160 številka. Trst, v petek, 10. junija 1904 Tečaj XXIX Izhaja, t mak dan "M ■di ob nedeljah in praznikih) ob 5 *uri, ob ponedeljkih ob 9. uri zjutraj. '•»»■erae ttevllke se prodajajo po 3 novfi. (6 stotink) t MOgih to baka rn ah ▼ Trstu m okolici, Ljubljani, Gorici, Oalji, Kranju, Mariboru, Celovcu, Idriji, St. Petru, Sežani, Nabrežini. Novemmestu itd. in n»*"OČbe sprejema uprava lista »Edinost", sllsa Malin piccolo štv. 7. — Uradne ure od 2 pop. do 8 zvečer. '..«»o oglasom 16 stotink na vrsto petit; poslanice, osmrtnice, javne zahvale in domaći oglasi po pogodbu ooooc TELEFON štv. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. F edinosti je moč I Naročnina znaia ea vae leto 24 kron, pol leta 12 bron, 3 mesece 6 kion, Na naročbe brez dopoalane naročnine se jprava ne ozira, Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefraokavail pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračaj«, Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo listal. UREDNIŠTVO: Ulica Torre bianca itv. 12. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTKFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcila lista „Edinost" v Trstu, ulica Torre bianca štv. 29 Poštno-hranilničn i račun št. 811.652. (Brzojavne vesti.) Japonci koncentrirajo svoje čete. BEROLIN 9. »Loka!-Anzeiger« je prejel z Petrograda poročdo: G!asom vesti iz Liaoianga 90 zapusiiii Japonci Vafankov dne 3. t. m. po trdem boju. Nikjer ni videti sovražnikovega konjenštva. Zdi se, da to • Japonci koncentrirali vse svoje čete pri Kinču, kjer utegre priti do hudega boja. Popravljena vest. PETROGRAD 9. »Ruska brzojavna agentura« poroča: Tukaj se dcmneva, da se nahaja v brzojavki iz Laojanga, priobčeni v minoli Loči, pogreška, in da se ima meato : »Tretja armada je uničena«, prav za prav glasiti : »Tretjina japonske armade je uničena«. Obstreljevanje obrežja med Siuneče-nom in Kaiču. PETROGRAD 9. Ruska brz. agentura je prejela včeraj brzojavko iz Mukdena : GU som d spelih vesii obitreljava japonska eakadra oastaječa iz 9 ladij od včeraj ob- j režje med Siunečecom in Kaiču. Funguzi v Mandžuriji BEROLIN 9. > Lokal-A nzeiger« ima iz Tokija poročilo : Roparske čete Tunguzov na konjih zelo vznemirjajo Ruse v Mandžuriji, j 2000 mož hoče napast železnico med Muk- j denom in L aojangom. S tem sa stavlja v zvezo odhod Kuropatkinov iz L:aojanga. Namestnik Alekeeiev je naročil ruskemu poslaniku v Pekingu, naj poro-r* vlado, da zatrć roparje. Vesti o Port Arturju. ČIFU 9. (Reuterjev biro.) Kitajski trgovci, ki eo upustili včeraj zjutraj z dovo-jenjem ruskih ob'astnij Port Artur ter so lospeli semkaj, poročajo različne vesti, ka-»re vae se pa v tem strinjajo, da «e vrsi že -tiri dni bitka 10 milj daleč od portartur-*kih utrdb. Samo tri velike in več drugih manjših ladij je usidranih v luki ; kaj se je zgodilo z drugimi velikimi ladijami, tega nieo Kitajci vedeli povedati. Nadalje so pripovedali, ia so vsled obitrejavanja vse utrdbe več ali manj trpele in mine, katere so bile pred nedavno položene ob vhodu v pristan: š5e, so jb nevihti eksplodirale. KOLONJA 9. »Koln. Zeitung« poroča iz Petrcgrada : Port Artur je preskrbljen z živdi in drugimi zalogami za najmanje leto dan. Moke je celo za poldrugo leto. Utrdbe z baterijami na kopni 6trani, nahajajoče ee na višinah, ki obdajajo trdnjavo, je skoraj nemogoče vzet; z navadnim naskokom. Vse čete poluotoka I/aotung so sedaj koncentri- rane v Port Arturju na številu vsaj 50.000 mož, ki imajo braniti površje od 19 kilometrov. Na kilometer pride torej [2600 vojakov, do5im ee jih navadno potrebuje na kilometer le 1500 mož. Boj pri Vafangkovu PETROGRAD 9. Znani-dopisnik lista »Ruskoje Slovo«, ki je podrobno opisal drugi boj pri Vafangkovu, meni, da so se Japonci umaknili v Kinču, da tam pr čakujejo Iluse. Istodobno je sporočil, da se je potopilo pri Kavči-ju več japonskih parnikov z živili in vojnim materijalom. Gradnja železnic v Koreji BEROLIN' 9. Pri gradnji železnice Seul-Fuzan je prišlo med Korejci do nemirov. J^p naki orožniki §0 streljali v množico in ubili tri osebe. Železnica Seul-Vidšu jeza poskušnjo izročena prometu v daljavi dveh milj. Povišanja v japonski armadi BEROLIN 9. Mikado je povišal več višjih častniaov. Med temi je podadmiral Togo povišan za admirala. Boj pred Port Arturjem. LONDON 9. Iz Cifu so brzojavili: Včeraj je došlo sem več kitajskih ladij, da nakupujejo živila za Japonce. Te so poročale, da se vrši že več dni streljanje med Daljnem in Port Arturjem. Gotovo je bilo na morju več spopadov. V nedeljo je baje dvanajst japonskih vojnih ladij napadlo Port Artur ter ta napad 12-krat ponovilo. V ponedeljek se je ol speljevanje zopet pričslo. svoja posvetovanja. Oba pododseka sta se popolnoma združila gledć vseh točk ter bo-deta predložila svoje delo regnikolarni deputaciji, ki se snide, ko se nadomestita dva ogrska člena. Ruski diplomatični agent. SOFIJA 9. Vest, ki so jo razširjali inozemski listi o odpozivu ruskega diploma-tičnega agenta Bahmetieva, je neosnovana. Bihmetiev ostane na svojem mestu. Eksplozija na kolodvoru. BRNO 9. Danes zjutraj je bila na tukajšnjem kolodvoru severne železnice, katero sedaj popravljajo, eksplozija plina, vsled česar je bilo ranjenih 7 delavcev. Francozka zbornica. PARIZ 9. Zbornica je sprejela v svoji jutranji Beji zakonski načrt, s katerem se raztegne zakon o delavskih nezgodah tudi na vsa trgovinska podjetja. Nadalje je bil sprejet predlog, s katerim 39 poživlja vlado, naj izdela zakonski načrt vsebine, da ee navedeni zakon raztagne tudi na kmečke delavce. PARIZ 9. V zbornici je zahteval posl. Briganceux pojasoila o najnovejih dogodkih v Armeniji. Govornik je grajal postopanje sultana ter izrazil nado, da velesile ne dopuste, da se zločini od leta 1894. ponovijo. Opomini ne izdajo pri Bultanu ničesar. Ker sa lahko računa na podporo Rusije in Anglije je treba uprizoriti demonstracijo bro-dovja, da sa tako prepreči uničenje armenskega naroda. (Pohvala na skrajni levici.) Minister za zunanje stvari je odvrnil, da se je Francozka vedno trudila, da se izvede be-' rolinaka pogodba glede Armenije, ter je usta- ■ konzulat v Sasunu. Skupnemu prizadevanju se je posrečilo ohraniti mir v Armeniji. Se- Brzojavne vesti. Nadvojvoda Friderik na Angležkeni LONDON 9. Kralj in kraljica, nad- j danji pcložaj v Armeniji ni enak onemu od PODLISTEK. 4 Azijske povesti. Iz zapiskov priobčuje Anatol. II. Od daleč sem zapazil velike bele prege ta jezeru — bil je led. Kmalu smo te mu približali. Svetlo po-;oludansko sclnce odbijalo je najrazličnejše barve od njega. Najvrhu je b la ledena plošča bela in neprotorna, potem pa je zadobivaia vetlomodro, zeleno in rumenkasto t arvo. Ko emo prišli bližje, čuli smo žuborenje vode, je tekla iz pleš'e. O vseh stani to curljali večji in manjši potočki v jezero ; ravno nam nasproti stvoril se je cel vodopad, nudeči krasen pogled, ker ee je skozi dim in prth epenjene vode videl temno zeleni polprozorni led. — ; Nakrat se je prikazal izza ovinka sem eni čoln, ki Bmo ga bili že zapaz li z vrha pegorja. Štirje možje v kožuhih eo veslali, teti je mirno sedel v Čolnu. »Tunguzi ribarijo, je dejal Peter in je, iitegnivši roko, pokazal na čoln. Mi smo plo- vojvoda Friderik, vojvoda Saškc-Koburžk1', princesinja Beatrika ter princ Ivan Gliicks-buržki so prieoatvovali sinoči operni predstavi. LONDON 9. Vsi listi eo prinesli na uvodnem mestu podrobna poročila o včerajšnjem vsprejemu nadvojvode Friderika. LONDON 9. Nadvojvoda Friderik ja izročil danes predpoludne v palači Bukin-gham kralju insignije maršala avstro ogrske armade. Izročitev se je izvršila brez vsakega ceremcnijela. Bolezen saškega kralja. DRAŽDANE 9. Stanje kraljevo se boljša, vendar se moči le počasi vračajo. Glede katarja v goltancu je pa etanje ne« spremenjeno. Ogrska In Hrvatska. BUDIMPEŠTA 9. Pododseka regniko-larne deputacije za rtšenje finanejelne nagodbe s Hrvatsko sta nadaljevala danes vili od zahoda proti vzhodu, Tungnzi pa od Bevera proti jugu in tako smo se približali Čolnu na kakih dvajset korakov. Dobr> smo razločili obraze in videli, kako divjim sovra-štvom so bile oči vseh obrnjene na nas. Kajti vedno in povsod vlada to sovraštvo med Tud-£azom in Rusom, med narodom, ki je nekdaj gospodoval, in med tem, ki vlada zdaj. Kakor Dsjbojevitejšfga in najhrabrejšega rodu S.birije balo ae jih je vse ; nakrat so pra prišli Rusi, premagali Tunguze, zrušili njihovo Btaro slavo in štrli njih moč. Od tod to smrtno Bovraštvo. Čoln ni bil več daleč od nas in mi smo gledali Tunguza. ki J*o pridno veslali, da čim prej pridejo zopet za led. Srednji Tunguz je imel puško v rokah in že to bi lahko obrnilo pozornost na sovražne Tunguze. Čoln je bil že blizu "roba ledene plošče, ko se je mahoma vzdipnil srednji Tundguz m vstrelil na nas: zdelo se mi je, da se je Ceter, ki je sedel blizu mene stresel. »Na, pes fdsačnij«, kričal je Tunguz, »spomni se na Kurzuk-Kejto Saratin je hitro vžel puško, pomeril in vstrelil ; a bilo je že prepozno. V nutku je čoln zavil za led in nespametno tem trebi leta 1894. Iz južne Afrike. LONDON 9. »Standardu« so sporočili iz Pretorije : Glasom semkaj dešle brzojavke so bili v okraju Zontiansberg nedvomno beli prebivalci ubiti cd črncev. Ker eo Buri pretili, da zapu3tč okraj, ako se jim ne da dovolj varstva, zato je baje odšel na mejo oddelek južno a friških policijskih čet. General Bsver je baje odpotoval z vednostjo vlade, da razdeli Burom na meji 500 pušk. "Narodni kolek4' na Goriškem. Pred dvema letoma ustanovilo se je na Goriškem akad. fer. društvo »Adrija«, ki si je nadelo (med drugim) tudi nalogo, da bo vzbujalo smisel za eocijalno-kulturna vprašanja, tikajoča se napredka Blovenskega naroda na Goriškem, in da ista, seveda kjer možno, bilo misliti na zasledovanje hitrega in okretnega čolna z neokretnim in pcčaBnim plavom. »Je li kdo ranjen ?< vprašal sem jaz. Nihče se ni oglasil, še-le čez par trenutkov dejal je Peter s trudnim, spremenjenim glasom: »Meril je samo name. »Ali sta se poznala?« »Dobro; dovolj za kri in amrt. Pczn^va se izza Duškačana in Kurzuk-Kejte.« »Irza Duškaeana *? Kako je bilo t?.«- Dobila sva se bila na trgu v Duškačanu Mislil je, da sem še vedno isti, kakor prej. Bil tem Ulus, jpredno sem postal kristijan. Prišel je k meni in mi povedal ves načrt. Hotel je po noči napgsti Duškaean, požgati in poklati vse — pekel ga je pravoverni Duškačan, psa pogana! Imel je pripravljenih kakih Bto Tunguzov, dvajset brodnikov*) in tri Poljake, ki so uskočili [iz neke jakutska vasi. Šel sem in povedal vse kozaškemu ata-manu v Daganih. Polovili so skoro vae in pobesili, oa pa.je odnesel življenje,« t Brodniki so^ ljudje, ki se klatijo okoli, brez potnega lista; navadno so to ubegli kaznjenci. Op. izd. (Pride še.) postavi na realna tla. Členi društva »Adrija« so prepričani, da imamo Slovenci na tem polju točke, v katere se ne smejo zaganjati razburkani valovi političnih strastij, in sicer to iz jednostavnega razloga, ker so te točke slovenske in nič drugega, nego slovenske. Med te točke spada brezdvomno in v prvi vrsti slovensko ljudsko šolstvo in to posebno v krajih, kjer so naši otroci v nevarnosti pred potujčevanjem. Taka točka je naš »Šolski dom«, ki je pa na Goriškem, kakor v deželi neverjetnosti, objekt zagriženega strankarskega boja. Da se ta postojanka izvleče iz mlake in da se jej odkaže mesto, ki edino pristoja tako eminentno narodnemu Bvetišču : to hoče akad. fer. društvo 5Adrija« 1 To svojo miBel hoče omenjeno društvo razširjati in slehernemu Slovencu vcepiti prepričanje, da moramo vedno naraščajočo slovenako mladino rešiti pred potujčenjem, — pa naj stane to kolikor hoče — in da njena ohranitev ne sme biti odvisna cd političnih pogreškov naših voditeljev ! En način, po katerem bi bilo možno koncentrirati slovenske duhove na tem polju in odstraniti boj od slovenskega šolstva, zdel se je členom društva »Adrija« primeren : potom uvedenja »Narodnega koleka«, ki naj bi omogočil tudi najrevnejšemu Slovencu do-prinašati bvoj* cbolus v narodne namene. V to svrho ustanovil so je v »Adriji« odsek, ki mu je bila dana naloga, da poskrbi vse potrebno v to, da ee narodni kolek čim preja realizira. Odsek je [šel takoj s potrebno resnostjo na delo, o čemer [priča dejstvo, da »Narodni kolek« na Goriškem dane? že imamo. Odseku je bilo na tem ležeče, da spravi svrho si je hotel zagotoviti podporo od vseh stranij. Obrnil se je radi tega potom delegata tudi do g. Andreja Gabrščka ter je vprašal [istega, ali bi privolil v to, da ee agitacijske notice za »Narodni kolek« objavljajo v »Soči«? Dotični odposlanec je izrecno dostavil, da bo narodni kolek v prid »Šolskemu domu«. G. Gabršček je privolil v to, stavil pa ni nikakili pogojev. Zanašaje se na to izjavo je pričel odsek svojo akcijo z nado v popolni uspeh; in to tem bolj, ker tudi na zadnjem občnem zboru »Adrije« ^o Veliki noči, na katerem je bil g. Gabršček navzoč, ni ta gospod napravil nikake opazke k to zadevnemu poročilu. Zdaj pa, ko je stvar v najlepšem tiru, napoveduje se nakrat potom »Soče« »Narodnemu koleku« boj v velikem štilu. Zamerja se posebno akademikom to, da so si v »Gorici« nadeli naslov »akade-miškega odbora« »Šolskega doma«. Stvar na sebi sicer ne bi bila lako strašna. Resaici na ljubo pa konštatujemo, da tak odbor sploh ne eksistira, ampak le odsek društva »Adrije«, čegnr členi so ob enem poverjeniki »Šolskega doma«, ker si morejo le na ta način pridobiti pravico, da prodajajo »Narodni kelek«. Povod temu boju pa sta dali pravzaprav veselici dveh naprednih društev, katerih odbora sta dovolila, da ee prilepijo narodni kolki na vstopnice. Da »mladi gospodje« akademiki ne bodo spali o razpečavanju »Narodnega koleka«, moral si je misliti tudi g. Gabršček. Ako smo tarej pograbili prvo priliko, ki se nam je nudila, da svojo misel praktično uveljavimo, je to le naravno. In ako bi se »Soča« držala svojega načela »pasivnosti«, bila bi lepo prepustila odboroma dotičnih dveh društev, da napravita po svoji vesti, kar se jima zdi. Kakor pa je »Soča« pisala dne 1. in 4. t. m. ne kaže več pasivnosti, ampak boj. Ali, v kolikor moremo soditi mi »mladi gospodje«, in v kolikor poznamo narod in razmere na Goriškem, si usojamo reči, da »Soča« ostane precej osamljena v ti-m boju. . V koliko pa smi s tem svojim nastopom vsprejeli načela rimskega klerikalizma in se postavili, v nevarnost, da kar 38 akademikov požre klerikalni zaoaj , o tem naj Bodi razumni čitatelj sam J Akademiki goriški so si postavili lepo.; nalogo, hoteli so dati na Goriškem ekBempelj in pokazati ostalim slo- venskim pokrajinam, tla ee na Slovenskem da z uspehom uvesti »Naredni kolek«, ki daje Čehom kaj lepe dohodke v obrambo njihove narodnosti ob mejsh. To nalogo hočemo tudi izvršiti, računajoči na zdravi egoizem slovenskega narode. Stusko-japonska vojna. Trst, 9. junija 1904. Danes imamo vrsto vesti o eenz£eijo-nenih dogodkih. Da začnemo tabo". Prva, ki smo jo čuli danes zjutraj, je bila, da je Pore Arlur padel v roke Japoncem. Mi smo se nasmehnili in pok ž li mirno list iz rok. Vest je bila gotovo senzacijo-nelna, ali imela je to ma!o hibo, da jej ni ve rje' noben pameten človek. Ad aeta ! Druga je bila — ki so jo tudi čitatelji cLb li na zaključku današn;ega izdanja—, da dali izjavo, »s katero bi bili manfestirali svojo odločno pozicijo proti vojaškim zahtevam *?« Kaj pravite — a?! O prorok Ben Akiba, ki si bil izrekel sentenco, da vs9 je že bilo na svetu, kako o ramo5en si danes ! Res je s eer, da so s g:iori povili svojo grajo v najrahlejo obliko »obž llovaoja« in da eo kamen, p red no po ga zalučali, f-krbno povili v pavolc. Prepričani smo tudi, da bodo glasila iste »Patr e« jutri že slavila iste delegate kakor uzor-politike in braaittlje ita lijanstva. Vzlie temu, ali prav za prav : ravno radi tega se nam omenjeno obžalovanje zdi simptomatičnega pomena, (r)spodje niso izrekli svojega obžalovanja zato, ker morda to odgovarja njihovim namenom in njihovemu razpoloženju in mi ne izključamo možnosti, da je vse skupaj komedija, dogovorjena med poslanci in rečenim društvom, in sicer v ti namen, da se morajo poslacci navzgoraj skli- so J nomv naskočili Poit Artur z morske cevati na silno razburjenje med Italijani, a in kopne strani, a da ho b li odbiti, o čemer društvo meče na vzdoli pesek v o5i, češ : tla je i) la uničena nj kova tretja armada, in vidite, kaki kaveljni smo ! — slednjič — da sta se združili vladivostoško To se jim vidi potrebno, ker si ee menda in port-artursko brodovje. začeli bati, da bi nevredna in nedostojan- Tu li te veati smo vsprejeli mi s skrajno stvena uloga, ki jo igrajo Italijani na Dunaju Kvirinakm. Po tem članku je stališče kardi- Pisec teh vrstic je bil minolo nedeljo v Ri-nala Rampolle popolnoma omajano. Papež Pij henberku. Ko smo ee tržaški gostje (bilo nas X. je odločil, da zavzame kar možno Italiji je deset) pred „governom" spravljali na voz, prijazno stališče. Italijanska vlada in kralj je neki bedasti dolgoveznik rikel : ..Eoco la Viktor Emanuel podpirata t3 namene pape- il podesta di Gorizia« ! K sreSi eem čul to ževp. V Parizu eo cztovoljeni o tej nenadni le jaz sam ; drugače bi bilo lahko priilo do spremembi, izlasti, ker je italijanska vlada iz- nesreče, orobito, ker je bilo tam v bližini javila, da se ne bo protivila naseljenju pre- mnogo domačinov. gnanih francozkih kongregacij na italijanskih Potem pa naj nam Zidje la/.ajo o po- tleh, ampak da jih vaprejme gostoljubno. V hlevno3ti svojih regnicolov ! Kdor mora po Vat ksnu so prepričani, da pride do rpzpora svetu s trebuhom za kruhom, je dolžan spo-z Francijo in da ta odpove konkordat. štovati kraje in ljudi, med kat9rimi išča za- —'^gj^ggg služka, Italijani pa delajo ravno na robe. Oni hočejo biti povsodi gospodarji. Povsodi izzivajo in napadajo in konec njihovemu postopanju je povsodi isti — da morajo bežati ! Mesto da Židje okolo „Picuola" sramote Rihenberžane, ki so bili po tolikih izzivanjih, še preveč potrpežljivi ; naj rajše pouče svoje ljubčeke iz Abrucov, kako se mora človek , . , j li j vesti v svetu, da si pridobiva naklonjenost nalnim učiteljem je kvmkvinalne doklade pro J J ... . domačinov I penzijo, imenovani so : ni Izlet trž. podružnice »Slov. plan. društva« v nedeljo je izpal najbolje v vsakem oziru. Dasiravno so bili tržaški Slovenci Dnevne novice. Iz mestne delearacije. C. k. namestnik je odobril nastopne sklepe mestne delegacije : Direkciji komunalnega gledališča se dovoljuje za prihodnjo zimsko operno sezono subvencija 10000 K ; del hiše št. 253 na Piazzetta Trauner, kat?ra se ima podreti iz varnostnih obzirov, se nakupi za ceno 9000 K, komu rezervo sosebno zato, ker nismo mogli umeti, in v Budimpešti, mogla kompromitirati vso katera »tretia« japonska armada je m šljena stranko pred italijanskim občinstvom samim ! tu. Na, ne odrekamo jim verojetnoeti. Razne Gospode je začelo ženirati. Na to stran je ve?- i, d š e danes, vzbujajo vero, da se par niihovo »obžalovanje« t resnici simptoma- dtii eem res vrši huda bitka pred Poit tično. Njihova pel:tika — kjer je nedosledna, ArUirjem. neiskrena, nedoBtojanatvena, torej komedijaška Verjetnost vegti o veliki bitki pred Port — hiti izlasti v noveji čas od nezgode do Artur em, ki se je zaključila s porazom Ja- nezgode, od blamaže do blamaže! Menili eo, poncev, nekako narašča po okolnosti, da ruska da so podali najsjaj^eji dokaz o diplomatski brzojavna agentura popravlja gornjo vest v bistrosti in dalekoglednosti, ko so ob vseuei- emislu. da ni bila uničena »tretja« japonska liškem vprašanju na nelojalen način odbili armada, ampak »trćtji del« japonske armade, ponujano jim roko Slovanov in so, pestavivši Da pa ni nikacih podrobnejih vesti o teh Be na tisto namišljeno sorodstvo nemške in krvavih dogodkik, to dobiva pojasnila v na- italijanske kulture obnovili svojo zvezo z daljnji za japonsko armado usodni vesti, ki Nemci. In dospeli so srečno do — izjave prihaja preko Londona, da so namreč pre- ceEarjeve delegatu Mauronerju ! trgane vse komunikacije to- Pomislimo le : Italijani kriče proti vladi liko med Japonsko in Korejo, in se ob enem vežejo z Nemci ! Is teh dveh kolikor med poslednjo injapon- dejstev uprav kriči vsa nezmiselnost politike e ki m i četami pred Port Ar - naših Italijanov. Vežejo se z Nemci in kriče turj e m ! proti vladi. Mtd tem pa ve sleherni politični Največa senzacija pa je vest, došla iz otročaj, da to, kar dela sedanja avstrijska Charbina, daje armada Kurokija obko- vlada, ni nič druzega, nego volja — Nemcev! Ijena. Kaj smo rekli mi pred 24 urami ? Cesar je rekel delegatu Mauronerju, da Ita- Kuropatkin prične svoje veliko delo, ko ge- lijani na noben način ne dobe vseučilišča v nerala Rennenkampf in Linevič završita svojo Trstu. To je fakt. Na tem pa ni dvoma, da nalogo za hrbtom objma ruskima armadama, izjava cesarjeva odgovarja Btališču vlade. A Senzacijonelna vest iz Harl> na, došla ofiei- to stališče je stališče — Nemcev ! Naši Ita- jelno državni banki v Petrjgradu, pa se glasi : lijani pa ee, kakor rečeno, vežejo z Nemci, »Pr: rediti si karte; Kuroki obkoljen.« da bi dobili vseučilišče! ! To je naravnost Če ee ta vet-t potrdi kakor resnična, potem brezglava politika. Gospoda v »Patrii« imajo si moramo to tolmačiti le tako, da sta gene- zares tisočkraten razlog, da »obžaljujejo« in ra.a L'nevič in Rennenkampf z a j e 1 a armado Be — sramujejo! Kurokijevo za hrbtorj. _ Velika tragedija se je torej začela ra- pi Jno razvijati in od hipa do hipa moremo ] Drobne politične Vesti, pričakovati novih senzacjonelnih vesti. — Iz Belega grada poročajo, da pri- Ne i imelo zmisla, ako bi hotel, pisati kaka redijo kraljica Natalija in sestri kraljice Drage ugibanja, ko so začela govoriti dejanja. C.ti- jutri 11. t. m. v cerkvi sv. Marka paraatos rata uračunati v penzijo, imenovani so : Emil Gentilli in Josip Graovaz višima blagajniškima uradnikoma; Dante Foresti, Friderik Pagutz in Oskar Suban blagajniškimi uradniki; Lionel Suligoj pisarniškim urad- na ta Pozvani na razne kraJe 1Q zabave> nikom ; Karol Pirini, Egidij Fabbro, Ernsi de Rosa in Marij Balestra azistenti. — Nadalje se za uravnavo prvega dela ulice della Istria sanira prekoračenje dovoljenega za K 9043.03 za p r e d 1 o ži t e v železniškega tira povodom uravnave ulice Navali se dovoljuje kredit — zbralo se je vendar nepričakovano število členov, med katermi so bile posebno častno zastopane našs vrle narodne dame. Vlak nas zneska Je ^o Drage. Tu so se pridružili ša ne • kateri prijatelji, a potem emo jo rezali veselih korakov po zelenih gozdičih in rožnatih livadah proti vrhu Velicega Gradiš«"-J. Da-si je tu in tam solnce precej grelo, ni Btrasilo kron 1500; izdelanje načrta za uravnavo . - - -i to nikogar in le zadovoljstvo in veselje čital mesta se noveria avtonziranemu civilnemu & J _ poverja inženerju Josipu Miillerju na Dunaju za ceno si na obrazu vseh. Po malem cerkvici sv. Tomaža zavili emo odmoru pri jo na vrh. Dospeli emo kmalu in marsikdo ee ni mogel načuditi, da se v taki bližini nahaja tolikanj lep razgled. Vrh Gradišča leži 729 m se ga doseza brez vsacega napora, ker so pota lepo izvedena. vrha telji naj le čitajo brzojavna poročila ! Oibanje ruskih in japonskih čet v Mandžuriji. V Berolin so sporočili iz Mukdena 4. t. m. Glavna japonska armada utrjuje se v okoiici Fengvangčenga. Sodi se, da bo bo potegnili Japonci od Kinčeva v neverni smeri. Na v=ak način nastopila je sprememba voj- za kralja Aleksandra in kraljico Drago. Predsednik Roosevelt vEv-r o p i. Neki londonski list je prinesel vest, da pride predsedoik ameriških Zveznih držav v Evropo, ter da najprej obišče Angležko, kjer se snide s kraljem Elvardoaa, potem bo potoval tudi po drugih evropskih državah. Pogajanja med Turčijo in Mg. položaja." Djzdeva" kakoTT« "bi »Bolgarijo. Iz Safija poročajo : Na te-b.1. pričela na ra.ličaih točkah vojoega po- melJu turifco-bolgar.ke pogodbe ee pogaja ee-soričča ponukati naprej rueka vojska, kateri daj Bolgarska a turško vlado glede sklepa položaj se dsn aa dnem boljša. Isgubs JaV8""1 in b"°jaVDe k°oveno.je. Bolgar,ja na- poncev v bitkah pri Kinčevu bo izvanredno visoke in znašajo 15.000 mož. Brzojav med Japonsko in Korejo pretrgan l Iz Londona poročijo, da je brzojavna zveza med Korejo in Japonsko pretrgana. Italijanski delesratje. In vendar se dogajajo še čudeži tudi v teh časih. Pomislite, ljudje božji : odbor društva »Patria«, ki je meso od mesa in kri od krvi gospodovalne italijanske stranke v našem Primorju, ta odbor je nastopil proti istim italijanskim poslancem oziroma delegatom, ki bo tudi meso od mesa in kri od krvi iste ravnokar omenjene stranke. V zadnji Bvoji seji je namreč odbor društva »Patria« storil sklep, ki je naperjen proti postopanju italijanskih členov avstrijske delegacije. Po tolikih in tolikih »considerato«, v katerih je našteta cela vrsta grehov viade na Škodo Italijanov izlasti pa odrekanje italijanskega vseučilišča v Trstu, obžaljuj* sklep odbora društva »Patria«, da niso italijanski delegatje v zadnjem zasedanja delegacij po- merava s to pogodbo dobiti direktno zvezo z Makedonijo za peštno in brzojavno službo, ki Be je vršila do Bedaj preko Soluna in Carigrada. Židje na Ogrskem. Te dni bo imeli ogrski Židje v Budimpešti zborovanje, na katerem so zahtevali židovsko avtonomijo ter pravo, da zamorejo v Ogrski priznane vere odpoBlati v magnatsko zbornico svojega zastopnika. Zborovalci so odposlali deputaciji k ministru Tiszi in naučnemu ministru, ki sta jima obljubila storiti, kar bo možno. Ni skoraj dvoma, da ne bo ustreženo židovskim željam. Saj so Židje faktični gospodarji v Budimpešti in na Ogrskem Bplch. Nove volitve za italijansko zbornico. Iz Rima javljajo, da se vršč obče volitve za italijansko zbornico v prvi polovici meseca novembra t. 1. Vse stranke ee pripravljajo na volilni boj, ki utegne biti zanimiv, če dovoli papež klerikalnim volilcem. da se udeležb volitev. K 20 za vsaki hektar. Pogreb Crnogorca. Iz Ditovelj nam , . , ... „ . , i . . .__t- načuditi, da se v taki blizini nahaja tolikanj poročajo, da so dne 6. t. m. tam pokopali > J , v--, ur u ur u -i i • lep raze e o. Vrh Crradisca lezi i'Jv m se ga 25 letnega Crnogorca Marka Mihajlovica, ki & c & je umrl v tamošnji delavski bolnišnici. Pogreb, katerega je vodil veleč. g. Leontije Kurtovic, paroli tržaške srbiko-pravoslavne 1 Ko smo se v zelenju razglednega cerkve, je bil veličasten. Vdeležilo Ee ga je' ohladili spustila se je vesela družba proti mnogo tam in v okolici Dutovelj delujočih prorezu kjer vedi pot v Lokvo. Cim emo se Črnogorcev in pa mnogo domačinov. približali vasici, zagromeii eo v pozdrav streli Okrajnemu glavarstvu, obftinskemu za- topičev a pri vhodu v vas pričakoval nas je stopatvu in velečastitemu d o m a č e m u, ob5iaski zastop s svojim županom jn gospodu župniku izreka naš poroče- mnogo ljudstva. Bdi smo prisrčno pozdrav- valo« prevn^von ^rnnZorP^ v svojem in vajeni. V im^nu podružnice zahvalil seje nje imenu vseh Ornogorcav najprisrčnejeo zahvalo načelnik dr. M. [Fretner, povdarjaje, da je ker so vse te oblasti blagohotno dovolile, da tolikanj bratski vsprejem presenetil vse. počiva pravoslavni Mihajlovič na mirodvoru Toda ne čudi se, saj oni vedo da prihaja tu med brati Slovenci rimo-katoliki. I brat k bratu, Slovenec k Slovencu. Završil Vječnaja pamjat! J*e krepki »Živio« in odšli smo na jako lepi Židovske lumparije. Prejeli smo : Gla- 1 vrt Muhe, kjer je bilo pripravljeno skupno i----ttej pr!liki moramo izraz ti g. amo iz- ... , . /.v "L borno postreženi v vsakem oziru. Med obe- nov v neki slovenski vasi« (!), neznansko r . , , „. , . , „ . . w i dom razvila sa je živahna zabava, ki s:» jo dolg članek, v katerem mece ogenj in žveplo ; ;' . 1 , V1 . . . povečavah členi, dosli iz Sežane a pozneje na vso nhenbersko občino, oziroma na njene r . še celo večja diuzba L ubljanskih go3tov. prebivalce. ' silo tukajšnjih obrezancev, famozni »PjccoIo« ....... , . „ . . t, Muhi naj8rčnejo zahvalo, Kajti bili prinaša, pod naslovom »Proganjanje Italija-' } J . J . 1 1 l-k.-iiTij-k nnotrAToni \j vaaL'cm nn ril A (0, Ćitajoči Židovo umazano klobaearijo, bi človek, ki ne pozna resničnih razmer, mislil, Prvo napitnico je govoril načelnik podružnice, zahvaljujoč se navzočim občinskim da so Rihenberžani vsaj tak> divji, kakor so zastopnikom za bratci vsprejem, kakor tudi vsem izletnikom, a posebno še našim sežanskim členom za častno udeležbo. Izrekel je divji kaki — Kalabreži ! Dotični članek se nanaši na odhod ka- ..... , . , ■ .. i , j .i»L i -L ii* pozdrav tudi našim vrlim narodnim damam, kih 300 delavcev doslih iz laškega kralje-^. . , , .. • ^ , . . • i ki so s tolikani lepo udeležbo okitile mlado stva, ki bo delali na novi zelezniski progi in; i .. • i v- j • • i u j L- - i i- podružnico, ljubljanskim gostom, a posebno ki so misleči, da imajo posla z bedaki, zalili ^ , 7) , Ivi I A in *>n mfmnn n Uno iY (\ Y> I . ' -i 1*1 Vatikan in Kvirinal. Dunajska »AUgemeine Zeitung« je priobčila članek o zbližanju med Vatikanom in domače prebivalstvo toliko časa, da so jim zavedni domačini Rihenberžani dali primeren odgovor. Dne 2. t. m. je navstal med domačini in Lahi tepež. Žid pravi, da je bilo 30 oboroženih Slovencev proti — trem popolnoma neoborožtn m Lahom ! Konstatujemo pa. V tem t^pežu je bil z nožem zaboden eden domačinov, ki je vsled dobljene rane umrl na licu mesta ! ! Iz med Lahov ni bil (vsaj iz „Piccola" je soditi tako) nevarno ranjen nijeden Lah ! Eden treh (?) Lahov je res umrl, a „Picco-lov" poročevalec sam priznava, da se je to zgodilo le vsled žalosti in straha ! Da je po takem brigantskem nastopa* nju laških delavcev postalo nadaljnje prebivanje istih v Rihenberku nemožno, je stvar povsem naravna. Lahi naj bodo hvaležni pametnim in mirnim Rihenberžanom, da se jim (Lahom) ni dogodilo, kakor se jim dogaja povsodi, koder hodijo in — žalijo in napadajo domačine. Kako mirni da so laški delavci, katere tukajšnji Židovič proslavlja kakor aogelje miru, je razvidno is brezštevilnih bojev, povsodi, koder so ša delali. Iz Francoske so jih izgnali, potem, ko je tam „med brati" na vstala cela revolucija. V Švici so jih izgnali, a tepeni so bili povsod, kjer jih je bilo kako veče število ! prisrčna bila je napitnica člena g. dr. Rvbdra, ki je oznaČ&l pomen »Slovenskega planin-Btvac v obrambo naše lepe domovine ter napil odboru še mlade, a že sedaj čvrste tržaške podružnice. Zazvonele so čaše in zadonela je »Lepa naša domovinac. Dr. Gregorič iz Sežane je nazdravil tolikanj dični družbi, ki se je danes tukaj zbrala in je izrazil željo, da bi pohitela večkrat na kršai Kras. Saj tudi on kr'je prirodne divote: krasne podzemeljske jame. Pri tem pa naj se ne pozablja nikdar na narod, ki biva tu. V prvi vrati ntš slovenski ratar, ki bo vsikdar odprtim srcem vsprejemal rodne brate. Nastopil je tudi vrli mešan pevski zbor iz Lokve pod vodstvom gospode nadučitelja Starca ter nas razveseljeval s krasnim petjem. Kako veselo bo doneli nežni glasovi v pesmici »Žitno polje« in kako milo se je razlegala pesem-miljenka »Oj planine«. Sledile bo še razne pesmi a posebno je ugajala ljubka pesmica ženskega čveterospeva ki se je morala na občo zahtevo ponavljati. Vsa čast vrlemu pevovodji. Le prehitro minil je čas, že je bilo misliti na odhod. Poslovili smo se od doslih gostov, domačinov itd. ter odkorakali nekateri na Divačo, nekateri v Sežano, a večja družba peš čez Bazovica in »Razklani hribe v Trst. V srcu vseh badil ee je pa spomin na preprijetni izlet in poslovivši se sklenili smo da se sni- da skupni odhod bode ob uri 12.30 popo- Iet€ga dne je obhajal s svojo materjo njen rojstn ludae. Kdor zamudi ta vlak, [pride lahko z dan. Oslanja t:> svojo trditev na pričanje zabavnim vlakom ob 2.45 uri. Vsak član svojega tedanjega kolega Ivana Carlovitz, s naj si preskrbi društveno znamenje pri gosp. katerim je istega dne govoril v uradu, blagajniku. ' Zaslišani so bili kakor priče: Fran Akad. tehn. društvo »Triglav« priredi Sehiessl, kateri je trdil, da je Cszodsz ravno dne 11. junija 1904. Bvoje IV. redno [občno isti, ki je izvršil tatvino na dirkališču; Ivan zborovanje v prostorih restavracije »Zum Carlovitz, kateri se mogel prav spominjati in vilnen Mann«. Spored : 1.) Čitanje zapisnika je dejal, da ni videl Cszoosza dne 24. maja zadnjega zborovanja. 2.) OJborovo poročilo m. 1. dočim je dejal pred preiskovalnem o,) Poročilo pripravljalnega odseka. 4.) pro- Bodnikom, da ga je videl, in toženčeva mati račun. G.) Slučajnosti. Berta Cszoosz, katera je zatrdila, da je bil Odbor. ' sia dne 24. maja m. 1. ž njo v Bu- Videm ob Savi. Naša š->lska efdktua dimpešti. loterija napreduje prav dobro. Srečke se Se Porotniki ao odgovorili na edino stav- dobivajo po kroni. V kratkem začne lota- ljeno jim vprašanje s 7 glasovi >da« in 5 gla- rijeki odbor sestavlati listo dobitkov. Tiste sovi »ne«. Na podlagi tega pravoreka je so- trgovce tovarnarje, obrtnike in po3estnike, ki dišče Cszoosza oprostilo obtožbe, hočejo konkurirati s svojim blagom, opozar- dem > zopet v kratkem v veseli družbi na Artvižah. Protesten shod socijalno demokratične stranke. V nedeljo se je vršil v gostilni »Al Leon d' oro« protesten shod jugoslovanske socijalno demokratične stranke proti novim velikim vojaškim zahtevam. Udeležba je bila piČia. Oblast je zastopal viši redarstveni komisar Pertot. G. Vinko Kermoi je otvoril shod, ter je pozval prieotnej naj si izvolijo predsednika. Jednostavno je bil izbran predsednikom Vinko Kermol, ki je dal besedo poroSevalcu gosp. Kopaču. G. KopaS je obžaloval, da je na to važno zborovanje došlo tako malj sodrugov. Naše besede — je menil — ne izdajo mnogo, toda protestirati moramo preti 400 milijonom, ki se izlajo za vojaške namene. Da bodo ^ _ naše besele brezvspešue, zato je že skrbela jamo, naj blagovolijo nemudoma vpoBlati ce Rci^ntfa vlada. Shod radi preskrbe delavstva v slu- n;ke loterijskemu odseku na Vidmu. j IO VtSoLi« čaju obnemoglosti, kater i viada že toliko časa Prizivna komisija za osebno doho- Grozna nevihta v Madridu. V ponede- proučava, je tud; ostal brezvspešen. darino. Dne 7. t, m. je bilo zaključeno šesto ljek zvečer je bila v Madridu grozna nevihta Toliko vladar kolikor Gjluhcwaki sta glavno zaaedaije prizivne komisije za osebno 9 to5o, ki je provzročila na milijone škode, nam zatrjala, da ne dojde do vojne. (Vskliki: dohodarino za Trst in okolico, potem, ko se V Vaem Madridu ni ostala niti ena š pa cela. zakaj pa toliko mdijonov ?) je izvrš;ia ceia vr8ta sej. Vse drevje je od toče sesekano in stoji po- Naši italijanski delegati so jo pa pobrisali Spremenjena pravila. C. k. namestni- pdnoma golo. Na cestah so ležali več metrov še pred volitvijo delegacij. Take poslance se gtvQ je z Okretom ol dne 12. maja št. 1632/Pr. visoki kuPf to5e- ^nogo je bilo ranje- nrora javno označiti, ter jim pljuniti v obraz, odobrilo predloženo spremembo društva pod aih> nekega moža je usmrtila odtrgana ž ca ker eo oni krivi, da je vlada vdobila 400 mi- protektoratom> nadvojvode Frana Ferdinanda mestnega tramvaja. lijonov kron. Vojni minister je res rekel, da d, skienjeno na občnem zboru dne 17. ,z razstave V St. Louisu. — Iz St. 25 let ne bo zahteval za vojno niti vinarja. aprjja t j Louisa v severni Ameriki javljajo, da se je Jasno pa je, da ne more garantirati tega, ker Automate s C.ril Metodovimi žigicami tam utrgal oblak, vsled česar je bil poplav- pridejo v tem česu lahko nove preuredbe in namerava postaviti ljubljanska tvrdka Perdan ]jea veči del prostora, na katerem se nahaja se iznajdejo nova morilna sredstva. po vgeh V€gib kolodvorih po slovenski ustava. Škoda je precejšnja. G. Kopač je rekel, da ima Avstrija do zem\yK ~~^^^^^^^^^^^^^^^ Tržaška afera. Včeraj smo omenili, da je bil aretovan tudi urednik bivšega lista ' »Figaro«, Adolf Bianchi. Iz »Triester Tag- poročila dne 9. junija, blatta« pa posnemljemo, da ta aretacija ni v volj analfabetov. Vlada naj raje usta novija -k>le in izobraževališča. Uradniki in minieter-ski predsedniki so v naši državi gospodarji in ne mi davkoplačevalci. Govornik je menil, da ima naš ministerski preds. okrvavljeno obleko od naše krvi, ker je naše delavstvo v baron5ee Rsin^\t.\ večih mestih ncošilo tlak a krvjo pod istimi Napoleoni K 19.04 19.06, angležke lire K —.— zvezi z afero poskušanega izsiljevanja na škodo do —.—, LondDn kratek termin K 239.40 239.85 Trgovina. Tržaška borza. Francija K 95.05—95.25, Italija K 95 05 — 95.25 "„ ■ _ italijanski bankovci K —.— —.—. Nemčija K --------------- ' » ( rešnje na trgu. Zidnih osem d u vozi H7.25—117.45, nemški bankovci K —.— —.— puškami, ki smo jih mi kupili. Ako vlada k d poBeben tovorni vlak same črešnje avstrijska ednotna renta K 99.20 — 99.50, ogrska ... „ . . -i; _ kronska renta lv 97.10 9<.30, italijanska renta K nima zunan;:h sovraza.kov, se bo 4<>U mili- ]z Gnrjce BJi Dunaj. Vlak ima približno 1< 101.25 101.75 kreditne akcije K 638.-- 640.- jonov potroš io le za morilna sredstva, ki bodo naperjena proti nam. Jako lepo sta govor.li vojni minister in do 30 vos i. vozi 8 hitrostjo poStnega vlaka. d^p^^ezu^K 684.635-, Lo^di K Na vsakem vlaku je 170 do 300 tonelat Srečke: Tisa K 322.---326.—, Kredit K 465.— —V— -.r*;--------7 rf----t - Viik ob,t,* med vožnjo v Lj«-«*™^ BggMtM KJf-^-^Bo- mornaričai poveljnik, da ne bodeta z.Lt- ^^ Zagorju, CMju, Mariboru, Gradcu, do 130.— Srbske —.— do —.—. vala 25 let več za izredne potrebščine, toda r - j , , Jfmlwm Mestu. ' ----------------- " ----' " Dunajska oorza ob 2. url popol.: ••o je le pesek v o5i. Resolucija, ki je bi a jednog.a=no sprejeta, se glasi tako le : Zahteva 400 milijonov kron kakor novi izredni izdatek v svrho popolnitve armade in vojnega brodovja, je nesasl šano v;a>ka obre-memba ljudsvva. Ta popolnoma neopravičena ;n lalikomiaeijna nova obrememba, ki otežuje že danes itak težka biexena za militar zem, povzročuje neztosno stanje avstrijskega ljudstva. V delegacijah pa ni ljudstvo, ampak gospodska zbornica in velepoaestvo zastopano in le ma hen del členov delegacije je vzet iz meščanskih strank, kateri pa so iigubili po-g m in vest odgovornosti. Vlada pa, ki pozna to razmerje, se upa deltgacije s tako pred- Državni dolg v papirju „v srebru Gad vpičil je te dni v Oseku na Vipavskem nekega osemletnega dečka. To se je zgodilo v trenutku, ko je deček splezal s Avstrijska renta čresnje in stopil na tla. Dečka so prepeljali avst investicijska renta 3»/,*/. v Gcrico k zdravniku, a ko je ta videl, da Ogrska renta v zlatu 4«/„ ..... n „ v kronan 4% ie ves (tef?eo, eo ga oddali v bolnišnico. ^ renta 3'/, Z louato 1»0 slavi. V sredo popoludne Akcije nacijonalne banke r , . , tt • Kreditne akcije sta se sprla na zgradbi hotela »Unoi« v Lonn, 10 Lstr. Izubijani neki delav« c In neki prlsiljenec. lOO^hržavnih mark Prepirala sta se tjliko čaBa, da je delavec 20 frankov zgrab i lopato in z njo v daril prisiljenca po cekini g avi ter ga znatno poškcdoval. Delavca so rapili. včeraj danes 99.80 99.80 99 80 99.80 118 35 118.35 99.HO 99.30 90.75 90.75 117.80 117 80 97.20 97.20 88.75 8H.75 1619 — 1620,— 639. - 639.50 5239 40 239.37 V, 117.30 117.35 23.47 23.40 19.05 i 9.05 95.10 95.10 11.32 11.32 Porotno sodišče. Parižka In londonska borza. Pariz. (Sklep.) — francozka renta 97.93. 5°/c italijanska renta 103.75, španski ezterieur tio.6! akcije otomanske banke 534.—. Pariz. (Sklep.) Avstrijske državne železni^ Včera se je vršila kazenska razprava!—.— Lombardi — -— unificirana turška renta 8485 ! napasti in to la zato, da S3 ohrani . j t •• o ;» ' menjice na London 252.—, avstrijska zlata reni« 1 , ■ , u- • . Protl 26 letnemu Junju Cszooez, doma iz J 4„ zlata renta 101.20, Linderbank sr.a - veles a. Delavstvo p,, ki je tam, ^ ^ ^ Q ^ rddi zloeina tatvine. ! _ turške srečke 122 25. parižka bank* 1135, er prihajajo najvažnejši življenska vpraša- - vitex Ulbancich, votanta sti italijanske moridijonalne akcije--, akcije R.o nja v poštev od vsakega upliva „Uja8.no, ^ sodDa Codrig Qbtožbo protestira naiodltčnejts proti takemu atentatu , , , . . , J „ J . . ie vzdrževal eain državti pr^v inik dr. Oher- na ljudske žepe. Protestira proti temu, da se J aa 1 U IsKe žepe. 1 roiesura l>h»li tcuiu, ua pc . . , -1 1 r ... j Bich, a bran 1 je toženca odvetnik dr. Gasser. iobč stoteri miliioni za militarirem, medtem ' , . . , j , Tcženec prestaja sedaj v jeci kazen, na co za najpotrebne.še kulturne ral.teve - za ka e ba obg )jen radi tločina utvine. starostno preskrbo invalidov niti vinarja do- ^ bJl ^^ ^^ ukr&1 y 0pat... biti ni ; protestira, da se namerava delav- ^ nadvojyode Ljudevita galvatorja nemu ljudstvu iztsniti miljone, ter mu že ^ d nih rfmetov. Dje 7. oklol)ra ak mizerno življenje o^t ; protestira prot, } ^ ^ ^ ^ ^ bU ljudstvu sovražni ustavi te države, katera s ^^ ^ ^ ^^ QOVembra je bU politično brezpravnostjo š rših mas omogoenje ^ porotnim S3diščem v Trstu, »lelegacijam, da sklepajo zakone prot, ljud- Qjtožnica ga dolži, da ie dte 24. maja ervu, ne da bi b^lo istemu mogoče se br-j^^ Qa dirkaliMll Freuiensu bli.u n " ^ ... , Dunaia. na škodo grofiee Helene Deifours- Shod pribija ž* danes one p-slance, ki " . , . . , • - Ui X 'o in »Sirahratvu« ! Walderode neko mošnjo, v kateri je bila *■> iz prirojenega klečep.aitva in >s!rabrstv s < , ' , L vojno predlogo, kakor ird.j.1«| "t. ura, vredna 1200 ^n, kak,h 300 ! :ske koristi ter izraža trd.o prapriiaoja, | krc, denarja, srabroa pozlaSeoa tobaJna do,,, 1 • u „rvPM za^e- vredna i2 kron, in razni drugi predmeti, Inteic3sante Blatt-u«. — Kmalu za tem je prišel javit dunajski poli-c ji uslužbencc dirkališča v Freudenau, Fran Schiessl, da po^na Csrosza in da je ta izvršil gori omenjeno tatvino. Na včerajšnji razpravi — kakor tudi prej vedno — je toženec tajil. Dne 24. maja je bil on v Budimpešti, kjer je bil on v •osti goriškega .Sokola« ; cmen ti nam je še, službi pri državni železnici, kakor diurniet. Tinto 12.87. Slabotna London. (Sklen) Konsolidiran dolg 908 Lombardi 31/« srebro 259/ls, Španska renta 855/. italijanska renta 103, tržni diskont 2 — menjice na Dunaju 24.20 dohodki banke —.— izplačila banke —.—. Mirna. Tržna poročila 9. junija. BudimpeSta. Plenica za oktober 9.15 do 9.16. Rž za oktober *i8/ do 6 88. Oves za oktober k 5.92 do 5.93. Koruzi, za julij 5.29 do 5.30, za avgust 5.39 do 5.4i. Pšenica, : ponudbe srednje; povpraševanje omejeno, mrtvo. — Prodaja 22.000 meterskik stot, deloma za 5 do 7l/5 stot. znižanja. — Druga žita 5 stot. znižanja. Vreme: oblačno. H a v r e. (Sklep.) Kava Santos good ave rage za tek. mesec po 50 kg 40 23 frk, za sept. 41.—. Hamburg. (Sklep pop.) Iva"* Santos goo-i average za junij 32s/4, za september 331/*, za dec. 34—, za marec 343/4, vzdržano. Kava Rio navadna loeo 32—36, navadna reelna 37—39, navadna dobra 40—42. Hamburg. (Sklep) Sladkor za junij 18.10, za julij 18.35, za sept. 18.60. za oktober 18.70, za dec. 18.60, za marec. 19.—. Mirno. Vreme: lepo. .London, rtladkor iz repe surov 9 3/ia Sh Java 10.6— Sh. Mirno. Sladkor tuzemaki. Centrifugalpile, promptno K 66.50 do 68.00, za september K —.— do —.— marec-avg. 66.50 do 68.—. Concasaš in Aleliapilć promptno K 68.30 do 69.30, za sept. K —.— dr —.—, marec-avg. 68-30 do 69-30. New-York. (Otvorjenje,) Kava Rio ea txH« če dobave, vzdržano, 10 stotink zviSanja nespremenjeno. Pariz. Rž za tekoči mesec 14 50, rz z* julij 14.25, za julij-avguat 14.^5, za september-december 14 25 'mirno). — PSenica za tekoči mesec 20.25, za julij 20.45, za julij-avgust 20.40, za september-december 20-45 (trdno;. — Moka za teko« mesec 27.60 za julij 27 95, za julij-avg. 27.90 za september-december 27.65 (trdno). Repično olje za tekoči mesec 47.—, za julij 47-—» M julij-avg 47 25, a* sept--december 48.25 (mlačno.) "Špirit za tekoči mesec 41 —, za julij 40.50, za julij-avg. 40.25, za sept--december 35.50 (stalno). Sladkor surov 88° uao nov 241/,—ifrl1/. (mirno), bel za tekoči mesec 27'/„ *a julij 27za ju'ij-avgust 2T7. za okt.-jan. 287/,- (mirno), rafiniran 60l/f~-61 Vreme: dež. Poslano. Homatije t občini dekanski. — Resnici na Jjubo. (Dalje.) (Opozorjenje od strani uredništva. Prvi odstavek v vSerajšjera nadaljevanju, ki govori o postopanju okrsjnega glavarstva z utokom 32 davkoplačevalcev, je prišel po pomoti v tiskarni na prvo meato in bi moral Btati na koncu, to je, za odstavkom, ki prepoveduje, da ae je uložil utok). Podpisanemu in tovarišem ni preostejalo, seveda, druzega, nego da so se odzvali povabilu. Dokazati smo hoteli, da županstvo nima pravice postopati proti dotičnim oBe-bam radi obrekovanja ,oa škodo Andrijašiča. Toliko imenovanega dne 3/4 so črni kal-ski volilci izrekli Andrijašiču nezaupnico kakor občinskemu odborniku in kakor vaškemu predstojniku in so pozneje večkrat ustmeno in pismeno prosili županstvo, naj imenuje svoj pomožni organ mesto gosp. Andrijašiča. Ali vzlic vsem izjavam davkoplačevalcev Andrijašič noče in neče odstopiti. Zupan pa je Btavil potrjenje izvolitve An-drijašičeve na dnevni red ^občinske seje dne 27. aprila. Ker smo podpisani in tovariši večkrat prosili župana, naj pride v Crni kal prepričat se o nepristojnostih, zakrivljenih po Andrijašiču, izlasti pri občinski kapelici, in o tem, da si je rečeni brez dovoljenja obč. zastopa izpcsodil K 172 od milodarov za eno kapelice, in ker župan ni hotel ustreči naši prešnji, smo se podpisani in tovariši udeležili poprej navedene občinske seje. Proteato-vati smo hoteli proti vsemu postopanju Andrijašiča in proti njega imenovanju pomožnim organom župana za davčno občino Crnikal. j Ali čim Eem se podpisani prikazal, me je občinski tajnik zapodil. Ta, Andrijašič in še neki drugi cdi;ornik so zahtevali, naj me l redarji odstranijo. Jasno je, da bo se tako J dogovorili Ž9 pred sejo. In re3 je župan naložil svojim uniformiranim in oboroženim redarjem, naj podpisanega odstranijo z gale-• rije. Pripominjam, ca je te redarje svojevoljno organiziral župan sam, brez dovolje« na olčinekcga zas'.opa, deželnega cdbora vlade in brez nikakih statutov. (Pride še.) poslano. Javna zahvala. Podpisan si štejem v dolžnost, da 89 tem potom zahvalim na mnogoš evilnih pismenih in ustnih Eoialjkah, ki so mi bile izražene povodom »čudue hripavo*ti<, »ričeta«, »čvekanja«, in »požiranja zlegov« v veseloigri »V Ljubljano jo dijmo !«, uprizorjeni m;nolo nedeljo v dvorani »Narodnega doma« pri sv. Ivanu. Ob enem mi je v nujno dolžnost, da izrečem tudi jaz svoje iskrtn > sožalje gospodu kritiku, katerega je na rečeoi predstavi obhajala tista grda »kurja po'.t<. V Trstu, 8. junija 1901. Jaka Ntoka, bivši igralec in režiser »Dramatičnega društva« v Tr^tu. Loterijske številke izžrebane dne 8. it. m. : Brno 26 25 33 87 90 Inomoat 34 13 20 77 30 TOVARNA POHIŠTVA Rafael Italia Velikansko skladišče in razstava pohištva in tapetarij -—- TRST =- ulica Malcanton štv. i. po zelo nizkih cenah. Tovarna pohištva Aleksander Levi Minzi " ulica Tesa št. 52. A. (v lastni hi3i.) ZALOGA: Piazza Rosario (šolsko poslopje). Cene, dm se ni bati nikmke konkurence. Sprejemajo se vsakovrstna dela tudi po posebnih načrtih. Ua«trovan oanlk bresplaAao trn (raako. Javno priznanje zavarovalni zadrugi >Croa1ia* v Zagrebu, ki ie požarno škodo moje vile v Zelengaju vestno precenila in mi znesek kron 4286 24 kulantno izplačala. ZAGREB. 16. maja 1904. Za Marijo Bučar: Dr. Fran Bučar, L r. V oblastveno dovoljeni šol! za izpite vojaških prostovoljcev se je ustanovil brzi oddelek, d«i se . februarja 1868 v Vidmu z Tereaio Fur »-n in živel je z svojo soprogo do 5. febru a v Dunajskem novem mestu, kjer je delal Kakor ključar, 4. februarja 1S71. je odšel iz dunajskega novega mest«, zapustivši svojo ženo in od tedaj ee ne ve nič o njem. Ker se misli, da se izrače postavno dozdevanje o smrti v smislu § 24. štv. 2 apLš. mesč. zak. se uvede na prošnjo Terezije Fui-lan, njegove soprf ge, posestnice hi£e v Brunn-dorf štv. 135 po gospodu dru. Oskarju Orcsel advokatu v Mariboru postopanje za izjavo o smrti izgresenca. v obče se torej naroča, poročila o ime novanem podati c. kr. sodništvu ali varuhu gospodu dru. Eduardu Kenner, advokatu v Dunajskem novem mestu. Ivan Furlan se vabi pa, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali pa da javi svoje življenje na kak drug način. — Sodišče odloči o izreku smrti po preteku 15. nuja 1905. na ponovno prošnjo. Ckr. okr. okrožna sodnija v Dunajskem novem mestu oddelek IV. dne 4. maji li*04. prodajalntca »zgotovljenih oblek = illa Citta ili Trieste" Zaloga obuvala in čevljarski mojster Josip Stantič zalasratelj c. kr. redarstvene straže, e. kr. srlavneira carinskega urada in skladišč, e. kr. priv. llovd. orož, c. kr. finauene straže v Trstu. Kopru in Pnlju. TRST. - Ulica Rosario štv. 2. - TRST priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe 111 otroke. Prodaja najboljše Tr*}l\n voščilo (biks) = T1 *gtl> Cene nizke. Postrežba točna. to l Ulica frcala 9 (vogal nI. Sapone). za moške in dečke. ""^Hi Velik izbor hlač za delavce. Jako ugodne cene. Ulica £rcata 9 (vogal ul. Sapone). cn tvrdke EDVARD KALASGH Via Tor rente št. 40 nasproti gledališču „GOLDONI" s krojačnico, kjer se izvršujejo obleke po meri in najugodnejših cenah. V prodajalnici ima tudi zalogo perila za delavski stan po izvenredno nizkih cenah Izbor boljših in navadnih snovij. VELIKI IZBOR "ugotovljenih hlač za delavce kakor tudi blaga za hlače, ki be napravijo po meri. Avtorizovana krojaču i ca. Naznanilo. Podpisani si u šojam uljudno naznaniti sjavnemu slovenskemu občinstvu mesta in okolice, da sem s i»r\ 1:11 tekoreira meseca sprejel dobro znano gostilno „Xons. Društva" ^Tovarna pohištva Ignacij Kron, Trst, ul. Cassa ii Risparmio 5 j Telefon štv. 21«. — pp v liojanu. l*ri poroči v ši se zu obilen obisk udani Fran Valetič. Anton Skerl mehanik Piazza detle Legna 10. (hiša Caccia) Gramofoni, fonografi, plošče in cilindri za godbo v velikem izboru. Internacijonalna godba in petje Vse po cenah, da se ni bati konkurence. Specijeliteta: _ Priprave za točenje piva. NB. V olajšanje nakupovanja se proda sia^o vpredmeti tudi na mesečne obroke. Na milijone gospodov in dam rabi „Feeolin". Vprašajte Vašega zdravnika, ako je _F e e o 1 i n" najboljši kozmetiz z a kožo. lasi in zobe. Najgrsi obraz in najostudnejSe roke zadobe takoj ari-stokratično finost in obliko z rabo ..Feeolin a". nF e e o 1 i n~ je angleško milo sestavljeno iz 42 žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da se s porabo rFeeolinau popolnoma odpravijo gube na obrazu, kožni črvi, ogorenja, rudečice na nosu itd. „Feeolin" je najboljše sredstvo za očiščenje, vzdrževanje in olepšanje lasi. zabranjenje iste proti odpadanju, plešami in boleznim v elavi. ..Feeolin" nejse in najboli&e sredstvo za čiščenje zob. Kdoi ' / / - tfUIT />^6£braUCh Nacfi J ( Gebrauchl ) je tudi naj narav- dor redno rabi „Feeolin- mesto mila, ostane mlad in lep. V r"n e s e tak o j d e 11 a r, ako bi „F e e o 1 i nu ne imel popolnega vapeha. Cena komadu KI. .3 komadi K 2.50, 6 komadov K 4.—, 12 komadov K T.—. Poštnina za 1 komad 20 st., od 3 nadalje st. Povzetje 40 st. več. (iiavna zaloga M. FEITH, Dunaj, VI., 3Iarlahilferstr. 4.">. Vdobiva se v mnogih mirodilnicah, parfum eri j ah in lekarnah. Trumi 1 liulittinii filapii Barriera veceliia 11. - AN i ON SANZIN - Barriera vecchia 11. Bogata zaloga perila, snovij za ženske, perkala, cefirja. satena in batiste v zajamčenih barvah ter novih narisih na izbero. Srajce bele_a.li barvane za moške, velik izbor zapestnikov in kravat. Modrci in drobnarije ter izdelki za dela|ce. 1*61 Vse po jako ugoflnili cenah. t/C Vse po jako ugodnih cenah. Podpirajte družbo Cirila in Metoda! Razpis uradniških mest. Pri „Tržaški posojilnici in hranilnici'4 so razpisana razna uradniška mesta. Trgovsko naobraženi prosilci naj vlože dokumentirane prošnje do 15. junija t. 1. Po povoljnom službovanji definitivna namestitev s pravico do pokojnine. Pol/orno v središču mesta z mesečnim doiiod-rcKdrild. kom K 75O0.— se takoj proda radi opustitve trgovine. — Naslov: Collarsieh, ..CafV& alla Posta". M. QAL Trst, Corso 4 LASTNA SPECIJALNA DELAVNICA za zdravilne pasove, trebušne preveze, elastične nogovice in modrci, ortopedieni aparati, aparati za vzravnavanje života, pasovi za popek, sospenzorji. == Naročbe se izvrše po meri. 1 PREDMETI ZA BOLNIKE. Naj veča solidnoat. smr urar F. FERTOT v Trstu, ul. Poste liuove št. 3. priporoča veliki izbor ur : Ornega, Sehaff-hause Lona;iiies, Tavannes itd., kakor tudi zlate, srebrne in kovinske ure za gospe. — Izbor ur za birmo. Sprejema popravljanja po jakonizkih cenah. se prodaja v Trstu po sledečih to bakarnah: RAUNACHER (zraven tiskarne »E linoste. STANIČ, ul. Molin piccolo 8. LAVRENĆIĆ, trg pred vojašnico. MAJCEN, ul. Miramare 1. (blizu kolodvora). MARTINI, trg Belvedere. KERSTEN, ul. Stadion 1. PIPAN, Ponte della F^bbra (blizu lesnega trga). BUBNIČ, ul. Sette fontane 12. BEVK, trg Barriera veeuhia. KRATZNIK (pri Sv. Jakobu). BRUNI (pri cerkvi Sv. Antona starega). Na državnem kolodvoru. Orij. krema od arnike in breze Vegetalni sok, ki f cedi i* breze, ako se jo u vrta, je že sai na sebi izza davni časov poznan kot jako izvrstno lepoto lo ; ako se ga pand-predpisu imajditea pripravi v kremo al-kemični način spri mes o rasline arnika še le sedaj zadob pravo čudovito mor Ako se zvečer -tem namaže obra/. ali druge kožne dele, odpadajo že naslednje jutro skor<> neviene lusčine od kože, koja postane jako bela in nežna. Ta krema odpravlja iz obraza vse grbe in kozce ter podeluje istemu mladostno barvo; koži pode belobo, nežnost in svežost; odpravi v najhitrejšem času pege, žoltino, urojena znamenja, rudečico na nr.su, zakožne črve kakor tudi vse druge nesnair-na koži Cene lončku z navodilom 3 K, večji lonček > K 5e večji 7 K. Pošiljanje se vrši po povzetju ah predplačilu potom glavne zaloge M. Feith, Dunaj, VI. Mariahilferstr 45. „LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA" v LJUBLJANI Podružnica v Celovcu. Kupuje in prodaja *M Trste rent, ustavnih pisem, prijorrtet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. trom«M izdaja k vsakemu ireb&njn. Polno vplačani akcijski kapital K 1,000.000 Zamenjava in eakomptoje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale — kupone. —: Daje predujme na vred. papirje. Zavaruje srečke proti kurznl " Izgubi - Vinkuluje In dlvtnkuluje vojaške ženltnlnske kavcije. BaMompt in imkamso mmnic, 'Vi mf Boriva naročila. 1 Podružnica v Spije tu Denarne vloge vsprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vloge do — dne vzdiga. _ = Promet ■ čeki in nakasnioami. ■a