TRGOVSKI UST
Časopis asa trgovino, tnciastri|o im oJbrt-
liredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.
—	Dopisi se ne vračajo. — Si. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953
Naročnina za ozemlie SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D. za četrt let« 43 D mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani
ETO Vlil
Telefon St. 552.
LJUBLJANA, (lne 5. decembra 1925.
Telefon št. 552.
ŠTEV. 143.
Davčna praksa v Sloveniji.
(Iz tajniškega poročila na odborovi seji Zveze gremijev dne 12. pr. m.)
Na svojo okrožnico glede izterjevanja davkov je prejela Zveza trgovskih gremijev in zadrug od včlanjenih gremijev med drugim sledeče interesantne podatke:
V okolišu gremija Maribor je bilo v minulem letu okrog 800 rubežev in 300 eksekutivnih dražb. Gremij v Slovenjgradcu poroča, da je bilo v slovenjgraškem in šoštanjskem okraju napovedanih 418 rubežev. Do eksekutivnih prodaj je prišlo sicer samo v osmih slučajih in do intabu-tacije pa le v enem slučaju. Vsa kriza je bila poostrena s tem, <Ja je pobirala davkarija dohodnino za leto 1923 in 1924 in provizorično tudi za leto 1925 naenkrat in to ob času naj-občutnejše denarne krize.
Gremij trgovcev v Novem mestu konštatira v svojem poročilu, da se mora kmetsko ljudstvo že zadolževati, da plača davke. Trgovska zadruga
v	ptujski okolici poudarja, da je v njenem področju nastalo največje razburjenje vsled tega, ker znaša vojaško-komcrna doklada polovico davka na poslovni promet, odnosno osemkratno vsoto pridobninskega davka. Kamniški gremij se posebno pritožuje nad tem, da se je davkoplačevalcem naknadno predpisalo iz naslova davka na poslovni promet za leto 1924 velike vsote.
V ljubljanski okolici je bilo po poročilu gremija preko 250 primerov rubežen premičnin, med njimi večinoma pri obrtnikih in branjevcih, deloma pa tudi pri trgovcih. V Ško-feljci in Lanišah je skoro vsak drugi gospodar zarubljen.
V vrhniškem okraju se je davčni urad vknjižil na 10 posestev. V Šmarju pri Grosupljem je bilo prve dni meseca septembra pred cerkvijo oklicanih 80 kmetov za prodajo premičnin, zarubljenih zaradi davkov.
V cerkniškem davčnem okraju je bilo dne 1. julija pol milijona davčnih zaostankov in je bilo rubljenih 90 strank. V logaškem okraju pa v Žireh 20, v Planini 13 strank.
Posebno neurejene so razmere v Prekmurju, kjer se ljudstvo še ni vživelo v spremembo režima in kjer pod madžarsko upravo ni bilo pismenih prizivov, marveč se je vsak pritožil le osebno pri vaškem notarju, kar je veljalo kot priziv. Tudi sedaj prihajajo stranke na davčni urad tdžit, da predpisanega davka ne morejo plačati. Davčni uradnik jim odvzame že izstavljeno položnico ter jim izsta-
vi	novo položnico z manjšo vsoto, nakar gre stranka v dobri veri, da je zadeva rešena domov, ne da bi vložila priziv na koifipetentno mesto. Cez par dni nato pa prejme novo položnico, da naj plača razliko, ki ji je bila poprej navidezno odpisana. Ta način izigravanja preti izzvati velike politične posledice v Prekmurju.
V	slovenjbistriškem okraju je bilo okrog 100 rubežev in več zaznamb na posestva. Veleposestnik Fran
Hartner iz Poljčan je moral radi pretiranih davkov prodati mlin, kovačnice ter opustiti pekarijo. Šele potem so mu pri davku nekoliko popustili. Trgovcu I. Smehu so predpisali letos
20.000 Din davka za tri leta nazaj in ga takoj zarubili. Industrijskemu podjetju Albert Stieger, tovarna bučnega' olia,# so predpisali naenkrat
107.000 Din davka.
Tudi v ribniškem okraju se navaja več konkretnih primerov, da so se zarubljene premičnine trgovcev prodale na javnih dražbah in da so bili posamezniki prisiljeni odložiti obrt.
K temu poročilu, ki je vzbudilo splošno prepadenost in ogorčenje proti davčnemu sistemu in praksi, pripominja zvezni tainik, da bodo nabrani podatki objavljeni v Trgovskem listu ter bo na podlagi njih sestavljena spomenica, ki bo odposlana na vsa merodajna mesta.
Glavna načela bodočega kartelnega zakona ČSR.
Češkoslovaški ministrski svet je poveril ministrstvo pravosodja s sestavo definitivnega besedila kartelnega zakona na podlagi osnove, katero je izdelalo ministrstvo prehrane.
Glasom informacij »L—P« od pristojnih mest se vodilne poteze te zakonske osnove razlikujejo od ana-logičnega nemškega zakona, ki si ustvarjanja kartelov brezpogojno želi, nasprotuje pa njegovim skrajnim izpadkom. Predlog ministrstva prehrane sploh ni naperjen proti kartelom, kajti priznava njihove koristne strani v pogledu organizacije, produkcije in prodaje, pridržuje pa državi pravico kontrole in vpliv na njih eksistenco v toliko, da bi država pri ugotovitvi prekomemosti dobička kartelov bila opravičena prisiliti jih k znižanju cen in zboljšanju gmotnega položaja delavstva.
V	to svrho predlava osnova ustanovitev posebne državne narodnogospodarske komisi je, sestoj "če iz zastopnikov ministrstva trgovine, financ, premeta, pošt, javnih, del, notranjih in zunanjih zadev ter socialne politike, ki bi poslala v komisijo po enega zastopnika, nadalje iz štirih zastopnikov industrijskih in trgov-
skih panog in iz štirih zastopnikov konsumentov. (Vse člane komisije s pristojnimi namesLniki in z zastopnikom urzavnega statističnega urada, ki bi imel posvetovalen glas, imenuje vlada.; Ta komisija je organ državne uprave in je potom ministrstva, kateremu bo prideljena (ministrstvo prehrane ali trgovine), podrejena vladi. Tej komisiji se nalaga dolžnost izvrševati kontrolo nad izdelavo in prometom blaga in cen ter pazili na to, da bi z delovanjem dovoljenih kartelov ne bili oškodovani gospodarski interesi države, odjemalcev in konsumentov.
Vsak kartel mora za ozemlje republike določiti posebno preprezenta-cijo in prositi za odobrenje. Pred formalnim pozitivnim dovoljenjem ne sme začeti s svojim delovanjem. Ako je komisija zavrnila odobrenje kartela sploh, izgubijo svojo veljavnost vsi dogovori, nanašajoči se na njegovo ustanovitev. Že obstoječi karteli morajo tekom 4 tednov po razglasitvi kartelnega zakona prositi pri komisiji za odobritev. Enake pravice kot proti kartelom pristajajo državni narodnogospodarski komisiji tudi na-pram vsem družbam in posameznim
podjetjem, ki so na podlagi svoje posebne gospodarske moči v stanu dobiti in vzdrževati monopolni vpliv v posameznih panogah produkcije in trgovine.
Moderno tekmovanje z mlekom.
V	prejšnjih časih je lahko konkuriral z mlekom le tisti, ki ga je imel več in boljšega, danes pa nasprotno tisti, ki ima »čisto mleko«, to se pravi mleko, ki je produkt zdravih krav, pridobljen pod zdravstvenimi pogoji in kar je glavno, s čim manjšim številom bakterij. Ta način konkurence je zavzel že tako velike dimenzije, da je angleško poljedelsko ministrstvo izdalo poseben oficijelen odlok, po katerem imata danes dve tretjini vseh trgov z mlekom lastne laboratorije za preizkušavanje mleka, a ostala tretjina pa svoje moderne kravje hleve in mlekarne. Nad vsako stvarjo, ki je le količkaj v zvezi z mlečno produkcijo, je uvedena stroga pazljivost in to od kravjih staj, pa tja do čistote rok onih, ki molzejo ter molznih stolčkov samih; vse hladilne naprave, golide in ostalo orodje je pa pod najstrožjim nadzorstvom.
Moderna konkurenca z mlekom traja navadno tri meseci, včasih pa tudi več in med tem časom mora oddati konkurent vsaj šest vzorcev mleka, katere odvzame običajno sam svojim kravam; v ta namen je že preje dobil sterelizirane steklenice. Po dosedanjih izkušnjah je to najboljši način postopanja.
Med celo dobo tekmovanja mora poseben nadzorovalni strokovnjak pregledovati v poljubnem času, in ne da bi prej kaj naznanil, vse one kmetije, ki se udeleže tekme. Še prej pa vzamejo vzorec mleka in določijo koliko tolšče ima. Navadno obiščejo dvakrat vsako kmetijo in rezultat teh obiskov služi za kontrolo naslednjim vzorcem. Strokovni nadzornik pa objavlja perijodična poročila takS, da se vsakdo lahko pouči o pogreških, ki jih je morebiti prej napravil; končno pa vpišejo še vsakega kon-kourenta v posebno matično knjigo.
Mleko samo je namreč naravnost
*-? v:	>*;	y	iiHwwmwM>wrwni	mirnim«	■	vm	ti	innnniwnrnirinimiTimw»«wr~	fSHvmm
LISTEK.
Pravila naših delniških družb.
Univ. prof. dr. Milan Škerlj.
(Nadaljevanje.)
Omenil sem, da osnutki statutov, ki »eni jih imel v rokah, neredko ravno v doslej obravnavanih točkah greše zoper delniški regulativ. Naj to trditev malo podprem. Določbe o večini, ki je potrebna na ustanovni skupščini, da se družba smatra za ustanovljeno, niso bile pravilne v 22 osnutkih, določbe o naknadnih nabavah v 23; posebej naj tu omenim sledeče primere:
a)	iz več osnutkov je bilo videti, da ustanovitelji mislijo, da sme ustanovna skupščina s soglasnim sklepom izpre-ineniti od oblastva odobreni osnutek pravil. To ni res; soglasen sklep zadostuje in je potreben za odobritev razlik med navedbami v prvotnem osnutku in podpisnicah na eni, po oblastvu odobrenem osnutku pravil na drugi strani (§ 13., odst. 7. del. reg.); izpremembe v oblastveno odobrenem osnutku pa potrebujejo »ove oblastvene odobritve in novo usta-
novne skupščine. Izhod, da se bodoča družba ogne novi skupščini, bi bil edino ta, da ustanovna skupščina izjavi, da po nji sklenjene izpremembe smatra za končno sprejete, ako jih odobri oblastvo, in izrečno poveri ustanoviteljem nalogo, da izposlujejo oblastveno odobritev. Mislim, da bi se koncesijsko oblastvo vsaj pri manj važnih izpremembah nad takim postopanjem ne izpedtaknilo.
b) Po izvestnem statutu sta dve osebi prevzeli vse delnice, vsaka pol; v statutu je bila nezmiselna določba, da je dražba ustanovljena, če za ustanovitev glasuje
četrtina podpisnikov. Določba deln. regulativa se je enostavno prepisala.
c) V nekem drugem statutu so bile v zvezi z določbo § 13., odst. 7. deln. regulativa citirane točke 1—11 § 3. deln. reg., dasi o točkah 9—11 statut ni vseboval ničesar: povsem jasen dokaz, da si se-stavljalci statuta niso bili v svesti, za kaj gre.
č) Opetovano je glede poročila o naknadni ustanovitvi bilo rečeno, da mora biti podpisano po načelstvu in nadzorstvo. Za to bi zadostovali večinski sklepi načelstva in nadzorstva, regulativ (§ 47) pa zahteva podpise vseh članov načelstva in vseh članov nadzorstva, to se pravi, kdor podpiše, se smatra, da je
poučen o stvari in da se strinja s predlogom. Kdor ne pritrjuje predlogu, lahko podpiše, pa mora pristaviti svoje pomisleke. če ni vseh podpisov, predlog ni pravilno stavljen, predlagalci so odgovorni za eventualno škodo.
d)	Včasih je bil kvorum določen manjši, nego večina, ki je je bilo treba za ustanovitev družbe, n. pr.: za sklepčnost je zadostovalo, da je zastopana na ustanovni skupščini polovica temeljne glavnice, za sklep sam je osnutek zahteval, da glasuje polovica glavnice in polovica podpisnikov. Recimo, da je glavnica
1,000.000 Din, A in B imata po 250 delnic po 1000 Din, C, D, E, F, G po 100 delnic, če prideta A in B sama, bi bila ustanovna skupščina sklepčna, vendar pa po statutu samem ne moreta skleniti ustanovitve, ker zahteva statut polovico podpisnikov, torej najmanj štiri. Jasno je, da kvorum ne more biti manjši od večine, ki jo zahteva statut.
c)	Parkrat ni bilo povedano, kdo predseduje ustanovnemu občnemu zboru. Navadno ga otvori eden izmed koncesionarjev, potem se voli predsedstvo, vse-kako mora biti v pravilih vprašanje predsedstva urejeno.
f)	V več primerih je bil kvorum določen s četrtino delniške glavnice in s
četrtino podpisnikov, potem pa je bilo rečeno, da je ustanovitev odklonjena, če zoper njo glasuje polovica na zboru zastopanih podpisnikov. To nima smisla: giavnica bodi 1,200.000 Din, podpisnikov 40, vsak imej po 30 delnic po 1000 Din; za sklepčnost bi zadostovalo, da pride 10 podpisnikov, toda ti bi morali vsi glasovati za ustanovitev, sicer ni po deln. regulativu zahtevane minimalne večine. Brez dvoma je napaka nastala vsled zamenjave z določbami regulativa o ustanovitvi z apori, to se pravi, sestavljale! pravil so regulativ čitali prepovršno.
g)	Posebne graje vredno je, da v nekaterih statutih ni bilo jasno povedano, da se družba snuje z ustanovnimi nabavami, dasi je bilo očividno, da gre samo za prevzem že obstoječega podjetja po delniški družbi. Ne trdim, da so bili pri tem slabi nameni, toda očito je, da sestavljal-cem pravil niso bili znani osnovni predpisi delniškega regulativa.
Nikakor nisem nameraval očrtati ustanavljanja delniških družb z vseh strani; pokazati sem hotel le splošno pravno stanje po regulativu in glavne hibe regulativa in enih določb statutov, ki so bavijo z ustanovitvijo družbe.
(Dalje sledi.)
idealna snov za razmnoževanje bakterij. Če je že njih začeino število veliko, narastejo te radi svojega hitrega razmnož ivanja (pod ugodnimi pogoji nastan ka v pel uri iz enega organizma dva) tako, da je vse mleko prepojeno s toksini, ki so življenjske važnosti za bakterijo; mleko je pa pri tem že dobilo popolnoma druge ses a-vin1, in končno postane »kislo«. Tako pokvarjeno mleko, četudi je po okusu še sladko, je vendar že toliko spremenjeno, da je škodljivo zlasti otrokom in onim, ki imajo slabo prebavo. Vr nje lahko uniči bakterije, toda to sprem mbo, katero so te že preje povzročilo, nam ne bo več mogoče odpraviti. V čist m mleku se preosnove splch ne morejo izvršiti, če ga v normalnem času porabimo. Nečisto mleko pestane lahko že v 24 urah kislo, a ris'o ostane tudi 3 dni še sladko.
Mleko preizkušajo po načinu,.ki ga določi ministrstvo in pazijo pri tem zlasti na množino umazanosti, ki je ima mleko v sebi in pa na množino bakterij.
Bistvene točke, katerih se poslužu-joj.) pri preizkušavanju, stoje v neposredni zvezi z možnostjo odstranitve baleterij, s čistoto krave, s popolnim opranjem in sterilizacijo z do 100° C segreto paro vseh priprav kakor: pinj, golid, hladilnih naprav in končno z ohlajevanjem mleka samega. Dognano dejstvo je namreč, da če je mleko ohlajeno takoj po molžnji, nam sicer ohrani bakterije, toda te se začno razmnoževati šele v naslednjih 24 urah, m~d tem ko se v neohlajenem mleku začne razmnoževanje takoj.
Kadarkoli imamo kaj opraviti z mlekom, je dana možnost, da ga okužimo; zadostuje že slab zrak hleva, duh sena ali krav samih, medtem pa ko lahko postane najmanjša sled slabega mlska v nepopolnoma umiti ali nezadostno sterilizirani steklenici v kratki dobi molžnje široko polje velikanskega števila bakterij.
Če torej nemarno pripravljeno mleko lahko vsebuje čez milijon bakterij v cm3 (18 kapljic), bodo gotovo dobili oni, ki se udeležujejo konkurence, mleko, ki bo stalno vsebovalo pod 250 organizmov v cnr1
Izkušnja je dognala, da vsak dober živinorejec lahko doseže najbolje rezultate v tem oziru.
Nova vprašanja socialnega zavarovanja.
Po smrti predsednika g. Prilepiča je bil izvoljen za predsednika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev g. Marko Bauer, gen. tajnik Zveze in-dustrijcev v Zagrebu. K novemu predsedniku je odšel po izvolitvi sotrud-nik zagrebških listov in ga intervjuvi-ral. G. Bauer je med drugim izjavil:
Stanjo socialnega zavarovanja v naši državi.
Ko se govori o socialnem zavarovanju, treba upoštevati, da je zavarovanje za večino naših krajev novost. Socialno zavarovanje je obstojalo pred sprejemom tega zakona smo na teritoriju Hrvatske in Slavonije, deloma tudi v Sloveniji, kjer se je prakticiral drug način socialnega zavarovanja. V Besni in Hercegovini je obstojalo samo zavarovanje za slučaj bolezni. Srbija sploh ni poznala zavarovanja, dasi je bila uzakonila poseben zakon o zaščiti dela.
Napake sedanjega zakona.
Novi zakon je za večino krajev tako materijalno kakor formalno novost. Vsled tega je naletel na razumljive težkoče v formalnem oziru, ker se ž njim uvaja nova enoletna administracija za vse kraje naše države in tudi v materijalnem pogledu, ker sloni na principu kapitalnega pokritja zavarovalne rente za slučaj nesreče. Razen tega je zakon šel predaleč v gotovih materijalnih odločbah v korist zavarovancev in njihovih družinskih članov. Opozarjam n. pr. na porodniške podpore, na izdatke za obleko dece. Velike stroške povzroča tudi nega zob. Osrednji zavod kot tak seveda ne more odreči nobenemu zavarovancu tistih podpor, ki mu pristojajo v zmislu zakona, ker ima zavarovanec pra-
Vu, da iozadovne pogreške zavarovalnih organov kratkomalo iztoži. Pri sestavi in sprejemu zavarovalnega zakona se je storila velika pogreška, ker se je zavarovanje raztegnilo tudi na take družabne sloje, kojih materijalno stanje vsekakor ne spada pod zakon o socialnem zavarovanju. Vsled i pomanjkljivosti prihaja med Osrednjim uradom in okrožnimi uradi do čestih sporov, kar zadržuje administracijo.
Posebne težkoče obstojajo na teritoriju Srbijo in. Črne gore, kjer primanjkuje primerno nacbražcnega in izkušen ga uradništva.
Za reformo socialnih zakonov.
V nekih pokrajinah države obstojajo težnje, ua se dodeli okrožnim uradom vet ja avtonomija, ker da rno-rejo le na ta način svobodno in neodvisno koristiti socialnemu zavarovanju. Ti okrožni uradi dokazujejo, da bi zavarovanje za slučaj bolezni bilo mnogo cenejše, ako so okrožni' uradi v tej zavarovalni panogi samostalnej-■ši. Po mojem mnenju obstoja vsekakor absolutna potreba, da se zakon o zavarovanju delavcev revidira. Tozadevna revizija se mora nasloniti na izkustva, ki so jih nabrali poedini zavarovalni uradi od sprejema tega zakona dne 1. julija 1£22. naprej. V slučaju avtonomistične reforme morajo okrožni uradi nositi tudi riziko samo-stalnega zavarovanja za slučaj bolezni.
Program novega predsednika.
V poglodu programa, ki ga hočem izvajati, poudarjam, da bo treba izvesti vsekakor gotove reforme, da so zmanjšajo administrativni izdatki. Kazen tega treba znižati tudi druge izdatke in sicer tako, da se bo pomoč dovoljevala le v zmislu in v obsegu zakona. V tem oziru polagam važnost na predstavnike delodajalcev v samoupravah. Na žalost pa je mnogo delodajalcev, ki se ne zmenijo za stvari, ki so v zvezi z delavskim zavarovanjem. Ravno delodajalci bi mogli v tem oziru storiti marsikatero dobro delo ter znižati izdatke. Glede volitev ravnateljstva je izjavil dr. Bauer, da so nekateri okrožni uradi že razpisali volitve, da pa je bdo socialno ministrstvo, ki je volitve sistiralo. V dvanajstinah odreja finančni minister, naj se volitve ne izvedejo in da se naj novo ravnateljstvo kratkomalo imenuje. Ministrstvo za socialno politiko se ni poslužilo tega prava. Dr. Bauer je mnenja, da bi se volitve lahko razpisale. Glede zavarovanja proti bolezni ni možnosti, da se tozadevni prispevki znižajo, ker je ta vrsta zavarovanja pasivna. Zakonske določbo so v tem oziru precizne in onemogočajo druge rešitve. Nasprotno ni^ izključeno, da se pri nekih okrožnih uradih, kjer je pasivnost tega zavarovanja posebno velika, tozadevni prispevki še povišajo. Kar se tiče prispevkov za slučaj nesreče, treba upoštevati, da zahteva sistem, na katerem temelji ta vrsta zavarovanja, visoke prispevke. Ali so prispevid res previsoki, ni mogoče ugotoviti, ker so statistični podatki pomanjkljivi. Zdi se pa, da odgovarjajo prispevki faktični potrebi.
Revizija nevarnostnih razredov.
Drugo vprašanje je razvrščenje v poedine razrede nevarnosti. To vpliva bistveno na večino prispevkov. V tem oziru treba izvesti temeljito statistiko s primemo revizijo. Ravnokar se jo sestavila tozadevna osnova za nesreče v šumski in lesni industriji, ki se bo
o	njej razpravljalo na prihodnji seji ravnateljstva. Tozadevni posli se bodo razvrstili z vsekako nižjimi odstotki nevarnosti, kar bo na ta način znižalo prispevke. V tem zmislu se bo postopalo tudi v drugih industrijskih panogah.
Preventivno zdravljenje zavarovancev.
Tu vidi dr. Bauer zelo važno nalogo socialnega zavarovanja. Treba še veliko dela, da se ta vrsta zavarovanja oživotvori. Nekaj je že storjenega: zgradili so se sanatoriji, zdravilišča, okrepčevališča. Ko se ta sistem zdravljenja oživotvori in raz-
graniči, bodo izdatki zavarovanja za slučaj bolezni znatno zmanjšani. V tem oziru bo osrednji urad v bodoče storil vse, da se preventivno zdravljenje privede na najpopolnejšo vi-
šino.
jDRir
prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši
Odklanjajte slične a manjvredne izdeUe!
Nagib ali pogoj, jamstvo iz povzročene zmote?
Na ljubljanskem velesejmu 1921. je kupil toženec za večjo vsoto blaga od tožnika, razstavljalca iz Češke. Plačal jo polovico kupnine, tožnikovi tožbi za urugo polovico pa se je uprl, postavljajoč ji v pobot polovico carine, katero je moral plačati za blago v precej visokem znesku. Navaja, da je sprva kupil blaga le za par stotakov,
i	oznikov zastopnik mu je prigovarjal, naj kupi voč, kar je pa odklonil, češ da je carina previsoka. Zastopnik pa le ni odjenjal, trdeč, da se plača le polovica carine za vse blago, ki se kupi na velesejmu. Toženec mu je sicer odvrnil, da mu tega nj verjame. Ker pa je zastopnik le še zatrjeval, da se res plača le polovica carine in da im&-jo to ugodnost vse dobave, ki so naročene do konca tekočega leta, pa mu končno jamčil, da bode plačal le polovico carine, se je vdal in naročil večjo množino blaga. Ko pa je dobil od carinarne račun z zneskom carine, ki je bil celo večji od kupnine, je tožnika takoj pozval, naj vzame blago nazaj, ker ga s temi pogoji ne more prevzeti; hoče pa trpeti prevozne stroške. Tožnik pa mu je odgovoril, da blaga ne vzame nazaj, da pa carina ni pravilno izračunana in da bi smela iznašati samo eno četrtino predpisanega zneska, toženec naj stori v stvari vse potrebne ukrepe, on sam pa bode tudi poskusil, da se carina pravilno določi. Po tajništvu zveze trgovskih gremijev v Ljubljani je pa toženec dopil pojasnilo, da je carina pravilno zaračunana. Tudi intervencija pri češkoslovaškem zastopniku v Ljubljani ni imela, uspeha. Toženec je bil primoran blago prevzeti in vso carino plačati, da obvaruje tožnika večje škode, ker je hotela carinarnica prodati blago na javni dražbi, da krije svoje pristojbine, ki bi se morale plačati tudi, če bi se poslalo blago tožniku nazaj. Polovico na carini plačanega zneska hoče tor?j toženec pobotati s še dolžno polovico kupnine.
Tožnik v pobot prigovarjane terjatve tožencu ni priznal. Res je, da se je govorilo pri sklepanju kupčije o
carini, vendar se ni stavil pegoj, da plača on polovico carine. Samo mimogrede se je omenilo, da bo pri carini 50 odstotkov popusta z ozirom na ljubljanski velesejem, nikakor pa ni prevzel jamstva za tak popust.
Pravdno sodišče je obsodilo toženca po tožb. nem zahtevku, a izreklo, da v pobot prigovarjana nasprotna terjatev tožnikova pravno ne obstoji.
—	Na podstavi izpovedbe zaslišanih prič je vzelo za dokazano, da s a Je pred sklepom pogodbe med tožnikovim zastopnikom in tožencem sicer govorilo o tem, da ima na v.lesejmu kupljeno blago pri uvozu iz Češke ugodnost polovične carine. Vendar v teni ni videti kakega jamstva na strani tožeče stranke, da povmo v nasprotnem primeru tožencu polovico carine, če bo moral toženec plačati .vso carino. Če je toženec bil skl nil pogodbo v nadi, da bode plačal lc polovico običajne carine, je bilo to zanj le nagib (mejiv), ki nima nobenega vpliva na veljavnost pogodbe, ker se nagib ni izrečno postavil v pogodbo za pogoj (§ £01 odz.). Na tak pogoj se toženec niti ne sklicuje, ampak uveljavlja svojo nasprotno terjatev la i» naslova jamstva.
Prizivno sodišče je zavrnilo tožen-čev priziv in je potrdilo prvo sodbo, pridružujoč se njenim razlogom. Trditev v prizivu, da si je bila tožeča stranka svesta, da odgovarja za svojo obljubo, pač ni utemeljena v dveh tožnikovih pismih, na katera se priziv sklicuje. Iz njih izhaja samo to, da se tožniku ni videla carina prav izračunana in da zato toženca poziva, naj primerno ukrene, da sa pogr. ška popravi. Ko pa hkratu obeta, da bode tudi on od svoje strani ukrenil vse potrebno, da se to popravi, s tem pač še ni priznal kako svojo obveznost, da pomaga ali celo sam plača polovico carine. — Priziv pa nadalje izvaja, da je tožnik tudi še iz drugega razloga dolžan, da povrne polovico carine tožencu: z opetovanim zatrjevanjem po zastopniku o ugodnosti polovične carine je spravil toženca v zmoto in izvira njegova plačilna obveznost potem iz določb § 872 odz. Temu nasproti je pa poudarili, da je tožcncc na prvi stopnji oprl svoj pobotoma uveljavljeni zahtevek samo na izrečno prevzeto jamčevanje za polovico carine, in se na nove razloge v prizivnem postopanju ni moči ozirati.
Revizijsko sodišče je zavrglo revi-zijo. — Po podsodnih ugotovitvah ne ustreza resnici, da bi bil tc-žitelj po svojem zastopniku jamčil tožencu za to, da od naročenega blaga plača samo polovico carine. Tožnikov zastopnik se torej ni obvezal, da plača tožencu polovico carine, če bi tožene* moral plačati popolno carino. Iz tega naslova toženec potemtakem ne more staviti nikakih nasprotnih terjatev v pobot. Res je sicer trdil toženec na prvi stopnji, da ga je Tožnikov zastopnik pripravil do tega, da je naročil več
Zasedanja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
Prihodnji teden v četrtek in petek, dne 10. in 11. t. ni., se vršijo v Zbornici za trguviuo, obrt in industrijo zborovanja odsekov in plenuma o važnih gospodarskih vprašanjih.
V	četrtek, dne 10. decembra t. 1. se vrši ob pol 9. uri dopoldne seja trgovskega odseka s sledečim dnevnim redom: 1. Vprašanje inozemskih trgovskih potnikov. 2. Načrt vinskega zakona. 3. Taksna dolžnost trgovske korespondence. 4. Dispenzne in koncesijske pr. šnje. 5. Trgovsko nadaljevalno šolstvo. 6. Ureditev nedeljskega počitka. 7. Izjava glede direktnega uvoza kave iz Brazilije. 8. Raznoterosti. Istega dne tudi ob pol 9. uri dopoldne zboruje obrtniški odsek, ki bo razpravljal o sledečih točkah dnevnega reda: 1, Preureditev točilnih taks. 2. Ureditev vprašanja nedeljskega počitka. 3. Načrt zakona o Državni obrtni banki. 4. Dispenzne in koncesijske pirošnje. 5. Obrtnopravne načelne izjave. 6. Obrtncnadaljevalno šolstvo. 7. šušmarstvo. 8. Zakon o* pobijanju draginje. 9. Raznoterosti.
Seja industrijskega odseka se bo vršila tudi 10. decembra ob pol 12. uri z naslednjim dnevnim redom: 1. Predlogi
za izpremembo iu dopolnitev novih ta-riiniu predpisov. 2. Pristojbine za industrijske tire. 3. Poročilo o izpremembah v avtonomni carinski tariii. 4. Tarilna reforma in mlinarska industrija. 5. Raznoterosti. — FintmSni odsek zboruje ob pol 12. uri in bo razpravljal in sklepal
o	naslednjih vprašanjih: 1. I/preniinj©-valni predlogi k osnutku finančnega zakona za leto 1926/27. 2. Prošnja državnega premogovnika v Velenju za odpis zbornične doklade. 3. Predlog za izpre-membo pravilnika o pošlnočekovnem prometu. 4. Osnovne smernice za reformo zakona o taksah in pristojbinah.
Dne 10. t. m. ob pol 4. uri popoldne , se vrši seja združenih odsekoT, n drugega dne 11. t. m. ob pol 9. uri dopoldne je redna plenarna seja z naslednjim dnovniin redom’. !• Naznanila predsedstva. 2. Poročilo o delovanju zbornice.
3. Poročilo o prezidavi zborničnega po-
slopja. 4. Zbornični proračun za leto
1926. 5. Poročilo o važnejših akcijah v
finančnih zadevah. 6. Predlog k načrta finančnega zakona za leto 1926/1927.
7. Poročilo o stanju prispevkov za bol-niško zavarovanje. 8. Predlogi zborničnih članov. 9. Tajna seja.
Štev. 143.
,r.
blaga, z zatrdilom in jamčenjem, da bode plačati le pol carine. Ni pa trdil, da ga je nasprotna stranka na drug način z zvijačo dovedla do sklenitve pogodbe, za kar bi bila odgovorna. Preostaja torej le zavedita v zmoto gl do višine carine, ki jo je bilo plačati od blaga. Da plač'a toženec samo polovico carine, to se po podsodnih agotovitvah ni stavil > ?a pogoj, pa tudi sicer to ni bilo pred pogodbe (§§ 870, 872 odz.). Podsedno se je nam več pravilno smatralo, da je šlo pri tem le za nagib za sklep pogodbe, ki po § 901 odz. nima vpliva na veljavnost pogodbe in tudi ne more tožencu dati pravic^ do kakih zahtev proti to-žitelju. Če-bi pa tudi šlo, kakor trdi revizija, za pogoj pogodbe ali tudi za zmoto v glavni stvari, H toženec mogel prigovarjati It neveljavnost pogodbe (§§ 870, 871 c-dz ). Tega pa to-žrr c ni storil, marveč je še v prizivu izrečno navedel, da priznava veljavnost pogodbe. Zavrnitev njegovega pobota je torej pravno pravilen in ustreza zakonu.	R.	St.
». /*• V'kMM/fll.'»»«■*• Vf. •
m KUPUJMO IN PODPIRAJMO Kolinsko ci?<ort|o
damafi isilolnk
m
Trgovina.
Avstrija se izkuša iznebiti obveznosti iz trgovskih pogodb. — Pred kratkim je odpotoval z Dunaja v Ženevo vodilni sek-cijski šef dr.' Schulier, ki ima med drugimi nalogo, da doseže olajšave bremen, katera nalagajo Avstriji razne trgovske pog:.dbe. Avstrija se pritožuje, da ji nizke carine, katere je dovolila, na primer v pogodbi s Francijo in Italijo, prete uničiti domače gospodarstvo. Ker se pogodbe pred potekom pogodbene dobe ne morejo izpremeniti, naj bi intervencija Zveze narodov pripomogla do zaželjenih olajšav.
Reklama »Radio-llalsamica«:. Mestni magistrat v Ljubljani obvešča, da dr. Ivan Rahlejev še vedno anonsira na nedopusten način specijaliteto »Radio-Batsamica« in da je tako anonsiranje v snfislu člena 12. pravil o lekarniških specijalitetah (Uradni list št. 142 z dne 25. novembra 1921) nedopustno in kaz-ajivo.
Preil nadaljevanjem pogajanj za Iran-rosko-nemško trgovinsko pogodbo. »Le Jurnal« poroča, da bo Trendelemburg prišel 16. ali 17. t. m. v Pariz, da prične spet pogajanja za trgovinsko pogodbo med Nemčijo in Francijo, in to brez posredovalcev. Po informacijah, ki jih je dobil ta list, bi bili Nemci pripravljeni dati Franciji nekaj gospodarskih koncesij, v zameno pa naj bi Francija izpraznila, prej kot bi bilo določeno, ostali del Porenja.
Budimpeštanski mednarodni semenj
se vrši spomladi med 17. in 26. aprilom. To pot bodo zgradile posamezne države svoje lastne paviljone, ki bodo nosili na-cijonalni karakter. Pii javni termin za razstavljalce se zaključi 31. januarja leta 1926. Za razstavljalce, prevoz nastavnega^ blaga in za posetnike velesejma je madžarska vlada dovolila velike olajšave.
Italijansko-nemška trgovska pogodba odobrena v državnem zboru. Drugo branje nemško-italijanske trgovinske pogodbe je bilo v nemškem državnem zboru končano in po tretjem branju je bila pogodba definitivno sprejeta.
Francoska zunanja trgovina.   V prvih 10 mesecih tekočega leta je Francija uvozila za 33, izvozila pa za 36 milijard frankov blaga. Napram lanskemu letu se je dvignil uvoz za 400 milijonov, izvoz pa za 2.5 milijarde frankov.
Ro lka ugodna prilika nudi se vsako-mur pri nakupu čevljev, ker tovarna čevljev Peter Kozina & K., Tržič, razprodaja več tisoč parov raznovrstnih zaostankov pod lastno ceno, dokler ta zaloga traja. Vse blago je garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici Ljubljana, na Bregu 20.
Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza
o	imovini »Sloge« nakupovalne in prodajne zadruge r. z. z o. z. v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču v sobi št. 133 dne 7. decembra 1925
ZLATO
&
ob desetih. Oglasitveni rok do dne 28. decembra 1925. Ugotovitveni rok pri imenovanem sodišču dne 11. januarja 1926 ob desetih.
industrija.
Rudniki v okolici Novega Brda. Več
angleški inženirjev je po odobritvi generalne direkcije rudnikov začelo te dni čistiti vhode v stare rudnike v Novem Brdu. Kjer so že za časa kralja Urcša kopali svinec in srebro. Takoj pri začetku odkopavanja so naleteli na svinčeno in srebrno rudo. Inženirji so ugotovili, da so ležišča rude obilna.
Razvoj češkoslovaške aeroplanske industrijo. Kakor je bilo že javljeno, se je ob priliki mednarodnih aviatičnih tekem v Rimu, ki so se vršile pred nekoliko dnevi, pokazal znaten napredek te mlade industrijske panoge v CSR. Tekem se je udeležilo 5 evropskih držav (Francija, Itaiija, Nemčija, ČSR in tako dalje) izmed katerih si je ČSR priborila prvo mesto. Zmagal je avion tvrd;.e »Avia« v Pragi, katerega je vodil Karol Frič, šef-pilot imenovane tvornice. Zmaga je bila dosežena vsled največje brzine v zraku, najmanjše brzine pri pristajanju in naj-ekonomičnejše uporabe bencina in olja. Na podlagi te zmage si je čsl. tvrdka
Avia« pridobila prvo nagrado Coppa d’ ltalia in 250.000 lir. Z ozirom na le dosežene uspehe je Romunija naročila pri češkoslovaški tvrdki »Avia« 175 aeropla-nov, ki bodo opremljeni tudi z motorom češkoslovaške izdelave Waltrovih tvornic v Pragi.
Davki in takse.
Donos državnih monopolov. — V času od 1. aprila do 31. avgusta t. 1. je znašal donos državnih monopolov 1.009,979.359 dinarjev. Ta donos se na posamezne monopolne predmete razdeli sledeče: tobak 703.5 milijonov dinarjev, sol 143.4 milijonov Djn, petrolej 44 milijonov Din, vžigalice 57.3 milijonov Din, cigaretni papir 57.8 milijonov Din, razni dohodki 3.5 milijonov Din. Proračun je presegel donos tobaka za 28.5, donos soli za 18.4 in donos cigaretnega papirja za 16.1 milijonov Din, dočim se je od petroleja pobralo 9.8 in od vžigalic 10.4 milijonov Din manj nego je proračunjenih.
Novi davki na Francoskem. — Novi finančni minister Loucheurs predloži te dni poslanski zbornici nove finančne predloge, ko nalagajo francoskemu prebivalstvu za dobo sedmih let ogromno davčno breme. Donos novih davkov1, cenjen na 35 milijard, je namenjen izključno za vnovčenje kratkoročnih bonov.
Denarstvo.
Nov kovan denar. Narodna banka pričakuje v kratkem novo pošiljko kovanega denarja. Pošiljatev pride dne 7. t. m. na Sušak, kamor jo pripelje francoski parnik. Denar je kovan v P3rizu, v francoski državni delavnici. Pošiljatev obstoji iz 22 vagonov dva-, den in pol-dinar-skih novcev.
Konsolidacija »červonca«. Ob priliki tretje obletnice vpeljave »červonca«, je imelo vodstvo državne banke sejo, na kateri je ljudski komisar za finance po-vdarjal, da se bo v prihodnjih treh mesecih emisija denarja zmanjšala, medtem ko se bo proti koncu leta zlata rezerva ojačila. Ta rezerva bo morala presegati poldrugo milijardo rubljev in bo služila za nadaljno konsolidacijo »črvon-ca«. Do 1. januarja 1926 se bo celotni denarni obtok skrčil na 1 milijardo 200 milijonov rubljev.
Romunski dolgovi napram Zedinjenim državam. Romunska brzojavna agencija javlja, da bodo romunski prctipredlogi, nanašajoči se na poravnavo dolga napram Zedinjenim državam, skoro gotovo sprejeti.
Znižanje obrestne mere na češkoslovaškem. Kakor poročajo iz Prage, bodo banke vsled znižanja diskonta v kratkem času znižale obrestno mero: v kon-tokorentu za pol iu pri vlogah na knijži-ce za '/*%.
Italijanska dolarska zbirka je dosegla po zadnjih vesteh popolen uspeh. Tiskovni urad ministrskega predsedništva je sicer naznanil, predvčerajšnjim, da se končni rezultati objavijo šele v soboto, toda na podlagi neuradnih vesti je baje dosegla zbirka nad 125 milijonov lir, tako da je krit ves prvi obrok, ki ga mora Hali ja plačati Ameriki v smislu nedavno sklenjene pogodbe o odplačevanju vojnih dolgov. Kakor poroča »Popolo di Tri-este« je sam Trst podpisal za nad 21 'A mLijona lir.
Promet.
Otvoritev proge Niš-Prokuplje. Nova proga Niš-Prokuplje bo 15. decembra t.
1.	končana, a 20. decembra bo svečano predana prometu. Otvoritvi bo prisostvoval minister saobračaja in še nekateri j drugi člani vlade, zastopniki gospodarskih korporacij, novinarji in odlični meščani.
Koncentracija nemške veleplovbc.
Upravni svet Severonemškega Lloyda je sklenil, da prevzame Lloyd tri druge pa-roplovne družbe. Družba Roland je bila doslej v tesni zvezi s Hapag, sedaj se združi z Lloydom; to smatrajo nei;ateri kot približanje med Lloydom in Hapag. Drugi dve družbi sta pa tudi taki, da teži ena na eno stran, druga na drugo, in bo torej zbližanje tein lažje. Nadalje je nameravana koncentracija Hanseatske ve-leplovbe, torej v prvi vrsti združenje Lloyda in Hapag, ki predstavljata danes 85 do 80 odstotkov vse nemške pomorske plovbe. Zato tudi ni več daleč čas, ko se bo vsa nemška veleplovba zedinila in si bo po natančno določenem ključu svetovna morja razdelila. — Upoštevajoč večkrat v »Trgovskem listu« priobčene članke o gospodarskem dvigu Nemčije, zlasti še, kar se tiče pomorske trgovine in ladijske tonaže, vidimo, da je treba take vesti prav resno premctrivali. Mi sicer nbmo neposredno zadeti, pač pa Anglija, Francija itd. in po teh posredno tudi mi.
^ •?H'.«?s.«rcjE7sysaara,i >UUUUHA< (____________________
*Ti‘-
nm
THA0E I	~	 '	I
** &v-oica
flko pileš „Buddha“ čaj, uživaš že na zemlji raj!
RAZNO.
Novi stanovanjski zakon v Avstriji.
Avstrijska vlada je dne 1. t. m. predložila narodni skupščini nov predlog stanovanjskega zakona. S tem predlogom se hoče likvidirati vse prisilne odredbe, ki so bile potrebne v izredenih razmerah vojne in povojne dobe, danes pa, ko se prilil e normalizirajo, pa niso več potrebne. Avstrijska vlada je prišla do prepričanja, da so prisilne odredbe skrajno škodljive. Na eni strani onemogočujejo zidanje novih hiš, na drugi strani pa povzročajo produkcijskim slojem in s tem celemu gospodarstvu veliko škodo. Na-
dalje naj se. zaščiti samo one, ki »o zaščite res potrebni, to je v prvi vrsti oni, ki sedanja stanovanja res potrebujejo, ne pa tudi ene, ki delajo s prevelikim stanovanjem kupčije na škodo hišnega pose tni. a!.Kar se tiče večine najemnin določa predlog, da sme najemnina za sta-šati dne 1. februarja 1926: 20 grošev za jio vanja in manjše poslovne lokale zna-vsako mirovno krono, dne 1. avgusta 1926: 40 grošev, dne 1. februarja 1927: 50 gr. šev in dne 1. januarja 1927: 60grošev. Za večje poslovne prostore, za 1 ale-re se je plačevalo pred vc j no nad 3000 K najemnine, najemnina hitrejše raste in doseže že dne 1. avgusta 19£6 CO grožev za vsa: o mirodcbno krono. Prostori v kupčijskih hišah, skladiščih itd. se izvzemaj:) iz zaščite. Hišni posestni je dolžan iz najemnine pokrivati najprej davke in vzdrževalne stroške. A k o bi hišo zanemarjal, se ga sme uradno prisiliti, da izpolni svojo dolžnost. Najemne p, godbe, ki bi se glede stanovanj glasile na višje zneske nego so določeni z zakonom, se smatrajo za neveljavne. Z novim zakonom dobe hišni posestniki pravico stanovanja prosto odpovedati, ne smejo pa pustiti odpovedanih prostorov praznih, ampak jih morajo oddati.
»Trgovski Tovariš«. Izšla je 11. številka »Trgovskega Tovariša« s sledečo vse-bino: Sporazum za napredek — Jos. Kavčič; Nemška trgovina v srednjem veku — Josip Golob; Obvezno zavarovanje samostojnih podjetnikov na češkoslovaškem — V. A. U.; Znanstveno obratoved-stvo in industrijska psihologija — dipl. mere. Stanislav Klinc; Organizacija trgovske pisarne — Fr. Zebal; Naša deca
—	Arkadij Averčenko.
 lifimmhiiim miiiiW'fiTmnMiTTir'i ihiim iib iiiWOTtUrtCTMMrawnn:t''raffl
Ljubljanska borza.
Petek, 4. decembra 1925.
Vrednote: Investicijsko posojilo iz 1. 1921. den. 77, bi. 80; loterijska državna renta za vojno škodo den. 300, bi. 312; zastavni listi Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; kom. zadolžnice Kranjske deželne banke den. 20 SL 2u,: £®yska. Posojilnica d. d., Celje den. -00 bi. 202, za kij. 202; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana den. 210; Merkantilna ban-ka, Kočevje den. 100, bi. 104; Slavenska ban-ka d. d., Zagreb den. 49; Kreditni zavod za trg., in ind., Ljubljana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 123; Trboveljska premogokopna družba, Ljubljana den. 320; Združene papirnice Vevče Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 1*0; >Nihag«, d. d. za ind. i trg. drvom Za-greb den. D4; >Stavbna 'družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110.
Blago: bukova drva, suha, največ 10% okroglic, fco vag. nakl. postaja, 5 vag. den. 21.25, bi. 21.25, zaklj. 21.25; bukovi hlodi, I.,
II.,	od 25 cm naprej, od 2.50 m dolž. naprej, fco nakl. postaja bi. 225; smrekove ali jelove deske, 25 mm, III. vrsta, fco meja bi. 500; bukova drva, 1 m dolž., suha, fco mieja, 6 vag. den. 25, bi. 25, zaklj. 25; remeljni 50 70 in
00 80 mm, 4 m, ostrorobi, fco vag. Postojna tranz. den. 505; bukova drva, klana, okrogla, ogledana, fco meja, 50 vag. den. 23.50, bi. 23.50, zaklj. 23.50; pšenica 76 kg, fco vag. Novi Sad bi. 285; koruza nova, času primerno suha, fco vag. Novi Sad bi. 130; oves reSetani, fco vag. Novi Sad bi. 182; ajda domača, fco vag. prekmurska postaja bi. 250; proso domače, fco vag. prekmurska postaja bi. 195; otrobi debeli, fco Banjaluka 1 vag., den. 155, bi. 155, krompir beli, fco vag. prekmursko' postaja bi. 75; čebula, fco vag., banatska postaja bi. .105; jezice zlatorumene, fco vag. nakladalna postaja den. 250; fižol stari, mešani, p. D jakovo bi. 150; slivovka, gar. 50%, fco vag. sremska postaja, za 100 litrov, ne-otrošarinjena bi. 2000.
TRŽNA POROČILA.
Tržne cene v Ljubljani (30 novembra). Govedina: v mesnicah po mestu 16—19 Din. Na trgu 1 kg govejega mesa I. 81, II. 15, vampov 9—10, pljuč 6—8, jeter 18 do 19. Teletina: 1 kg telečjega mesa I. 20,
II.	17, jeter 25—30, pljuč 20. Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. 27, II. 20—25, pljuč 10, jeter 15—20, slanine trebušne 22.50, slanine ribe in sala 28—29, slanine mešane 25—28, slanine na debelo 27 do 28, masti 30—31, šunke (gnjati) 35—37, prekajenega mesa I. 35, II. 30. Klobase:
1 kg krakovskih 45, debrecinskih 44, hrenovk 35, safalad 35, posebnih 35, svežih, kranjskih 32—40, pol prekajenih 1 ranj-skih 32—40, suhih kranjskih 67, prekajene slanine 30—35. Perutnina: Piščanec majhen 12.50—15, večji 16—20, kokoš 25—35, petelin 25—45, raca 25—30, ne-pitana gos 40—70, domač zajec manjši 5 do 15, večji 16—18 Din. Mleko, maslo, jajca, sir: 1 liter mleka 2.50—3, 1 kg surovega masla 40, čajnega masla 55—60, masla 45, sirčka 9—10, jajca par 3.50 do 3.75 Din.
Cene špecerijskemu blagu v Ljubljani
(30 novembra). 1 kg kave Portoriko 70 do 74, Santos 52—56, Rio 42—48, pražene kave I. 80—88, II. 64—68, III. 56 do 60, kristalnega belega sladkorja 15, v kockah 14.50, riža I. 12—13, II. 8—10, 1 liter namiznega olja 20, jedilnega 18, 1 kg testenin 14, II. 10.
fflerski izdelki na trgu v Ljubljani.
1	kg moke št. 00 5.25, št. 0 4.75, št. 1
4.50, št. 6 3, kaše 7, ješprenja 7, ješ-prenjčka 10—13, koruzne moke 3—4, koruznega zdroba 4.50, pšeničnega zdroba
6.50, azdove moke I. 9, II. 7, ržene moke a—5.50 Din.
Situacija na svečarskem tržišču: Svečarne notirajo za konzumne sveče do 500 kg 17.50 do 18 Din za kg Iranko postaja Ljubljana, za količine nad 500 kg pa 17 Din za kg. Finančni odbor, ki se bavi z revizijo carinske tarife, ni ugodil prošnji po zmanjšanju sedanje previsoke uvozne carine na surovine, vsled česar so cene
svečarskim proizvodom od dne do dne čvrstejše. Sedanje uvozne carine na sve-čarske surovine so sledeče: pri parafinu 3.30 za kg minimalno, pri stearinu 3.30 Din za kg minimalno, pri rumenem čeb. vosku 8.80 Din za kg minimalno, pri kar-naupskem vosku 8.80 Din za kg minimalno, pri cerezinu 3.30 Din za kg minimalno.
Ljubljanski živinski sejem (2. t. m.). Dogon 172 konj, 82 volov, 50 krav, 8 telet, 2 koštruna in 50 svinj. Cene za kg žive teže: voli I. 9.25—9.50, II. 8.50 do 7.75, III. 7.50—7.75; krave rejene 6.50 do 7, za slo base 3.75—4, tel ice I. 8—8.50, II. 7—7.25, teleta I. 10—30.25, II. 8.75—9.25, (zaklana ^teleta 13—14), prašiči Špeharji domači 13.50—14.75, peršutarji 10.75 do
11.25, (zaklani prašiči domači 15—15.50) Din. Plemenski prisci so se prodajali komad po 150—200 Din. Sejem je bil slabo obiskan. Cene skoro neizpremenjene.
Dunajska borza za kmetijsko produkte
(2. decembra). Na ameriških borzah so ponovno poskočile cene pod vtisom neugodnih vesti iz Argentinije. Tudi na vseh kontinentalnih tržiščih je tendenca čvrsta, a ponudbe majhne. Cene na Dunaju nekoliko poskočile. Notirajo za 100 kg v šilingih vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39.50—40.50, madžarska potiska 45 do 46.50; ječmen: domači 35—42, slovaški 41—44; rž: marchfeldska 29—29.50; tur-ščica: jugoslovenska 28—29, nova 23 do 23.50; oves: 28.50—31; moka 0; domača 74.-77, madžarska 74—77.
DOBAVA, PRODAJA.
Dobave. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 18. decembra t. 1. pri direkciji državnih železnic v Subotici glede dobave 200 komadov zaviralnih cokelj >Bremsschuhe« ter glede dobave
materijala za plinsko razsvetljavo. — Dne 2. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede struženja hrastovih hlodov, ki leže na postaji Le-kenk; pri direkciji državnih železnic v Ljubljani glede dobave 50.000 kg jute. — Dne 4. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobava strojev za razširjevanje in zoževanje parnih in ognjenih cevi in za ravnanje pločevine ter 1 električnega motorja; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih bakrenih cevi. — Dne 5. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobava vpognjenih osovin za lokomotive; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave orodnih strojev. — Predmetni pogoji z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpo-gled.
IGROM!
O. V. O. Z.	«
carinsko pofiri dniški in »pecKS« ijslki foiur«e®iu
LJUBLJANA
Koiodvorska vil. -41
hrr.o)« vkniTi; „ (i flt O M "
Telefon interurbin
Po dl rviž n a c e: MARIBOR, JESENICE, RAKEK.
<)!>.» vl|r» v-.« v (o «iro*<o »padajjoče p	ndlhfireie	in
I»k1 natkulrinlnimi
GROm
Zastopniki družb« »pulniih voz
•S. O. E.
poflljke.
AVTO
benda, pnevmatika, olje, mast, vsi popravila in vožnja. Le prvovrstni blago in delo po solidnih cenah nudi JUGO-AVTO. d. ■ e. a. v Ljubljani
VA-NlI/.fvLft'
KJE SE KUPI?
Le pri tvrdki
joim iw!K Ljubifana
Wbn lk«3er*owsn sevmift* ah v?<S.
»I• »Ivi M ve! i, rerltCrok.v *,!. rab*.	mat	i	v	vel*mS
OrlfSKnver * Adler - P.ltiViTSat.
■'»«!!«!,im dele r.» fl r > e J« kej-levei ijitft. *»}«, Jerroern. p-tevrr.u^ka. Pook o voceefa jtcoj !nein!*£en! — Vežtetan »ravcSlol N« ve! kol N« <nul*l
dreto in vse vr-te vrvarskih izdelkov lev v lo stroko spadajoče blayo dobue v skladišču „KONOP,UTA“ I.jubijana Gosposvetska 2
Galanterija! &srss
tenine, nogavica, sukanec, vezenine, jjvinib® modno biserno in drugo, palice, nahrbtnike, no?,o, jedilno orodja, ikarie itd. »« dobi majj. *JiSJl©«taeJ© pri •®	Km	si	H	%
-9 S
II
isouip i uitSIuiu
1/5 oJbiJj zsTisi blizu Prešernovega spomenika Ra Veliko! oh vodi M;i malo!
*	v-
t
Veletrgovina
kolonijaSne In Špecerijske robe
V*
I t
aBE3@!SE3Bgi3B5B3BB
Vino L1921.
Belo................liter	Din	8‘—
Itiiling............liter	Din	10‘—
Pertugizer rdež . . liter Din 8'— 1925: Belo .... liter Din 6‘— SLIVOVKO, staro pristno, liter 30'— dinarjev; nadalje 20 SODOV po 10 hi, eno polpokrito in eno odprto, olegantno, skoraj novo KOČIJO (z gumijevimi kolesi) proda zelo poceni
I. Krawagna, Ptuj.
km p tj I
IM uuiiifmii
si
Zaloga / sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode
Točna in solidna postrežbo!
Zahtevajte cenik I
«5iS ALVCC3rt.'iw.	jrtžki	H.	uti"	s*	'S2t	mHO/H	■
!
ji
r
i;
i
3 j:
j!
Brodarsko akclonarsko društvo J
Bcuorud	Su.ak
Glavno odpravništvo v Trs u.
Redna mesečna trgovska proga
p3*
Jadransko morje, Marseille, In nija, Maroko do Kanarskih otekmr
Odhod	ls	Splita	vsakega 1.	meceoa
,	„	Šibenika	„	4.	„
„	,	Suf aka	B	10.	w
-	.	Trsta	„	18.
pristaja eventualno v Gružn za: Marseille, Barcelone, Valen" «ijo, Oran, Melilla, Malaga, Tangier, Casa-Bianca, TeneritTe in Lan Palmas, pristane po potreb! tndi v ostalih medlnkah.
f-» 1-:-------------------------------     .-~r*
Petnajstdnevna *r©cavsS<«& proga sera
Egejsko inorfe
Sz: ?v.Saka, Trsta, Splita, eventualno iz Gruts za: Patra*, K<U-snato, Pirej, Volo, Solun. Cavallo, Metileno, Chios. Smirno, po potrebi Ghjtion, Dedeagač, Rodi, Kandijo in Kanejo.
Za pojasnila se je obrniti na ravnateljstvo na Sušaku in glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena ' zastopstva na Reki, ▼ Šibeniku, Splitu in Gručo.
TISKARNA hMERK(1£w
-Ind. <J. ni.	(ŽlOlSijfjJ	A	Telefon	iS3.	553
S2MOM GMEGOMČIČEVA 'SILIČA ŠT. 13 TčsStei Ctasoplse, knjige, posetnice, broSure, leSaite, ce-
mike, pravila	-Si
Lastna lcnJIsjo-
•ves;m lesa
'V.
I
Pisma: Žobljarska zadruga, Kropa (SlovenijaJ.
i sinil i
Brzojavke: Zadruga Kropa.
?p i sunij
mm i
-
Telefon interurban: Podnart 2.
Žeblji za normala« in ozkotirne železnice
žeblji za ladje, črni ali pocinkani Žeblji za zgradbe, les itd.
Žeblji ta čevlje Spojke za odre ii prage
Spojke za ladje in splave Železne brane Zobje za brane
Kljuke za podobe, zid,'cevi, žlebove itd.
Vijaki z maticami
Podložno pl očk«
Matice
Zakovice za tenderje, kotle, mostove, sode, pločevino, kolesa itd.
Vijačni čepi Verige
i
i
Vsi v našo stroko spadajoči železni iadclk! po vzorčili 5n risbah najceneje.
IitiKfjrcvani ceniki na razpolago.
Pr osla ja se samo na dleto elo trgovcem.
TRGOVSKA BANKA D. D
Podružnice:
Maribor, Kamnik, Konjice, Novo mesto, Ptuj, Kakek, Slovenj iradec.
Dunajska c. 4. (v lastni stavbl>
RAPITAt IN REZERVE Din JS.OOO.OOO-—.
Izvršuje vse bančne posle naJio«č’ine;e In naJRnian!nc?.'c.
T.»t*:onl: 150, MO. *S4».
»f.l- \ l: - * 'Mil -M !;*!! ■ l	1	■■
Brnofavt! TMOOVSKA
Ekspozitura:
pj-evalj*
Vvr-* m i*r.wu»3V» r« CT' «"
>->h-V*V1
Odgovorni urednik dr. IVAN PLESS, Ljubljana. — Za Trgovsko-induntrijsko d. d. >MF,RKUR< kot izdajatelja in tiskarja: A.SEVER, Ljubljana.