209. številka. Ljubljana, petek 12. septembra. VI. leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dau, izvzemši ponedeljka in dneve pi> praznikih, ter velja pa poatl projeman, za avatro-ogerske dežela za oelo leto 16 gold., ca pol leta 8 gold.. ■a oetrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošljanja na dom za eelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en meneč I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 krajo, za meaeo, 30 kr. za oetrt leta. — Za taje dežele za oelo leto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake veljA znižana cena in sicer: Za LJubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., po poatl projeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila ae plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 3 kr. če se dvakrat in 4 kr. do se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotc! Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi biit. Direktne volitve v državni zbor so tedaj razpisane. Vršile se bodo še tekom tega meseca in početkom prihodnjega. Mi smemo reči, da nas te volitve ne najdejo nepripravljene. Kakor smo se z vso cneržijo uprli proti direktnim volitvam, dokler nijso pridobile po sklepu državnega zbora in po podpisu cesarjevem postavne veljave, tako smo Slovenci precej, ko je bila postava potrjena, pripravljali se za volilno borbo, dobro vedoči, da morajo centralisti storiti še svoj poslednji poskus, predno pridejo odločilni krogi do prepričanja, da se mir in sprava med avstrijskimi narodi le da uvesti in utrditi po federalizmu. Ta poslednji poskus so direktne volitve. Od teh si obetajo centralistični Nemci ohra-n jen ju in okrevanja nemškega gospodstva nad cislajtanskimi Slovani , zlasti nad Čehi in Slovenci; direktne volitve se jim zde ista panacea, katera jim bode ozdravila od borznega poloma potrene ude. Centralisti se tem bolj zanašajo na direktne volitve , ker so si sami sestavili volilni red, po katerem je proti-centralistom k večjemu priti do izdatne manjšine, nikakor pa do večine, izvzemši seveda slučaj, da bi krona sama nplivala na volitve v velikem posestva na Češkem in Moravskem. Nij nas denes niti volja niti bi nam tega ne dopuščal državni pravdnik, da bi izrekali svojo sodbo o volilnem redu za državni zbor. Nam druzega ne ostaje, nego udati se in voliti po tem redu; nam mora zdaj biti samo ena skrb, da kljubu neugodnostim volilnega reda spravimo narodne kandidate v državni zbor. Rekli smo, da smo Slovenci pripravljeni stopiti na volilno bojišče, da si so razmere med nami samimi celo dragačne, nego pri prejšnjih volitvah. Že 20. aprila je bil v Ljubljani shod rodoljubov in postavil se je slovenski centralni volilni odbor za v§e slovenske dežele. Po sklepu tega shoda je stopil centralni odbor v dogovor z ljubljanskim političnim društvom „Slovenija", da bi ue bilo razpora pri volitvah na Kranjskem v narodnem taborji. In rei se je napravil tačas uckak kompromis in postavil od zastopnikov „Slovenije", katoliškega društva, kranjskih deželnih poslancev in centralnega odbora osrednji izvrševalni odbor za Kranjsko. Kazalo se je, kakor da bi mogoče bilo skupno delati pri volitvah. Vsi Slovenci smo stali pod enim narodnim praporom, vsi *nio se držali enega narodnega programa. Pa nekateri zagrizeni in prenapeti klerikalci pod Berman-Ulaga-Costovim komandom vrgli so med nas tako zvani „pravni" program, iznajdbo najhujših nemških reakci-jonarjev, ter ukazali, da odslej Slovenci ne smemo biti narodni, ampak kl eri kal no-konservativni, da bi morali iti v križe-vansko vojsko za papeža in vero, katere narodu itak nikdo ne jemlje ter se na milost in nemilost udati nesvobodomiselnira jezuvit-skim naklepom brezdomoviuskih „Vater-landovcev." Misleči, omikani del slovenskega naroda je ostrmel nad takim početjem, katero bi samo podpiralo reakcijo v Avstriji in nas čedalje bolj ločilo od prve točke narodnega programa: zedinjenja vseh Slovencev v eno kronovino. Zato enoglasni protest v mnogih volilnih shodih na Kranjskem, Štajerskem, Goriškem in v Primorji. Naš stari bojni klic: Vse za narod! se je združil m klicem: in za svobodo! in postavljali so se kandidatje na podlagi narodnega programa. Narodno- liberalna stranka se je tako rekoč črez noč organizovala po vsem Slovenskem, v dokaz, da mi nečemo biti svoji lastni grobokopi v prid reakcije. Dve narodni stranki ste tedaj na Slovenskem, narodno-liberalna in narodno-kle-rikalna, kateri imati če ne povsod, vendar v več volilnih okrajih različne kandidate. Ali pa ta razpor ne bode na korist samo našim narodnim nasprotnikom V Ali ne bode vsled našega prepira zmagal tu ali tam protina-rodni kandidat? Mislimo in upamo, da ne. Kjer je bila dozdaj narodna večina, ostane tudi zanaprej ; kajti relativna večina glasov pri volitvi ne zadostuje, da je poslanec izvoljen, treba absolutne ali nadpolovične večine. Če bodo tedaj trije kandidatje, lehko mogoče, da pride do ožje volitve med proti-narodnim in narodnim kandidatom in potem nij dvombe, da zmaga narodni. Pa naj si bode, kakor hoče. Kjer gre za svetinje naroda, za ohranjenje narodnosti in svobode, tam morajo pasti vsi malostni obziri. Eden sedež več ali manj v državnem zboru ne bode odločil večine za ali proti federalizmu; če pa Slovenci postavimo na te sedeže le hinavske klečeplaze, hlapce rimske reakcije in na duhu ubožne mameluke, nijsmo samo osramoteni pred vsem svetom, nego kar bi nas vse huje zadelo, odbacujemo od sebe svojo mlado in starejšo inteligencijo in po nekojih letih, kaj bi ostalo od slovenskega naroda V Žalostna razvalina; nekoliko nevednega, ubozega kmetskega ljudstva, zdihujočega pod klerikalnim bičem, hirajočega in končno poginujoČcga. Zato na nogo, Vi prijatelji narodnega napredka; Vi, katerim naša slovanska narodnost nij prazna beseda, nij pagauska znajdba; Vi, ki ste pravi sinovi majke Slave, s srcem navdušeniui za blagor in povzdigo svojega toliko let zatiranega naroda! Pokažimo pri volitvah, da smo Slovenci, a da smo tudi s v ob o d o m is el j n i. Naprej, in ne mlaj in. • se! Politični razgled. Notranje (ta&el«*. V 14'ubijani 11. septembra. Ali se bodo Cehi pregovoriti dali, da ido v državni zbor, ali ne, o tem je vedno vprašanje. Znani baron Helfert je izdal brošuro, v kateri zagovarja federalizem, pa Cehom svetuje, naj gredo v rajhsrat. Tudi znani češki novinar Lnkeš v svojem listu „Nation" neumorno dokazuje, da bi bilo bolje, po spremenjeni situvaciji, pasivno politiko pustiti in na Dunaj v parlament iti. IV>f/<'**J ik*'f/.000 mož reserve in oborožiti 606000 mož stalnih vojakov, s katerimi se ima vojska končati še to zimo" karlisti ueiuajo nobenega posebnega mesta v lasti. Karlistovski uradi v liiskaji so dobili povelje, po katerem se imajo tisti, ki ob nedeljah ne gredo k maši, kazniti s palicami.—Zagotavlja se, da bo vlada napravila višjo vojaško junto, ki bo imela imenovati vse urade, ki so v dotiki I vojnim ministerstvom. — V seji kortesov 8. sept. je Kastelar naglašal edinost domovine, in apeliral na podporo vseh liberalcev v boji zoper Karliste. Sialijanski knpčijski minister je za-povedal knpčijski zbornici, naj čuva, da se bodo postavo o borznih operacijah in menji škili agentih strogo izpolnovale. „Ageu/.ia Štefani" trdi, da je papežu zopet boljši. Kolera povsod pojema. Na Švicarskem, v (lenevi, je odprl v ponedeljek zbor internacijonaliatov Jasseron. Zastopana je Nemčija, Anglija, Francoska in Švica. i*»*uski> ministerstvo se ne bo spremenilo; baron Keudell bo bržkone državni tajnik. — Vojvodi Hroglie se je odposlala uradna depeša, ki konstatira nehanje obse-danja, ker je Francoska izpolnila vse pogoje- Dopisi. 0«l OlJNkc ;orc v eavinski dolini 8. sept. [Izv. dop.) Tudi pri nas so nekateri narodnjaki slovesno obhajali pet in d v aj s e t le t ni s p o ni in o d pravljenj a tlake in desetine. Več gorečih kresov je bilo videti po hribcih, in bobneče grmenje možnarjev se je razlegalo daleč okrog. Tukajšnji starejši kmetje se še dobro spominjajo na neprenesljivo prevzetnost in zarob-ljenost graščinskih bričev pri pobiranji desetine in pri nadzorovanji delavcev, in na krvave ožulje, katere je marsikateri kmetic prinesel s tuje tlake domov. Vedo povedati, kako brezsrčno in neusmiljeno so tedaj graščinski oskrbniki drli kmeta, ter ga dostikrat spravili ob premoženje in življenje. In sedaj bi radi nekateri imeli, da bi si kmet še enkrat tiste krvave čase na vrat obesil, da bi se še enkrat dal v ko vat i v teške verige ali vezi nemških graščakov, da bi še enkrat položil glavo pod podkovano „ferbolterjevo" peto, in prodal pravice in svobodo, za katero so njegovi očetje toliko zdrave krvi preliti morali V! Pazite torej kmetje, da vas ti gospodje in njih privrženiki ne dobijo na svoje limanice, če ne prav tako, pa enako. O«! Nia v i iijNk«kKfc» mosta* na slov. Štajerskem. 7. sept. [Izv.dop.j Imeli smo tukaj v aaboto G. t. m. veselico, kateri je bil namen zabavati šolsko mladost sv. Pavel-ske fare. Ob dveh po poludne je prišlo nad 250 otrok, spremljanih z godbo, in mnogo farmanov. Svečanost je bil v se slovenskimi zastavami okrašenem brastovji, blizu omenjene vasi. Ko so se otroci od hoje malo počili, pokazala sta nam obadva gospoda učitelja, Vidic in KlopČič, koliko je mladež napredovala v petji in v telovadbi. Po teh dokončanih vajah povzame naš občinski uradnik, g. F. Kolšek, besedo in slovesno navzoč ni mladini na srce polaga namen te veae-lice, potem pa odraslim kmetom o 25 letnici odpravljenja tlakein desetine. Po govoru naredili smo mladini mnogo veselja z raznimi igrami. Tako se je v najlepšem redu vršila cela veselica, dokler nij napočila noč. Gg. učitelja zaalužita občne zahvale za svoje neutrudno delovanje. Naš gospod kaplan nas je se svojo navzočnostjo počastil. Kar ee pa tiče našega g. župnika, moram se prav neugodno izraziti. Kot dušni pastir moral bi imeti največ veselja do nedolžnih otročičev. Pa nij tako. Njega nij bilo niti pri skušnji, katera je bila dopoldne, niti pri veselici, kar je vzbudilo mnogo nevolje med navzočnimi farmani. IZ VlptlfC dne 9, sept. [Izv. dop.] Na poziv svobodomiselnih slovenskih novin so slovcuaki kmetje na Gočah 7. sept. slovesno praznovali petindvajsetletnico odpravljenja tlake in desetine. Velik kres je svoj visoki plamen proti nebu švigal , da ga je bilo od daleč daleč videti in glasno pokanje možnarjev se je razlegalo po lepej vipavskej dolini. — Pri tej priliki se jo sijajno pokazalo, kako si naši gospodje klerikalci nekdanjih fevdalnih časov žele. Ova fanta goška sta namreč šla h gospodu kuratu Lampetu s prošnjo, naj bi jim on posodil možnarje za streljanje; a on jima to prošnjo odbije iz lahko umljivih razlogov. In čujte kak izgovor jo našel! ..Namerava se iz to veselico napraviti demonstracijo zoper Hohenvvarta, kar on (kurat) nikakor no more podpirati". Rekel sem, to je bil samo izgovor, ker čeravno se je veBclica vse eno obhajala — možnarji so se iz Slapa dobili — nij bilo O demonstraciji , za ali zoper kakega kandidata nič govora. A veseli nas , da ti gospodje sami indirektno priznavajo, da javno mnenje za nje nij ravno ugodno. — Le to naše Costovco jezi, da so začela slovensko-liberalna načela tudi na kmetih vedno bolj prodirati, in v to pomozi Bog ! Iz Toplic na Dolenjskem 8. sept. [Izv. dop.) V nedeljo smo obhajali pet in dvajset letnico oprostenja tlake in desetine. Že ko se je dan napočil, slišal se je strel na atrel možnarjev. Po celi naši dolini je donelo naznanovano veselje Mnogo narodnih zastav je vihralo po strehah ter slovesnost vckšalo. Na večer smo se sploh vsi sosedje, možje in odrasteni fantje v ve-licem številu, v prostorno, samo za ta slovesni dan odločeno sobo sešli, in smo s pečenko celega ovna in dobro kaplico vina, z godbo, narodnim petjem in uapitnicami na sloveča imena naših narodnih domoljubov prav dobro kratkočasili in se razveseljevali dokler nij prišel naš župan Menik, katerega smo kakor pregovor pravi kot mačka v žak-lji za župana izvolili, in nas kot slabe tujce ne kot soprebivalci napal, razserdil in vznemiril, čeravno te njegove besede nij dosti nobeden poslušal so vendar vse pošteno društvo razžalile. Želeti bi pa bilo naj bi naš Župan rajši drugam svoje oči obrnil in drugega nepotrebnega počenjanja odpraviti poskusil, namreč cele noči kvartati itd. Iz 8o«irožfce 5. sept. [Izv. dop.) Dan na dan ae čujejo žalostna poročila od vseh stranij o nesrečah po toči, ognji i. t. d. Strašen požar je tudi 24. avg. ob eni uri po-poludne v Malem logu blizu Loškega potoka pokončal 14 poslopij, namreč O hiš in 5 drugih poslopij. Ljudem nijso zgoreli samo poljski pridelki, temveč tudi obleka in hišno orodje. Škode je čez 15.000 gold. Zima je na pragu, ubogi pogorelci si ne vedo kako pomagati! Za to se obračam do vas ljubi bratje Slovenci v imenu vseh pogorelcev, da tem ubožcem z milodarno roko na pomoč pri tečete. Slavno uredništvo „Slov. Naroda" pa prosimo da bi milodare sprejemati in na dotično mesto poslati blagovolilo. (Kar se nam pošlje, radi na dotično mesto napotimo. Ur.) Delilce milodarov pa ob enem prosimo, naj se pravične poti drže. Ako so komu prijatelji in sorodniki bolj pri srci kot drugi, ta naj jim iz svoje lastne mošnje kaj privrže, ne pa iz tega, kar je vsem namenjeno. Večjim pogorelcem gre tudi večja miloščina po božji in človeški postavi. Tudi ne more vsega tega eden opravljati, temveč treba je več mož, ki imajo glavo in arce na pravem kraji. Dobrega sveta se nikdar braniti posebno pa v tacih prilikah ne. Nadejam se pa, da Vam prav svetujem. Iz %*s£'i*«»t»ft 8. sept. I Izv. dop.) V končno obrambo levičarske resolucije je dr. Makanec blizu takole govoril : „Grof Richard Scrmage sodi krivo, Če misli, da je to, kar sem v svojem prvem govoru o aristokraciji rekel, moja nepremišljena in netemeljita sumnja. Neke poedine osobe iz aristokracije res izvzimljem. Napomenil pa nijsem nikogar, ampak samo v obče karakteristiko naše aristokracije naČrtal. Grof Sermage, prevzevši obrambo aristokracije, ne spada tedaj med tiste, katere jaz izvzete menim. 86 svojo obrambo jo pokazal, da je pri nas tujec, da ne razume jezika naroda (govoril jo strašno slabo hrvatski), med katerim živi, in kateremu pomaga sedaj osodo krojiti. Nekdanja naša aristokracija je imela zasluge za naš narod, denašnja jih nema, kajti izneverila se je tradiciji svojih prednikov." — Predsednik obvstavi govornika, vprašaje ga: „kako pride ta njegova razprava o aristokraciji v generalno debato o zakonskem predlogu regn. deputacije?" Dr. Makanec odgovori na kratko, da zato, ker je aristokracija še zmirom sočinbenik javnega drž. življenja, in ker jo v zvezi z novo nagodbo, ter nadaljuje: „Lojalnost aristokracije nij uiti toliko vredna, da bi jo v misel vzel. Druga je lojalnost nasproti perzijskemu šahu, in spet druga na Angleškem. Pri nas je oni lojalen, kateri stoji na našem državnem pravu, ter se ne da vabiti enkrat po Lon-yayju, drugikrat po Aiidrassyju. Jaz cenim vrednost vsakega človeka po istoj meri: o našej aristokraciji pa ne vem , na katerem polji se je odlikovala, izven na Lonjskem-polji. — Nobeden nasprotnikov nij skušal zadržaj mojih trditev proti-dokazati. Vsi govori sestojali so iz več ali manj nakičenih fraz. V dokaz, da zakonska osnova o reviziji nagodbe zadovoljuje željam in potrebam narodovim, trebalo je dokazati, da vse ono, kar v prihodnje Ogerskej ostane, našemu narodu nij potrebno. To nij nobeden nasprot-niških govornikov dokazal. Ogerskej ostanejo železnice, reke, carinarina, trgovina, obrt, pomorske zadeve itd. Naša odvisnost v teh zadevah nas ubija. Kot tajnik kupčijske komore sem imel priložnosti dovolj se o tem osvedočiti. Na potrebe o teh stvareh ne dobivamo nikakšnih pripomoči. Vse naše prošnje za pripomoč odbijajo se. Govor zastopnika Vončine naredil je „oduren" vtis v mene. Ce bivši politični prijatelj bivšemu prijatelju rakovaško vstajo podtikuje, ne more vtis drugačen nego oduren biti. To odurno podtikanje je znamenje razvrat nosti časa, v katerem živimo. Čudim se, da me Vončina nij imenoval komunističnega petrolerja, ter predložil, da naj se progonim, ali obesim. Vončina se je teatralno obnašal na ljubljanskem sestanku, rokoval in slovenski perori-ral, pa o vsem tem v srci nij nič čutil. Meni ostane ljubljanski sestanek svet s i» o m i ii. (Vončina je v „Obzoru" objavil, da nij bil na ljubljanskem sestanku. To je res. Makanec se je bil v tem zmotil, da je mesto siškega sestanka napomenil ljubljan- nki sestanek. Vaš dopisnik je bil na zagrebškem kolodvoru, ko se je Vončina v društvu z dr. Razlagom, Trstenjakom in dr. Poklu-karjem na dogovarjanje v Sisek odpeljal. Podpisal je pa tudi Vončina ustanove ljubljanskega sestanka, zakaj se potem tako repenči ?) Zastopniku Sramu odgovarja Makanec, da je idealizem potreben. Kristjanstvo je z idealizmom ljubezni spojilo človeški rod. Ideali so voditelji narodov in činitelji velikih del. Materijalizem vse poruši. Jaz sem idealist. Moj ideal je svobodna in neodvisna domovina. Poleg tega imam tudi srce za srodne narode. Napačen je sklep, da zato nijsem politik, ker sem idealist. Mi (on in njegovih deset) delamo na oživotvorjenji tega našega ideala. Pravičnost zahtevati, to je političnejse delovanje, nego padati pred noge zmagovalcu. Lojalno je samo to, kar mi delamo. Lojalno je, če se vladarju resnica pove z možko in iskreno besedo. Nečastno je, iskati milosti v predsobah ogerskih državnikov. Lojalno je reči kroni: mi izpolnujemo svojo dolžnost, izpolni tudi ti svojo. Rajši bi poginil v revoluciji, nego da grem tje prosit, kamor prošnje ne spadajo. Mi efemernega tleskanja ne iščemo. Vaše postopanje pa svedoči, da lovite efemerni vspeh. (Konoc priti.) Domače stvari. — („Narodna tiskarna" in klerikalni krti.) Dr. Blei\veis in Costa in njiju klerikalna klika nemajo dovolj na tem , da so „slovensko Matico" že na smeti spravili; nijso zadovoljni, da so narodno večino v Ljubljani s slavnimi Costovimi „gnojnimi vilami" in breztaktnim obnašanjem nasproti neodločnemu delu ljubljanskega meščanstva izpodkopali; nemajo dovolj, da so ljubljansko čitalnico spravili na stanje, kjer ni živeti ni umreti ne more v nedelu; nemajo dovolj, da so zavarovalno banko „Slovenijo", izri-novši vse neklerikalne elemente iz nje, spravili blizu do roba propada: — oni zdaj vse kriplje napenjajo, da bi po krtovo izpodkopali in oškodovali tudi našo „narodno tiskarno", samo zato, ker v njej izhaja njim nevšečni „Slovenski Narod" in se tiska „Slovenski Tednik." Dali so namreč svoje perfidno poročilo o zadnjem občnem zboru delniškega društva „narodna tiskarna" iz „Novicu ponatisniti , pristavili ho še nekaj perndnosti in lažij, ter to brošuro pošiljajo po slovenskem svetu, zlasti nekaterim delničarjem. V tem tajnem pamfletu (katerega nam je več iztisov poslanega od delničarjev, ki so dobili in ki vsi izraz njej o svojo nevoljo nad grdim in perfidnim rovanjem Klunovcev) kluni se o „z apravlj i v o sti odbora", dalje se grdo laže, da bo „Narod" imel 5000 gold. deficita, in končno moleduje, naj se delnice „narodne tiskarne" in pooblastnice za občni zbor pošljejo mamelukoma Žagarju, dež. kontrolorju in P r. Ravnikarju deželnemu blagajniku. Ta dva človeka, katera kimata za prvaki po suhem in po blatu, dobro ve-doča, da sta drugje nemogoča, ker obadva nemata ni toliko duševne zmožnosti, da bi skupaj eno slovensko pismo brez gramati-kalnih napak spisati mogla, imata dovolj drzno čelo, da odboru, v katerem sedi 15 po vsej Sloveniji spoštovanih mož neoma-deževanega imena, zapravljivo t očitata! — Rujte, vi klerikalni krti, a vaše rovanje je vendar zastonj! Podpisan pod tem pamfletom nij nikdo, niti nij založnik imenovan, razvidno je samo, da je tiskan v Rlaznikovi tiskarni. Nam je neugodno, da moramo zdaj, pred volitvami, s tacimi protivniki boriti se, — a braniti se moramo. — (Pesmarica dr. Razlagova) bode v drugem natisu te dni v ..Narodni tiskarni" dogotovljena in kdor se oglasi , dobi jo za 60 soldov v bližnji čitalniei. Obsega 240 strani (prvi natis jih je samo 208 imel); vseh pesnij je .'JOO in sicer iz stare Pesmarice 180, druge so na novo dodane. Vcčjidel so slovenske in hrvatsko-srbske, nekaj pa je tudi bulgarskib, čeških, slovaških, ruskih in poljskih. Pesmarica se dobiva tudi pri vseh knji-gotržcih za isto ceno. — (Dr. Schafferja,) kateii od usla-vaške strani v Ljubljani kandidira, imajo vladni ljudje za tako imenitno osobo, da ga hočejo na dveh krajih kandidovati. Kakor se namreč nam iz sentviško-zatiškega okraja poroča, ponuja ga tam nekov župan Ilanf na Hudem pod Višnjo goro kmetom za kandidata. A v onem kraji so možje narodni in ustavaki ne bodo nič opravili. — (Jožef Rozina), pravni praktikant v Novem mestu, je dobil avskultantsko mesto. — (Iz Maribora) je profesor Voregger prestavljen na Dunaj. — (Dar.) Piše se nam iz Kranja: Za zadnji izlet ljubljanskih pevcev v Kranj je daroval g. G. Jenner 20 gld. in je plačal vstopnico k besedi s 5 goldinarji, kar je gotovo lepo in vsega posnemanja vredno ; g. Jenner jo rojen Tržačan, pa že biva skoro eno leto v Kranj i. — (Utopljenec.) Iz Kranja se nam piše: Denes 10. so izvlekli izpod Kranjskega mosta mrtvo truplo človeka, ki je imel roke križem sklencne. Spoznali so v njem vojaka na odpustu, katerega je tukajsna policija pred 14 dnevi v neki krčmi kot klateža, ki nij imel nobenega izpričevalnega lista, zasačila, mu roke križem zvezala in ga proti mestu v zapor gnala. Toda med potom ubeži jetnik svojim varuhom in mahne naravnost v Savo najbrž z namenom, da bi jo prebredel in tako sovražniku ušel; a voda je bila pregloboka in je reveža z zvezanimi rokami požrla. „Incidit in Se vilam, qui vult vitare Charvbdim." Policija je za njim pritekla, pa ko nij bilo duha ne sluha, se vrne domu z mirno vestjo, da je spet koga zastonj lovila. — Ljudje govore, da zdaj ne bode več toliko dežja, odkar so tega Človeka iz vode izvlekli. — (Popravek.) V zadnjem dopisu iz Kranja se je vrinola tiskarna pomota; spo minek bode 28. t. m. izgotovljen stal na našem pokopališči. Razne vesti. * (Spominek Janu Ž i ž k i) slavnemu češkemu junaku so postavili češki narodnjaki v Iloricih, ki je bil 7. t. m. odkrit z veliko slavnostjo. * (Rusko šolstvo.) Rusija izdaje na leto za šole 32 milijonov rubljev. V Rusiji je 8 univerzitet z 8000 študenti, 130 gimnazij in 20 progimnazij. Poleg tega še 57 gimnazij, in 121 progimnazij za ženske učenke, katerih je 17,000. Število šol se od leta do leta rapidno množi. Iz tacega naroda more preko 50 let kaj postati. * (Ljubeznjiv brat.) V Šajpsu jo imel nek kmet svojo sestro že štiri do pet let zaprto v nekej strašno majhni sobi , v kateri je bilo vse tema, le majhna linica se je odpirala, da se je zaprti dajala jed skozi njo. Za posteljo je imela kup slame , ki je bila pa že vsa gnila, ker se je malokrat cedilo. Ko je sodnija to zvedela, je sla ter oprostila ubogo jetnico, ki je bila pa že nora postala. Ko je prišla zopet na luč, si je oči tiščala, ker se ji je preveč bliščelo po tako dolgi temi. Pila in jela je strašno poželjivo. Kmet je zdaj pred sodbo. * (U t o pilo) so je pri IIalifa.\u 56 ladij. * (Velikansk požar) je bil v Havani v Ameriki. 20 ljudij je mrtvih, škode je pa 8 milijonov. I*OKl»tllO. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov. Revalesci&re du Barry Vsem trpečim po izvrstni Revalesciere du Barrv, katera brez porabe leka in brez stroškov sledeče bolezni odstrani: bolezni v želodci, v živcih, v prsili, na pljučah, jetrah, žlezah, nu stiznicr, v diišujaku, v mehurji in na ledvicah, tuherkole, sušico, naduho, kašelj, naprebavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, ti umen je v ušesih, niedlico in 1 lijevanje krvi tudi ol» času nosefiosti, scalno silo, ototnoot, su-lerde, revmatizem, prottn, bledico. - Izpisek iz 76.000 Spričeval O ozdravljenjih, ki ho vsem lekom kljubovala: Spričevalo It. 74.670. Na Dunaji 18. aprila 187.'!. Beden mesecev je sedaj, ko sem bil v uajo-bupnejšem položaji. Iiil sem holan na prsih in živcih, tako da sem od dneva do dnevu vidno ginčvul in vsled tega dalj časa nijsein mogel se učiti. Slitial sem 0 Vašej čudovitoj Revalesciere , raliil sem jo in Vas moteni zagotoviti, da se. čutim po enomesečnem vži-v.uiji Vale tečne in žlahtne Revalesciere popolnem zdravega In okrapčanega, tako da morem, ne da bi se tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim to razmetno Jako dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lek priporočati In ostalem Vati udanl Gabrtel T o s o h nor, slušatelj javnega višjega trgovinskega uči lisca. Spričevalo št. 78.608. Mitroviee, 80 aprila 187J. Hvala izvrstnej moki je moja sestra, ki je na nervoznem glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi fttntOV na potu k holjšanju. Ob enem ni dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Revalesciere navadne sorte, poleg razločnemu poduka SM rabo te moke pri otrocih 8 tednov starih pošljete. S spoštovanjem Nikolaj (J. Kostic. Spričevalo št. 7.J.704. 1'filep, pošta Holešan na Moravskom 7. maja 187.'k Ker mi je od Vas že davno prejeta Revale-■eiere du Barry pošla in je za nuno želodčno slabost in neprebavljivost dobro in splošno zdravilo, Vas prosim, da mi od pravo Revalesciere 9 funta na povzetje kakor hitro je mogoče pošljete. Spoštljivo udani .) o ž sf Bo h a o ž e k, gozdar. Tečnejši kot meso, prihrani Revalesciere pri odratičenili in pri otrocib 50krat svojo ceno za zdravila. V plehaatih pušicah po pol funta 1 gold, f>0 kr., 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Revalesciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. f>0 kr. in 4 gold. 50 kr. — Rcvalesciere-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 60 kr., 48 tas 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gold., za 288 tas 20 gold., — za 576 tas 36 gold. — Prodaje: Barry duBarrv & Comp. na Dunaji, WallflNcllgHNMC št. 8, v Ljubljani K d. Mahr, v «-iinIei bratje Obcranzmevr, v Ina« inu K n Diodi ti & Frank, v Celov«! P. Birn-baeher, V I al dri. do'g v arebru 72 „ 75 98 „ 75 Akcijo narodno banka . . 964 „ — , . U2 „ — . 8 „ 95'/, , . 106 „ 40 Tujci. 10. in 11. septembra. Evropa x Hutter iz Novcgaineata. — Czap la Iglave — Hoaič, Hi/.zo z vnukom iz Trata. — Vrli iz Tržiča. — Neuman iz Kuke. — Burica iz Kačjega. — Vrh iz (.'erkelj. Pri Klefanlm Kclbel iz Celovca. — Gornik iz Žitinaric«. — Zbašnik i/ Čateža. — Moli. Grobi iz Gradca. — OfenbeitJMr, lJlažck, Miiller z družino iz Trsta. Pavlic zvnuko iz Volikovca.— Poka, Vun-der iz Dunaja. Pri Malici i Perger, llerknor iz Dunaja. — Konov z gospo in vnuko, Mandel, Dragovina iz Trsta. — Boier, Steinor iz Gradca. — pl. Bolšving 0., pl. Bolsving II. iz Curlanda. — Boneelj iz Železnikov. — Pesič. major, s 3 sinovi iz Zadra. — Uinnar Katarina. Pri /.aiiiorvl: Merhar iz Metlike. — CiutiČ iz Benetk. — Počnik z gospo iz Gradca. — Niglavc iz Kadeč. — Horvat, Potočnik iz Gradca. — llof-bauer a hčerjo iz OgerBkega. — Zupančič pl. Ko-senhof, Reiz Poter in x\ndrej, Pamšic iz Gorico. — Peaterin z gospo iz Roke, — Zestič iz Zagreba. — Klemene iz Postojno. — l>r. I.erch iz Celja. Čitalnica v Kamniku, katera si je najela celo poslopje na velikem trgu, išče (243—1) Natančneji pogoji se izvedo pri odboru. I Martin Krušić o doktor vsega zdravoslovja, O naznanja p. n. občinstvu, da se je v o Olji. v i(<»M|KMlMlii ulici, v g. J J Jani če vi hiši, h. št. 124 vstanovil. J ,4,-1; ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ st. 801. Razpis uri t olj s k i It slu/clt. V sežanskem šolskem okraji se razpisujejo sledeče službe, za katere naj prosilci vložijo svoje prošnjo se vsemi dokazi učiteljske sposobnosti in dosedanjega službovanja najdalje do *■-.» 4. I. pri do- tičnih krajnih šolskih svetih: 1. Učiteljska služba v šolski občini 111. vrste, v Mtijjnltii; 2. Učiteljska služba v šolskih občinah IV. vrste, na Barki, v Gabrovici, v KuAljali in v Voj&elci: 3. Podučiteljska služba šolske ob Sine II. vrste, v Sežani. Dohodki teh slnžeb so razvidni iz deželne šolske postave od 10. marca 1870 §§. 22, 30, 33, 30 in 37 s pristavkom, da za podučiteljsko službo v »Sežani je izjemno letna plača od 400 gold. privoljena. C. k. okrajno šolsko svetovalstvo v Sežani 5. septembra 1873. (237—2) Veliko množino iz železa vlitih cevi j po t1/«'j 2", 213" in 4" premera, za vodo- ii plinovode, najboljši angleški izdelek, imamo v Trati v zalogi in jc prodajamo po nizkih cenah. Polaganje covij prcvzuiueino povsodi, kako uravnavo celih vodovodov na deželi. (236—3 Tovorniča za vodo- in plinovodne naprave Mattison & Brandt, v Gradci. Pred sleparstvom se svari! Meti mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinske prebivalce preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšno ure kupitii, za katero firma prodajalca ne da dovoljno garancije. Pri meni kupljeno uro se vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzeinejo, dokaz naJNtrogrJHe MolirinoMti ! Neverjetno, pa resnično! I lf\ ki" lil I »vicarska moderna porcelan-email-ura, z lepimi seljankami r n\ i K.I • III ■ ,u cvetlicami emailirana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vbogo in bogato, z enoletno garancijo. Z_ Q tšT% j j. II ,I prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s čisto talmi-vorižico, z In O medaljonom, etuijem, ključem in 51etnim garantilnim listom, in z reservnim urnim stoklotu vred. Taiste krono-časomerno ure, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. I •> !—j I e; volja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki a/C 111 l*J I • j0 najboljšo delo, kar so more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. so te uro no morejo dovolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti ne sme. y„ J C J.. |w 0.| se dobijo moderno vojaško uro, lehko, lično, poleg tega jako elegantno rii\ m*3 III lO a^l. |n okusne, in kar je glavna reč, zelo natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takej uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in 51etnim garantilnim listom. C....... JO jii I ijrl srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim kJUlIlU w& lil ■ • ™ ,—kristalnim steklom, z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in garantilnim listom vred. l ftk a k I «) I i 90 ifl prava angleška srebrna siderna ura, savoneto z dvojnim pokrovom, PdlllU m*J lili <^\J gl« najfinejšo gravirana, s pravo talmi-zlato verižico in garantilnim listom vred. ^Illin 1^1 l)1!lva angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometer-ura z verižico, ine- toctlllU *«> ^ I* daljanom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom. ^ilIHO I4r- gl« taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom. C,.|n(l |£» „|j JW tr\ prava angleška Princo of Wales-remontoarna ura, najmočnojšega ►~clllH) IV «111 11 obsega, b kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talini -/.lam te ure imajo celo pred druzimi to prednost, da so brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. W.m * j* |Q trl prava angleška ura iz Čistega talmi-zlata, cilindrasta, nove fazone, z dvojnim ► j«*mo kristalnim atoklom, in so tudi kolesje vidi, ko je zaprta, s talmi-zlato veri- žico, z medaljonom in garantilnim listom vred. W»inm 1 JI ca 11 IrV ir| celo majhna ura za gospe, iz pravoga srebra in prav pozlačena, s ►oclll IU I1* nil a. f j^l« pravo talmi-zlato verižico okolo vrata in garantilnim listom vred. W«»|||f| IM in 0(1 o*| prava angleška najfinejša v ognji pozlačena srobrna kronome-k3HlUU JO lil %V r> terna ura z dvojnim pokrovom, najfinejše emailirana, s fino . verižico iz pravega talmi-zlata, modaljonora in garantilnim listom vred. Anilin IM ««li i ll 9^ tr\ najfinejša prava angleška siderna ura, na 15 ru- KJnlllU 1C3 «111 111 |wtl •»»'• binov, z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medal- jonom, usnjatim etuijem in garantilnim listom vrod. W.i|nn in O^1 tf\ srobrna remontoama ura, se broz kljuca navija, s talmi-zlato ^ * 111 ™ 6 verižico in medaljonom vred. SaillO 23, 25 in 27 gl. Sm"^ gOSP° Z VeriŽiC°' m0da,jOn°m in garantilnim ^•IIHO ^i6* 111 \O o*l Prava »»gleska srebrna remontoama ura z dvojnim po- k^ctlllU *3*3 lil j^l» krovom, garantovana in patentovana. Samo 35, 45 in 50 gl. prava ^ zlata Biđerna ura kri8tal„im W.iiki/k T ^ I lili 4t-\ lni:l zlala remontoama ura a kristalnim steklom, 105 in l^aillO fMJ, 4 O III lUlf gl. U5 gl z tlvojnini ateklom. W.» itin Ol n k Qllf^l . >-1 pravi angleški kronomoter, z romontoarom, dvojnim pokrovom OaillO -€f|fU gl. fn kristalnim steklom. Uazon tega vso kje drugod ali ol* W1wmaiiun9 (176—9) Uhrenfabrikant, Rotnenthurmstr. 9, Wien. ItlNlOT nuj »e dobio ziiooiiiui. Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravuik za božjast t>i\ O. ]m.illi.<4C*li, Eerlin, LouisenstraHse 4f>. (255—UO^i Pričujoče ima črez tisoč biduikov v (»zdravljenji. Elizabeta Valič, penzijouirana babica civiluc bolniinioe, zdaj v l.juliSjaiii. v Spitalskih ulicah, hišna štev. 2G-S, v II. nadstropji, priporoča svojo dalnjo prakso p. u. gospem. (231—3) Izdajatelj" in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne".