ISSN 1310-2943 VREME Dežni oblaki so se Slovenije izogibali I .M llAj IML lite ton KU ,- I uns.JAHA „ ÎM ç i I M re- c S » sift iù5i IHM IM--I lù«- ia?i nm PODNEBJE April je bil rekordno sončen, topel in suh 7ITX DAN ZEMUE Svetovni dan Zemlje je letos potekal na temo »Podnebne spremembe - čas za akcijo!« VSEBINA METEOROLOGIJA 3 Podnebne razmere v aprilu 2007................................................................................................................3 Razvoj vremena v aprilu 2007...................................................................................................................24 Meteorološka postaja Nova vas................................................................................................................31 DAN ZEMLJE - PODNEBNE SPREMEMBE - ČAS JE ZA AKCIJO! 36 AGROMETEOROLOGIJA 38 Marec 2007................................................................................................................................................ 38 April 2007...................................................................................................................................................43 HIDROLOGIJA 50 Pretoki rek v aprilu.....................................................................................................................................50 Temperature rek in jezer v aprilu...............................................................................................................54 Višine in temperature morja v marcu.........................................................................................................58 Višine in temperature morja v aprilu..........................................................................................................62 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v aprilu 2007..........................................................................66 ONESNAŽENOST ZRAKA 69 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE 77 POTRESI 80 Potresi v Sloveniji - april 2007.................................................................................................................. 80 Svetovni potresi - April 2007..................................................................................................................... 83 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM 85 Fotografija z naslovne strani: Okolica Grosuplja aprila 2007, rumena polja repice so popestrila pokrajino (foto: Iztok Sinjur) Cover photo: Surrounding of Grosuplje with yellow rape fields (Photo: Iztok Sinjur) UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SILVO ŽLEBIR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: KLEMEN BERGANT JOŽE KNEZ RENATO VIDRIH Oblikovanje in tehnično urejanje: RENATO BERTALANIČ METEOROLOGIJA METEOROLOGY Podnebne razmere v aprilu 2007 Climate in April 2007 Tanja Cegnar Aprila se je nadaljevalo obdobje nenavadno toplega vremena, ki se je začelo že septembra lani. April je pregovorno znan po muhastem in hitro spremenljivem vremenu, a tokrat je presenetil. Predvsem osrednja in zadnja tretjina meseca sta bili izjemno topli, pa tudi v začetni tretjini so prevladovali toplejši dnevi kot običajno. Kot celota je bil april v pretežnem delu države rekordno topel. Padavine so bile skromne in v pretežnem delu države tako suhega aprila še ni bilo. Sončni dnevi so se kar vrstili in tudi po osončenosti je bil letošnji april rekorden. 12 O 12 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 O "S 3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 12 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka aprila 2007 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, April 2007 9 6 0 3 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na sliki 1 so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. Večina aprilskih dni je bila toplejših od povprečja, z izjemo nekaj dni v prvi tretjini meseca, le-ti so redko dosegli odklon -3 °C. V Ljubljani in na Goriškem so bili vsi dnevi aprila toplejši od dolgoletnega povprečja. Največji pozitivni odklon je 15. aprila na Kredarici presegel 9 °C, v Biljah se 25. približal 9°C, v Ljubljani je bilo 14. aprila za skoraj 8 °C topleje kot običajno. V Ljubljani je bila povprečna aprilska temperatura 14,7 °C, kar je največ doslej in 4,8 °C nad dolgoletnim povprečjem. Za 1,1 °C je bil toplejši od aprila 2000. Daleč najhladnejši je bil april 1958 s 7,6 °C, s 7,8 °C mu je sledil april 1973, 7,9 °C je bila povprečna temperatura aprila 1980, aprila 1956 pa 8,3 °C. Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 7,3 °C, kar je 2,6 °C nad dolgoletnim povprečjem in presega meje običajne spremenljivosti; letošnji april je tretji najtoplejši glede povprečne najnižje temperature. Najhladnejša so bila aprilska jutra leta 1955 z 2,3 °C, najtoplejša pa leta 1961 z 8,5 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 21,4 °C, kar je največ doslej in 4,7 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši so bili popoldnevi aprila 1958 z 12,3 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. na Kredarici v mesecu aprilu Figure 2. Mean daily maximum and minimum air temperature in April and the corresponding means of the period 1961-1990 Tako kot drugod po državi je bil april 2007 tudi v visokogorju precej toplejši od dolgoletnega povprečja. Temperatura je v povprečju znašala 0,4 °C, kar je največ doslej in je bila prvič v aprilu pozitivna; odklon od dolgoletnega povprečja je bil 4,9 °C. Najhladnejši je bil april v letih 1973 in 1980 s povprečno temperaturo -7,4 °C, z -6,7 °C mu sledi april 1958, leta 1997 je bila povprečna aprilska temperatura -6,5 °C, leta 1982 pa -6,3 °C. Na sliki 2 desno sta povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna aprilska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Največ takih dni je bilo na Kredarici, in sicer 19, po štiri hladne dni so zabeležili v Ratečah, Postojni in Kočevju, po dva v Črnomlju, Celju, Slovenj Gradcu in Murski Soboti. Le po en hladen dan so imeli v Lescah in na Bizeljskem, drugod hladnih dni ni bilo. Tudi v Ljubljani hladnih dni ni bilo, aprilsko povprečje znaša dva dneva; od sredine minulega stoletja je bilo poleg letošnjega še 15 aprilov brez hladnih dni, največ pa jih je bilo aprila leta 1955, in sicer 9, po 7 so jih zabeležili v letih 1956 in 1977 (slika 3). Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo 25 °C in več. Največ so jih zabeležili na Goriškem, in sicer 10, na Krasu 9, po 5 na Obali in v Črnomlju. V Ljubljani so bili aprila štirje topli dnevi, kar je tri dni nad dolgoletnim povprečjem; toliko jih je bilo tudi leta 2000. Od sredine minulega stoletja je bilo v Ljubljani trinajst aprilov s toplimi dnevi (vključno z letošnjim), od tega največ v letih 1962 in 1968, ko 4 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo so jih zabeležili po 6. Trije topli dnevi so bili v Celju, po dva v Kočevju in na Bizeljskem. V Ratečah, Postojni in v visokogorju toplih dni ni bilo, drugod so zabeležili po enega. 10 LJUBLJANA 8 n = 4 > 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 3. Število hladnih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 3. Number of days with minimum daily temperature 0 °C or below in April and the corresponding mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA I I I I 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 4. Število toplih dni v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 4. Number of days with maximum daily temperature at least 25 °C in April and the corresponding mean of the period 1961-1990 Najhladneje je bilo 5. oziroma 6. aprila. V Ljubljani se je živo srebro spustilo na 1,2 °C. Na sedanji lokaciji merilne postaje je bila najnižja izmerjena aprilska temperatura -5,3 °C iz leta 1956, z -4,6 °C mu sledi april leta 1955, z -3,6 °C pa leta 1970, z nizko temperaturo izstopa tudi april 1977 (-3,3 °C). Najvišje minimume so izmerili na obali (3,9 °C) in Krasu (3 °C), v Biljah se je živo srebro povzpelo na 1,5 °C, v Mariboru na 1,1 °C in v Novem mestu na 0,2 °C. Med 0 in -1 °C se je temperatura spustila v Lescah in na Bizeljskem, med -1 in -2 °C v Ratečah, Črnomlju, Celju in Murski Soboti. Najnižji minimumi so bili zabeleženi v Postojni (-3,4 °) in Kočevju (-3 °C), v Slovenj Gradcu so zabeležili -2,8 °C. V visokogorju je bilo najbolj mraz 5. aprila, na Kredarici so izmerili -9,6 °C. Tudi v visokogorju smo v preteklosti izmerili že precej nižjo temperaturo, na Kredarici je bilo najbolj mraz aprila 2003 z -20,2 °C, aprila leta 1956 je bilo -19,2 °C. O 4 !D 0 LJUBLJANA L* A* J * , i L A IK\ 30 n 28 O 26 24 22 - E 20 18 16 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 5. Najnižja (levo) in najvišja (desno) izmerjena temperatura v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 5. Absolute minimum (left) and maximum (right) air temperature in April and the 1961-1990 normals Najvišjo temperaturo so v visokogorju izmerili 28. aprila, na Goriškem, Obali in Krasu 15. aprila, v Postojni 23. aprila, drugod 29. aprila. V Ljubljani je temperatura aprila 2007 dosegla 26,7 °C, kar je 2,6 °C manj od 29,3 °C iz aprila 1968. Na Kredarici se je živo srebro povzpelo na 7,9 °C, kar je nekaj manj kot aprila leta 1955, ko so izmerili 12,2 °C. Najvišja maksimuma sta bila izmerjena v Črnomlju (27,7 °C) in na Goriškem (27,3 °C), najnižja v Ratečah (24 °C) in Postojni (24,8 °C); v Ratečah je bila izmerjena druga najvišja temperatura aprila doslej, zaostaja 1,4 °C za aprilom leta 1968. Med 25 in 26 °C so zabeležili v Murski Soboti, Slovenj Gradcu, Lescah in na obali, drugod med 26 in 27 °C. V 6 5 2 0 8 5 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Novem mestu so zabeležili 27 °C, kar letošnji aprilski maksimum uvršča na četrto mesto odkar so pričeli z meritvami. Slika 6. Odklon povprečne temperature zraka aprila 2007 od povprečja 1961-1990 Figure 6. Mean air temperature anomaly, April 2007 Povprečna aprilska temperatura je bila povsod po Sloveniji precej nad dolgoletnim povprečjem. Odklon je bil večinoma med 3 in 5 °C, največji je bil v osrednji Sloveniji in večjem delu zahodne polovice Slovenije; Kredarica je bila 4,9 °C toplejša od dolgoletnega povprečja, Rateče in Ljubljana 4,8 °C. Najmanjši odklon je bil 2,5 °C, zabeležili so ga v Murski Soboti, odklon pod 3 °C je bil tudi na območju Slovenskih Konjic. Na sliki 6 je prikazan odklon povprečne aprilske temperature od dolgoletnega povprečja. Slika 7. Suh, sončen in topel april je kmetovalce v okolici Grosuplja silil k namakanju (foto: Iztok Sin-jur) Figure 7. Irrigation mitigated impacts of dry, sunny and warm weather (Photo: Iztok Sinjur) V večini krajev je bila letošnja aprilska povprečna temperatura najvišja doslej. Na Kredarici je bilo v povprečju 0,4 °C, sledi april 1961 z -0,8 °C. V Ljubljani je bilo 14,7 °C, sledi april 2000 s 13,6 °C. Na obali je bilo prav tako 14,7 °C, tri desetine °C je bilo hladneje aprila 1961. V Novem mestu je bilo povprečno 13,5 °C, kar je le za desetino °C topleje od aprila leta 2000. V Murski Soboti je bila letos aprila četrta najvišja temperatura, in sicer 12,2 °C, kar je 1,5 °C manj od najvišje temperature aprila 2000. V Celju so imeli aprilsko povprečje 12,7 °C, najtopleje je bilo aprila leta 2000 s 13,1 °C. V Ljubljani in Celju je april bil najhladnejši leta 1958, v Murski Soboti in Portorožu leta 1997, na Kredarici v aprilih 1973 in 1980, v Novem mestu v aprilih 1982 in 1997. 6 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 O 13 ra 11 a 9 7 1954 1959 1964 1969 1974 1979 1984 1989 1994 1999 2004 15 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 15 i O 13 ro 11 7 15 O 13 ra 11 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 15 O 13 2 11 a 9 7 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 8. Potek povprečne temperature zraka v aprilu Figure 8. Mean air temperature in April Višina padavin v aprilu je prikazana na sliki 10. Letošnji april je bil v večini Slovenije rekordno suh ali pa je bila količina padavin blizu rekordno najmanjši. V večjem delu Slovenije je padlo manj kot 20 mm, pod 5 mm je padlo v Prekmuiju, Jeruzalemu, na Brniku, v Novi vasi, Kočevju, Postojni ter na obali, Krasu in Goriškem. Največ, nad 40 mm, jih je padlo v severozahodni Sloveniji in na območju Kamniške Bistrice ter Jezerskega; v Soči so namerili 53 mm. Dolgoletno povprečje ni bilo nikjer preseženo, saj je bilo padavin precej pod dolgoletnim povprečjem, v večjem delu Slovenije je padlo pod 10 % običajnih padavin. Pod 5 % običajnih padavin je padlo v Novi vasi, na Brniku, v Kočevju, Postojni, Murski Soboti in delu Štajerske. Več kot petina povprečnih padavin je padla v Ratečah (22 %) in Kobaridu (21 %). 9 9 7 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 30 25 O 20 2 15 ra 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 25 P 20 2 15 to S 10 .22 5 0 -5 4 30 n 25 0 20 1 15 (O iS 10 cp E 5 1 mm LEGEND: RR - precipitation (mm) RP - precipitation compared to the normals SS - number of days with snow cover SSX - maximum snow cover DT - day in the month SD - number of days with precipitation Slika 13. Padavine v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 13. Precipitation in April and the mean value of the period 1961-1990 Aprilska količina padavin je bila nizko pod dolgoletnim povprečjem, večina Slovenije je bila rekordno suha. Kredarica je bila za en mm bolj suha aprila leta 1955 (29 mm), Rateče pa so bile dvakrat bolj suhe, aprila leta 1995 (21 mm) in leta 1955 (26 mm). Kredarica je bila v aprilu najbolj namočena leta 1956, obala 1970, Murska Sobota v letih 1965 in 1994 ter Novo mesto leta 2002. 10 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 25 20 ■o _o > CD 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 14. Število padavinskih dni v aprilu. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 14. Number of days in April with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with precipitation less than 1 mm (yellow) Aprila je v Ljubljani padlo 6 mm padavin, kar je najmanj doslej in predstavlja le 6 % dolgoletnega povprečja; sledi leto 1955 s 16 mm. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanjem merilnem mestu je bil najbolj namočen april 1970 z 239 mm padavin, aprila 1985 je padlo 200 mm, v letu 1956 186 mm in aprila 1998 180 mm padavin. 250 200 Slika 15. Padavine v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 15. Precipitation in April and the mean value of the period 1961-1990 c > "D (0 a ro c > 150 100 50 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na sliki 16 je shematsko prikazano aprilsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Po vsej Sloveniji je bil to najbolj sončen april doslej, dolgoletno povprečje je bilo povsod preseženo. Največji presežek je bil na Goriškem in Kredarici, kjer je sonce sijalo dobrih 80 % več kot običajno. 70 do 80 % več sončnega vremena kot običajno je bilo v večjem delu zahodne polovice Slovenije ter po dolini Save proti Celjskemu. Najmanjši presežek je bil na Koroškem, kjer je sonce sijalo za 60 % več kot ponavadi. Drugod je bil presežek 60 do 70 %. 11 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo V Ljubljani je sonce sijalo 280 ur, kar je največ doslej in 73 % več od dolgoletnega povprečja; sledi april 1997 z 228 sončnimi urami. Najbolj siv je bil april 1956 s 104 urami sončnega obsevanja, 106 ur je sonce sijalo leta 1989, 107 ur sončnega vremena je bilo v aprilih 1986 in 2004, aprila 1972 pa 116 ur. Slika 17. Število ur sončnega obsevanja v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 17. Bright sunshine duration in hours in April and the mean value of the period 1961 — 1990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. April 2007 je bil eden izmed redkih mesecev, ko so jasni dnevi številčno precej presegli oblačne. Največ, po 18 jasnih dni, so jih zabeležili na obali, Krasu in v Črnomlju, 17 na Goriškem, 15 v Kočevju in Lescah, po 13 v Novem mestu, na Bizeljskem in v Murski Soboti. Najmanj, po 8, so jih zabeležili na Kredarici in Celjskem, 11 v Mariboru, po 12 v Ratečah, Postojni in Slovenj Gradcu. V Ljubljani je bilo 11 jasnih dni (slika 18), kar je največ doslej in 8 dni nad dolgoletnim povprečjem; od sredine minulega stoletja je bilo 9 aprilov brez jasnega dneva. 12 n LJUBLJANA 20 15 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 18. Število jasnih dni v aprilu in povprečje obdob- Slika 19. Število oblačnih dni v aprilu in povprečje ob- ja 1961-1990 dobja 1961-1990 Figure 18. Number of clear days in April and the mean Figure 19. Number of cloudy days in April and the me- value of the period 1961-1990 an value of the period 1961-1990 Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Največ, 6, jih je bilo v Slovenj Gradcu, po 5 v Ratečah, Kočevju in na Kredarici, po 4 v Lescah in Celju. Le po en oblačen dan je bil v Murski Soboti, na Bizeljskem, v Postojni in Kočevju, drugod dva oziroma trije. V Ljubljani so bili štirje oblačni dnevi (slika 19), kar je toliko kot aprila 1952, in predstavljata najbolj sončna aprila doslej; v aprilih 1972 in 1989 je bilo po 18 oblačnih dni. Povprečna oblačnost je bila 3 do 4 desetine. 2,5 do 3 desetine neba so v povprečju oblaki prekrivali na Goriškem, Bizeljskem, v Postojni in Črnomlju. Največja neba so v povprečju prekrivali oblaki na Kredarici (4,2 desetin). Na sliki 20 so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. 9 6 3 5 0 0 12 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 E 10 ra 5 15 E 10 E ro 5 15 E 10 E ra 5 14 12 10 ^ Z3 8 ^ .Q O 6 ° »O 4 S 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan CELJE r 14 12 10 "o 8 w ■Q O 6 Si >o C o 4 tn 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 15 n E 10 E ra "a ra 5 0 MURSKA SOBOTA r 14 12 10 '¡u 8 tn O + 6 ° 4 2 0 >o tn 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 15 E 10 (D C '> ro ■o S 5 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 14 15 12 10 n ro >o n ro 5 4 tn 2 0 0 14 12 - 10 Id 8 tn si o 6 ° >o 4 § 2 0 14 -- 12 10 "o 4 ° 4 tn 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 15 E 10 E m 5 MARIBOR 0 r 14 -- 12 10 a) 8 tn .o o 6 i >o 4 ° 4 tn 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 15 E 10 E ro 5 PORTOROŽ 0 T 14 12 10 o C 4 o (A -- 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 20. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) aprila 2007 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 20. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, April 2007 0 0 0 0 0 13 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki - april 2007 Table 2. Monthly meteorological data - April 2007 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Lesce 515 11,8 3,5 19,3 4,8 25,5 29 -0,6 6 1 1 1 54 261 3,3 4 15 13 11 4 1 0 0 0 0 Kredarica 2514 0,4 4,9 3,0 -1,6 7,9 28 -9,6 5 19 0 587 236 181 4,2 5 8 30 20 6 2 9 30 300 1 751,9 5,0 Rateče-Planica 864 9,9 4,8 18,2 2,3 24,0 29 -2,0 6 4 0 254 244 151 3,5 5 12 30 22 5 1 2 0 0 0 919,8 7,3 Bilje 55 15,0 4,0 23,0 7,4 27,3 15 1,5 6 0 10 44 310 181 2,5 2 17 4 4 2 1 0 0 0 0 1011,8 9,8 Letališče Portorož 2 14,7 3,0 22,3 8,0 25,8 15 3,9 6 0 5 44 313 161 2,4 3 18 2 3 1 1 1 0 0 0 1018,0 10,2 Godnje 295 1 4,3 4,5 22,2 8,8 27,0 15 3,0 6 0 9 55 298 2,3 1 18 3 3 1 0 0 0 0 0 Postojna 533 12,2 4,6 19,7 4,6 24,8 23 -3,4 6 4 0 1 31 275 178 2,9 1 12 1 0 0 0 1 0 0 0 Kočevje 468 11,1 3,0 20,4 3,1 26,0 29 -3,0 6 4 2 1 78 3,4 5 15 3 3 1 0 1 0 0 0 Ljubljana 299 1 4,7 4,8 21,4 7,3 26,7 29 1,2 6 0 4 55 280 173 3,5 4 11 6 6 2 0 1 0 0 0 984,4 9,2 Bizeljsko 170 13,4 3,2 21,4 5,8 27,0 29 -0,2 6 1 2 77 2,9 1 13 9 11 3 0 1 0 0 0 Novo mesto 220 13,5 3,9 20,6 6,0 27,0 29 0,2 6 0 1 67 272 1 67 3,3 2 13 5 6 2 1 2 0 0 0 991,0 9,1 Črnomelj 196 13,8 3,4 21,6 4,6 27,7 29 -2,0 6 2 5 57 2,9 3 18 11 11 4 1 0 0 0 0 Celje 240 12,7 3,4 21,0 4,1 26,7 29 -1,5 5 2 3 1 07 264 173 3,3 4 8 5 6 3 0 2 0 0 0 991,3 8,8 Maribor 275 13,7 3,7 20,0 7,5 26,3 29 1,1 5 0 1 60 275 172 3,3 2 11 10 12 3 2 0 0 0 0 987,2 8,3 Slovenj Gradec 452 11,1 3,3 19,3 3,2 25,0 29 -2,8 6 2 1 200 260 160 3,8 6 12 9 10 4 0 2 0 0 0 9,0 Murska Sobota 188 12,2 2,5 20,2 4,3 25,5 29 -1,3 5 2 1 127 291 169 3,2 1 13 3 4 1 0 0 0 0 0 997,7 9,0 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo ž 25 °C SD - število dni s padavinami ž 1 mm TS - povprečna temperatura zraka (°C) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (°C) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (°C) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (°C) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (°C) SO - število oblačnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (°C) RR - višina padavin (mm) SM - število dni z minimalno temperaturo < 0 °C RP - višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TS, <12 °C). TD = £ (20 °C - TS,) če je TS, < 12 °C i=1 14 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - april 2007 Table 3. Decade average, maximum and minimum air temperature - April 2007 Postaja I. dekada II . dekada III . dekada Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 Tpovp Tmax Tmax Tmin Tmin Tmin5 Tmin5 povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs povp abs Portorož 12,2 19,5 21,4 6,4 3,9 4,2 1,5 15,1 23,1 25,8 8,0 6,2 5,5 4,4 16,9 24,3 25,6 9,5 7,5 7,1 4,9 Bilje 11,9 19,5 21,8 5,5 1,5 3,5 -1,0 15,6 24,3 27,3 7,2 5,1 4,9 3,3 17,4 25,1 26,5 9,5 5,8 7,7 4,8 Postojna 8,8 15,9 19,4 1,5 -3,4 -0,8 -5,6 13,7 21,3 23,4 5,5 0,4 3,1 -2,0 14,1 22,0 24,8 6,8 1,6 4,3 -1,0 Kočevje 8,6 17,0 21,5 1,4 -3,0 -0,2 -4,5 12,0 22,0 24,1 3,1 0,4 1,3 -1,4 12,7 22,3 26,0 4,7 2,0 3,1 0,4 Rateče 6,2 14,1 19,5 0,5 -2,0 -2,1 -5,3 11,1 20,3 22,8 2,2 0,0 -2,1 -4,8 12,4 20,4 24,0 4,1 1,7 -0,8 -3,4 Lesce 9,1 16,0 21,6 3,4 -0,6 2,0 -2,5 12,3 20,6 23,1 5,0 2,2 3,0 0,2 14,0 21,1 25,5 6,1 3,9 4,6 2,5 Slovenj Gradec 8,7 16,5 21,6 2,5 -2,8 0,2 -5,5 11,7 20,9 23,0 2,5 0,2 -0,5 -3,2 12,8 20,6 25,0 4,5 1,8 1,3 -2,3 Brnik 9,4 17,7 22,3 2,0 -2,7 13,1 22,1 24,6 3,4 0,8 14,3 22,3 26,9 4,8 2,8 Ljubljana 12,1 18,3 22,8 5,6 1,2 1,6 -3,6 15,7 23,0 25,4 7,5 4,8 2,0 -0,9 16,2 23,0 26,7 8,7 6,9 3,1 0,6 Sevno 11,2 16,6 21,0 6,2 1,2 3,0 -1,7 14,8 20,7 22,7 9,9 6,6 5,2 1,1 14,8 20,8 25,5 9,5 7,2 5,2 2,9 Novo mesto 11,6 18,0 23,1 4,7 0,2 1,2 -3,2 14,4 22,0 24,4 5,9 3,3 2,5 -0,6 14,6 21,9 27,0 7,3 5,3 4,6 1,5 Črnomelj 12,4 19,2 23,7 3,7 -2,0 1,5 -4,5 14,6 22,9 26,0 4,2 1,0 2,2 -0,5 14,6 22,8 27,7 5,8 3,0 4,2 1,0 Bizeljsko 11,6 18,9 24,0 4,6 -0,2 3,8 -0,6 13,8 22,7 25,0 5,7 3,0 4,9 2,4 14,7 22,6 27,0 7,3 4,4 6,6 4,0 Celje 10,6 18,5 23,2 3,1 -1,5 0,1 -4,6 13,3 22,1 23,9 3,6 1,2 0,7 -1,5 14,2 22,5 26,7 5,7 2,7 3,2 0,0 Starše 11,0 18,2 23,7 3,8 -0,6 2,1 -2,5 14,0 22,0 24,1 5,3 2,9 3,0 0,9 14,2 22,1 26,2 6,4 4,0 4,3 2,2 Maribor 11,4 17,5 23,5 5,6 1,1 14,8 21,3 23,4 8,1 5,4 14,9 21,4 26,3 8,8 6,5 Jeruzalem 11,8 16,9 22,5 6,8 1,5 5,2 0,5 14,8 20,2 22,5 9,7 7,5 6,8 4,5 14,9 20,6 24,5 9,6 6,0 7,0 3,5 Murska Sobota 10,5 17,9 22,6 3,2 -1,3 0,4 -5,2 12,8 21,2 23,7 3,9 1,2 0,6 -1,5 13,4 21,6 25,5 5,7 2,3 2,5 -1,1 Veliki Dolenci 11,4 16,8 21,5 5,6 0,5 1,5 -3,0 14,1 20,1 23,0 7,8 4,2 2,9 -2,0 14,6 20,4 24,9 8,2 5,0 3,8 0,0 LEGENDA: Tpovp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) LEGEND: Tpovp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 15 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 4. Višina padavin in število padavinskih dni - april 2007 Table 4. Precipitation amount and number of rainy days - April 2007 Postaja Padavine in število padavinskih dni Snežna odeja in število dni s snegom I. II. III M od 1. 1. 2007 I. II. III M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Dmax s.d. Portorož 2,2 1 0,0 0 0,0 0 2,2 1 220 0 0 0 0 0 0 0 0 Bilje 2,6 3 0,0 0 1,7 1 4,3 4 274 0 0 0 0 0 0 0 0 Postojna 0,4 1 0,0 0 0,1 1 0,5 2 393 0 0 0 0 0 0 0 0 Kočevje 2,3 1 0,0 0 1,1 3 3,4 4 347 0 0 0 0 0 0 0 0 Rateče 12,5 6 0,1 1 16,9 2 29,5 9 363 0 0 0 0 0 0 0 0 Lesce 7,5 5 0,7 1 5,0 2 13,2 8 300 0 0 0 0 0 0 0 0 Slovenj Gradec 6,6 4 0,0 0 2,8 2 9,4 6 263 0 0 0 0 0 0 0 0 Brnik 2,5 3 0,3 1 0,4 1 3,2 5 247 0 0 0 0 0 0 0 0 Ljubljana 6,2 4 0,0 0 0,0 0 6,2 4 333 0 0 0 0 0 0 0 0 Sevno 2,2 2 0,0 0 7,7 3 9,9 5 238 0 0 0 0 0 0 0 0 Novo mesto 0,7 2 0,0 0 4,7 3 5,4 5 221 0 0 0 0 0 0 0 0 Črnomelj 4,5 2 0,0 0 6,6 3 11,1 5 309 0 0 0 0 0 0 0 0 Bizeljsko 6,0 2 2,3 1 1,1 2 9,4 5 235 0 0 0 0 0 0 0 0 Celje 0,5 2 1,9 1 2,4 3 4,8 6 226 0 0 0 0 0 0 0 0 Starše 4,1 2 0,7 1 1,0 2 5,8 5 219 0 0 0 0 0 0 0 0 Maribor 3,9 3 0,8 1 4,8 3 9,5 7 204 0 0 0 0 0 0 0 0 Jeruzalem 3,1 2 0,1 1 0,3 1 3,5 4 204 0 0 0 0 0 0 0 0 Murska Sobota 1,6 3 0,0 0 1,0 1 2,6 4 159 0 0 0 0 0 0 0 0 Veliki Dolenci 4,8 1 0,0 0 0,0 0 4,8 1 148 0 0 0 0 0 0 0 0 LEGENDA: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2007 Dmax s.d. LEGEND: I., II., III., M RR p.d. od 1. 1. 2007 Dmax s.d. ■ dekade in mesec ■ višina padavin (mm) ■ število dni s padavinami vsaj 0,1 mm ■ letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) ■ višina snežne odeje (cm) ■ število dni s snežno odejo ob 7.uri ■ decade and month ■ precipitation (mm) ■ number of days with precipitation 0,1 mm or more ■ total precipitation from the beginning of this year (mm) ■ snow cover (cm) ■ number of days with snow cover Kumulativna višina padavin od 1. januarja do 30. aprila 2007 g > ro "O ro Si ro g ¡(O > 400 300 200 100 _J UE JLJA \NA J r 0 1.jan 1.feb 1.mar 1.apr 16 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana M 4 6 % 3 5 % N 10 m/s 7 9 % NNW 0 9 m/s NNE 0 9 m/s Maribor M 24 % 45 % N 19 m/s 26 % NNW " %/s NNE 26 %/s Kredarica Novo mesto Portorož - letališče Bilje «... 5 5 % 0 7 % SSW 2 4 m/s 19 % SSE 0 9 m/s S 2 2 m/s Slika 21. Vetrovne rože, april 2007 Figure 21. Wind roses, April 2007 2 6 % N 18 m/s 9 2 % NNW 3 2 m/s NNE 1 0 m/s .„.,30 2 % NW 1 6 m/s ME 3 7 % NE 2.0 m/s m»„.24 2 % NW 3.6 m/s NW 1 2 %/s ME 14 3 % NE 0.9 m/s NE 1.2 m/s WNW 13 %/s 3.7 % ENE 1.7 m/s 2.3 % ENE 1.2 m/s 0.9 % WNW 19 %/s 1 8 % W 1.0 m/s 4 5 % E 15 m/s 4.3 % W 3.4 m/s 2.6 % E 11 m/s KA, 0 8 % W 1.3 m/s 13.1 % E 2 0 m/s ccc 31 % ESE 1.5 m/s 0 5 % WSW 3 0 m/s ESE 48 % ESE 1.7 m/s WSW 0.7 m/s WSW 1.8 m/s 0.6 % SW 0.7 m/s 6 3 % SE 2.0 m/s 0.2 % SW 0.9 m/s 16.4 % SE 3.2 m/s SE 5 8 % SE 1.7 m/s SW 3.2 m/s 0.9 % SSW 1 1 m/s 18.8 % SSE 2.7 m/s ccc 2 6 % SSE 2.0 m/s 5.3 % SSW 1 6 m/s 75 % S 2 0 m/s SSW 0.9 m/s SSE 1 5 m/s S 11 m/s S 14 m/s m 1 7 % N 1.2 m/s 0 8 % N 0 7 m/s ki 0 7 % N 21 m/s NNW 1 5 %/s 0.8 % NNE 0.8 m/s NNE 1.4 m/s NNW 3 0 %/s 1.0 % NNE 5 8 m/s NNW 1.0 m/s 2.2 % NW 12 m/s 10.6 % NE 2.2 m/s me 2 6 % NE 1.2 m/s 12.3 % NW 3 7 m/s 3.8 % NE 5.2 m/s NW 1.0 m/s 3.2 % WNW 1 6 m/s 2.5 % WNW 1 7 m/s EME 6 3 % ENE 2.3 m/s 6 3 % WNW 3 3 %/s EME 2 9 % ENE 5.5 m/s 6.3 % W 13 m/s 2.8 % W 1.8 m/s 43.4 % E 2 4 m/s 3.6 % W 33 m/s 1.9 % E 2 6 m/s WSW 0 8 %/s 5.8 % WSW 3 8 m/s CCE 121 % ESE 3.3 m/s 3.5 % WSW 2 0 m/s 15.9 % ESE 1.9 m/s 5.2 % SW 4.0 m/s 38.6 % SE 3.6 m/s 9.6 % SW 0.8 m/s SE 2° % SE 1.4 m/s 8.4 % SW 2 5 m/s SE 1.2 m/s 1.9 % SSW 3 2 m/s ccc 18 % SSE 1.6 m/s 10.4 % SSW 0.9 m/s CCE 56 % SSE 1.5 m/s 0 8 % S 18 m/s S 17 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Vetrovne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 21) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološkimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik s slabimi 37 % vseh terminov. Najmočnejši sunek vetra je 4. aprila dosegel 16,2 m/s, bili so trije dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Kopru je bilo 5 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je bil 4. aprila, in sicer 17 m/s. V Biljah sta vzhodjugovzhodnik in vzhodnik skupno pihala v dobrih 59 % vseh terminov. Najmočnejši sunek je 19. aprila dosegel 15 m/s, bilo je 9 dni z vetrom nad 10 m/s. V Ljubljani je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal skupno v 36 % vseh primerov, vzhodjugovzhodnik s sosednjima smerema pa v dobrih 29 % vseh primerov. Najmočnejši sunek je bil 7. aprila 11,6 m/s; v štirih dneh je veter presegel 10 m/s. Na Kredarici je veter v 16 dneh presegel 10 m/s, v sunku je 10. aprila dosegel hitrost 19,4 m/s. Severo-zahodniku s sosednjima smerema je pripadlo dobrih 59 % vseh terminov, jugovzhodniku 16 %. V Mariboru je severozahodniku in zahodseverozahodniku pripadlo dobrih 38 % vseh primerov, jugjugo-vzhodniku s sosednjima smerema pa skupno slabih 33 % terminov. Sunek vetra je 29. aprila dosegel 11,7 m/s; bili so štirje dnevi z vetrom nad 10 m/s. V Novem mestu so pogosto pihali zahodnik, zahod-jugozahodnik, jugozahodnik, jugjugozahodnik in južni veter, skupno v dobrih 46 % vseh primerov, vzhodseverovzhodniku s sosednjima smerema je skupaj pripadlo slabih 34 % vseh terminov. Največja izmerjena hitrost je bila 10,9 m/s 3. aprila, bilo je 5 dni z vetrom nad 10 m/s. Na Rogli je najmočnejši sunek dosegel hitrost 14,4 m/s 24. aprila, bilo je 11 dni z vetrom nad 10 m/s. V Parku Škocjanske jame je bilo 12 dni z vetrom nad 10 m/s, najmočnejši sunek je 4. aprila dosegel 19,2 m/s. Prva tretjina aprila je bila povsod toplejša od dolgoletnega povprečja, odkloni so se gibali večinoma med 1,5 in 2,5 °C. Največja odklona sta bila v Sevnem (3,2 °C) in v Ljubljani (3 °C), najmanjša v Kočevju (0,9 °C) in Murski Soboti (1,4 °C). Padavin je povsod primanjkovalo, 5 % in manj dolgoletnega povprečja padavin je padlo v Postojni, Kočevju, Novem mestu in Celju, več kot petino običajnih padavin pa so dosegli v Ratečah (22 %), Slovenj Gradcu (23 %) in na Bizeljskem (25 %). Dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena je bilo povsod preseženo, najbolj na Goriškem in v Murski Soboti (za slabe tri četrtine), najmanj v Ratečah, za dobro petino. V osrednji tretjini aprila je povprečna temperatura močno presegla dolgoletno povprečje. Odkloni so bili večinoma med 4 in 6 °C; največji odkloni, med 6 in 6,5 °C, so bili v Postojni, Ratečah, Ljubljani in Sevnem, najmanjši pa v Murski Soboti (3,5 °C) in na obali (3,9 °C). V večjem delu Slovenije padavin ni bilo, do 10 % običajnih padavin je padlo na Brniku, Bizeljskem, v Lescah in delu Štajerske. Dolgoletno povprečje trajanja sončnega vremena je bilo precej in povsod preseženo, v večjem delu Slovenije je bil presežek 90 do 100 %, približno 70 % pa je bil presežek na obali in v Ratečah. Tudi v zadnji tretjini je bila povprečna temperatura precej nad dolgoletnim povprečjem; odkloni so bili večinoma med 3 in 5,5 °C. Najmanjši odklon je bil v Murski Soboti (2,6 °C), največji v Ratečah (6,1 °C). Tudi v zadnjem delu meseca so bile padavine skromne, a nekoliko obilnejše kot v drugi tretjini aprila. Brez padavin so bili obala, Postojna, Ljubljana in Veliki Dolenci, do 5 % običajnih padavin pa je padlo na Goriškem, v Kočevju, na Brniku, Bizeljskem, v Staršah, Jeruzalemu in Murski Soboti. V Ratečah je padlo 37 % dolgoletnega povprečja. Tudi v zadnji tretjini je bilo povprečje trajanja sončnega vremena povsod preseženo, a manj kot v osrednji tretjini. Presežek je bil v večini Slovenije med 50 in 70 %; najmanjši je bil v Novem mestu (42 %), največji na Goriškem (74 %). 18 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 5. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, april 2007 Table 5. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, April 2007 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 1,9 3,9 3,2 3,0 7 0 0 3 160 168 154 161 Bilje 1,6 4,9 5,4 4,0 6 0 5 4 173 195 174 181 Postojna 1,9 6,4 5,6 4,6 1 0 0 0 167 198 168 178 Kočevje 0,9 4,3 3,7 3,0 5 0 3 3 Rateče 2,1 6,2 6,1 4,8 22 0 37 22 121 171 155 151 Lesce 1,9 4,1 4,6 3,5 15 3 12 11 Slovenj Gradec 1,7 4,3 3,8 3,3 23 0 8 10 133 185 157 160 Brnik 2,1 5,1 4,9 4,1 6 1 1 3 Ljubljana 3,0 6,0 5,3 4,8 15 0 0 6 156 194 166 173 Sevno 3,2 6,5 5,2 5,0 8 0 20 11 Novo mesto 2,5 5,1 4,1 3,9 3 0 14 6 160 199 1 42 167 Črnomelj 2,4 4,8 3,3 3,4 16 0 17 11 Bizeljsko 1,9 4,0 3,6 3,2 25 8 3 11 Celje 2,0 4,4 3,9 3,4 2 8 7 6 162 195 161 173 Starše 1,7 4,6 3,2 3,2 19 3 3 7 Maribor 2,2 5,1 3,9 3,7 16 3 16 12 160 198 158 172 Jeruzalem 2,3 5,1 3,7 3,8 14 0 1 4 Murska Sobota 1,4 3,5 2,6 2,5 9 0 5 4 174 183 153 169 Veliki Dolenci 2,5 4,8 3,8 3,6 25 0 0 8 LEGENDA: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M LEGEND: Temperatura zraka Padavine Sončne ure I., II., III., M ■ odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) ■ padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) ■ trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) - tretjine in mesec ■ mean temperature anomaly (°C) ■ precipitation compared to the 1961-1990 normals(%) ■ bright sunshine duration compared to the 1961-1990 normals (%) thirds and month Slika 22. Mrazišče Mrzla Komna na višini 1592 m in pogled na bohinjske gore s Turških vratc na Komni (Foto: Iztok Sinjur) Figure 22. Mrzla Komna (1592 m) and view on Bohinj mountains from Turška vratca on Komna (Photo: Iztok Sinjur) Na Kredarici aprila tla vedno prekriva snežna odeja. 1. aprila je bila snežna odeja debela 3 m, kar je 80 cm manj od dolgoletnega povprečja. Aprila je bilo največ snega leta 2001 (7 m), leta 1977 je bilo 690 19 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo cm, leta 1975 560 cm in 1979 538 cm. Malo snega je bilo v aprilih 1955 (176 cm), 2002 (195 cm), 1993 (205 cm) ter po 220 cm v letih 1959 in 1989. 350 300 250 f= o 2UU a n 15U > 100 50 0 KREDARICA Slika 23. Dnevna višina snežne odeje aprila 2007 na Kredarici Figure 23. Daily snow cover depth in April 2007 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Ob močnih prodorih hladnega zraka se včasih zgodi, da se meja sneženja tudi v aprilu spusti v nižino. Letos že tretje leto zapored v Ljubljani niso zabeležili snežne odeje v aprilu. Od sredine minulega stoletja so snežno odejo zabeležili v enaindvajsetih aprilih; najvišjo odejo so namerili leta 1952, in sicer 20 cm, leta 1970 19 cm. Po le en cm so namerili v letih 1962, 1968 in 1997. 700 600 „ 500 E Ä 400 ra c 300 > 200 100 0 LJUBLJANA .ll i 1 i 1 -lll.l lllll . 1 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 24. Največja višina snega v aprilu Figure 24. Maximum snow cover depth in April 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 150 ¿C ra 100 RATECE JU iLj 30 20 10 NOVO MESTO 1 I I I ■ ■ 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 25. Najvišja snežna odeja v aprilu Figure 25. Maximum snow cover depth in April Na sliki 26 je prikazano število dni s snežno odejo v Ratečah, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Letos aprila je bila snežna odeja zabeležena le v gorah. V Ratečah je od srede minulega stoletja bila najvišja snežna odeja v aprilu leta 1951, ko je znašala 150 cm, brez snežne odeje pa so bili aprila v letih 1953, 1961, 1974, 1983, 1989, 2000 in letos. 30 - 20 10 0 200 50 0 0 20 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo LJUBLJANA 1 1 II lil 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 t = 5 > NOVO MESTO 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 rateče 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 26. Število dni z zabeleženo snežno odejo v aprilu Figure 26. Number of days with snow cover in April 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 £ 6 LJUBLJANA K11iini t n i iii j i 10 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 > S 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 10 4 - RATEČE III 1 1 II II 1 1 lil II 1 Mill 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Slika 27. Število dni z nevihto ali grmenjem v aprilu Figure 27. Number of days with thunderstorm and thunder in april Aprila so višje plasti zraka še razmeroma hladne, pri tleh pa se zrak ob sončnem vremenu že toliko segreje, da postane labilen. Seveda je za nastanek neviht potrebna tudi zadostna vsebnost vlage v zraku. Tako se aprila že lahko pojavljajo nevihte ne le ob vremenskih frontah, ampak tudi zaradi labilnosti ob pregretju spodnjih plasti ozračja. Največ dni z nevihto ali grmenjem so zabeležili na Kredarici in v Mariboru, in sicer po dve, po eno v Lescah, Ratečah, na Goriškem, obali ter v Novem mestu in Črnomlju. Drugod neviht niso zabeležili. 10 - 10 5 0 0 0 - 10 8 8 6 4 4 2 2 0 0 8 8 6 6 2 0 0 21 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Na Kredarici so zabeležili 9 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. Po dva dneva z meglo so zabeležili v Ratečah, Novem mestu, Celju in Slovenj Gradcu, po en dan na obali, v Postojni, Kočevju, Ljubljani in na Bizeljkem, drugod jih ni bilo. Slika 28. Število dni z meglo v aprilu in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 28. Number of foggy days in April and the mean value of the period 1961-1990 15 10 £= TD O > (fl 0 LJUBLJANA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 2006 Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spremenljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bil en dan z meglo, kar je tri dni manj od dolgoletnega povprečja. Največ dni z meglo je bilo zabeleženih aprila 1952, in sicer 12, brez megle so bili aprila v letih 1959, 1984, 1994, 1995 in 1997; le en dan je bil meglen v še petih aprilih (1976, 1983, 1993, 2003 in 2005). 1000 990 980 970 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan Slika 29. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare aprila 2007 Figure 29. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in April 2007 Na sliki 29 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Po maksimumu meseca 1. aprila z 990,7 mb je sledilo nekajdnevno upadanje zračnega pritiska, 4. aprila je bila zabeležena najnižja vrednost meseca, in sicer 974,6 mb. Nato je pritisk izmenično naraščal in padal vse do konca meseca. Na sliki 29 desno je prikazan potek dnevnega povprečnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. April se je začel s padanjem pritiska vodne pare, 5. aprila je bila zabeležena najnižja vrednost meseca, in sicer 5 mb. Do 13. je sledilo večinoma naraščanje pritiska, nato do 19. aprila večinoma padanje. Temu je sledilo naraščanje delnega pritiska vodne pare, 24. aprila je bila zabeležena najvišja vrednost meseca, ki je znašala 12,5 mb. Nekaj dni je nato pritisk padal, proti koncu meseca pa ponovno naraščal. 5 22 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SUMMARY The mean air temperature in April 2007 was well above the 1961-1990 normals. In most places this April was the warmest ever. In most of Slovenia there was 3 to 5 °C warmer than on average; the biggest anomaly was in central Slovenia and most of the west half of Slovenia (Kredarica 4.9 °C, Rateče and Ljubljana 4.8 °C). The smallest anomaly was in Murska Sobota and Slovenske Konjice area. The absolute maximum temperature in Rateče was the second highest, in Novo mesto the fourth highest since the measurements started. April 2007 was in most of Slovenia the driest one ever recorded. The most abundant precipitation, more than 40 mm, was registered in northwestern Slovenia, Kamniška Bistrica and Jezersko area; in Soča there was 53 mm of precipitation. Less than 5 mm was registered in Prekmurje region, Jeruzalem, Brnik, Nova vas, Kočevje, Postojna, on the Coast, Karst and in Goriška region. The precipitation was well below the long-term average, in most of Slovenia less than 10 % of the normal precipitation was registered, less than 5 % in Nova vas, Brnik, Kočevje, Postojna, Murska Sobota and part of Štajerska region. More than one fifth of the average precipitation was registered in Rateče (22 %) and Kobarid (21 %). In the lowland there was no snow cover registered. Snow cover persisted during the whole month only in the mountains. Sunshine duration in April was everywhere well above the long-term average and April 2007 was the sunniest ever. The biggest anomaly was registered in Goriška region and Kredarica with 81 % more sunny weather than on average. 70 to 80 % more sunny weather was observed in most of the west half of Slovenia and along the Sava valley towards Celje. The smallest positive anomaly was registered in Koroška region, where normals were exceeded by 60 %. Elsewhere there was 60 to 70 % more sunny weather than on average in the reference period. Abbreviations in the Table 1: NV - altitude above the mean sea level (m) TS - mean monthly air temperature (°C) TOD - temperature anomaly (°C) TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) DT - day in the month TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SM - number of days with min. air temperature <0 °C SX - number of days with max. air temperature >25 °C TD - number of heating degree days OBS - bright sunshine duration in hours RO - % of the normal bright sunshine duration PO - mean cloud amount (in tenth) SO - number of cloudy days SJ - number of clear days RR - total amount of precipitation (mm) RP - % of the normal amount of precipitation SD - number of days with precipitation >1 mm SN - number of days with thunderstorm and thunder SG - number of days with fog SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SSX - maximum snow cover depth (cm) P - average pressure (hPa) PP - average vapor pressure (hPa) 23 Razvoj vremena v aprilu 2007 Weather development in April 2007 Janez Markošek 1. april Pretežno oblačno, ponekod občasno rahel dež Nad jugozahodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, iznad južne Skandinavije pa je proti srednji Evropi in Balkanu segalo območje visokega zračnega pritiska. V nižjih plasteh ozračja je s šibkimi jugozahodnimi vetrovi pritekal vlažen zrak. Prevladovalo je oblačno vreme, popoldne se je na Primorskem delno razjasnilo. V severni, osrednji in zahodni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Zjutraj je bila ponekod po nižinah megla. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 8 °C, drugod od 14 do 19 °C. 2. april Na vzhodu in Primorskem delno jasno, drugod pretežno oblačno s kratkotrajnimi plohami Naši kraji so bili v območju visokega zračnega pritiska, nad nami se je ob šibkih vetrovih zadrževal razmeroma vlažen zrak. V vzhodni Sloveniji in na Primorskem je bilo delno jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. V noči na 2. april in nato čez dan so se pojavljale kratkotrajne krajevne plohe. Najvišje dnevne temperature so bile v severozahodni Sloveniji okoli 9 °C, drugod od 14 do 19 °C. 3.-4. april Pooblačitve, ponekod manjše padavine, drugi dan vetrovno Nad severozahodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo proti srednji Evropi. Nad osrednjim Sredozemljem pa se je poglobilo ciklonsko območje. Drugo ciklonsko območje je bilo nad severovzhodno Evropo, hladna fronta se je južno od Alp združila z vremensko motnjo iznad osrednjega Sredozemlja (slike 1-3). Prvi dan zjutraj je bilo še pretežno jasno, sredi dneva in popoldne pa je bilo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi plohami. Ponoči je bilo povsod oblačno, ponekod je rahlo deževalo. Čez dan se je na Primorskem delno razjasnilo, pihala je burja. Drugod je bilo zmerno do pretežno oblačno, občasno so bile še manjše, krajevne padavine. Pihal je severozahodni do severovzhodni veter. Ohladilo se je, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature le od 10 do 15 °C, na Primorskem do 19 °C. 5.-6. april Pretežno jasno, sprva burja V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje od severovzhoda pritekal postopno toplejši in suh zrak. V noči na 5. april se je razjasnilo, čez dan je bilo pretežno jasno. Na Primorskem je pihala burja, ponekod v notranjosti pa severovzhodni veter. Drugi dan je bilo jasno in čez dan nekoliko toplejše vreme. Zjutraj pa so bile temperature ponekod na mrazu izpostavljenih legah še pod lediščem. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 22 °C. 24 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7.-8. april Pretežno jasno, nato pooblačitve in manjše padavine, ponovno razjasnitve Iznad severozahodne Evrope je nad Alpe segalo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je ob severozahodnih vetrovih nad naše kraje prehodno pritekal bolj vlažen zrak (slike 4-6). Prvi dan je bilo večji del dneva še pretežno jasno, proti večeru se je pooblačilo. Ponekod v severovzhodni Sloveniji je pričelo rahlo deževati. Ponoči ter večji del drugega dne je prevladovalo oblačno vreme. Predvsem v severni Sloveniji je občasno rahlo deževalo. Proti večeru se je pričelo jasniti. Količina padavin je bila majhna, nikjer ni padlo več kot 5 mm dežja. Drugi dan je bilo zaradi oblačnega vremena hladneje, najvišje dnevne temperature so bile od 12 do 17 °C, na Primorskem do 21 °C. 9.-10. april Pretežno jasno, čez dan občasno zmerno oblačno, vetrovno V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje s severozahodnimi višinskimi vetrovi pritekal topel in občasno bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, čez dan občasno ponekod zmerno oblačno. Prvi dan je pihal zahodni do severni veter, drugi dan ponekod jugozahodnik. Zjutraj je bilo sveže, čez dan pa vsak dan topleje. Drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 20 do 26 °C. 11.-15. april Jasno, zelo toplo V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje s severnimi do severovzhodnimi vetrovi pritekal za sredino aprila zelo topel in suh zrak (slike 7-9). Prevladovalo je jasno vreme, le 13. aprila je bilo na nebu precej visoke, koprenaste oblačnosti. Zelo toplo je bilo, najvišje dnevne temperature so bile zadnja dva dni v večjem delu Slovenije od 23 do 27 °C. 16. april Sprva pretežno jasno, čez dan delno jasno z zmerno oblačnostjo Nad Sredozemljem je bilo plitvo ciklonsko območje, nad osrednjim delom Evrope pa območje visokega zračnega pritiska. Nad nami se je nekoliko okrepil vzhodni veter. Sprva je bilo pretežno jasno, čez dan pa delno jasno z zmerno oblačnostjo. Pihal je severovzhodni do jugovzhodni veter, na Primorskem šibka do zmerna burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 21 °C, na Primorskem do 25 °C. 17. april Pretežno jasno, zjutraj sveže V območju visokega zračnega pritiska je nad naše kraje s šibkimi severovzhodnimi vetrovi pritekal suh zrak. Pretežno jasno je bilo. Zjutraj je bilo sveže, najnižje jutranje temperature so bile od 0 do 5 °C, na Primorskem okoli 8 °C. Čez dan je bilo toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 21 do 24 °C. 18. april Pretežno oblačno, krajevne plohe in nevihte Nad severovzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska. Hladna fronta se je ob severozahodnih višinskih vetrovih pomikala prek Slovenije (slike 10-12). Proti jutru se je pooblačilo. Čez dan je prevladovalo oblačno vreme, sredi dneva in popoldne so bile krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 26 °C. 25 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 19. april Sprva oblačno in burja, čez dan in popoldne pretežno jasno Za hladno fronto je v območju visokega zračnega pritiska nad naše kraje od severozahoda pritekal spet bolj suh zrak. Na Primorskem se je razjasnilo že v noči na 19. april, prehodno je zapihala burja. Drugod je bilo sprva še oblačno, dopoldne se je razjasnilo. Popoldne je bilo pretežno jasno. Najvišje dnevne temperature so bile od 15 do 19 °C, na Primorskem do 22 °C. 20. april Jasno Nad nami se je krepilo območje visokega zračnega pritiska. Pritekal je topel in suh zrak. Jasno je bilo, zjutraj je bilo sveže, najnižje jutranje temperature so bile od 0 do 6 °C, najvišje dnevne pa od 21 do 25 °C. 21. april Pretežno jasno, zjutraj in dopoldne ponekod v notranjosti pretežno oblačno V območju visokega zračnega pritiska je v nižjih plasteh ozračja od jugovzhoda prehodno pritekal bolj vlažen zrak. Pretežno jasno je bilo, le zjutraj in dopoldne je bilo predvsem v jugovzhodni in osrednji Sloveniji ter na Gorenjskem pretežno oblačno. Oblačnost je segala do nadmorske višine okoli 1100 metrov. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 21 °C, na Primorskem do 24 °C. 22. april Jasno, šibka burja Nad zahodno in srednjo Evropo, Balkanom in Sredozemljem je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah se je nad nami ob šibkih vetrovih zadrževal topel zrak. Jasno je bilo, na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 18 do 21 °C, na Primorskem do 25 °C. 23.-24. april Pretežno jasno, nato pooblačitve in krajevne padavine Nad vzhodno in južno Evropo je bilo območje enakomernega zračnega pritiska. V višinah je s severozahodnimi vetrovi pritekal topel in vlažen zrak (slike 13-15). Prvi dan je bilo sprva pretežno jasno. Popoldne se je zmerno pooblačilo. Proti večeru so bile v severozahodni Sloveniji krajevne plohe. Ponoči se je oblačnost še zgostila. V severni Sloveniji so se pojavljale krajevne plohe. Drugi dan je bilo na Primorskem zmerno do pretežno oblačno, drugod oblačno. Popoldne in zvečer so bile krajevne padavine, deloma plohe. Malo hladneje je bilo, drugi dan so bile najvišje dnevne temperature od 19 do 24 °C, na Primorskem do 26 °C. 25. april Delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, popoldne krajevne plohe in posamezne nevihte Nad vzhodno Evropo je bilo območje visokega zračnega pritiska. V višinah je od severovzhoda proti našim krajem segla dolina s hladnim zrakom. Zjutraj je bilo pretežno jasno, čez dan pa delno jasno s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne so bile krajevne plohe in posamezne nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 20 do 23 °C, na Primorskem do 26 °C . 26 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 26.-27. april Pretežno jasno, občasno zmerno oblačno, prvi dan vetrovno Nad vzhodno Evropo in Balkanom je bilo območje visokega zračnega pritiska, ki je segalo tudi nad srednjo Evropo. V višinah je s severovzhodnimi vetrovi pritekal razmeroma topel in suh zrak. Prvi dan je bilo na Primorskem pretežno jasno, zjutraj in dopoldne je pihala burja. Drugod je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, pihal je severovzhodni do jugovzhodni veter. Drugi dan je bilo povsod pretežno jasno, čez dan pa ponekod zmerno oblačno. Najvišje dnevne temperature so bile od 19 do 24 °C, na Primorskem okoli 26 °C . 28. april Jasno V območju visokega zračnega pritiska se je nad nami zadrževal topel in suh zrak. Jasno je bilo in toplo, najvišje dnevne temperature so bile od 23 do 25 °C . 29. april Sprva pretežno jasno, nato spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami Območje visokega zračnega pritiska je nad našimi kraji oslabelo. Vzhodno od nas se je proti jugu pomikala oslabljena hladna fronta. Zjutraj in dopoldne je bilo še pretežno jasno, popoldne pa v notranjosti Slovenije spremenljivo oblačno. Pojavljale so se krajevne plohe in nevihte. Najvišje dnevne temperature so bile od 24 do 28 °C . 30. april Ponoči oblačno s krajevnimi padavinami, čez dan delno jasno in posamezne plohe, šibka burja Nad vzhodno Evropo je bilo območje nizkega zračnega pritiska, nad severno in severnim delom srednje Evrope pa območje visokega zračnega pritiska. Vremenska fronta je od jugovzhoda segala nad naše kraje (slike 16-18). V noči na 30. april je bilo oblačno, pojavljale so se krajevne padavine. Ponekod v severozahodni Sloveniji je padlo tudi več kot 10 mm dežja. Čez dan je bilo delno jasno s spremenljivo oblačnostjo, v jugovzhodni Sloveniji pretežno oblačno. Sredi dneva in popoldne so bile le posamezne plohe. Na Primorskem je pihala šibka burja. Najvišje dnevne temperature so bile od 17 do 20 °C, na Primorskem do 24 °C . 27 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Polje pritiska na nivoju morske gladine 4. 4. 2007 ob 14. uri Figure 1. Mean sea level pressure on April, 4th 2007 at 12 GMT ob 14. uri Figure 4. Mean sea level pressure on April, 8th 2007 at 12 GMT Slika 2. Satelitska slika 4. 4. 2007 ob 14. uri Figure 2. Satellite image on April, 4th 2007 at 12 GMT Slika 5. Satelitska slika 8. 4. 2007 ob 14. uri Figure 5. Satellite image on April, 8th 2007 at 12 GMT Slika 3. Topografija 500 mb ploskve 4. 4. 2007 ob 14. uri Figure 3. 500 mb topography on April, 4th 2007 at 12 GMT Slika 6. Topografija 500 mb ploskve 8. 4. 2007 ob 14. uri Figure 6. 500 mb topography on April, 8th 2007 at 12 GMT 28 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 7. Polje pritiska na nivoju morske gladine 13. 4. 2007 ob 14. uri Figure 7. Mean sea level pressure on April, 13th 2007 at 12 GMT Slika 10. Polje pritiska na nivoju morske gladine 18. 4. 2007 ob 14. uri Figure 10. Mean sea level pressure on April, 18th 2007 at 12 GMT Slika 8. Satelitska slika 13. 4. 2007 ob 14. uri Figure 8. Satellite image on April, 13th 2007 at 12 GMT Slika 11. Satelitska slika 18. 4. 2007 ob 14. uri Figure 11. Satellite image on April, 18th 2007 at 12 GMT Slika 9. Topografija 500 mb ploskve 13. 4. 2007 ob 14 uri Figure 9. 500 mb topography on April, 13th 2007 at 12 GMT Slika 12. Topografija 500 mb ploskve 18. 4. 2007 ob 14. uri Figure 12. 500 mb topography on April, 18th 2007 at 12 GMT 29 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 13. Polje pritiska na nivoju morske gladine 24. 4. Slika 14. Satelitska slika 24. 4. 2007 ob 14. uri Slika 15. Topografija 500 mb ploskve 24. 4. 2007 ob 14. 2007 ob 14. uri Figure 13. Mean sea level pressure on April, 24th 2007 at 12 GMT Figure 14. Satellite image on April, 24th 2007 at 12 GMT uri Figure 15. 500 mb topography on April, 24th 2007 at 12 GMT Slika 16. Polje pritiska na nivoju morske gladine 30. 4. Slika 17. Satelitska slika 30. 4. 2007 ob 14. uri 2007 ob 14. uri Figure 16. Mean sea level pressure on April, 30th 2007 at 12 GMT Figure 17. Satellite image on April, 30 2007 at 12 GMT Slika 18. Topografija 500 mb ploskve 30. 4. 2007 ob 14. uri Figure 18. 500 mb topography on April, 30th 2007 at 12 GMT 30 Meteorološka postaja Nova vas Meteorological station Nova vas A Mateja Nadbath gencija Republike Slovenije za okolje ima v Novi vasi klimatološko meteorološko postajo že od leta 1956, pred tem je bila to padavinska postaja. Nova vas je večji kraj na Blokah, v južnem delu Slovenije. Kraj je na nadmorski višini 720 m, v plitvi kotlini. Slika 1. Geografska lega kraja Nova vas (vir: Atlas Slovenije) Figure 1. Geographical position of Nova vas (from: Atlas Slovenije) Meteorološka postaja se nahaja na vzhodnem delu vasi; postavljena je na opazovalčevem vrtu. Okolica opazovalnega prostora je precej pozidana. V bližini opazovanega prostora so poleg posameznih dreves hiše ter kompleksa tovarn Kovinoplastika Lož in Novolit. Slika 2. Meteorološki opazovalni prostor Nova vas, slikano proti severovzhodu, v 70. letih (levo) in maja 2007 (desno, foto: M. Nadbath) Figure 2. Meteorological station in Nova vas, photo taken to the northeast in seventies (left photo) and in May 2007 (right photo, M. Nadbath) Na klimatološki meteorološki postaji v Novi vasi merimo temperaturo zraka ob treh terminih dnevno, najnižjo in najvišjo temperaturo zraka, vlago zraka, smer in hitrost vetra, višino padavin, višino snežne odeje in novozapadlega snega; nekaj časa smo merili tudi temperaturo mokrega termometra in najnižjo temperaturo zraka na 5 cm. Na postaji opazujemo obliko padavin, njihovo jakost in čas pojavljanja, vremenske pojave, stanje tal ter oblačnost. Z meteorološkimi meritvami in opazovanji so na Blokah začeli februarja 1939; na začetku je bila to padavinska postaja, ki je novembra 1940 z delovanjem prenehala. Padavinska meteorološka postaja je 31 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ponovno začela z delovanjem avgusta 1949. Junija 1956 je meteorološka postaja postala klimatološka, kar je še danes; meritve in opazovanja od tedaj potekajo brez prekinitev. Prvi meteorološki opazovalec je bil Avdo Selimovič, še leta 1939 ga je zamenjal Franc Šilc, slednjega pa leta 1940 Mijo Beketič. Po drugi svetovni vojni, leta 1949, je z meteorološkimi opazovanji začel Branko Miloševič, opazoval je do leta 1952. Leta 1950 sta se mu pridružila Darinka in Boško Miloše-vič. Slednji je opazoval do junija 1956. Od junija 1956 je meteorološki opazovalec Franc Škrabec. Delo prostovoljnega opazovalca opravlja že 51 let. °C 30 25 20 15 10 5 0 -5 180 40 150 30 20 120 10 90 °C mm 0 60 -10 30 -20 0 -30 -30 -40 J F M A M J JASOND Slika 3. Dolgoletna 1961-1990 povprečna mesečna višina padavin (modri stolpci) in povprečna mesečna temperatura zraka (rdeča črta) v Novi vasi Figure 3. Long-term 1961--1990 mean monthly precipitation (blue column) and mean air temperature (red line) in Nova vas J FMAMJ JASOND Slika 4. Absolutna najnižja in najvišja mesečna temperatura zraka v Novi vasi od 1. junija 1956 do 30. aprila 2007 Figure 4. Absolute minimum and maximum air temperature in Nova vas in period from June 1956 to May 2007 V dolgoletnem povprečju 1961-1990 je povprečna letna temperatura zraka v Novi vasi 6,9 °C. Najtoplejši mesec v letu je julij, ko je povprečna mesečna temperatura 16,4 °C; najhladnejši je januar s povprečno temperaturo -2,8 °C (slika 3). V obdobju 1957-2006 je bila najnižja temperatura zraka izmerjena 8. januarja 1985, -32,5 °C, 13. avgusta 2003 pa so izmerili do sedaj najvišjo temperaturo zraka v Novi vasi, 34,1 °C (slika 4). V Novi vasi lahko najnižja temperatura zraka tekom celega leta pade do ali pod ledišče (slika 4). Najnižja temperatura zraka v poletnih mesecih je bila 1. julija 1960 0 °C, 20. avgusta 1968 so izmerili -0,6 °C, 7. junija 1962 pa kar -2 °C. V dolgoletnem povprečju 1961-1990 je v Novi vasi 30 ledenih1, 31 mrzlih2, 139 hladnih3, 23 toplih4 in en vroč5 dan. Leta 2000 je bilo najmanj hladnih dni v obdobju 1957-2006, 96; največ toplih dni pa je bilo leta 2003, kar 77 (sliki 5 in 6). Število toplih dni se po letu 1984 stalno veča, na drugi strani se število hladnih dni po letu 1987 zmanjšuje. Trend naraščanja izkazuje tudi povprečna letna temperatura zraka; po letu 1987 je bila le-ta samo dvakrat pod vrednostjo dolgoletnega povprečja (slika 7). 1 Leden je dan, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali nižja od 0 °C 2 Mrzel je dan, ko je najnižja dnevna temperatura zraka enaka ali nižja od -10 °C 3 Hladen je dan, ko je najnižja dnevna temperatura zraka enaka ali nižja od 0 °C 4 Topel je dan, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 25 °C 5 Vroč je dan, ko je najvišja dnevna temperatura zraka enaka ali višja od 30 °C 32 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ö T3 = 25 °C 77 2003 6 1960, 1978 number of days with maximum temperature >= 25°C število dni z najvišjo dnevno temperaturo >= 30 °C 21 2003 0 24 let od 50 number of days with maximum temperature >= 30°C 24 years out of 50 število dni z najnižjo dnevno temperaturo >= 20 °C 1 1984, 1994, 0 47 let od 50 number of days with minimum temperature >= 20°C 2003 47 years out of 50 letna višina padavin (mm) 1912 1960 1174 2003 annual precipitation (mm) mesečna višina padavin (mm) monthly precipitation (mm) 476 oktober 1992 0 januar 1964 in 1989 dnevna višina padavin (mm) daily precipitation (mm) 129.2 5. avgust 1987 0 / najvišja višina snežne odeje (cm) 140 16. februar 1952 14 28. februar 1989 maximum snow cover depth (cm) 10. marec1976 višina novozapadlega snega (cm) 99 10. marec 1976 0 / fresh snow depth (cm) letno število dni s snežno odejo 146 1962 25 1989 annual number of days with snow cover SUMMARY In Nova vas there is a climatological meteorological station. It is located in southern part of Slovenia. Meteorological station was established in February 1939. Measured parameters are: air temperature measured three times a day, maximum and minimum temperature, humidity, wind direction and speed, precipitation, snow cover and new snow cover. Cloudiness, ground condition and meteorological phenomena are observed. Franc Škrabec has been meteorological observer since June 1956. 35 DAN ZEMLJE - PODNEBNE SPREMEMBE - ČAS JE ZA AKCIJO! EARTH DAY- A CALL FOR ACTION ON CLIMATE CHANGE Tanja Cegnar Vsako leto 22. aprila praznujemo svetovni dan Zemlje, letos so aktivnosti potekale pod naslovom Podnebne spremembe - čas je za akcijo! Po mnogih letih in številnih zbranih nedvoumnih dokazih so si podnebne spremembe utrle pot na naslovnice najbolj branih revij in časopisov, pritegnile pa so tudi zanimanje gospodarstvenikov in politikov. Podnebne spremembe so eden največjih izzivov, s katerimi se sooča sodobna družba, osrednja tema pa bodo tudi prihajajočim generacijam. Vplivajo na vsa področja človekovega delovanja in bodo temeljito zaznamovale življenje na Zemlji. Dan, ki je namenjen ozaveščanju in izvajanju akcij za čisto in zdravo okolje, se letos ni mogel izogniti tako zelo aktualni temi, kot so podnebne spremembe. Slika 1. Več kot tretjina slovenskega ozemlja je v zavarovanem območju Natura 2000, na sliki Logarska dolina (foto: Robert Pihlar) Figure 1. More than one third of Slovenian teritory belongs to Natura 2000, Logarska dolina valley on the photo (Photo: Robert Pihlar) Na pobudo civilne družbe dan Zemlje po vsem svetu obeležujejo že več kot 30 let; začetki obeleževanja segajo v leto 1963, ko si je tedanji ameriški senator Gaylord Nelson prizadeval, da bi okoljski problemi prišli na dnevni red ameriške politike. Vendar je dan Zemlje dosegel ustrezen odmev v javnosti šele leta 1970, ko je na prireditvah, posvečenih dnevu Zemlje, v Ameriki sodelovalo okrog 20 milijonov ljudi. John McConnell je za dan Zemlje izbral prvi dan pomladi na severni polobli, ki naj bi ponazarjal stanje uravnoteženosti po vsej Zemlji, šele kasneje so se odločili za 22. april. Dan Zemlje po letu 1970 obeležujejo vsako leto, število sodelujočih posameznikov, organizacij in držav pa narašča. Ob tem dnevu posamezniki in številne okoljske organizacije pripravljajo najrazličnejše projekte, dogodke in prireditve, s katerimi želijo opozoriti na ranljivost in enkratnost planeta, na katerem živimo. 36 Agencija Republike Slovenije za okolje Dan Zemlje so Združeni narodi posvetili miru, pravičnosti in skrbi za Zemljo, vsako leto ga obeležijo z zvonjenjem Zvona miru na sedežu ZN v New Yorku. Svetovna banka je ob dnevu Zemlje pozvala k pospešitvi globalnih aktivnosti v boju proti boleznim, ki so posledica onesnaženega zraka in vode ter ogrožajo zdravje milijonov otrok v nerazvitih državah. Ocenjujejo, da je v državah v razvoju vsako leto tri milijone prezgodnjih smrti posledica bolezni, ki se prenašajo z vodo, približno milijon pa jih gre pripisati posledicam onesnaženega zraka v mestih. Slika 2. Predsednik državnega zbora dr. Cukjati je bil slavnostni govornik na podelitvi letošnje okoljske nagrade. Na sliki predaja nagrado direktorju podjetja Logarska dolina d.o.o. (foto: Teo Spiller) Figure 2. This year the environmental award was presented by Dr Cukjati the President of National Assembly (Photo: Teo Spiller) V soboto, 21. aprila, je bil v dvorani Smelt v Ljubljani slovesen zaključek letošnje akcije ozaveščanja javnosti o pomenu ohranjanja naravnega okolja Zemljo so nam posodili otroci, ki jo vodi Agencija RS za okolje v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije. Ob tej priložnosti bodo podelili tudi nagrade najboljšim za prispevek k ohranjanju naravnega okolja. V akciji, ki se je začela februarja, je sodelovalo 45 slovenskih osnovnih in srednjih šol, ki so za nagrade nominirale 74 pravnih in fizičnih oseb. Komisija sestavljena iz strokovnjakov ARSO in predstavnikov mladih je nagradila najboljše v štirih posameznih kategorijah in razglasila zmagovalca celotne letošnje akcije. Letošnji zmagovalec akcije Zemljo so nam podelili otroci je podjetje Logarska dolina. Podjetje skrbi za trajnostni razvoj krajinskega parka Logarska dolina in predvsem z aktivnim sodelovanjem domačinov v razvojno načrtovanje, omogoča tudi stroškovno učinkovitost in usklajevanje dejavnosti od kmetijstva do turizma, ki ne obremenjujejo naravnega okolja v enem od biserov slovenskih Alp - Logarski dolini. 37 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY Marec 2007 March 2007 Ciril Zrnec, Iztok Matajc Letošnji marec je bil že tretji mesec z nadpovprečnimi temperaturami zraka, ki so presegle dolgoletno povprečje za 1,5 do 2,5 °C. Polovica meseca je bila izjemno topla, druga polovica marca pa v okviru dolgoletnega povprečja. Dvajsetega marca po predhodni ohladitvi smo povsod po Sloveniji dobili različno debelo snežno odejo, ki pa se zaradi ponovne otoplitve ni prav dolgo držala. Vkolikor bi se to zgodilo mesec kasneje, bi ta sneg poimenovali beraški gnoj zaradi hitenja prvih feno-loških razvojnih faz znanilcev pomladi. Tudi na Primorskem in Goriškem se je 22. in 23. marca močno ohladilo, najnižje temperature so se spustile pod ničlo, vendar cvetočih zgodnjih breskev niso poškodovale, saj se je po 23. marcu ozračje ponovno segrelo in med 22. in 29. marcem so zacvetele tudi kasnejše sorte breskev, med njimi cenjena klasična sorta 'veteran'. Slika 1. Cvetoče breskve na Biljanskem zadnji teden marca 2007. Nasad je opremljen s kapljičnim namakalnim sistemom pod drevesnimi krošnjami Figure 1. Flowering peaches in Bilje region during the last week of March. The orchard is equiped with drip irrigation system under the crowns of the trees Po vsej deželi se je dodobra napolnil talni vodni zbiralnik, v zadnji tretjini meseca je padlo od 40 mm dežja na Primorskem in Vipavskem, do 60 mm v osrednji Sloveniji in preko 100 mm v obliki snega na Gorenjskem. Tam je snežna odeja ostala do konca meseca. Temperature tal na globini 2 in 5 cm so bile za marec kar visoke in so njihove povprečne mesečne vrednosti dosegale od 6 do 11 °C. Povprečne mesečne temperature tal na omenjenih globinah 2 in 5 cm so bile v obdobju 1990-2000 le med 4 in 7,5 °C. O evapotranspiraciji (porabi vode iz tal in rastlin) marca običajno ne pišemo, ker so biološki procesi v naravi še na začetku, letos pa je bila poraba vode predvsem na Primorskem že kar visoka in njene dnevne količine so v prvi tretjini in zadnji tretjini meseca kar nekajkrat presegale 4 mm. 38 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 2. Na opazovalnem prostoru tik ob meteorološki postaji v Ljubljani, se je letos že 16. marca odela v cvetje vrsta slive mirabolana (Prunus cerasus), 20. marca pa jo je prekrila kratkotrajna snežna odeja Figure 2. Close to the observation place of Ljubljana-Bežigrad meteorological station mirabolana plum tree (Prunus cerasus) was in full blossom on 16 March, and three days later it was for a few days covered with the snow Značilnosti cvetenja črnega trna Črni trn (Prunus spinosa) je običajno nizek, gosto razvejan grm s trnatimi stranskimi poganjki. Zraste od 1 m do 3 m visoko in se le redko razvije v drevesasto obliko. Ker je ta rastlina pri nas in na splošno v Evropi zelo pogosta in razširjena, ni je pa v Skandinaviji in Rusiji, je bila uvrščena v redni evropski program fenoloških opazovanj. Opazujemo dve fenološki fazi: pojav cvetenja in pojav prvih listov. Številni drobni snežno beli cvetovi so na vejicah nameščeni posamič ali pa so združeni po dva do tri skupaj. Pri nas ponavadi črni trn zacveti v začetku meseca aprila, razen v Primoiju, Vipavski dolini, na Goriškem, v Brdih in Beli Krajini v mesecu marcu. Listi so suličasti, razmeroma majhni, kratko pec-ljati, dolgi le do 4 cm in do 2 cm široki, imajo pa listni rob močno in ostro napiljen. Listi se pojavijo sočasno s cvetovi, a veliko pogosteje šele ko rastlina že odcveti. Črni trn raste lahko sam, a je pogosteje zastopan med drugimi grmovnatimi vrstami v živih mejah, ob poteh in plotovih, ob robovih svetlih gozdov, po gričih in goličavah. Zelo pogost je na kraških košeni-cah, kar kaže, da najbolje uspeva na suhih, kamnitih mestih. Uspeva do 1300 m nadmorske višine. Letos se je cvetenje črnega trna pojavilo izredno zgodaj na večini slovenskih fenoloških postaj, že v mesecu marcu. Statistika cvetenja je pokazala, da je letos ta vrsta pri nas zacvetela kar od 10 do 20 dni prej glede na dolgoletno povprečje. V krajih, ki ležijo nad 500 m nadmorske višine, t. j. ponekod na Gorenjskem, na višjih predelih Notranjske in tudi v hladnejših alpskih dolinah, črni trn kljub izredno toplemu vremenu marca ni cvetel. 39 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, marec 2007 Table 1. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, March 2007 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 10.9 11.0 17.4 17.1 5.0 5.2 10.8 11.0 18.0 17.2 4.2 4.6 9.1 9.3 15.6 15.3 2.3 2.9 10.2 10.4 Bilje 11.0 11.1 18.4 17.3 3.8 5.0 11.4 11.6 22.0 20.0 3.1 4.3 9.4 9.6 19.0 17.6 1.1 2.2 10.5 10.7 Lesce 7.5 7.1 16.1 11.0 1.2 3.0 8.0 7.5 19.0 12.9 1.0 2.0 5.7 5.7 12.5 10.2 0.6 1.0 7.0 6.7 Slovenj Gradec 7.0 6.7 10.4 9.3 3.1 3.3 6.6 6.3 11.4 9.5 2.6 3.0 5.3 5.1 10.5 9.1 1.2 2.3 6.3 6.0 Ljubljana 8.7 8.4 17.8 14.0 1.6 3.1 8.8 8.6 21.1 16.6 0.9 1.8 6.9 6.6 18.8 14.5 0.4 0.4 8.1 7.8 Novo mesto 9.1 9.0 12.9 12.4 5.1 5.3 8.8 8.7 1 4.2 13.5 4.3 4.6 7.2 7.2 12.2 11.6 3.1 4.2 8.3 8.3 Celje 7.6 7.6 12.2 10.9 1.6 2.7 6.7 6.9 1 4.8 12.8 1.0 1.8 5.8 6.0 12.9 12.1 1.0 1.6 6.7 6.8 Maribor-letališče 7.6 7.4 14.2 11.3 1.2 2.4 7.7 7.5 17.6 14.2 0.6 1.3 6.4 6.2 14.9 12.8 0.0 0.8 7.2 7.0 Murska Sobota 7.5 7.2 13.6 10.6 1.2 2.5 7.2 7.2 15.9 12.2 1.0 2.2 7.1 7.0 14.6 16.2 1.0 1.6 7.2 7.2 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka 20 -i C15 10 0 -I PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 20 s15 10 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 20 -| 15 10 0 -I Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, marec 2007 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, March 2007 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 dan 40 5 5 5 0 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, marec 2007 Table 2. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, March 2007 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 120 105 104 329 68 70 55 49 174 60 21 8 8 36 19 784 351 47 Bilje 108 106 103 31 7 93 58 56 48 1 62 79 9 11 8 28 21 698 281 32 Postojna 78 75 57 21 0 88 28 29 11 67 40 0 1 0 1 0 471 115 1 Kočevje 80 58 45 183 55 30 14 5 49 16 1 0 0 1 -1 420 100 3 Rateče 40 47 19 1 05 48 1 11 0 13 8 0 0 0 0 0 178 18 0 Lesce 73 59 53 185 65 23 17 7 47 20 0 0 0 0 -2 366 67 2 Slovenj Gradec 71 55 44 170 57 21 14 4 39 15 0 0 0 0 -1 313 55 0 Brnik 72 59 58 1 88 71 22 16 12 51 26 0 1 0 1 0 377 74 1 Ljubljana 95 89 78 262 89 45 44 25 114 58 2 7 0 9 2 583 195 10 Sevno 80 84 56 219 70 30 41 10 81 32 0 7 0 7 0 532 149 7 Novo mesto 97 83 72 251 86 47 38 21 1 06 50 5 7 0 12 5 583 193 17 Črnomelj 102 82 81 265 82 52 35 29 115 46 8 5 1 14 2 615 223 29 Bizeljsko 89 83 80 252 73 39 36 30 1 05 42 2 5 0 7 -2 571 183 10 Celje 85 73 65 223 73 35 29 17 80 34 1 3 0 4 0 508 149 5 Starše 86 76 72 234 68 36 32 24 92 37 1 5 1 7 0 515 145 7 Maribor 92 85 71 249 80 42 40 21 103 45 4 8 0 12 4 559 170 12 Maribor-letališče 87 73 67 227 58 37 29 18 84 26 1 4 0 5 -3 498 133 5 Jeruzalem 87 89 66 242 64 37 46 18 1 01 32 4 9 1 13 0 587 200 14 Murska Sobota 83 73 72 228 69 33 28 22 83 32 1 4 0 5 -1 485 124 5 Veliki Dolenci 82 87 70 239 77 32 43 20 95 39 2 8 1 11 3 538 156 11 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 41 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY The first spring month again was one of warmer months in the last decade. It was too warm for the plants in the beginning and then cut with some cold days in the whole country. It was snowing in all parts of Slovenia with the exception of Primorska and Goriška region where first blossoming of peaches begun. Peach flowers were not hurt by sudden cold in the beginning of last decade of March because it only lasted for two days and minimum air temperatures did not fall under -2 °C. The flowering of blackthorn (Prunus spinosa) as one of the main representatives of spring bushes is presented. 42 April 2007 April 2007 Ciril Zrnec, Iztok Matajc Mali traven, meteorološko drugi spomladanski mesec je bil izredno topel, najvišje dnevne temperature zraka so bile tudi nad 9 °C višje od dolgoletnih povprečnih temperatur in podobno so bile povprečne mesečne temperature za 2 do 4 °C višje od povprečnih mesečnih vrednosti v obdobju 1961-1990. April je bil po vsej državi izrazito suh, nekatere kmetijske rastline so predvsem na Primorskem pa tudi drugod po državi že čutile pomanjkanje vode. Sušno obdobje, ki je zelo izčrpalo talni vodni zbiralnik, se je pravzaprav pričelo že v zadnji tretjini marca, aprila pa je padlo le 5 do 20 % dolgoletnega povprečja dežja. Tako toplo vreme in hitro segrevanje tal je povzročilo tudi hitre prehode in predčasne nastope razvojnih stadijev gojenih in negojenih rastlin in soproga fenološkega opazovalca Toneta Matjašiča iz Metlike je v pismu, priloženem mesečnemu fenološkemu poročilu, takole slikovito opisala aprilska dogajanja v naravi : n j /v V / 00 O 1960/2006 O 2007 tf O Slika 1. Primerjava letošnjega zgodnjega nastopa fenološke faze 'prvi listi' pri bukvi (Fagus sylvatica) z dolgoletnim povprečjem 1960-2006 na nekaterih lokacijah v Sloveniji Figure 1. The beginning of phenological phase 'first leaves' at beech trees (Fagus Sylvatica) in 2007 compared to long term (1960-2006) average at some specific locations of Slovenia 29.mar 46 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 2. Dekadne in mesečne temperature tal v globini 2 in 5 cm, april 2007 Table 2. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, April 2007 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 Tz2 Tz5 max max min min max max min min max max min min Portorož-letališče 13.3 13.6 21.1 21.0 6.8 7.2 16.9 17.2 24.1 23.8 10.2 10.7 19.1 19.4 27.3 26.9 11.3 11.9 16.4 16.8 Bilje 14.0 14.0 25.4 23.3 6.1 6.8 19.4 19.3 29.1 26.7 10.4 11.1 21.8 21.7 30.4 28.9 13.1 13.9 18.4 18.3 Lesce 9.9 10.0 18.8 16.4 3.0 4.5 14.5 14.7 22.2 20.6 7.2 8.3 17.4 17.4 27.0 24.6 9.5 10.2 14.0 1 4.0 Slovenj Gradec 10.0 9.7 15.8 13.7 4.0 4.7 13.7 13.3 18.9 16.2 7.7 8.5 15.2 14.8 20.5 18.3 9.3 10.1 13.0 12.6 Ljubljana 11.9 11.7 25.8 20.9 2.7 4.3 16.6 15.9 27.2 22.4 8.1 8.8 17.8 17.3 28.5 24.7 9.8 10.8 15.4 15.0 Novo mesto 11.3 11.3 17.2 16.9 6.6 6.7 14.1 14.0 18.8 17.8 9.9 10.0 16.0 15.7 22.4 20.8 11.4 11.5 13.8 13.7 Celje 10.2 10.2 16.2 15.0 4.3 4.9 12.8 12.8 19.7 17.8 8.0 8.5 15.3 15.1 23.2 21.4 9.9 10.3 12.7 12.7 Maribor-letališče 11.5 11.1 22.3 17.8 2.4 3.6 16.2 15.5 26.3 22.2 7.0 7.8 17.3 16.8 28.8 24.9 10.0 10.4 15.0 14.5 Murska Sobota 11.6 11.1 21.4 17.2 2.6 4.2 14.8 14.3 23.5 19.1 8.0 9.0 16.2 15.9 24.6 21.8 9.3 10.1 14.2 13.8 LEGENDA: Tz2 -povprečna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 -povprečna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * -ni podatka 30 25 o 2-20 C« S— 15 S— & £ 10 0 PORTOROŽ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 25 (20 i 15 e 10 5 Tz2 max -maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 max -maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz2 min -minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min -minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) LJUBLJANA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 30 -| 25 0 2—20 s« 1— 1 15 S— & £ 10 0 Slika 2. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, april 2007 Figure 2. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, April 2007 MURSKA SOBOTA 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 dan 5 5 0 47 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Dekadne, mesečne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2007 Table 3. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2007 Postaja I. II. Tef > 0 °C III. M Vm I. II. Tef > 5 °C III. M Vm I. II. Tef > 10 °C III. M Vm > 0 °C Tef od 1.1. > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 122 151 168 441 75 72 1 01 118 291 75 22 51 68 1 41 65 1225 642 188 Bilje 119 156 174 449 117 69 106 124 299 117 19 56 74 1 49 1 01 1147 580 181 Postojna 87 137 141 365 138 37 87 91 21 5 126 1 37 41 78 67 836 330 79 Kočevje 86 120 127 333 89 36 70 77 1 83 78 3 20 27 50 30 753 283 53 Rateče 62 111 124 297 143 14 61 74 1 49 108 0 11 24 35 32 475 167 35 Lesce 91 123 140 353 108 41 73 90 203 98 4 23 40 67 48 719 270 69 Slovenj Gradec 87 117 128 332 98 37 67 78 1 82 85 2 17 28 47 30 645 237 47 Brnik 94 131 143 368 122 44 81 93 218 111 5 31 43 78 58 745 292 79 Ljubljana 121 157 162 439 141 71 107 112 289 137 21 57 62 1 40 99 1022 484 150 Sevno 112 1 48 147 407 148 62 98 97 257 136 16 48 47 111 79 939 406 118 Novo mesto 116 1 44 146 405 116 66 94 96 255 111 18 44 46 108 69 988 448 125 Črnomelj 124 1 45 146 415 103 74 95 96 265 100 26 45 46 118 65 1030 488 147 Bizeljsko 116 1 38 147 401 95 66 88 97 251 92 19 38 47 1 04 57 972 434 114 Celje 106 133 142 381 103 56 83 92 231 97 12 33 42 86 53 889 380 91 Starše 110 1 40 142 391 95 60 90 92 241 91 16 40 42 98 55 906 386 105 Maribor 113 1 48 149 411 112 63 98 99 261 108 18 48 49 115 71 970 431 127 Maribor-letališče 103 132 138 373 74 53 82 88 223 70 10 32 38 80 36 871 356 85 Jeruzalem 118 1 48 149 41 5 113 68 98 99 265 107 23 48 49 120 68 1002 465 134 Murska Sobota 105 128 134 367 75 55 78 84 217 71 12 28 34 74 34 852 341 79 Veliki Dolenci 114 141 145 400 110 64 91 95 250 105 19 41 45 105 63 938 406 116 LEGENDA: I., II., III., M Vm -dekade in mesec -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 48 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: S(Td - Tp); Td - average daily air temperature; Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C; Tef>0,5,10 °C - sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth ( °c) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth ( °C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth ( °c) od 1.1. sum in the period - 1st January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the averages ( °C) I., II., III. M decade, month SUMMARY April was one of the warmest months in the last fifty years and at the same time with extreme low quantity of precipitation. First signs of agricultural drought in SW Slovenia have been evident from the last decade of March already. The original text writing of one of our phenological observers in Bela krajina was inserted to show the extremes of the second spring month: in a few words she explained that everything in nature is changing so fast that she could not put down everything and as a proof she continues her husband brought her fresh wood strawberries on 26th April! In general typical phenological phases for April on cultivated and non-cultivated plants began 5 to even 20 days earlier than in long-term average. Winter cereals stop growing due to such weather conditions. 49 HIDROLOGIJA HYDROLOGY Pretoki rek v aprilu Discharges of Slovenian rivers in April Igor Strojan Aprila so bili pretoki rek polovico manjši kot navadno v aprilu. Pretoki so se, z izjemo manjših nihanj in pretokov na Muri, Dravi in Soči v spodnjem toku, vse dni v aprilu zmanjševali. Najvišji pretoki so bili prve dni v mesecu, drugih visokovodnih konic ni bilo (slika 1). Časovno spreminjanje pretokov V začetku aprila so bili pretoki večinoma srednji, sredi meseca pa že večinoma mali. Zmanjševanje pretokov se je nadaljevalo vse do konca meseca, ko so bili pretoki na večini rek najmanjši. Primerjava značilnih pretokov z obdobjem Največji pretoki so bili v povprečju 70 % manjši kot navadno. Na Savi, Dravi in Muri so bili pretoki največji sredi meseca, na vseh ostali rekah pa konec meseca (preglednica 1). Srednji mesečni pretoki rek so bili najmanjši v južnem delu države, kjer so bili manjši od tretjine običajnih pretokov iz dolgoletnega primerjalnega obdobja (preglednica 1). Najmanjši pretoki rek so bili v povprečju 40 % manjši kot navadno. Pretoki so bili večinoma najmanjši zadnje dni aprila (preglednica 1). SUMMARY The discharges of Slovenian rivers in April were 50 % lower comparing to the average of the long-term period. 50 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Slika 1. Razmerja med srednjimi pretoki aprila 2007 in povprečnimi srednjimi aprilskimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Figure 1. Ratio of the April 2007 mean discharges of Slovenian rivers compared to April mean discharges of the long-term period 11 13 15 19 21 23 25 27 29 31 BORL+FORMIN - GORNJA RADGONA 3 5 7 9 11 13 15 17 I RADOVLJICA -ŠENTJAKOB 19 21 23 25 27 29 31 -HRASTNIK -ČATEŽ ^ 20 - 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 —RAKOVEC -VELIKO ŠIRJE 80 70 60 i50 2 40 o S 30 CM 20 10 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 — SUHA —PODBOČJE I "g 100 2 80 o S 60 P 40 20 ;r 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 i 7 9 11 13 15 CERKVENIKOV MLIN 19 21 23 25 27 29 31 Slika 2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek aprila 2007 Figure 2. The April 2007 daily mean discharges of Slovenian rivers 60 50 40 7 50 60 50 40 W 30 20 10 SOLKAN 51 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 4,0 £ § 3,0 5 H 2 2,0 I 1,0 0,0 / / J 3,0 iS g-2,0 K 1,0 0,0 / # 4,0 Si š 3,0 ß 2,0 1,0 0,0 tuu m üJ in ID ID ID m JU JÜ JD üJ jD _CH ? / / / jr / ^ # S / / / ^ / # # ' ^ & J* J? -P ¿T ^ X? * J? J? ^ # ^ S / # * □ Qvk apr 2007 □ april 1971 - 2000 / 1 nI il JD JD Hi ^ / / / / / / / / ^ / / / / / / / z * / / □ Qsr apr 2007 □ april 1971 - 2000 n - n - - n- - - n - n [1- V r i r n- n i // V//// f v / ///// □ Qnp apr 2007 □ april 1971 - 2000 Slika 3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki aprila 2007 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v dolgoletnem obdobju Figure 3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in April 2007 in comparison with characteristic discharges in the long-term period. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the long-term period 52 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Veliki, srednji in mali pretoki aprila 2007 in značilni pretoki v dolgoletnem primerjalnem obdobju Table 1. Large, medium and small discharges in April 2007 and characteristic discharges in the long term period REKA/RIVER POSTAJA/ Qnp nQnp sQnp vQnp STATION April 2007 April 1971-2000 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA * 113 2 91,0 124 197 DRAVA BORL+FORMIN * 219 1 117 207 310 DRAVI NJA VIDEM * 3,5 29 3,2 6,4 14,4 SAVINJA VELIKO SIRJE 17,0 28 10,8 26,3 60,7 SOTLA RAKOVEC * 2,6 30 1,2 3,3 6,4 SAVA RADOVLJICA * 25,0 29 11,2 25,9 44,3 SAVA ŠENTJAKOB 38,0 12 24,7 61,1 110 SAVA HRASTNIK 86 30 43,2 89,6 131 SAVA ČATEŽ * 105 27 71,8 190 383 SORA SUHA 6,2 29 4,56 10,7 20,7 KRKA PODBOČJE 5,5 30 12,2 25,8 41,9 KOLPA RADENCI 9,9 29 8,2 26,3 49,0 LJUBLJANICA MOSTE 12,0 29 9,0 33,4 88,2 SOČA SOLKAN 17,0 9 19,9 52,6 89,6 VIPAVA DOLENJE 3,0 28 2,2 5,4 10,0 IDRIJCA PODROTEJA 2,1 29 1,46 2,8 6,3 REKA C. MLIN 0,6 30 1,0 2,4 7,1 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA * 161 123 182 308 DRAVA BORL+FORMIN * 286 173 280 90,9 DRAVI NJA VIDEM * 6,2 4,66 14,2 36,5 SAVINJA VELIKO SIRJE 29,9 14,4 56,5 112 SOTLA RAKOVEC * 5,5 1,67 10,4 25,5 SAVA RADOVLJICA 42,4 17,0 53,8 116 SAVA ŠENTJAKOB 49 35,6 109 248 SAVA HRASTNIK 123 68,6 173 273 SAVA ČATEŽ * 166 131 347 649 SORA SUHA 11,7 7,23 27,1 62,3 KRKA PODBOČJE 19,6 22,0 70,2 144 KOLPA RADENCI 21,1 35,8 74,4 129 LJUBLJANICA MOSTE 24,7 21,3 74,5 139 SOČA SOLKAN 85 32,8 111 238 VIPAVA DOLENJE 5,4 5,6 16,4 25,9 IDRIJCA PODROTEJA 3,0 2,5 11,0 20,4 REKA C. MLIN 1,1 2,5 10,1 22,5 Qvk nQvk sQvk vQvk MURA G. RADGONA 200 15 191 352 1130 DRAVA BORL+FORMIN * 340 18 394 624 110 DRAVI NJA VIDEM * 11,3 2 7,8 57,8 214 SAVINJA VELIKO SIRJE 57 2 32,6 211 499 SOTLA RAKOVEC * 13,3 4 3,0 46,5 176 SAVA RADOVLJICA * 67 13 43,4 155 569 SAVA ŠENTJAKOB 68 17 78,1 350 1198 SAVA HRASTNIK 181 1 148 367 844 SAVA ČATEŽ * 290 1 283 846 2220 SORA SUHA 24,0 1 20,5 116 390 KRKA PODBOČJE 67 1 41,8 173 299 KOLPA RADENCI 47 1 80,3 272 583 LJUBLJANICA MOSTE 52 1 65,8 172 273 SOČA SOLKAN 134 5 118 493 1405 VIPAVA DOLENJE 15,0 1 19,5 55,4 94,8 IDRIJCA PODROTEJA 9,3 1 4,5 63,7 172 REKA C. MLIN 2,3 1 6,1 60,9 153 Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu- opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in period Qs srednji pretok v mesecu- srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki aprila 2007 ob 7:00 * discharges in April 2007 at 7:00 53 Temperature rek in jezer v aprilu Temperatures of Slovenian rivers and lakes in April Barbara Vodenik Aprila je bila povprečna temperatura izbranih površinskih rek 10,6 °C, obeh največjih jezer pa 11,4 °C. Temperatura rek je bila glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 2,1 °C, temperatura obeh največjih jezer pa za 3,4 °C višja. Glede na prejšnji mesec so se izbrane reke segrele v povprečju za 3 ° C, jezeri pa za 4,7 °C. Spreminjanje temperatur rek in jezer v aprilu V prvi dekadi so temperature rek z izjemo Idrijce v Podroteji rahlo nihale, nato pa se je temperatura večine rek z manjšimi nihanji zviševala vse do konca meseca. Le Idrijca v Podroteji in Kamniška Bistrica v Kamniku sta imeli ob koncu meseca skoraj enako temperaturo kot na začetku. Zvišanje temperature vode je najbolj očitno na Krki v Podbočju, kjer se je temperatura z 10,3 °C dvignila na 21,4 °C, to je kar za 11,1 °C glede na začetek meseca. Poleg Krke je opaziti večji dvig temperature ob koncu meseca glede na začetek še pri Savinji v Velikem Siiju in Laškem, Sori v Suhi, Reki v Cerkvenikovem mlinu in Savinji v Nazaijih in sicer za 7,7 °C, 6,2 °C, 5,3 °C, 5,1 °C in 4,8 °C. Temperatura obeh jezer se je ves mesec zviševala in je bila konec meseca v povprečju višja za 8 °C. Blejsko jezero se je s 7,4 °C ogrelo na 16,2 °C, Bohinjsko pa s 6,8 °C na 14 °C. Blejsko jezero je bilo v povprečju toplejše od Bohinjskega za 1,7 °C. 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 - - SAVINJA-VELIKO ŠIRJE -SAVA-RADOVLJICA --SAVA - ŠENTJAKOB -IDRIJCA-PODROTEJA - - K. BISTRICA - KAMNIK -SAVINJA-NAZARJE - - SAVINJA-LAŠKO Slika 1. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v aprilu 2007 Figure 1. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2007, measured daily at 7:00 AM 54 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 7 9 11 13 — LJUBLJANICA - MOSTE ■ SOCA - SOLKAN -REKA-CERKVENIKOV MLIN -KRKA-PODBOCJE ■ - SORA-SUHA -BLEJSKO J. - MLINO • • BOHINJSKO J. - SVETI DUH 25 25 20 -- A15 A15 10 5 25 25 20 15 -- 10 -- 10 Slika 2. Temperature slovenskih rek in jezer, izmerjene vsak dan ob 7:00, v aprilu 2007 Figure 2. The temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2007, measured daily at 7:00 AM Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem Najnižje mesečne temperature rek so bile 1,5 °C, obeh jezer pa 1,7 °C višje od obdobnih vrednosti. Najnižje temperature rek so bile od 6 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 10,3 °C (Krka v Podboč-ju). Najnižji temperaturi jezer sta bili 7,4 °C (Blejsko jezero) in 6,8 °C (Bohinjsko jezero). Največje odstopanje najnižjih mesečnih temperatur od dolgoletnega povprečja je opaziti pri Sori v Suhi za 2,4 °C in Savinji v Laškem za 2,3 °C. Srednje mesečne temperature izbranih rek so bile od 7,2 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 16,3 °C (Krka v Podbočju). Povprečna temperatura rek je bila 10,6 °C in je za 2,1 °C višja od dolgoletnega povprečja. Povprečna temperatura Blejskega jezera je bila 12,2 °C, Bohinjskega pa 10,5 °C. Najvišje mesečne temperature rek so bile glede na večletno primerjalno obdobje v povprečju za 2,6 °C, temperaturi jezer pa za 4,1 °C višje. Najvišje temperature rek so bile od 8,1 °C (Kamniška Bistrica v Kamniku) do 21,4 °C (Krka v Podbočju). Najvišja temperatura Blejskega jezera je bila 16,2 °C, Bohinjskega pa 14 °C. 55 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer aprila 2007 ter značilne temperature v večletnem obdobju Table 1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in April 2007 and characteristic temperatures in the multiyear period TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION April 2007 Tnk °C dan April obdobje/period nTnk sTnk vTnk °C °C °C SAVINJA VELIKO ŠIRJE 8.2 5 3.4 6.4 9.1 SAVA RADOVLJICA 6.6 5 3.3 5.0 6.6 SAVA ŠENTJAKOB 7.9 1 4.2 6.3 8.2 IDRIJCA PODROTEJA 8.3 1 6.0 7.8 8.9 K. BISTRICA KAMNIK 6.0 6 4.0 6.2 9.2 SAVINJA NAZARJE 7.2 1 3.2 5.1 7.6 SAVINJA LAŠKO 7.9 5 3.0 5.6 9.3 LJUBLJANICA MOSTE 8.5 1 5.2 7.6 9.7 SOČA SOLKAN 8.8 2 2.8 7.5 9.1 KRKA PODBOCJE 10.3 1 6.1 8.5 10.6 SORA SUHA 7.3 6 3.1 4.9 7.4 REKA CERKVEN. MLIN 7.7 6 4.0 6.4 9.4 Ts nTs sTs vTs SAVINJA VELIKO ŠIRJE 12.2 7.1 9.3 12.4 SAVA RADOVLJICA 8.4 5.3 6.5 7.6 SAVA ŠENTJAKOB 10.2 6.8 8.2 10.7 IDRIJCA PODROTEJA 8.7 7.3 8.2 9.3 K. BISTRICA KAMNIK 7.2 4.9 8.0 12.1 SAVINJA NAZARJE 9.2 6.1 6.9 11.2 SAVINJA LAŠKO 11.1 6.9 8.6 12.0 LJUBLJANICA MOSTE 10.9 8.1 9.6 12.9 SOČA SOLKAN 11.4 4.5 9.1 10.3 KRKA PODBOCJE 16.3 9.4 10.7 13.8 SORA SUHA 10.6 5.6 7.0 9.2 REKA CERKVEN. MLIN 10.8 7.5 9.5 12.0 Tvk nTvk sTvk vTvk SAVINJA VELIKO ŠIRJE 16.6 30 10.2 12.3 15.4 SAVA RADOVLJICA 11.2 30 6.8 7.9 9.6 SAVA ŠENTJAKOB 12.5 30 9.0 10.1 13.3 IDRIJCA PODROTEJA 9.0 30 8.0 8.5 9.7 K. BISTRICA KAMNIK 8.1 30 5.4 9.8 15.0 SAVINJA NAZARJE 12.0 30 7.4 8.6 13.4 SAVINJA LAŠKO 14.6 30 9.2 11.6 15.5 LJUBLJANICA MOSTE 13.4 30 9.5 11.8 16.8 SOČA SOLKAN 13.1 30 6.5 10.6 12.6 KRKA PODBOCJE 21.4 26 11.0 13.0 18.0 SORA SUHA 13.7 30 7.4 9.4 11.8 REKA CERKVEN. MLIN 13.1 25 9.4 13.0 18.2 Legenda: Explanations: Tnk najnižja nizka temperatura v mesecu / the minimum low monthly temperature nTnk najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnk srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnk najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period * nepopolni podatki / not all month data Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7:00 A.M. 56 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION April 2007 Tnk °C dan April obdobje/ period nTnk sTnk vTnk °C °C °C BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 7.4 1 6.8 1 3.4 6.8 9.6 0.0 4.1 8.0 BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 12.2 10.5 7.1 9.5 14.6 3.4 6.6 10.4 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. BOHINJSKO J. MLINO SVETI DUH 16.2 26 14.0 30 10.2 12.8 15.4 6.7 9.1 12.6 SUMMARY In comparison with the temperatures of the multi-annual period, the average water temperatures of Slovenian rivers and lakes in April were 2,1 and 3,4 degrees higher, respectively. 57 Višine in temperature morja v marcu Sea levels and temperature in March Mojca Robič Višina morja v marcu je bila glede na dolgoletna opazovanja nadpovprečna. Glede na astronomsko napovedane višine je močneje odstopala v prvih dneh ter v zadnji tretjini meseca. Višine morja v marcu Časovni potek sprememb višine morja. V prvem tednu marca je bila gladina morja povišana, razlike med napovedano in izmerjeno višino so se gibale med 20 in 30 cm. Sledilo je desetdnevno obdobje ustaljenega nekoliko povišanega zračnega pritiska, ki je povzročil, da je bila gladina morja nekoliko podpovprečna. Od 19. marca do konca meseca pa je bilo morje ponovno visoko (slike 1, 2 in 3). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja marca 2007 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of March 2007 and the reference period Legenda: Explanations: Mareografska postaja/Tide gauge: Koper mar.07 fe b 1960 - 199 0 min sr max cm cm cm cm SMV 222 180 206 230 NVVV 300 232 281 344 NNNV 145 102 127 164 A 155 130 154 180 SMV NVVV NNNV A srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v marcu 2007 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in March 2007 -Odkloni višin morja Odkloni zračnih pritiskov 30 20 10 Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 20. marca ob 22. uri in 10 minut, ko je bila izmerjena višina 300 cm. Najnižja gladina je bila 16. marca ob 14. uri in 10 minut, 145 cm (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja, ter najvišja in najnižja višina morja v marcu so bile višje od srednjih obdobnih vrednosti, vendar ne izjemne (preglednica 1). 58 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo .50 I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja marca 2007 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in March 2007 and difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v marcu 2007 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in March 2007 59 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v maju 2007 13:55 22:4£ 1 5:03 22:25 16:00 1 6:43 5 :1 8 1 7:19 6:34 17:51 7:22 18:21 v. 40 f- r — 20 n 0 V t, I \ 2 ft -N s V s r' 1 m —i -v -20 "2 TT 1 s A- it TT A 2 3 2 \ - 2 5 ! 2 ti —s »r; ti 2 7 -40 -60 V. -80 6:1 9 19 :00 7: 10 21: 34 8 :10 9 :1 0 :52 10 :16 1 :06 11 :1 1:2 1 2:0 1 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v maju 2007 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in May 2007 60 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v marcu Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v marcu je bila izjemno visoka, znašala je 11,9 °C. Začetna in končna temperatura morja v mesecu marcu sta bili skorajda enaki (11,7 in 11,8 °C). Vmes pa sta nastopili dve krajši in šibkejši obdobji nihanja temperature, ob začetku in na koncu meseca, ter obdobje močnejšega ogrevanja med 12. in 18. marcem ter ohlajanja med 18. in 22. marcem. Najvišja temperatura je bila 13,4 °C, kar je 1,4 °C višje od najvišje obdobne vrednosti. Tudi srednja in najnižja temperatura sta bili stopinjo C do dve višji od najvišjih obdobnih vrednosti (slika 5). Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v marcu 2007 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in March 2007 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v marcu 2007 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v petnajstletnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in March 2007 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper Marec 2007 °C Marec 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin 1 11.3 Tsr 1 11.9 Tmax 1 13.4 6.3 7.5 8.8 7.4 8.7 9.9 8.6 10.4 12.0 SUMMARY Both sea level and temperature in March were high, above average of long-time period. The highest sea level, 300 cm, was measured on 20th and minimum, 145 cm, on 16th of March 2007. All characteristic sea surface temperature were 1 to 2 °C higher than maximum of reference period. 61 Višine in temperature morja v aprilu Sea levels and temperature in April Mojca Robič Višina morja v aprilu je bila povprečna. Nobena od značilnih vrednosti ni izstopala. Temperatura morja je bila izredno visoka. Višine morja v aprilu Časovni potek sprememb višine morja. V prvih dneh meseca je bila gladina morja nekoliko povišana, residualne višine (razlika med napovedano in izmerjeno višino) so bile do 15 cm. Preostali del meseca je bilo morje nekoliko nižje od napovedanega. Odstopanja v obe smeri so bila zelo majhna (slike 1, 2 in 3). Preglednica 1. Značilne mesečne vrednosti višin morja aprila 2007 in v dolgoletnem obdobju Table 1. Characteristical sea levels of April 2007 and the reference period Mareografska postaja/Tide gauge: Koper apr.07 a pr 1960 - 199 )0 min sr max cm cm cm cm SMV 212.7 204 214 223 SVV 246 238 247 258 SNV 177 170 181 191 A 69 60 66 70 NVVV 278 270 288 332 NNNV 165 123 142 154 A 113 128 146 190 Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the aritmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja, odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month A amplitude / the amplitude Slika 1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v aprilu 2007 od povprečne višine morja v obdobju 1960-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti Figure 1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1960-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the reference period in April 2007 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 "Odkloni višin morja _ Odkloni zračnih pritiskov Najvišje in najnižje višine morja. Najvišjo gladino je morje doseglo 18. aprila ob 21. uri 50 minut, ko je bila izmerjena višina 276 cm. Najnižja gladina je bila 19. aprila ob 4. uri 50 minut, 142 cm (preglednica 1 in slika 2). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja, ter srednja nizka in srednja visoka gladina morja so bile vse malo nižje, najvišja in najnižja mesečna pa sta nekoliko višji od srednjih obdobnih vrednosti (preglednica 1). 62 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Hmer -Ha -Hres Slika 2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja aprila 2007 ter razlika med njimi (Hres). Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru, ki je 3955 mm pod državnim geodetskim reperjem R3002 na stavbi Uprave za pomorstvo. Srednja letna višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm Figure 2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in April 2007 and difference between them (Hres) -Vv -dP -Vs Slika 3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v aprilu 2007 Figure 3. Wind velocity Vv, wind direction Vs and air pressure deviations dP in April 2007 63 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Predvidene višine morja v juniju 2007 80 60 40 20 0 -20 -40 -60 -80 1010 20:55 1046 21:27 11 28 21:58 S: § 28 29 30 3:1 V v,' 3:27 15:10 3:57 15:46 4:31 16:28 12:19 22:33 13:16 23:10 14:18 0:03 15:13 1:36 16:00 3:49 16:43 5:36 17:24 5:06 17:19 5:46 18:27 6:31 19:55 7:24 21:33 8:22 23:00 9:24 0:00 10:25 80 60 40 20 -20 -40 -60 -80 6:52 18:06 7:51 18:49 8:43 19:33 9:30 20:16 10:15 20:58 11:00 21:36 11:42 22:10 :B8 m § K 14 15 M as i i 3 a 0:46 11:27 1:30 12:27 2:10 13:25 2:52 14:22 3:31 15:16 4:10 16:07 4:49 16:57 12:24 22:40 13:06 23:07 13:46 23:33 14:28 0:01 15:12 2:58 15:57 6:22 16:43 5:24 17:46 5:57 18:39 6:28 19:42 7:01 21:07 7:37 0:00 8:28 0:34 9:39 7:27 17:28 8:06 18:13 8:37 18:55 9:09 19:36 9:40 20:13 10:12 20:52 1:01 10:55 1:27 12:06 1:54 13:01 2:22 13:51 2:52 14:34 3:24 15:16 Slika 4. Predvideno astronomsko plimovanje morja v juniju 2007 glede na srednje obdobne višine morja Figure 4. Prognostic sea levels in June 2007 64 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Temperatura morja v aprilu Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Povprečna temperatura morja v aprilu je bila izjemno visoka, 14,9°C. Vse značilne temperature so bile enake ali višje od najvišjih primerljivih v obdobju 19922006. Od začetka do konca meseca se je morje ogrelo za 5,1°C. Temperatura je preko meseca precej nihala. Največji padec temperature je bil zabeležen med 15. in 17. aprilom (slika 5). ^^"Temperatura morja -Temperatura zraka ---Globalno sevanje Slika 5. Srednja dnevna temperatura zraka, globalno sevanje in temperatura morja v aprilu 2007 Figure 5. Mean daily air temperature, sun radiation and sea temperature in April 2007 Preglednica 2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v aprilu 2007 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v petnajstletnem obdobju 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) Table 2. Temperatures in April 2007 (Tmin, Tsr, Tmax), and characteristical sea temperatures for 15-years period 1992-2006 (Tmin, Tsr, Tmax) TEMPERATURA MORJA / SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Koper April 2007 °C April 1992-2006 min sr max °C °C °C Tmin 1 11.6 Tsr 1 14.9 Tmax I 18.0 7.8 9.8 11.6 10.6 12.0 13.8 12.9 14.4 17.7 SUMMARY Sea level in April was average comparing to long-time period. Residuals were smaller than 15 cm. Sea temperature was extremely high. Mean sea temperature was nearly one degree higher than highest value of 1992-2006 period. 65 Podzemne vode v aluvialnih vodonosnikih v aprilu 2007 Groundwater reserves in alluvial aquifers in April 2007 Urša Gale Aprila je v aluvialnih vodonosnikih prevladovalo običajno in nizko vodno stanje. Običajno stanje zalog podzemne vode je bilo izmerjeno na Prekmurskem, Murskem, Brežiškem, Ljubljanskem, Mirensko-Vrtojbenskem polju ter v dolini Bolske in na Vrbanskem platoju. Podobno vodno stanje je prevladovalo tudi v vodonosnikih Ptujskega polja, spodnje Savinjske doline in Krškega polja. Nizke vrednosti zalog podzemne vode so prevladovale na Dravskem in Šentjernejskem polju, ekstremno nizki nivoji podzemne vode pa so bili aprila zabeleženi v vodonosniku Vipavske doline, Čateškega polja ter na pretežnih merskih mestih Kranjskega, Vodiškega in Sorškega polja. V aprilu je na območju aluvialnih vodonosnikov padlo zanemarljivo malo padavin. Količine niso presegle niti šestine običajnih aprilskih vrednosti. Najmanj padavin so zabeležili na območju vodonosnikov Vipavsko-Soške doline in Ljubljanske kotline, kjer količine niso presegle treh odstotkov običajnih vrednosti. Največ padavin so izmerili na območju vodonosnikov spodnje Savinjske doline. Izrazitejši padavinski dogodek ni bil zabeležen. V aluvialnih vodonosnikih so aprila prevladovali upadi podzemne vode. Največje znižanje je bilo zabeleženo v Čatežu na Čateškem polju in je doseglo 129 cm. Relativni upad gladine je bil s 36 % maksimalne amplitude postaje največji v Bregu v spodnji Savinjski dolini. Dvigi podzemne vode so bili aprila zabeleženi predvsem na območjih, na katera vpliva taljenje snega v visokogorju. Največji absolutni dvig je bil tako s 127 cm izmerjen na postaji v Cerkljah na Kranjskem polju. Glede na maksimalno amplitudo nihanja na postaji je bil največji dvig z vrednostjo 10 % izmerjen v Teznem v zgornjem delu Dravskega polja. Taljenje snega, ki je bilo intenzivno že v marcu, se je nadaljevalo tudi v mesecu aprilu. Kljub izredno nizki količini padlih padavin, so bili nivoji podzemne vode v delih vodonosnikov, ki so posredno ali neposredno povezani z dotoki snežnice iz visokogorja, v območju običajnih vrednosti zalog podzemne vode. Snežna odeja na Storžiču, ki se nahaja na severnem robu Kranjskega polja se je v aprilu vidno zmanjšala (sliki 1 in 2). Slika 1. Storžič 5. aprila 2007 (Foto: M. U. Pavlič) Figure 1. Snow cover at Storžič on 5 April 2007 (Photo: M. U. Pavlič) Slika 2. Storzic 22. aprila 2007 (Foto: M. U. Pavlic) Figure 2. Snow cover at Storzic on 22nd April 2007 (Photo: M. U. Pavlic) 66 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Mursko polje - Zgornje Krapje £ 179 £ 178 "O I 177 i i 176 i 175 "pil |igi°'l|Q Q|||-BII,,1B[]| l|lnDD"D|' 0 100 200 300 400 500 600 61 56 46 Vipavska dolina - Šempeter iiiiiNiHiirniiir 100 200 300 400 Sp. Savinska dolina - Levec 0 100 200 300 400 500 600 248 246 244 242 Ljubljansko polje - Kleče 285 i 280 275 0 I 51 Podaiina - rtwi fMj.prii!|* Pwlivfcw Slika 3. Mediana mesečnih gladin podzemnih voda (m.n.v.) v letih 2004, 2005, 2006 in 2007 - rdeči krogci, v primerjavi z značilnimi percentilnimi vrednostmi gladin primerjalnega obdobja 1990-2001 Figure 3. Monthly medians of groundwater level (m a.s.l.) in years 2004, 2005, 2006 and 2007 - red circles, in relation to percentile values for the comparative period 1990-2001. Stanje zalog podzemne vode je bilo aprilu manj ugodno kot v istem mesecu leta 2006. V lanskem aprilu so na območju vodonosnikov ob Muri ter ponekod na Krškem polju prevladovale ekstremno visoke vodne zaloge. Nadpovprečno vodnato je bilo tedaj stanje tudi na pretežnih delih vodonosnikov Dravskega in Brežiškega polja ter v delih vodonosnikov Ljubljanske kotline. V aprilu smo na pretežnih merskih mestih za spremljanje hidrološkega stanja v aluvialnih vodonosni-kih zabeležili znižanje nivoja podzemne vode, kar je vodilo k zmanjšanju vodnih zalog. SUMMARY Groundwater levels in April were decreasing in most parts of alluvial aquifers due to the lack of precipitation. Extremely low groundwater reserves were measured in aquifers of Vipava valley and in Čate-ško polje as well as in parts of Kranjsko polje, Sorško polje, Kamniška Bistrica valley and Krško polje aquifers. 67 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ekstremno visoke vodne zaloge (extremely high GW reserves) Nadpovprečno vodnato (water abundant) Običajne vodne zaloge (normal GW reserves) sušno (low GW reserves) ekstremno nizke vodne zaloge (extremely low GW reserve s) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph P 0...Minimalne vrednosti gladin p. v. (Minimum values of GW levels) P (N)...N-ti percentil vrednosti gladin p. v. (Nth percentile values of GW levels) P100...Maksimalne vrednosti gladin p. v. (Maximum values of GW levels) Slika 4. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu aprilu 2007 v največjih slovenskih aluvialnih vodonosnikih (obdelali: U. Gale, V. Savič) Figure 4. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in April 2007 ( U. Gale, V. Savič) 68 ONESNAŽENOST ZRAKA AIR POLLUTION Andrej Šegula Onesnaženot zraka v aprilu 2007 je bila manjša kot v nekaj zadnjih mesecih, višje so bile le koncentracije ozona. Vreme je bilo še vedno nadpovprečno toplo, pogosto je bilo vetrovno, padavin pa skoraj ni bilo. Mejna dnevna vrednost koncentracije delcev PM10, 50 ^g/m3, je bila prekoračena predvsem na mestnih lokacijah. Na obeh merilnih mestih v Mariboru, na merilnem mestu EIS Celje in v Zasavju (Trbovlje, Zagorje) je bilo do konca aprila že preseženo dovoljeno letno število prekoračitev mejne dnevne vrednosti (35) - v Zagorju jih je bilo že 56. Koncentracije žveplovega dioksida so bile v ravninskih predelih Slovenije nizke, nekoliko višje so bile v Zasavju in v višje ležečih krajih okrog obeh velikih termoelektrarn - na Velikem vrhu je bila enkrat tudi prekoračena mejna urna vrednost. Koncentracije dušikovega dioksida, ogljikovega monoksida in benzena so bile aprila povsod precej pod mejnimi vrednostmi, koncentracije ozona pa so že povsod, največkrat na višje ležečih merilnih mestih Krvavec in Otlica, prekoračile ciljno 8-urno vrednost. Prvič v letu 2007 je bila prekoračena tudi opozorilna urna vrednost na Otlici. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Podatke posredoval in odgovarja za meritve DMKZ Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško ARSO LEGENDA: MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DMKZ EIS TEŠ EIS TET EIS TEB EIS Celje Državna mreža za spremljanje kakovosti zraka Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Brestanica Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško 69 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Merilne mreže: DMKZ, EIS TEŠ, EIS TET, EIS TEB, MO Maribor OMS Ljubljana, EIS Celje in EIS Krško Žveplov dioksid Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana v preglednici 1 in na sliki 1. Koncentracije SO2 so bile nizke v vseh večjih mestih, tudi v Zasavju. Na nekoliko slabšo kakovost zraka v teh mestih, predvsem v Trbovljah, sicer vplivajo zelo neugodne reliefne razmere, ki onemogočajo dobro razprševanje in transport emisij iz lokalnih industrijskih in individualnih virov onesnaženega zraka. Tudi v višje ležečih krajih vplivnega območja TE Trbovlje je bila onesnaženost zraka z SO2 nizka. Na Velikem vrhu (vplivno območje TE Šoštanj) sta bili izmerjeni najvišja urna koncentracija SO2 358 ^g/m3 (prekoračena mejna vrednost) in najvišja dnevna koncentracija 44 ^g/m3. Dušikovi oksidi Koncentracije NO2 so na mestnih merilnih mestih dosegle 65 % mejne urne vrednosti (Maribor). Ogljikov monoksid Koncentracije CO so bile povsod precej pod mejno 8-urno vrednostjo. Prikazane so v preglednici 3. Najvišje povprečne 8-urne koncentracije na mestnih merilnih mestih, ki so pod vplivom emisij iz prometa, so dosegle komaj 12 % mejne vrednosti. Ozon Najvišje 8-urne koncentracije ozona so v aprilu zaradi vse močnejšega sončnega obsevanja, ki je eden od dejavnikov pri nastajanju ozona, že povsod prekoračile ciljno vrednost 120 (g/m3. Koncentracije ozona so prikazane v preglednici 4 in na sliki 3. Na Otlici, ki spada v območje, najbolj onesnaženo z ozonom, je bila zabeležena tudi ena prekoračitev opozorilne urne vrednosti. Delci PM10 in PM2 5 Koncentracije delcev PM10 so bile najvišje na mestnih merilnih mestih. Bilo je največ sedem prekoračitev mejne dnevne vrednosti. Vremenske spremembe v aprilu so bile majhne, pogosto je bilo vetrovno, zato so se povprečne dnevne koncentracije malo spreminjale. Onesnaženost zraka z delci PMi0 in PM25 je prikazana v preglednici 5 ter na slikah 4 in 5. Ogljikovodiki Povprečna aprilska koncentracija benzena je bila v Mariboru 2,9 ^.g/m3, kar je 45 % dopustne povprečne letne vrednosti. Koncentracije nekaterih merjenih ogljikovodikov prikazuje preglednica 6. 70 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednice in slike Oznake pri preglednicah/legend to tables: % pod odstotek veljavnih urnih podatkov / percentage of valid hourly data Cp povprečna mesečna koncentracija v ^g/m3 / average monthly concentration in ^g/m3 Cmax maksimalna koncentracija v ^g/m3 / maximal concentration in ^g/m3 >MV število primerov s preseženo mejno vrednostjo / number of limit value exceedances >DV število primerov s preseženo dopustno vrednostjo (mejno vrednostjo (MV) s sprejemljivim preseganjem) / number of allowed value (limit value (MV)plus margin of tolerance) exceedances >AV število primerov s preseženo alarmno vrednostjo / number of alert threshold exceedances >OV število primerov s preseženo opozorilno vrednostjo / number of information threshold exceedances >CV število primerov s preseženo ciljno vrednostjo / number of target value exceedances AOT40 vsota [^g/m3.ure] razlik med urnimi koncentracijami, ki presegajo 80 ^g/m3 in vrednostjo 80 ^g/m3 in so izmerjene med 8.00 in 20.00 po srednjeevropskem zimskem času. Vsota se računa od 4. do 9. meseca. Mejna vrednost za zaščito gozdov je 20.000 ^g/m3.h podr področje: U-mestno, B-ozadje, T-prometno, R-podeželsko / area: U-urban, B-background, T-traffic, R-rural faktor korekcijski faktor, s katerim so množene koncentracije delcev PM10 / factor of correction in PM10 concentrations * premalo veljavnih meritev; informativni podatek / less than required data; for information only Mejne, alarmne in dopustne vrednosti koncentracij v pg/m3 za leto 2007: Limit values, alert thresholds, and allowed values of concentrations in pg/m3 for 2007: 1 ura / 1 hour 3 ure / 3 hours 8 ur / 8 hours dan / 24 hours leto / year SO2 350 (MV) 1 500 (AV) 125 (MV) 3 20 (MV) NO2 200 (MV)2 400 (AV) 46 (DV) NOx 30 (MV) CO 10 (MV) (mg/m3) benzen 6.5 (DV) O3 180(0V), 240(AV), A0T40 120 (CV)5 40 (CV) delci PM10 50 (MV)4 40 (MV) 1 - vrednost je lahko presežena 24-krat v enem letu 3 - vrednost je lahko presežena 3-krat v enem letu 2 - vrednost je lahko presežena 18-krat v enem letu 4 - vrednost je lahko presežena 35-krat v enem letu 5 - vrednost je lahko presežena 25-krat v enem letu - cilj za leto 2010 Krepki rdeči tisk v tabelah označuje prekoračeno število letno dovoljenih prekoračitev koncentracij. Bold red print in the following tables indicates the exceeded number of the annually allowed exceed-ences. 71 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 1. Koncentracije SO2 v pg/m3 v aprilu 2007 Table 1. Concentrations of SO2 in pg/m3 in April 2007 mesec / 3 ure / month 1 ura / 1 hour 3 hours dan / 24 hours >MV >MV MERILNA MREŽA postaja % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cmax >MV £od 1.jan. Ljubljana Bež. 94 3 25 0 0 0 6 0 0 Maribor 92 3 17 0 0 0 6 0 0 Celje 96 3 35 0 0 0 5 0 0 DMKZ Trbovlje 95 5 264 0 0 0 18 0 0 Hrastnik 95 5 35 0 0 0 10 0 0 Zagorje 95 5 43 0 0 0 8 0 0 Murska S.Rakičan 95 7 27 0 0 0 11 0 0 Nova Gorica 89 8 64 0 0 0 16 0 0 SKUPAJ DMKZ 5 264 0 0 0 18 0 0 OMS LJUBLJANA Vnajnarje 95 4 24 0 0 0 7 0 0 EIS CELJE EIS Celje 76 2 29 0 0 0 3 0 0 EIS KRŠKO Krško* 53 4 29* 0* 0 0 7* 0* 0 Šoštanj 96 7 214 0 2 0 32 0 0 Topolšica 96 6 72 0 0 0 12 0 0 Veliki Vrh 96 16 358 1 6 0 44 0 0 EIS TEŠ Zavodnje 96 7 196 0 0 0 24 0 0 Velenje 96 3 25 0 0 0 16 0 0 Graška Gora 96 3 23 0 0 0 6 0 0 Pesje 95 6 48 0 0 0 13 0 0 Skale mob. 96 5 43 0 0 0 11 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 7 358 1 8 0 44 0 0 Kovk 96 3 43 0 0 0 11 0 0 EIS TET Dobovec 91 3 39 0 0 0 8 0 0 Kum 92 5 35 0 0 0 20 0 0 Ravenska vas 95 15 154 0 0 0 45 0 0 SKUPAJ EIS TET 7 154 0 0 0 45 0 0 EIS TEB Sv.Mohor 95 19 34 0 0 0 24 0 0 Preglednica 2. Koncentracije NO2 in NOx v pg/m3 v aprilu 2007 Table 2. Concentrations of NO2 and NOx in pg/m3 in April 2007 NO2 NOx mesec / 3 ure / mesec / month 1 ura / 1 hour 3 hours month >MV MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. >AV Cp Ljubljana Bež. UB 96 26 98 0 0 0 32 DMKZ Maribor UT 87 37 130 0 1 0 53 Celje UB 89 20 84 0 0 0 28 Trbovlje UB 95 25 82 0 0 0 35 Murska S. Rakičan R 96 16 82 0 0 0 20 Nova Gorica UB 89 20 112 0 0 0 30 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 95 2 24 0 0 0 EIS CELJE EIS Celje UT 88 29 97 0 0 0 EIS TEŠ Zavodnje R 95 1 51 0 0 0 Skale mob. R 92 7 42 0 0 0 EIS TET Kovk R 86 5 58 0 0 0 EIS TEB Sv.Mohor R 95 4 31 0 0 0 72 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 3. Koncentracije CO v mg/m3 v aprilu 2007 Table 3. Concentrations of CO (mg/m) in April 2007 mesec / month 8 ur / 8 hours MERILNA MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV Ljubljana Bež. UB 95 0.4 0.8 0 DMKZ Maribor UT 95 0.5 0.9 0 Celje UB 96 0.6 1.2 0 Nova Gorica UB 90 0.6 1.1 0 Krvavec R 95 0.2 0.3 0 Preglednica 4. Koncentracije O3 v pg/m3 v aprilu 2007 Table 4. Concentrations of O3 in pg/m3 in April 2007 MERILNA MREŽA postaja podr mesec/ month 1 ura / 1 hour od 1.apr. 8 ur / 8 hours >CV % pod Cp Cmax >OV >AV A0T40 Cmax >CV £od 1. jar Krvavec R 94 1 21 159 0 0 14392 1 54 26 32 Iskrba R 96 72 154 0 0 11820 1 46 17 20 Otlica R 96 1 20 185 1 0 16563 1 71 25 30 Ljubljana Bežigrad UB 96 72 163 0 0 8598 158 11 13 DKMZ Maribor UT 96 62 154 0 0 2946 1 42 2 2 Celje UB 96 56 140 0 0 5106 1 34 2 4 Trbovlje UB 95 54 143 0 0 5692 1 22 1 2 Hrastnik UB 95 64 144 0 0 7736 1 30 6 7 Zagorje UT 93 59 137 0 0 4348 1 20 2 3 Nova Gorica UB 92 75 157 0 0 8867 145 10 10 Koper UB 94 91 142 0 0 8585 1 31 10 11 Murska S. Rakičan R 95 67 148 0 0 6805 1 35 3 5 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 95 1 03 159 0 0 10506 1 54 16 18 MO MARIBOR Maribor Pohorje R 99 107 156 0 0 10548 149 14 16 EIS TES Zavodnje R 96 99 148 0 0 8687 1 47 9 11 Velenje UB 96 74 163 0 0 10812 159 15 17 EIS TET Kovk* R 15 121* 157* 0* 0* 2612 1 52* 5* 5* EIS TEB Sv.Mohor R 95 90 135 0 0 7075 127 4 4 Preglednica 5. Koncentracije delcev PM10 in PM2.5 v pg/m3 v aprilu 2007 Table 5. Concentrations of PM10 and PM25 in pg/m3 in April 2007 PM10 PM2.5 mesec dan / 24 hours mesec MERILNA >MV kor. MREŽA postaja podr % pod Cp Cmax >MV £od 1.jan. faktor Cp (R) maks. Ljubljana Bež. UT 95 35 45 0 16 1.03 24 40 DMKZ Maribor UT 93 43 75 6 46 1.00 25 40 Celje UB 95 36 58 1 21 1.00 Trbovlje UB 90 44 64 7 41 1.04 Zagorje UT 98 35 64 3 56 1.00 Murska S. Rakičan R 97 36 59 1 13 1.10 Nova Gorica UB 95 40 61 4 25 1.11 Koper UB 90 45 86 7 15 1.30 Iskrba R 100 22 47 0 0 11 18 MO MARIBOR MO Maribor UB 92 43 80 7 44 1.30 EIS CELJE EIS Celje UT 78 47 80 6 44 1.35 OMS LJUBLJANA Vnajnarje R 87 31 49 0 0 1.30 EIS TEŠ Pesje R 99 27 48 0 0 1.30 Skale mob. R 89 30 60 1 2 1.30 EIS TET Prapretno R 92 40 83 3 12 1.30 Opombe / Notes: Pri koncentracijah PM10 je upoštevan korekcijski faktor / correction factor is included in PM10 concentrations (R) - koncentracije, izmerjene z referenčnim merilnikom / concentrations measured with reference method 73 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Preglednica 6. Koncentracije nekaterih ogljikovodikov v ug/m3 v aprilu 2007 Table 6. Concentrations of some Hydrocarbons in pg/m in April 2007 MERILNA MREŽA postaja podr. % pod benzen toluen etil-benzen m,p-ksilen o-ksilen heksan n-heptan iso-oktan n-oktan DKMZ Ljubljana Bežigrad UB 99 1.4 0.5 0.4 5.7 0.8 1.2 1.4 0.5 0.8 Maribor UT 97 2.9 6.2 1.6 4.5 1.7 Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Hrastnik Zagorje Murska S.Rakičan Nova Gorica 1 1 1 1 1 1 1 1 1 DMKZ Vnajnarje EIS Celje Krško* 1 1 1 Šoštanj Topolšica Veliki vrh Zavodnje Velenje Graška Gora Pesje Skale mob. 1 1 1 1 ^^^^ 1 1 1 1 EIS TEŠ Kovk Dobovec Kum Ravenska vas --------- EIS TET Sv.Mohor EIS TEB 0 10 20 30 40 50 ■ cp(|g/m3) ■ MV-lura(št.primerov) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 1. Povprečne mesečne koncentracije SO2 ter prekoračitve mejne urne in mejne dnevne vrednosti v aprilu 2007 Figure 1. Average monthly SO2 concentration with exceedences of 1-hr and 24-hrs limit values in April 2007 74 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor Celje Trbovlje Nova Gorica EIS Celje Murska S. Rakičan Vnajnarje Zavodnje Skale mob. Kovk Sv.Mohor ^g/m ICp Slika 2. Povprečne mesečne in najvišje urne koncentracije NO2 v aprilu 2007 Figure 2. Average monthly and maximal hourly NO2 concentration in April 2007 180 200 220 MV urna Ljubljana Bež. Maribor Celje Velenje Trbovlje Hrastnik Zagorje Nova Gorica Koper Murska S. Rakičan Vnajnarje Maribor Pohorje Krvavec Iskrba Otlica Zavodnje Kovk* Sv.Mohor 1 1 1 MESTNO 1 1 1 - 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 - 1 1 1 1 1 1 - 1 1 1 P O 1 1 1 1 1 1 1 1 1 D Ž m ico O . 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 -1-1-1- ICp(|g/m3) ■ CV-8ur(št.primerov) ■ OV-lura(št.primerov) Slika 3. Povprečne mesečne koncentracije O3 ter prekoračitve opozorilne urne in ciljne osemurne vrednosti v aprilu 2007 Figure 3. Average monthly concentration of O3 with exceedences of 1-hr information threshold and 8-hrs target value in April 2007 0 100 120 140 160 0 100 120 140 75 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Ljubljana Bež. Maribor MO Maribor Celje EIS Celje Trbovlje Zagorje Murska S. Rakičan Nova Gorica Koper Pesje Škale mob. Prapretno Vnajnarje Iskrba 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 ■ cp(^g/m3) ■ MV-24ur(št.primerov) Slika 4. Povprečne mesečne koncentracije delcev PM10 in prekoračitve mejne dnevne vrednosti v aprilu 2007 Figure 4. Average monthly concentration of PM10 with number of 24-hrs limit value exceedences in April 2007 -■-Lj ublj ana Bež. --Maribor _■_Celj e — Trbovlje Koper • Nova Gorica i Murska S.Rakičan - - — - - • Zagorje Slika 5. Povprečne dnevne koncentracije delcev PM10 (|^g/m3) v aprilu 2007 Figure 5. Average daily concentration of PM10 (^g/m3) in April 2007 SUMMARY Air pollution in April 2007 was - except increasing ozone concentrations - lower than in few previous months. An unseasonably warm weather still continued. It was often windy with almost no precipitation. PM 10 daily limit concentration was exceeded mostly at urban sites (up to 7 exceedences). There was only one hourly limit value exceedence of SO2 concentration at Veliki Vrh (higher altitude site of the Šoštanj Power Plant influential area). Concentrations of NO2, CO and Benzene were below the limit values. Ozone concentrations exceeded the target 8-hour value at all places, and for the first time in 2007 the information threshold was exceeded at Otlica (Primorska region of highest ozone pollution in Slovenia). 76 KAKOVOST VODOTOKOV IN PODZEMNE VODE WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AND GROUNDWATER Andreja Kolenc Na avtomatskih merilnih postajah za spremljanje kakovosti voda smo v aprilu spremljali kakovost Save v Hrastniku, Mednem in v Jesenicah na Dolenjskem ter Savinje v Medlogu. Na merilnih mestih v Levcu v Spodnji Savinjski dolini in v Hrastju na Ljubljanskem polju smo spremljali kakovost podzemne vode. Vse merilne postaje so v aprilu delovale brez večjih izpadov. Zaradi zamenjave padavinskih senzorjev in posodabljanja programske opreme za zajem meritev, v aprilu podatkov iz teh merilnikov ne prikazujemo. Rezultati kontinuiranih meritev v aprilu so prikazani na slikah 1 in 2. Ob upadanju vodostajev so merjeno fizikalno kemijski parametri sledili hidrološki situaciji. Opazno je bilo predvsem naraščanje električne prevodnosti zaradi postopnega upadanja količine vode. Dnevni vodostaji rek Save in Savinje so bili v povprečju bistveno nižji kot v enakem obdobju lani. Zaradi toplega vremena z nadpovprečno visokimi zunanjimi temperaturami za ta letni čas, se je tudi temperature vode Save in Savinje hitro dvigala. Izmerjene temperature Save v Mednem in Hrastniku so bile tako v primerjavi z lanskim aprilom v povprečju višje za 2,2 °C, v Jesenicah na Dolenjskem za 4 °C. Temperatura Savinje v Medlogu je bila letos v primerjavi z aprilom lani višja za 3,1 °C. Kot posledica pomanjkanja padavin, količina v aprilu ni dosegla niti šestine običajnih aprilskih vrednosti, je s postopnim upadanjem, dinamiki gibanja vodostajev površinskih voda, sledilo tudi gibanje gladin podzemne vode. Ob upadanju nivoja podzemne vode, smo na merilni postaji v Levcu beležili naraščanje električne prevodnosti, pa tudi rahlo naraščanje vsebnosti nitratov v podzemni vodi (slika 1). Razlika med najvišjo izmerjeno gladino v začetku aprila in najnižjo izmerjeno gladino ob koncu meseca je znašala 55 cm. Na merilnem mestu v Hrastju je bilo upadanje vodostaja manj izrazito, tako tudi pri fizikalno kemijskih parametrih, ki jih spremljamo, v aprilu nismo beležili posebnosti. V Hrastju (Ljubljansko polje) smo ob upadanju gladine podzemne vode (za 19 cm), opažali rahlo dviganje koncentracije nitratov. Povprečna mesečna gladina podzemne vode je bila v letošnjem aprilu, na merilnem mestu Levec - Spodnje Savinjska dolina, v primerjavi s stanjem v aprilu 2006 za 19 cm nižja, v Hrastju - Ljubljansko polje pa je razlika v primerjavi z lanskim aprilom znašala 28 cm. Glede vsebnosti nitratov v podzemni vodi smo v primerjavi z enakim obdobjem v lanskem letu, izmerili za 2,6 mg NO3-/l nižje povprečne vsebnosti v Hrastju in za 5 mg NO3-/l višje vsebnosti v Levcu. SUMMARY In April 2007 groundwater and surface water levels were mostly decreasing due to lack of monthly precipitation. The temperature of Sava and Savinja was gradually increasing as the consequence of warm weather. Otherwise ground water reserves and surface water levels were lower than in the same time period last year. Continuous measurements of water quality parameters, basic physical parameters (temperature, conductivity, pH and dissolved oxygen) followed the hydrological situation. Compared to the April 2006 we measured higher nitrate values in groundwater at Levec and slightly lower values at Hrastje in Ljubljansko polje (Figures 1-2). 77 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC LJUBLJANSKO P. HRASTJE SP. SAVINJSKA DOL. LEVEC LJUBLJANSKO P. HRASTJE □ Vodostaj pH Raztoplj eni kisik -Tvode Električna prevodnost Slika 1. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, vsebnosti nitratov, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti podzemne vode v Spodnji Savinjski dolini Levec in na Ljubljanskem polju (Hrastje) v aprilu 2007 Figure 1. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, nitrate, precipitation and level at groundwater quality monitoring stations Lower Savinja valley Levec and Ljubljansko polje (Hrastje) in April 2007 78 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo □ Vodostaj pH Raztoplj eni kisik -Tvode Električna prevodnost Slika 2. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika, električne prevodnosti, padavin in vodostaja na postajah za spremljanje kakovosti površinskih vodotokov v aprilu 2007 Figure 2. Average daily values of pH, dissolved oxygen, conductivity, precipitation and level at stations for quality monitoring of surface waters in April 2007 79 POTRESI EARTHQUAKES Potresi v Sloveniji - april 2007 Earthquakes in Slovenia - April 2007 Ina Cecič, Tamara Jesenko Seizmografi državne mreže potresnih opazovalnic so aprila 2007 zapisali 159 lokalnih potresov, od katerih smo za 146 izračunali lokacijo žarišča. Za lokalne potrese štejemo tiste potrese, ki so nastali v Sloveniji ali so od najbližje slovenske opazovalnice oddaljeni manj kot 50 km. Za določitev žarišča potresa potrebujemo podatke najmanj treh opazovalnic. V preglednici smo podali 46 potresov, katerim smo lahko določili žarišče in lokalno magnitudo, ki je bila večja ali enaka 1,0. Prikazani parametri so preliminarni, ker pri izračunu niso upoštevani vsi podatki opazovalnic iz sosednjih držav. Čas UTC je univerzalni svetovni čas, ki ga uporabljamo v seizmologiji. Od našega lokalnega srednjeevropskega časa se razlikuje za dve uri (srednjeevropski poletni čas). ML je lokalna magnituda potresa, ki jo izračunamo iz amplitude valovanja na vertikalni komponenti seizmografa. Za vrednotenje intenzitet, to je učinkov potresa na ljudi, predmete, zgradbe in naravo v nekem kraju, uporabljamo evropsko potresno lestvico ali z okrajšavo EMS-98. Na sliki 1 so narisani vsi dogodki z žarišči v Sloveniji in bližnji okolici, ki jih je v aprilu 2007 zabeležila državna mreža potresnih opazovalnic, in za katere je bilo možno izračunati lokacijo žarišč. Slika 1. Potresi v Sloveniji - april 2007 Figure 1. Earthquakes in Slovenia in April 2007 V aprilu so prebivalci Slovenije čutili štiri potrese. Prvi se je zgodil 7. aprila ob 5. uri 29 minut UTC (oziroma ob 7. uri im 29 minut po lokalnem času) v okolici Črne na Koroškem. Iz številnih krajev na 80 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Koroškem so poročali o tresenju tal in močnem podzemeljskem bobnenju. Naslednjič se je streslo 16. aprila ob 19. uri in 57 minut UTC (oziroma 21. uri in 57 minut po lokalnem času) v okolici Loga pri Brezovici in Horjula. Poleg bobnenja je prebivalce v zgornjih nadstropjih hiš prestrašilo škripanje mansard in pokanje lesa. Naslednji dan, 17. aprila, so potres čutili v Šmarjeških Toplicah in okoliških krajih. Tla so se zatresla ob 8. uri in 5 minut UTC (oziroma 10. uri in 5 minut po lokalnem času), nekateri prebivalci pa so mislili, da gre za miniranje. Najmočnejši potres glede na magnitudo je bil 19. aprila ob 11. uri in 18 minut po UTC (oziroma 13. uri in 18 minut po lokalnem času v bližini Šmarij pri Jelšah. Poleg že običajnih potresnih učinkov smo tokrat prejeli opazovanje čebelarja iz Šmarij, ki je ob potresu opazil množično izletavanje čebel iz panjev. Niti eden od omenjenih potresov ni povzročil gmotne škode. 81 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Preglednica 1. Potresi v Sloveniji in bližnji okolici - april 2007 Table 1. Earthquakes in Slovenia and its neighborhood - April 2007 Leto Mesec Dan Žariščni čas Zem. širina Zem. dolžina Globina Intenziteta Magnituda Področje h UTC m °N °E km EMS-98 ML 2007 4 1 11 0 45,58 14,41 16 1,4 Mašun - Sviščaki 2007 4 3 11 53 46,06 14,77 8 1,0 Velika Stanga 2007 4 5 3 1 45,79 14,96 7 1,2 Dvor pri Žužemberku 2007 4 5 3 17 45,79 14,97 0 1,0 Dvor pri Žužemberku 2007 4 5 19 1 46,19 14,38 20 1,8 Skofja Loka 2007 4 6 3 0 45,41 14,48 11 2,4 Gorski Kotar, Hrvaška 2007 4 7 5 29 46,48 14,90 9 IV* 2,1 Črna na Koroškem 2007 4 7 8 15 46,25 13,40 16 1,4 Breginj 2007 4 7 15 14 46,11 14,62 8 1,1 Dol pri Ljubljani 2007 4 8 4 58 45,68 14,34 14 1,8 Javorniki 2007 4 8 5 3 45,68 14,32 11 1,7 Javorniki 2007 4 8 11 58 46,19 14,78 12 1,6 Moravče 2007 4 8 14 34 45,92 14,56 13 1,9 Želimlje 2007 4 9 12 22 45,68 14,33 13 1,2 Javorniki 2007 4 10 10 53 46,06 14,88 5 1,1 Litija 2007 4 10 13 42 45,76 14,22 16 1,1 Postojna 2007 4 10 15 37 45,51 14,35 12 1,1 Zabiče 2007 4 11 9 57 46,26 14,64 14 2,1 Kamnik 2007 4 12 4 10 46,25 13,41 13 1,1 Breginj 2007 4 12 14 50 45,51 14,35 12 1,1 Zabiče 2007 4 12 22 38 45,94 13,80 15 1,4 Trnovski gozd 2007 4 15 19 58 45,52 14,34 11 1,3 Zabiče 2007 4 16 18 29 45,53 14,51 13 1,0 Gorski Kotar, Hrvaška 2007 4 16 19 57 46,01 14,36 9 III-IV* 1,6 Log pri Brezovici 2007 4 17 8 5 45,81 15,24 7 IV* 2,1 Novo mesto 2007 4 19 1 15 46,46 14,96 10 1,2 Sentvid pri Zavodnju 2007 4 19 11 18 46,19 15,51 10 IV* 2,6 Smarje pri Jelšah 2007 4 19 11 36 46,20 15,51 6 1,5 Smarje pri Jelšah 2007 4 19 16 43 46,20 15,51 10 1,9 Smarje pri Jelšah 2007 4 20 12 32 45,54 15,30 7 1,5 Griblje - Bedenj 2007 4 21 5 44 46,12 14,62 9 1,4 Dol pri Ljubljani 2007 4 21 5 52 46,29 13,64 4 1,2 Krn 2007 4 21 15 59 46,29 13,64 5 1,2 Krn 2007 4 22 5 51 45,81 15,24 4 1,1 Novo mesto 2007 4 22 6 24 45,39 14,54 12 1,0 Platak, Hrvaška 2007 4 24 2 42 46,05 14,50 7 1,3 Ljubljana 2007 4 24 12 28 45,56 15,31 8 1,4 Griblje 2007 4 25 15 14 46,07 14,78 6 1,0 Litija 2007 4 25 16 19 46,46 13,49 1 1,0 Iof di Montasio, Italija 2007 4 25 18 29 46,11 14,62 9 1,3 Dol pri Ljubljani 2007 4 25 18 33 46,12 14,62 8 1,3 Dol pri Ljubljani 2007 4 26 7 38 45,84 14,28 14 1,4 Ivanje selo 2007 4 28 7 29 45,47 14,38 9 1,8 Gorski Kotar, Hrvaška 2007 4 28 8 24 45,47 14,38 8 1,5 Gorski Kotar, Hrvaška 2007 4 29 22 46 46,53 15,05 9 1,1 Slovenj Gradec 2007 4 30 0 52 45,90 16,07 16 1,4 Medvednica, Hrvaška 82 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo Svetovni potresi - april 2007 World earthquakes - April 2007 Preglednica 2. Najmočnejši svetovni potresi - april 2007 Table 2. The world strongest earthquakes - April 2007 datum čas(UTC) koordinati magnituda globina območje opis ura min sek širina dolžina Mb Ms Mw (km) 1.4. 20:39:56,3 8,46 S 157,04 E 6,8 7,9 8,1 10 Salomonovi otoki Potres in tsunami sta zahtevala vsaj 52 žrtev. Uničenih je bilo nekaj vasi. Na Sasamungi je bilo uničenih okoli 300 hiš, šolska poslopja in bolnica. Na Gizu je bilo poškodovanih okoli 500 hiš. Škoda zaradi tsunamija je bila tudi na Lefaru in Taru. Na Ranonggi sta zaradi zemeljskih plazov življenje izgubili dve osebi. Tsunami z maksimalno višino valov 3,5 m so zabeležili pri Unumatani, z višino valov 2 m pa pri Kelau (Papua Nova Gvineja), kjer je bilo uničenih 17 hiš in poškodovana cerkev. 1.4. 20:47:31,3 7,17 S 155,78 E 6,6 10 Salomonovi otoki 15.4. 03:19:30,3 34,78 N 136,27 E 5,4 16 zahodni Honšu, Japonska Na območju Mie-Nara-Shiga je bilo ranjenih vsaj 12 oseb in poškodovanih vsaj 63 zgradb. 21.4. 17:53:44,7 45,27 S 72,75 W 6,2 6,3 6,2 27 Aisen, Čile 3 osebe so izgubile življenje, 7 pa je pogrešanih zaradi 7,5-metrskega vala, ki ga je povzročil skalni podor v ožino fjorda blizu Aisna. V preglednici so podatki o najmočnejših potresih v aprilu 2007. Našteti so le tisti, ki so dosegli ali presegli navorno magnitudo 6,5 (5,0 za evropsko mediteransko območje), in tisti, ki so povzročili večjo gmotno škodo ali zahtevali več človeških žrtev. magnitude: Mb (magnituda določena iz telesnega valovanja) Ms (magnituda določena iz površinskega valovanja) Mw (navorna magnituda) 83 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za seizmologijo in geologijo O OO G 7 t Magmtuda □ O U 70 200 705 Globina t Km] Slika 2. Najmočnejši svetovni potresi - april 2007 Figure 2. The world strongest earthquakes - April 2007 84 OBREMENJENOST ZRAKA S CVETNIM PRAHOM MEASUREMENTS OF POLLEN CONCENTRATION Andreja Kofol Seliger , Tanja Cegnar V letu 2007 merimo obremenjenost zraka s cvetnim prahom v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Na vseh merilnih mestih je bil v zraku cvetni prah javorja, divjega kostanja, breze, gabra in gabrovca, bukve, cipresovk in tisovk, jesena, topola, vrbe, trave, oreha, murve, trpotca, platane, hrasta, kislice, bezga in smreke. Na obali se je v zraku pojavljal tudi cvetni prah krišine. Največ cvetnega prahu smo v aprilu zabeležili v Ljubljani, in sicer 19.328 zrn, v Kopru 13.569 zrn, najmanj pa v Mariboru 11.640 zrn. 1800 1600 co E z N O > LU I— >C/) 1400 1200 1000 800 -600 -400 -200 - Koper Ljubljana Maribor I ■n liinfmpp 1 ■an rrTTTli 0 -,......... 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 i i i i i i I i i I i I I i i I I I I I i Slika 1. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v aprilu 2007 Figure 1. Average daily concentration of airborne pollen, April 2007 Na sliki 1 je prikazana povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu v zraku aprila 2007 v Ljubljani, Mariboru in Kopru. April je bil izjemno suh, sončen in topel. Začel se je sicer z večinoma oblačnim vremenom in občasnimi manjšimi padavinami, v Mariboru so manjše padavine zabeležili tudi v zadnji tretjini meseca. Padavine so le za krajši čas zmanjšale obremenjenost zraka s cvetnim prahom. Na obali so bili poleg prvega aprila po večini oblačni tudi 8., 18., 24. in zadnji april. V Mariboru je bilo ves dan oblačno 4. in 24. aprila, pol oblačno pa 1. in 18. aprila. V Ljubljani so oblaki prekrivali nebo prva dva dni, 4., 8. in 24. aprila. Povprečna dnevna temperatura je v prvi tretjini le malo presegala dolgoletno povprečje, pomembno topleje kot običajno pa je bilo v osrednji in zadnji tretjini meseca. V zraku smo zabeležili cvetni prah 39 vrst rastlin, med njimi tudi cvetni prah breze, gabra, hrasta in bukve. Cvetni prah naštetih dreves vsebuje po zgradbi močno podobne proteine, ki povzročajo 6 Inštitut za varovanje zdravja RS 85 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo navzkrižno alergijsko odzivanje. V celinski Sloveniji je bila prva polovica meseca močno obremenjena s cvetnim prahom breze in gabra, druga polovica pa s hrastom in bukvijo. V Primorju je bilo cvetnega prahu breze malo, v Mariboru in Ljubljani pa je bil zrak v prvi polovici meseca močno obremenjen. Letošnja sezona breze je bila ena težjih, pripomoglo je tudi lepo vreme, ki je zvabilo ljudi v naravo. Koncentracija gabrovega cvetnega prahu je bila zelo visoka v Ljubljani in Kopru, v Maribru je bila obremenitev manjša. Višek sezone je bil v sredini meseca. 400 co E Z Ct N O _J > LU I— 300 200 100 ^^ Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribor CIPRESOVKE/TISOVKE | ■ lil LJjj». Jj ilijfrujl. Slika 2. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu cipresovk in tisovk aprila 2007 Figure 2. Average daily concentration of Cypress and Yew family (Cupressaceae/Taxaceae) pollen, April 2007 en N O > m i- >w 25 20 15 10 Koper Ljubljana Maribor DIVJI KOSTANJ —I— —I— —I— —I— —I— —I— —I— —I— —I— —I— —I— —I— —I— —h —I— 4 .«II nn 7 29 11 13 15 17 19 21 23 25 27 Slika 3. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu divjega kostanja aprila 2007 Figure 3. Average daily concentration of Horse chestnut (Aesculus) pollen, April 2007 Poleg močno alergogene breze je bil v letošnjem aprilu ves mesec v zraku tudi cvetni prah trav, katerega koncentracija se je po 22. aprilu zvišala do vrednosti, ki so bile dovolj visoke, da so vplivale na zdravje ljudi. V drugi polovici meseca se je pojavljal tudi cvetni prah drugih travniških rastlin kot sta trpotec in kislica, njihova alergogenost je nizka. V zraku je bil tudi cvetni prah jesena z alergeni sorodnimi tistim, ki jih vsebuje oljka. V Primorju je cvetel mali jesen, v celinski Sloveniji v prvi polovici meseca veliki jesen, v drugi polovici meseca pa še mali jesen. V Primorju je bil v zraku tudi cvetni prah krišine, iz rodu koprivovk, ki je eden od pomembih alergogenih vrst v Sredozemlju. Obremenjenost zraka je bila nizka. 0 5 0 86 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo Cvetni prah topola, vrbe, cipresovk, ki cvetijo v aprilu, platane, divjega kostanja, javorja in oreha je bil aprila tudi v zraku. Te vrste rastlin so nizko alergogene, vendar dodatno obremenijo zrak z alergeni. Cvetni prah smreke, murve in bora ni alergogen. Preglednica 1. Najpomembnejše vrste cvetnega prahu v zraku v % v Kopru, Ljubljani in Mariboru aprila 2007 Table 1. Components of airborne pollen in the air in Koper, Ljubljana and Maribor in %, April 2007 javor divji kostanj breza gaber/ gabrovec cipres./tis ovke bukev jesen oreh murva bor Koper 0.3 0.1 1.9 41.9 1 2.4 4.2 2.3 0.4 1.1 12.1 Ljubljana 1.0 0.6 10.7 28.5 3.6 11.3 2.5 0.8 0.5 5.3 Maribor 0.7 0.3 13.7 13.7 4.2 4.4 4.2 1.2 0.2 17.1 trpotec platana trave topol hrast kislica vrba bezeg kopriv. smreka Koper 0.1 3.6 1.9 0.6 7.4 0.1 0.6 0.1 1.2 0.3 Ljubljana 0.3 10.7 2.4 0.7 15.4 0.4 1.2 0.3 0.1 0.9 Maribor 0.5 1.9 1.8 2.3 23.5 0.7 3.7 0.3 0.1 0.7 CO E ž OH N O _J > LU I— 300 250 200 150 100 50 0 -1 ! 1 Slika 4. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bukve aprila 2007 Figure 4. Average daily concentration of Beech (Fagus) pollen, April 2007 OH N O _J > LU I— >W 60 50 40 30 20 - 10 - Koper ■ Ljubljana ^^ Maribor TOPOL ■ I 1 1 0 1 3 5 7 -P+ + + + + + + + 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 5. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu topola aprila 2007 Figure 5. Average daily concentration of Poplar (Populus) pollen, April 2007 87 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo m E z en N O _J > LU I- >W 100 80 60 40 20 - 0 Koper Ljubljana Maribor - 1 JESEN ■ 1 i i... i LI.. n mm urn miwm 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 6. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu jesena aprila 2007 Figure 6. Average daily concentration of Ash (Fraxinus) pollen, April 2007 80 CO E Ž or N o > LU I— >W 60 40 20 0 Slika 7. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trav aprila 2007 Figure 7. Average daily concentration of Grass family (Poaceae) pollen, April 2007 60 50 E 40 on N o _J > LU I— 30 20 10 - Koper Ljubljana 0 I. i . J . i IUI Maribor VRBA mm 1 3 5 7 9 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 8. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu vrbe aprila 2007 Figure 8. Average daily concentration of Willow (Salix) pollen, April 2007 88 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 50 40 ro E Ž N O 30 > 20 LU I— >W 10 0 Koper Ljubljana Maribor JAVOR Jl-pill ^M m it 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 9. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu javorja aprila 2007 Figure 9. Average daily concentration of Maple (Acer) pollen, April 2007 ro E ž or N o > LU I— >W 280 210 140 70 0 Slika 10. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu breze aprila 2007 Figure 10. Average daily concentration of Birch (Betula) pollen, April 2007 CO E z oc N O _J > LU 800 600 400 200 - 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 11. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu gabra aprila 2007 Figure 11. Average daily concentration of Hornbeam and Hop hornbeam (Carpinus, Ostrya) pollen, April 2007 0 89 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ai N O > LU I- >w 1200 1000 800 600 400 200 Koper Ljubljana Maribor BOR Slika 12. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bora aprila 2007 Figure 12. Average daily concentration of Pine (Pinus) pollen, April 2007 30 25 £ 20 QL N O _J > LU I— >W 15 10 0 Slika 13. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu murve aprila 2007 Figure 13. Average daily concentration of Mulbery (Morus) pollen, April 2007 1 3 5 7 9 11 13 15 Slika 14. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu trpotca 2007 Figure 14. Average daily concentration of Plantain (Plantago) pollen, April 2007 0 5 90 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo ai N O > LU I- >w 20 15 10 0 . . I , 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 Slika 15. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu oreha aprila 2007 Figure 15. Average daily concentration of Walnut (Juglans) pollen, April 2007 21 23 25 27 29 CO E Z a: N O > LU I- >w 350 300 250 200 150 100 50 Koper ^^ Ljubljana ^^ Maribor PLATANA II I. I ■ Il j ■ _ ..... .. j. ■ iL iL. 0 -1 + 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 16. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu platana 2007 Figure 16. Average daily concentration of Plane tree (Platanus) pollen, April 2007 350 300 CO 250 t Vf 200 N O 150 •> III 1- ■W 100 50 0 Koper Ljubljana ^^ Maribor HRAST h ilium i j 1 3 5 II II 1 II 1 nil 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 17. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu hrasta aprila 2007 Figure 17. Average daily concentration of Oak (Quercus) pollen, April 2007 5 7 91 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 15 12 CO E Ž 9 Q1 N o _J > 6 LU I— 0 J !!!!!!!! ! 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 18. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu kislice aprila 2007 Figure 18. Average daily concentration of Sorrel (Rumex) pollen, April 2007 16 12 CO E z a: N O > LU I- >w Koper Ljubljana ^^ Maribor BEZEG .. 1 Ji 1 - i i i i i i i i i i i i i i i M Ji -I- J Ki ■ 3 5 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 19. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu bezga aprila 2007 Figure 19. Average daily concentration of Elder (Sambucus) pollen, April 2007 35 28 Ž 21 N O .j > 14 LU I— >W Koper Ljubljana Maribor KOPRIVOVKE . Ili i ■ ji. i L ill iminiif j j, 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 Slika 20. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu koprivovk aprila 2007 Figure 20. Average daily concentration of Nettle family (Urticaceae) pollen, April 2007 3 8 4 0 7 7 92 Agencija Republike Slovenije za okolje Urad za meteorologijo 70 Koper Ljubljana Maribor SMREKA ■ 1 . . ■ ■■■¡ipn^' r Slika 21. Povprečna dnevna koncentracija cvetnega prahu smreke aprila 2007 Figure 21. Average daily concentration of Spruce (Picea) pollen, April 2007 SUMMARY The pollen measurement has been performed on 3 sites in Slovenia: in the central part of the country in Ljubljana, on the North Mediterranean coast in Koper and in Štajerska region in Maribor. In the article are presented the most abundant airborne pollen types in April: Maple, Elder, Birch, Horn beam and Hop horn beam, Oak, Cypress yew family, Ash, Pine, Poplar, Willow, Walnut, Mulbery, Plantain, Plane tree, Sorrel, Nettle family, Spruce, Horse chestnut, Beech and Grass family. 93 Mesečni bilten Agencije RS za okolje Da bi olajšali dostop do podatkov in analiz v starejših številkah, smo zbrali vsebino letnikov 20012006 na zgoščenki. Številke biltena so v obliki datotek formata PDF in so dostopne preko uporabniku prijaznega grafičnega vmesnika. Mesečni bilten objavljamo sproti na spletnih straneh Agencije RS za okolje na naslovu: http://www.arso.gov.si/o_agenciji/knji~znica/publikacije/bilten.htm Omogočamo vam tudi, da se naročite na brezplačno prejemanje Mesečnega biltena ARSO po elektronski pošti. Naročila sprejemamo na elektronskem naslovu bilten@email.si. Na vašo željo vam bomo vsak mesec na vaš elektronski naslov pošiljali po vašem izboru verzijo za zaslon (velikost okoli 2,5-3,5 MB) ali tiskanje (velikost okoli 7-10 MB) v formatu PDF. Verziji se razlikujeta le v kakovosti fotografij, obe omogočata branje in tiskanje. Na ta naslov nam lahko sporočite tudi vaše mnenje o Mesečnem biltenu in predloge za njegovo izboljšanje. Državna meteorološka služba Za vse ljubitelje vremena in s podnebjem povezanih tematik smo na Agenciji RS za okolje pripravili zbirko tematskih listov s predstavitvijo našega področja dela. Vreme neposredno ali posredno vpliva na večino naših dejavnosti, zato mu že od nekdaj namenjamo veliko pozornosti. Državna meteorološka služba skrbi za mednarodno vpetost slovenske meteorologije, njena področja dela pa obsegajo tako meritve, zbiranje podatkov in njihovo hranjenje, pripravo napovedi vremena ter spremljanje podnebnih razmer. Veliko pozornosti je namenjene tudi povsem uporabniško naravnanim storitvam. Vremenske in podnebne podatke pripravljamo za neposredno uporabo na različnih družbenih in gospodarskih področjih. V publikaciji »Državna meteorološka služba« je dejavnost predstavljena s tematskimi listi, ki so strukturirani tako, da vsak zase opisuje vsebinsko sklenjen del tematike, lahko pa jih med seboj povezujemo v zaokrožene enote. Zbirko tematskih listov smo pripravili tako na zgoščenki kot tudi v obliki tiskane publikacije. Climate of Slovenia 1971-2000 Za ljudi, ki jih zanima podnebje v Sloveniji, smo pripravili zbirko tematskih listov o podnebnih in fenoloških spremenljivkah, zbirko tabel s podnebnimi značilnostmi 33 krajev v Sloveniji ter 31 kart podnebnih in fenoloških spremenljivk. Zbirka Climate of Slovenia je v angleščini in je izdana na zgoščenki. Tematski listi in podatki so v obliki datotek formata PDF. Uporabnikom so dostopni preko prijaznega grafičnega vmesnika. Živeti s podnebnimi spremembami Podnebne spremembe povzročajo sodobni družbi precejšnje težave. Do sedaj je bila glavnina naporov usmerjena v nadzor in zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Vendar so podnebne spremembe proces, ki že poteka in ga ne moremo preprečiti. Lahko ga le blažimo z zmanjševanjem izpustov toplogrednih plinov in omilimo posledice s prilagajanjem na spreminjajoče se razmere. Spoznanje, da se je in se bo tudi v prihodnje treba podnebnim spremembam prilagajati, se je uveljavilo šele v zadnjih letih. Za učinkovito prilagajanje je potrebno temeljito spoznav-vanje tako prostorskih kot tudi časovnih značilnosti podnebja ter njegovih vplivov na različna področja človekove dejavnosti (kmetijstvo, zdravstvo, turizem, energetika, promet itd.). V Sloveniji še nimamo sistematičnih znanstvenih študij s področja prilagajanja na bodoče podnebne razmere, zato bo to šele potrebno razviti. Agencija RS za okolje je lani pričela s projektom Prilagajanje na podnebne spremembe, da bi pripravila strokovne osnove za smotrno uporabo dragocenega naravnega vira, kar podnebje je, tudi v prihodnje. V okviru tega projekta smo v knjižici Živeti s podnebnimi spremembami predstavili prostorske in časovne značilnosti podnebja v Sloveniji. Izpostavili smo vremenske in podnebne dogodke, zaradi katerih smo ranljivi, nanje pa bomo morali biti posebej pozorni tudi v prihodnje. Za področja, ki so od podnebja najbolj odvisna, smo ocenili, kako bi jih spremembe lahko prizadele. Zgoščenki in knjižici lahko naročite na naslovu Agencije RS za okolje: Agencija Republike Slovenije za okolje Vojkova cesta 1b 1000 Ljubljana