CRE VLAKE NAJHUJŠE DAJO Dfttf Tam doH ja t«M rezerva aa stav- kokaze, k* podjetniki hočejo tiomtti starko Chieago* HL — Gospodarsk urad Zdrušenih držav je izdal poročilo o življenju zamorskih kmečkih in delavskih družin na jugu, katero pokazuje, kako strašno nizek je življenski standard teh ljudi. Poročilo pokazuje, da medtem ko je bilo v istih okrožjih potrebno povprečno $1,487 za preživljanje družine belopoltnika, ao zamorske družine imele povprečno samo $612 na leto. Tu je rezenvar za poceni delavstvo, katerega se podjetniki toliko poslužujejo, da bi izpodko-pali življenaki standard belopolt-nega delavca. Jeklaraki delavci to občutijo, kakorhitro se sku&a-jo organizirati. Premogarji vedo o tem radi konkurence neorganiziranih južnih premogovih rudišč. Delavci tekatilnih tova-ren na severu občutijo indirekt-no, ko so nezmožni obdržati svoje standarde in konkurirati z južnimi tovarnami, ki plačujejo mnogo nižje mezde. Preučevanje gospodarskega zveznega urada se peča z belo-poltnimi poljedelskimi delavci in njih družinami ter tako tudi z zamorskimi v Kentuckyju, Tennesseeju in Tekaaau med letom 1919. Družine spadajo v trf sku delo povračilo, v pridelku. življenjski stroški sa zamorske družine, katere laatujejo kmetije, znašajo na leto $682, dočim belopoltnih istega razreda $1,685. Zamorski najemniki porabijo z družinami povprečno $673 na leto, belopoltni pa $1,-378. Navadni delavci na polju pa porabijo: zamorski $586 in belopoltni $947 s svojimi družinami na leto. Povprečno pa porabijo na leto z družinami sledeče: Zamorski farmarji za hrano $827, belopoltni $632; za obleko zamoraki $107, belopoltni $255; stanovanje $41, belopoltni $140; pohištvo zamorci $5, belopoltni $29; zs izobrazbo $28, belopoltni $84 Odprtodelavniška organizacija podjetnikov "National Induatrial Conference Board" je pa določila. da so samo stroški sa preživ Ijanje družine tekstilnega delavca najmanjši $1,886 in če ima malo bolj liberalni standard pa 11.658. Samo postavka za živež je bils v proračunu za tekstilnega delavca najnižja $601. Iz številk jasno zija vsa rev Kins poljedelskih delavcev ln najemnikov kakor tudi malih lastnikov na jugu. Dokler bo tako nizek njih standard ter bo več kot polovico zaslužka šlo samo za preživljanje, toliko časa ho pretila nevarnost delavskemu ribanju. Za izobrazbo imajo tako malo, da skoraj ni vredno omenjati. Iz takih poročil je tudi lahko zapopasti, zakaj podjetni k' po bolj severnih državah, zlasti po rudnikih in jeklarskih tovarnah in livarnah tako hitro dobijo stavkokase z juga. Hcarstov list ostane neunijski. • attle, Waah. — Ze cok) leto uhaja H ea rs tov Poat Intelligen-<*r * delom stavkokazov. Unijaki tukarji so sklicali stavko 1. junija 1924, ko jo podjetje prezrto vsako pogajanje i njimi. > t 1 I ■ 1' M ■ I ■ ■ ■ • STEV.—NUMBER 135 (June 1925 •t of rtu 1IOZ. Asi af (M. I. ItIT. aa l«a IA. Itll. Pw aamo Zopet eksplozija v premogov, niku, topot v Kentuckyju; 17 rudarjev je pokopanih pod sem Ijo. Najvišje aodišče je omejilo svobodo govora; potrdilo je obsodbo Ben. Gitlowa iz New Yor-ka. Mornarični tajnik je izjavU, da ameriška vlada ne bo dala ce-pelina za iskanje Amundsena Dawesov načrt ostane načrt. Nečuvene razmere delavcev na jugu. Največji ameriški učenjaki pomagajo Scopesu. Klerikalni teror v Minnesoti. Po svetu. - Francija in Anglija sklenili garancijski pakt, v katerega bo povabljena tudi Nemčija. Bojevanje v Kantonu na Ki-ajskem se nadaljuje; vso atran ke ae pripravljajo na civilno voj no. Muaaolini je prepovedal spominske prireditve ob obletnici tfatteottijevega umora. IT aavih irtav rmlarji Katastrofa je zadela tadnlk Kentucky ju. Pot trupel sa šele Sturgis, Ky. — V pondeljek ob devetih zvečer so našli prvih pet trupel ponesrečenih rudar- pine, lastnike, najemnike in pri- jev' je ***** "bil» v dolovalce Med Se spadajo rudniku ***** dne' J® aeiovaico. mea zaonje spadajo Weflt Kentucky ^ M4nlllf ^ poljski delavci kakor tudi nudi ItCKSSTJIS gospodarsko vposUv posetniki, ki prejemi » svo?e dolom.- _ ni bilo mogoče spoznati, ker so bila trupla obžgana in rasmssar jena. Kakor sodljh, so Vso žrtve samo zamorci. Dvanajst jih je še v jami, ki so skoraj gotovo vsi mrtvi. Vhoda št. 3 in 4 je eksplozija čisto zasula, kar je povzročilo, da se je v jsmi nabral plin. Organiziral se je takoj drug rešilni oddelek, da med rasbitimi oporami poišče pot v rudnik in tako mogoče reši ostale žrtve. Po nekaterih mestih je blato po čevelj in pol na debelo, zato morajo v jamo spravljati tudi planke, da jih polagajo po tleh in jim je mogoče priti dalje v notranjščino. Delo je radi blata silno otež-kočeno in počasno. B polaganjem desek po tleh, upajo, da'jim bo mogoče hitreje napredovati s reševanjem. Pet najdenih trupel so pustili kar v jami, medtem ko so podvizali z iskanjem drugih žrtev. Kakorhitro se je noč razprostrla čez naselbino, so se vsi reševsjcl, katerih je kakih šestdeset, povrnili n» površje k jokajočim družinam izgubljenih. Deset reševalcev je takoj na površju popadalo na tla, premagal jih je plin v rudniku. Takojšnja zdravniška pomoč jih je rešila. Ventilatorji, ki zalagajo rudnik s svežim zrskotn, so pričeli zopet delovstl, kskorhltro so se reševslci vrnili Iz podrte jame. Izkušeni rudarji pojasnjujejo, da bo to pomagalo Izčrpati strupeni plin iz rudnika. DANESOV NAtff OSTANE SAM umi če bi nemcu a plačevala, bi Škodovala industriji PO de2elah UPNIKOV. 4 a Plačati bo morala, drugače al ta dežele ne bodo moglo oppmočll Chieago, IN. — (Leland Olda za F. P.) — Ali ate že kdaj sli-šali, kako je Helen Marija Da-wes blagroval ameriškega delavca, ki je iznajdel načrt in ia krstil s njegovim imenom f Ali so vam že kdaj obljubili, da boste imeli obilo dela, ko bo ta Dawa-sov načrt odrešil Evropo ln pO vojni razbito narode, ki bodo kupili ameriško ~nad industrijo? ki bodo po-pivduadjo Lepa pravljica, ki jo tako lepd donela vea čas Coolidgeve pro-speritete, je bila vržena na gnojišče. Odbor, ki representira vo-lepodjetništvo, svedoči to, ko poroča mednarodni trgovalnabor-nici, da jo problem plačevafcja In prejemanja reparacij po Dawo-sovem načrtu ostal nedotaknjen. Pariški dopisovalec piše; Zadnje mesece ni še nikaka tajnost več v bankirskih tu kakor v New Yorku, da bilo storjenega bore malo sa vzpostavljanje Evrope, ■h političnih vzrokov je bilo dovoljeno, da se smejo širiti pravljico o rešitvi gospodaralcdg* vprašanja na podlagi Dawesovo-ga načrta. Medtem časom namreč prebivalstvo v kakor tudi pri naa bavilo izklj no le z načrtom in relacijami ter ni mialilo v splošnem na nič drugega. Lopo doneče pravljiof pa ao prenehalo, ko ja odbor ia Itev prišel i svobado lovora Benjamin Gitlow, ki je bU jea v zapor v čaau povojne histerije, je isgubll prislv. Samo dva sodnika sta ao Isrokla njemu v prid. swesove- m se je Ameriki )lzkUnl- tega Dalo, ki ai ga je naložil odbor mednarodne trgovake zbornice, je bila določitev, kako more Nemčija plačati drugim državam letni tribut $660,000,000, ne da bi škodovala trgovini in industriji teh upniških držav svoje konkurence. Ampak dela še ni izvršil. Newyorški trgovinski Žurnal se peča s to zagonetko in jo smatra kakor za razsul stekleni grad v oblakih administracije. Grad v oblakih pa je neuradno tatrdilo administracije, da bi Dawosov načrt skupno z velikimi posojili Nemčiji obrodil proeperiteto, ker bi pokupovali ameriško produkte. Razaul pa je prišel, ko se je po načrtu in po posojilih vendar e izkazalo, da tujezemei sploh nočejo tu kupovati. Zdaj pa spet pride neuradno poročilo* da administracija ne mara vMati, da bi brezumno izdajali posojila, če bi imela njih posledica biti konkurenca ln uvažanje izdelkov iz tujine. Dawesov načrt torej no samo da nI rešil vprašanja reparacij, temveč je tudi slabo vplival na ameriško industrijo. Waahiagton( D. C. — Zvezno vrhovno sodišče je 8. junija razsodilo, da je newjrorški zakon proti kriminalni anarhiji ustaven in Benjamin Gitk>w, znani komunistični voditelj, ki je bil na podlagi tega zakona obsojen na pet do deset let zapora, mora preatati kazen. Gitlow jo bil obsojen v letu 1920 radi toga, ker je pisal revolucijoname Članke v listu "The Revolutionary Age" in v javnih govorih priporočal manifest levega krila socialistične stranke. Sodom članov vshovnega sodišča jo izreklo razsodbo, dva — Brandeis in Holmea — sta bila proti. VeČina je utemeljila razsodbo s tom, da ustava, ki jamči svobodo govora in tiska, še ne dajo pravice priporočati nepostavna in nasilno čine brez ozira na to, če je govornik in pisec 1-mol v mislih takojšnjo izvršitev takih Činov aH Je samo namiga-val na akcijo ta vrste, ki se izvrši enkrat v bodočnosti. 4 Sodnika Brandeis in Holmos sta bila proti razsodbi is razloga, ker Gitlowovo govorjenje in pisanje še ni pomenilo nobeno nevarnosti za vlado Zdrušenih držav in GItlow sploh ni izvršil nobenega nasilnega čina. Mala aaftrta za bal Dr, Honry PairfMd Oaborn, e« Jakov, bo alfttva. Scopes M Darrowa. Josalt zagovarja ) BIVftI PROHIBICNI AGENTI ZAPLETENI V UMOR. New Yark, N. Y. - John T. Scopes, 24-letni profesor, ki bo prihodnji mesec sagovarjal pred sodiščem v Daytonu, Ton radi kršenja zakona proti poučevanju evolucije v Javnih šolah, Je zdaj v New Yorku, kjer kon-ferira s znanstveniki in odvetni* ki glede avoje obrambo. Njegov glavni zagovornik je John R. Neal, bivši dekan tenneetške u-niverze. American Civil Liber-tios Union, ki vodi vso obrambno akcijo, je aranžirala konferenco znamenitih odvetnikov in učenjakov, ki izdelajo načrte sa legalni boj V pondeljek Je Scopes obiskal drja. Henry Fairfield Osboma, predsednika American Museum of Natural History v Now Yor-ku in enogs največjih ameriških znanatvenih avtoritet glede evolucija. Dr. Oaborn jo obljubil svojo pomoč; pridruži se posvetovalnemu odboru znanstvenikov In odvetnikov. Scopes je izrekel šeljo, da bl Darrout aktivno sodeloval mod branitelji v sodni dvorsnl. Dar-rokr so udeleži konference. Chieago. — V splošno debato, ki se vodi te dni v časopisih, na odrih, pri omizjih in v intervju-vih o razvoju človeka, je posegel tudi Jezuit Herbert C. Noonan s St. Ignatlus kolegija, kjer uči teologijo. Noonan pravi, da Je tannasiška legislatura imela Vročina ubija tadl v Pariza. 1'arii, 9. Jun. — Huda vročina je nastopila v Parizu. Včeraj J' mperatura doeegU 90 v sen-je rekord sa moooc Junij. Tr» "*ebe so že umrle vsled vro-Oat. Chieago. — Pot moških, med katerimi sta tudi dva bivla pro-hiblčna uradnika, je aretiranih na obtožbo, da so v zvezi s umorom Harry C. HaasmUlerja, ki je bil ustreljen v Capital Innu,_______ --] . 1 VVestera ave. in 95. casU, zadnjo! prAV| k'9r ^ ip£jala zakon proti Mussolini je prepovedal j nedeljo zjutraj. Istočasno Je bil|pou^vanju evolucije in v tem ake prireditve. tudi smrtno ranjen Walter O*- o^rv so on strinja z Hryai»om, Rim, 9. jun. — Antonio Caaer- Donndl. razvpiti vodja pivakih ^ na odobrava njegovega sta-Uno. predsednik Italijanske tihotapcev in pohojnlkov. prohihlcije in padflz- zbornice, je danes naznanil, da --ma. Noonan pravi dalja, da on aventinska opozicija ne sme pri- fttrojevadje in kurja* aa koa - bi se .trlnjal a tam, da Bog nI rediti spominskega sesUnka v vondjt ustvaril človeka v momentu ali zbornici ob priliki obletnice urno- D„trolt, Mich. — Konvencija »enem dnevu, temveč razvfjnlm ra socialističnegs poslsnca Mat- j gtroJevodjev in kurjačav je pri- potom. Ta kompromis bi on do-iaottiia. JunlJa. Delegatov je ka-'volil, kar ae lahko spravi v so- _____• kih 900. ki zastopajo 112,254 gtasje s biblijo. Nikakor pa on u x-.il, zjianoat umri r^nlh članov. Glavnica Ima u- ne priznava evolucije človeka is Mučenla za ^^ $n.500,000. Konvencija i- nižjih živalaklh oblik. Ako bi East Orange. N. J. -' ! m. prnd seboj veliko doU In ka-1 cerkev to priznala, mora prizaa-win E. Leman. ki je i. » i ^ ^ iudl uajaU; ti tudi, da ae razvija duša is al- Uv al radijske žsrk«. .kor.j ves m««. Rratov^lna Je Ujlh (t> oblik. umri kot bila ustanovljena UrU 1«78 v-- dij g« J« f£ n\ Pori Jtrviau, N Y. pod vod^ imel transfuzijo krvi. s ^ ^ Jo#huA ^ Loaaha. | aič pomagalo. * BOJEVANJE V KANTONU SE NAMUNJE Vse kitajske etnuike ao pripravljajo aa civilno vojno. SangaJ- akl mornarji stopajo v stavko. Japonska pošilja bojno ladji. Peking, 9. jun. — Splošna civilna vojna na Kitajskem jo vedno bolj očitnejša. Mandžurski diktator Cang Tso-lin se je sa-čel prlbližavati generalu Vu Poj-fuju, svojemu bivšemu sovražniku, katerega je zadnjo jesen spodil is Pekinga. Kriatjanski general Fong Ju-hslang je poslal okrožnico provinčnim govemer-jem, pozivajoč jih, naj odločno nastopijo proti neopravičenemu početju šangajskih oblasti in bojevitemu stališču tujesomskegs diplomatičnoga zbora v Pekingu. Pokiagski dijaki so razglasili bojkot proti. Aiiglešem in Japoncem. Inoeomski diplomati v Pekingu so odgovorili na protest kitajsko vlade proti streljanju na dijake ln delavce v Sangsju, da jo protest neutemeljen. To je še bolj raskačilo kuomlntang ali ljudsko stranko in poostrilo napetosti napram tujcem. Kanton, 9. jun. — Bitka mod ljudskimi četami ln Junanci so nadaljuje Še četrti dan brez posebnega rezultata. Kaatonake topničarke, ki so v rokah ljadske armado, neprestano obstroljava-jo postojanke na obrešju. San gaj, 9. jun. — Položaj v Ssngaju jo še vodno kritičen. Kitajski mornarji so včeraj naznanili, da se pridružijo generalni stavki; par sto mornarjev jo takoj zapustilo ladjo, gtsvkarji in dijaki najbolj agttiraio pa Japoncem ln Angležem. Danes je prišla Vest da Jo oantvalaa i tajska vlada v Pekingu poslala 2000 vojakov v Sangaj na prož' njo dijakov. Včeraj se je izkrcalo 200 Japonskih pomorščakov na suho. Peking, •. Jun. —- Tujesemski poslaniki so poslali v Sangaj preiskovalno komisijo, ki sestoji is tajnikov raznih poslaništev Komisija ima nalogo prelakatl položaj ln dognati vzroke stav In iz te slsdečlh nemirov. Amarika BakapaaNMpla iskati Mornarlčal tajnik pravi, da laka-nje a aračno ladjo bi ao bilo praktično. Francoa bo poma-' gal iskati. Kanada pošlje poli-eijo na ledeni aover. mmHurnmm Waahia«toa. D. C — Vlada Združenih dršav jo zavrgla prošnjo norveškega letalskega kluba v Oslu, da naj pošlje veliko zračno ladjo na pomoč pri iaka-nju Amuadaon-Ellsworthove polome ekspedicijo. Mornarični Ujnik Wilbur jo odgovoril 8. junija. da ameriška mornarica ne bo lovila divjih goei po arktjčalh krajih. Iakanje a cepellni bl no bilo praktično. Vlada ne vo, kam naj pošljo aračno .ladjo. Amund« sen nI pustil nobenih navodil, kje ss misli zadržati. Poslati ladjo kar tjavendan, da plevo nad celim ledoalm pasom, jo nemogoče. Oalo, Norveška. 9. Jun.—Nor* veška vladna reševalna ekspodU clja so bliša Spltsbergenu s največjo hitrico. Vojaška eroplana F-18 in F-S2 sta pripravljena na polet kakor hitro dospeta na cilj, Pariz, 9. Jun. — Dr. Jean Charcot, francoski polarni sks-plorer, jo naznanil včorkj, da namerava oditi prvi teden v juliju na sever, kjer so pridruži iskalcem Amundsena. On Jo mnenja, da jo Amundsenova ekspedlclja na varnem, Waahla«ton, D. C. —' Odlok kanadske vlade, da pošljo policijsko konjonioo v arktično kraje ln tamkaj ustanovi patruljo Čas otoke severno od kanadsko celine, solo zanima ameriško uradne kroge. To Jo dokaz, da Kanada zahteva zase vse teritorije severno od svoje eelino. ŽRgliJa h FriMlJa v garaaalJakaM pakta Belgija je tadl srkvon In Nemil ja je povabljena, naj stopi i četvsrosveso sa jamstvo aUru v Evropi. Anglija garantira Franciji mojo ob Rani. Ženeva, 9. 'jun. — Velika Bri-tanlja In Francija sta so včeraj popolnoma sporazumeli gleda vprsžanja ovropejake varnosti. Austen Chamberlaln, angleški sunanjl minister, Je obvestil Rrisnds, francoskega zunanjega ministra, da je Anglija odobrila p celoti odgovor Francije na spomenico Nemčije glada varnosti. To pomeni, ds so je Anglije končno odločila garantirati FrantiJI njena sedanjo meje. Belgija Je U prej odobrila pakt. Načrt se glasi, da Nemčija stopi pakt ln sajsmči svojim sosedom njihove aodanje moje. Anglija se s tam paktom zaveta, da pride t vsemi svojimi o-boroteniml silami Franciji na pomoC, sko bo ta najMulena ali v alučaju katerekoli ugreaije ob Reni, noče pa Jamčiti Poljaki njen«* napad n* maje/ Nemčija mora stopiti v ligo narodov ln liga bo skrbela, da a« demllitarizi-ran je Porenja Izvrši v smislu vorsslska pogodbe. Vprašanja Je N, da II bo Nemčija zadovoljna U'm («ktom. VREME. Chieago In okolica: V četrtek v spMneat Jasno ln hladno. Za-padni In severnozapadnl vetrovi. Solnre izide ob 5:14, zaide ob «:24....... zapravljala Največ denarja zajedo, za knjigo In Ako hočemo dodobra spoznati in popolnoms razumeti daaašnje civilizacijo — zlasti pa eiviliaa-oljo Zdrušenih držav — moramo čltatl statistiko, ki pokazuje ko-Uko "ml" Američani potrošimo sa različno stvari "por ea« zdrav to Ja ns osebo, kažejo povprečne letae osebo sa razne pred- - -» • Stroški za dijamante znašajo $2.58 na osebo, za knjigo pa $1.10. To značl, da se Američani bolj brigajo za llšp kakor za iao-brazbo In duiMivno hrano. Dr. Georgu F. Kunz, strokovnjak glede dragih kamsnov, poroča, da vsi dljamantl na svetu prodatavljajo vrednost pet milijard. Združene države pokupijo 50 odstotkov več dljamantov kot vea ostali svet. Tobaka se pokadi In pošvočl t Zdrušenih državah v enem lotu toliko, da vsota, ki sa izda sa to* bak, lahko (»okrije obresti od vsega Javnega dolga. Medtem pa komaj vsaka deseta oseba čisti svoje sol* s ščetko. i Amorlčsni lu\*io 5fc na osebo za atrelno orožje in naboje In lMc za jeklena pereaa Ur napoj-niko, Za sladoled $<'!, za profear>rako plače pa osem centov! Za razkošna Jedila $45 na osa-bo in $10 za Javne šolo. Za perfum« in drug« lepotič-ne reči $9. za toaletno milo $8.75, toda aamo 90e za Jajca. Mrtvaške krste ataaojo 65c na oaabo, Javne zdravstveno napravo pa I U. Glodalca $a,15, srajca pa $1J5. Za avtomobile $21 ln $15 aa moška obleke. Ka sladkarije $||, sa amen Ml. , Vsi strožki vlado $80.75 aa osebo. v , ' 'T JC* KLŠVSKE N0V10E (Federated Press.) za orkunfcziranje m-ih delaveer. r New York. — An*riška delavska federacija je kontno vendarle uvidela, kako potreba je za njen obstoj, da dovoli, da i v nji organizirani tudi zamorski delavci. V Nevv Vorku je ustanovila urad, ki bo kot začasni glav ni stan za organiziranje vseh za-morskih delavcev v newforškem mestu. Geslo, s jtaterim prihaja unija med zamorce je: Unijskj delovni čas in unijske mezde ze vsakega zamorskega delavca v New Yorku. Brivci se pripravljajo na Stavko. New York. — Same v Brook-lynu se pripravlja za stavko nad 1000 brivcev, ki hočejo izsiliti u-nijske razmere v kakih 700 delavnicah. bodo ter IN NAZNANILO irm-li ■ladokilajci so prlpravIM za M V tujini Izobraženi Kitajci pozi-vajo kitajske miljone k odpora. Velike zahteve idealističnih voditeljev in Kuomintnaga. , Washington. (F. P.) — Moderna izobrazba je dala Kitajski nove voditelje, kateri so se namenili odriniti tuje zmagaloe e zemlje "Cvetoče republike". Mladeniči, ki so študirali po ameriških, angleških, nemških in japonskih kolegijih, so pravs go- nilna sila p protiinozemsklmi (femohst racijami, katere dvigajo nk miljone Ititajcev. Naučili so se no raznih šolah svetovne politik«, zgodovine in gospodarstva tako dobro, da Go na škodo imperialističnemu Washingtonu, Londonu, Parizu in Toki ju. Takoj zatem, ko je prišlo poročilo iz Sangaja, da je ameriška mornarica "počistila" kitajsko univerzo, katero so podpirali radikale! v Kuomintangu, je državni department objavil zahteve študentov, k I na tisočih izti-sih krožijo po Pekingu med dlja~. kl misijonskih in drugih ŠoL Mladi rebeli proti kontroli tujcev na Kitajskem zahtevajo: ^ t. Kaznovanje vseh odgovornih za masakre v Sangaju od konzulov do policajev. % Izpustitev aretiranih dija- ■Pf* Zagovor tujih vlad pred klik Im ljudstvom. Pomoč za stavkarje v ftan-gaju, Tsingtau ln po japonskih toverhah. 5. Odpoklic inozemskega vojaštva in vojnih ledij s Kitajske. fl. Odprava tujih koncesij in pravic do teritorijev. . 7. Preklic neenakopravnih pogodb in posebnih privilegijev. S. Gos|)odareki bojkot proti tujcem. 9. Prevrat "izdajalske kitajske vlade." 10. Prevrat imperializma. Govori, ki jih dijaki nepresta- nojlajejo po vseh vogalih kitajskih mest na ix>4Jagi teh desetih zahtev, so (»osebno usmerjeni proti Angležem In Japoncem, kl s bajoneti nastopajo proti Kitajcem, Angleška policija in |>odjet-nlkl pa so še posebno odgovorni SS,streljanje stavkarjev v &an-u. Kitajci se tudi zavedajo s opijem in ds je ravno An-e največ kriva, da je trgovanje i opijem ostalo dovoljeno. Prekipevajoče Je sovraštvo proti, jaimnskemu imperializmu, apnpak mladi Kitajci se vendsr zavedajo, ds so japonski politični Interesi usmerjeni v posnemanje Rusije pri povračanju ukradenega blaga Kitajski. Čakajo, da bodo videli, če se Tokio poda kakor se je Rusija ali Nemčije. John MacMurrajr, prejšnji pomožni državni tajnik, se podaja kot poslanik na Kitajako. Imel jo dolgo konferonoo s Coolidgem in tajnikom Kelloggom. Naročeno mu je. da ne ame sapietati a-moriškega vojaštva v kako mi-liter i stično pomirjanje 400,000.. 000 nemirnih Kitajcev. To nI aa t Največ šrtov jo bilo ni Tako katastrofalne vročine še ne pomni zgodovina Chicago. — Zdaj. ko zopet pihljajo hladni vetrovi, so šele prišla natančna poročila o težkih posledicah vročine, ki je trajala, od 31. maja do 8. junija in dosegla rekord v prvih dneh,junija. U-nitod 'Press poroča, da je bi najbolj katastrofalna vroči zgodovini Amerike. Direktno ih indirektno jo zahtevala 605 človeških .Žrtev širom dežele. fiteyilo žrtev po državah je sledeše: New York 181, Penn-sylvania 140, novosngleške države 67i Ohlo 40, Illinois 40, Michi-gan 88, Maryland 28, Wiscohsin 18, Ws*hington, D. 14, Indi*. r^a 11, Iowa 10, Minnesota 9, Missouri 4, Delawsre 8, Tennes-see 8, Texas 8, Colorado 3, O-klahoma 2 ln Georgfa J. | Vročina je ponehala hkratp vsej deželi. V New Yorkn * V OhlcagU Je temperatura na IJubeznjivo točko 70 V: ski preroki napovedujejo W in deževno vreme za več dni. tem So vročina morda *.pet vrne. preje. Vsak je dne 4. julija zvečer m domači zabavi do naslednjega jutra: Zato vsi ns svidenje!—Mi »■■M v-»j. 12 delavcev ubitih ns preigl. Peru, Ind. — Dvanajst delaVr cev na železniški progi, sodem belih in pet črncev; je bilo ubitih v pondeljek blizu Converse, ko sta se dva vagona s pre prekucnila na tiru. Pet drugAi Ifr bilo ranjenih. tUKE IZ NASELBIN • „.„', , . i Fljr Creek, N. Y.—Mislim, ds od tukaj še ni bilo dopisa. Ve-činomšr smo naseljeni po farmah. Vsi ddbro uspevamo. Vsak si tudi želi, da bi bil prej ali slej svoboden gospodar. Imamo društvo "Otsego Far-mer" št. 457 8. N. P. J„ katero je aačelo dobro napredovati Vsaka, mesečno sejo imaino po enega, ali dva nova kandidata. Za prihodnjo sejo imamo rojaka Franka Selana in Antonijo H ffu imamo za vsgled nekega našega rojaka, katerega , pa ne bom imenoval. Nahaja se okraja sirotišnici kot človek, ki nima ovojih ljudi in je bres vseh denarnih sredstev, poleg pa ne pripada k nobeni podporni organizaciji. Kojukom tu okoli, kar teri še niste pri društvu, priporočam, da pristopite k materi S. N. P. J„ katera js s že neštetim, sirotam solze.,. Upam, da bo tud stala na strani v težkem položaju. Društvo "Otsego Farmer" je imelo veselico dne 30. maja. katere se je udeležilo čez 250 oseb. Zahvalimo se vsemu občinstvu za poset in pomoč k Izboljšanju društvene blagajne. Hv^a de-klotom iz Fry Creek Vaileyja, kl so oklnčale dvorano. Nadejam se, da nas tudi drufič ne bodo pozabile. Naše društvo je sklenilo na izredni seji dne ,31. maja, da priredi drugo letno plesno veselico v prid društveni blagajni ns praznik Neodvisnosti v ravno tistem prostoru, to je v Fly Creek Valley poleg Mike Selanovegs soseds. kar je približno tri milje severno od Fly Creeka. Veselica se vrši dne 4. julija, v spl>oto zvečer. * Začetek bo točno ob Šestih zVečor. Godba bo dvojna, domača harmonika. Vstopnina 1)0 dolar na vsakega moškega nad 16. letom starosti In pijača prosta.» To Je dosti poceni. Mladini bo pa postreženo a sladoledom in vsem lačnim s svežo pečenko ter dobrim pršutom, kar skrhl vrseličnl odbor. Prodlm vse člane, kateri sc niste udeležili društvene seje, da to upoštevate in ne bo nepotrebnih Izgovorov. Uljudno vabim vse, da se |M>lnoštevllno udeležit« redne mesečne seje dne 14. < 'letelaud. O.- Člane Primož Trubor št. 126 8. J. poživljam, da gredo na agita cijo za novimi čjanj, kajti sklep majnikove seje je bil, ds~se odpre kampanja za junij, julij ih avgust. Torej na delo! ! r Sklep društva je, da je vsak novi član prost pristopnine. Vse druge potrebščine, kar potrebuje novi član (zdravniško preiskavo! plača jednota. Torej vse pttosto samo asesment na jednoto plači drugega nič. Poleg tega dobi vsak član, kateri vpiše novegš kandidata, nagrado. Knako velja za mladinski od-delek. Vse je prosto, Še društvo plača za prvi mesec asesment. [ v Ai>eliram na vse člane, da delujejo v tej kampanji kolikor v njih moči. Posebno pa oni, nimajo še svojih mslih v društvu in S. N. P. J., naj to ste čimprej mogoče. Jaz mislim, ker smo Slovenci ali Ju ni, je ns|a prva dolžnost, piramo sloveiuko org*> v kateri sm piču. Pogreb se je vršil dnejg0« maja na pokopališču Irvin, Pa. Pogreba se je udeležilo večje število članov društva št 87, To je bil prvi pogreb mladinskega oddelka našega društya Dolgo let smo bili srečni pri m^ dinskem oddelku, tako da bi nun kmalu na misel ne prišlo, da tudi mladi ljudje mrjejo. •• AU kakor pravi pregovor, >da smrt nič ne izbira, naj bo stta ali mlad, reven ali bogat, ko mu je zadnja ura odšteta, mora * mreti. To je sekpn narave«*) Tukaj je vzgled, kako je ljedelskega poizkuše val nega urada v Koloradu. V buletinu piše, da svinčen arzena t. ki se i>-J K) rabi j a pri škropljenju, najd^ pot v, zemljo, kjer se epoji s sul« 1 atom sode in klorida. Na ta na^ čin se formira raztopljiv arzo-ndt, katerega vsrkajo korenine. Pa tudi če drevo ne uaahne, nastane na ta ngčin škoda, ker drevo vsebuje araenik v vejah, listih (n sadu, torej je nevarnost tiČnsgs zastrupljanja t om. Na trgu, je precej cenejših in boljših škro- ktoiuaiiOA« tai« s. Žalostnega srca naznanjam sorodnikom, znancem in prijateljem, da je umrl naš soprog In oče, JOE MIHELC1CK, ftel je na delo dne 8. maja zjutraj ob šestih, a ob 7:30 ga fa ni slov. naselbiue, s poslopji PHVSICIAN ik 8DB0B0N Lay®T BMgH SSSS ^NT. SSth vogsl Lavadale Ava. la SS. aMea. Telefon: Crawfor^ 2212, 2211. oauiNACuaaB uaai r jMMaiklh od a. dO 4. popot4m to «1 Ob »eŽSjaa ad u. d^Mb. mi&-t 40 u vvvokiM' 0 PRODA SE ZA Nizko CEN hiša, Stala in 10 flUvbiŠČ (lot na Xttke View, Calumet, Mich. Plačau je treba le neka/doli na račun, ostalo pa na lahke me-I sje* obroke. Ža več pojasnila te na: John Plaute, Box 868, sville, Mich. (Adv.) ---,---,— V NAJEM SE DA spodnje prostore in klet Jugoslovanskega Narodnega Doma in sicer za dobo od enega do deset let. Poslopje je zidano in bolj,,, parno pred ognjem. Za pojasnila obrnite se na* Tajat-ka, J. S. Doma, Dan* Bohinc, Box B. D. Bly, Minn. (Adv.) 2fiLfM, DA SE OGLASI ha moj spodnji naslov, rojakinja rojena Karolina Komen doma iz vasi Malolipje, fara 2u-žemberg, Jugoslavija. Iščem jo vsled zelo važuih zad($v. Moj naslov je: Cecilija Sekola. Box 176, Aurora, Minn.—(Adv.) ■ 1 ' : ^/ NA PRODAJ JB osemsobna zidana hiša, poslopje ji ha dveh lotah, na prijaz-toru. Poslopje je o-no z najmodernejšimi 7 ami. Oglasite se pri last TOal'John Champa, 411 W. Maple.Street, Chisholm, Minn. ^^^_(Adv.) stoj nem PR0DA gg v zemlje, 18 milj od ma, Minn. 25 akrov je iz-Na odplačilo, kakor si olite. Oglasite se osebno ali riuneno pri J. A. Kaehn, 2OT{Q3econd Ave., Hibbing. MnR* .(Adv.) zadela nesreča. Jedva je prišel v rudniku na svoj prostor, se jp na njega zvalil velik kamen, pod katerim je airomak ostal na mestu mrtev. Zatisnil je za vedno oči in prenehalo je življenje trpina. Zapušča pa tukaj mene soprogo in četvero dece in eno sefertro. - Iz dna srca se zahvaljujem vsem, kl so mi pomogti in me tolažili v žalostnih urah ter položili vence in cvetlice pokojniku. Najsrčnejša hvala društvu št 75 S. K. P. J., ki je položilo lep venec na oder pokojnika. Hvaležna sem Joe Bolfu, Jotjnu Boj-cu in John Starčeviču, ki so izrekli nagrobno slovo. Srčno se zahvaljujem mojim botrom in pri jateljem iz Ronalda, ki so mi veliko, pomagali. Mr. in mrs. Bu-jan, ipr. In mrs. Pleše, mr, in mrs. Matanič, ter mr. in mrs. Kazlarich.' j|e enkrat prav lepa hvala vsem. Tako tudi hvaia društvu št. 26 H. Z. 111., sosedom in. prijateljem, bratu iz Butta, Moirt., ki je prišel k pogrebu, sestri in svaku mr. in mrs. Valko-vič, ter vsem drugim za obisk ns mrtvaškem odru ln udeležbo pogreba. V'" ' Žalujoča ostala soproga Margareta Mihelcich in otroci: Joe, 14 let; Mary .18, K^ti 11 in Goldi 8. V-stari domovini ranj-kl zapušča še mater, brata in eno sestro", tu pa sestro v Jolje-tu, 111, Počivaj umlru in lahka bodi Tebi ameriška zemlja.— Margareta Mihelcich, Roslyn, Wash. letno dohodkov, prinese gostiI na, restavracija in hotel na z,* nem Reed Street, M%aukee * .1 nadstropno zidano poalu,^ 7 uslužbencev zaposlenih. proda pod ugodnimi pogoji ^ rodna prilika za Slovenca z žen« In odraslimi otroci. Pekarija in-grocerija v sredi I in vso upravo in Zalogo. poceni. . Rostaurant, gostilna in hotel v najem. Delavsko okrožje, do bri in redni dohodki. Zlata ja. ma za pridno družino. I\,t,, i kapital $4000.00. Nadaljne podrobnosti pri N \ TIONAL SERVICE BUHEAU 458 National ave^ Milwaukee Wla.—(Adv.) PRIPOROČILO! Priporočam vsem rojakom V Pittsburgh-u in okolici svoje fino izdelane obleke. , 9 spoštovanjem RUDOLF MESNAR, krojač, 4921 Butier Bt.—Pittsburgh, Pa. —(Adv.jf FARMA NA PRODAJ. Izvrstna prilika za človeka, ki žeM dobiti res dobro farmo, obso-gajočo 125 akrov zemlje v slovenski naselbini. — Rodovitna zemlja v lepem okraju opremljena z vsemi modernimi in najnovejšimi stroji. S farmo se proda tudi: 8 konje. 24 glav goveje živine, par sto kokoši, .pohištvo in vse ostalo blago. Farma in vse poslopje je v dobrem stanju. To vse se proda sa prav nizko ceno. Pišite na naslov: M. Omerzu, R. D. I. FIy Creek, N. Y. (Adv.) ( DELNIČARJEM SLOV. NAROD. DOMA v La Salle, 111. , Letna seja delničarjev se vrši v nedeljo. 14. junija, popoldan ob 2. url v dvorani Slov. narod, doma. , Dolžnost vsakega člana delničarja jo, da je navaoč na letni seji, ker bo več vašnlh stvari na dnevnem redu. — Direktor!j. — (Adv.) NA PRODAJ IMAM^H pet veiikifc stavbišč (lot), kaUra se nahajajo blizo 6754 Oak Park Ave., le tri bloke južno od Archer ave. Za ceno se lahko oglasite osebno ali pismeno pri: Frank Setina, 6754 S. Oak Park ave., Chicago, HL, ali pri /lastniku-Frank Hren, 25 West Illinois st Chicago, 111. (Tel. Central 2178.) •'V-- ' ■ —(Adv.) NA PRODAJ JE 40 akrov zemMe z vsem potrebnim poslopjem in živino. Tu zemlja se nahaja v državi Ore gon. Cena za vse skuj>aj je le $4,000. Za pojasnila obrnite »e do lastnika na: John Leskovar, R, 1, Jefferson, Oregon. — (Adv. J _. NA PRODAJ JE 42 akrov dobre zemlji, le štiri, milje od mesta. Izvrstno za farmo in lesa toliko, da samo les lahko izplača, kolikor se zahteva za vso zemljo. Ta zemlja se nahaja v Rib Lake, Wi»., Taylor County. Za pojasnila se je obrniti do Jakob Kopit«, P. O. Hib Lake, Wis., ali pa na: John Ko-rofceč, 1402 Trumbrier Ave., Warren, OJiio—(Adv.) Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja. To stanje ne zanemarjajte. . je neprecenljiva pomoč v takem stanju želodčne in prebavne neu rednosti in zaprtja. Sijajna toniks < za oslabele ljudi. Cena 60c la SBjc. pri JJakarJ DA 8KUHA6 DOBRO Pl-, VO, PlSl PO NASE PRODUKTE. irfmmo v salogi slad, hmelj, sladkor In vse druge potrebttine. PoskaaiU In se prsprflajta, da J« doma pri naa kuhani vedno le najboljši la aajee. Grocecfjam, sladšOČarJam in v prodajalne telesnim damo primeren popa at prt vetjih narodi lih. PliiU po informacije aa: FRANK OGLAR, I §401 Saperler Anaaa Qiwk»< a ZAKAJ SE TISOČE UUDI - _ poslužuje naa pri pošiljanju denarja v etaro domovino? Zato ker ao naše cene najnižje In vaaka poilljatev je Izplačana v najkrajšem času v NAŠ PLOVBENI ODDELEK Prijave a potovanje aa VSE-SOKOL8KI IZLET V ZAGREB s velikim parttiko« AQUITANIA, kateri odpotuje te N^rlforka 25. juHja. 1925. to o pooebnim vlake« Is Pariza v Zagreb. Naši sastopnikl akrbe Pišite aa pojasnila. , Vas in aa vašo pritijago me< potovanjem KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Blue Ialand Ave., vogal 19. alkt CBICAGO - ILLINOIS funt na sto funtov peaka. Ali po prldaj na potdeoet gaionov vodo eno unčo razjodljlvega suMlma* m VAftK VLOGE V JUGOSLOVANSKIH DINARJIH t A t «.P,A mm Dasi je ras-pravljenje za izboljšanje bodočih pravil jako obširno, »i naše društvo vendar dovoli priporočali nekaj sprememb. Vemo, de bi bilo potrebno z bolj obširnimi razlogi podpreti spodaj navedene točke, toda ker je prostor precej omejen, hočemo s par kratkimi razlogi podpreti posamične točke. Proeveta. Gotovo eno najvažnejših vprašanj naše ocganiaa-cije je, kake obdržati mladino pri jednoti. V odraslem oddelku imamo še danes lepo število mladih članov, rojenih v tej deželi, ki niso zmožni čitati slovenščine. Število bo rastlo od dne do dne. Pri našem društvu jih imamo 22%, in če je pri drugih društvih podobno razmerje, imamo danes v odraslem oddelku nad Bedam tisoč členov, ki plačujejo obligatno številko, koristi pa nimajo nobene od nje. Toda če bi bilo, število polovico manjše; je zadnji čas, da se reši to skutno vprašanje. Potrebno bi bilo, da gl. urad takoj razpošlje posebne pole na društva z vprašanji, koliko članov je, ki bi rajši prejemali obligatno številko v ar gleščini. Ko se to doseže, bo lažje ukrepati. Na vaak način pa bo morala prihodnja konvencija rešiti to vprašanje tako, da bo v korist organizacije, in da za-dovolimo prizadete člane. Seveda bo tudi |Ši tem glavno vprašanje denar, toda gotovo bo vsak član, ki stvar količkaj premisli in pm je kaj za napredek organizacija, pri volji plačati par centov več, da ee bo izdajala obli-gatna številka Prosvete v angleškem jeziku za vse tiste, ki se priglasijo. Nastaviti bo treba posebnega urednika- Vsak mora priznati, da je potrebno izdajati list, ki ga člani razumejo. (Drugače je denar porabljen zato vržen proč), da bodo razumeli, na kakih principih je zgrajena organizacija in kaj zastopa Pro-sveta v politiki. Le na. ta način bodo poetali razredno zavedni delavci, ki nam bodo mftogo koristili, kot v splošnem delavskem razredu. Postali bodo dobri člani S. N. P. J. ter bodo znali obdržati principe, na katerih je U-stanovijena na*a organizacija Torej je naša dolžnost, da žrtvujemo par centov v ta namen. H Imenik društ. uradnikov naj se priobčuje le vsake tri mesece enkrat, kar popolnoma zadoatu je. Obligatna štev. je zadnje čase postala škandalozna, kot je omenil br. ftfelek. Koliko prostora ne vzamejo oglasi, se mora pa porabiti za rasna uradna naznanila, mesečne ln letne račune, imenik itd. Obtt*a*na številka ne se torej poveča na dvenajatatra-ni in zvišajo mes. prlapevjM w par centov. Imeli bomo l|»t k bo prinelel več, delavskih vest in lepe povesti, ne pe samo suhe stvari. ' Vse bodoče konvencije naj se vrše v Chicagu, kjer imamo lastno dvorano. Prihranimo ai na najemnini, gl. odboru ne bo treba plačevati vožnih stroškov Chicago je tudi nekako središče jednotinega delokroga, torej priporočljivo glede vožnje delegatov. g^l GL odbor naj se voli na kon vencijah. Volitev gl. odbora potom splošnega glasovanja je bi eksperiment, ki se ni dobro ob-nesel. Polovice članstvs se sploh ne zanima za volitve; mnogi, k so se udeležili volitev, niso vedeli, za koga bi glasovali. Pokriža-11 so jih od vrha po vrati sli ps sorazmerno eden od drugega, torej kot bi v lotariji stavil. Vsak voiilec, naj bo se katerikoli u-rad, bi moral vedeti, za koga glasuje. Ce te tačka ostane kakor je, bo članstvo gotovo zahtevalo odprto agitacijo. V Um alučaju bode nasprotniki žrtvovali vse, da bi bil izvoljen gL odbor nji* kalibra. Kaj bi sledilo, vesao vel. saj imamo izkušnje pri rasnih strokovnih orgsnlzadjah, kjer kjer imajo nazadnjaške odbore Uredi naj ee takosvano dvajsetletne zavarovanja se otroški . oddelek, ki poeebno vleč« pri pri dobivanju novih članov. Ce morejo savaravalns d Aižbe Izhajati, bomo tudi mi. Preštudira naj se HinUrn plačilne lestvice, fr bo odgovarjala našim potrebam. Ptavda mladinskega oddal na j bi se toliko spremenila, d« bi ae plačevale g«»to ve vsote zs rasna pošksillrt in operacije, ako tO al v nasprotju s zakoni. nizacije. Ako bi se to uvedlo, I.. bilo najbrž potrebno zvišati mes. prispevke za par centov. Bolniški naredi naj ostanejo kakor so. Prišli smo do zaključka, da solveittnost bol. skladov ne bo mogla vzdrževati s temi rednimi mes. prispevki. Zvišanje mas. prispsvkov ni priporočljivo. Kolikor Članstvo posta starejša, toliko večja bo obveznost bol. skladov, zato naj se untanovi posebni sklad za stare bolnike, kateri bi ae podpirali sorazmerno z pomočjo omenjane-ga Sklada. Bolniška podpora bi ss nehala plačevati, ko bi bolnik prejel gotovo vsoto is bolniškega sklada, sorazmerno po razredih, katerih ao bili bolniki zavarovani. PO sedanjih pravilih mora biti bolnik ob oami doma. Beseda "osmi" naj se črto in nadomesti "šesti". Bolniški obiskovalci navadno obiskujejo po de-u, to je po peti In če bolnika ni doma, ali naj obiskovalec Čaka do osmih ? Seveda se lahko spre-laja okrog doma,ne pa ee potikati izven doma. Sprehod sa bolnika je vendar najboljši zjutraj. Po okrošjih naj se naetavijo posebni dobri in nepristranski zdravniki, katerih naloga bo >reiskati sumljive bolnike. De-ali naj bi v sporazumu z vrhovnim zdravnikom in plačani za vsako preiakavo iz gl. urada. Pri društvih so simulanti, katerih bo najbrž čedalje več, in društva n .liHffJM* jaaaejio sliko, ker ee tiče bolniških skladov, da bo članstvo vsaj deloma na jasnem ln da izostane nepotrebna kritja glede bolniške podpore. Kar se tiče poemrtnlne, bi priporočal, da ostanejo razredi kot so doesdaj. Strinjam se s br. Tevčarjem, da se u pelje dvajsetletna zavarovalnina, ker s tem bi dali priliko naši mladini, katera je-še sedaj v mladinskem oddelku, da se zavaruje v tem razredu. Bodoča konvencija se bo morala bavlti tudi, kako bi pomagali pohabljenim' ln ostarelim iManom. Zavetišče smo zaenkrat pustili na stran, ker smo šš prešibki. da bi ga vzdrževali, kajti vsakemu je lahko znano, da elitni zavodi potrebujejo ogromnih financ za vsdrževanje ln naše jednota istih do sedaj še nima. Dolžnost pa nae vete, da dobimo drugo pot, po kateri bi našim si romakom vsaj začasno pomagali. Priporočljivo ja, di se združit veni odbor raipuatl, ter naj h nalaga gl. odboru, da vodi aa-daljno združitven* akcijo. Kdor je zasledoval zadnje zdruševelno delo, je lahko sprevidel, da združevalni odbor nI mogel ničesar izvršiti brez posredovanja ter pomoči gl. odbora. Is tega lahko razvidlmo, aa je zdruši^ijl odbor nepotreben/ Radi izobraževalnega 4bla jed- so dostikrat v zadregi, posebno note bi priporočal, da se nodvsa-na deželi, kjer je težko dobiti ™ večja akcija, IsVzemši specialista ter v dosti slučajih Književne matice, katera ni pri-ne vedo, kam naj se obrnejo, da n«»U uspeha kot smo vkačetku dajo sumljivega bolnika preis- mislili. "Mladinakl list" naj ee kati. Na ta način pa bi društva apopolni,ini ako je mogoče Še po-vedela, kam se obrniti, in tudi veča. Nikakor se ne strinja«/ tak zdravnik bi moral biti bolj dopisniki, kateri priporočalo, da znan z našimi pravili in z nači-|^ preneha s slovenskim čtivom nom plačevanja bol. podno^ j Novopristopli člani naj plača-1 jo zdravniško preiskavo sami J 'kdor je namenjen pristopiti v jednoto, bo tudi plačal dotičnej stroške.—Odbor društva št. 206.1 Ne vem, kaj jih vendar vedi do tega, da to priporočajo, in 4e celo taki, kateri se prištevajo kot nekakšni slovenski intellgenti. Zakaj ne bi v naši mladini ohranili tistih ideelov in čutov naše- te. kar bi slučajno imelo diodo-vati. — Jaka Krišmsačlč, član glavnega porotnega odseka. Slovanska Neredna Jakasteva, Pa. — Kot usta. aavitslj društva SOS. 8. N. P. J tudi jas malo oglasim. Kot 15 letni član različnih podpornih društev in organizacij sem prišel skupno v eno jednoto S. kaj nam je prtoasla "Sdruži-tevT" Kateri amo bili zavarovani pri raslMnih organizacijah, nimamo nič drugega kakor o-gromne naklade, tako da kateri smo prišli v skupno organisaci-jo S. N. P. J. si moramo aedaj znišati aa podporo. Bil sem zavarovan za 96 podpore. Bila nam je naklada 93 ka mesec. Ne dolgo zopet nam je bilo naloženo $r> na maaec, tako da sem plačeval meaečno samo za zebe 911.60. In ta naklada še ni zadostovala, kjer je bilo ogromno bolnikov. Naložil ao nam 986 na moeec Itd., tako da aem bil prlmoran znižati na nižji resred. Tudi tukaj ssm ravno tako prizadet z naklado, samo malo js manjša. Sedaj lahko vidimo, kaj nam je prineelo združenje. Nič dru gega kakor veliki razdor v jed noti. Gotovo, ako bi jaz še da nes bU v 4 različnih $*ganiza cijah, bi še lahko plačeval asesment za 96 bolniške podpore. Tako pa aem ae moral povedati večini in tako bo tudi še nadalje. Gotovo ni odvetnika, da bi me mogel rešiti te sodbš, ki sem jo doživel. Upam pa še danes, da bo prišel čas. ko ee bo spremenilo, da nam ne bodo narekovali simulanti in lenuhi. Resnično vam povem, de jas tega ni sem delal la tudi ae bi rad ali šal, da bi mi kdo rekel aimulant Rajši delam aa 50c kakor da bi bi me vedno hodil oblakovat ln nadlegovet, ako aem aa delo. Priporočal bi, naj ae redi bol- GLAVNI ar AN t MIT-19 SO LAWNDALE AVR* CRICAGO, ILLINOIS. Izvrševalo i odbor s | UPRAVNI OOaKKi PfllMŽsIk Vlscoat Cstsksr; |>i Praaoss A. III ; Joka Krlis»s»*M, ItlU Bo-Irk, HM 6. Rlšfsvsr A»s, Ckl- TssshsrM HIT a. RMfsvav Avo„ Cklcafo. ningtos Avsb, Wssl Park. OM»i Marjr Ušov sses, ULi Jska MW|,1m H, Btrabaa*. Ps. BOLNIŠKI ODSEK: OSannNJR OKBOftjBt aiss Nmk nrošaodalk, MST-il B. Lasašalo Avs, Hl»|i. III. VZHODNO OKROftJRi Jstsk A»kraW*, Bos IU. Mssa Ras, Ps. Jaaopk Borko, RPO. 1, Bos 114, Wsst Nssrtss, Ps. ZAJPABNO OKKOtlBi Astss šslsr. Bos 144, Orsss Ksas« ss Jstoaapaš. . Psaak Klas, Bos ttf, CklskaBa, Mlss„ ss ssv. ase. Joks Golob, Bos 144, Kook Sprla«*, Wys. Nadzorni odbor: i ___________ »rošaodslk. III Wilbw at, Cklsais. m.t Rlsksrš 1. Zs- Tortslfc, i. Ns. 1, Hinašalo, lllj Prssk ZaR Mil W. Mik Bt., Cklaase, DL Zdmšitvenl odbor: PrsMalk! Prssk AM, HM So. Crsvfofš Ava* Cklsafs, IHi Jslbs Ovsa, atll W. Mtk su cklssfo. lil.; Joks Ollp. MM ls. atftss Psrk Aro, West Park, Clsveland, a —I Ker je že več gl. odbornikov po- ga naroda, kot to delajo drugilniške podpore glasi takole: "A* kulturni narodi? Saj se vendar ko se bolnik javi bolan, naj vedno sklicujemo, da smo narod napredka in kulture. Vsak narod ^Vvoje nuvete ^ Prl^H čisle avpj jezik, zakaj bi ae ga la glede bodočih pravil, si uso- ^ sf0'venci) kateri tvorimo le jam tudi jM Podati nekoliko ^^ ^ov^iT Priporočam, skromnih da prihodnja konvencUs Mladin da bodo mogoče dobrodošla od-l w ^ poveča, kajti ravno "Ml boru, kateremu je poverjena na- llgt„ - vodnlk ^ mitjše loga sestav,iti provizorična pn-L^ kateri jim lahko vcepi vil«. tisti čut do naše organizacije, Kakor ostali dopisniki, hočem h^t je z^ nas vršilo prejšnje tudi jaz najprvo nekoliko omeni- gianilo, in kot še danes vrši neša ti glede bolniške podpore iz raz- Prosveta. Tudi naš dnevnik Prp-loga, ker ravno bolniška podpo-|aveU H morft uboljšati. Vaake-ra je eno najvažnejših vprašanj, mu je Uhko znano, da naša Pro-S katerim se bo bavila bodoča Lveta tUti faktor, kateri je i»-konvencija. Dopisniki, kakor ras- vrm ogromno delo.sa orgaaiza-vidim iz razprav, imajo različne cij0. y začetku, ko ae je sačela sugestije, kako bi ae dali bolni- Ugitecija, da ee is tednika, kate-ški skladi izravnati tako, d* bi rj j§ te čas Uhajal kotilaeiio, zadovoljili vae članstvo. Priporo-1 Spremeni v dnevnik, rti je še čila so različna, ampak večina J« i MncinJ v spominu, kako ao gotovi za to, da ae aklada za M in 9» od- Uuni alikall. da bomo z dnevni pravlU. Drugi priporočajo, da se kom bankrotirali organizacijo in skladi zopet združijo, ter nekate- L^ druge načine ovirali igltato-ri omenjajo, da se bol. podpora ^„0 delo. Tudi danes ae le o-za prvih 80 dni plača le polovlč- gi^jo nekateri ter vidijo, ds no. Vaak utemeljuje avoja P"-| imank) s dnevnikom direkten de-poročila po avoje z upanjem, da ^ M vidijo pa Inderektnegs bodo koriatila, ne škodovaU dobička, katerege vrši Prosveta članstvu. Fakt pa je in priznati M nsšo organizacijo. Ali bi bila moramo, da ao gotova priporoči- g. n. P. J. takšna kot je danes la nepraktična, in bi mogoče po- brez Prosvete? Uhko odgovori vzročila še večjo nezadovoljnoet ^ da ne. Da Je naša organiza med članstvom, ako bi se udej- cjjt UBpeit uko visoko, da so 4e stvila. Mislim priporočilo, da ae podrejena društva ustanavljala za prvih SO dni plača samo polo- v tako ogromnem številu, ln to vična podpora, za nadaljnih r> I ikoraj v vsaki mali naselbini, mesecev cela ln po preteku 6 me- kjer živi le peščica Jugoslova secev pa dvojne. Nimam veliko noVf j9 delo ProeveU. Prosveta pogleda, kar se tiče bolniške je vHUa ln še denee vrši potom podpore, konštatiram pa lahko sgiUtoričnif. Hankov velika kože sedaj, da ako dotično priporo- ^i u nsšo organizacijo in s čilo udejstvimo. bodimo priprav-Usm zasluži od nas največje pod-ljeni še na večje bolniške nekla-lp^ kajti aed njenege dels de. vžlvemo mi. in je naša lastna Nekateri člani priporočajo, korist. Jas bi torei priporočal, nsj se endolarsld razred odpre- da ee ProeveU poveča, ako je I« vi ter naj ae upelje dvadolarakl mogoča. Poskusi naj ae, da po razred za splošno. Tudi tukaj ee ,Uas bolj lokalnega pomena mi ne vidi pravilno iz razloga, vaaj vetjih aloveneklh nssslbi,, ker je skoraj večina članov po- Sredina izdaja, oziroma glasi-ssbno pa članic zaverovanih v lo, naj Islde tudi v hrvaškem je-Um akledu. Prl|wročam, da talflku, Uko da dobijo tudi bfetjs razred ostane Ur ravno tako pri- Hrvati popolnejšo sliko o na-poročam, da ostaneU razreda za predku naše organizacije v njih 92 in 98, kateri naj-ae vadrtuja- hsstnem Jeelku. 8 tem bi jO vsak aaee. Rasrsda za M I* služIlo sa boljšo agilttl* 95 naj ae opustiU le razloga, ker bretl Hrvati ter ostalimi Jugo-sto prevsllko breme sa prisede- glovaal. to članstvo, is vee zastonj In as Imam še mnogo, kar bl a. da prtnsgs noben nadeljni eksperi- io priporočati glede lzbolJ»«nj» SST izvzemši še prihodnje nsšegs dnevnlks ps aa enkret kon venci js določi zadostni eaaa-|naj zadostuje J^V™?** I* ckkags, IU. vnROVNl ZDRAVNIK i Dr. F, J. Zoro. 4Ml BL Osk A?Sh Clsvslssd, 1 — s ilsvslisl ošborsUd, kl Ms)s v aU Isjsl* VBA PWHA, kl ss sssslels ss pssls fl. ersšssšslks i ssšslštvs a. N. P. k ai7.5l So. LsssSslo Avs^ GMssas. IU. van IAORVB BOLNIŠKE PODPOEK BR NABLOVRi št to S. N. P. J., Mi? 49 Bo. Lswsšsls Avs^ Cklcses, UL DRNARNR POŠIUATVR IN BTVAHL Id ss tlls|s fL lenlmlsees Ma la MssU vobšs ss ssskvsi TslstštvS B. N. P. MIT4f So. Lsvs-šsls Avs« Cklssgs. HL vaa ZA DRV K V ZVRZI I BLAGAJNIŠKIMI POBU as psMjsJs aa ssslovi Blsesislštvs B. N. P. Jh B1T4I Bo. UwMsls Avsh Cklesfs, IIL " Vss prhstts flošs pssISvssjs v fI. Isvrlsvslss« ošboro ss ssj »sl||s|> Pssl Rsresris. »nšsišsllrs ssšsorsots oškora, llfsr ssslsv |s sesrsj. Iksr "llfm ^gksrtt^tlQkU>*k M u aasltfi Msrtls Ishs is 1 glaaSkMs1 MM^aS1«!* MŠlUs' M KMln i^^PBOSV BTA^, 1457-41 So. Lswsšsls Avfc, Cklcafo, IIL upošUve prvi dan prijave u-Stmeno ali pošU| pečat. Ako Je bolnik sedem dni bolan al dalj, naj ee mu bolniška podpora plača od prvega dne, tadnj dan naj bi odpadel." Kakor eo sedanja pravila urejena, ne vidim pravilno.. : , Gotovo bo kdo rsksl, de BB sebe agitirem, ampak tudi drugim želim enako, kar nikdo ne ve, kdaj je nesreče in tokret ee zdravnik potrebuje pogosto. Po-anam čUna, ki Ja bil tako hudo boleiL da je moral zdravnik pri-i dvakrat ne den k njemu. Vzel e dvakrat po 9#. ogromno vsoto 96 dnevno. Ako premislimo, da Bam naklade tudi nič ae prizanašajo, vidimo, nekaj ee dan« danee tako dela. podpora naj ae Isplaču-ega dne prijave, bi jas priporočal, da vnlm odbornikom zniie ne prihodnji konvenciji, ker dandanee ao delavske rasr mere resllšne.' Ako nam maade trgajo In ee moramo šivati, ae bodo tudi eni mogli, drugače bo* imeli še bolj ogromne na* kakor ao dandanes. Zave* naj odpade. Kdor ga al, j# v vsaki dršavl ne Tudi jas bi sugesti-zavarovanje na pri* hodni! konvenciji. B bratskim pozdravom I MarUa KoreakeU, člen dništve Triglav št ■Mirt, da M krO razi! bod*m maje mn^je m u lis. Brstje ia seetre i. P. J« aa podlagi ssdaajih t|lje. Bratje iaUko^k bi mand biti priepa-|podel ssm nekoliko skromnih vek. da bi kril IspJačUs Prepri nasvetov z ^^nam^Ur čan ssm. da rasrsda oatoneto le t open jaoL de bode v korist neši vštevilkah bf*z članstva. Anali- organlaMi. VI f^^J^ •kad, O. — Kolikor boij ia konvencija, tembolj | le med šlani zanimanja jf kakor tudi sa HOVS pravila, _ Ina aaj bodo. Vrši eo takors-kei nekaka javna debato, kako aaj je preuredi vee sietem, da se zadovolji večine. Koliko as bo u-resničllo, koliko ee bodo vnošte-vals priporočila, bo i»okszals konvsncija, oziroma sklepi /m Ntopnikov društev — deUgatov Glavno vprašanje je še vsdno bolalški sklad, kako ga ozdraviti. Se pa ke drugI salo vašni proble-katere bo tudi treba rašiU, tok problem je nalagaaje ins Imovine, verno la de- lk določbah ae mors nalagati edine J* okrajnih in msstalh _ sli tokozvaaih "mu-Jk bondih". tW določba dobra, nI pe As najboljše. Itrrjttžfe m »nj. jMrfl ua. našajo tudi zelo nizke obresti, največ do 4 ln Vi odstotka. MoJe priporočilo o Um je, da naj prihodnja konvencija odloči, da ae vse jednotina Imovina nalaga v državne, okrajne ln mestne aa-dolžnice (municipalne bonde) Ur v takozvane "firat mortgage real estaU gold bonds" ln neka-Ure "puhlic uUlitles bonds", o kaUrih je toaadevni odbor, kl 1-ma nalogo nalagati Jednotlno 1-movlno, prepričan, da ao verni, namreč, da premoŽenje izdajatelja teh obveznic ni zadolženo preko ene tretjine aktualne vršdno-eti. Moj raalog k Umu jO, da so nekateri zadnje Imenovani bon di ravnotako vami, ako ne še bolj. kot pa kakšni mestni ali o-krajni bondi v kakem zakotju države New Mežico, Tszaa, ali kakšne druge države. Nadalje bondi, o katerih govorim, prina Šajo precej višje obresti, kot pa municipalnl. Glede drUvnih za-dolžnlc je pa trsbs vpošUvati tudi U. dodaUk k zvezni ustavi, kl določa, dš ns mors nobsns dr-šavs prisiliti izplačati njsn dolg ako gs nočs. Po državljanski Vojni ss sleer ie to ni pripetilo pred državljansko vojno je pa HtorsikaUra drŽava odrskla. Bi car se ne ve, kaj še vss prihod njost prlnsse, ksr bsjs živimo ' dobi rsvoluoij. Gotovo js, da Je treba biti zalo opeszsn pri nalaganju denarja, ker vsak prodajalec bo na vss načine hvalil In trdil, da so bondi vami, kot Je aejvsč mogoče. Pri imovini, kot jo Ima ssdai Jsdnoto, ae šs prs-cej pozna, ako ja naložena za pol odatotks višje obresti, kot js ss-daj. Ni trsbs pri Um misliti, da bi Jaz priporočal, da bi JsdnoU AupovaJs bonds a namenom špekulacija; glede Uga ssm sbso-lutno proti, in tudi nskaUrs dr-žavs Ugs ns dovolijo braUkim podpornim organizacijam. Na-dalje ssm tudi proti Umu, de bi jsdnota posojsvsU ali nalagale evoj denar na prvs vknjižbe, pe naj bodo ie tako verne. Kajti s Um ni ssmo v zvsel vsliko dels v ursdu, smpak je velika sitnost istirjsvsti obresti In drugo. Toliko glsds Ugs. Cim večja postoja Jsdno^ toliko bolj js kompliclrsno njsno notrsnje poslovanje, tn radi U- Bjs vssj ps moji si»dbL V koli- ssm imsl jaz vpogisda, nad ssrsi odbor v ssdsnjsm smislu Ijrsšivsl svojo dobo. Po ssdsnjlh doiof bsh ie kot as tolmači naloga nsdzornsgs odbora je nadsi-rati eotranj« i^imonK jednoto, prsglsdsvsti račune in knjigovodstvo. In ksr Ugs sam ns erši ie od zadnje sprlfig/isldsks konvencij«, ss mi spU>h ns vidi smiselno, da ss nslags mu odboru to dolža^pt In vrii je reditoga ns, ker sam uvuii. ds ns mors Kajti knjigovodstvo v uradu j^lnoU je podomač# po- vedano "preučeno sa naa navadne Zemljana" ln grem atovlt pet proti eni, de bi ae ne dobil med vsemi člani jednoto nadsoani od-] bor, ki bi bil V resnici kompstoi ton in zmošen iavriiti to, kar mi sedaj nalagajo pravila. Sam bil dve leti nadzornik ln vem, je. Gotovo sems itevilks gtedstll ako ae lepo vpisane v knjige, ako< so "knjige v lepsm redu", Je prav lahka atvar. Ampak pra-gledatl, ako Je vse pravilno vknjlieno, ako nI kje kaka "pomota", Js pa trsba sneti malo vsč, ko "hruiks peč". Mojs pri*, poročilo v Umu ozlru jei Nadzorni odbor naj popolnoma odpade in mesto nJega naj izvoli gospodarski odbor, katerega funkcijs naj bodo deloma funkcija sedanjega nadzornega odbora in nalaganje jednotlno I-movlns v smislu mojsga prsj-šnjsge odsUvka. V kolikor ee pa tičs pregledovanja Jsdnotlnih poslovnih knjig, nej to gospo* dsrski odbor stopi v svsso a kakšno kompstentno tvrdko aaprlae* žsnih računskih lavsdsneav, kl naj praglsdsjo Jsdnotine poslov* ns knjigs vsaksgs pol leto. Tvrd-ks, kl bi preglsdovala isislovns knjigs jsdnote, ps mors biti po-polnoms na Jasnsm tudi gleda gotovih točk pravil, ki dolofcJo glede densrnih transakcij, Mislim, da mi ns bo nihče ugovarjal glsds kompetontaoetl jevalh zapriseženih računskih Izvedencev. Gospodarski odbor nsj se udslsžl vsske čstrtlstae aajo, ob kater! priliki naj tudi nalošl jed-notin denar, kolikor ga Je nad določeno vsoto. Bolnliki nadzorni odbor naj ae poveča najmanj za dve člana: aa vzhodne države naj bodo (tarnanj trije, za zapadne država pa dva. Priporočljivo je tudi, da naj ima jsdnoto v krajih, kjer Je veš drušUv skupaj po snsfa zaupnika, kl bi prsiskal sumljiva slučaje bolezni, poikodbs, kakor tudi novih članov To m ml vidi po-t robno radi vsdno vsčjlh lepie-I bolnlikti podpors in opsrarlj, sr ifkMtpru druitva ao na žalost prsvsč po v risa v Um oel-ru, pe nej si bo pri nakazanju bolnliks pod|¥>rs, opsracijs sli pa pri sprejemanju novih planov. Tako ss js namreč pripetil slučaj, ds je nekdo pri sni orgaai-zacljl prsjsmel podporo, pri dragi ps prosil sa sprsjsm, ia društvo gs js sprejelo. K srsčl je prišlo ne dsn, in^bll js ovrien v gl. uradu. P**lobnlh slučajav je vel, ns aamo edsn. Priporočljivo M bilo tudi, de bf bil tudi vrhovni travnik člen gl. odliora, kajti funksljs vrhov-n*gs juiravnlka ao SOM skoro bolj vstos kot pa rih drugih članov gl odbortL jO msrodajna ossba pri (Dalja ns i. straaL) t A : t m. PRO GLASILO SLOVENSU NABODMB PDDTOINI IBIHlOf LASTKINA M.OVKNSKE NA BO PNO FODPOBMB J BOHOTI Cnm oglasov »o ' RetaBUt aa m vratej«. • m' CJkacV»6.00 aaJM*^2Je * *Sf»lahia7 Zadinja— Mmi oselnosti. In take razmere ustvarja sedanji gospodarski sistem, o katerem predrzni ljudje trdijo, da je nastal po božji volji, da deiavd ne godrnjajo proti razmeram, ki ao jih nstvarili ljudje v svoji lakomnosti po vedno večjem dobičku. Po Mesaba "ranču" je precej dobro ras vit klerikalni teror. Klerikalni matadorji so v nekaterih gnezdih, v katerih imajo koihpanije glavno beeedo, očrnili pri njih vse delavce. Id količkaj diše po napredku. Ponekod vprašujejo delavce, ki pridejo vprašat zadelo, h kateri jednoti pripadajo. Ako odgovore, da so pri kranjski rimski jednoti, tedaj dobe delo. Iz tega se da sklepati. da so klerikalci dopovedal i kompanijskim gospodom, da ee pri tej jednoti vtepe slovenskim trpinom pokorftčina do izkoriščevalcev v možgane po znanem receptu, kolikor bolj bodo trpeli na tem svetu, toliko večje veeelje bodo vživali po smrti. Napredne delavce kratkomalo denuncirajo kot upornike proti izkoriščevalcem delavstva. O njih govore* da so voditelji odpora proti izkoriščanju delavstva. Kompanijski gospodje seveda ne razumejo slovenščine. In klerikalci skrbe po znanem reku, da namen posvečuje sredetva, ds kompanijski gospodje izvedo, kakšnega mišljenja so s!oven*ki delavci. Slovenski delavci se lahko iz tega uče, kakšni prijatelji delavstva so klerikalci. Delavcem na tem svetu žele stradanje, preze-banje, nizke mesde, sploh največje trpljenje, po smrti jim pa žele tisti raj, v katerega sami ne verjamejo. Delavci, tudi proti terorju je zdravilo. Organizirajte se! In sicer strokovno, politično ln pristopajte samo v resnici napredne podporne organizacije. En sam človek ne opravi ničesar, ampak če se združite, ste močni. Ob nedeljah ostanite doma in počivajte od trdega dela, v božjih hrsr mih pa naj ostanejo samo rimski gospodje, ki se bodo kmalu prepričali, da so odvisni od v*s, ako bo^o božji hrami ostali prstni. Dokler polnite božje hri^e in jim dajete harač, vas opletajo-z bičem. Kadar jim bodete privezali košarico S) kruhom tako visoko, da je ne bodo mo>i doseči, bodo ps postali pohle Slovenski delavci, bodite ml je! Ne dkjte se vM od'?ju niso še nikdar v svojem življ okusili, ksko tekne kruh, ako ka človek mora zaslužiti s trdim delom. Svoje otroke pošiljajte v šole ali jih pa pustite se učiti rokodelstva, da ne bodo odvisni ad rudniških kompanij, temveč si bodo poiskali delo drugje, kjer jih ne bo dosegel bič železarskih in jeklarskih gospodov na Mesaba "renču." Segajte po Prosveti, Proletar-cu, čitajte podučne knjige in premagali bodete - klerikalni teror! * .t ' l Poglavja • avoluoiji Piše Adam Coaldigger. Strašna vojna se jc začela. Vsa Amerika je na nogah. Doli v Tinisi so djali pod ključ učitelja. ki je razlagal šolarjem, ds so opice ljudem v žlahti v 42. kolenu. To je bil začetek t- in nihče ne ve, kdaj bo konec. Jaz ne vem, kdaj evolucija In-vadira Illinois. Lahko se pripodt vsak čss. Bodite torej pripravljeni. Moj namen je, da vam razložim, kaj je evolucija, tako (A boste na jasnem, predno začnete drug drugemu razbijati neumne glave. Predvsem — evolucija je tuja reč, ki je bila importirana v A-meriko kakor na primer abeceda, sveto pismo ln angleški jezik. Kolikor je meni snano, sta evolucijo iznašla. Wolfgang von Goethe, čigar Ime kale. da je bil pruski junker, ln Charles Dar-win, angleški monarhlst, ki je bil podkupljen od kralja Jurija in kraljice Viktorije, da najde novo bazo sa vladarstvo odkar je vladarstvo po milosti božji obležalo na gnoju. Derw!n je izmotal idejo, da najmočnejši Šive in vladajo. On je zapisal, da Je v naturi hud hoj kakor na primer v rudniku. Kot veste. Je v jami večen boj xa | najboljše delo. Vsi od sadnjega fantlaa. ki mule opleta, se tepo ta boeovako čast In plačo. Tisti, ki pridejo na vrh in postanejo najvišji boaje In operatorji, so najmočnejši. Ker Imajo dosti denarja, se lahko vosarijo okrog v limozini ia si in najlepše babnice hodki jim omogočajo, da lahko gvoje otroke bolje izšolajo, naal-čujejo ln oblačijo kakor pa slabič na dnu, katere je Bog blagoslovil z velikimi drušinamL Ta-kv je prišlo, da imajo lastpiki rudnikov, lisice, bankirji in krsr gulji manj otrok kakor poganja-či mul, kravarji in kure. Cim težje obdrži! mladiča pri življenju, tem več jih je. Iz tega razloga močni in lokavi paraziti kontrolirajo svoje, porode, drugim pa priporočajo velike družine zate, da jih lahko £rejo. Formula tega početja je: veliko mesa za malo želodcev. ' Logično je torej, da v Velikih družinah ostanejo le najspret-nejši, najzvitejši in najpožreš-nejši mladiči. Iz tega sledi, da so na ta način prišli na svet milijonarji, levi in volkovi, ki vladajo in žrejo po milosti ohranitve najsposobnejših. Ako bi možje, ki razlagajo evolucijo, ostali pri tem, bi bili vsega spoštovanja vredni, Kajti prijetno je, če se človek sam potegne na vrh kakor p* da bi iga vlekla gori božja previdnost, nad katero nimamo kontrole. Nič ni večjega na svetu kakor samouk, pa na j bo človek, tiger ali slon. ~ Ampak možje, Vi razlagajo e-volueijo, so šli dalje, Bog jim grehe odpusti!% Kopali in stikali so po vseh lulcnjah in privlekli na dan cele kupe okamenelih o~ Stankov živali in ljudi, kakršnih ni več na svetu. Dognali so, da so ne)coč živele na svetu same kuščarice, velikanske kuščarske mrhe, ki so se valjale po vseh kotih od Grenlandije do Patagonije, vštevši Tinisi. Toliko časa so kopali, stikali, iskali, primerjali, merili, računali in pisali, dokler niso naznanili, da vse žive stvari od Bryana na vrhu do zadnjega črvička na dnu so si sorodne; vse je narastlo drugo iz drugega. To je bilo grozno naznanilo! Mi bi možem odpustili, če bi rekli, da je začetek človeka v vičku. To še ni tako hudo; to se še prenese. Ali da smo v sorodu z opicami, da so opice naši bratranci in sestrične — za KrišČe-vo voljo, nak, tega pa ne prenesemo! Toda učenjaške mrhe nočejo ostati"niti pri opicah. Rili so dalje in brin dejstvo, da tudi jeziki, vere, zakoni, navade, vlade in ekonomski sistemi evolucirajo na isti način kakor so se razvili b opic kramarji in lastniki cirkusov in lastniki rudnikov iz po-ganjačev mul. Vse do zlodja se razvijal Ljudje sami so že razvili trnje brez trnov, oranže brez pešk in; breskve brez koematine. Kmalu bomo imeli mule brez kopit, prešiče brez kosti in upam, da se kakemu stoprocentovcu posreči razviti stoprocentne državnike brez hrbtenice in učenjake, ki bodp imeli toliko kosti v hrbtu, da bodo zagovarjali znanstvena fakta. Tal^o se je evolucija udomačila ih r— sto vragov! — naredila je revolucijo. Tisti slabiči na dnu, ki so bili odbrani samo za hlapce in poganjače mul, so začeli brcati. Zlate stare čednosti, kot je ponižnost, pokornost in udanost, so začele izginjati. Postali smo nepokprni in ponosni. Nočemo več čepeti in garati na dnu. Nsvzgor silimo. Naučili smo se, da brez boja ni njč. Kdor ee bojuje, temu Bog pomaga, o-ziroma mu pomaga naravni zakon ohranitve najsposobnejših. Zato Zahtevamo več plače za delo. Ce nas kdo udari na lice, ga lopnemo po čeljustih. Boljši ljudje na vrhu so kajpada vznemirjeni. Oni smatrajo, da moramo mi na dnu biti ponižni, pokorni in zadovoljni do sodnjega dne. Ni čuda, da so zagnali huronski krik in sprejeli resolucijo, ki se glasi, da je evo-lucijs delo lige narodov. Kar se moje osebe tiče, verjamem in ne verjamem, da Je evolucija. Ce pogledam na delavski trg. vidim dosti cvolucijc v zadnjih tridesetih letih. Ako pa pogledam VVilliama J. Bryana, sem v dvomih. Bryana nem prvič slišal ns javnem odru leta 1896. Danea Je še vedno ta kakor je bil takrat. V njegovih možganih ni nobene evolucije. Tako so mirni in mrtvi kakor Mrtvo morje. Prijatelji, ne razburjajte se kadar pridrvi vojna v Illinois. Ohranite hladno kri. Ne jezite se. če vam kdo pravi, da so opice vaši sorodniki. Prosim vas, to ni vaša krivda! Opice so bile prej na svetu kot ljudje in imele eo pravico, da so si volile sorodnike, kakršne so same hotele. 8/N. P. J. la čitateUev Prosvete.) Ely, Min*—Budeč naravo iz dolgega upanja je dihnila vesna tudi v severno Minneeoto. Pozno se oglaša boginja spomladi na našem severu: mrzli vetrovi jo odganjajo spomladi in pode v jeseni. Pa kljubujoč vsem elementarnim silam se vedno vrača, ljubezen v življenju je močnejše kot mrtvo zimsko spanje. Narava prej mrtva in brez življenja, sedaj prerojena in napo-jena s solnčnimi žarki, stoji pred nami v vsej svoji krasoti, pripravljena za delo, ki ga je začela pred tisočletji in katerega obnavlja vedno lepše in popolnejše. Brezštevilna gorska jezera, obkrožena z griči in obdana s presekami se blišči jo v jutranji sori kot zrcala, položena po materi naravi, kstera brez oddiha ustvarja nove oblike. Velik okrogel kamen, priča tisočletij, govori o gorah ledu, valečih se s severa proti jugu. In to sve-doči jezero zagrajeno z naravnim nasipom, katerega je zdrobil ogromen pritisk mase, da je voda zbobnela čez skalovje. Govori sedanjost Taka je priroda, spomladi živejša in prerojena, ki nam šepeče o delu in "nas budi k življenju. Kdo je tam, ki je razpel peruti in kroži nad nami ter med nami. Sokol je, ki se je rodil pred letom v Chisholmu. Danes so.mu peruti močne da nam kaže pot Tu nam pripoveduje glas ponosnega Sokola: Ko se je pisalo leto 1863. v domovini mojih očetov se nam je začrtala pot, ko je razprostrl peruti prvi Sokol. In danes po dvainšest-desetih letih nad petdeset tisoč sokolov in sokoličev čuva domovino. Mnogo jih je priletelo tudi v mojo domovino.* V Chi-cagu in Clevelandu klije sokol-ska misel in prodrla je tudi do nas, na naš sever." Glas nadaljuje: "Ko sem se otresel sramu do jezika, katerega govorita moja voditelja, sem zmagal samega sebe. Postal sem svoboden. Čemu naj bi prikrival svoje.narodnost, ko vem, da je jugoslovanski narod vreden svojega imena. Zato se ga tudi ne sramu jem. Bili so močni narodi, močnejši kot je jugoslovanski, pa so propadli, a narod jugoslovanski ni propadel skozi stoletja in ne bo. Petdeset tisoč sokolov je na straži in čuva domovino. Čutili so njeno gorje in videli vstajenje, krepkeje kot kdaj prej so se strnili od treh strani in si podali roke. Jaz pa sem bil v mislih pri njih in njihov duh je bil v meni. Sedaj sem med vami, da vam kažem pot." . "Dvajset let boja, dvajset let dela!" je govoril starček v dvorani polni mladine. "Težak je bil začetek in trd je bil boj, ko smo sejali prvo seme. Naša do-movja še niso zgrajena in naši otroci so bili še majhni, pa bili so naš up, bili so naša bodočnost. Zavedali smo se, da drevo ne bo rodilo sadu samo za nas, ampak tudi zanje." Tako je govoril starček, mladina pa ga ni poslušala, smejala se mu je star cu, ki je delal zanjo, katera mu je bila up in bodočnost. Saj ni vsa mladina taka. Vi dei sem fante in dekleta. Niso se smejali starcu, spoštovali so ga In cenili njegovo delo. V nedeljo dne 24. maja, ob dvajsetletnici društva "Sokol" S. N. P. J. je nastopil "Sokol" iz Chisholm v telovadni dvorani višje javne šole. Elljski Slovenci so imeli priliko videti, kaj zmore požrtvovalnost mladine. Komaj je minilo leto dni od ustanovitve Sokola v Chisholmu in j danes jim je uspeh zagotovljen. Videl sem proste vaje in skupi ne sokolic, vsje na bradi i in dro-!gu sokola, videl nastop nara-I ščaja in njoga bodočnost. Duh mi je splaval nazaj v domovino. ! Cul sem slovensko govorico. Le-| pa jc kakor je lepa naša domo-, vina. Jezik je vreden, da ga 1 znajo naši otroci, da ga gojimo !v klubih in društvih.— John TaaselL dr P. na AH želi« znati pravilne pismi ! ia čltat angleško? Naroči si ~8le-j vsaefce segfaško slovnico", katere Je izdala in faaa aa prodaj Književna nttlea 8. N. P. J. Kje Je Saata Claus? Zadnje čase Je precej krika o pomanjkanju narodnega idejala med nami. Naš vrhovni zdravnik Pr. J. Kern pravi, da je S. N J. bolj mednarodna kot narod! in zato bi jo treba prekrstiti Mednarodno podporno jednoto Citam apele, da je treba na& mladino aeznaniti s prirodmmi lepotami Slovenije in Jugoslavi. Slovenija in Jugoslavija naj bili naš idejal, nad Santa Claus. Zakaj pa ne? Seznanimo mladino, by ali means! NaBlikajmo našim sinovom in hčeram krasoto slovenskih gora in vinskih goric, planin, jezer in vasic. A ni-karmo povedati 1 le pol resnice. Vso resnico! Ce skušam mojemu sinu predočiti lepoto Bleda. mo. ram mu tudi pojasniti, da siromašno ljudstvo zunaj Bleda ni imelo nikdar prilike uživati to lepoto; povedati mu moram, da Bled že od nekdaj služi kot letovišče bogatašem in najlepše on-dotne vile so v rokah tujcev. Da-lje mu moram razložiti, da je naravno bogastvo Slovenije več-jidel v rokah francoskih, angleških in židovskih kapitalistov. Trboveljski prfetnogoviiiki so danes v rokah Židov! Javne naprave v Belgradu in drugod prehajajo v posest ameriških bankirjev. Vse to mu moram povedati. Ako mu povem le pol resnice, me fant lahko vpraša: "Zakaj nisi tam ostal? Zakaj je bila Amerika tvoj — in tisočerih drugih Slovencev idejal?" Vprašajte rojake v stari domovini, kdo je njihov Santa Claus« Pisali vam bodo: "Vi ste! Pošljite dolarje!" — Ej, prijatelji moji, Santa Claus se ne vozi več na saneh in. ne nosi žaklja z jabolkami na hrbtu! Danes sc vozi v limozini in piše čeke. ■"<», a e * ii Živela tridesetorica! Clevelandski Maj k nam je resnično zagrozil, da pošlje Četo delegatov, ki so člani K. S. K. J., na konvencijo naše jednote. Do-brodolfa četa! Kaj pa če bi prišlo onih 30 delegatov, ki so na zadnji konvenciji K. S. K. J. glasovali za odpravo prisilne spovedi?? ?;Msf miBtf naivni Majk, da je v njegovi jednoti vse kriz, ksr prekriža roke? * • • » Kontest za porode. Neka collinwoodska gospa je prosila zdravnika o novem letu, naj za gotovo pride 15. januarja, ker takrat se bo peč podrla. Zdravnik Še danes Čaka in peč Ae stoji. Pojasniti je trebA, da se je bila gospa zmotila za pol leta vsled tega, ker so ji miši zgrizle pratiko. Gospa je namreč v tekmi za porode. Ravno toliko jih hoče imeti kakor neki grocOT na Brikjard bulevardu. Na tem bu-levardu so navadno premožni ljudje— in ksj Jim je, če se kosajo, kdo bo prej imel devet malih? Kdor ne verjame, naj pogleda v c. kr. klobučarno. — Brikjard bulevard, Collinwood, Ohio. • • Stari Bryan. Zakaj očak Bryan sovraži evolucijo? Zakaj pravi, da ni evolucije? Zato, ker se ni še dsn<* razvil iz tridesetletnega kandidata v predsednika Združenih držav. Ni čuda, da je obupal. • • • Dogodek št 94. Pred 26 leti, ko sem bila še v stari domovini, sem služila pri bogatem posestniku. Takrat sem bila stara komaj 16 let. Gospodar in gospodinja sta večkrat napolnila košaro z mesom, klobasami in potico in jsz sem nesla košaro, ko sem šla z njima v "goro", kjer so bili vinogradi. Tam je bilo dosti vina in šnopsa. Gospodar je večkrat povabil nafo ga farnega kaplana ns pijačo in pojedino v gori. Ko Je bila enkrat taka pojedina, smo se zsmudili pozno v noč. Domov grede je kaplan stopil k meni in po psr besedah me je začel nagovarjsti,. naj bi z njim jedls prepovedan sad. Zavrnila sem ga rekof da se kaj takega ne spodobi duhovniku. On je jm rekel: "Ce z noj grešiš, nimaš nobenega r"'" ha In pri spovedi ti ne bo treba povedati. Jaz prevzamem vso odgovornost nase in malo poprosim Bogca. pe bo odpuščeno tebi in meni." Od tistega časa ne verjamem čmosuknježem prsv nic več.—Angela Jare, Clinton. Ind. K. T. Ik . m*1 Oficijdia sazsinila S.N.P.J. l, TrimeSetaa aeja, ki se jo vršila d«« in 28. aprila 11., je plenila, da izredni aaeament v tridolarakem skladu, ki je $1 na mesec na vsakega člana, ostane tako do preklica. Člani, ki so zavarovani za tri dolarje dnevne bolniške podpore, torej plačujejo Se nadalje po fl izredne naklade na mesekazi govorijo drugsče. Na frilagi podatkov in doka-*',v i* glavni porotni odaek osvojil ukr>p, da sestrs Mary Smith •i"»prej Mikulich), članica dru- seeu, da ne boste hodili iestia, sedemindvajsetega plačevat svej mesečni SM bment. Kdor ne bo plačal So petindvajsetega, bo bref izjeme saspen-diraa. Potem aaj pa vsak aebi pripiše. Toliko v aaananilo. ( .. Z bratskim pozdravom!—Paul Nova r, tajnik ia blagajnik. na Harbor. ImI. — Poživljam brate ia sestre drultva št. 6Z2 8. N. I'. J., da se v večjem številu udeležujete društvenih sej. Ases ment mi prinesite plačat aa sejo, na pa me iskati oko|l, ker jas ne morem doma čakati, kdaj bo kdo prinesel. Ce mora kateri član delati na dotični dan, naj pa prinese od osmih do devetih x jutra j vsak torek in petek v mesecu do 24. če nočete tega upoštevati, pa naj vsak sam sebi pripiše'posledice, ko bo kdo suspendiran. Prosim čla ne, da se val udeležite društvene seje, katera se bo vršila dne 14- junija na starem prostoru. Na razpolago Imamo važno stvari. Bratski posdrav.—Joe Iviič. tajnik- Johnstown, Pa. — Druitvo Tri Klav št. 82. naznanja članom, da se vrši trl-mesečna seja dne 14. junija ob dneh popoldne v Slov. delav, domu. Člani, udeležite se vsaj enkrat seje na tri mesece, ker do konvenci ■ni več daleč, zato je pa dobro, da se udeležite vsi irt poveste svoje mne nje, ker imamo tudi nekaj drugih stvari ukrepati. Bratski pozdrav! — John Zupan tajnik. Terre Haute, lad. — Naznanjam članom društva 221 S. N. P. J., da bilo na zadnji redni seji sklenjeno, da društvo priredi piknik 14. junija, ker so posebne zapreke pa smo sklenili na izvanredni seji 30 maja, da ue piknik odloki sa nedolo čen čas, torej piknik se ne bo vršil omenjenega dne. Društvena seja se bo vršila 14. junija in ns 13. juniju kakor bilo je sklenjeno na zadnji seji. Obenem opozarjam vse člane, da na prihodnjo sejo prinesete svoje na slove, in kdor ne pride na sejo, na prinese svoj naslov, ko prida plačat svoj asesment, da mi bo mogoče pra vilno izpolniti imenik kakor pravila določajo. — Steve Skrt, tajnik. | Los Angelee, .Cal. — Vsemu član stvu društva št. 4*2 S. N. P. J. na znanjam sklep zadaje saje, da pri hodnje seje 21. junija udelfle vsi člani in članic«, oproščeni so le bol ni. Poleg drugih važnosti v korist društva imamo nadaljevati začeto delo za prireditev veselice s dram sko predstavo. Vsi na delo z resno voljo. — TaJ niši v o drultva. Uljudno yabimo vaa aueednja društva. da e» naše vrm-licu udrlele. kakor tudi ostalo občiaatvo. Za is vrsten prigrisek in da ne bo nobeden žejen, bo skrbel veselični odbor. Posebno naš Kndi je te aedaj ves blzi. Torej pridite vsi Ut zabavajte se • sferni, _ * » Za veselični odbor. Alez' SkerlJ. tajnik. Detroit, Mieh.—Obveičam vrllla 10. majs t. 1., da uz mora vsak član udeležiti seje. ki m bo vrtila dne 14. junija. Ako se kateri član ne udeleil te seje, bo suspendiran za dobo treh mesecev, kakor je bilo sklenjeno na seje. Na ti seji imamo več valnih stvari dokončati, katere ao v teku in se je treba kaj več dogovoriti. Tudi je čas, da se nekateri Član udeleže seje na šest mesecev.enkrat. Člani vzemite si U šoziv, da ne izostanete in ne pozabite dne 14. junija, da se ne bo potem kateri pritoževal in kregal, ako bi ae mu godila krivica, da bi bil suspendiran in bi ne dobil podpore, ako ga zadene nesreča. Vabim vse člane, da se vde-ležijo v polnem številu dne 14. junija t. L ob dveh popoldne v navadnih prostorih. Izvzeti so samo tisti člani, kl so se mi javili bolne ln če so oddsljenl od tukaj. DrugI ne bo Imel izgovora. Z bratskim pozdravom vsem članom S. N. P. J. - John Verashs, tajnik. Forest Cltjr, Pa. — Poživljam člane društva št. 124 8. N. P. J, da se v polnem številu udeleži* mine dru-štvenc seje dne 21. junija t. I. Na tej seji bomo ukrepsll glede nabav« društvene zastave. Toraj udeležite w vsi te seje in povejte svoje mnenje v zadevi takrat ko Je čas zaUi. KritiziraU potem, ko Je sklep »torjen, je prepozno. — Tajnik. Na tej važnih točk. Clevelaad. Oblo. — Claaatvo dr. Upa št. 119 8. N. P. J. Onj^n* bratje in sestre: Vabim vas ns pri hodnjo sejo dne 14. junija, seji imamo rešiti več Starše, katerih otroci priassejo plačat aaesment, prosim, da se seje sa. mi udeleže ter nam tako pomaicajo do boljšega sklepa. Obenem je šest-mesečna seja; dolžnost je vsakega člana ali članice, da ste g*evo navzoči Ne pozabite na sejo dne 14. Junija. Začetek točno »b dveh po-boldne. Nasvldenje! Jas. Baa. tej-nik. __• Uvingten. »I. -fcd, $3 John Gregorina, po 91.: Anton Senlčar, Joseph Jeric Rudolf Jigllč, Romano 8«ptch, CJeorge Gornik; po 60c: Louis Javor-tek in Vlncenc Zajec. Člani drultva št. 9« v Llvingstonu, 111., 911.«*, ln sU 5r: 91 Fred M tki »tleh, po 60c& John oral, Mik« Clrar, Frances Clrar, Frank Zaiti, John Ocepek, Silvester Klavora, Anton Agrel, Simon Kro-povtek, Anton Omreso, Bosle Omer-zo, Frank Pelko, Frank Serjun* Pater Prešel, Frank Mravlja. Josoph Habemik, Albert Svajgar; po SSc: Andy Klavora. Anton Klng, ' Mary Korjak, Uo Svajgar, Jakob Berli-tek, Martin Ocopek,' Frank S«ljak( Blaž Bozovlč«k. John Val«nUnf. An-ton Bedeuk tn Ific Joseph Karo. člani društva It. 67 v Huntingtonu, Ark.. 96.00 in sicer 92^5 Frank Zalts, po 91: John Valentin, Mik« Valentin, Tony Medved, 60c Louis Novak in 26c Frank Herman. Nadalje so drultva darovala la sic«r: 910, Št. 142, po 96.001 It 126 ia 137; 93.20 It. 182; 98.00 It. 491; 92.60 It. 191; po 98.00: it. 380. 6, 4. 449, 422. 88; 9»JO It. 9, in po 9100 pa: R. 18, S09. 868, 268, 128, 48, 888, 96, 106, ftT, 117, 226, 886, 199, 866, 419, 66, 148, 97, 122, 466, 344, 362. 408, 62, 290, 89, 200, 316, 462, 92.U72, 684, ti, 464, 498, 104 in 886. Skupaj 8187.86. V ime nu bolnega brata izrekam va«m društvom in posameznim članom , nzjpri srčnejlo hvalo sa darovane vaote. Ako katero društvo najde kako napako v priobčenju, ae proal, da to sporoči, da se pomota popravi. — Kadrih Med tajnik it. 6. . Pueblo, Colo. — Društvo Ore št 21 S. N. P. J. priredi v ne deljo dne 14. Junija veselico ig^ in plesom. Igrala se bo tridejanka "Stari grehi'*. Občinstvo je bilo dosedaj vae lej zadovoljno s prireditvam društva Orel ln upam, da tud v bodoče ne bo razočarano. Igra je ena najzanimivejših, prirejenih dosedaj na naših odrih Smeh od kraja do končat Kdo se ne bi od srd nasmejal trem samcem, očetom, ki imajo eno aamo hčerko, pa no eden am pek val trije skupsj. Kako ae ta velezanimivi slučaj prirode razreši, bo gotovo vsakega sa nimalo. Vloge ao v dobrih rokah in upam, da bo Igra vsake ga zadovoljila. Uljudno vabim vse pueblske rojske in sosedna društva, (Ur ie udeležijo naše veselice v po ligm fttevilii. Po igri bo obilo Zabave za stare in mlade. ^ Društvo Orel zadnje čaae pr erno napreduje. Odzvalo a]>elu za nabiranje naročn Prosvete", Izvolilo Jf od pr, treh /članov, kateri je na t al lepo število naročnikov. Ce bi vsako društvo povzelo te ko-rske, bi naš liat štel 25 tisoč na ročnikev. .Pravzaprav je dolš nos t vsakega člana biti agitator zSi "Prosveta". Mislim, ds ni še njkdo pozabil, ko je bilo dano na glasovanje sa lastno tiskarno, ds je večina glaaovala sa isto Zato glejmo, da bomo spolni ksr smo glssovsli. . Z bratskim pozdravom Prsitk BolteKsr, predsednik. Pleadagton, W. Va. — Članom in članieam društva It. 437 v 1'hijllppi, W. Va. naznanjam, da sem se preselil. Člani so naproleni, bo ihl poli I ja Jo aaesment da mi poiljejd o pra vem .času ia si preskrbe presO^pne liste, da mi bo potem mogoi« vse urediti In knjig« odposlali aa glavni urad. Kar ae tiče korespondence pošiljaj te na stari naalov do 24. t. m. Prosim, da upoštevate to aaana nilo. — Fraah Polaae, tajnik It 487. I|ri, konctfti hi pltSM zalivi PROLETAREC U slovansko glasilo soslallstl-in« strneta v Ameriki. Vsak d«lav4s In rojak, kl s« zanima dao iiteti, k«r vasf kai« prave slike sorltllims Iste, fl.78 m pd leta.™* Naslov: PBOLETARBC, ^ff* nik ml CHICAGO, IXXlMOIi. Pilite s« asš Malk knjigi VELIKO SLAVN0ST SLOVENSKEGA DOMA V Bridgevilic, Ps., , 4 katera se vrli DNK i, JULIJA, 1925. , , i " k P O K K D t 1. 8«vejemanje drullev a* lelesnilki postaji. o4 19. do 11. aro do- poldne, stari čas. U> 8. Skupno korakanje s soSho aa čelu v Slovenahl dem la potem ea« ur« odmor«. 3. Ob I. url. aaatop rasnih govornikov. . 4. Ob 8. ari pričetek koncerta, pevska draitv« la rasa« atoveaake sodbe. ' 6. Šaljiva polt«. pUe in |le«««č« sabava do itolnoM. Vatopnina za moške 91.00. Zenakc ao vstopnine proste. Uljudno vabimo sos«4n« drultva ln klub«, rojak« ln rojoklnj«, da s« te alavnoaU vdelele v obilnem Itevilu. Slavnost ln koneort, kl ae vrli ob ti priliki bo n^kaj posebnegn, prilika alllatl livrstn« slovenske godbe in pevska d^ultvf. Torej na avidonje dne 4. julija, na Bridgevill«, Pa. Vabi ODBORI • I I, ■ ■ NOVI NASLOV ■ ■ ^ P«U~ ert »»» Saavas si IU4 ase g mt*s Is ssfteto mnkm ai § f. hMi ■ ■ DR. JOS. V. GRAHEK ■ > PhfsMaa aad PergaM ■ ' fSS *Hr«s Štete Baak Mig. ® " , 999 Graal 01. al Slzth Av«, J B nfTMURGR. PA. a Haekett, Pa. — Vabilo na veselic kl jo prirodi druitvo it. 90 na 18. ju nija 1926 v 8. N. D. Igral« bo tam buraška i s vrst na godba Is Weet Br»»wnsvills. P«. PHOetek ob S. do 18. V«bl)eoi ste val rojaki od blizu ia daleč, eteri in mladi Z« vs« potrebno bo skrb*I zate li voljeni odbor. _ Veaeio svidenje 18. jenija v g. H.J sa hnsis D. na Hackettu. Pa^ OdWr. Izdal aam novi cenik Dom al i h Zdravil prt**** M>sr aastfe f immaSi zi»aava»a Zo mogli nič ukreniti gUde društv.; prispevkov, ker člani pUčujeme urno, F.speri. P«. — Članom društva Jadranska Vila" št. 817 v RkporUi. Tf,rej"pridite vsi dne 21 jun.! Pa.. imsnan|am. da ae bo vrllla dru • nitral sk" hočemo obdržati j Si vena veeeltca v Poljakom domu. dn* Ij;;nJ,e na.««-. UJ. U. junija t. L Pru^k j. Hrur.-vaaa>»___^ ^^ »voier. Člane ia «snkr .. i r» Oruštvo Združitev M. i društv a ofeveSčam. d« mora vsak pla-Blaine. a-Dru«v, / rsto^lro na U nate »eaelten. les » rtSr^ SSLt rT v^- ^ »oZ 7Se, te«^. SSe. Obve- r — >• Izdati, tedi la se bo dne IV iun >* K m ve^Sel bod^, Z&TZZ J^ mi IP* 1, o««.. ftul,. kMi Jt *•* * a»i«aw p* laroaTisAMo oaooia is i(/omuvuft • ntM«a. t« aaesnOrsa>ea t+U. M. M. f« M 1Um 4-M— Me« a«m siSassis s mMw, M. Y« te H m» ................... SWeo*» .,.., „,,,,...,. lia Rnmi Imm 'Si»esa " ....... II tt*— ........................... te IMUfes r se., as at^e«! >>*> « Malh. Pesdir Bes 778, Otj Mali Sla, NKW TOtK. N. Y. i PRVI JAVNI SHOD v prid Slov. Doma v Milwaukec, Wis„ V NEDELJO, DNE 14. JUNUA, 1925, ' v South Side Turn Dvorani. i * f Pričetek oh 2, url popoldne. VB P O K K D: f j '. »11 \ 1. Otvoritev shoda po predaudniku. 2. Namen in pdtreb* Slov. Doma, 10 minut govori, John Camernlk. 3. Stališče in dosedanje delovanjd, 10 minut govori, Joe Vidmar. 4. Pomisleki in nasprptstva, lfi minut gogorl, Joe Matoh. 5. Koristi Slov. Doma, 20 minut govorita, rojaka iz sosedne naselbine is svoje lastne iskušnjc. 6. Prosta beseda vdel^lencem. 7. Pojasnila in odgotari. 8. Zaključki o bodočem delovanju za Slov. Dom. Najuljudsefle ste* Vabljeni vel, kl sts ss sil proti Hlov. Doma. ds ss vdelešite In povests vsak svojs, vsbi ODHOKt m t i i.tiA _L m mmL. 'i' ?.' NASE POSLOVANJE, • kstero temelji as Izvrstnih »vezah s prvovrstnimi ssvodi v stari domovini la na mnogolethl ikulnJI, nam omogoči vse v naiu stroku spadajoč« zahteva nalih rojakov popolnoma sadovoljiti. Pollljatve v Dinarjih ln Urah preskrbujemo po jako smernih , eenah. Iielarske peilljatv« livriujemo v Jsg«atevi)l m pristojbino od poslanega snaska, sa zn«»ke do 886.- raiunamo 91 00; v Italiji m 8% pristojbino, za sn«sk« d« 986.00 raiunamo 76c, •U nate tek« plačljivi v Dularjih na Raki znala pristojbina 86% od vsakega zneska. 1 Preskrbujemo v hranilnicah' v stari domovini naloten denar la isplačuJ«mo protivrednost V Dolarjih. Dalj« tudi prevzamemo lam shranjen« Dolarja ter jih tukaj izplačamo koristnikom. Preskrbujemo ia uredimo vae potrebao ss potovanje v staro do-atovino in ss povrsteh in dajemo vaa Uistutevna navodil« bresplaiao. ■■M SAKSER STATE IMI 82 Cortlsad nt New Tfltk, N. T. ALI ČITATE " dobra Injif«? Tedaj Biroje knjige Kajiževne mfkš 1K.P.J. Človeku je potrebna duševne hrana kskor telesa*. Nsj-večje zlo zs delsves js neznanja. Čimbolj je delavec neveden, tembolj gs Izkoriščajo od vseh strsai. Dobra knjigs js asj-veji sovražnik nevednSiti In duševne teme. Delavec ss mora očiti; vzeti si mora asm, časar mu ni dala revna šols. Cltsti mora dobrs knjigs. Ako ste ukašeljni, trn hrepenite po Izobrazbi in dušov-Dsm razvedrilu, ako šeifie čltatl povesti is delavskega življenje, spoznati nekstare nsrsvns resnice In če ss hoČ^U se-sna ni ti s temeljnimi pogoji sngleškegs jezika, naročit« si sledeč« knjige t 8k>vansko*aAf laika slovnica Zajed sld ,,,,h <##••»»» ,.» imki i m Zakon biogenetija Jim m le Higgins „ . Pater Mala ven t ura ...,.,..... iN. >IM> %2M , 1,76 , IM . 1.00 , 1.50 Kdor naroči ZsjsdsJce in Zakon blogenezlj« skupaj, dobi ob» knjigi ss tri dolsrjs, Vas te knjige so lično In trpeftno vezan«. Poštnina Je všteta. Naročilu priložite denar. Naročila za vse gori omenjene knjige prejems KNJIŽEVNA MATICA 1 R. P. J. 2667 So. Uimlala Arena« CHICAGO, ILL, A MMIMlIL razprava • pravim S.N.P.J. (Nadaljevanje s 8. strani) nju„ kdo je fizično sposoben ts sprejem v jednoto in kdo ni, kdo je upravičen po pravilih do odškodnine in v kaki vsoti, operacije in bolniške podpore. In ker ima to važno nulogo, naj ima tudi iste pravice, kot drugi člani gl. odbora. Bolj važna je njegova naloga, kot |>a urednika jed-notinega glasila. Točko v sedanjih pravilih, ki določa, kaj ne sme Žena uradnika — uslužbenca ali gl. odbornika — v gl. uradu, naj konvencija popolnoma Črta. Ni posebno častno za jednoto, o katfcri trdimo, da Je najbolj demokratična institucija, da je stopila v vrsto gotovih ameriških reformatorjev, ki hočejo zapovedovati lju dem, kaj smejo jesti, piti in delati v svojem prostem či Jaz ne razumem, kje naj si vzamemo pravico diktirati soprogi uslužbenca ali gl. odbornika vposlenega v gl. uradu Jednote kaj sme delati in kaj ne. In ako že gremo tako daleč, zakaj ji ne prepovemo, da ne sme hoditi delat v tovarno? Ako hodi delat v tovarno, kvari svoje zdravje, ss-nemarja otroke in zvečer pa itak morata delati oba, ali pa samo žena pozno v noč? Po mojem mnenju je bolj častno Imeti malo branjarijo, kot pa garati v tovarni deset do 12 ur in otroke pa a bo zaatala. V pošte vajo naj geslo: V skupnosti Je moč, posamezni ne oprsvimo ničesar. In ravno valed tega priporočam .še enkrat: Konvencija naj združi bolniške razrede, kot je bilo pred sprejetjem tozadevne ini-cijatlve. Zviša naj pa prispevke v bolniški sklad. O tem sem že v zadnjem mojem dopisu precej obširno pojasnil, kakor tudi glede drugih zelo vašnih točk, ra-dltega danea ne bom več |*»nav-ljal. — Prank Somrak. Brldgeport, Okle. — V zadnjem članku sem podal sugestijo budočl konvenciji glede vprašanja mladine ln oaobito angleško govorečega Članstva V jedru Je omenjens sugestija ta. da S. N. P. i. pod vzame na prihod-i nji konvenciji potrebne korake sa pridobitev In vagojitev naše mladine (v mladinskem in odraslem oddelku). In kot prvi korak k temu je seveda potrebno, ds ims lata svoje krajevne organizacije. V do tiči) i I Vos veti je brat God i na izrazil enako mnenje. Da je U korak potreben — namreč dati angleško govoreče-mu članstvu, pa aajeibo ono v dctlnski sli odrasli dobi, priliko gibati se v avoJI organizaciji — je samoumevno, ako jo hočemo obdržati v jednoti. In sa ijevaoje tega stališča se raj vidi vsak argument odveč. * . ,, . V slučaju da konvencije pozitivno zavzame to ali slično stališče, ali potem lahko mirno za~ Hpimo1 z mislijo, ds smo rešili to nadvse važno vprašanje? Dalje, ali je organiziranje mladine v svojih društvih vse, kar ona potrebne? In sploh kaj Je alf naj bi bil namen tega korakat Odgovor na ta in slična vprašanja Je pač odvisen od pogleda po življenju posameznika ali organizacije. Cisnstvo S. N. P. J. ae s socijslnegs, poleg verskega stališča, deli v dva elementaren katerim je organizacija izključno le kot nekaka zavarovalna družba z jako dobrimi ugodnostmi v. slučaju potrebe, drugemu e-lementu je privlačnost organizacije največ radi njenega preevet-nega "namena, njene bojevite zgodovine proti reakciji in njenega delavskega stališča. Prv mu aH "insursnee" elementu b povsem zadostovalo, ako se pod-vzamejo koraki, s katerimi bi bi lo mogoče obdržati mladino v organizaciji ter jo na ta način Ja-čati ln ji zagotoviti bodočnost Kaka je mladij, oziroma članstvo z duševnega temu elementu najv« ta briga; od čass do čsss mogoče zainteresirati nekai izmed teh za kake nscijonalne eskapade aH kaj podobnega. Več izmed njih bi ne bilo posebno težko pridobiti zs misjone, " spude", boga in hudiča, nebesa, vice in pekel. To je torej naš "Insurance" element, kateri je po številu v večini. Ne zagovarjam potrebe po |i-stanavljanju "angleških" društev za mlsdino, (katera bi po^ slovula v angleškem jeziku) namenom poameričaniti Jo — ona «s itak sama smerikanizu-je — temveč pridobiti jo za "ip-Miirance" principe, sem povsem gotov. Zagovarjam to stališče največ s socijalno prosvetnega vpogleda. Vidim namreč veliko potrebo, kakor tudi možnosti, pridobiti in vzgajati mladico za io. JUNujn vpogleda, večkrat de : deve-bi bilo tete >rincfpe e oraaniz! Hkega gibdVja in to v razredno iziranega delav- zavednem delavskem duhu. Pakt Je namreč, da bodočnost Je v rokah mladine. Kakršna bo mladina, kakor bo oha vzgojena, taka to bodočnost Vsaj v veliki meri/!Kapitalizem in njegove a-bodlsi prosvetne ali verske, ie vrlo zavedajo važnosti tega vprašanja. Ravno tako se je tega pričelo zavedati tudi organizirano delavstvo. Tako imamo kapitalistično mladinsko gibanje skoro po vseh industrijal-no razvitih deželah, in sicer pod rsznimi imeni ns eni strani, in delavsko mladinsko gibanje sa drugi. Po nekaterih evropskih deželah vidimo ti dve risredsi gibanji skoro enako močni. V Belgiji In Nemčiji delavsko mladinsko gibanje po organizaciji duhu prekaša, kapitalistično mlsdlnsko gibanje. V Ameriki je mladina skoro izključno na strani kapitalizma, katerega najmočnejši izraz Je gibanje deških n dekliških skavtov za šolsko mladino In v veliki meri Y. M. C. A. ter Y. W. C. A. ss odraslo mladino. Poleg so razna verska mladinska gibanja, seveda kapi-t a listič na po duhu. U v zadnjih par letih se Je tudi smeriško delsvstvo pričelo ze-vedstl pomene tega vprašanja s tem, ds je dslo konkretno podlago delavskemu mladinskemu gi-bsnju, poznano pod imenom The Pioneer Youth Move-menf. Ker Je to gibanje le jako mlado, je še zelo omejeno. (Socialistično gibanje se js gotovo Jako zgodaj pričelo saveda-ti tega velevažnega vprašanja ln «voil predvojni moči Je bil a-škl "Yipseldom" - socisll- stično mladinsko gibanje — lepo uspevajoč faktor. Omeniti Je merli ladir mmm tudi potrebno, ds je prej omenjeno mladinsko delavsko gibanje v Evropi pod močnim socialističnim vplivom, kakor sploh delsvsko gibanje.) Ns krstko. Pakt je ta, ako ne t>omo skušali ali znali pridobiti mladine za naše Ideje, Ur je skušali vzgojiti v delavskem duhu. bo mladina na strani ka|rftalis-ma ln reakcije, ker kapitalizem ne v polni meri seveda važnosti In Jena mladina Je pa naj bo vzgojena v mu,, jimerikanizmu aU nizmu, kar končno rodna sovraštva ln vojne. V Interesu dela vat va je, da se člove štvo otrese narodnega sovraštvu in narodnih predsodkov ter se odpravijo vojne. To se more zgoditi le, ako se ljudje učijo spoznavati ne samo futflnost pač pa škodo in zlo medaeboj sovraštva in bratomornih vo, Od delavskega gibanja je eno, v koliki meri se bodo človeške In družabna zla odpravila in kdaj. Ker je bodočnost v mladi ni. Je v interesu delavskega giba- njit, id^lKOf dmit^v n^vn^p šm mladina vzgaja v delavskem duhu. ■ ■ ' Kaj se tiče a N. P. J skegs gibanja in naše se bo mogoče kdo V] Jim se, da bi bUo jednoterje fn "insurancarje" precej teŠko prepričati, da se vprašanje vtgoje-vanja mladine precej tiče nas vseh, kot 4#laycev. Ona je v flr-vi vrsti bratska organizseijs. S strogo ortodoksnegs stališča tvo- delsv Je. rijo delavsko gibap ne in politične; nota pride v pottev v delavskem gibanju le radi svojega delavsko vzgojevalnega sli ' prosvetnega stališča. In ker delavske organizacije zavzemajo tudi funkcijo širiti delavsko vzgojo, js potemtakem S. N. P. J. tudi del delav-skegs gibaiija; in v realnosti je to fakt la v toliki meri, v kolikor ona vrši delovanje na vzgojeval nem ali prosvetnem polju, pa nič vsč. • ' Med mladino S. N. R J. daj ni vršila !%nikakega vzgojevalnega dela,, vsaj v delavskem Hat Ja, aa da mlatil ako duku ne. Mlad. publikacija brez smotra, mnogim kapitalističnim cijam navadnega kalibra, dolžnost kot delavcev je, tem ne ostane. Jednota se zavzeti It vso energijo sa svetno aktivnost med kakor tudi intenzivno svoje aktivnosti na tem med odraslim Članstvom, čemo da v resnici ne postane vadita Insurance kompanij kih sredstev se naj organ poslužuje pri vzgoje^ dlne sli njenega ang..,__ _ rečega članstvs, je ševeda dru^ go vj Sektorjev. Jsz suj «e: | 1. Nadaljuje se naj mesečna publikacija v SeOanjcfh obsdgu. Mladinskega lista. Ime lists se naj spremeni tako, da bo odgovarjalo namenu. List se naj ti* ska samo v angleškem jeziku. Jrejevan naj bo v Idealistično delavskem duhu, ter prinaša terp primerno čtivo za mladino n odraslo apglsško gotoreče članstvo, list naj bo organ angleško govorečega članstvs. 1 2. 8 sodelovanjem krajevni društev In gl. odbora se naj sku- ša pridobiti mladina sa delavsko gibanje. Skula se naj jo zainteresirati sa delavsko mladinsko gibanje. Po možnosti in v krajih kjer je to mogoče se naj skala ustanoviti delavske večerne le-e. Nsvaja se naj mladina na petje, dramatiko in socialne afere. ■S. U posli ss naj sposobns oseba sa urejevanje gori omenjenega lista, katera nadaljna funkcija naj bo kot prosvetni ali vzgo-, ovalni direktor, tfamrač pod njegovo ali njeno direktivo ae naj skušajo isveetl priporočila zspopadene v točki drugi. Z dru-rimi besedami povedano. Ta oseba bi bila duša vsega vzgojevalnega ia pmvetaoga delovanja med mladino in po motnosti tudi med odraaUm Članstvom, ka-cor tudi urednik angleškega me-sečnika. Polje je široko in delo ogromno. Prosvetnega direktor, kakorkoli se le Imenuje ln odstavi gl. odbor, ka' mu je tndi odgovoren SS delo. kakor tudi konvenciji. Ti naj bi bila tudi član * odbora radi vatnostl In odgovornosti dela. 4. Dolžnost gl. odbora je po-svetiti kar največ važnosti omenjenemu listu in točki dve ter form dobriti potrebne nleo v svesi z vzgo, tJC 11. n Bratstvo, kako lepa beseda kako zlorabljena I Na pr. člen XXII, točka 16: Os umobolnlmi se plača le če so ošenjenl, oziroma so i^j indijo otroke itd. Ali je bratsko in pravilno? Po mojem mnenju nikakor ni. Ko član pristopi, ni vprašan po družinskih razmerah, ampak ssmo, kojiko je star in ako je zdrav. Tudi plačilna lestvica Je za vše enaka sa samce in samice kakor za oženjene in omo-žene. Ako pa enega ali slučajno zakonsk veselijo, je čisto njegova vatna stvar. Tbrej priporočam delegatom, da dotično točko popravijo v toliko, da bo odgovarjala bratstvu in enakopravnosti. Vsi člani imajo enake dolžnosti, nsj ims Jo tudi enake pravice. J s to tako naj se v tem smislu popravi 11. točka v XXIV. čle Mnogo hrupa, debat, tožb porotnih obravnav nas je stala 8. točka v XXV. Členu. Po mojem mnenju naj hi « točka glasila takole; vsakega člana je, da se pogrebnegs sprevoda. Udeleži-tev pogrebnih opravil Je svrfod-na. Clin, ki se radi neopravičenega vzroka ne udeleži sprevoda, naj se primemo kaznuje, kakor določi društvo. V -firtflrlni sta v kratkem dva pogreba zaporedoma. Prvi se vrši cerkveno, ter se gs udeleži šest članov. S tem Je že zadoščeno mrtvim črkapi v pravilih, nikakor pa ne ideji ses-nične bratske ljubeaal. Nekaj časa pozneje pa se mogoče vrli drugi in sicer civilno, Vsem je Še v spominu prvi pogreb. Pa društvo sklene, da se ga pod kaznijo morajo udeležiti vsi člani. In prvi je bil ravno tako naš brat kakor drugi, prvi je plače- pptom >lagaj- posljU gl. od tajnike neko se nom bo pa gotovo vse eno ali plačujejo tajnika potom prispevkov v upravni »klad ali pa prispevkov v društveno bi no. Čeprav bi še lahko končal, I-mam še enp stvar na sreu, katera se pa zopet tiče našega bratstva in'enakopravnosti Ako se prav spominjam je med zadnjim splošnim premo-garskim d t raj kom bor na društvene okrožnico, kako in kome naj med š tra j kom zalaga asesment. In ako nisem v zmoti, so bil | •pepremičnega^premoŠe-eija izvzeti. Mogoče je gL odbor ravnal takrat po najboljši volj in vesti, ampak po mojem to ni bilo bratovsko. Kajti dosti je člsnov, ki nimajo nepremičnega premoženja pa živijo v dost boljših razmerah, kot drugi otrok Pfr val asesment lestvici. Ako sta va in vesela zakaj bi Da bi pa lefceveti se humb pa tu< čan sem, da bi, ako se omenjena točka napravi primerna, bUo to y korist in ugled jednoti/ se črta « .. < jS d?S-štvo S. N. P. J. v dotlčnem kraju ali v btoftnl treh m«, do kjer vožn js ne stane več kakor 10 cen tov ..Ako se omenjena točks Črta, potem lahko rečem, da bomo imeli takoj 00% manj simu-lantov, kar ml mora vsak prlpo- ^ Ufol d^štvo daset milj, ga lalje od časa do časa nadzoruje, kakor Sko je društvo, čigar Član je bolnik. petdeset sli pe še več odda "lego. . ') .7.. r Cital sem dovolj nasvetov o lz-dajanju uradnega glasila. Neka-jtari svetojeft treh ali pa še v< zadolženo hišo in kopico fcato je moje mnenje, da Qja konvencija tudi v ti s napravi sklepe, ki bodo odgovar J sli bratstvu in eaakopravnoati želim prihodnji konvencij . 1 a -h - - — — •-Vj t S. N. p. J dr. 259. pogledamo uradna angleških, poljskih, kar v Ako glasila rasnu hrvaških, sploh glasila raznih drugih društev in jednot, vsaj kar je meni snano, se tiskajo samo v enem jeziku, pa čeprav članov N. I" sami Amerikanci? Nikakor ne l In vendar se ns tiska Mopse Heart" v nobenem dru-n Jeziku kakor v angleškem, trem E* ■ - - je samo ob:, sebi razum-vo, ksr je angleško drultvo. N. P. J. je slovsnsks jednota in ProsveU aaj se tlaka samo v Nisem pa proti te- več slovenščini. ds se pravila fiu, da jtslkih. PS proti tlsksjo v Gotovo mi ne bo nikdo opore-kal, ako rečem, da so tajniki glava društev. In vendsr kako malo nekateri člani upoštevajo njih delo ter od a jih sah tahtmrajo, naj mogoče In na- tega vprašanja ter si pridno pri J prosvetnim delom svojo _ Anten Oarden. mla-| nadeva Jo upognltl na stran. Vprašanje nI, ali dina slovenska aH pa iSnerUks tai duhu. t j. naeijonalno %-sgn-1. zadnji Isradni seji smo jena. Vprašanje je. Sli je delav-j vali o novih pravilih. Ker r bil ali pa protidalevaks Kapi-1 takrat čaa prekratek, da bi ae tallsem naravno vagaja mladino!bila čltala vas prsvUa od točke jim napravijo vse mogoče. Ako pa ss basni tajnik napraviti ksiko malenkost, kl bi Jo napravil lahko vsak tam, £e-Prav tudi tajnlkova dolžnost ni, pa mu zabrualjo v obraz: "Saj sl plačan r Torej naj zapitem moje mnenje o plačah UJnikov krajevnih društev S. H. P. J. Jaz sugeetiram sledeče: Prihodnje l&ftvsocija naj do-loči plače. laplačujejo naj se iz upravnega sklada v katerega bi se prispevki primerno svilah, ali pa dk'o bi tajnik ed vsakegs me- Plača naj boli sa vee enaka. Ali slulati. ko se več in miiP ,„ 1 jncnn po-nlkov sl slušati. ko se več Ujnlkov zbere skepaj, ps as pomenkujejo e bla i« vsIT^t^CL^Ž Fereet dtjr, Pa.. Iz razpre sa bodoča pravila S. N. P. J. ae razvidi, da imajo člani zelo različne ideje, kako bi izboljšali že sedaj najboljšo podporno organi zadjo. B Mnogi dajejo zelo dobre nasvete, a nekateri pa tudi priporočajo stvari, ki so nepraktične in po mojem mnenju naizvedlji ve. Vsekakor je dobro, da se vidi, kakšnega mišljenja je član stvo. Vsled tega sem se odločil, da tudi jaz povem svoje mnenje. Ker je prostor v Prosveti drag, se omejim samo na par vpra- MiiinfiHMM Večini članov se zdi vprašanje bolniške podpore najbolj ašno, in pd tem vprašanju tu-i jaz pričnem. Najprvo se moramo razumeti-v tem, da iz nič ni nič, in za msle prispevke ni mogoče dobiti veliko podporo. Zato bo želja po znitanju ases-menta in obenem zvišanju podpore ostala samo želja. Da se je bolnifiki sklad razdelil po razredih, je popolnoma pravično, ker tem se jp odstrani velik del prožnosti Sa izkoriščanje jednote pod pretvezo bratstva. Drugič se sedaj, lažje* dokaže, da je v razredih za višjo >olfliško podporo večja rizika, kakor v razredih za manjšo podporo. Vsled tega se bo moral asesment tako u* iti, da bodo za boin|!ki sklad odki pokrivali izdatke, da ne razburjenja ra4i Izrednega asesmenta. Torej razred za bolniško ponporo naj se vzdržuje vsak zase kakor pe sedaj e bolniške ti, je tudrve- To, da je podpore težko lika zapreka, ker ima mnogo članov napačen pojem o njem. Bolniško podporo smatrajo kot nekakšno odškodnino za Izgubljen čas, to je če izgubi par dni radi male poškodbe sli malenkostne bolezni. To se vidi is te stroškec Član takoj prvi daa stroške za zdravnika in zdravila. Ako hi člani hoteli razumeti, da je podpora zato, da se z njo l»rad po- v ali gotovo ns mr&tntit teden, ko član skeli, gotovo more biti v stiski sa sradstvs za življenje, drugače je pa, če jc človek bolan veg mesecev ali po celo leto in še dalje- Ce bi se plačala podpora s prvim dnem bolezni, bi Imeli veliko petdnevnih bolnikov, kar bi btta težkoča vsč sa vzdrževanje bolniškega sklada. Vsled tega je boljše, da se ss prve tri dni ae p)eča podpora. Nikakor ne moram razumeti onih bratov, ki priporočajo, da bi se odpravili rasen enega vsi boliUški razredi in da gredo vsi člani v en rasrad za bolniške za 2 ali sa 8 dolarje. Po mju bi imele to selo —-- m———ice za B. N. P. J., ker je veliko bdehnih članov, ki so zavarovani za $1 bol. pod-ki pa vseeno opravljajo kakšno lahko delo. Pravijo, ds sa f 1 ali BOe ne marajo, da bi jih kdo nadzoroval. Kar spravimo jih vrasred ss $3 podpore, pa se bo kmalu izplačalo imeti obiske ne smemo braniti, vzdržujejo. V Posebno vsŽno vera***! 1 Ml» prihodnjo kon^£ naše mladini N. P. J. Tega vprašanja se tč' lokateri dotakne v razpet" eetudiJeLže skrajni ča«7a ^ Krt. dovolj zainteresiran. ,>(mia^ ji je treba, da se bo natančneje seznanila s principi S. N. p j ? da bo o njej kaj več vedela £ kor da plačuje bol. pod,K,ro fB posmrtnino. 18 Ker naselniški zakoni Zdruis. ^J**** jsbranjujejo I rihod našim rojskom v Ameriko i# postals tukaj vzgojena, to je 'sa! gleško govoreča mladina, toliko večjega pomena za S. N p 1 Velik del tega vprašanja bi biki rešenega s tem, da bi dali tej mladini dobrega čtiva, v k*U-»m bi spoznala pomen ali na-men podporne organizscije. Mi-slim, da bi ns bilo preveč, ako ae da tem angleško govorečim čl* -nom vsaj mesečna revija, ki bi bila tiakana samo v angleščini To revijo naj bi dobivali »arao angleško govoreči člani. Nekateri priporočajo, da bi* dala priloga obligatni itevilki Prosvete v angleščini, ki bi biU namenjena za člane, ki ne razumejo slovenskegs. To bi slabo vplivalo na vse člane, ker za tt-s ti, ki ne razumejo angleščine bi bila ta priloga samo potiskan papir, za one, ki ne znajo slovenskega pa bi zopet slovenski del Prosvete ne Jmel nikake vrednosti. Tako bi se jim napravil vtis, da plačujejo nekaj, kar nikomur ne koristi. Mogoče bi bilo to najcenejše, ali mladina je prevelike važnosti za S. N. P. J., da bi gledali nato, da bi zadevo rešili naj-bolj "čip". Zato priporočam, da Se izda mesečna revija v angle-ŠČini vsem tukaj vzgojenim članom. Oblfgatna izdaja Prosvete pa naj bo ssmo v slovenščini. — Joe. Pavšek, član dr. 6t N. P. J. 124 S. bolniškega odbora. Torej mislim, da je najboljše, da postimo vss JUri razrede, kakor so sedaj. Razred sa $6 ss je ps le tako sam odfcrsvfl. Člani, ki jo. is se sdrsvi; se v nI pa. ki so Roundup, Mont.—Ko nisem mogel iz naše naselbine najti nobenega poročila v Prosveti, oaobito radi bodočih pravil za konvencijo,- ki se bo vršila v jeseni sem se odločil sam povedati svoje misli... .> ; v , Glavno, kar bo imela konvencija urediti, ,so razredi bolniške ppdpore. Tudi jaz mislim, n«j tf ostali kakor so sedsj, ds n vsak vzdržuje sam zase. To. bi bilo pravilno. Novim članom pi ne dovoliti, da se zavsrujejo za več kakor za tri dolarje, kajti znapo je, ia kdor ima štiri sli pet dolarjev na dan podpore, malo lažje zboli na notranjih bo-eznih. Tudi ni nikjer rečeno, da kandidati, ki se želijo za Uko visoko podporo zavarovsti, ni»o člani že kje drugje. Naj kdo ne misli, če tako pišem, da moram biti sam v tem prizadet. Član sem jednote ie petnajst let in zavarovsn po dva dolarja na dan, pa sem vsega dobil šele $81 podpore. Tudi dobrega dela nimam ln ne lepe plače. Delam teŠko, aevsrm| delo v rudniku rudar, ki dela na Dobro bi bito, določi, da Jednota podpore kakor po tri dan, izvzemli onim vitjih narodih in če je člss ovsn za kako drugo vsoto kaki drugi podporni orgsni-jt Njegova bolnišks podpora naj sa sme preeegsti treh lolerjev na dan. Izvzeti ps morajo sami pokrivati svoj primanjkljaj. Ce bi koga sassčili. ds prejema višjo podporo kot tri dolarje na dan s podporo od 8. N. P. J. ostalih organizacij bi ga kaznovali doba več kot tri < Konvencija naJ plača delegs tom dnevnice in vožnje stroAk? od doma ter jaasaj. Zs nizke dnevnice nisem, a tako tudi m sa previsoke, kakor so Jih imeli delsgatjd na zadnji konvenciji. Da bi bUl delegatje brez pisče ali samo sa nekako nagrado, le se mi ns vidi pravilno, niti s« koristno ze jednoto ln društva Ka konvencijo bi tedsj hoteli taki, ki nimajo dela. ali morda tadi taki, Id se radi malo prevozijo. Vprašuje M ne bilo. ka-ka misli aa Bli bi lahko as tsfc> pet trgovci, kl M Se potem opro- Hali ed konvencije, ds sedoste svojim privatnim posfcm. Zate (Dalja aa 6. strani.) ICMV, uri kakor vsak drug na kbntrskt. ds konv ne plsča vencija vež j« ri dolarje na , kl so sedaj ds bi n« je ns dsn. n« ni L ni 1 m lil m n« ir IM Ki »»> »t Um ir 1» >* t* i i* , * t ssa.4si MI8.« 82.641 S81.*t 84161 S-OSj 1>7»J8 46 1« 8S6.88 S88-S« 86.881 21.48 4 »i .44 6.68 1)4.84 18.8« . »27.881 'fl'' 186.81 ' % 4J8 811.68 M J8 861.M 86.7T < IMI6.M MIHI «4.77 .44 1 084.41 27.88 ClS.6«1 16-81., 18.76,1 ....... r. 144.81 f 16.8« U»M 688.7« MM 282.64 • J7 46.78 IN 147 JI 144 JI It. 8JS snJI 4.07 . 326.48 tal 6.44 77.ti IM MM 'J 8.78 tittfl , 4J8 248J0 17.81 mM •8.88 48.81 • .jMI 80«.11 18J8 mM 1.88 4J8 447.14 7.14 m 8.8« mM 7.14 w| IJf «.11 • 24107 16.1« 18*: 88.«« 4.41 ■H . .16-61 . M«. 6V 81.11 248.78 847.7« »f.6l mM ' 8.18 . 848.61 4« JI 1.0«8.Bt 184.7« nt 48 nO laiti 8.88 41.S« J?04 sD 11-68 mm 18.11 I (tO. 80 8.67 174.7« 1.88 -•MO 8.1! «1 88.88 fltfH 28.88 mM 6.8» mM NH 8.87 SiM 16.87 148.88 2.64 ■ 1M mM f*M e HH 0«; HM 10.71 ; J« 1.10 •.88 ■la «.«7 njm 8.17 *Sm «J1 afljn ' 8H.V4 mm ....... 36.U» iaa J« 18.81 mm 6.61 mM 87 J8 mM Si' 2«V «2 4o«:«n . SJI - mm 11 JI m 24.88 106J6 6 M M ' 8.IS 18.71 ihB 14,44 mm 17.64 480.63 81.58 ••• 7*1 ....... ''' «.«8 r «.»i ta 8.64 41241 16JS nI 4 J6 mM !i? mM 241.41 4.20 2A0.M 1,88 1,414.11 64.88 ISfl 17.48 842.7« 18.81 68.M .44 166.1« 11.84 mM 18J1 10« J« . 6.67 872.2« M nM ma 11.86 mM 47«.81 NJI 1.1I6.M ■ 10.88 244.88 18.8« 208.86 Ml lit M 88.76 C87.M 648.1« 14.88 87.M J4 8«.«| ....... 44 UM 18.60 268.11 18.88 »84 JI I1J4 i;».i (,o 18.88 48-41 1J7 270JI >, 8.88 287.11 61.M 1.9* 1.88 614.8« *«K.H JS 147.tj 4.20 278,81 8.16 218.11 IfeJl 1.466,11 ISJS 147.81 1.86 146.6« •8.88 274.«1 18J4 164.6 4.46 <06.11 MM 4170 TJ« »f 84) 4JS ZIMI «0 M.«3 6.86' •IJ8 1.47 240.8«! «J| 211.6». «.87 »1.841 8.14 44.87 1.88 1.7 8|....... 814 «81 18.4« 62J»! ....... 222 Uj 8.7« 84.116' IJI »7 18 ....... 142 OSI «.7| )?•««! 18 JI 124.84' N2* «01 441 14.C8 ll»«4l 6.87 !»• M' 4.84 ••6.411 ISJS «7.8« 8 J« M.I81 18.84 *«184 iu«; 14644' 4.41 «1 «4 4 86' i4»«il um 44 J 0 1J8 4» 47! IJ8 3W.lt1 «J»] ^ot ITI 4 «• 46 8f M I4JH Ijtj »tli SM .< 88' %m muh mM \t+W 1444 M6.881 IIJ4 '»8.8«t «JH ■*8i» afi III681 8Jl| "«.» IJH 14 J •1 JS S«MOJ >u«o ■I., *«.00 JHH .. HM». 164.tO .. »».00 671 00 IH1.M i.rrt.M 888.00 11«. »0 184.00 121.00 17» 00 247.00 76.00 264.041 188.00 11.«0 749.00 164 00 800.60 •86.00 1,010.60 40.00 III.H 8£4 00 167.00 ,67.00 •76.60 16.00 461.60 641.60 ISt.M 232.00 1.276.00 621.00 111.00 2.00 80.60 616.60 88.00 61.66 60.00 >6I0#| 667.00 1.002.» 't.lM.OO 618.00 418 JO 4.1?» ou 1.204 00 661.00 660.00 171.00 76« JO 100.00 21640 flJ 601.06 88.00 611.66 677.00 482.60 216.60 4U.00 26.00 41.60 868.00 161.60 408.00 41« no 886.60 ■•v,-,•.»] ..... 020.00 166.60 .....u ..... S"!» «27.00 664.00 •61.66 80.00 811.66 16M 216.66 107.00 .. 100.60 .. 14.66 .. 1M1.00 .. 47.00 1,466.60 114.60 ., ........ ., mM ., "rV.iih; vo 00 E 66.60 846 664 187 S 167 42.1 64.66 lilij .112 • 844.60 44 60 114 J6 488 60 164» 1.21666 841-4* 161 60 »666 6» I 11*66 16.66 14.06 MK •t« V SS :::"£' S .... m 1142 146.4* 2II.C4 «644 284.81 68.44 >81.64 46.ll) lU.ttl za 14.60! 460.78 84.44! «08.771 46.82 >08.441 142.861 280.62 47.1» 81.16 61.2* 241.68 186.66 184.66 «7.6« «48.72 27«.M 24.66 «14.6« 76.8» SS «1948 4fc41 8S4J8 «46.1« 278.14 124 1« t7».M r 184.4I 227 86 168.66 178.16 «77.«« mi« 17048 461.7« '4« 1IJS 8.161 1.7484« 44«| ........ 11.88 444.46 6.611 ........ 6-66! 168.6« 14.07 : 888.60 •M' #7.00 16.44! mm ... 4.611 ...... 74« 8*760 74«| 14100 um 108 00 m.60 44.40 ««1.00 ... j , 66.64, i.", 287.60 ....... 1*440 »«'. M 641 11 18.44 8] 6.64 m _ .... «41 1,104.66 .... i IU o« 111:2 100.66 614« 16.00 488 «6 16.66 2614« 8 66 244.60 25 7646 «41.60 ** ao.oo M 168.60 174.4« 12 60 «««.•0 1,170.66 021 00 81.66 168.60 s: .............. ' 1 " " 1- ::: 8 16. 1SI.M 478.6« 171.« IM.M «4* JH Jf 117 M 84.66 UlK -dela. pokala ln tulntam odpadala* Iz razrite semljo so štrleli odsekani ostanki korenin proti navajenemu maklcnu, ki je Še ia-kal opore okrog peščenega kamenja po plitvi semljl. Boc je gledal maklen, ki ae jo bagibal v vetru, kakor da bi mu odmajeval. Koliko mi da opraviti to klokastb dreveace I Dušo bom pustil pri njem. Tri ure me še krivi...M Tako je mialil staree, in Upod oreblih trepalnic mu je šel pogled na svonlk cerkve av. Krila, ki se je videl Uko blizu, kakor da bi bil precej sa gozdičem. V zvoniku je ura bila pet. ' "Kristus Nasarenaki... Kri* atuH Nasarenaki..Jo mrmral Starec venomer, ne da bi natanko vedel, zakaj. Ali atorllo ao mu je naenkrat tako milo in teško, da bi mu bil kamen legel na pral, . Anton Boc je bil koščat, vlaok, malce upognjen, alvih laa in o-brvi, visečih a spodnjim, nagubanim robom na oči, ki ao akoal tenko, vodeno mronlco zrlo Še dovolj zastavno v svet. Lica so mu bila vdrta, ln njih globoko sa|ete gube so se skoraj rasloč no povešale proti bradi, ki Je postajala od dne do dne manjša in MPOgnjena. "Kristua Nszaronski... umrli tx>mo r " h ii bs Minrli! {p pri tem se je spomnil svoje lera Noše. Tudi ona je umrla, tpjrip'jft je poaušila smrti „ ^sša Je bila močna, pogumna Svet bi bila prevrnila. Dq Štiridesetega leta nI imela dojele pri, hiši. Ali kako Jo znala ona stopiti! Stop, stop, stopi po-koncul. . . Na travniku so imeli kose«, na njivah tanJIce, v svinjaku so krulili štirje rilci, in v Mi * .Je zibal mali Miklav. Ona Je bila povsod. Na mlake jo šla kazat koseem mojo — ona Je zmerom boljo znala za mejo nego on — z nalomljenlml vejami Je hitela od enega konca do drugega ia obtikala mejo. Pri tem je glasno odgovarjala na drzne o-pazke koscev. Nobene Jim ni 0-stala dolina. Od koscev Jo vihra la k ftanjtcam, prizadevajoč si stopati Uko. da JI Je krilo lopo rn ... »446. 8«00 padalo. Kosci so namn^č gledali S X 41* ITt l..... w niO' Na njivi js po Jamlču gredo amukala ljuljko In lomila trdo kokaljevo glave. Prišedši k tanjicam, jo hvalila njih apeh, hitela odlagat boli predpasnik in krepkeje podvezavat modro krilo, da ao ae Ji videli nizki šolnl In rdeče nogavice na močnih me-čah. In precej jo prišlo novo lit Ijenjo v šanjice. Nobena nI hotela zaoeUti. Kakor bl koali, ao se izpodmikale posUti. Zraven pa ni nikoli molčala, čaa deset njiv ao ališali njen smeh. Sredi največjega vlhranja pa se je naenkrat vzravnala: "Za bo* JI čaa. prehitro bomo potsie našo uboščino. Ženske, po-čsni tanJIUl" Jo dejala, privezujoč podimsnik. Ali sedaj se le nI dalo počasi leti. Kakor bi bila njena kri prešinila vse lanjioo. Delo ja bilo prišlo v Uk, udj« so mirno km prtih matere | se bili razmajali, U vseh lic Jo zemlje. Samo šib je ja strmelo v iarsia neka neznana spolnost; brezilunje. jesensko nebo: drev- srpjs so škHpall, In klasje so Jo je 1 vejami, vejicami in mladi- šeiestoč ulogalo v naročaje, kami, tako tenkimi, da So se Gospodinja pa je hitela domov, skopaj nevidno končevalo, ln Is (;ori na rebH so jo videla, na si jih dolgo gledal, so ii je naoa-1 wki staži mod tltom so so belili krat zazdelo, da se hočejo vzdig- nJl.n| rokavi, dokler ai izginila rtla kri Šilo na vratu so ss ji ns-pele. vsa posUvs ao jo streala in se nagnila močno nazaj. Pred voljo je a ailnim lopom vsula prašičjo jed Iz košare, ln na U lop je olivelo vae po dvorišču. Praaiči šo pričeli kruliti, atari na debelo vmea, mladi s cvilečiml glasovi. Kokoši so se kobacale Is prshu, maček *o je spustil s svirtli,' pe«j je itrilt^l iz svoje kolibe, rolljaje s verigo, mladi dečko, pastir, je priM izza drvarnice. , , "Zakaj pa nisi pri otroku?" "Saj spi/' "Ni nič jokalTM "Se oglasil se ni." "Ali si zakuril?" "Sem.* "Pa merfda ne s poleni?* "Nak, s smrekove!." "Kako al pa napasel ?" "Dobro, aamo to niče od juni- M 88 46« 148 U6.I •fl! i: »000 ti A' tf t» • 88.4« 7847 rr. 418 144& 60.461 «8.881 (•8471 «•8 60 •1.80 687.4 74.60 I 174.00 iMt*........ IrN ..... ...P- ■ATTuaw s. Ttjaa, Sl. UJ|Uk SMfl. Stari Bi« Spisal Ivaa Prijatelj. I- M Visoko Je kipela gora v tihi ja-senaki zrak: rumenkaaU, rdač-kaata, rjavluuta, v bakru in kar-minu. Vae Uvarve so sa pošelji-vo mešale v i^ihom listju, ki ja 886 ......J ««86 81646 1.6« T8' 4148 r3 mu (•184 684 «044 I* 444 14 441 48 80 m m •• niti v neznane vlsočiae, odvati v srečne kraje, kjer nI zime in mraza... » Nekaj takega je čutil stori Boc v pri rodi. Vse okrog njega je bilo Isfcko, v«emu stvarstvu je bilo o4n*U> tirane Zadajo listje jo trepetalo »traku s# oprijemalo za hip aa odrastke grmov, ae poaibavale In nihalo Ur ao v krogih spaltelo v •uho travo. Cez vrosja jo veter celo oblak lahkih 'z ksMm za drsvje, ki jo raslo ob zelniku. V zelniku si jo zadela rta glavo košaro pese ln zelnega perja, katero jo bil nabral zjutraj pastir, paaoč na sebilkovem omej-ku IIvino. Košara jo staU v sonci krivegs oreha, oveki P^no perje je vtitffto čas rok posode In ae na Umno izi.rrminjalo v solnč-nih laikih, ki ao prodirali skoti orehovo vejevje. Kmetica si jo rstakaila na voglu sa paanl trak, iztegnila krepke roka ia dvignila iriko fcalaro. V obrat jI je POZOR TAJNIKI IN TAJNICE! Ker je stopila dne 15. aprila 1.1. nova poštna postava v veljavo, da bo poštnina pri* vatnih dopianlc In rasgMuic povišana na Se, silo opozarjamo vse tajnika ln tajnico in člano naših krajevnih društev in&N.P.J., da naj prilepijo na noše posebne karte za premem bo naslovov članov znamko za 2c in ne več za le. Karte, ki no bodo opremljene s prodpita-no poštnino 2r, naalovljeneu •ploh ne bodo dostavljeno. Ako imata voč kot 4 pro-memb naenkrat, denlte dve, ali več teh kart v kuverto In Jo odpošljlte kot plamo s Zc znamko. Upravnlštvo MProavete* Zastonj nadiiiljivim in mrzlični« Molkom. BtmsU^ss iNMkHlala Mslads. katar« Iskks mk vomsM Um nd sltsssti, «s«U lasa sU dsla. M6lllMlW M uU Ml 1» khimk s« trn o miita* $km a •M Jo «• k ttuMM krt hNllM H. 611 »mim. «TsSao tm Hr..„l«4nl pl Mr« 9 UllN« ?***{* M kullku .«• tU,l I* m •• •!! «r*lt«i m4« ew<*4a MHM pMau MI«, m w t* im.iii.4u b 4$ m M m ff»l««ii< IM4iu I, 4mm In m4i.II* m* «• MMU.IU ukuj, No *u4inftU 8mm MM IM4UIU h«tMMI. SMflM M «0 •(•»M - »Hi «1 »IS«MI,»II |M.4lHllM VMM TKI Al. COUl*ON raoNTiaa ahtmma ix>.. sm« m. nimm« IMI IIimumm Sta., H "Mta. n. S«Ml Itm tri«) «| ,uu, nitim« Ml ................a I. >•• ....... * i....«,.t.,.,,,,,,,,,, "Hitro vrzi volom še malo jasli, potlej pa pripravi voz, ))oj-ddš po rš.M gospodinja je bila v UiW stopila v vošo. Pod okajenim stropom je sUl oblaček dima, ki se je počasi motal pod prečnikom, objemal kap In ae trgal po strehi. V peči jo gorela ln pokala au ha Hmrakovina, kropje so vrel in kipeli čes Irjavico. Skoro jo bilo prisUvlJeno kosilo. ProoeJ JI J« bil pristoril pa stir, s veliko jo jo sUlo, prodno ntu je toliko vUpls v glavo. Ko jo pri sv. Krilu sasvonilo poldne, so je na pregmjeni miti le kadilo zelje s fllolom v voli-kanaki aklodl. Pred hilo ao se sbirsli kosci in se glaano šalili z šanjicam!; gospodinja je kosala svinjino na velikem, srezanem lesenem krolnlku. On pa jo bil med Um le Ispre-gel vole in tapeljal voz rti |km) kozolec. Ah, kaktaa rt js bila to I Ktaaje telko kot pesek in polno kot brinje I RJ, Ukrat je li-vela v njem moč, veaela tlvljen-skk sila. Cel vot bl bil dvignil na pleča!... In sdaj jo biU jasen, potno popoldne... „|v Doli pod i>otom Je lotalainJv-gova velika njiva. Kako je ljubil on U) dolgo, široko njivo! ijHati na Uj nepregledni plohi je, l)i!a slkst. — ln videl jo sam sebe v duhu. V s vele, vlašno, maglpno pomlad nje jutro je pognal iyn*r»-lent vole. Na vozu j* ropotalo jjolJsko orodje. Na vrhu f« je svetil lemot v odsvitu vzhodnega neba. Poleg drevesa je omafcoval oprtni koš s suho deteljo iu kraj-oom kruha, zavlUga v Mam namiznem prtiču, Hlapčok je Šo dremal na vosu, stiskal roke v lep In ae kij učil od mraza. Po vl-aoki toči ob straneh klobokf poljsko poti se jo pretegovala in zgrinjala mogla. Nad goro eo jo svetilo nebo v velikanskem polkrogu. Kolesa so ropotala, osi so tolkle ob pesU, škripali ao jarmi. Silni voli pa so stopsli z močnimi nogami ob Ilovnati pot, da so Jim je sprijemal na širokih parkijih od rose ovolgli prah In zopet odpadal v stlačenih prstenih zaplatah. In oel dan, dva dni js udoloval njivo. Sto In stokrat jo Je premeril, vaško troho gnoja Je Jud-oral, vssko grudo rszbil. Izgubil bi to bil ns UJ njivi. In tdsj Ja bila Jesen, potno popoldne... Prod starcem sa je dvigal kupček nasute peščena prsti, In maklen mu Je odmajeval s hrapavim .deblom ln narodnimi, krev-Ijaatimi vejami. Bocu so letle roka k temi j i, od prsti umasana dlan to mu Js gubančila, prstjo kakor da bi mu rasli pod ohlapno kola, vidno so so črtale v njih kosti, Uko drobne, pa tako t^šk«. Ae malo in konci prstov so sa morali dotakniti zemljs. Cela po-sUva ja lezla navpik. Ah, kje J« njegov* moč! ; ln Strastno js poletel, ds M še snkrat oral na veliki njivi v hladnem pomladnjom Jutru, ko cela zemljs puhti sreče In se *oWm larkl od bi j s Jo celo ns sveU ob-ajsnih brazdah. Ah, t rokami bi Jih bil preobračal U brazde, nosil bl Jih aa hrbtu, drobil Jih s prsti. Zaril bi so v temi jo I On je ljub« temi Jo. , ln njegovs h lis Je sUlg ns Iji, globoki, široki In lagati. Pri Um pa ga je zapekla misel, da mladi svet na ljubi več trm- LU mile, pokorne hvaUlne Ijltr .. In n« da bl hotel 9mkm yi», kdaj, mu J# vstal pred očmi «Jn Nlms *m*u. sli in m kaj Miklav: visok. slok. «fo psoU-j itak, krstko oetrileae «>krt^ * **** • gUve, larečlh oči, mlsdih brčk JiZ+ZZuL, /.M^Uasfcmai — in v multlnsaU s rt jel t ovrst »ua.« im.aiao ^ elasnih, kako ulrsviU In Milko drsalk stvsrl. VaolNijo •oliko rssašl 8llk Vsaks glovMiba, Morala ki laas- \ ti to knjlfo. (Vno js J6JI. Nsro-mu takoj, Nmiovi Dr. Aat U. •otikup, tSM W. IZiul tt„ vogal Mlft-lord. Ckioaffu, 111, (Adv.) NAPREDEK "ProtvoU" piše ta blagostanje ljudstva. Ako te strinjal t njenimi Idejami, podpiraj trgovca, ki oglašaj* v Prosvati, — V zalogi imam vsa blago ss vsakdanjo potrebščine po smerni rani. ANTON ZOBNIK Moralne. Pa. KILI OZDRAVLJENI s mmis trtMsre AftRtts rut-rAo-rADa. ki «* ssprsvijoM as aa-Ma, da drfto kti« In a4rs*tj» M mm. NsU PtAPAO MU*o b OfilMltM k» ss as w*om ♦ »n»k»iiu, pmm m In zavratairol (ladj« prih > •o HiSf. 9L HJs h drugo, pasito m trnje lat te naslov Št hotelo dobiti tuj-bolite blago aa^aajniijo nm Ksjeti te vssrri ZASTOHJ. j FOOIIINII JOHN A. BUDILO VS 2611 So.'Lawndale Ave. C Pol.blok* MTomo od B. N. F. J. [CAGO. ELL. RAZPRAVE O PRAVILIH 8. N. K Jt (Nadaljevanje a 6. strpni.) . da vaako društvo pošlje delegata, katerega/ smatra za najbolj zmotnega, ps naj bo mestni pometal ali trgov ee, samo da ne dela pristransko. Za glavne odbornike, kateri )trejemajo mesečno plačo od jednote, se mi zdi, da je dovolj, če jim konvencija plača samo polovične dnevnice. Imajo svojo tedensko plačo in posebej naj še na konvenciji dobijo po tri štiri dolarje, kar bi bilo dostojno. Koristno bi bilo, ds bi se konvencija vršila v Chicagu. Jed-nota ima tam svojo dvorano in glavni odborniki na ts nsČin ne bi bili deležni posebne plsče, ker bi bili doma. Tudi voznine za glavni odbor bi tako ne bilo treba plačati. Chicago je približne nekako središče za prihod delegatov. , . Za člane, ki zahtevajo bolnte-ko podporo, ker gredo ali ao šl v kake toplice, mislim da bi bilo dobro, če bi se zahteval zdrav niški izkaz in tudi priporočilo za toplice, ako hoče biti član dele žen podpore. Obratno pa lahko gre kadar se mu zljubi. Na izkazu zdravnika naj bi tudi moralo biti označeno, redi česa je bolniku treba v toplice. Do tega aem prišel, kar vidim, da ne kateri člani se javijo bolnim samo tedaj, kadar gred? v toplice in tudi za to vzamejo bolniško nakaznico, ne da so videli pre, društvenega zdravnika. Prot društvom naj se uvede kazen, katera pošiljajo svoje bolniške odbornike društva za oblak njih bolnikov v okrožju drugega društva. Vsak član moifc pristopiti k bližnjemu društvu, ako hoče biti deležen podpore v alučaju bolezni.. Za to točko je potrebno, da se naglasi: v bližini kjer član stanuje in ne kjer dela. Jaz lahko grem delat po deaet in tudi dvajaet milj daleč, a ko bom bolan, moram tajniku javljati še naaloy svojega stanovanja ali pa onega, ki mi je dal delo. Tretja točka XXV. člena bi se morala malo predrugačit! radi pogreba in udeležbe Članstvu. Mislim, da nas dolžnost veže društvenega člana aH članico pokopati kakor se spodobi. Članstvo bi se moralo udefetlti pogreba, pa naj bi bil civilen ali cerkven. Ako je pogreb cerkven, lahko grem s sprevodom do cerkve, smpsk ceremonije v cerkvi bom ps pustil onim, katere veaelijo. Ni prav, da se morajo društveni odborniki zavzemati za tako stvar, ostali člani pa so lshko izgovarjajo radi cerkve. Našel bi še druge točke v pravilih zs ureditev, s želim prostora tudi drugim brstom. Pozdrsv čitateljem Proevete. — Joseph Ruilch, član društva št. 114 S. N. P. J. ji daje življenje, katerega potrebuje za svojs daljno delo. Ns konvencije ee izbirajo najspret-nejši člani društev za delegate, v katere ima članstvo zaupanje, da bodo delali kolikor Jim bo do-voljenjala njih zmožnost. Znano je, da so se na vaak prošli redni konvenciji izbiral glavni odbor. Izbirali so se izmed delegatov .spet najsposobnejši, ki so'dospeli ns upravno mesto organizacije, da vodijo posel in skrbe za organizacijo. Ns žalost tega zdaj menda več ne bo na bodoči konvenciji ker glavni odbor bo v bodoče izbran s»splošnim glasovanjem. Bratje in sestre, ns žšlost, rečem, ker je resnice, ksjti priliko sem ime videti pri prošlem glasovanju, ko Članstvo ni vedelo, za koga glasuje, ker se ni oziralo na glasilo Pfosveto. Tako so mogoče boljši in zmožnejši izgubili glsv ns mesta v vodstvu in bili izbrani slabši. Glavni upravni odbor naj m oprosti, kajti ničesar ne morem reši proti današnjemu odboru ali kar se ni dogodilo pri splošnem glasovanju, to se lshko pri prihodnjem. Zato bi stavil na razmotrivanje bodoči konvenciji, da uredi, naj se glsvni odbor zopet voli, kskor se js prsj—na konvenciji izmed delegacije. Znano nam je dobro, da konvencija izprašuje o prošlem delu ln podajal smer za bodoče delo. Konvencija 8. N. P. J. ee ob-država vsaka štiri lets. To je dovolj doigg doba. Mnogo se med tem Časom spremsnl, kar je važno za obstoj orgsnizscije in društvs. To je trebe držati v spominu ln ns podlagi tega razpravljati In deteti zaključke. Nekateri člani so zadnje čase pisali o poslih in nslogah S. N. P. J. V mnogočem se strinjsm njimi. Segli so v prošlost, ko je skupine naših delsvcev pod pritiskom okolščin v industrijal-nem življenju krenile k delu za oenovanje društva, ki ss je danes rszvilo v jsko organizacijo, znano pod imenom Slovenska narodna podporna jednota. Po* kreta naše organizacije ni krepil ka šport. Krepilo jo je delo n zavarovanje proti težkim ne-prllfkam. Zato največja čfcst delavce min hvala ss lspo delo, ki lk ga podvseli. < Brstje in seetre, zbirajte si za bodoče konvencijo delegate mmmmmmm Bryant, Okla.—Naj ml jc še nekoliko dovoljeno oglasiti se pri razpravah za pravila. V par dopisih je bilo že omenjeno, naj bi jednota vpeljals dvsjsetletno zs-varovanje. To bi bilo vse lepo in tudi dobro zs jednoto, ampak če premislimo, ne bo napredka pri tem drugače, dokler ne bo jednota imela v pravilih, da lahko priatopi vsak brez razlike na narodnost. Samo s Slovenci pri taki uredbi ne bo napredka. Par jih Je tudi že omenilo, naj bi jednrtta plačevala asesment za stare člane. Je vse lepo in pravično, ampak šo bolj pravilno bi bilo, pa zopet joj na sejsh. To j« moje mnenje. Ne vem, kako tx> drugim ugaialo.—Anton Pot »kar. Sem zato, da se pravila v toliko spremene, ds konvencije voli jednotine uradnike in ae Članstvo. Delegat na konvenciji ima veliko lepšo priliko spoznati in razsoditi, kdo je zmožen za U ali drugi urad, kot pa Splošno članstvo, ki ni v veliki večini Človeka niti nikoli videlo. Kakfo more potem razsodno zanj voliti brez vsake agitacije. Na ndmer po sedanjem načinu volitev imajo glavni uradniki in odborniki prednost pred drugimi morebitnimi kandidati, ker jih članstvo po imenu pozna, pozna jih pa ne po zmožnosti in tudi ne po zna čaju. Po mojem mnenju človek, ki je slabega značaja, ia ima dobro zmožnoet ta ali drugi posel vršiti, je alabši kot oni, ki je trdnega in poštenega značaja pa bolj šibek v zmožnosti za urad, ker človek dobrega značaja je več ali manj inteligenten in sposoben, da se svojemu poslu kmalu prilagodi. Ker vščlnoma vse gl. uradnike in odbornike pri jednoti poznam Že več let, ni dovoljujem trditi, da razen urednikov'pri Proeveti so dobili zmožnosti jednotine posle le potem, ko so bili postevl/em v urad, ker le delo uči Človeka. Razni dopianiki k razpravam za pravila so sugestirali veliko važnih in potrebnih etvsrl, posebno še kar je priporoča) Ri-chard Zavertnik ln nekateri drugi nanašajo se na mladino, izo->razbo in stabilnost jednote v bodoče. . Predvsem je potrebno, ds pošljejo društvs take delegate na konvencijo, da bodo%v resnicf gledali za dobrobit in napredek jed note, da ostsne jednota tuji v bodoče bojujoče organizacija zavednih delavcev in njih potom-1 cev. — Frank Podboj. naprednjaks, ki snsjo misliti s svojim umom ter ne bodo prišli ns konvencijo samo s klmajočo flavo, da ohranimo uspshe tež-cegs del sin muk ustsnoviteljev in delsvcev, kl so se trudili, ds jednota .dosegla toliko stop-njo. Naša imovina je sedsj viš-a kot $2,000,000, s nsšs naloga e, da jo dvignemo v imovini in članstvu še bolj. Znano nam Je vsem, v kakem pološaju se nahajamo, naj bomo s družinami ali samci, zato moramo paziti, da v slučaju bolezni, smrti in Potrebe dobi, kdorje med nemi upravičen, nejizdstnejto pomoč. To ps bo ssmo tedaj, ako bomo znsli uprsvljst! svojo imovino. Pozdrsvljsm vss članstvo S. |N. P. J. — Stepen Slpus, član društva št. 168. P Park HIU, Pa. — Mnogo se Je že pisalo o bodočih pravilih S. N. J., posebno šs o bolniških sklsdih. Jsz priporočam sledeče: Bolniški sklsd naj bo eden, dvs in tri dolsrje dnevne podpore. Plsčujc nsj ss na mesec 70c zs eden, $1.60 ss dvs in $2.40 za tri dolarje podpore. Vel trije skladi naj bodo združeni in kadarkoli primanjkuje denar za bol. podporo, nsj se raspiše s-seament sorazmerno kolikor je (do zavarovan. Naprlmer tleti, kl ao zavarovani le za en dolar - • - t*- naznanilo, . _ mirnim rojakom oUndaa ea- "P i, da som s dnom Lte > | K preselil svojo notarska p aa BoTeSSS ftrtlsr Ot* . rgh, Pa., kjor bom sprs- " mal vhBvršUo vsakovrstne ao- • tanko poste, bodisi sa AaMilke ■ ali atari kraj. Torej pridite ali . pilite v bodoča na: ANTON ZBAfiNK. * javni Boter, • * 4»SS Butlar SU Ptttaborgh, Pa. • »mmmmmmmmmm I Pišite po naš senik. V ■ zalogi imamo 24 različnih btiat sladp in hmelja. Pišite takoj na: IMAM T ZALOGI 18 LET UME LIMHK harmonike tri- te štiri vrstna, dva-, tri- te ftlrikrat, nemško ia kranjsko »tiglalene kakor tudi kromatična la pa kovček«. Harmonik« se najboljšega dela te pprsmUs— s sapero aa sapr«tL Dr. Lorenz 642 Pses A v«. PitUborfk, Pa. •tele stoeka h sSrevUsn* abetaSf* teeellelb MmoI. J.« tem te tera-rim mmi M let ter lm*m V rmk telMalfc la ter jjaa^ sate vae a^ta peeefeeme iruaSSSI bi ommM vete Mtm, te ni eetea-ftm la vre* ae« la terevje. IM rtfl^M sridkMI ^^^^^^^ NAROČNIKI POZOR! ' - Znamenje (May 31.-1926) »omeni, da Tam Je naročnina potekla ta dan. Ponovite o pravočaano, da vam Usta ne uatarlmo. Ako liata me prejmeta, Je mogoče vstav-jen, ker nI bil plačan. Ako ;e vai liat plačan In ra ne irejmete, Je mefoče vstav- va, pilite nam dopisnico In navedite stari In novi naslov. Naši saatopnlkl ao vsi društveni tajniki in drugI zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino. Naročnina in celo leto Je 15.00 In sa pol leta pa $160. Člani S. N. P. J. plačajo sa plačajo 26c, za dvs 60c in za trii . . . „ . B - _ . 76c. Da priporočam to,-je vzrok P®* *** t1-90 hi sa celo leta sledeči: Pakt je, več ko Je kdo|$3.80. zavarovan, bolj je podvržen bo- leznl, oziroma ae večkrat javi bolnim. Dokaz za to je 8, 4 in 6 dolarski bolniški sklad. Kolikor Je Vtšji sklad, toliko bolj se čr-pe. Rad i tega aem prišel do Za mesto Chicago in CI cero sa leto 66.50, pol leta 6&25> sa člane 65 JO. Za Evropo stane sa pol le- VoungMloarn, Ohio. — (kl osnutka naše organizaciji« do dano« je bilo aedem rednih konvencij. Prod nami Je nama. Naj nri t ni dovoljeno napisati par bratakih beaed. . Konvencija Je oni važni činjo-_____ nik društva ali organizacije, ki;^bc. kljstta, da je člato pravilno, čim U $4.60, sa vse leto pa UM ^kdozavaitrasa, toliko več j Tednik stane ga Evrope Ce bi aprejell na bodoči kon-|$l*70. Clanl doplačajo vnnciji gornjo aufcetijo in 50c ga poštnino. vstVarili le tri bolniške razrede w . f s skupno blagajno, bi bil storjeni Naročnino lahko tudi korak, kateri bi kolikor toliko odpravil sedanje vedno debatiranje in prerekanje v dopisih. Ce s« hočeta še v bodoče vsdržavs-ti 4 in 6 dolarski bol. sklad, aem abaolutno sa to, da sta oba samostojna in da vsak vzdržuje ml poAJeto na naalov: UPRAVND8TVO "PROSVETA" & Lawndale Ave* CHICAGO, m» ' 8TAROKRAJSKE NA ROKO [KOVANE KOSE Is na jboljtega jsftds, do^ge od M is 86 lašsv. Posamasna kosa staas 9M0 S rlnko ia kljošaa vr«d; tast kos skopaj eli veš po $1 JO; imam tndl kte-pateo orodje troj« vrsta pe $L00 Imam v halogi tudi ta rab- garnitura; ia BARGAMO " I jene Wmonik« vsakovrstnih ksmne po SOc. Pri n Isdslkov po aisklk eoaah. j« poštateaše vštsta. A L O J S SKULJ SM BPS1LON PLACB. BEOOKLTTf, If. T ■■■■■■■■■■■■■■ TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM I graesrija Itd. ^ ."■"■T' "itfr— —- —> Ju-_______, . ^^ Louis Gromlk, Library, mimiišii mm* ■■■■■■■■■■ POL£5Par,uke Leto. bo prifletek p^^ 21. junija ob 4:60 p^J centralni čas ali ob 5:50 S dne iatočaani čas. PoletST trajalo »3 dni, 14 Ur in £ J nut. Začetna doba poletji t naša vedno hude želodi T črevesne neprilike, vsled J membe hrane, vremena in Vul Zlati rek poletja", je: ^ črevesje vedno čisto in v 2 To lahko doaežete 8 {X)mjJ Trinerjevega grenkega vina. 5 vino odstranuje vse slabe sta vi iz želodca, povrača normsta prebavo, krepi ledice in jetrih utrjuje ves telesni sistem Na davno paro je M"r. Zig. Siemia nowski iz Canton, O., pi8al ^ deče: "Cimdalje uživam Trin» jevo grenko vino, tem bolj ni, hsjam do prepričanja, kako mj isto pomaga. Moja želja je, d, bi imel to zdravilo vsakdo domt pri rokah." Prve poletne muhi se že prikazujejo. Zdaj je du, da se jih uniči. Rabite za to Trinerjev Fli Gass, najbolj« preparat za pokončevanje muh; ne umaie nič in tudi ni strup*; teti pri priči umori muhe in ko! mar je. Ako ne morete dobiti .Trinerjevih izdelkov* pri vaše« bližnjem lekarnarju, pišite n«; Joseph Triner Co., Chicago, I| (Advertis.) " r F. KERZE 1142 n. e. dallu Rd. cleveland, o. Z AS TAV E VICTOR NAV1NŠEK, "J^SSSSČ sss lubasovtti harmonik! te edine agentura sa vso Ameriko, ta najbolj|« -vrst« atkrokrajike kos«, BMtik«.te drugo orbdja. Z naročilom nam poiljiU d«nar aU Poštna nakaznico. Poitnlno .nla. ^^^ - ,--' a MOLDOVKB najaioteojša se, £•—2S—80—38 paloev dolg«, so po $8JO, tast kos skupaj pe $8-00 vsaka. ^ Kosa, oš j« POLERANKE 80— 88 peloov dolg«, po $U0, 6 kos skupaj pe $L00. Kešttša močno te trpsšaa. Isda-laaa doma na Kranjakam, po 0bjqo. Kl«pateo orodja, po $1.00, malo tešj« po $1^0. Brusilni VfH "Bargamo," po 78o^ i^ttjil po 10«. Osolnikl l«s«nl, po iOc. * Serpi, veliki sa ktopsU, po $1JM. Motika "Struike" ročno kovan« pri Dobran polju, teta« kaljsM nalašč sa amerikansko temljo, po 81 JO. RaipoaUjamo starokrsnsk« ŠMfaas Stana stakkahm, H »rs 8Ss, 1 Htar 81 JS, S Utrs Stafaa $1.7». ( Naslov sapMIts Zdravniki pravijo, da preoblota noet z delom, nspornost dela in skrbi povzročajo slabo sdravje. Zdravniška voda Ina aedaj zdnrik M d«k čadbta v takih aločajlh. C« trdno n« spita, ie »te nervort te ismačani v jutro, pojdite k lekarnarju in knpit« to novo zdrarik, Nuga-Ton«. Čudili m boste, kak« hitro učinkuj«. Nug«-Tone daje p» iivljajoč spanec, močne, umirjea livea, dober tak, fino prebavo, rada delovanje droba In voljo sa dalo. Ti aovo sdrsvilo, Nuga Tone, dela & deta pri prebavi, saprtju, itd. 6 trpita na eni ali drugi teh boleui, ji vata dolžnost, da ga poskusite, kakot to delajo tiaoči drugI vaak meaec. b. delovale! Nuga-Tone tako dobro t* do kaj Isto stori v takih aluiajik, da pritaorajo vs« lekarnarje isto ja* Čl ti in vam vrniti denar, ako niat« zadovoljni. J« lahko sa viivati h sa približno $1.00 dobite celotn«^ ao salogo. Priporočano, jamčeno is na prodaj v vseh dobrih lekarnah. (Juns 10-Adv.) DR. KOLER Penn Ave« Pittsburgk. Pa. STEPNEN ST0NI0H, 0M&H0LM, Raspoftlljamo tudi V vse krpjs dobro kapo te otri. kotU s M. Mladic & J. kolaček JAVNA NOTARJA 1834 Weat 18th Street Chicago, DL BOLNI, PRIDITE Hala 88-lstae skala)a adravlj«a)a Ml sdravtmo kvoalčn« i I t d. boksal, kri, kota, Vae- bralsjMM, kdo va« ja sdravU prej ta vkoua« taM sta ta bolai, oglasit« ss pri aaa sa pvo. sta ptalaUvo . Blitajih naselbin bolni Id pridej« k nam in m ta lati daa vnrnjo domov. Ml as adravl. mo al kogar plsmeeo potom poMo. Prosta va. Ml govorimo »U.vmako. . con. u Vi DR. ANDERSON, SPECIALIST 200 8Uth Avs. M fteer, av*. .... pirranuaoH. pa ae« ed t da t daevaa. te ad M ds 8 ah ZDRAV- bo Lian. Dr. Poročali so, da umira. Tsdss pozns)a}«že tam Na Um mU m mrrH smii *o4mx U>4m tMka Ja Mle Mra. Z. Sea>«n«k ** tukajftaima MMeria. kl >• " * mmi* porAla. UlUJt Narodi, f »IU proti tMk«IS. Ona >• pa W v,ir«i^» Mi a» VM*. Om al Mirte. mws* p* AU gu u ** *Ar»> • Ui* ■ '*■» vaiat Mil KMhJI fcrae ***** * M« la I uSaJm. Viurt m SeU ** mm—* aMsi mf- r«s-a ^ MMM. UM rmmm M* mmU, taa Me M" V mM ateMJlh *** taw rmkm mum, la mt M. * lM« T. P.lan, lil M«ai «MS.x> T sm>.. pmtHi, IMI MJMM MH- a e *M«a. laMi. M« ia. raeiiMa »iS.«s m p*~ ** •to.M Iml' j* 9 m m mMUs »••-T al Ita«** £ i o^ m um m*