa mu ni uspel. Preveč je bilo dokazov, da je umor pripravljal že dalje časa in ga je izvršil po zrelem prevdarku. Temu primerno je izpadla tudi kazen. Lipovec je za las ušel smrtni obsodbi. Sodni dvor je na svojem posvetovanju sklenil smrtno kazen, uvaževal pa je njegovo razburjenost kot olajševalno okolnost ter ga je potem obsodil na 20 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Povrniti mora tudi pravdne stroške, pogrebne stroške za pokojno Angelo Novakovo ter plačati njenim staršem 2000 din odškodnine.
Požar v tovarni lesnih izdelkov
Maribor, 24. avgusla.
V	Logu pri Limbušu si je uredil g. Mirko Gorišek, ki sicer stalno biva v Belgradu, tovarno lesnih galanterijskih izdelkov ler delov za razne poljedelske in rokodelske slroje. Tovarna se lepo razvija ter je za na lesu bogate kraje pod Pohorjem lepa pridobitev, nocoj pa jo je ogrožala resna nevarnost. Okoli 1. po polnoči je nastal požar v tovarniškem skladišču za izgotovljeno blago. V skladišču je bilo 18 čistilnih strojev za žito, raznovrstna Jesena galanterija itd., tik njega pa je bilo skladišče za deske in še nepredelan surov les. Vse skupaj je postalo žrtev plamenov, ki so se naglo razširili na ves objekt, v katerem so našli bogato
aktovke z denarjem izginil med grmovjem, čez čas se je napadeni Ostrež zavedel ter se za silo dvignil. Trudoma se je privlekel do bližnje železniške čuvajnice, kjer je le mukoma spravil iz sebe grozno vest o zahrbtnem roparskem napadu. Odtod so o napadu brž obvestili postajo v Zalogu, ki je stvar dalje sporočila bližnjim orožnikom v D. M. v Polju in v Ljubljano policiji ter železniškemu ravnateljstvu. Obenem so tudi poklicali iz Ljubljane reševalni avtomobil, ki je hitro prepeljal močno pobitega Ostreža v bolnišnico. Ostrež «e ves čas ni popolnoma zavedel, ker je udarjen ravno na glavo. Le toliko je neprestano govoril ves oraotljen, da so ga pobili, da nima denarja in podobno. Ni pa mogel povedati nobenih podrobnosti o zahrbtnem napadu. Tudi ni mogel opisati roparja, ki se mu je brž iz zasede približal od zadaj ter ga nenadno od zadaj mahnil s kolom po glavi.
Vse bližnje orožniške postaje, ki so bile brž o napadu obveščene, so začele hitro zasledovati neznanega roparja, vendar doslej brez uspeha. Ljudje okrog Zaloga pripovedujejo, da se je tam okrog po polju potikal zadnje dni nek človek, ki ga nekateri podrobneje popisujejo. Za tem človekom sedaj poizvedujejo orožniki. '
Nevarno ranjenega Ostreža so v bolnišnici obvezali ter mu sploh nudili vso potrebno pomoč, vendar se mož tudi danes še ni popolnoma zavede! Zato tudi še ni mogel biti zaslišan, da bi povedal, kako se je napad izvršil.
hranivo. Delavci in sosedje ler gasilci, ki so kmalu prihiteli na pomoč, so se morali omejili na obrambo sosednjih zgradb, kar se jim je posrečilo. Ker je ogenj nastal v nenavadnem času in brez vsakega vzroka, sumijo, da je bil namenoma podtaknjen po zlobni roki. Škoda je precejšnja.
Zaradi elektrike ga je zadela kap
Maribor, 24. avgusta.
Danes dopoldne se je pripetila v tovarniških prostorih Splošne stavbne družbe na Teznem pri Mariboru tragična smrtna nesreča, ki je zahtevala življenje očeta številne družine. Smrtno se je ponesrečil delavec Janez Petek, katerega je ubil električni tok. Petek je bil zaposlen pri varjenju traverz z električnim varilnim aparatom, s katerim je ha dvorišču upravljal elektrovarilec in skupi 110-vodja Maks Skalovnik. Ko je začelo danes dopoldne deževati, je naročil Skalovnik podrejenim delavcem, da spravijo varilni agregat pod streho. Petek je hotel odklopili električno napeljavo aparata, ko pa je prijel za stikalo, je slučajno prišel s prsti v dotik z eleklriko ter se je s krikom zrušil nezavesten na tla. Takoj so priskočili tovariši na pomoč, poklican je bil tudi zdravnik dr. Pihlar, ki je skušal nesrečneža obuditi v življenje z injekcijami in umetnini dihanjem. Vsi poizkusi pa so bili zamaJ) ter je Petek umrl. Zdravnik je ugotovil, da ga ni zadela smrt od udarca elektrrike, temveč najbrž od kapi. Zaradi slika z elektriko se je tako prestrašil, da ga je zadela možganska kap. Petek je bil star 52 let ter zapušča ženo in pet otrok v starosti od C do 13 let Doma je bil iz Košnje pri Št. Janžu na Drav. polju ter je bil dolga leta nameščen pri Splošni stavbni družbi, kjer so ga cenili kot dobrega in zvestega delavca.
Nekaj o boksu
Po poročilu iz Amerike se bosta julri borila v New Vorku črni bombarder Joe Ltiis in mladi angleški bokser Tommy Farr, bodoči pretendent za svetovnega boksarskega prvaka vseh kategorij. Zanimanje pa v Ameriki nikakor ni tako, kot so za- i mislili prireditelji, ampak mnogo manjše, tako da se celo ne izključuje možnost, da bo malh odložen.
Ob tem pa prinašamo kratek pregled bokser-skega športa. Prvi početki bokserskega športa segajo v Ameriki še v leta okoli IKK). Borbo s pestjo, kot so to nazivali takrat, so prinesli v Ameriko angleški mornarji iz Anglije. Prvi javni bokserski nastop je bil leta 1830. Osem let kasneje je skušal Američan Heedeman prvič odvzeli Angležem svetovno prvenstvo v boksu. Poizkus mu 11I uspel. Šele mnogo kasneje, leta 1809, si je Amerika priborila svetovno prveustvo. Mac Coole je bil prvi ameriški svetovni prvak, vendar samo dve leti. Po dveh letih je zopet zmagal Anglež Mače.
Svoj veliki razmah pa je dosegel bokserski šport šele po 20 letih. Tedaj se je pojavil neki Sullivan, ki je nastopal v potujočem cirkusu po deželi in izzival na boj vse močnejše borce. Toda nikomur se ni posrečilo poraziti močnega in nepremagljivega Sullivana. Ko Sullivan v Ameriki ni mogel najti nobenega nasprotnika več, je odpotoval iz Amerike v Evropo. V' Chantilly se je boril 7. angleškim prvakom Charlie Mitchellom tri ure in štirideset minul, loda brez odločitve. To srečanje. je poletu zaključila policija zaradi velikega naliva. Toda Sullivan se ni dolgo časa držal na višini. Alkohol in druge slrasli so ga tako uničile, da je 1. 1892 v 21 rundi (Kidlegel Corbeltu, ki ga je premagal s knock-autom.
Lela 1897 je Corbella premagal Fitzsimmons, slednjega pa jx> dveh letih Jeffrie. Jeffrijev naslednik je bil Tonimy Burns. Lela 1908 je bil Burns v 14 krogu premagan od črnca Johnsona. Do leta 1912 Johnson ni mogel najti nasprotnika. Lota 1912 pa je stopil v ring še enkrat slari Jeffrie. Silovitemu čhicu Jeffrie ni mogel odoleli. V peli rundi je obležal pod njegovo pestjo. Zanimiv pa je bil ta malh zaradi te^a, ker je tedaj prvič, v zgodovini bokserski h prireditev znašal dohodek obeh boksarjev preko 100.000 dolarjev. To je bil povsem nov dogodek in od tedaj naprej datira bokserski šport kot oni šport, ki nese. Leta 1914 je v Parizu črnec Johnson gladko odpravil Francoza Frank Morana. Toda tudi njega je leta 1910 doletela v llava ni neizogibna usoda slednjega športnika. V 20 rundi je premagal dotlej nepremagljivega črnca Jess Wi liani Tri leta kasneje pa jo zasedel pre-
narstva, torej s pisanimi in tiskanimi novinami, z novinami v podobi, z govorjenimi in petimi novinami ter z novinami v živi sliki. Na razstavi bo izhajal poseben dnevnik, urejevan in tiskan pred očmi obiskovalcev razstave. Obiskovalci bodo videli tudi vse reprodukcijske tehnike. Skratka, razstava bo pokazala ves razvoj našega novinarstva od najstarejših časov pa do današnjah dni, s poro-čevalstvom in vsemi pripomočki, da lx> poučna in zanimiva za^ vse sloje prebivalstva. Tako bo ogled našega letošnjega velesejema tudi za šolsko mladino zelo poučen, zanimiv in koristen. Zato šolskim vodslvom nujno priporočamo, da mladiuo pripeljejo na velesejem, da si vse lo ogleda.
slol najmočnejšega bokserja znani Jack Dempsev.
S to zmago se je pričela zmagovita pol Demp-seya v ringu; istočasno pa je z I)empseyem poslal znamenit tudi njegov menager Tex Rickard. I)empsey je branil svoj naslov po vrsti proti Billy Miške in Billu Brennanu, ter leta 1921 proti Francozu Georgu Carpentieru. T)enipsey je bil vselej uspešen. Za Denipseyem pa tudi ni zaostajal njegov menager Rickard. Te vrste borb so postale prava senzacija. V blagajni se je nabralo na pobrani vstopnini 1.625.oH0 dolarjev. Lela 1923 je Dempsey premagal Tonini Gibbonsa in v New Yorku Louis Firna, imenovanega ^argentinski bik«. Dohodki na vstopnini so znašali zopet več kakor en milijon dolarjev, še leta 1927 so znašali dohodki Dempsev več kot milijon dolarjev v borbi z Sharkeyem, čeprav je bil tedanji svetovni prvak že Genne Tunnev. Tako je bil popularen i Drmp-sey i njegov prireditelj Rickard. Srečanje Tunneva in Demseya je prineslo 1,880.000 dolarjev. Pri drugem srečanju obeh bokser jev v Chikagu pa je znašala vstopnina 2,658.600 dolarjev. To je bil pa ob-. enem tudi rekord, ki ga niso dosegli priredilelji nikdar več.
Naslov svetovnega prvaka je imel Demsev 86 mesecev, za njim Johnson 76 mesecev, sledijo Jeffrie 73, Corbett 59, Wiitard 51, Burns 34, Ttin-ney 24, Schelling, Uriiddock in Fiztsimmons 22. Sharkey. Baer in Carnera pa po 12 mesecev. Koliko časa bo ostal svetovni prvak Joe Louis?
Naša plavalna reprezentanca za Češkoslovaško
Dne 28. in 29, avgusta se vrši v Dubrovniku plavalni dvoboj Češkoslovaške in Jugoslavije. Spor, ki je nastal radi neudeležbe ligašev na državnem prvenstvu v Dubrovniku, je nekoliko uglajen in je tehnični referent g. Mirko Simovič postavil za dvo boj 6 Češkoslovaško naslednjo postavo. Izbirne tek. me 6e po vsej verjetnosti sploh ne bodo vršile, ker niso potrebne. Za Jugoslavijo bodo startali:
100 m prosto: Vilfan (Ilirija), Ciganovič (Jug); 400 m prosto- Defilipis (ZPK, Zagreb), Žižek (Jug); štafeta 4x200 m prosto: Defilipis. Vilfan, Ciganovič in Gazzari; 100 m hrbtno: Vilfan, Gazzari; 200 m prsno: Cerar (I), Laškarin (M) ali Grkinič (Vikt). V vvaterpolu bo nastopil kompleten Jug. Štafeta 3x100 mešano: Gazzari, Cerar, Vilfan, Skoki: Zicherl. Kor-delič (oba Ilirija),
V damski konkurenci nastopajo 100 m prosto: Beara in Petrošič (obe Jadran); 400 m prosto: Roje (•I), Jazbec (Jug); štafeta 4x100 m prosto: Beara, Petrošič, Sidar in Dragič, 100 in prsno: Verner (1), Orlič (Jug); 100 m hrbtno: Bartulovič (Jug) in Beara (J); štafeta 3x100 m mešano: Bartulovič, Verner, Beara.
Naši reprezentanti so povečini že v Dubrovniku, edino Vilfan še ni prišel. Tudi češkoslovaška reprezentanca je že krenila iz Prage in 6icer z avtobusom.
BSK V ZAGREBU
V nočni tekmi, ki se je vršila včeraj v Zagrebu, je zagrebška Concordia premagala moštvo BSK-a, ki s c je vračalo iz Splita v Belgrad Rezultat je bil 4:2 (2:1) torej popoluoma enak rezultatu prot; Ljubljani.
Od tu in im
Ker Im rojstni dan Nj. Vel. kralja Petra II. v
ponedeljek 6. septembra, bodo nedeljski povratni vozni listki na državnih železnicah veljali za odhod od sobote ob 12 do ponedeljka opolnoči in za vrnitev od nedelje zjutraj do torka ob 12.
0 okviru tujsko-prometne razstave na bel-
grajskem velesejmu se bodo razstavile tudi v6e izdaje tujsko-prometnega značaja, t. j. razne bro-šurice, prospekli, plakati itd., ki so izšlo od začetka obstoja Zveza za tujski promet v Sloveniji in vseh njenih članov. Ve-l e d tega se obrača Zveza za tujski promet v Sloveniji na vsa tujsko-promet-na društva, zainteresirane ustanove in podjetja, da nam takoj javijo, kaj nam lahko stavijo na razpolago. Celokupni material se mora Zvezi dostaviti do konca avgusta t. 1.
Turškega maršala Fevzia Čakmaka. ki se je
udeležil velikih turških vojaških vaj turške vojske v Trači ji, kjer so tudi nekateri jugoslovanski častniki, so Jugoslovani povabili tudi na svoje vojaške vaje, ki bodo 30. septembra. Turški maršal je ta obisk obljubil in bo baje ostal ob priliki jugoslovanskih manevrov v Jugoslaviji nekaj dni'
Ponovne volitve v Kmetijske zbornice l>odo v Korenici, Vinici in Zlatarju v savski banovini. Do tega je prišlo zato, ker je upravno sodišče ugotovilo, da se zadnje volitve v te zbornice niso vršile v redu. Volitve v teh krajih so razpisane za 10. september.
Sedanja vlada in JRZ nimata namena, da bi
zapostavljali pravoslavno vero — piše glasilo JHZ Naše Slovo c v pozivu, ki je naslovljen na srbsko pravoslavno hierarhijo. Oni sta imeli vedno pred očmi najvišje državne in narodne interese in sta zato glasovali za konkordat in zaslužili splošno priznanje, nista pa imeli namena ovirati konstruktivno delo, od česar bi imela koristi poleg nasprotnikov sedanjo vlade tudi sama pravoslavna cerkev.
Minister za pošto dr. Branko Kaludjerčič se
je pripeljal s pospešenim vlakom iz Zagreba v Split. Na železniški postaji so ga sprejeli ban primorske banovine dr. Josip .Jablanovič, župan Mihovi! Kargotič, poslanec Ivan Sibič in namestnik ravnate!ja za pošte G. Kirigin. Minister Kaludjerčič sc je tu uslavil mimogrede in se je za. nimal za gradnjo poštnega poslopja v Splitu ter je na licu mesta ukrenil vse potrebno, da se gradnja nadaljuje. Dalje se je minister razgovarjal s poročevalci listov o raznih problemih svojega resora, tičočih se Splita in primorske banovine.
Natečaj /» dobavo kablov na črti Maribor (dr-
ž;;vna meja)—Zagreb—Belgrad je razpisalo poštno ministrstvo. Natečaj se nanaša tudi na dobavo ostalih predmetov, ki so neobhodno potrebni za vzpostavi jen je kabelske zveze med omenjenimi kraji. Natančnejši podatki so na razpolago v gospodarskem odseku poštnega ministrstva.
Konferenca predstavnikov mednarodnih časnikarskih agencij se je danes dopoldne začela v Splitu.
Težka nesreča pri prenašanju dinamita se je'
zgodila včeraj v Rudnem polju pri Tesliču v skladišču razstreliva destilacije d. d. Teslič. Zaradi neprevidnosti se je sprožila vžigalna kapica dinu-mita. Nastala je velika eksplozija, pri kateri je razneslo nekega delavca. Ogenj, ki je nastal zaradi eksplozije. je zajel tudi ostalo skladišče dinamita. ki ga je odneslo vsega v zrak. V bližini je bilo tedaj še nekaj drugih delavcev, ki so vsi dobili deloma težje, deloma lažje poškodbe in so jih morali prepeljati v bolnišnico.
Znani ruski pisatelj Ivan Bunjin, ki je za svoja dela dobil tudi že Nobelovo nagrado, je sedaj prispel v Belgrad.
V	ljubljanskih hotelih so za čas letošnjega jesenskega ljubljanskega velesejma že vse sobe rezervirane oziroma naročene. Vsled tega uprava Ljubljanskega velesejma naproša vse one, ki imajo privatne sobe za časa velesejma na razpolago, da to prijacijo načelniku stanovanjskega odseka Ljubljanskega velesejma gosp. Drago Šebeniku, pisarniškemu ravnatelju Mestnega načelstva (magistrat) v Ljubljani, ekspedit.
_	'f* ra/.t*piiu> sode se je poskušala umoriti
učenka II. razreda gimnazije v Belgradu N a 4» Babič. Življenje so ji vendar še rešili. Ueenka ni dosedaj Še hotela povedati, zakaj se je v tako zgodnji mladosti naveličala življenja.
.. £',,({,|e vrste tatico je aretirala zagrebška policija. To je bila neka iznajdljiva .Margareta Maj-slorovič. Njen posel je bil ta, da je otroke, ki jih je srečavala na ulici, prav po materinsko znala privabiti k sebi, jim dajala, če je bilo treba, tudi čokolade in podobne dobrote, samo da jib je pripravila do tega da so postali niato bolj iffoinadfc. Imela je navado, da je kakšno dekletce tudi lepo pogladila po laseh in jo počesala, pri tem pa ji spretno, kakor je ona dobro znala, snela uhane ali podoben nakit, da deklica sploh ni lega opazila. Ker se je to dogodilo večkrat, je bila vložena na policiji prijava. Policija je sedaj prevejano tatico le izsledila.
Radio-postajo bodo dobili v Splitu p« obljubi poštnega ministra dr. Branka Kaludrcrčira. To se
bo zgodilo takoj za tem, čim bodo ojačene dotedanje radiopostiije v Belgradu, Zagrebu in Ljubljani. Splitska radiopostaja bo lahko prenašala poleg zagrebških radioprograinov tudi svoje lastne. Obenem e leni pa bo prišlo do radiotelefomske zveze z otokom Visom. Nekatere tvrdke so že stavile svoje ponudbe za to gradnjo. Po prvih ponudbah bi radiotelefonska zveza z Visom stala 800.000 dinarjev. Ker ne bi dosti več stalo, če bi namesto tega položili raje kar kabel, je zelo verjetno, da bodo Ivrdke svoje dosedanje ponudbe še znižale.
Arteški studenec bodo zavrtali v Ivaničgradu
ob reki Lonji. Tamkajšnji kraji imajo takšno lego. da podtalne vodo, ki bi zalagala omenjeni arleški studenec, ne more nikdar zmanjkati. Dosedanji tamkajšnji vodnjaki imajo povečini nezdravo vodo m bi bila dobava pitno vode iz arteškega studenca, ki bi je bilo dovolj za ves Ivaničgrad, velikega higienskega pomena. Vodnjak bi stal sredi mesta na trgu sv. Jurija in bo 50 metrov globok. Kopali ga bodo začeli že prihodnji mesec.
Načrti za novo cesto Sarajevo—Split so Se dalj
časa predloženi. Ta cesta bi, kakor pravijo, na več krajih dobro nadomestila železniške proge. Bila bi lo najmodernejša dvojna cesta, v celoti široka 12 m. Iz Splita bi potekala preko Klisa do Dugopolja in dalje preko Iva>npianine.
Poulične reklamne table in tablice, na katerih
so napisane hišne številke, sedaj tudi že kradejo v Zagrebu. Dva fakSna tiča so včeraj prijeli ravno ko ata se s plenom bolela podati ua varno.
Čudovita pota igralke
Te dni se odpelje v Ameriko, kjer je končno dosegla svoj cilj in konec nepretrganih bojev z bedo, z domačimi, z raznimi gledališkimi ravnatelji in samo seboj bivša igralka vec francoskih gledališč Maryse Wendling, ki je doslej živela kolikor toliko v pozabljenju, ko pa so jo odkrili ameriški filmski mogočniki, je seveda domovina nenadoma postala vsa medena za svojo >ljubljeno« hčerkico, katere dotlej še poznati ni hotela. Vedno in povsod ista zgodba!	....
Ob tej priliki priobčuje velik pariški dnevnik zelo dolg članek, v katerem Maryse sama na kratko opisuje svoje življenje, ki se zdi skoro ena sama nepretrgana borba za svoj ideal in obstanek.
Pravi, da je že kot petletno dekletce spoznala svoj igralski poklic, se našemila in pred velikim zrcalom opazovala svoje kretnje. Ko zvedo za to starši, stara premožna meščanska družina z dvestoletnimi predsodki zoper gledališče, ki naj bi bilo pravo gnezdo vseh nesramnosti, se je začel boj med njimi in hčerjo, ki se do danes še ni polegel.	,
Da bi ji izbil iz glave vsako >pohujsljivo< misel o gledališču, je poslal oče svojo 6 letno hčerko v bližnji samostan v šolo ter izročil vso skrb za vzgojo svojega otroka sestram. Med vojsko je bila v nekem samostanu v Schwarzwaldu, takoj po vojski pa je prišla v Nancy. Ko je dosegla 18 let in prišla skozi najstrožjo samostansko vzgojo, ko m smela niti enkrat iti v nobeno gledališče, je oče mislil, da so ji muhe za vedno izginile iz glave ter jo je po starodavni aristokratsko francoski navadi hotel omožiti, kakor na Kitajskem ali pri divjakih, z naprej odbranim ženinom. Toda vsa leta samostana je niso ukrotila, niso zatrla njenih prvotnih teženj. Krivični zahtevi svojega očeta se je uprla in s tem podpisala svojo obsodbo za brezdomsko in jnrzlo življenje v svetu. Oče je ni hotel več priznavati za svojo, ji odrekel vsako pomoč in jo prepustil sami 6ebi. Mati pa je dosegla toliko, da je dve leti dobivala mesečno 800 frankov, kar ji je omogočilo študiranje v Parizu.
V	dveh letih je toliko napredovala v svoji gledališki umetnosti, da je dobila čez nekaj tednov potem, ko so ji domači odpovedali vsako nadaljno podporo, mesto igralke v Comedie-Fran?aise in 900 frankov mesečne plače. Skoro leto dni je šlo vse posreči. Toda silno naporno življenje — igrala je večje in pomembnejše vloge v 23 igrah v osmih mesecih, ter se morala 10 mesecev vsak teden učiti na pamet druge vloge — jo je podrlo. Dobila je vnetje'pljučne mrene in tedaj se je začel zanjo križev pot. Ko je ozdravela, je bila slaba in brez denarja, brez pomoči, brez prijateljev in na domače ni mogla računati Z največjo težavo je tu pa tam dobila kako manjšo vlogo, da se je mogla preživiti. Začela je skoro obupavati, želela si je dobrega usmiljenega srca, pa je naletela povsod le na krute posmehujoče se maske in tedaj se je obrnila z zaupanjem in ljubeznijo prostovoljno tja, kjer je preživela toliko let prisiljeno, namreč v samostan.
Završalo je med časnikarji: Priznana igralka postane misijonska sestra. Bilo je 1. 1904. Izbrala
si je najpožrtvovalnejši poklic, poklic misijonark med gobavci in drugimi neznosnimi prebivalci daljnega Vzhoda, kjer bi nepoznana in mrtva za ves svet opravljala čudovita dela usmiljenja in potrpežljivosti do najneerečnejšim bratom in sestram.
Toda naporno življenje v samostanu, kjer so bile novinke večinoma krepka kmečka dekleta, ki jih je bilo treba ukrotiti s pravim suženjskim delom od 5 zjutraj do pol desetih zvečer brez najmanjšega počitka, je bilo za njeno krhko naravo preveč. Čez dva meseca je zbolela in ležala devet mesecev ter spoznala, da je Bog ne kliče v samostan, da je njen poklic v svetu, pred svetom, v gledališču. Dvajset dni pred posvetitvijo in večno obljubo je samostan zapustila, a ne iz strahopetnosti, kakor sama zatrjuje, ampak zaradi neke bolezni na jetrih, ki ji popolnoma onemogoča samo-slanko življenje.
Svet jo je prezirljivo sprejel, ona pa se ni dala oplašiti. S pomočjo neke prijateljice je dobila vlogo v neki znani drami, prejela je 20.000 frankov plače in bila rešena. Začela se je zopet vneto učiti, gojiti svoj glas in v nekaj mesecih dobila več pevskih mest v radiu in drugod. Ameriški filmski proizvajalci ali radijski ravnatelji pa hodijo neprestano v Evropo stikat za kakimi gledališkimi dragocenostmi. Tako jo je pred kratkim odkril velik bogataš in lastnik štirih radiooddajnih postaj v Ameriki ter jo takoj najel za svoje postaje kot >pevko iz Dunaja«. Kmalu nato je zvedel zanjo neki mogočnik iz Hollywooda, ji ponudil mesto^ v svojem prihodnjem filmu. Zopet drugi mogočnik Hollywooda jo je najel za film »Carmenf, ki ga misli v kratkem začeti vrteti. V nekaj tednih je prejela in podpisala ponudbe in pogodbe, ki ji zagotavljajo bajen zaslužek, konec njene bede in začetek prave slave. Koncem tega meseca bo prispela v New York, kjer nastopi svojo prvo službo. Namenoma si je izbrala najpočasnejšo ladjo za prevoz, »tako bom imela dosti časa za premišljevanje; za počitek, zlasti pa, da se dostojno zalim Bogu, da me je vodil po tako čudovitih potih in skušnjah, me obvaroval vseh najhujših zased in pasti, me tisočkrat rešil mene same in me vedno bolj ljubil, kot jaz sama sebe;... On edini te ne pozabi, ko te zapuste vsi tvoji prijatelji. Zato pa, dasi sem igralka, čutim isto, imam iste tople in ljubeče občutke napram Bogu, kakor moje bivše sosestre misijonarke, ki so vztrajale do konca v svojem strahovitem vajenstvu samozatajevanja.«
>Toraj, vi bi radi postali moj zet,« je zarenčal Urnik.
>Rad ravno ne, a če vzamem vašo hčer, se temu pač ne bom mogel izogniti.«
•
Učitelj: »Poslušaj, Martin. Vzemimo, da je tvoj oče dolžan 120 dinarjev pri mesarju, 270 dinarjev v prodajalni, 36 dinarjev pri čevljarju, 40 dinarjev v mlekarni, 188 dinarjev za premog...«
Martin: >Potem bi se preselili na drugi konec mesta.«
" ■" —  ..........................................................................................................................................................................
* ’! W '
Še oni del kristalne palače v Londonu, ki je od lanskega jesenskega požara še ostal, je sedaj
uničil ogenj.
R. L. Stevenson:	°
Skrivnost dr. Jekylla
Njene oči so se kmalu obrnile na drugega, in presenečena je bila, ko je v njem prepoznala nekega mr. Hydeja, ki je nekoč obiskal njenega gospodarja in do katerega je čutila velik odpor.
Mr. Hyde je imel v roki težko palico, s katero je mahal, odgovoril pa ni niti po! besede in zdelo se je, da posluša s slabo zakrito nepo-trpežljivostjo. Potem pa je čisto nenadno bruhnila iz njega divja jeza in začel se je vesti kakor obseden. Tako je pravilo dekle.
Stari gospod se je z izrazom največjega presenečenja in malce umaknil za korak. Zdaj pa je mr. Hyde prekoračil vse meje, ga pobil na tla, naslednji trenutek pa ga je že kakor pobesnela opica poteptal z nogami in udrihal po njem, ki se ni mogel braniti tako, da so udarci padali kakor toča. Pod silo udarcev so pokale kosti in truplo je drhtelo na pločniku.
Pogled na to in pa strašni zvoki so dekle tako prestrašili, da je omedlelo.
Bilo je že dve, ko se je zavedela in poklicala policijo. Morilec je že zdavnaj izginil, toda sredi uliee je ležala žrtev strahovito zdelana. Kljub temu, da je bila gorjača, s katero je Hyde izvršil to dejanje iz redkega zelo žilavega in težkega lesa, se je vendar pod besom te blazne okrutnosti čez sredo prelomila. En odlomljeni konec je padel v bližnji žleb, drugega je morilec nedvomno vzel s seboj.
Pri truplu so našli Ustnico in zlato uro,
toda nobenih vizitk ali kakršnihkoli listin, razen zapečatenega pisma, na katerem so bile znamke in ki ga je tuji gospod hotel vprav oddati na pošto. Pismo je nosilo ime in naslov mr. Uttersona.
To pisanje so prinesli naslednje jutro odvetniku, še preden je vstal.
Komaj je zagledal pismo in komaj so mu sporočili bližnje okoliščine, je že s slovesnim izrazom pripomnil:
»Preden nisem videl trupla, ne bom rekel niti besede. Zdi se, da gre za nekaj zelo resnega. Ali ste tako prijazni, da počakate, dokler se ne oblečem.«
S prav tako resnim izrazom je hitro pozajtrkoval in odhitel na stražnico, kamor so spravili' mrtveca.
Ko je stopil v celico, je pokimal:
>Da, poznam ga. Boli me, da moram po-vedati, da je to sir Danvers Carew.c Uradnik je vzkliknil:
>Ve!iki Bog. Ali je to mogoče?« Naslednji trenutek pa mu je oko zažarelo
v poklicnem ponosu in rekel je:
»To bo povzročilo velik hrušč, morda nam
vi lahko pomagate, da možaka vjainemo.<
Na kratko je poročal, kaj je videlo dekle ln pokazal zlomljeno palico.
Mr. Utterson se je že tresel v strahu, da bo slišal Hydejevo ime. Toda, ko so mu pokazali palico, ni mogel dalje dvomiti: kakor je bila palica razbita in zlomljena, je vendar že prepoznal tisto, ki jo je pred dolgimi leti podaril nekoč Henriku Jekyllu.
i
Spomenik padlim ameriškim mornarjem, ki so ga postavili pred nedavnim v Parizu.
Oživljanje mrtvih jezikov
Na eni strani se ni še nikdar na svetu toliko delovalo na tem, da bi se ustvaril enotni jezik za lažje razumevanje posameznih narodov med seboj, po drugi strani pa so začeli na vseh koncih Evrope »izkopavati« stare jezikovne vrednote, ki naj bi dobile popolno enakopravnost in priznanje med ostalimi kulturnimi in kulturo vodečimi jeziki.
Na prvem mestu med temi novo priznanimi jeziki je romanščina v Švici, ki je nekaka mešanica latinskega ozir. starorimskega in retijskega jezika. Retijci so bili namreč prvotni prebivalci Švice. Ko pa so Rimljani okoli 1. 20 pr. Kr. zasedli njihovo deželo, so se pomešali z njimi in polagoma je nastal jezik, ki ga danes govori okoli 46.000 ljudi in ki je pred kratkim postal enakopraven z ostalimi tremi narodnimi jeziki: nemščino, najbolj razširjeno — kaki 3 milijoni jo priznavajo za svoj materinski jezik, italijanščino (242.000) in francoščino (831.000).
V Franciji oživljajo staro provensalščino, ki je imela še v preteklem stoletju znanega pesnika za svojega vnetega zagovornika. K temu jeziku so^ se obračali francoski pesniki vedno za svoja pesniška navdahnjenja.
V Angliji se goji stara galščina, ki je menda najtežji jezik poleg samojedščine, in velščina. Ker se je mnogo teh prebivalcev naselilo v Kanadi, je razumljivo, da se je njihov jezik silno razširil tudi v novem svetu.
Irci so začeli 6 posebno vnemo delovati na to, da bi njihov jezik ne zamrl in se ne dal spodriniti z angleščino.
V severozapadnem kotu Španije so Baski, ki se trdovratno drže svoje afriške jezikovne dediščine ter hočejo celo po]>olno samostojnost svojega ozemlja. Njihova zgodovina sega še v dobo kakih 200 let pr. Kr., ko je afriški vojskovodja Hanibal potoval skozi Španijo nad Rimljane v Italiji.
Zavarovalni zdravnik: »Koliko je bil 6tar vaš oče, ko je umrl?«
Mož, ki je hotel na vsak način priti do zavarovanja: »Sto osem let!«
»Od česa pa je umrl?«
»Ponesrečil 6e je, ko je igral nogomet!«
*
Sinček: »Mama, ali vam bodo oče kupili nov plašč, za katerega ste jih prosili?«
Mama: »Nič ne bo, sinko moj, ne bom ga dobila.«
Sinko: »Ali ste že {»skusili s tem, da se na tla vržete in z nogami cepetate, kakor to napravim jaz, kadar hočem kaj dobiti?«
•
Dva Butalca sta skupaj delala v kamnolomu. Eden izmed njiju je imel smolo da je padel v globoko razpoko. Drugi je priskočil na rob prepada: »Lipe, ali si se ubil. Če si mrtev, govori.«
Glas iz globine: »Ne, mrtev nisem, ampak glas mi je vzelo in govoriti ne morem.«
»Ali je ta mr. Hyde človek majhne postave?« je poizvedoval.
»Izredno majhen in izredne zlobne zunanjosti. Vsaj tako ga opisuje dekle,« je rekel uradnik.
Mr. Utterson je premišljal. Potem je vzdignil glavo:
»Ce me hočete spremljati v mojem vozu, vas bom, kakor mislim, lahko pripeljal v njegovo hišo.«
Med tem se je ura pomaknila na devet in prva megla tega leta je pokrivala mesto. Širok mrliški prt čokoladne barve je prekrival nebo, toda veter je neprestano udarjal vanj in gnal pred seboj stisnjeno soparo, tako da je mr. Utterson opazoval, kako somrak v čudoviti zaporednosti raste in pojema, med tem, ko je voz lezel od ceste do ceste. Zdaj se je stemnilo kakor pozno zvečer, potem se je spet prikazal močan in vendar pošastno rjavkast soj, kakor lesket čudnega požara. Potem se je megla za sekunde skoraj docela raztrgala in malo okrnjene dnevne luči je posijalo izmed vrtečih se meglenih krp.
Siromašna sohojska mestna četrt z umazanimi cestami, z gornjimi stanovalci in s sve-tiljkami, ki jih niso niti še ugasnili, ali pa so jih že znova prižgali, da bi se bojevali proti temu brezupnemu napadu teme, se je odvetniku zdela v menjavi svetlobe in teme kakor predel kakega mesta v zmedenih sanjah. Tudi sicer so žalostne misli burile njegovega dulia. Kadar je vrgel pogled na svojega tovariša, ga je preletel dih tistega strahu pred zakonom
Golobja pošta
Že davno prej, nego so ljudje iznašli telegram ali telefon, so imeli razna druga sredstva za hitro prenašanje poročil. Najboljša poročevalna sredstva so imeli najbolj divji narodi v Afriki, namreč svoje znamenite bobne, ki so oddajali poročila točno in z neverjetno hitrostjo stotine kilometrov na okoli že mnogo preje, kakor so civiliziranci poznali Mor-seove znake ali poročanje z zastavicami ali z lučjo.
Še starejša pa je golobja pošta, ki jo omenja neki judovski pesnik iz desetega stoletja. Tudi španski potovalec Pero Tafur govori v svoji knjigi »Potovanja in doživljaji«, kako je večkrat videl v letih 1435—1489 golobe, ki so prenašali razna pisma. Pozneje pa, in prav do današnjih dni, so ostali golobje skoro edini prenašalci važnih vesti ob času vojska iz enega tabora v drugega. Med svetovno vojno je nekemu golobu celo uspelo s posebnim aparatom fotografirati sovražne postojanke.
Kako pa je mogoče, da golob pride lahko nezmotljivo v pravi kraj, je še danes uganka. Toliko vedo, da imajo ptiči čudovito razvit čut za najdenje kraja, v katerem so delj časa živeli. To so pa ljudje že davno vedeli, vsaj takrat že — pred 1000 leti — ko so začeli uporabljati prve golobe za pismonoše.
Vodene - ne ledene-kocke
Znanstvenikom nekega tehničnega zavoda v Angliji se je posrečilo z ogromnim pritiskom 120 tisoč kg na 1 cm5 stisniti vodo tako, da se je njena prostornina zmanjšala za polovico in se spremenila v trdno telo, ki ni podobno ledu in se začne taliti šele pri 100 stopinjah, dočim se led topi pri vsaki toploti nad ničlo in je njegova prostornina večja od vode. — Zanimivo je vedeti, da je pritisk 100.000 kg na cm8 lahko izvršil še vsak, kdor je kdaj pritisnil konico šivanke ob steklo s tako silo, da se je konica odlomila.
Radio
Podroben program ljubljanske in rseb evropskih postaj dobite v najboljšem in najeenejšem ilustriranem tedniku »Badio Ljubljana«, ki stane mesečno tam« deset dinarjev, <■»
Programi Radio Ljubljana
Sreda, 25. avgusta; 12 Baletne suite (ploščo) r-i 12.45 Vreme, poročila — 13 Čas, spored, obvestila —
13.15 Zvoki ruskih poljan (plošče ) —14 Vreme, borza
— 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 13.30 Nae. ura: Kako so slovenski časnikarji zgradili svojo stanovsko organizacijo (Tone Gmajner) — 19.50 Valčki E. Waldteufla (plošče) — 20.10 Mladinska ura: Dvoboj med pšenico in rižem (g. dr. Valter Bohinec) — 20.30
II.	koncert oddelka zbora Glasbene Matice. Vodi ravn. Albin Lajovic — 21.10 Schubert: Impromptu št. S v b (klavir, plošča) — 21.20 Slovanska glasba (Radijski or, kester) — 22 Cas, vreme, poročila, spored — 22.15 Cii mermanov trio.
Drugi programi
Sreda, 25. avgusta: Belgrad: 20 Orkestralni kone., 21 Humor — Zagrebi 20.30 Ljubljana — Dunaj:■
Igra, 21.50 Koroške pet*mi. 23.05 Jazz — BudjjmjSrHa:
20.15 Igra, 22 Operni orkester, 23.25 Ciganska glasb)*:’v-,
Trst-Milav: 17.15 Plesna glasba, 21 Opereta — Rim-Bari; 21 Plesne fantazije, 21.30 Simfonični koncert — Praga; 20 Vojaška godba. 21 Simfonični koncert — V/ittava: 20 Mandoline, 21 Chopinove skladbe, 22 Plesna glasba
— Berlin: 20.10 Citre in harmonika, 21 Plesna glasba
— Konigsberg: 20.10 Orkestralni koncert
Belgrajska kratkovalovna postaja prenaša 25. avgusta iz Rimskih Toplic: ob 13.45 predavanje v srbsko-hrvatskem jeziku, ob 20 v nemškem,, ob 20.15 v francoskem, ob 21.30 v angleškem jeziku, od 21.45 do 22.30 glasbena reportaža (pevski in koncertni program).
Lovska. »... Nekoč ti zopet lovim po afriški puščavi in ker ni bilo nikjer nič videti, mirno sedem in začnem jesti. Tedaj pa ti pride nenadoma neki lev v tako bližino, da 6em začutil njegov dih na svojem vratu. In. kaj misliš, kaj sem storil?«
Prijatelj, ki 6e je dolgočasil: »Najbrž 6i ovratnik gor zavihal.«
*
Neka starejša, samotarska ameriška Tjoljša gospa si je prišla ogledat Kitajsko in strmela zlasti nad kuliji (kitajski težak), ki so brzeli 6 svojimi vozički — kočijami po mestu in prevažali imovite ljudi. Ko se vrne v Ameriko, pripoveduje svojim prijateljicam: »Kitajska je res čudovita deielal Konji so tara popolnoma podobni ljudem!«
Naročajte Slovenski dom!
in pred njegovimi zastopniki, ki včasih popade tudi najpoštenejšega človeka.
Ko se je voz ustavil pred navedeno številko, se je megla razsvetlila in razgrnila pred njima borno oesto, nališpano, napihnjeno krčmo, najbolj prostaške vrste, vinarno šestega razreda, trgovino, v' kateri so imeli naprodaj poceni kramo in malovredne sladkarije, številne v cunje zavito otroke, ki so prežali pred vrati ter množico ženščin najrazličnejših narodnosti, ki so s ključi v rokah hodile iz hiš v hiše ter pile svoje jutranje žganje. Naslednji trenutek je spet megla legla čez to prizorišče, bila je rjavočrna, kakor prst, ter je zakrila prostaško okolje.
To je bil dom varovanca Harryja Jekylla, dom moža, ki je bil dedič četrt milijona funtov šterlingov.
Belolasa stara ženska, porumenelega obličja je odprla vrata. Imela je zloben izraz, ki ga je omiljala hinavščina, toda njeno vedenje je bilo neoporečno.
Da, je rekla, to je dom mr. Hydeja, a njega ni goma. Ponoči se je zelo pozno vrnil, toda že čez komaj dobro uro spet odšel. Na tem ni nič posebnega, češ, da ima zelo ne. redne navade in da je pogosto z doma. Tako sta na primer pretekla že dva meseca, ne da bi ga bila videla vse do včeraj.
»No, lepo, potem bi želela videti njegove sobe,« je odvrnil odvetnik.
Ko je začela ženska razlagati, da je to nemogoče, je pristavil;
•Slovenakl dom«	ruk	delavnik	ob	12	Me*edna naroftnina 13 Din. u inoiomatvo 23 Din Uredniitvo: Kopitarjeva olica	Telefon	»94	ta	29%.	Uprava«	Kopitarjeva	Ib
*	Telefon	8991	Za Ju«astoaa*ko tUkanut * LjabU&oii &. Ce& Izdajatelji Lvaa Eakoseo. UredaAkj Jpie Kofaček.