Jfgutd dollf « SufldlTI sn® .....Ml.....SaPSO—eaM«« PROSVETA _' GLASILO SLOVENSKE NAttODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravnliki prostati: »057 South Lawndaie An. Office ot PubUootlao: mr South Lawndalo Am ^tO-TEAH Cona llata je H.00 •t Chicago. m**. Mr th« Art^cSJU 2 CHICAGO tl ILL« PETEK. 26. NOVEMBRA (NOV. M). IMS Acceptanee for aslllng at •pedal rato of pootafo provided for In saetloa 1101. Act of Oct. S. UIT. suthortaad oa Juna 4. 191« SubooriptloB 16.00 Yaarly STEV.—NUMBER 131 nemško črto pri Gomelu SESTANEK VOM-TELJEV TREH VELESIL BUZU Admiral Nimitz naznanil ameriško kontrolo * Gilbertskih otokov na Pacifiku. Novi bombni napadi na japonske mornarične in letalske baze.—Kanadske čete odbile nemike naskoke na svoje pozicije na italijanski fronti. Brit-sko poveljstvo priznalo izgubo otoka Samosa na Egejskem morju.—Berlin ponovno bombardiran iz zraka.—Moskva priznala umike ruskih čet z ozemlja pri 2itomiru pod pritiskom nemške protiofenzive ku, £ London. 26. nov. — SovjeUke kolone so prebile nemško bojno čno na severni strani Gomela v novi ofenzivi v Beli Rusiji, ubili 2000 sovražnikov in okupirali čez 180 vasi in naselbin v zadnjih treh dneh, se glasi poročilo iz Moskve. Nepotrjena vest iz Stockholma, Švedska, pravi, da so Rusi zasedli Gomei. Zavezniški stan na PacUiku. 26. nov.—Enote ameriške bojne mornarice so potopile štiri japonske križarke, eno pa poškodovale v včerajšnji bitki v bližini Rabaula, japonske mornarične in letalske baze na otoku New Britain, pravi komunike iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja. Psarl Harbor« Havaji« 24. nov. -"Gilbertski otoki so v rokah ameriške kopne in pomorske site," je dejal admiral Chester W. Nimitz, vrhovni poveljnik ame-riške bojne mornarice na Pacifi-|v razgovoru s časnikarji. Invazija teh otokov nam je odprla pot do Tokija. V dogled-nem času bomo imeli dovolj (preme ■ TlomoL Uh do osrčja Japonske. Prepri can sem, da ne bomd zamudili nobene prilike in da lahko zremo z zaupanjem v bodočnost" Nimitz se je sestal s časnikarji po naznanilu, da so se ameriške čete izkrcale na Apamami, tretjem ootku Gilbertske grupe, 80 milj južno od Tarawe, kjer so ameriški pomorščaki konsolidi-rali zasedene pozicije. Zavazniild stsn Aa Pacifiku. 24 nov.—Čez sto ameriških bombnikov je bombardiralo Gasmato, japonsko letalsko bazo na otoku New Britain, poroča Klavni stan generala Douglasa MacArthurja. Ameriški letalci 10 vrgli 142 ton bomb na letališče. ki so porušile hangarje in dnige naprave ter zanetile velika požare. To je bil že tretji bombni na-P1«* na Gasmato v zadnjih štirih dneh. Gasmata leži na južnem obrežju otoka, 200 milj juž-nozapadno od Rabaula, glavne japonske mornarične in letalske baze. -, »' . °ru«i roji bojnih letal in bombnikov so metali bombe na ** A«ur. otok Musssu nsd Radiom in Cspe Gloucester. Bombe ko razbile več japonskih na tleh in mnogo skladišč orožja in munlclje. Avstralske čete se bližajo Stac lbergu, jsponski bazi na No-Gvineji, in znamenja kažejo, da bo kmalu padla. Prve čete * '"Ida 1 jene le pol milje Od te baze. i N"vi lx>mbni napadi so bili is-**eni na jsponsko leUlišče pH v bu.nskem sektorju otoka »"ugainvilla, na japonske pozi-pn M a ls biti tn Kangu ter na {•poreko brodovje v bližini oto-&°mbe so potopile dva ja- ^ka parnika, tri pa pošitodo vale. Csngkiaf, Kitajska. 24. nov. pKl^jsko poveljstvo poročs _ bitkah ns ozemlju vzhod-Cangteha. kjer se odpira ^'angši, glavnemu me £ Provtnas Hunan. KiUjske _' odbile jsponske naskoke m* poslala in vrgle sovrsž-j z velikimi izgubsmi 'nunski padalci so se spustil v okoliet Taojuana, 16 milj r>"^padno od Cangteha, kate- re pa so kitajski vojaki s pomočjo civilistov pobili. Kitajsko poročilo pravi, da so Japonci zagnali nove čete v bitke za posest Cangteha. Zavesniškl atan v Alširu. 24. nov.—Nemci so naskočili kanadske čete osme britske armade, zbrane na severozapadni strani Agnona, centralna italijanska fronta, a so bili vrženi nazaj„ poroča zavezniško poveljstvo. Enote britske armade so napadle pozicije nemške sile na severozapadni strani Agnona, centralna italijanska fronta, a so bili vrženi nazaj, poroča poveljstvo. Enote britske armade so napadle pozicije nemške sile na severni strani reke Sangre in zasedle več strategičnih hribov. Ameriške čete so v akciji proti sovražniku na ozemlju pri Mon-taqui|lu. Kairo/Egipt, 24. nov.—Evakuacija Šamosa, zadnje britske otoške trdnjsve ns Egejskem morju, je bila sinoči naznanjena. Poveljstvo zavezniške sile na Sred-materiala, kar naisJ njem vzhodu pravi, da so se o pohodpo vsehcr^l britske" grške in italijanske čete umaknile z otoka. (Nemški komunike trdi, da se .e zavezniška posadka na Samo-su podala, ko so se nemike čete zkrcale na otoku. Šest tisoč voskov so Nemci ujeli.) London. 24. nov.—Angleški letalci so sinoči spet metali bombe na Berlin, se glasi komunike. To je bil že tretji napad na nemiko prestolnico v šestih dneh. V teku bombardiranja v noči zadnjega pondeljka so britski leUlci vrgli 2567 ton bomb na Berlin, ki so porušile mnogo poslopij in zanetile ogromne požare. Hitlerjeva rezidenca je biU razdejana v napadu. Bombe so poškodovale tudi Več vladnih K)slopij, v katerih so uradi mi nistra nacijske propagande Goeb-belss ln zunanjega ministra Rlb-ben tropa. London. 24. nov.—Moskva jc priznala umike ruskih čet pod srltlskom nemške protiofenzive na fronti pri Žitom!ru, zapadno od Kijeva, glavnega mests Ukrs-jine. Nemci so prodrli do Bru-sllova, mesU v sredini med Zl-tomirom in Kijevom. Ruske čete so morale zapustiti več vasi in naselbin ns severni strani Žitomira ln na ozemlju okrog Cer njakova ln Brusilova. Rusko poročilo, ds bitke dlv-jsjo v bližini Brusilova, pomeni, da so Nemci prodrli 42 milj ds-leč v protlofenzivi, kstero je začel feldmaršal Fritz Erich von Mannstein zadnji teden. Moskva trdi, da so Nemci utrpeli ogrom ne izgube v bitkah z Rusi Slednji so razbili najmanj 181 UnkoV in pobili čez 8000 sovražnikov na vseh fronUh. V zadnjih osmih dneh so Nemci izgubili 117 Unkov. Načrt za odpravo subvencij sprejet Roosevelt ga bo morda vetiral Waahinglon. D. C« 24. nov.— Nižja kongresna zbornica je ignorirala svarilo Rooseveltove administracije in sprejela načrt za odpravo subvencij po 31. decembru z izjemo onih, ki so potrebne za vzdrževanje in povečanje produkcije živil. Načrt je bil sprejet z 278 proti 117 glasovom. Za načrt je glasovalo 98 demokratov in dva člana manjšinske stranke poleg republikancev. Demokratje so se pridružili republikanskemu bloku. Načrt je bil po sprejetju v nižji zbornici poslan senatu, kjer bo najbrže tudi sprejet. Možnost je, da ga bo predsednik Roosevelt vetiral. Chester Bowles, načelnik urada administracije cen, je dejal, da bodo cene poskočile najmanj za sedem odstotkov. Niž-ja zbornica je zavrgla tudi vse >redložene amendmente. Senat bo morda vodil zaslišanje o načrtu, preden bo dan na glasovsnje. Pričakuje se, ds bo odločitev padU prihodnji teden. Kongresnikl, kl so pobijali načrt, so argumentirali, da r«a —*— ----»— —■----------— nememu i^tu j« e noiimiiuiii, u« bo odprava subvencij, resultira. ^ nJega tifRVmaH je glada la v naraščanju draginje in sva- ■ • rili pred nevarnostjo Inflacije* Peyrouton in Bois-son bosta zaslišana Lavalovi agentje dobili ultimat Nova nemška tipanja nqmir INVAZIJA ZAPADNE EVROPE 'Sf London. 24. nbv.—Tu krožijo poročila, da se1 bodo premier Churchill, prodasdnik Roosevelt in premier Stalin kmalu sesuli in razpravljali o novih udarcih po Nemčiji, dfi se pospeši kapitulacija. Mnenji prevladuje, da bo bombni naptdi na nemška mesta in industrijska središča zrahljali bojap razpoloženje v Nemčiji. J|ZavezniSki' krogi molče o sestanku voditeljev treh velesil, toda iz osiščnih virov prihajajo poročila, da ja blizu. Ti trdijo, da se bo konfereaca med Churchillom, Rooseveltom in Stsli-nom vršila v Kairu, Egipt. Zavezniška deklaracija načel in metod poatopanja napram poraženi Nemčiji at pričakuje. Ta naj bl bila sredstvo v pospešitvi brezpogojne kapitulacije Nemčije. Priznano dejstvo jc, da sta Churchill ln Rooševelt pospešila kapitulacijo Italije z apelom na italijansko ljudstvo in arma do. Govorice, da ja Nemčija obnovila tlpenja sa mir, se vzdržu jejo.' Predvsem hoče vedeti, kskšns usoda jo ^aka. Doznava se, ds ao nemški Vojaški voditelji nedavno obiskdli turškega su nanjega ministra Numana Me-nemenclogluja s »namenom, da Domače vesti Član Slavile umrl Chicago.—Dne 22. t. m. je nalilo umrl Mike Zupan, star 68 let in član društva Slavije št. 1 SNPJ. Mike se je nahajal v Ca-liforniji in njegovo truplo bo pripeljano v Chicago in bo v soboto v pogrebnlškem zavodu na 3821 W. 26th St. Pogreb bo v pondeljek ob 1:30 popoldne iz (apele na pokopališče Wood-lawn Memorial. Izredna seja društva Slavije bo v soboto ob osmih zvečer v dvorani SNPJ, Plutovi trojčki v radiu Chicago. — Prihodnjo nedeljo, dne 28. novembra, bodo snanl Plutovi trojčki lz Pullmana Igrali na radiopostaji WGN v programu "Starš of TomorrowM od 6:30 do 7:00 zvečer. Nagih aanrt na farmah \Vlllard, Wis.—Zadnje dni je naglo umrl Luka Gabrovec, star 66 let in doms lz Homca. V Ameriki je bil odv leU 1003 in ns tukajšnji farmi je bival 30 let. BU je dvakrat oženjen ln v prvem zakonu je Imel pet, v drugem pa šeet otrok, kl so že vsi odraŠčenl ln oženjenl oziroma omožene. BU je član SNPJ. Ia Clevelanda Cleveland—Dne 22. t. m, je umrl Jos. Koporc, sUr 75 lat ln rojen v Ponikvah pri Tiebnjem na Dolenjskem. V Ameriki je bU 42 let in zapušča leno, trt si nove (eden je pri vojakih), dve hčeri in trinajst vnukov ter vnukinj.—Dalje je naglo za srčno kapjo umrla Helena Sulak, roj. Sorn, sUra 20 let. Zapušča moža, kl je v ahnadl onkraj morjs, atarše, braU (kl je tudi pri vojakih) in sestro. Alžlr, Al šari J a, 24. nov.— Marcel Peyrouton, bivši notranji minister v višlški vladi, in Pierre Boisson, bivši governer francoske zapadne Afrike, sU aobila poziv, da morata nastopiti pred posebno francosko komisijo 27. novembra. Ta komisija vodi preiskavo proti onim Francozom, kl so sodelovali ln podpirsli Lavalovo vlado v VI-chyju. Charles Laurent, načelnik ko-mifjje, je dejal, ds je Peyrou-ton pbdolžen odgovornosti za areUčije mnogih oseb v Franciji in pošiljanje francoskih ži dov v koncentracijska taborišča severni Afriki, Boisson pa od pora proti svobodnim francoskim četam, ko so se skušale iz krcati v Dakarju, glavnem me stu zapadne Afrike, Laurent je razkril, da je pred njegovo komisijo 1600 slučajev, ki se vsi nanašajo na kooperacijo o-aeb z Lavalovo vlado in naciji. On jc izrekel uapnje, da bo njegova komisfla Izvršila poverjeno ji nalogo pred koncem tegs leta. Ctarlk. 4viea. 24 nov. — Dip-lomatični krogi trdijo, da je odbor za osvoboditev Francije naslovil ultimat vsem članom francoskih poslaništev in konzulatov, ki ao še vedno lojalni L*va* lovemu režimu v Vichyju, s za-htevo, da morajo jsvno izraziti do 24 novembra, da bodo odpovedali zvestobo temu režimu Ultimat ja podpiaal Rane Massigli. komisar za zunanje zadeve v francoskem odboru Ts vsebuje tudi opozorilo, da odpoved lojalnosti' Lavalovemu režimu ne bo garancija proti možnoeti Kak- razgovora med njim in briUkim zunanjim ministrom Edenom v Ksiru. Turški mlniaUr jim je bsje povedal, ds edini pogoj sa skjenitav miru je še vedno brez pogojna kapitulacija. Kadar in če se bodo Churchill, Roosevelt ln Stslin sestali, bo najbrže padla odločitev glede nrtasnega napads na Hitlerjev? "evropsko trdnjsvo" z zapade Ta morda pride prihodnjo pomlad, spremljan z zavezniško in vazi jo Balkana , Zavezniki aretirali italijanske tovarnarje Neapel, 24. nov.—Zavezniška zaščitna policija je nasnsnils sra tacije RenaU in CarU Guggen heima, lastnika več tovarn v IU liji, in Achllla Laurs, Ustnika parobrodne dru*l>e FlotU-Lauro in delničarja trt-h fašističnih listov. Policija trdi, da so ljudje videli RenaU Guggenheima, ko se je poslavljal "d Nemcev na enem koncu Neapla ln poUm od brzal s svojim avtomobilom na drugi konec, da pozdravi zavez nike, ki so prihsjsli v Neapel z nasprotne strani Lauro je bi sretiran na obtožbo, da ja kot vo-dja fašistov sod« lovni s Nemci in aprejel od njih rad orU. Vojni dapmrtment odpoklical generald VVashington, D C„ 24 nov Vojni depertm« Mt je naznanil odpoklic generala Terryja Al-Icns, poveljnika prve ameriška divizije v Steiliji, pojasnil pa nl vzroka. Mnenj« prevladuje, da je Ml general i >zrešan dolžnosti. kar je ostro protestiral proti britski dominaciji ameriške oborožen« sile v Aft i ki. Nemci reokupirali tri otoke Partizanske enote udrle v Avstrijo - London. 24. nov.—Nemška si la je reokuplrala tri otoke v bil Žini dalmatinskega obrežjs, ka Ure so držali partizani, se glase poroči ls iz Ksirs, Egipt. Otoki niso Identificirani, toda sodi se ds st> Krk, Kres in Lušlnj, ki leže južno od Reke v severnem d« lu Jadranskega morja. Glavn stsn partizanov je prej poročal o bitkah na lah otokih. Druga vesi pravi, da ja feldmaršal Erwin Rommel, vrhovni poveljnik nemške armade na Balkanu, začel ofenzivo, da po čisti zalagalne črte, ki vodijo od Jadranskegs morja ns Balkan Jugoslovsnski krogi v Kairu so spelirsll zs pomoč In Izjavili, ds bi lahko relativno neznatno oja čari je saobrnilo tok bitk. Partizanske enote so udrle v Spodnjo Avstrijo In začele ns padati železniške črU, po kate rih vlaki vozijo nemške ČeU v Dalmacijo s severa. Buletin Iz glavnegs stana generala Tita, poveljnika jugoslovanske osvobodilne armade, pravi, da parti sani drža svoje pozicije v Srbiji, Bosni in Dslmacijl. Pattonova krutost razkačila kongres Preiskava proti generalu se obeta Washlngton. D. Cm 24. nov,- Razkritje, da je General George S. Patton v vojaški bolnišnica v bližini San Štefana. Sicilija, dvakrat napadel in oklofutal ranjenega in Živčno pretreaenega vojaka Charlesa 11. Kuhla iz Mishawake, Ind, Je razkačila kongresnike, ki zdaj zahtevajo temeljito preiskavo odnošajev med častniki ln vojaki ameriške armade. Kongresni odsek za vojaške zadeve je naznanil sejo, na kateri bt> razpravljal o incidentu, ki ni samo razburil kongresa, temveč tudi ameriško javnost Skoro gotovo je, da bo tudi vrhovno poveljstvo odredilo preiskavo proti generalu. Razka-čenje je toliko večja, ker ao skušale vojaške avtoritete zatajiti dejstva. Dognano jo, da general Patton ni samo oklofutal ranjenega vojaka, temveč ga je tudi preklinjal ln psoval v navzočnosti ranjenih tovarišev, zdravnikov ln bolničark. Uradno je bilo razkrito, da je general Dw|ght D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške sile v Sredozemlju, ostro obsodil Pattona. Njegov Čin jc označil za nizkotnost prve vrsU, Poročilo prsvl, da je general pozneje obžaloval svoje dejanje. Pattonovo brutalnost je prvi razkril člankar ln radijski komentator Drew Pearson v svojem govoru po radiu zadnjo ne deljo. On Je dajal, da ja do Patton oeter ukor od Elsenhowerja, spremljan s grol njo, da bo odstavljen. Patton je vrhovni poveljnik sedme ameriške armade, kl se je borila proti osiščni sili v Afriki in Siciliji, Trije francoski častniki umerjeni London. 24 nov — Radio-postaja v Vlchyju. kjer je sedež Lavalove vlade, je naznanila da so bili trije častniki frsn ^ državne milice nap^ni , r,e bo gsranc.J. prot, n SSSt jss morjenih čsstnikov. I 7nMno Italijanska vojaška vlada v Neaplu Neapel, lUilja 24. nov.—Gena-ral Ha r old Aleš* oder šef zave« ntškega vojaškega šuba v 1 Ull jI. je naznanil ustanovitev separat ne Italijanske vojaške vlade v Nesplu Načelnik U je genersl An ton to Bessa katerega Je grof Cerlo Sforza na/val za podrep-nika krslja Viktorja BmanueU. Priprave za invazijo zapadne Evrope Važni vojalki razgovori v Perziji London. 24 nov,-— Poučeni vojaški krogi trdijo, da so nsčrti glede tnvszije zapadne Evrope in končnih udarcev po Nemčiji, pod katerimi se bo zrušila, ža testa vi jeni m v glavnem ne bodo revidiram ns napovedani konferenci med Churchillom, Stalinom in RooseveMaei. Zavezniški na/rti glede invazije Evrope so v zaključni fazi Izvedeni bodo. kakor hitro bo zbrana radost ns oborožena sila, ki bo zadaU u aod ne udarce Nem-čijl Ruska vloga v pomožni akciji Sovjetsko predstav-niitvo v dveh odborih Atlantic Ctly. N. J.. 24. nov.— Zagotovilo, da bo Rusi|a igrala važno vlogo v vodstvu mednarodne pomožne akcije, je prišlo včeraj, ko ie SovjeUka unija dobila prediUvniŠtvo v dveh odborih administracije za pomoč in obnovo. To sts pokrsjinskl odbor za Kvropo, ki b" izvajal smernice pomožnega programa, in odbor /a zaloge, kl bo skrbel za pravično distribucijo živeža in drugih potrebščin v osvobojenih evropskih drŽavah v povojni dobi, Amerika in Velika Britanija imata tudi reprezeritanle v obeh odborih Pričakuje se, ds bodo imele reprezentacijo tudi Belgi ja, čehoslovskijs, Grčija, fr an enaki odbor, llolandija, Norveška, Poljska, Jugoslavija, Lu keemburška, Kanada in Brazilija. Imenovanje reprezeritantov Rusije za člane odborov je v soglasju z rhoskovako dekla t a cijo, ki Je bila objavljena po za ključenju konference zunanjih ministrov treh velesil. viš1ški režim v nevarnosti padca Konflikt med Pmtainom in Lavalom MINISTER GAR. DELLE RESIGNIRAL London. 24. nov.—Tu prevladuje mnenje, da se bo Lavalov režim v Vichyju zrušil zaradi opozicije, kl jo vodi maršal Henrl Petaln. Slednji se je baje odločil, da potisne poraženo Francijo na pot, ki bn omogočila usU-novitev demokratične vlsde. Poročila lz zanesljivih virov govore o novem konfliktu med Petalnom in Lavalom. Znano namreč Ja, da Petaln se ni nikdar. ogreval za Lavala. V decembru 1. 1040, ko je Petaln sklical sejo svojega kabineta, je bil Laval aretiran. Zanj se je potem zavzel Otto Abetz, nemški poalanik v Franciji, In izposloval izpustitev Lavala Is zapora. Pred tremi lati so naciji bolj upoštevali Lavala nego ga sedsj. Radlopostaja v Vichyju je naznanila, da se Petaln nl udeležil seje članov Lavalovega kabineta, zaeno pa je dosUv^a, da je l^aval pozneje obiskal maršala. Petaln je prej sprejel delegacijo iz Normandije. Poročila iz dvlca, kl pa niso potrjena, trdijo, ds je PeUln pod policijskim nadzorstvom. Vest, ds Petaln tn njegovi pristaši ae-sUvljajo demokratično ustavo, smstrajo za poakus, ki naj bi 411 ,M»t v*puaUyUvi rešim«, i bil spicjemljiv za zaveznike, ko bo Francija osvobojena. Petaln je nedavno povedal svojim prijaUljem, de bl rad preprečil oborožen konflikt med vi-šišktin režimom in odborom za osvobtKiiUv Francije, čigar glav-ni stan je v Alžiru, ko bodo Nemci izgnani is Francije. Resignacija Huberta Gardella, delavskega ministra, se smatra za prvi vidni dokas, da je I«ava-lov režim na šibkih nogah. O Uaidcllu je znano, da je lojalen Petaiiiu, čeprav je stopil v Lavalovo vlado. Odbor sa oavobo-dilev Francije je jaiaUvU Petai-na in Lavala v vrsto izdajalcev, ki ImmIo pmUvIjenl pred aodišča in kaznovani. Odbor že vodi kampanjo v severni Afriki proti onim, ki so kdaj sodelovali s La-valovim režimom. ruakega vojaškega komtsarja, v Teheran, glavno mesto Perzije, je povzročil različna ugibanja. Z njim vred Je doepel tja Andrej Višinaki. podkomtsar za zunanje zadeve Mnenje prevladuje, da imata votna razgovore t britskimi ln ameriškimi voditelji. Po naeljlh kontrolirana peri* lita radlopooUja je napovedala, do se bosU Churchill In Roooe-| velt eoetala U teden in da se bo Prihod Aleksandra Korničugs, konference udeležil tudi Stalin Avtna unija zavrača obdoliitve Kritika člankov čikaike Tribune Chkogo. 24 nov. — Delavci, U|MMilerti v tovarnah Studebaker Corp. ki izdelujejo motorje za leteče trdnjave, ogorčeno pobijajo članke v čikaški Tribuni« s obdoltitvaml, da ao saboterji in pod dominacijo komunlatov. Njihov protest proti Ilatu so podprli ludi drugi delavci, upoale-ni v vojnih tovarnah v maslu in okollil. , Tribune trdi, da je krajevna avtna unija pod kontrolo komu-nist"v in da mt slednji odgovorni ca sabotažo, postopanje In padee produkcije! Obdoliitve Tribune ao zavrnili tudi uradniki korporacije. Izjavili so, da je produkcija na višku, kar priznavajo tudi federalne avtorlUU. j Voditelji drugih deUvskih u-nij, Kongresa utduatrijaklh organizacij in Ameriška delavska federacije, oo ae zs vseli za delavce in člane avtne unije- Izjavili so, da je blstenje delavcev v Tribuni nsdaljni dokaz, da hoče očrniti unije v javnosti. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IN LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE Organ JEDNOTE of ui publiabod bf Slovana National Sanafit Sociaty Naročnina sa Združene driava (laven Chicaga) ia aa loto. $3M ia pol lota. 11.90 ta četrt leta; ia Chicago la okolloo Cook Co. I7.S0 ta celo lato. 03.71 ca pol leta i sa Inosemateo 00.00. Sukecription ratesi lor the United Statea (eneept Chicago) aad Canada 00.00 per year, Chicago and Cook County 1740 per j—m. foreign countries 00.00 per yeer. Cena oglasov po dogovoru.—Rokopisi dopisov la aeaetečeaih člankov so ne vračajo. Rokopiai literarne vsebine (črtice, porasti, », poami Ud.) se vrnejo poAilJalelJu le v slučaju, tm Je priložil Advertislng rales on agreement.—Manuscripts of oomnaunlcations aad uneirlM«*^ articles will not be returned. Other gaanuscripta, sueh aa stories. plays. poems. etc.. will ke returned to seader onlr when accompaniad by »alf addressed and stamped eavelope. Naslov na vse. kar ima stik s listom i PROSVETA 2657 59 So. Lawndale Ave« Chicago 23, Illinola MEMBER OF THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (November 30, 1943), poleg vaiega imenu na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite jo pravočasno, da se vsm liat ne ustavi. Sovjeti so proti federacijam Moskovski list Izvestja, ki jc uradno glasilo sovjetske vlade, je zadnji teden poročal, da je sovjetska vlada proti ustanovitvi federacije ali več federacij malih narodov v vzhodni in centralni Evropi, to je v soseščini Sovjetske unije. Izjava Izvestij je bila odgovor na članke v dveh londonskih listih, ki s^i sklepala, da zaključek moskovske konference glede neodvisnosti Avstrije pomeni, da se sovjetska vlada danes strinja s federacijo ali federacijami nialih evropskih držav; kajti, če se ne bi sovjeti strinjali s federacijo, ne bi pristali na neodvisnost Avstrije, katera ne bo mogla suma eksistirati ekonomsko v bodočnosti, kakor ni mogla v dvajsetih letih svoje neodvisnosti. Izvestja pa pravijo, da je bilo to sklepanje dveh angleških listov napačno. Zunanji komisar Molotov je na moskovski konferenci treh velesil odprto povedal, du je sovjetska vlada proti kakšnim "umetnim federacijam malih držav, katere bi lahko kvarile bodoči mir v Evropi." Dalje je rekel, da ne bi bilo pravično, če bi bile k federacijam pripuščene tudi male satelitske države, ki so se naslonile na Hitlerja in katere morajo deliti s Hitlerjem vred odgovornost za grozodejstva in zločine v okupiranih deželah. Molotov je tudi rekel na konferenci—kakor pišejo Izvestja—da idejo federacij najbolj propagirajo ubežne vlade malih držav, katere nimajo ftikov s svojimi ljudstvi in torej ne vedo, kaj hočejo. Ta izjava moskovskega uradnega lista, ki ni privaten list in seveda piše tako, kakor misli ili hoče predsednik vlade Stalin, je spravila evropsko situacijo v še večjo konfuzijo. >j Popolnoma logično je bilo sklepanje, da neodvisnosti Avstrije morajo slediti načrti kakšne srednjeevropske federacije. Kaj bo drugače počela Avstrija sama? Ali naj tudi v bodoče visi v ekonomski praznoti, kakor Je visela od leta 1918 do 1938, dokler je nl požrl Hitler? Ali naj še nadalje životari v večnem gospodarskem bankrotu in berači kruha pri velesilah? Avstrija sama ne more obstati, kakor ne more sama Ogrska, sama Slovenija, sama HrvaŠka in druge male deželice, ki so v mirnem Času navadno ekonomske "kolonije" te ali one velesile; lahko pa eksistirajo, če se federalizirajo v neko ekonomsko enoto. Na primer Avstrija bi dobro izhajala v demokratični federaciji s Če-hoslovakijo in Ogrsko, dočim bi Slovenija in Hrvaška lahko Izhajali v balkanski demokratični federaciji. Bojazen sovjetov, da bl jim federacije v njihovi, bližini kvarilo mir, Je smešna, če pa so v Mo.sl^vi sklenili, da se ustanovi mednarodna organizacija narodov, veTiklh in malih, kr bo skrbela za tazoroženje in bodoči mir. Ce n*ma Stalin zaupšnja v to mednarodno organizacijo, da bo jamčila za mir na ruskih mejah, čemu potem sodeluje za njeno ustanovitev? Če nima 6t#Hn vere v ko-opei acijo in kompromise, potem je zaman vsako upanje za kakšen mir na svetu. Kazen za nacifašiatične satelite ne sme izostati. to se pravi-kasen za odgovorne satelitske oblastnike in njihove rablje. To pa ne pomeni, da morajo biti kuznovanc kar cele mase ljudstev, ki niso odgovorne za zločine svojih diktatorjev. Ljudstva današnjih satelitskih državic morajo enkrat priti v okvir mednarodne organizacije—čim pokažejo, da so voljns za demokratično življenje. Moskovska konferenca vendar ni zaključila—ln bila bi največja Prlepevki aa Sena Sygan, Pa—Nekoliko pr; kov za Sans. Darovali so: Julius Lesjak in žena, Anton Do-mitrovič in žena; po $4 Matilda Knez; po $3 Jakob Vrtačnik in ženo; po $2 John Guzel in žena, Jakob Guzel in žena, Rudy Knez in žena, John Vozelič, Fred Ur-banik in žena, Edvvard Gardner in žena, Robert Mickuc in žena; po dolarju Matija Guzel, Frank Bogataj; po 50c John Domitro-vič. Skupaj $35.50. To vaoto sem izročil aeatri Kos, blagajnlcl naše poatojanke št. 78. Hvala vsem darovalcem. Jullus Lee Jak. Vojne tlrja šrtve La Salle. I1L—Kmalu bo dve leti, odkar je kruti sovražnik napadal našo deželo. Iz naše naselbine je že dosti fantov in mož, ki se bojujejo za svobodo. Starši željno pričakujemo miru, da se rodove "fcen k e, da selbin rovali več, kakor tistim, ki so rovali manj. Vsakdo je dal pač največ, kar so mu dopuščale razmere. Prispevek je dobrodošel vsak, najsibo že večji a manjši; vaOk bo hvaležno sprejet! Za podružnico št. 56 SANS, France Puncer. naši sinovi zopet povrnejo med nas. / Iz tukajšnje naselbine so pdd-li na bojišču že trije slovenaki fantje. Prvi je padel Paul Fu-rar, drugi Charles Mlakar, tretj pa Martin Kotar, vsi trije član SNPJ. Posebno ginjen je bil pogreb sarženta Martina Kotarja. Nobeno oko ni ostalo suho, kamor sem pogledala, vsakdo si je brisal solze. Posebno se je milp storilo materam, ki imajo svoje sinove pri vojakih. Želimo le to, da nam bi novo leto prineslo za-željenega miru. Vabim vse članice gospodinj skega kluba SND, da se gotovo udeležite prihodnje seje 1. dec. Na zadnji seji je bilo sklenjeno, naj vsaka prinese kako jestvino, da se bomo po seji malo pozabavale. Saj ni treba dosti—vsa ka malo, pa bo dovolj. Slišale boste poitočilo o kartni zabavi. Lepa hvala vsem za udeležbo, kakor tudi prodajalcem in kupcem listkov. Lepo so se pokazale članice na Oglesbyju. Ob priliki vam povrnemo. Naša predsednica Joaephine Drzich je prestala težko operaci-o in se še nahaja v bolnišnici, elim ji hitrega zdravja. Nazna njam vsem, ki plačujete asesment v Slovenskem domu, da ne prihajate z asesmentom ob sobotah zvečer. Večkrat sem že opazila tega ali onega, ki ni bil zadovoljen, ker mu ni mogoče takoj ustreči. Vsem ustreči je tfžko. Mary Furar, 98. £ krivica, č* bi—da morajo biti ljudstva današnjih satelitskih drža- Saneova aeja la drugo Mllwaukee,—V nedeljo, 28. novembra ob dveh popoldne se bo vršila v Soštaričevi dvorani redna seja milwauške podružnice SANSa. Na dnevnem redu bodo važne razprave in vsakdo je prijateljsko vabljen, zlasti še tisti, ki so že darovali za SANS. Potrebno je pa tudi, da se seje udeležijo vsi kolektorji in kolek-torice, da bodo poročali o njih delu. Torej ne pozabimo in ude- vic popolnoma uničena. l)a ubežne vlade majhnih držav niso ln ne morejo biti v fizikal-nih stikih s svojimi ljudstvi, dokler so njihove dežele okupirane 1» Nemcih, je resnica, toda'mi ne verjamemo, da te vlade ne vedo, ..... ..Vlt>. kuj njihovi ljudje doma hočejo Te vlade so lahko dobre in slabe, pesem \ Na primer čehoslovaška vlada v Londonu je bila prva, ki se je jumčena •»glasila /a federacijo s Poljsko-opustila pa je U načrt lansko leto, ko je prišlu | h ni močan vpliv sovjetov. Čehoslovaška vlada pa nl po svojem sestavu nič bdljša od poljske—v njej so zastopane vse st i trnke m predalnik vlade je katoliški duhovnik—ampak v Mo-skvi merijo vse te vlade i>o Nentlmentu napram njim. Vsaka vla-ds. ki je nsklonjenu Moskvi. Jc dobra vlada, pa naj bodo v njej še takšni reakcionarjil^lugoslovanaka vlada v Kairu je zares reakcionarna in ne zasluži simpatij nobenega naprednega Jugoslova- n«. ni pu požteno, če kdo tej vladi očita, da zato čepi na tujem, ker | naprej7MudlenYm~rvt ni™ tr~ za dobro atvar, obiskati. Imena seveda objavi ležimo se seje v obilnem števi lu, sai vendar gre za bedni narod bratov In sester v krajih, kjer num je tekla zibelka in kjer danes nemško orožje poje smrtno Vsakomur bo beseda za-pravico do glasovanja imu vsakdo, ki je kaj prispeval en SANS. Kampanja za zbiranje prispevkov gre povoljno naprej; šla bi lahko ho bolje, toda manjka nam kolektorjev. Upamo pa, da nam bo mogoče njih število povečati in potem bo šlo delo bolj hitro Batbičeva kolona Cleveland. — Pisal sem že Martinovi nedelji in o priredb druitva V boj 53 SNPJ, ki se je vršila 14. nov. Povedal pa vam še niaem, da sem ves ta dan porabil brezplačno za narod. Na mesto da bi delal za plačo, kar bi bil lahko, sem šel zjutraj na sejo za narod, popoldne na San sov shod za narod, zvečer pa na priredbo, seveda tudi za narod Pa vam še pravijo dobri rojaki, da sem — skopuh! Oni bi radi, da nosim svoj denar v na ■■■ bi te banke se ' --------- — »u ji m. n«n mi uri, LtllMlO n s. hočejo njen, clanl ohrsrtlti zdravo kožo. Kajti toga • zločin«" so I dosrčnl; radi dajo k.ive vse ubežne vlade Ivne sl žele ohraniti zdravo kožo. Čehi treba ,ih je le o prav tako. kakui Poljaki, Jugoslovani prav tako, kakor Belgijci, darovalcev bomo i loiunoci m C ■ r k i. ■■ , Ce obvelja sovjetska politika, da v vzhodni in srednji Evropi ne sme biti fed« aectf tedaj je i<*solucija Slovenskega narodnega kon« giesa glede balkanske in šuie demokratične fe«U«gclje-kos nič-vi ed nega papirja, če ne sme biti federacij malih ,dr>av, tedaj to pomeni, da m> male države obsojene na ekonomsko^mrt ali pa odvisnost j. Predsednik Vincent Cainkar nam je predvajal slike in napravil kratek pa fin govor, Štiri točke s petjem in muziko so zadovoljile posetnlke. Potem je bil ples. Spodnja dvorana SDD, ki je sicer velika, je aila ta večer premajhna. Ce bi bili mogli hitro dobiti še eno godbo, bi bili rabili obe dvorani za ples Kot veselični odbornik se torej zahvaljujem vsem po-setnikom za velikanski obisk. Morsm tudi povedati čitate-Ijem, da je revno tisto nedeljo imel v Cleveland Plain Dealer-ju Spenccr D. Irwin svojo oceno o Adamičevi knjigi "My Native Land*. On pravi, da Adamič hoče, da gre njegova rojstna domovina po — komunistični poti. , Kolikor aem jaz čital to knjigo. je Adamič pobral nekaj slik tn nagnjenja lz Dally Workerja. In ko sem jo čital, sem Ukoj spoznal da mu lahko servirajo na krožniku — MYou are a Com-munistr Tudi frarin pravi, da je radiopoetaja Svobodna Jugoslavija nastanjena v Tifllsu, Rusija. Mi «b>o fe slišali, > U povedal, de sem Spencer D. Irwin prijatelj — velike Srbije m je bil v Pittsburghu na shodu srbobrancev. Kolikor sem mogel razumeti avtorja knjige "My Native Land", je on mnenja, da to nič ne škoduje naši stvari, ampak pomaga. Mi upamo, da bo pomagalo vsaj toliko, da bo naš narod zopet enkrat združen na svoji zeniuji. In naša politika v metropoli? Občinske volitve so za nami, ali ne bo nič škodilo, če se vi zunanji čiUtelji malo seznanite, kako se naši politikaši demokratske demokracije ljubijo med seboj in kdo bi bil še rad naš "že-pan Mister W. Kennick, ki je po poklicu pravdnik, kot je tudi naš župan Lausche, je pred volitvami izdal mimeografirane letake, ki so jih razdajali celo pred našimi slovenskimi cerkvami. V enem teh letakih pravi: "Vote for Wm. J. Kennick for Mayor by writing on blank space and make a cross ln front of Wm. J. Kennick?! Dalje pravi, da je bil urednik A. D. James Pebevc prisiljen apelirati na slovenske vo-lilce, naj podpirajo Lauscheta, drugače bi trpela slovenska čast, če bi Lausche ne bil ponovno izvoljen. Pravi, da je politika Ameriške Domovine, Penkota in Lokarja zviU, ker morajo apelirati za LauscheU, dočim on nič ne prosi, naj glasujejo zanj. Tega ne stori iz razloga, da bo pozneje lahko rekel Slovencem, če bi ga vprašali za kakšno službo, da jim ni nič dolžan. Dalje pravi Kennick, da se je govorilo, da je Ameriška Domovina nakolektala $3000; ko je bilo dovolj nabranega, se je pa Lausche izrazil, da ni treba več kolektati. Leta 1041 da so nabrali med Slovenci $6304 in da je kandidat Lausche prispeval le $100, dočim je Kennick porabil za svoje kampanje že $3000, toda ti naši dobri rojaki v 23. wardi ga nočejo izvoliti . Nadalje pravi Kennick, da so bili katoličani v 23. wardi steber demokrauke stranke in podpirali Lausčheta, on pa jim je dal klofuto s tem, da je imenoval "Uko zvanega naprednjaka" Va-tra Grilla za mestnega proseku-torja, čeprav je bU nekoč vodja republikancev v tej wardi. (Oprostite, dopisnik ni tega pisal. To je pisal odvetnik proti odvetnikoma Lauschetu jji Gril-lu. Če je kaj pohujšljlvega, paj gresta sama na sodišče za staro pravdo.) Kakor pravi naš večni kandidat, ki ga pa volilci ne marajo, je James Debevc daroval $150 za Lauschetovo kampanjo. Čez dva dni pa pride urednik Enakopravnosti Vatro Grtll ln tudi on daruje $150, pozneje, po primarnih volitvah pa Je prispeval še nadaljnjih $75. To je bilo 22. oktobra. To je Jamesa De-bevca tako pogrelo, da je še on prinesel na kampanjski krožnih nadaljnjih $150. Urednik A. D. je menda mislil, da Grill res tako ljubi Lauscheta, da mu jeilečine. pazil, da naš "delavski list" Enakopravnost skoro vsakikrat, ko ima naše društvo V boj priredbo, pride na dan z apelom, naj bi ga društva (»odpirala z oglasi in navaja potežkoče. Meni ne gre v glavo, zakaj E. ne apelira na naše politikaše, da bi ji dali večje oglase.. Oni, ki dobivajo letno plačo od $3000 do $14,000, bi lahko nekaj priapevali listu, ki je skozi 14 dni pred volitvami dnevno delal reklamo zanje. Prikopali bi lahko vsak en sto-tak, ampak tega niso storili. To, kar nam veselica prinese, prav lahko porabimo za dobrodelne namene, od katerih eden je Sans. Koliko so ti politikaši do sedaj prispevali za Sans ali pomožno akcijo? O tem bomo vprašali Antona Grdino. Frank Barbič. Zopet v bolnišnici Llbrarr, Pa. — Zadnjič sem o-menil, da bom boral iti zopet k zdravniku 9. nov. Tako je prišel pome kompanijski voznik in me peljal v bolnišnico Mercy v Pittsburgh. Tam sem moral zopet čakati par ur. Ta dan je bilo tam dosti žensk. Seveda so ženske povsod prve in tako smo morali čakati, dokler niso bile vse gotove, nskar smo prišli moški na vrsto. Ko me pokliče strežnica iz ča kalnice, sem moral iti v drugo nadstropje, kjer mi pokaže stol. Sedem in čakam. Pride zdrav nik dr. Kinar, pomočnik glavnega zdravnika dr. Veila, ki me vpraša, kako se počutim. Nič kaj dobro. Vzame mi palico in pravi, naj grem po sobi brez nje. Vstanem, toda brez nje nisem mogel začeti, ker doma zmeraj hodim s palico. Končno grem s težavo po sobi in ko pridem nazaj, me vpraša, zakaj tako ska-čem. Pravim, da ne morem brez palice. Vpraša me, koliko časa je že, odkar sem bil pobit. Že 17 mesecev. Potem bi moral biti že boljši v tem času. Ne morem pomagati, če tako slabo hodim. Saj poskušam* na vse načine, a nič ne pomaga. Prej je bilo dosti bolje kot je sedaj, kajti pred tremi meseci sem že hodil brez palice, sedaj jo pa moram rabiti že šest tednov. Pravi, da moram hoditi brez palice. Ako bi on občutil te bolečine, bi mi ne rekel tako. Tudi jaz sem se vsega tega že naveličal in bi bil rajši boljši kot slabši. In Če ne morem, ni moja krivda. Mislim, da je nekaj narobe z mojo nogo. Zdi se mi, da je tisU medena plošča odstopila od kosti, ali pa so popustili tisti vijaki v kosti. Nekaj je narobe, ali pa imam Uko hud revmati-zem. Zdravnik mi ni nič povedal, kaj je vzrok, ali da bi mi vzel X-ray. Povedal mi je, da moram priti nazaj 11. januarja. Torej imam dva meseca časa. Če ne bo bolje do takrat, mu bom rekel, naj vzame X-ray. Če bo treba zopet vzeti ven to ploščo, bom zopet moral ležati par mesecev in trpeti hude bo- Anton Klemenčič. pogovorili, nakar Malo prispeval Iz narodnjaštva $225, ker on ni milijonar. Po štirih mesecih pa je bil Grill imenovan za prosekutorja s plačo $3000 na leto. "Ha-ha, he-he," pravi Kennick. On tudi pravi, da Ameriška domovina povzdiguje Lauscheta n ponižuje Adamiča, Češ, da je Adamič konkurent Lauschetu, dasi je Adamič veliko več storil, da je seznanil ameriško javnost o Slovencih kot pa Lauache. Daje pravi, da je Lauache zavrgel neko njegovo prošnjo kot ward-nega vodje, da bi A. D. prenehala napedati njega, Kennicka, dočim pa je pomagal Kočevar-em do velikih služb. (Kakšne so te službe, dopisnik ne ve, ve »a Kennick In se obrnite nanj.) Pravi tudi, da je A. D. izrablja-slovensko politično moč za koristi oeebnih prijateljev uradnika Dalje pravi, da bi Lausche ahko porazil Adamiča za vojaškega governerja — to bo menda* v Sloveniji. No, bomo ie videli, če Tito dobi kakega "naie-konkurenU. To sem vam napisal zato, da boste vedeli, kakina sloga vlada med nami v metropoli. Poeeb-no pe med našimi dembkrati, kl predstevljajo našo "delavsko" stranko, katero podpireU Ameriška Domovina in Enakoprev-no*V To vam je "delavska" stranka1 In mi celo podpiramo — delavsko Rusijo. MI! Predno končam, bom vam ie ie večkrat o- g» Ko je bil zdravnik gotov menoj, mi je še enkrat poveda da ne smem hoditi s palico. Am pak ne vem, kako bo šlo. Potem sem Šel malo po sobah da vidim, če je še kaj sUHh bol nikov. Našel sem še dva, ki« sta na postelji že 15 mesecev. Bila sU ie večkrat operirana in ne vesU, kdaj bosta vstala. Tak človek mora nekaj poskusiti in pretrpeti. Nisem imel dosti ča sa za pogovor. Upam, ko pridem zopet nazaj v januarju, da bosU že doma. Sedaj pa še nekoliko o mojem obisku v Indianoll pri mojem prijatelju Rudiju Hribarju. Ker ga niaem videl že dolgo, aem m namenil, da ga zdaj obiščem Tam aem bU kar dva tedna ln sva ae precej pogovorila, kako je bilo v starem kraju, kjer sva skupaj hodila v šolo in pozneje tudi skupaj vozila les v Za gorje, dokler ni šel v Ameriko, ko mu je bilo 17 ali 18 let. C«i ima aedaj farmo v Indianoll. Ima dosti dela doma, zraven pe še dela v majhni. Jaz bi mu rad kaj pomagal, ali če človek ne more hoditi, tudi deUti ne more. Ko je prišel domov z dela, mi je rekel, če se hočem kam z njim peljati. Enkrat me je peljal v Slovenaki dom v Ac-metonijo. kl eo ge zgradili pred par leti. Tem smo prišli akupej sUri komarati, a katerimi ae ie dolgo poznamo Tem aU bila Jože in Miha Klobčič, potem pe je prišel ie snani gostilničar menčič pustil in šd J* 10 Potih. Pa tud, mT8* H pravili domov. Tolehl^a deljo. 1 Je blI° v 8 Je bilo4 Potem sva šlaVnkrat Rudajem mimo KllemenlS gostilne, nazaj gred t pa £ tam malo ustav,la. Ko pil notri, pravim - halo, Ton w me nekaj časa gleda, p0tem pravi, da-li sem Zupan^ da sem. Malo smo se pZ rili ker voznik ni imel m, kajti farmarji so pošlem. 1 Toneta sem vprašal, ce i, letos kaj sreče pri zajcih 2 zak se je še dosti pohvalil. P tem ga vprašam, kako kai ■ tin Pavšek, ki je tudi strad lovec. Rekel je, da ga j« v, in ga vprašal o lovski sr, Martin se je baje pohvalil ima veliko srečo pri zajcih ti ti kar k njemu prihajajo rej Martin in Tone, le za nji Jakob Zupančič, 3j Krasno uspeli SANSov ih« Clevelan, O.—Bil je lep Jes ski dan v nedeljo, 14. nov, smo se peljali na shod podni ce št. 39 Slovenskega amerii ga narodnega sveta. V mii so se mi porajali dvomi g uspeha,.kajti težko je dobiti liko ljudi v dvorano ob teh sih, ko je vse čez glavo zapa no v vojni industriji. Poleg t se je pa tudi marsikaj nepri nega šepetalo glede naših sprotnikov, ki so baje skušali vsako ceno odvrniti ljudi udeležbe SANSovega shoda. Pa se je izkazalo, da je bojazen neosnovana, kajti tretji uri je bil obširen avditi Slovenskega narodnega domi skoro zaseden, pa so še v« prihajali ljudje in ko se je sl odprl, se jih je moralo nad zadovoljiti s stojišči, kar m da je shod posetilo nad 1300 di. Shod je vodil predsednik družnice odvetnik L. Kush Njegov nagovor je bil stvsi zanimiv in v skladu SANSa idej. Njemu je sledil pisa in častni predsednik SAI Louis Adamič. Bil je burno zdravljen od navzočih. Adai je govoril odprto. Nič ni za val, da simpatizira s partizi katere smatra za edino logi skupino za upostavitev povo svobodne in demokratične goslavije. Glede Balkana potrebo, da se po vojni n, politično in ekonomsko na jo, ker bo brez dvoma naj in najbolj zdrava sila v Evi V svojem govoru je pošteno tačil jugoslovansko vlado v ru, kakor tudi gotove slov« kroge v Ameriki, ki skušajo rati napredek SANSa. Ada je izjavil, da bo še nadalje svetil Svoje sile v korist Si Sa in njegovih smernic tudi v korist Amerike. Drugi govornik je bil blij nik SANSa in glavm tajnik KJ Joseph Zalar. Kot "fina minister" je predvsem po* jal, če hočemo biti uspešni, moramo SANSa tudi f* podpreti, kajti, kot pravi "malo novaca, malo muzi« Izjavil je, da čakajo org cijo še velike naloge, zato ramo biti temeljito priprav Njegov apel ni bil zaman, I Ukoj zatem je prispevalo na če občinstvo celih $1335 pr« voljnih darov. Krasen govor je imel Emil Gločar, duhovnik »n pravoslavne cerkve. M«d < gim je dejal, da Jugosl"^ so za Rusijo rad, Ma,k*» L' na ali SUlina, temveč žita jih je tisočletna zgodovina-kateri so prelili potoke km borbi proti svojim tlačitdj naučila, da bodo mo«l» š^j svobodna in dostojanstvena veška bitja U' u-daj. prišli pod zaAcito velik«* skeganaroda Rev.ClošarP pravil a svojim govorom cen vtis na občinstvo. U da, da nimamo tudi Si* več Ukih duhovnikov ^^ Kot četrti govornik J* bivši minister v M*0" vladi in velik prijsielJ» dilnega gibanjs Sava Njegs lahko mlajšo generacij" govornik in vešča K v b- .u radevah.Onvid.vp^ii«^- gibanju aponunn proti notranjim ta runanj^ vražnikom Jugoslavije ^ solsvz ie derje^ (DelJe aa * vit I j*rvK_ 26. N0VEM1 BRA PROSVETA IZ URADA Slovenskega ameriškega narodnega sveta 3835 W. 28lh Street. Chicago. 111. Glsvni zaključki a saj« SANSa 14. nor«mbr« Seja seje vršila v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju v nedeljo, 14. novembra dopoldne. Navzoči so bili sledeči; častni predsednik Louis Adamič, predsednik Etbin Kristan, prva podpredsednica Marie Prisland, drugi podpredsednik Janko N. Rogelj, pomožni tajnik in zapisnikar Mirko G. Kuhel, blagajnik Joseph Zalar, odbornika Vincent Cainkar in dr. F. J. Kern, namestnica Katka Zupančič; kot gost je prisostvoval tudi Sava Kosanovič. Sprejeta je bila resignacija iz odbora od rev. Aleksandra Uran-karja in rev. Johna J. Omana. Izraženo je bilo obžalovanje, da je prišlo do tega koraka. V od-- bor sta bila soglasno potrjena od kongresa izvoljena namestnika: Katka Zupančič in John Lokar. Vincent Cainkar je bil izvoljen za zastopnika SANSa v Združenem odboru jugoslovanskih Amerikancev. Na tej seji je bilo ugotovljeno, da vzroki za odstop iz SANSa omenjenih dveh ne drže ter da se je eksekutiva SANSa ves čas držala in se sedaj drži in izvaja zaključke Slo venskega narodnega kongresa. Obljubljena je bila Združenemu odboru finančna pomoč znesku $1500 mesečno za dobo pol leta. Vsa kampanja za zbi ranje prispevkov med Slovene za Združeni odbor se bo vršila le po SANSu. Ugotovljeno je, da so slovenski interesi v Združenem odboru večji nego hrvaški, srbski, bolgarski ali macedonski in radi tega je SANS pripravljen podpirati ga v polni meri. Odstranitev italijanskega generala Roatte iz Badoglijevega kabineta je delna zasluga Združenega odbora. Poleg Mussolinija- in drugih fašistov je ta general naj vec odgovoren za zločine nad slovenskim narodom* v Sloveniji. Predsednik Kristan je bil pooblaščen, da se snide z zastopniki demokratičnih avstrijskih odborov glede vprašanja koroških meja. Gradivo za liste bo v bodoče sestavljeno večkrat na teden ia objavljeno čim preie. Gotove objave bodo pošiljane na podružnice iz urada bolj pogostoma. Zapisnik seje z 21. avgusta bo v celoti objavljen v listih. Ravno tako zapisnik te seje. Prva Sansova obletnica Dnevi našega življenja se z veselimi in žalostnimi dogodki vred vrstijo drug za drugim ter točno stapljajo v tedne, ti pa v mesece in dvanajstorica slednjih tvori časovno enoto, ki ji pravimo leto. To časovno razdobje bo skoro 23 nami, odkar se je vršil naš prvi narodni kongres, na kate-f«n w je iz lepe misli porodila •lepa slovenska narodna organizacija-Slovenski ameriški narodni svet. Smernice njegovega prevažne-8a »n prepotrebnega delovanja bile podane v resolucijah, sočasno sprejetih na kongresu. V Klavnem so mu zastopniki vseh »'"venskih Amerikancev naroči-j| 7 njimi, naj po vseh svojih močeh deluje na to, da se slovenji narod v stari domovini osvo-. "HM tujega jarma in zdru-ZJ v okviru nove, demokratične ln federativne Jugoslavije, ki "aJ po možnosti postane del de-mokratične balkanake federacije Vwi< južnih Slovanov. Zato mu J<* !>■ sku.d tel j J dru j Pt VeljJ v« ,1 rinkJ torij ftarJ dr/J k* J nu Jfcj «t\J ali ; «Uji r*vJ Pr » 1 jen ju slovenskemu narodu prid. Zato naj omenimo le to, da je Slovenski ameriški narodni svet natanko seznanil z željami in težnjami tistih, ki jih predstavlja, in s pravicami tistega naroda, v čigar imenu govori, vse odločujoče činitelje tu, v Londonu in Moskvi, a to pa tako, da se njegove besede upoštevajo pri najvišjih vladnih krogih na zavezniški strani. Vrh vsega tega mu je uspelo zbližati vse napredno misleče Amerikance juž-hoslovanskega pokol en j a v Združeni odbor, s čimer se je dal še vse večji pomeri, vse večji vpliv našemu gibanju. Na Slovenskem narodnem kongresu so Sansu obljubili zastopniki, da ga bodo ameriški Slovenci gmotno in moralno podpirali pri njegovem delu. Ali smo držali po njih dano besedo v tem letu? Število naših podružnic, ki jih je sedaj 96, in pa številke prejetih prispevkov, ki segajo že preko $25,000.00, to oboje nam do kazuje, da se naši ljudje po na ših naselbinah v polni meri za vedajo svojih obveznosti do San sa in da ta uživa pri njih popol no zaupanje. V tej zavesti naj člani naših podružnic in drugi prijatelji tega zgodovinsko pomembnega gibanja obhajajo prvo obletnico Slovenskega ameriškega narodnega sveta ter sklenejo, da ga bodo v njegovih plemenitih prizadevanjih gmotno in moralno podpirali po vseh svojih močeh do konca—dotlej, ko zašije svetlo solnce zlate svobode vsemu svobodoljubnemu svetu in tako tudi slovenskemu narodu, ki se kljub neznosnemu trpljenju občudovanja vrednim junaštvom bojuje zanjo. Priznanje Sporočano nam je, da je ameriški vojni department založil ponatis 225,000 izvodov Adamičeve knjige THE NATIVE'S RETURN za vojaško uporabo. Knjige so mehko vezane, zelo kompaktne in vsebina ni skrajšana. Baje so namenjene ameriškim vojakom, ki bodo okupirali Jugoslavijo. Civilna u|»ra-ba je prepovedana. To je najboljše priznanje našemu častnemu predsedniku, njegovim nasprotnikom pa velika—zaušnica Louis Adamič bo glavni govornik na Javnem shodu v paviljonu Pilsen parka v Chicagu dne 5. decembra. Prirejajo ga čikaški Jugoslovani. in Ui naložena tudi nalt^a, da " /bližatl in spraviti v prlja-1 krog Srbe, Hrvate in vse o/ne Slovane v Ameriki, koledarju, trt je sedaj tu v 1 bo dne 6. decembra pr-»Uttmca Slovenakega ame-' narodnega sveta in vpra-nasune, ali se je U naš« politična organizacija v«*s ta ča« svojegs ob«Un-kongrese zečrtanih smer-Je bilo njeno delovanje V|to m uspešno? Ali j« V"d*vo z njenim član-v'«d držalo roke križem. 1 "cumorao stremelo za ločenim! v kongresnih '< »jah? vzelo prostors. če bi 1 '"drobno našteti vsa de-J h je opravile U organi-1 v avojem enoletnem živ- Glasovi iz naselbin (Nadsljcvsnjo s t. strsni.). svojem govoru izjavil, da je imela Jugoslavija veliko in dobro organizirano armado, pa se je nekaj dneh sesula kot trhlo drevo. Nato so se pojavili bosi in raztrgani kmetje in delavci takorekoc brez orožja in vodili skozi dve leti borbo z mogočno nemlko in italijansko armado. "Osvobodilna vojska v Jugoslaviji je živa pr.iča," je rekel Kosanovič, "da Srbe, Hrvate in Slo-" vence druži ideal in načelo svobode. Narod, ki je za ta ideal pripravljen na takšne brezprii merne Žrtve, ne bo nikdar izginil. Tak narod ne more umreti, on je nesmrten." Zadnji je govoril predsednik SANSa, naš stari znanec Etbin Kristan. On je v glavnem odgovarjal raznim kritikom, ki skušajo ob potu svojega obraza dokazati, da se je SANS oddsljil nalogam, katere so mu bile poverjene na kongresu. Kristan je izjavil, "da kdor to trdi, je laž-nik ali pa omejen, kajti tozadevne resolucije odločno poudarjajo svobodno in demokratično Jugoslavijo v vseh ozirih. Nič zato, če so partizani nekoliko rdeči. saj je tudi kri rdeča in nageljni in še marsikaj drugegs." Glede SANS« je izjavil, d« je sedsj močnejši kot kdsj poprej. "Dokaz ogromneg« dela. ki g« je SANS izvršil v teku m«nj kot enega leta. je to. d« se nsm vrata. na kater« smo ted«j zsm«n trkali, dsnes na stežaj odpirajo. Vladni krogi v VVashingtonu nas pred letom dni skoro poznali niso, tod« dane« naa vabijo in pro- sijo, da jim preskrbimo informacije in nasvete." Med govori so nastopili pevci pevke Glasbene matice in Zarje. Anica Čebul je pa recitirala "Oporoko", pretresujoče pismo partizanskega vojaka. Poleg govornikov so bili na odru tudi sledeči glavni in širši odborniki: Dr. F. J. Kern, Katka Zupančič, Mirko G. Kuhel, Janko N. Rogelj, Vincent Cainkar, Marie Prisland in Ivana Mervar. Slovenska metropola je s tem shodom zopet dokazala, da je vredna tega imena. Na shodu smd videli rojake iz vseh delov naselbine in vseh prepričanj. Nekateri so šli na shod z mešanimi občutki, toda domqv so se vračali v prepričanju, da ima SANS zdravo, trdno in moderno podlago za dosego svojih ciljev. Kaj bo še prinesla bodočnost, tega nihče ne ve, ker o usodi malih narodov ne bomo odločali mi, temveč velesile. Ako bodo mirovno konferenco domi-nirale reakcionarne sile—kar je pa vpričo naraščajočega ugleda Sovjetske unije skoro izključeno—tedaj ho SANSovo delo brezplodno, toda imeli bomo pri jetno favest, da smo storili vse, kar je bilo v naših močeh za iz boljšanje razmer v Jugoslaviji in ostalem Balkanu. Frank C—n. Bratu in svaku v spomin McK«Mport. P«.—Te dni, 21. nov., je minilo osem let, odkar je zločinska roka upihnila luč življenja mojemu bratu Martinu Finku. Dne 13. nov. smo mu napravili malo "surprize party" ali presenečenje, midva z možem in Balohovimi iz Yukona, čijih hči je imel za ženo, da se malo skupaj pozabavamo. Prišel je njegov svak z ženo, Joseph Buloh ml. iz Slickvilla, da se malo popeljejo. Pridejo do McKeesporta in Martin pravi, naj se ustavijo pri meni, njegovi sestri. Svak je rekel, da se bodo še malo naprej peljali, potem pa se bodo ustavili pri nas. Ko pridejo k nam, reče moj mož Martinu, naj gre z njim v klet, da mu bo dal vina pokusit. Pri nas je bilo seveda že vse pripravljeno za "party". Ko prideta v spodnje prostore, zaltllčejo prijatelji običajni "surprize". Martin je gledal in zardel od veselja, kajti ni mislil, da ima toliko prijateljev. Lepo smo se zabavali tisti večer. Dobili smo še harmonikarja v osebi mr. Rožanca in tudi plesali. Pride polnočna ura in nekdo pravi, da se bo treba posloviti in iti k počitku. In tako so se prijatelji razšli, le bratu Martinu se ni nikamor mudilo, kakor bi slutil, da je zadnjič pri nas. Mojemu možu je tudi v veselju rekel, naj njegovo vino kar sam popije in drugim da, meni pa je dejal, da ne bo nikdar pozabil, ker smo se toliko potrudili zanj. Teden pozneje pa so prišli v njegovo trgovino četrt do do polnoči trije mlsdi roparji in zahtevali denar. Ker ni takoj dvignil rok, mu je eden pognal kroglo v srce in bil je na mestu mrtev. Filmska Igralka Jean Portor. Zapustil je Ženo s tremi otroki, brata Franka Finka in dve sestri, Mary in Frunces. , Istega leta je zadela nesreča tudi mojo sestro Mary. Mož je šel zdrav k počitku, nič bolan. Par minut pozneje gre tudi njegova žena. Nekaj ga vpraša, a ji ni odgovoril. Ona se ustraši in hitro napravi luč, ga kliče, a nobenega odgovora. Bil je že mrtev. On je bil skrben mož in oče in priljubljen med ljudmi. Za-, pustil je ženo s štirimi malimi otroki. Pisal se je Frank Felici-jan. Oba, bret in svak, nam ostaneta v lepem spominu. Frances Vodoplvec. Izkušnje starega naseljenca Piše roJsk s severosspsds IX Šel sem nszaj v bolnišnico. Pogledal sem Še enkrat na steni viseči zemljevid, v kateri smeri od tukaj je Amerika. Daleč j?, ampak vsak dan bom bliže in enkrat tudi tja prišel. Iz našega kraja je bilo že nekaj ljudi v Ameriki In vsi so se v pismih hvalili, kako jim je dobro tam. Torej zakaj bi ne bilo tam dobro tudi zame? In tako sc je fant, ki je imel pred enim mesecem nad 45,000 avstrijskih goldinarjev pri sebi na tistih hlodih na morju, podal na dolgo pot z nekaj mehikan-skega drobiža v žepu in nekaj kruha v cunji zavitega. Potovanje bi bilo lahko po cestah, železnicah ali j>o obljudenih krajih, toda vse drugače je potovanje po gozdovih, po odprtih planinah in večkrat prebresti pritoke in preplavati reke, ne da bi po več dni videl žive duše. Ali ako sem prišel iz Bele Krajine v Mehiko z manj kot tremi goldi-narjl, bom tudi od tukaj prišel Naznanilo in zahvala Globoko potrtega sres nasnenjamo sorodnikom. prljstel)am in snaneem islostno v«st. ds J« kruts smrt vs*U is naš« »rado dr«* gaga soproga in očoto JOHNA ZABUKOVCA Rojen J« bil ti maja UM v Staram trgu pri Lotu na Nolran) ■kam. Umrl J« tft. oklobra 1949 In po«rab m J« vrtU S«, oktobra I. I. I« sicer ls Nemaaiševege pogrebnega as voda po cerkvenih ob* redih v cerkvi Meter« Sešje aa Aseeaslen pokopal ttau v Ltbertr* vlila. IU. Lepo s« sehvsllmo po«reb«iku Nsmsnku s« lepo urejeni pogreb la s« ualugo. kl nam J« Iskssal s« t«s«, ko Ja poke)nlk letel na njegovem domu. NsJlakreneJ&e hvalo »aem sorodnikom la pri)«* t.lj.m kl st« nam Mil v pomot ln loietbe v no)tat)kh urah šaleatl natega šlvljenja. »aem. ki ate pa obiskali ob ajogevl kasti ia vsem. kl sle mu poklonili krasna vence la cvet leo. S«revaM s« meta la vsem. kl ste «s seremlli s avtomobili k mirnemu po< itku a« mire dvor. Najlepšo hvala mo)emu brslu Johnu Zslar)«. kl a«m J« bil no ra-polopo ves tea v neilh tešklh urah. No mor«me p« dobili Se vol | bea»4 v sahvsle njegovi aoprogl Mery. kl J« p»av p« materin ako skrb«!« a« isea aa n)lh domu sa toae ko M p©*e)«l UU I a« mrtvaškem odru. Leoo hvala tudi Joa Zalerju la njegovi druiinl ss vso nem audeeo pomot, lato tako tudi sestri Anala Grem le dru-tint. ter vnuku LouU Z«tar)u la ajefevi soprogi Jan«te M uljud nest Ui pamet. Prtorta« hvala tuM njegovemu br .Irancu frank Zabukovcu la soprogi Anale, ter ea talim v društal lt Kaaeaba Wlc.. ki so vetfcrot obiskali pokojnega a« našem domu sa tea« n logova bolecal la fte pasa«na sedati den. he se )o peke)nlk poolevtl od aoa -a voda«, kake« tudi s« udeleftbo pri eogrebu la so d«ee pomot Hvale lepo Johnu Koehevarju ls Chicogo UL so udalešb« ter late loke tudi ostali skupini ed tam. bi o« pvlSli s« poslovit od «)ega lo šel. de ae etaem meglo sreteti i nitast. Ned«Ije lepa hveie Franc ea la riereace Zahevtak m oJsmso neklon)»neot. lakrena hvala društvu Sloga IIS SNPJ. ttaaom pegrebmkem la Stav. N P. Jadaeti m bttv« la tata« teptati tev posmrtni««. Tere) ta enkrat najtapaa hvala voem abueo). Tebi. drogi aepreg la odo. talimo, pettvej v miru in lahke aot TI bede esnerlšks aemlia T« bomo paerstsil la a« Tebe apeast«)«Jl dokler tudi mt ao ss Tabo), telo Joti eatalli Mery Zebubeeec aopragoi John Jr.. stat Mlldred. Alta«. Mey Aaa bčere la e Keaeobl W»s frank Zobu kevec. bratranec 'Wauhogan IU. s tem drobižem v Ameriko, kjer se bom morebiti srečal z domačini. Ali slednjs želja se mi ni izpolnila. Ko sem se podal na pot, je bila do prve naselbine še precej lepa cesta. Od tam naprej že malo slabša. Od druge naselbi-ne je cesta še nekaj časa držala, potem pa jo je kar naenkrat zmanjkalo, kskor da se od tukaj konji in vozovi kar v zrak spustijo in letijo kdo ve kam. Nadaljeval sem skoro naravnost v aeverno smer, ker tako sem se nadejal, da pridem najhitreje v Ameriko. Denarja na tej poti, dokler nisem prišel blizu ameriške meje, nisem prav nič potrošil. Prosja čitl bom moral prej ali slej; torej sem pričel takoj v prvi naselbini in nadaljeval skoraj do tam, kjer je Ceste zmanjkalo. Tudi v eni hiši me niao odklonili, ko sem jim pokt\zal z roko v usta, da bi rad jedel. Fižol, čebula ln nekakšna zmes za črni kruh je tisto leto v Mehiki dobro obrodila, ker tega sem dobil v vsaki hiši dovolj. Pa tudi dobro je bilo, ko sem pomislil, kako sem na morju na hlodih stradal. Tam bi bil tudi fižol dober, ampak ga ni bilo. Torej mora biti tudi tukaj, kjer ga Je dosti. Od zadnje naselbine aem že dva dni taval severno proti Ameriki, prebrodil neštevilno potokov in preplaval par precej velikih rek. Nikjer živega bitja ali sledu o ljudeh. Proti večeru sem pa zaslišal pasje lajaifjc. Kjer ao psi, tam je tudi človek; kjer je človek, tam Je pomoč. Podal sem se tja in se znašel v mali indijanski naselbini, na* pravljeni iz Šotorov iz živalskih kož. Nasproti ml Je prišel star Indijanec. "Huh, huh, baranka, baranka ..." S temi besedami me pozdravi stric, "liuhajtc In barankajte vi ssmi stric, kolikor hočete; nsjprej mi morste dati kaj za pod zob, pa magarl so žive žabe, potem bom pa tudi jaz hnhal in baranka!," sem si misli!. Z roko sem mu dal znamenje, da sem lačen. Zopet: "Huh, huh, baranka1*, nakar me pelje v "hotel", kjer Je neki starki nekaj "huhnil" in odšel brez strahu, da bi mu jaz starko odpeljsl v Ameriko. Ako ni v indijanskem jeziku več besed kot "huh" in "baranka", potem bom jaz lahko kmalu tem otrokom za učitelja, sem si mislil, ko so me otroci obkolili, ko sem jedel ns kamnu ne vem kaj. Ampak dobro js morslo Slovensko Narodna Podporna Jednota 1SI7-M So Lavadalo Avo. Chlc«ee ta UUnels VINCZNT CAINKAR. gl r. A VIDER. |l tajnik ,. GLAVNI ODBOH Uvrtat adaak predaadnlk _ MIRKO o. KUHEL. al. bls«elnlk ________ LAWRENCS ORADISHEK. tajnik bul «*M. MICHAZL VRHOVNIK. dlrakt. mlad oddal PHILIP UOOINA. upravilaU sUalla JOHN MOLEK. uradnik slaslla e»«»n«aa MICHAEL R KUMER. prvi podprvdMdnik _ CAMll.US ZARNICK. drusi pud|>i«d>9dmk Dtolrlkiel JOS CULKAR, prvo okrolja JAME« MAOLICM, drugi. okreSj« RAVMOND TRAVNIK. traUa okrotj« JOHN SflLLMn. ta trte ukrelj« URŠULA AMBROZICH. palo oku.ljr SOWARO TOMSIC. taate okmJLj« MATH PETROVIČU, ptvdaadnlk VINCENT CAINKAR _____ f. A. VIDER ------------------------ MIRKO Q KUHEL JACOB StIPAN DONALD J. LOl'MIrti RUDdl.PH imen mi Sa. Lawndala Avo.. Chtasso U. Ul. mi Se. Lawndaia Ava. Chltat« n. Ul. HIT s« Lavmdski Avo.. Chtaaso M. Ul. mi S« Lavmoal« Ava. Chtoa«u 13. IU. Mil So Lawn«ela Ava. Chlcasu U. tU. " Lawnd«U Ava . Chloa«o M. IU. s. Uwndala Ava. Chlcasu U. IU. Uka -------------Bu« M, Vntvaraal. Ps. •-Sti W ttut St. Clavaland «. Ohta 4lf W aod land Ava., Johnatown. Ps. —S. D. Ne. 1. Oakdala. Pt. SS Mldrtlanalnta. Oaarbern. M toh. aott Randatl IL St. Louia T. Mo. «11 Ptaraa St Svaiath. Minn. MJ W Tih St . Walaanbur«, Colo. ........tta S lllst Si. Clavaland 10, Ohio mi Su Lawndaia Ava., Ch!aa«o U. IU. Sti So. Lawndala Ava.. Chlcafo M. IU. -Mit So. LawndeM Ava., Chloa«o M. III. .... 1100 So Lombard A»>a, B«rwyn, lli. ISS1 So. Trumbull Ava. Cbloafo SS. III. ■-----MO S. SOOtl« SI.. Euoltd It. a ANTON SHULAR. prodmdnlk ntANK VRATARICH ■ ritANK hA It HI t' AN DR S W VIDRICH ...J JO«EI'HINB MOČNIK Z RAN K MILAN MED ANDREW OR JOHN OUP...^. PRED MALO Al Bo« It. ik EK Arma. Kanaas. ------------Ml Tanar St., Luaama. Ps. Muakoka Ava., Ctavaland II. Oblo •• .....................tM Poraat Ava , Jt>hnatawn. Ps. B. IMUt SO««« C lav« land IS. Oblo Madsesul adaak —........ . Mil So. Lawndwl« Ava, Chicagu U. IU. -----—^nm^IMII Uptun Ava. Clavaland IS, OhiO ItlŠl an DR. JOHN J. ZAVERTNIK Olavnl Snuwdru. Dvltolt II, Mli Halo listu " Vi lahko pospešite zmago s hranitvijo kuriva v vašem domu V -mPtoMFv - < ^ t Dovolj vojno produkcijo sa hitrojio zmago odvisi od zadostnoga kuriva za vojnš tovarno PRAVA In gotov« pat privesti vojno do hltreg« In seiagonositafs kane«. Je vsdr*«v«tl «11 povO«tl količino vojn« produkcij«. Vsak« društna v Chicagu lshko pripomore temu s tem. da p«sl. ds se uporaba kuriva dršl n« tujnlšjl «topnJl—pessbno skost slmsk« mesece. Ob mrsllh dnevih, ko «• uporab« kuriv« n«r«vno poveča. Je posebno t rab« posili n« r«bo pilita s« hišne potrebe, k«r bo v«llko pomagalo sslsgstl naie volne lov«rne. Cklc«fo Je eno vačjih središč s« Isdelovanje vojnih potrebščin v t«J dešelL Redi tog« podajamo sledečs priporočil«, kl n«) bl io slmo prihranil« de tur In plin v vašem domu In « tem o«krbovala s večjo selogo kuriv« tovarn« vojnih Isdelkov. Kako lahko hranile plin v VASEM domu L PRI KUHI a« prtvt|a|la p«na val ba 1 PRI GRETJU VODE Popravila aavt lopta vaO« pa|la saHUa Milw «a it. prtpr«vl|aol rabin . Vr«Ol M naSvl aa 1 |.4il v pa*t . . . V«S te*4il m m| ba Mal. paaa«oa MfMlli | M«|i|ttM ea| i TiuMmu Oa t« it m' " albOa« na Oa««tSa vso Te nuni vat pUms aa Ma t« o« aaa« PODPRITE NAPAD-Z VEČJIM NAKUPOM VOJNIH ZADOLlNIC A i THI P I O P i ( S GAS i I G H T AND COKT f OMPrtN V pboSvbta y . _ ; ON THE SPOT AID FOR BOUGAINVILLE WOUNDED ~ GUSARJI (Lee Flibuattora 4ee Mera) CLAUDE FARREAE PnM P. J« .............................................. .........-ffffffff (ifijjjjjjjjjl (Se nadaljuje.) Razven navadnih baterij ima tudi ie sest orglic, vsake orglice po dvanajst mušket nih cevi, dalje moštva za devetdeset pušk, dvesto granat in potrebne množine strelnega prahu, .svinca in vžigal. Dalje zadaj je platforma Brezmadežnega Spočetja in za njo platforma ' Božjega Zveličarja, potem . . "Dovolj za sedaj/' ga prekine Tomaž. 'Ta gnezda bomo že še sklatilf. Stvar utegne postati še celo dolgočasna. Da pa pridemo okrog mestnega jarka, rabimo kakšno posebno, skrito stezo, ki nas pripelje naravnost pod bastijo. Ali ne veš za takšno stezo?" "Morda je že kje kakšna," odgovori Loredan ravnodušno, "toda fce nikdar nisem slišal o njej ..." ___ Vsi častniki se gnetejo okrog Tomaža: Rdeče-bradi, oni iz Dieppa in oni iz Olerona in Mary Račkam v moški obleki, kakor vedno. Ona se usti in preklinja hujše ko vsi Štirje Flibustejci skupaj. Tomaž strpno upira svoje oči v sivo črto trdnjav, premišlja in se potem naglo odloči, ne da bi bil koga vprašal za svet: "Ujetnikov!" sc oglasi. "Ujetnikov trebam sedaj! Če sploh je takšns steza, kakor jo iščemo, poizvemo zanjo le na ta način, all pa je moj sloves pri vragu!" Z gospodovalnimi koraki pohiti sedaj sam h krmilu ln zapove obrniti jadra, kakor jih potrebuje, da se ladja obrne v smeri na fort Svetega Jeronima. "To staro zidovje," pravi, "nam ne bo vzelo mnogo časa. Saj je v njem le petdeset strelcev, baš dovolj za črvlv zob. Ce se takoj udajo, jih pomilostimo. Ce se pa branijo, jih posekamo in prihranimo le deset do dvajset mož, da nam bodo za vodnike." "Kaj pa če nočejo?", vpraša pustolovec lz Dieppa. "Ce nočejo? Grom ln strela! Potem jih pa kratkomalo obesimo, saj ni treba za vrat!" odgovori namesto Tomaža Mary Račkam in se glasno zakrohota. "Bodo že hoteli," zagotovi Tomaž Trublet. Ta dan so bratje z morja zopet enkrat Imeli priliko, da vidijo in občudujejo spretnost svojega kapitana pri manevriranju. Fregata je lavirala tako gladko, da je pri »drugem okretu kakor slučajno nasedla na peščino, ob oseki seveda, jedva sto stežnjev daljave od forta Svetega Jeronima, pa vendar izven donosa Španskih topov. Severozapadno je namreč molila pred baterije druga peščina, in line baterije niso bile tako obrnjene, da bl mogli iz njih topovski streli zadevati cilj, ki je onoatran te peščine. V tem zavarovanem prostoru je torej "Lepa podlasica" nasedla. Onih sto Flibustej-cev pa, ki jih je Tomaž v to svrho že poprej odbral in se jim osebno postavil na čelo, je na ta način doseglo platformo baterije brez enega strela. Branilci zato takoj zaaedejo strelne line ln sprožijo svoje puške, toda brez velikega uspeha. Koi/arji pa, najboljši strelci in točnejši ko katerikoli vojak na svetu, odpihnejo s svojo salvo vse, kar je stalo španskega na linah in tudi vsakega drugega radovedneža, ki je potno-lil svojo glavo izza obzidja. Branilci sc zato pokrijejo in streljajo izza zaslona na slepo v zrak, ne da bi merili. Od takega streljanja seveda Flibustejcem ni pretila večja opasnost. Vkljub temu je začelo vse skupaj Tomažu kar presedati. Zavarovan od neprestanega ognja lastnih dečkov, skoči Tomaž na čelo dvajsetih najhnibrejših v jarek. Oni mu nastavijo svoje hrbte »n po njih se vzpne Tomaž na branik ter skoči v notranjost baterije. V prihodnjem trenutku mu sledi še polovica spremljevalcev. Toda že ta trenutek je Tomažu zadostoval, da ko blisk pobije s širokimi zamahi svoje težke sablje šest Špancev. Oitali rjovejo strahu in dvigajo roke v zrak. Toda zaman, večino revežev Flibustejci poko-ljejo. V zadnjem hipu se Tomaž še-le spomni, da potrebuje jetnika, in jih ukaže povezatL Osmim povežejo roka in jih brez odloga pre-neso na fregato. Plima je med časom pripla-vila nove vode in "Lepa podlasica" je že zopet plavala, novim zmagam nasproti. Predno se pa jadra zopet obrnejo po vetru, pristopi še oni iz Dieppa, ki so mu poverili skrb za vrvi in jadra, k Tomažu, in ga vpraša, v kateri smeri naj vozi, saj sd napadli fort Svetega Jeronima edino le v svrho, da vzemo nekaj jetnikov in si preskrbe poročila o skriti stezi. 1 . Po svoji stari navadi se je Tomaž vrnil iz boja ves teman in strašen v besni ljutoeti. Že pričetni odpor ga je razdražil. Strahopetnost sovražnikov ga je pa sedaj skrajno r/izbesnila. Ko je končno sam preplezal zidovje in pričel klati, mu je zavrela vsa kri. Krvavo klanje, ki je sledilo, ga ni ohladilo, ampak jlni k'<>*«\ potetn jt v vrstah zajokal otiok, |¥>tcm je /ttklual drugi, ds je lučen in tir. t ji, da mu je mraz. Deklica jc tolažila, proaila, sama jokala V pomoč ji je bila edina tverdf kader se je utrnila in na čudo malih zarisala sijajno črto na nebesnem sv»niu Ko je opKala tudi deklica j, /as|w»la vojska otiok po holn.u na katerem j,- stala palsri mizi in to čakali, da jim speče mati kruha, slaatnega, gorke-ka, ki bo široko na deski počival in se razrezan kadil dišeče Troje drobnih obrazkov se je oziralo na duri, v vežo pa si niso upali, zakaj mama jim je za žugala, da bo kruh zgorel, če ne bodo pridni! Ukazala je Miciki, da bi povedala povest o zakletem gradu, b treh kadeh, polnih zlata in srebra in o kačah na njih. Micika je povest poveda-a, in ko je nehala, sta bila dec ca Še bolj lačna. Mlajši je zajokal, starejši se je togotil in zaklical: "Nič povesti, kruha hočem!" |Mati je vpila iz kuhinje. Da ; ih zasramoti, jih je strašila: "Pride burja, pride . . . Streho razkrije . . . Pride črni ptič in vas odnese v kljunu ... V kljunu odnese Miciko, jo vrže v vodo, Jožka vrže v temno hosto, Jančka . . Ni izgovorila, zakaj Janče je bil najmlajši in bilo je materi žal, da bl ga nosil črni ptič v kljunu. Zaropotala je v kuhinji s sekiro in prekričala sama sebe: ■"Pridni bodite . . . kruhek se >eče, otroci. .. Alo! Gladek bo eruhek, s smetano ga poma-žem ..." Deca so bili še v strahu pred 3urjo, ki razkrije streho, pred Jrnim ptičem, ki jih odnese v kljunu. Tema pod stropom se je zgostila, mrgolenje je preneha-o, zdaj so migotale gori rdeče Iskre. Vse jače je ječal veter, vse bolj rezko je žvižgal, vse bolj žalostno ae je mrgodil zunaj jesenji dan. Tedaj je potrkal nekdo na okno. Otroci «o prestrašeni odako-čill in sc razlezli po izbi kakor raki. - < Pred kočo Je stal berač in mežikal z očmi In je delal čudne obraze. Kimal je z glavo in dvi- gal k oknu nekaj bellga. Potem se je približal, šel z glavo zdaj na desno, zdaj na levo in zrl v izbo s počasnim, modrim očesom. "—-u—u!" je klical otroke zamolklo. "Tina je!"—se je ojunačil Jože in planil k oknu. ZA njim sta prišla Micika in Janče. Odprli so okno in stisnili glave in gledali bedačka Tina, ki je postavil pred nje majhen kipec, Jezuščka iz belega porcelana. Jezušček je imel dolgo ha ljo, vso z zlatom zarobljeno, in zlato krono na glavi. Berač ga je vrtel na vse strani, da so ga bolje videli, in je momljal in kazal z roko nekam daleč, odkoder ga je prinesel. Bil je zaostal be-daček, skoro čisto nem, in je znal le nekaj lahkih besed, ki jih je izgovarjal po otročje, nejasno in trudoma. "Stara mama je dala!" je govoril počasi bedaček Tina in zr zamaknjen v Jezuščka. Ožgana lica so mu žarela notranje radosti in ves srečen je odprl usta, da so mu tekle slike po bradi. "Lepi, lepi!" je šepetal Janče in božal Jezuščka z drobnimi ročicami. Jožetu pa ni bilo za Jezuščka Jožetu se je hotelo bedačkovih šal in norosti, da bi se mu na smejali. Zavrtel je s prstom pred njim, da bi Trna zaplesal, da mu je z usti znamenje, da bi za pel. Tina ga-je jezno pogledal in pokazal na Jezuščka. "Ne sme! . . . Bog!" A Jože je predlagal: "Skrijmo mu Jezuščka, da bo Tina zaplesal in zavriskal, da se bomo smejali!" ZASTONJ revmatizma Trem Ii Solema V udih. »k lepih. trpu, ,,h apremembeh n.mrni »•l*a» boleti ne tedaj po« h u« i te tih vfttvs ft. nad dvajset"let la dot« ta aa * at* pemnt preti bototuuun revmattania la enathi ftfcrcev, Ake fte n*te eeakustli SOBt ubiti eterm te SCnfJTaa naSo edeeeemoat Delite, aa vem paSt^mo *•» s* tablet prosto. Ako niste pepol-noma redov.)tat 8 MIh Uoplhuii. vrnite nam eau^k ia nam na Oo«s«jete .ata atfeaer Ne paieiaj* denans. petin* the new encyclopedia of machine shop practice. OEOROE W. BAJtVWELL Institute ef Technolo«r v me njo si easa r«rwea A«e. r le s. tu -CAdv ) Podlago sa mehanično orete dobiti s knjigo new en CYCLOPEDIA OF machine shop PRACTICE (v angleščini). Ta velika knjiga popisuje ln t slikah pokate temeljna dela mehanika. Razloži vse natanko, kar mora mati najboljši mehanik: pojasnjuje vporabo vsakega stroja, orodja ln meril. Pouči vaa kako Je treba vporsbttf načrta (blue prtnta) ter vam tudi daje mnogo računskih tabel da moreta poapaftitl •voje dalo Ne gleda na to, ali ste šele početnik. vam bo ta knjiga selo koristnih In mnogo potiebna._1008 slik In risb. 87« strani, trdo vezana knjiga stane SAMO 81JS^-Poštni no plačamo mi Naročita pri KNJ1 OAJ«« Jg^VSNlC PUBLISHINC, COMPANY. 118 Weat Itlh ST NEW YORK—Zaloga nl veMka* Naročita to vaftno knjigo Aa "Ne, tega nikar!" je branila Micika. Skušala je brata odriniti od okna, toda Jože je že imel Jezuščka v roki in ga je dal Jan-četu. . Micika je zajokala. Janče pa je tekel s svojim plenom v kot za postelj, ga skril pod odejo in se smehljal blaženo. Bedaček Tina je povzdignil roki k oknu in bolno zajavkal. * "UU—u_u_!" (Dalje prihodnjič.) Najaanoaljlvajša dnevne da« lavake vesti ao v dnevniku "Pro-avežL" AU Jih čiiale vaak danT RAZPIS SLUŽBE I V glavnem uradu SNpJ praznjeno mesto hišnika /J todian). Kdor se zam£ **». mi «e prijavi takoj j Podrobne informacij ,n drugo pišite gl. predsedn^ Cainkar ju, 2659 S. Lau^ Ave., Chicago, 111. ^ Razni_mali oglasi fantje-mo^^^ "•taiK . v »tarosti 16 do 60 let Sanam ■«*■«*» mor»arico * je neobhodno potreben D. naSlm moiem na bojnih polji T?" naredite woj deWi i tenT^ Ju^ utof^°UR(AND COMPJSJ proceairaU. tavijatl ln odi**.!.«. naSlm bojevnikom. bkH' l*na produkcijska del. T Z^M Kar potrebno. Vas Ra*imoV*£| tU letno naročnino. Kee pa člani Aa plašajo pri aseementu Sl-tt u tednik, se Jim to prišteje k naročnini ToeeJ sadaj nl vsroks. red. da Ja Ust predrag aa člana SJTPJ. Ust Prasveta Ja vato lastnina Is gotovo Je v vsaki družini nekdo, ki M rad čital list vsak dan. Pojasnilo«—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha biti <1>* SNPJ, ali če ae preseli proč od družine in bo zahteval sam svoj lat tednik, bode moral tisti član iz dotične družine, ki je Uko skupoo naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu »sta. In obenem doplačati dotično vsoto listu ProsveU. Ako tefs « stori, tedaj mora upravnlštvo znižati datum zs to vsoto naročnika Cena listu Prosveto Jot Za Zdruš. dršave in Kanado IMI 1 tednik la , S tednika la 8 tednike in_______IM 4 tednike te_______1.28 8 tednikov in____niš haa vsote densrja list ki Je vato lastaiaa PROSVETA. SKPJ, 1887 So. Lawndale Am 88. m. 1 Ime P^UJam m IM Pieeeete vsoto • članov E _ 8. 4 8. —IE