MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
UrMtniMvo *» ugmv«! *nrO»*r. 9440«***	Tolaton aradnUtva M40, uprava »4M
lahaja raaaa nadalja ta prašnikov vsak dan ob 18. uri / Volja aiaaatea pra|aauu> • upravi aH p« poiti 10 Oln, dostavljen aa dom 13 Dla t Osi**i pa eanlka I Oglase •grajama tudi oglašal oddelek Jutra* o L|ubl|aal • Poital bekoval roiun it. 11,40«
JUTRA
99
Teiki dnevi francoske republike
Slabljenje demokracije in krepitev ekstremistov
Zavezniška republika Francija preživlja zadnje mesece težke čase, ki so nastali iz slabosti demokracije, ki za-Pada v vedno večjo krizo. Cepljenje strank in strančic je povzročilo, da so dale zadnje parlamentarne volitve narodno predstavništvo, ki je pestro kakor mozaik. Ne le, da ni nobena obstoječih strank dovelj močna, da bi mogla sesta-v'ti homogeno vlado, celo nobena količkaj enotna skupina strank tega ne zmore, ne levičarji, ne centrumovci, ne desničarji, z^to so se francoske vlade 'ani in letos menjavale kakor aprilsko ^rfme in za sestavo vsake so bili potre-»ni veliki napori, združeni s kompra-^ i s i in k o n c e s t j a m i na vse strani. Ba take vlade niso sposobne sprejemati ^likih sklepov in delati radikalnih odloge v, ki bi bile spričo gospodarske krize ter ftotraniega in zunanjega političnega ^ožaja nujno potrebne, je samo po sebi r9žumijjvo. Vse, kar so vlade po zadnjih volitvah, od prve Herriotove do sedanie Boutnerailova storile in sklenile, ni rešilo nobenega problema do dna, pomenijo ie !e obliž na operacije potrebno rano.
^ V vse to ie pa udarila še strašna afera S t a v i n s ky, ki se po svojem ogromnem obsegu in škandalu ne da primerjati z nobepo sličnih ne v preteklosti ne v sedanjosti. ra afera je pokazala francoskemu narodu in svetu, da je v Franclji imel najvecji vseh sleparjev v svojih rokah moc niti, na katerih niso bili navezani samo posamezni politiki, poslanci, senatom in ministri, temveč colo ceh po-/5.t^ nakradenim, uasleparjenim In zločinsko pridobljenim denarjem je finansiral akcije, ki so bile v popolnem na-sprotju s francoskimi notranjimi in zunanjimi interesi ter je poleg tega še vohunil in moril. Tudi njegova smrt sama se je sprevrgla v zločin in rodila nove zločine. Od njegovega mrtvega, razkrajajočega se trupla je zasmrdelo po vsej republiki in še daleč preko njenih meja, v kolonije in drugam. Toda škandal Sta-Msky ni ostal osamljen, pridružili so se hia še novi, deloma ž njim v zvezi, deloma docela ločeni, med njimi največja vohunska afera, kar jih pozna novejša zgodovina. Po vsem tem pač ni nič čudnega, če so v Parizu po dolgih desetletjih zopet vstale barikade, če so zaropotale Puške In strojnice in se je prelivala bratska kri.
Doumergiueova vlada odličnih osebnost; je zaenkrat sicer pomirila duhove In Puške so utihnile, toda kdor bi mislil, da ja problem, ki je oStai, tudi že rešila, bi se strahovito varal. Vsi ti dogodki zad-
njih mesecev so vcepili v stotisoče in morda celo že milijone potomcev tistih, ki so nekoč zrušili diktaturo na bastilji In dvignili na prestol absolutno demokracijo, globoko sovraštvo do te demokracije in željo po avtoriteti. V dušah Francozov se je zgodila velika sprememba, ki se še nadaljuje in išče izkristalizimnja v e k s t r e ni i s t i č n i h gibanjih, levičarskih na eni, desničarskih na drugi strani. Kakor nekoč v Italiji, potem v Nemčiji, Avstriji in drugod, vstaja iznad bolne demokracije boljševiški m a r k s i z e m in nacionalni fašizem, Na dnevnem redu so tudi že prvi spopadi, med obema. v Franciji pokajo prve bombe in v tajnih skladiščih se kopiči orožje za —- držav I ja n s k o vojno! Tren :tno je marksizem morda bolj nagel, pa tudi fašizem ne počiva, dasi še ni mogel ustvariti iz sebe velikega voditelja, kakršna sta Mussolini in Hitler. Poleg fašistov ali francistov, kakor se tudi imenujejo, vsta jajo fašistični narodni socialisti po nemškem vzorcu, in v podobna gibanje se spreminjajo v politično areno stopajoči organizirani bivši bojevniki. Cilj vseh je odprava demokracije, in uvedba fašistične diktature v totalizirani državi, j Za mentaliteto teh je pač že to dovelj značilno, da se si izbrali znak z napisom »Nisem poslane e«,
Zaenkrat se si}e levih in desnih ekstremistov šele zbirajo tn pripravljajo, toda že to zbiranje in pripravljanj? dokazuje, da se bliža velika Francija oni poti, po kateri je hodila Nemčija pred Hitlerjevo zmago. Razvoj nadaljnjih dogodkov bo popolnoma enak ali vsaj podoben, če se vjada ne bo poslužila sredstev, po kakršnih so segle Avstrija, Irska, Romunija in Estonska. Toda tudi v tem primeru nastaja vprašanje, če se bo dala demokracija rešiti?. Kajti demokratična vlada, ki se poslužuje v svojo obrambo diktature, ni več demokratična in pomeni taka o-biamba r ;ma po sebi diktaturo. Mimo tega se pa idejne sile, ki jih rodi svojstve nost časa, ne dajo kar tako zlepa zatreti in skoraj gotovo ne trajno. Podtalno se širijo dalje, dokler no spodminirajo onih, ki jih tišče k tlom. Zaenkrat pa seveda Še ni razločno, kako se bo ta proces v Franciji razvijal in zaključil, zaenkrat je stvarnost samo to, da je de ok-- 'ja tudi v Franciji v kriz! in da vstajajo proti njej okrepljujoče se sile. Kaos narašča. Toda prepričani smo, da bo francoski narod, ki je že tolikokrat izpričal svojo veličino, našel tudi iz tega kaosa prav« pot.	-r.
Zadnji napori za sporazum
Vpraša , e razorožitvene konvencije in garancij Bartbou v Bruslju ni popolnoma uspel
Enotna voiska male antante
ZAKLJUČEK KONFERENCE ŠEFOV GENERALNIH ŠTABOV MALE AN-
TANTE V BUKAREŠTI.
BUKAREŠTA. 30. marca, Zunanji minister TItulescu je priredil večerjo na čast Jugoslovanskim in češkoslovaškim načelnikom generalnih Štabov. Mimo generala Milovanoviča in Krejčija so bili na večerji tudi Predsednik ministrskega sveta Tata-rescu. general Antonescu, načelnik generalnega štaba romunske vojske, vsi ministri, poslanika Jugoslavije in Češkoslovaške Čolak-Antlč In Seba, maršal dvora llljaševlč in številni generali In višji uradniki. Zunanji minister TItulescu je napil predstavnikom držav male antante In nato toplo pozdravil vse tri načelnike glavnega ge neraluega štaba ter dodal, da so dr-
žave male antante za večno združene v službi miru. Odslej je tudi vojska male antante usmerjena popolnoma enotno in predstavlja tako neločljivo celoto. Ta vojska je miroljubna, a vedno pripravljena na obrambo interesov vseh._____________________________
TEŽKOCE Z AVSTRIJSKO USTAVO,
DUNAJ, 30. marca. Deželni glavarji so se uprli zahtevi Dollfussa, da podpišejo novo ustavo in zahtevajo sklicanje parlamenta, ki naj da vladi zadevno pooblastilo. Vlada sc temu upira, ker se boji, da bi ostala v parlamentu v manjšini. Nova ustava tako za Veliko noč najbrže š* n« bo uveljavljena,
PARIZ, 30. marca. Z ozirom na v§st iz Londona, po kateri se bo sestal urad konference za razorožitev 10, aprila naglašajo tukajšnji politični krogi, da je potrebno ukreniti vse in poskušati pogajanja rešiti iz težkoč,1 v katere go v zadnjem času zašla, i Politični krogi imajo pri tem v mislih moderniziranje lokarnskega pakta, Nastane pa vprašanje, na kateri način bo mogoče najti skupno interpretaeij-sko formulo za ustanove jpkarnskega pakta, po katerem bi se v primer« na-1 pada in za primer takih poskusov omo gočjla čim hitrejša pomoč državam,! ki so prevzele medsebojno garancijo, Predsinočnjim ie dospela v Pariz m* gleška nota, v kateri zahteva angleška vlada rasiasnitev in podrobnosti v zvezi z obrambnimi garancijami, ki jih zahteva Franclja, Pariška vlada se je že baviia s temi problemi, vendar Pa ni prišla do zaključka, ker je bil dnevni red izpolnjen samo z rezultati Barthouievega potovanja v Bruselj, ki niso najbolj zadovoljivi. Stanje, ki je nastalo po znanem govoru belgijskega ministrskega predsednika Brououevilla še ni razčiščeno in še manj ublaženo, da bo Poljski sledila tudi Belgija, ker med Belgijo in Nemčijo ni razlik in sporov/ki so bili med Nemčijo in Poljsko, Bgrthou Je ime! namreč nalogo vzpostaviti med Francijo in Belgijo stare odnošaje, kar
pa se mu ni docela posrečilo. Predlagal je namreč, naj se dovoli Nemčiji oborožitev po italijanskem načrtu, toda pod pogojem, da pride v tej zvezi do uresničenja angleško-francosko-italijanske zveze, y katero je bila spre jeta tudi Belgija na strani Francije-Proti temu predlogu je zavzel Hy-mans nasprotno stališče in je bil mnenja. da je mogoč širši sporazum med Londopom, Parizom, Rimom in Berlinom. Barthou se je zadovolji! s Hy-mansovim predlogom in se bodo pogajanja v tem praven nadaljevala, ker je potrebpo, da se poprej še razčisti vprašanje garancije med Francijo in Anglijo. Francija sicer še danes vztra ja na stališču gospodarskih in vojnih sankcij, dočlrn ‘bi bila po najnovejših informacijah iz Londona pripravljena Anglija pristati samo na gospodarske sankcije. Med tem pa je »Echo de Parjs« poročal, da ie Barthou po seji vlade Izjavil, da bi se tudi Francija eventuekno zadovoljila z gospodarskimi sankcijami, ki bi pa morale biti točno In vsestransko vnesene v kon vepcijo o razorožitvi. Naravno je, da »Echo de Pariš« radi tega ostro napada vlado in zahteva brezpogojno tudi vojne sankcije, zlasti v praven izvedbe zaključne konvencij ker se drugače Nemčiji ne bo mogel dovoliti niti en vojak več.
Varčevanje in redukcije v Franciji
VAŽNI SKLEPI VLADE. ZNIŽANJE ŠT EVILA URADN1ŠTVA IN PLAČ
KOJNIN TER RENT.
PO-
PARIZ, 30. marca. Sinoči se je sestala francoska vlada v Elizejski palači k seji, kateri je predsedoval predsednik republike Lebrun in sprejela načrt? za varčevanje, in sicer na podlagi že dobljenih parlamentarnih pooblastil. Sklepi bodo objavljeni šele po Ve!ir; noči, vendar poročajo današnji listi že o nekaterih podroh-nostih. Prihranek bo znašal po teh sklepih dve milijardi in pol frankov. Reduciranih bo 10% državnih nameščencev, kar bo dalo 780 milijonov, ostalim bodo
znižani prejemki za 5 do 10%, kar bo znašalo nadaljnjih 400 do 500 milijonov; 800 do 700 milijonov namerava prihraniti vlada z znižanjem pokojnin in črtanjem pokojnin vsem, ki imajo dovelj drugih dohodkov ali premoženja; 700 milijonov ho prihranila z znižanjem resornih kreditov, tako pri vojski 350 milijonov; prav tako bo znižala prejemke invalidov itd., kar bo dalo eno milijardo Nadalje je vlada razpravlja o javnih r 'h, ki bi zaposlila 100,000 brezposelnih.
Utrditev Dardanel
ANKARA, 30. marca. Dobro informirani krogi razširjajo vesti, da je turška vlada mnenja, da je nastopil ugoden trenutek, ko lahko zahteva od Društva narodov, da se ukine neu-tralna cona v Dardanelah in se prizna Turčijj pravica, da jih sme utrditi. Trdi se celo, da je turška delegacija že dobila od Društva narodov instrukcije, v kaki formi naj stavi na prihodnjem zasedanju konkreten pred log. Tudi ni izključeno, da ne bo svoje zahteve turška vlada še poprej pred ložila razorožitveni konferenci.
Nova Rooseveltova pooblast la
WASHINGTON, 30, marca. Repre-zcntacijska zbornica je z 270 proti 111 glasovom sprejela zakonski predlog, s katerim se dajejo predsedniku Rooseveltu carinska pooblastila. Roosevelt more po tem pooblastilu znižati carine do 50 odst. in skleniti z državami nove trgovinske pogodbe brez sodelovanja senata. Pooblastila veljak) 3 leta. V zadevi črtanja medvojnih dolgov pa Roosevelt ni dobil pooblastila.
OBSODBA SANMARINSKJH PROTIFAŠIST0V.
RIM, 30. marca. V San Marinu jc sedelo na zatoženi klopi sedem zarotnikov. ker so lani v juniju pripravljali državno zaroto v republiki. Zarotniki so bili spoznani za krive in obsojeni; Cametta na 10 let, Aeimelli na 15 let, ostalih -pet obtožencev pa je bilo obsojenih v odsotnosti, ker so še pravočasno pobegnili iz republike.
NAGGVAR POKLICAN V PARIZ.
PARIZ, 30. marca. Francosko zunanje ministrstvo je poklicalo v Pariz beograjskega poslanika Naggvara, da referira o položaju na Balkanu.
ROMUNI IN MUSSOLINI.
BUKAREŠTA, 30. marca. Romunski tisk se še-vedno bavi z Mussolinijevim govorom in naglasa, da nj naperjen le proti pravim interesom Podonavja, ampak zlasti še proti interesen) Romunije,
MORILCI PRINICEA PRIJETI.
PARIŠ, 30. marca, Oblast je prijela tri osebe, ki so osumljene, da so umorile sodnika Princes, ki je vodtl preiskavo v zadevi Stavisky. Dva osumljenca sta Italijana, eden ,pa je iz Monaka.
Dnevne vesti
Ir finančne službe. Premeščeni so: pomožni davkar Maks Badjura iz Šmarja pri Jelšah v Celje, pomožni arhivar Ludvik Achtig iz Brežic v Gornjo Radgono, davčni pripravnik Edvard Marguč iz Kranja v Ormož, pomožni arhivar Ro-rnualt Hribernik iz Ormoža v Maribor, pomožni arhivar Avgust Madlle pa hs Gornje Radgone k davčni upravi Maribor mesto.
Napredovanje v železniški službi. Za
svetnika v peto položajno skupino je napredoval mž. Ignacij Vidic v kurilnici Maribor; za kontrolorje so imenovani: Ludvik Janežič v Kotoribi, Franc Medic v Rogaški Slatini; Franc Lengar, Franc Vovčkov, Stanko Rošker; Ivan Lipovšek; Mihael Zupanec; Karl Gračner in Ivan Par, vsi v Mariboru; nadalje Ivan Škrjanec na Ponikvi, Feliks Senekovič na Pragerskem, Jože šnajder v Čakovcu. Anton Šijanec v Rogatcu, Josip Ferk v Mariboru na kor. kol., Lipovšek Franc v Poljčanah, Janez Erker v Dravogradu, Franc Makoter pri progovni sekciji v Ptuju in Martin Niko v Dravogradu.
Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Jože Žunko, delavec, in delavka Brigita Vodnikova; Albin Super-ger, šofer, in manipulantka Doroteja He-ningmanova; Ivan Belič, strojevodja, in posestnikova hči Katarina Zorčeva; Fr. Šauperl, kleparski pomočnik, in šivilja Jera Rakova ter Jože Kocijan, tkalec, in Justina Ljubčeva. šivilja. Bilo srečno!
Razstava Maleševih slik ostane odprta do 5. aprila, vsak dan od 9. do mraka. Opozarjamo na to zanimivost in vabimo naše občinstvo, da si jo v čim večjem številu ogleda ter s tem obogati in Taz-širi svoje obzorje na področju slovenske upodabljajoče umetnosti, obenem pa nudi našemu mlademu slikarju v polni meri zasluženo oporo. Naj velja tudi tu rek: Narod, ki tvorcev svoje kulture ne podpira, jih ni vreden! Upajmo, da te vrstice ne bodo kakor klic vpijočega v puščavi.
Pevskim društvom Ipavčeve župe. Dne
3. IV. 1.1. koncertira v tuk. unionski dvo-lani odlični, morda najodličnejši češki pevski zbor •-»Smetana« iz Prage. Že pevska skupnost nam narekuje, da počastimo češke Imate s čim obilnejšim o-hiskom koncerta, in to predvsem mi člani JPS, ki je s svoje strani član Vseslovanske pevske zveze, v kateri je tudi omenjeno češko društvo. Koncert bo nudil prvovrstni umetniški užitek. Zaradi tega vas pozivamo, da se polnoštevilno odzovete vabilu. Uprava Ipavčeve pevske župe.
Še en poziv zaradi koncerta »Smetane«. Ker bo koncert praškega pevskega društva »Smetana« že v torek po obeh praizntkih, dne 3. t. m., tako da po praznikih v našem listu ne bomo mogli več pravočasno opozarjati na posameznosti, poziva Jugoslovensko-češkoslovaška liga v zvezi s sodelujočimi društvi Mariborčane še tem potom, da storijo vse, da bo sprejem pevcev bratskega naroda Čehov dostojanstven. Pevci pridejo v torek, dne 3. trn. z brzovlakom ob 13.45 ter se jim pelje nasproti odposlanstvo do Špilja. Na kolodvoru se bodo zbrala narodna društva k sprejemu ter bo govoril gosp. načelnik mesta kot pokrovitelj prireditve in predsednik lige. Vstopnice za koncert se že živahno razprodajajo ter je skrajni čas, da si vsakdo priskrbi vstopnico. Po koncertu v unionski dvorani bodo imeli člani »Smetane« večerjo pri »Orlu«, kjer bo brez posebnih vabil prijateljski večer na čast gostom.
Pravoslavna cerkvena občina v Mariboru obvešča pravoslavne vernike, da bo v soboto 31. tm. od 16. ure naprej v pravoslavni kapeli spoved za šoloobvezne otroke, dijake srednjih šol in ostale vernike. V nedeljo, dne 1. aprila ob 8. uri spoved ki ob pol 10. maša z obhajilom.
Deljene nre ▼ državnih uradih. Ministrski svet je na svoji včerajšnji seji skle nil, da bo počenši s 1. aprilom delovni čas v vseh državnih uradih in ustanovah ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 18. ure. Ob sobotah pa od 7.30 do 13.30 ure.
Mestno kopališče bo iutri na veliko soboto od 8. do 15. ure odprto. Čez velikonočne praznike ostane do torka dne 3. 4. zaprto.
SREČKE ZA NOVO KOLO državne razredne loterije so prispele in jih dobite v upravi »Jutra« in »Večernlka« v Mariboru, Gosposka uL 11.
Grajska klet sveže morske ribe.
Krasne velikonočne razglednice po 50 m 75 para dobite v Knjigarni Tiskovne zadruge, Maribor, Aleksandrova cesta 13. Segajte pridno po njih dokler traja zaloga! Na zalogi ima tudi jako lepe velikonočne razglednice CMD. Jadranske straže in društva Jugosl. akademikov.
Vsak Mariborčan naj kliče telef. 29-70 in se prepriča, če je njegov naslov v »Velikem adresarju za mesto Maribor in širšo okolico«, ki izide tekom leta 1934. pri Tiskovni založbi v Mariboru, Gregorčičeva uh 26.
Mariborskim državnim upokojencem uazuanjamo, da je obrazce za p r i j a v o, ki jo morajo drž. upokojenci predložiti dvakrat na leto finančni direkciji, založilo tudi društvo Jugosl. drž. upokojencev v Mariboru. Dobijo se v Glavni trafiki na Glavnem trgu in pri društvenem tajniku g. Ogorelcu, Vrbamova ul. 59 po Din 1.— kos.
Ljudska univerza v Mariboru. Ljudska univerza vabi tudi letos vse svoje prijatelje in pristaše, da ji pomagajo obdržati v sedanjih težkih časih finančno ravnovesje z majhnim prispevkom, vsaj s članarino. kj jo zahteva pristop k njenemu društvu. Naša kulturna institucija je navezana zaradi pomanjkanja podpore iz javnih sredstev le na lastne skromne dohodke in je od teh odvisen ves njen na-daljni razvoj. Zaradi tega prosi odbor naše občinstvo, da sprejme prijazno svojega edinega nabiralca članarine Bezjaka.
Priznanje za dobro delo. Mariborska Protituberkulozna liga je povabila včeraj v dvorano OUZD 61 hišnikov, ki so vneto a bi rali takozvani stanovanjski dinar, ki ga plačujejo prostovoljno skorij vsi mariborski najemniki in hišni lastniki vsak mesec v fond lige. kjer jim je izrekel lepo pri z'rm j ? “>redsedmk Protituber-
vzue li;'e. upokojeni -višji državni pravdnik g. dr.; Jančič.
Pričetek balkanske konference. V Atenah se je pričela balkanska konferenca. V naši delegaciji, ki je sinoči odpotovala v Atene, so bivši minister dr. Jovanovič. zdravnik dr. Žika Markovič, univerzitetni profesor dr. Ksenofon Sahovič in tajnik Toma Mnadič.
Naš državni proračun sankcioniran. Včeraj je naš kralj sankcioniral državni proračun s finančnim zakonom za leto 1934-35, kakor ga je prejelo in odobrilo narodno predstavništvo. Proračun in finančni zakon bosta stopila s 1. aprilom v veljavo.
Službeni list kr. banske uprave dravske banovine objaVIja v svoji 25. letošnji številki z dne 28. t. m-: Razglas o občinskih davščinah in o izvajanju občinskega proračuna in proračunsko naredbo mestne občine Maribor za leto 1934, pravilnik o pobiranju gradbenih taks v mestni občini mariborski, opozorilo glede zaščitnih naprav za stroje, objavo banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934, izpremembo v staležu državnih in banovinskih uslužbencev na področju dravske banovine, odločbo o izpremembi statuta Delavske zbornice v Ljubljani in r, me obiave iz »Službenih Novin«.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je kazal toplomer 5.7 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 4.8 stopinj C nad ničlo: barometer je kazal pri 13.7 stopinjah 730.1, reduciran na ničlo pa 728.4; relativna vlaga 86; vreme je tiho in jasno; vremenska napoved pravi, da bo vreme postopno bolj oblačno, zlasti v zapadnem delo države in da je pričakovati poslabšanje vremena.
Radio Ljubljana. Spored za soboto 30. t. m. Ob 12.15: Haydn: Glockensympho-nie (plošče); 12.45: poročila; 13: čas, nadaljevanje Haydnove simfonije; 17.30; prenos velikonočne procesije iz cerkve sv. Petra v Ljubljani:	20:	velikonočne
pesmi, poje mešani oktet; 2030: sionski spevi (Premrl) za sopran solo s spremlje-vanjem radio orkestra; 21: koncert radio orkestra; 22: čas. poročila; 2j.20: slavnostne kompozicije v reproducirani glasbi.
Nov projekt za banovinsko cesto Bre-sternica—Gornja Kungota. Že dalj časa je na dnevnem redu vprašanje banovinske ceste, ki naj bi vezala Bresternico in Gornjo Kungoto. Pred dnevi pa so se v Mariboru sestali ugledni posestniki, okoliški župani in drugi interesentje ter iznova načeli projekt. Proučili so vse mogoče in v poštev prihajajoče okolno-sti. Izhodišče omenjene ceste bo v Bre-stemici in ne v Kamnici, kakor so to nekateri zahtevali iz osebnih interesov. Pri Šoberjevem domu se bo cesta okre-nila v ravno smer ob takozvanem Bre-sterniškem potoku. Ta smer se da zagovarjati z mnenji priznanih stavbnih tehnikov, ker je tam nivo za cesto zelo pripraven in pa, ker je v kraju Log najlepša in najprimernejša zveza s priljubljeno izletniško točko Sv. Urbanom in Sv. Križem. Tako bo cesta peljala po črti Bresternica—Lorgerjev dvor—Bizjakov	mlin—Bulejev	mlin—Log—Gaj
—Gornja Kungota. Banovinska cesta v tej črti je iz gospodarskih ozirov bolj potrebna kot pa prvotno projektirana •cesta iz Kamnice. Ves obmejni Kozjak gravitira gospodarsko na to cesto, po kateri ne bi vozili samo lesa, marveč tudi kmetiŠke poljske pridelke. Tudi bi bila ta cesta najkrajša zveza z Mariborom in s Pesnico.
Naf odno gledaStfše
RF.FF
Odlikovanje kokoši. Na zadnji mednarodni razstavi perutnine v Beogradu je razstavil tudi znani perutninar in strokov njak g. Jože Kulm iz Razvanja pri Mariboru razne pasme kokoši. Za lazstavlje-ne kokoši štajerske pasme je bil g. Kuhn odlikovan z zlato kolajno.
Rrve posledice rimskega sporazuma.
Trgovinska pogajanja med Avstrijo in Madžarsko so se uspešno končala. Med drugim je Avstrija zvišala Madžarski uvozni kontingent za žito na 1 milijon stotov.
Grajski kino predvaja od velikonočne sobote dalje izborno, sijajno opereto »Mladega princa velika ljubezen«. V glav nih vlogah Willy Fritsch, Trude Marlen in Paul Horbiger. Zabaven, izborno u-spel vdefilm.
Kino Union. Od sobote dalje velika, vesela opereta »Srečna pot«, ki vsebuje obilo humorja in osem najnovejših šla-genev, katere pojeta Magda Schneider-jeva in Max Hansen.
Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah. zgagi, slabosti, glavobolu, miglja-nju oči, razdraženih živcih, nespanju. o-slabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josčfova« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
Velikonočne dobrote na mariborskem trgu. Kakor ponavadi vsako leto na veliki petek, tako je bil tudi današnji mariborski trg bogato založen in dobro obiskan. Že v zgodnjih urah je zavladalo na trgu živahno vrvenje, ki je trajalo vse dopoldne. Bogato založene so bile mesarske stojnice, stojnice naših branjevk in tržne mize pa so se šibile pod najrazličnejšim blagom. Cene kljub živahni kupčiji in živahnemu povpraševanju niso poskočile. Mesarji so prodajali: govedino prvovrstno po S do 10 Din, drugovrstno po 6 do 8 Din, tretjevrstno pa po 4 do 6 Din; svinjino prvovrstno brez pritežepo 10 do 14 Din. drugovrstno 10 do 13 Din, bržolo pa po 8 do 14 Din. pl učno pečenko 10 do 16 Din. rebrca 6 do 8 Din, goveji zrezek po 10 do 15 Din: teletino: I-vrste 10 do 14 Din, II. vrste 8 do 10 Din. teletino I. vrste brez priklade po 12 do , 16 Din. II. vrste po 10 do 12 Din, telečja jetra 8 do 14 Din. sktepnica 8 do 14 Din, ledvična pečenka 8 do 15 Din, prsa 6 do 10 Din. telečje zarebrnice 8 do 14 Din, telečji zrezek 8 do 12 Din. Prekajeno sve že svinjsko meso brez priteče 12 do 16 Din. s pritežo 10 do 12 Din, gnjat brez kože 10 do 14 Din, s kožo 12 do 16 Din: mast, spuščena 15 do 16 Din, slanina 12 do 16 Din, pleče 10 do 16 Din, rebrca 10 do 12 Din. svinjski zrezek 12 do 18 Din, prekajeno carsko meso 13 do 18 Din, gnjat zavita 16 do 20 Din, gnjat s kostmi 16 do 24 Din. kare 14 do 18 Din, navadna svinjina 10 do 20 Din. konjsko meso 3 do 4 Din, kozlički po 65 do 120 Din, odojni-ki po 100 do 120 Din, klobase, kranjske kg 17 do 24. Din. Izredno dobro je bi! založen trg za ribe. kjer je bil nakup celo velik. Prodajali so nienule po 20 Din, orade po 20 Din, kalamare po 26 Din, si-
Petek, 30. marca: Zaprto.
Sobota, 31. marca: Zaprto.
Nedelja, 1. aprila ob 15. uri:	»Jurček«.
Premiera. Znižane cene. Ob 20. uri: j »Gorenjski slavček«. Premiera. Ponedeljek, 2. aprila ob 15. uri »Gorenjski slavček«. Ob 20. uri »Štanibulska roža«. Znižane cene.
Velikonočni repertoar marib. gledališča.
Premijera otroške igre »Jurček« bo na velikonočno nedeljo popoldne. To doma- ! če delo slovenskega pisatelja P. G o l i e bo deci nedvomno nudilo mnogo razve-drila in prijetne zabave. Da se omogoči obisk te predstave tudi revnejšim slojem, veljajo že pri premieri znižane cene.
Premijera Forsterjeve opere »Gorenjski slavček« bo na velikonočno nedeljo zvečer. »Gorenjski slavček« z;, zeona med slovenskimi operami častno mesto ter ga uprizarjajo z nezmanjšano privlačnostjo vedno znova. Odlikuje ga me-lodiozna, mestoma prav subtilna muzika ter iz naših krajev vzeto zabavno dejanje.
pe po 24 Din, morske rake po 24 Din, bor bone po 28 Din, linije po 12 Din, krape po 12 do 13 Din, belice po S do 7 Din. Prav tako bogata izbera je bila na perutninskem trgu. Prodajali so: gosi po 40 do 45 Din, kokoši po 20 do 30 Din, zaklane kokoši kg po 16 do 17 Din, kapnine zaklane po 24 Din, peteline po 25 do 30 Din, piščance par po 25 do 60 Din, zaklane piščance kg po 18 do 20 Din, kapune zaklane po 22 do 24 Din, purane po 24 do 65 Din, zaklane purane po 15 do 16 Din in race po 18 do 19 Din. Mleko je bilo na trgu liter 1.50 do 2.25 Din, jajca po 33 do 50 par. Cene sočivju in zelenjavi so o-stale neizpremenjene. Precej je bilo na trgu tudi mladih drevesc. Prodajali so breskve po 8 do 12 Din, slive po 6 do 8 Din, jabolka po 6 do 12 Din, marelice po 8 do 20 Din, orehe 8 do 10 Din, vrtnice pa po 6 do 10 Din.
Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največ slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah-
Ostavka na državno službo. Sprejeta je ostavka na državno službo, ki jo je podal .sodnik okrajnega sodišča .v Šoštanju g. Rudolf Schauer.
Pfuj
Krvoprelitje v Slovenskih goricah. V
ponedeljek 26. t. m. zvečer se je dogod'1 v Moravskem vrhu pri Mali Nedelji zločin. ki je razburil celo okolico. Omenjeni večer so našli na javni cesti 26-letnega posestnikovega sina Ludvika Žmavca iz Derbetincev ležečega v mlaki krvi. Domači, ki so bili o tem obveščeni, so neza vestnega ranjenca prepeljali v ptujsko bolnišnico, kjer pa je poškodbam podlegel, ne da bi se zavedel. Sodna oblast je odredila obdukcijo trupla, pri kateri je komisija ugotovila absolutno smrtnonosne udarce po glavi, ki so mu bili povzročeni z motiko. Ostrina motike mu je razbila lobanjo ir. se zarila globoko v možgane in jih razmrcvarila. Vsaka pomoč bi bila zaman. Kakor se je ugotovilo, je bil navedeni dan pokojni Žmavc zaposlen pri kopanju goric v bližini Mate Nedelje. Proti večeru se je odpravi! na pot na svoj dom, in bil med potjo napaden od nekih kopačev, ki so isti dan bili ž njim zaposleni v vinogradu. Kako se je krvav dogodek odigral, bo dognala šele sodna preiskava. Orožniki so v zvezi s tem zločinom aretirali brata Franca in Antona Kosca, ki sta osumljena, da sta izvršila zločin nad Žmavcem. Osumljenca so izročili okrajnemu sodišču v Ljutomeru. Franc Kosec sicer priznava, da je Žmavca udaril z motiko dvakrat po glavi, zagovarja se pa s silobranom, med tem ko njegov brat Anton Kosec zanika, da bi bil udeležen pri nanadu. Zanimivo ie pri tem dejstvo, da je brat pokornega. Franc Žmavc, bil lansko leto na isti dan. t. j. 26. marca 1933. ubit pred cerkvijo pri Sv. Andražu v Sl. gor.
Gibanji
je naših zasebnih nameščencev
Občni zbor Društva odvetniških in notarskih uradnikov
Pred kratkim ie imelo mariborsko društvo odvetniških in notarskih uradnikov V(J‘vcrani Narodnega doma svoj občni 20or, ki se ga je udeležila tudi 5članska Reputacija tovariškega društva iz Celja.
ocni zbor, ki je potekel v najboljši harmoniji, je vodil društveni predsednik g. JragoLin Gilčvert, ki je prisrčno pozdravil vse navzoče, posebej pa zastopnika oblasti in zastopnike raznih drugih stanovskih organizacij. Spominjal se je v Wetekli dobi umrlih rednih in podpornih c.anov, katerih spomin so navzoči poča-1 & trikratnim slava. V svojem nadalj-n,em Poročilu je omenjal težave, ki jih lma|° odvetniški in notarski uradniki v 5v°ji službi. Pri tej priliki je prisrčno cestital trem navzočim jubilantom, in si-^-eT zaslužnemu društvenemu blagajniku Franju Moškonu, ki je obhajal lani v 110veittbru 601etnico svojega rojstva in UJetnico svojega službovanja, nadalje g. parili Hosiču, ki že 30 let neprenehoma Zbilje v eni in isti pisarni, in ugledne-^ tovarišu g. Ivanu Lorberju, ki je s,[fžboval nad 50 let v raznih odvetniških p,Sarnah. Soglasno sta bila nato imenovana ža častna član gg. Lovro Čremo-?nik iz Celja in Janko Likar iz Ptuja.
Nadalje je predsednik poročal o okrožnici odvetniške zbornice, ki je imperativno zahtevala od odvetnikov, naj Odpravo novoletne nagrade svojemu uradni-?^vu; o delovanju Pokojninskega zavoda, upravlja z nad .300 milijonskim kapita-iortl. lastjo privatnih nameščencev, ki je Omenjena za rente in pokojnine za primer onemoglosti in starosti; o razvese-iivem razvoju bolniške blagajne podpor-društva v Ljubljani, ki šteje že nad 00 članov; o novi upravi Delavske zbor ntce in o> uspehih v prid nameščencem.
redsednik je podal tudi obširno in skrbno sestavljeno poročilo o podrobnem delu društvene uprave.
S' ,"tcran Medved je v svojem nr P ' 111 referatu izpopolnil nekatera EJhi- 0Va izvaJanja, zlasti glede sta e. orisal otranje društveno delova-.e in zastopstvo na zunaj ter naglasil, ;^rt^tvo zastopano po predsedniku v -Pokojninskem zavodu, pri Delavski z ornici iti pri. zadevnih sosvetih. Ome-
JL	ki	jo	vrši stanovski
list -Odvetniška pisarna« skupno z gladom »Organizator«. Pregledno in skrbno sestavljeno je bilo nadalje poročilo društvenega blagajmka g. Frana Moško-na, iz katerega posnemamo, da Sj je društvo kupilo novo pohištvo in je izdaio ža brezposelne in bolezenske podore ter
za pogrebne.stroške svojih članov 11.9.50 Din. Društveno premoženje pa znaša skupno s pogrebnim skladom 1C3.207 Din. Sledilo je nato globoko zasnovano predavanje gdč. Josipine Cerinškove o »Ženi v poklicu«. Njena izvajanja so bila zelo toplo sprejeta. Obširne debate so se udeležili med drugimi tudi gg. Lovro Cremožnik. Albert Medvešek. Tomislav Viskanič, Franjo Mo&kon in Martin Planinšek. Z občnega zbora je bila odposlana pozdravna brzojavka soustanovitelju Zveze privatnih nameščencev g. Evgenu Lovšinu. Soglasno je občni zbor sklenil nadalje pokloniti g. Lorberju za njegovo 80-letnico znesek 1000 Din.
Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Dragotin Gilčvert, ki predseduje društvu že od ustanovitve 1. 1919. Za podpredsednika je bil izvoljen soglasno g. Karl Hošic.za tajnika gosp. Štefan Medved, za blagajnika g. Franjo Moškon, za odbornike pa; gg. Franjo Kežman, Jože Fichmeister in Marica Rauterjeva, za njih namestnike Marica
Muršceva. Josipina Cerinškova in Marija Škofova; v nadzorni odbor g. Ferdo Fišer iz Slovenjgradca in g. Janko Likar iz Ptuja.
Občni zbor je soglasno sprejel tudi naslednjo resolucijo:	Društvo	odvetni-
ških in notarskih uradnikov v Maribora se pridružuje protestom ostalih organizacij, v katerih se izrekajo proti unificira-nju bolniškega zavarovanja in prenosa skupnega sedeža v Beograd. Za name-ščenstvo je koristno, da ostanejo tudi v bodoče tri samostojne bolniške blagajne, in sicer sedanja bolniška blagajna TBPD s sedežem v Ljubljani, »Merkur« v Zagrebu in »Trgovska omladina« v Beogradu. Odgovori se odvetniški zbornici zaradi novoletnih nagrad in napačne razlage obrtnega reda glede odvetniškega in notarskega uradništva. Končno je bila sprejeta še resolucija proti brezposelnosti in dvojnemu zaslužkarstvu.
Po triurnem razpravljanju je predsednik zaključil lepo uspeli občni zbor z a-pelom, naj druži: vse članstvo sloga, ker zamore le v medsebojnem razumevanju in potom svoje stanovske organizacije najti pot v boljše razmere.
Zena v poklicu
Iz referata ]osipine Cerinškove na občnem zboru Društva odvetniških in notarskih uradnikov
Gaston Berardi:
Oče Napoleon
Pravkar smo končali obed v grajski jedilnici, ko se je prikaza! paznik pri °dprtem oknu.
Veselo je zaklical:
»Sedaj ga pa imamo.«
»Koga?«
veste. kdo je?«
»Kdo?«
*Oče Napoleon! Kdo bi si to mislil pri njegovi starosti. Njegov mehur za tobak smo našli poleg luknje v podstrešju, skozi katero je zlezel v hišo, in tik poleg zida odtise njegovih cokelj. Sicer je pa vse priznal.«
»Priznal?«
»Da, pokazali smo mu mehur, rekoč: .Ali poznate to-le?’ Začel je jecljati, a cez nekaj časa je dejal: ,To je moi mehur, izgubil sem ga...’ __ jq3 00le£ luknje, skozi katero si zlezel’ v hišo in ukradel iz omare šeststo frankov, ki jih je danes zjutraj prejel Lenglu.’ — Ne. to nisem bil jaz!’ — ,To boš povedai orožnikom.« — Tu pa je omahnil. Pogledal me je s svojimi belimi očmi in dejal: 'No, jaz sem bil. Orožnikov pa ni treba
klicat. Lengluju bom vrnil denar.’________
-Prepozno, dragi moj, že prihajajo... Zmenil se boš z njimi’...«
»Kje pa je sedaj?«
»Doli v vasi, na županstvu.«
Vsi smo šli doli. Cela vas je bila po-
*onci. Konja orožnikov, ki sta prihajala
12 tT,esta. sta bila privezana pred gostilno.
V veži starega gospodinjskega po-
Težnja žen po poklicnem delu ^ ni porodila iz duhovnega izobilja neke bogate, srečne in urejene dobe, ki naj bi omogočila tudi ženam, da bi s svojim delom pomagale ustvarjati nove vrednote v kulturnem razmahu človeštva. 1 o je bil morda bežen sen prvih feministk, ki v svojem idealističnem pojmovanju sveta in življenja niso spoznale vzmeti močnega socialnega gibanja. Ženski klic po delu in pogoj zanj je postal glasen iz potrebe, porojene iz materialne, duhovne in moralne stiske.
Zena zavzema danes kot delovna moč v vseh panogah dela večinoma podrejeno mesto. Boljši ali slabši po'ožaj privatne nameščenke ni toliko odvisen od njene predizobrazbe. temveč-predvsem od prosperiranja podjetja. Razlika ■ v Delavski gmotnem in socialnem položaju med posameznimi pisarniškimi nameščenkami je precej velika. Nekaj jih ie med njim!, ki imajo celo po .1000 Din" plače na mesec, dočim imajo nekatere le borih .300 Din, vmes pa so vse druge možnosti glede odmere zaslužka. Precejanje važnosti glede socialnega položaja privatne uradnice je tudi ugled podjetja. Delo privatne uradnice je navadno eno-
slopja, v kateri se je bila izvršila tatvi= na, sta orožnika pravkar končavala svojo preiskavo:
»Torej je stvar jasna: vi priznate, da ste vzeli denar?«
»Rekel sem, da ga vrnem, torei ie stvar v redu.«
»Kako v redu? Če se splazite v tujo hišo in tam kradete... Lahko vas vtaknejo v prisilno delavnico...«
Narednik pa je očetovsko pristavil:
»No, morda vam dajo samo nekaj mesecev zapora.«
Stari mož je bedasto poslušal:
»Jaz pa nočem v zapor. ne. nikakor ne!«
»Molči in naprej!« je zaukazal narednik z osornim glasom.
»Dobro, dobro. Počakajte, da vzamem vsaj svoj plašč iz hleva... Živio Napoleon!«
In stari pastir je s sklonjeno glavo počasi korakal čez dvorišči
lično in njeno stališče večinoma brezupno glede na bodočnost, ker večini je pot do napredovanja na boljše mesto zaprta.
Zato je povsem razumljivo, da se večina teh deklet skuša rešiti v zakon pred praznoto takega življenja. Zaradi tega smatrajo svojo službo kot nekaj prehodnega, začasnega, dasi so pogosto primorane še naprej služiti. '
To je pač tudi eden poglavitnih vzrokov-, da ta dekleta nimajo mnogo smisla za stanovsko skupnost, za organizacijo. Večina njih ne pride nikoli prav živo do zavesti, da veže vse stanovske tovarišice skupna usoda, ki bo tem boljša, čim večja bo stanovska solidarnost -vseh.
Tako je potrebna organizacija delavski ženi kakor ženi iz srednjih slojev. One so bežale predvsem pred duhovno praznoto in podrejenostjo. Iz duhovne ■n moralne stiske je oživela v tej ženi želja po samostojnem oblikovanju lastnega življenja in po osebni neodvisnosti. Kmalu pa se je duhovna stiska ymaknila materialni, ki je zaradi spremenjenih gospodarskih razmer zajela tudi ženo srednjega sloja. In tako danes bolj ko kdaj
orej spoznavamo in tudi občutimo, da vsa ogromna masa žen, ki je danes v konkurenčnem boju za delo in plačilo v vseh delavnih področjih, služi predvsem lž gmotne1 potrebe. Zato prav danes težko govorimo o poklicu kot o notranjem zvanju, ker to delo ne pomenja po-klica, temveč — zaslužek.
Dejstvo, da si je žena utrla pot skoro v vse poklice, je občuti! ženski svet sprva-kot zmagoslavje, kot enakopravnost, kot pot do osebne svobode, ki naj vodi do vsestranskega razmaha ženine osebnosti. Toda udejstvovanje v praktičnem življenju nam kaže dan za dnem, da smo še daleč od enakopravnosti in da še davno ni rešeno poklicno vprašanje za ženo. Poročena žena se naj posveti domačemu ognjišču ter naj postane mati in gospodinja. Mesta , naj prepusti svojim mlajšim tovarišicam,, ki so primorane služiti, da si tudi one utrejo pot v bodočnost.
One naj pristopajo k organizacijam, ki bodo zastopale njihove stanovske interese, vodstvo pa naj prepustijo moškim, ki take organizacije vodijo, kajti ženski poklic kot uradnica je le od danes do jutri. Zatorej k sklepu pozdravljam našo stanovsko organizacijo, ki ima jasno in začrtano pot ter naj nam bo zato neko skupno stanovsko ognjišče, kjer si bomo za primer potrebe iskali pomoči.
Iz tajništva Sokolske župe Maribor.
Naše uredništvo je prejelo od tajništva mariborske-sokolske župe naslednjo izjavo: Z ozirom na poročilo v Vašem cenjenem listu o letošnjem občnem zboru sokolske župe Maribor glede izrečene pri pombe v zvezi s'stanjem Sokolstva na naših srednjih šolah ugotavljamo; da se išdnja leta ravnateljstva vseh srednjih šol na teritoriju župe zavedajo pomena sokolske vzgoje, kar je razvidno tudi iz tajniškega poročila, ki je bilo razposlano vsem edinicam. V tajniškem poroči!« je zadevno ugotovljeno takole: »Opaža se, da so na ravnateljska mesta prišli možje, ki pravilno cenijo Sokolstvo in so nam naklonjeni«. Dostavljamo, da ie od vsega dijaštva v sokolskih vrstah z meščanskih šol približno polovica, z državnega učiteljišča iti državne trgovske akademije ena tretjina, iz realne in klasične gimnazije pa I petina. Zahvaljujemo, s^ uredništvu za prijaznost in beležimo , s sokolskim: Zdravo! Tajništvo sokolske župe Maribor.
1 viako jinvensliB in
»*
Pastir? Bil je te tu in tam pastir, če so ga sprejeli za nekaj časa; sicer je pa opravljal na vseh kmetijah različna težka dela za kos slanine, lonec juhe in par
•	V	•	i	w	usmiljenim glasom Leng
pip topak«!- Ze od pamtiveka je stanoval način ga moremo rešiti.
če še je zvečer kadilo iz njegove koče. so dejali drvarji:
»Oče Napoleon kuha juho.«
_ Bil je poročen. Njegova krivogleda žena je bila silno krepka jn preživljala se je s tem, da je hodila delat po raznih kmetijah. Tam je spala ali je pa prenočevala po drvarskih kočah, če ne kar pod milim nebom, posebno če se ga je malo preveč nasrkala.
Oni dan so jo videli v bližini. Ko se pa oče Napoleon le ni prikazal, se je nekdo spomnil nanjo in vprašal:
»Kje je neki njegova žena?«
Orožnik, ki se mu je čas že zde! predolg. je dejal:
»Hočem pogledati, kaj dela tu notri.« Toda, ko je prestopil prag hleva, je tako zaklel, da so vsi vedeli, da se je zgodilo nekaj strašnega.
Na slami, skoraj pod konjskimi kopiti, je ležalo veliko telo na tleh, ir. se zvijalo v krčih. Starec je bolestno ječal in si trgal obleko s skrivljenimi prstmi. Skočili smo v hlev,
»Izpil je steklenico modre galice, ki je bila tu na polici,« je dejal narednik. »Glejte, toliko je še ostalo!«
»Mleka mu dajte, mleka,« je dejal z usmiljenim glasom Lenglu; samo na ta
roi
v mali koči, ki mu jo je, kot je sam pravil, podaril prejšnji njegov gospodar, ki je bil njegov tovariš iz časa Napoleonovih vojsk. Ker je vedel mnogo povedati iz teh časov, predvsem o velikem cesarju Napoleonu, so ga splošno klicali očeta Napoleona.
Včasih je cele tedne preživel v gozdu, nabiral suha drva za zimo, ali pa jagod, gob in mravljinčnih jajc.
»Da, mleka, pa hitro!«
V gruči ljudi se je zganilo. Velika sta* ra ženska je prihitela, mahajoč z rokami:
»Kaj je? Kaj se je zgodilo?« je zakričala in gledala umirajočega s svojimi malimi očmi.
»Kaj se je zgodilo?« ji je odvrnil orožnik. »Tvoj mož je ukradel Lengluju denar in da mu ni treba iti v ječo, je izpil
stekleničko modre galice. In vendar nam je hotel reči...«
»Kaj? Kaj je rekel?«
»Da nam hoče pokazati, kam je skril denar.«	'
»Kaj. tako je govoril?« Temne lise sn se prikazale na njenemu obličju.
Pritekla je kmetica z veliko skledo.
»T u je mleko. Dajte mu ga!«
»Kaj? Mleko?« je bevsknila njegova žena. »Ne maramo ga, kaj ne, Francelj? Reci, Francelj, kaj ne da ne. Pustite naja v miru!c
In skočila je h kmetici, ji Iztrgala skledico in jo treščila, po tleh.
Skozi napol zaprte oči očeta Napoleona je šinil blisk, njegovo ječanje je postajalo vedno tišje: Oj, oj... živel Nap...
Njegova žena je počenila poleg njega na slamo in neprestano - strmela v njegov obraz.
»Molči, molči... Kmalu bo končano... saj ti pravim, molči... še malo poguma, čisto malo poguma.« ... Zvečer je izdihnil.
*
Naslednji dan so preiskali vso kočo.
v,rt. "!. njivo- Slednjič so odkrili skrivališče, v katerem je bil denar. Bi! je zefezen lonec, ki je bil skrit med dvema velikima kamnoma za vodnjakom. Toda našli so tu samo polovico vsote... Drugo polovico so iskali zaman.
»Stara mu vendar ni dala, da bi pJ) mleko,« je omenil eden orožnikov.
Začeli so iskati ženo. Toda niso je našli. Zapustila je deželo.
»Ah. kaj! Pustite jo!« je dejal Lenglu. »saj je oče Napoleon mrtevi«
MARIJ SKALAN:
23
»Da,« je dejal faraon, kg je pesnik do-pel, »lepa ie tvoja pesem, a hrepenenje mojega ne dosega, Zanj ni besedi, pesnik, samo srce ga čuti,«
»Milost, gospod!® je zajecljal Sorba-lis, »FV?I sem tako, kakor da sem jaz njen gospod in da je ona moja izbranka, Pel sem z vsem čuvstvom svoje pesniške duše, a tvojih čuvstev moja ne do* segajo, o veliki. Odpusti smrtniku to žalost«
»Odpuščam ti jo!« je dejal faraon. »Pokliči mi samo Ilajo!«
»Takoj, o veliki!« je vzklikni! pesnik in odhitel k vratom ter potem do straž pred Evalastinimi sobanami, poklical komornico in jo poslal k faraonu.
»Milost, gospod!« je pozdravila ženska, padla na kolena in se s čelom dotaknila tal. »UkazujeS?«
»Je mirna devica moja?«
»Da, o včliki!«
»Ir. je pripravljena?«
Roman fa prazgodovine človeštva.
»Je, o veliki!«
»Potem me odvedite k njej!«
»Tvoja sužnja sem, o včliki!«
Semiš Ofiris se je dvignil in molče sledil Ilaji, Stražniki pri vratih in na hodnikih so padali na kolena pred njim. Orjaška evnuha sta na stežaj odprla vrata, Ilaja je odgrnila zaveso, ki je zakrivala vhod v princesino sobico. Faraon se je ozrl vanjo in zagledal Eva-lasto, ki se je dvignila z blazine in obstala prestrašena pred njim brez besede in pozdrava. Toda njen strah je traja! samo kratek hip. Vzravnala se je, izbočila prsi in mu hladno pogledala v oči.
»Pozdravljena, golobica golobic, najlepša izmed žena dežele na strani ve* čera! Pozdravljena, princesa princes, sladka roža rosnih livad!« je spregovori! faraon. »Pri&sl sem, da te pozdravim, ker praznik svetega Ibisa je nocoj, praznik ptice krvi, ljubezni in zaljubljene j
mesečine, ki lije svojo mehko luč tudi v sobico tvojo, Danes si ti gospodarica in jaz sem tvojih ukazov zvesti izpolnjevalec.«
Princesa se ni genila. Kakor iz mra-morja izklesano je ostalo njeno telo, ko je dejala;
»Ce je praznik’ svetega Ibisa, potem nimaš pravice zaklepati me v te sobane in mi braniti v svetišče, Jn če sem jaz gospodarica in si ti mojih ukazov zvesti izpolnjevalec, imam pravico izbirati in ne biti izbrana.«
»Ponosne so tvoje besede, cvet dehteče orhideje,« je odgovoril mirno faraon.
»Hči sem kralja kraljev Ilamagada, princesa azteška.«
»In meni poklonjena devica...«
»Vem, faraon, dasi ml tega nihče ni dejal in so me pripeljali na tvoj dvor z zagotovilom, da me pošiljajo sem zato, da se priučim dvornih navad.«
»Zakaj me potem sprejemaš kakor svojega sužnja in ne kot gospoda faraona faraonov, pred katerim trepeče v prahu vse, kar je rodila človeška mati?«
»Sprejemam te tako, kakor sprejema
princesa princa na dan svetega Ibisa in tako kakor ženska, ki ni nikogar last, ne očetova, ne tvoja, marveč samo velikega Raja, boga nad bogovi.«
Faraon se je zdrznil, prebledel in vzkliknil:
»Kdaj si mu bila posvečena? Kdo te je posvetil? Torej me je tvoj oče ukanil?«
»Nihče me ni posvetil Najvišjemu in moj oče te ni ukanil, posvetila sem se sama v tistem trenutku, ko sem spoznala usodo, kateri sem namenjena.«
»Taka posvetitev ni veljavna pred Najvišjim.«
»Zame je veljavna.«
»Ne odbijaj moje milosti!«
»Potrebna mi je samo milost Najvišjega.«
»Tvoje besede so besede otroka, ki ne ve, kaj govori, zato ti jih odpuščam. Poslušam jih in jih ne slišim. Prišel sem, da te pritisnem k sebi, lepotica lepotic, divja roža večerne dežsle. Ibisov dan je dan, ko se vsaka ženska vda svojemu izbrancu,..«
»Samo, če ni devica in če svobodno izbere.,.«
(Se bo nadaljevalo.)
/OKOL
Tehnično delo mariborske sokolske župe
Težko in odgovorno tehnično delo Mariborske sokolske župe so tudi v pretekli poslovni dobi uspešno in zadovoljivo opravljali župni načelnik br. Franjo Mačus, župni podnačelnik br, Ciril Hočevar, Slavko Komac, Davorin Polič, župna načelnica s. Nada Mačusova in podnačelnlce Vida Schedlbauerjeva, Nela Primčeva in Tončka Šiftarjeva. Pomoč načelništvu je bil župni TO, ki ga je tvorilo 24 bratov, povečini prednjakov in 12 sester, povečini prednjakinj.
Delo tehničnega odbora župe je bilo razširjeno še v odseke, in sicer za otroke, za naraščaj in za čete. Tudi so imeli člani na skrbi posebne referate, zadevajoče sokolsko vzgojo. Zaradi finančnih težkoč pa župno načelstvo v pretekli poslovni dobi ni moglo pozvati nekaterih zunanjih bratov v TO, ki bi s svojim delom nedvomno znatno podprl! strem-Ijenja župnega tehničnega odbora. Načelstvo župe Je bilo po okrožjih v neposrednih in čim tesnejših stikih s posameznimi bratskimi edinicami. Mariborska sokolska župa je razdeljena na 8 okrožij, in sicer na mariborsko za desni breg, ki mu načeljuje br. Lojze FerS, mariborsko levi breg, ki mu načeljuje br. Vlado Venuti, slovenjegoriško, ki mu načeljuje br. Davorin Polič, koroško, ki mu je načelnik br. Miro Veljak, ptujsko, ki mit načeljuje br. Slavo Komac, mursko, ki mu načeljuje br. Slavko Stopar, dravinjsko, ki mu načeljuje br. Julče Hmelak, in prekmursko, ki mu načeljuje br. Franjo Bračko,
Tajniške posle župnega TO je nadvse zadovoljivo vodila s. podnačelnica Nela Primčeva. Zupa je stala ob zaključku poslovnega leta 52 druftcv in 53 čet. Prednjaških zborov je v župi 57, prednjakov in prednjašic z župnim izpitom fi5( z društvenim Izpitom 76, pripravnikov pa 196. Lani je bilo v župi 45 dru-štvenih in 5 okrožnih nastopov. Edinjce imajo H lastnih domov, 19 Ustnih telovadišč, 24 najetih telovadnic, 33 najetih telovadišč in 67 šolskih prostorov,
Telovadna statistika za lansko leto je urejena po četrtletjih, Skupno je bilo lani vpisanega telovadečaga članstva, naraščaja in otrok 8,172. Od l,06i telovadcev jo telovadilo v 6.115 urah 58344; od 515 vpisanih članic w telovadilo v 3,560 urah 29.101. Od 710 vpisanih tiaraičajnl-kov je telovadilo v 3.942 urah skupno 41.933. Od 491 »pisanih naralčajnic v 2.470 urah skupno 27.169, ali povprečno U na wo. Od 2.611 vpisanih dečkov v 5.671 urah »kupno 134,759, ali povprečno 24 na uro; od 2,764 vpisanih deklic v 5,878 urah skupno 126.533, ali 22 nft uro. Od skupno vpisanih Je telovadilo v 2S.636 urah skupno 417.839, ali povprečno 14 na uro.
Delnega župnega zlet* v Ljutomeru, ki
je bil obvezen za vsa okrolja, izvzemši koroško, dravinjsko in slovenjgraško, se je udeležilo 360 telovadcev, 220 telovadk, 130 naraščajnikov in 150 naraščaj-nie, Nastopilo je 345 članov, 230 članic, 150 naraščajnikov in 180 naraščajnic. Zlet v Ljutomeru pa je pokazal, da bodo morah društveni načelniki posvetiti večjo pažnjo strogi sokolski disciplini. Sprevoda, ki je bil ob tej priliki, se je udeležilo skupno 1.451 pripadnikov. Pokrajinski zlet v Ljubljani pa je bil za mariborsko |upo prilika, kjer je pokazala svoje sile. Župno načelništvo je nudilo vsem edini-cam pomoč pri naučeniu prostih vaj. Pokrajinskega zleta se je udeležilo iz mariborsko župe 3.894 telQYadečib, in sicer 910 članov, 40 starejših članov, 456 članic, 339 naraščajnikov, 339 naraščajnic, 940 dečkov In 870 deklic. Nastop mariborske župe je bi! določen za drugi dan, vendar Je morala župa vskočiti že prvi dan. Pri sprevodni je zastopalo mariborsko žiupo v kroju 300 članov, 200 četnikov, .300 bratov v clvllu in 350 članic, Dnevi naraščaja ln dece, ki so bili dolo. čeni na dan 18. junija, so bili za nje prava slavnost, toda zaradi dežja'otroci niso mogli nastopiti. Viharno deževje je sicer zelo potlačilo razigranost navdušene mladine, veselja pa le ni moglo pregnati. Tudi se je mariborska župa udeležila svečane proslave 25-letnice ptujskih dogodkov. Sodelovala Je pri nastopu ptujskega okrožja, ki je lepo uspel.
Župnih lahkoatletskih tekem, ki so bile v dneh 30. 9. in ves dan 1.10, se je iz 20 edinic udeležilo skuipno 200 pripadnikov, in sicer 104 člani, 19 članic, 35 naraščajnikov, 32 naraščajnic. Uspdii, k! so bili doseženi, so zelo zadovoljivi. Župnih smučarskih tekem, ki so bile letos februarja v Slovenjgradcu, se je udeležilo 36 članov, 42 naraščajnikov in 6 članic. Tekme so bile zelo dobro organizirane in Jih lahko prištevamo med kvalitetno najboljše, kar so pokazali izredni uspehi. Medrletnih tekem »saveza« se Je Župa udeležila z 9 društvi in 4 Župnimi vrstami. člani so dosegli 3 prva, 5 drugih ln 3 tretja mesta.
Župa je priredila lani več tečajev, Župnega prednjaSkega tečaja se je udeležilo 12 članov In 9 članic. Delovnega sestanka načelnikov jn načelnic se je udeležilo 57 edinic, župnega smučarskega tečaja pa se Je udeležilo 36 članov in 33 članic. Taborenia v Logarski dolini seje udeležilo 12 naraščajnic.
župni načelnik Je v svojem poročilu, podanem na občnem zboru, grajal premalo zanimanje nekaterih edinic za vzgojne tečaje 1n naglasil, da so tečaji in vzgoja prednjakov edina sredstva, ki lahko utrdijo društveno življenje in mu dajo novih sil, smernic in veselja. Ugotovil je nadalje, da se opaža v zadnjih letih pomanjkljiv dotok vaditeljstva jz dijaških
vrst, posebno mlajših učiteljskih moči. Župno načelništvo želi, da bi se V novem poslovnem letu edinice v svoj lastni prid bolj posluževale tečajev in da je potrebno telovadbo v društvih voditi v koristne in razumljive smeri. Skrbeti pa je potrebno za čim bolj prisrčne zveze med edinicami, da bomo res pravi bratje in sestre ene same sokolske družine.
So«? rt
Z5K Hermes v Mariboru
Na velikonočno nedeljo bo v Mariboru gostovala enajstoriea ŽSK Hermesu iz Ljubljane ter odigrala proti SK Železničarju nogometno tekmo, in sicer za pokal prometnega ministra. ŽSK Hermes je v Mariboru dobro znan gost, Qre za gosta z velikimi ambicijami. Nadeja se namreč, da mu bo letos po večletnem boju sreča nekoliko boli naklonjena in da si bo letos osvojil prvenstvo železničarskih klubov in pokal prometnega ministra. Kot rečeno, ambicija je tu in edina nasprotnika sta mn samo mariborski Železničar in subotiški ŽAK.
Ne glede na to okolnost, pa je Hermes vsekakor moštvo, ki vedno predvaja lepo in ambiciozno igro,
S>K Železničar, ki mora proti takemu nasprotniku postaviti svoje najboljše moštvo, bo imel težko delo. Napeti bo treba od vsega začetka in zaigrati tako, kakor da gre za važno tekmo, kar nedeljska tekma tudi bo-
Tekma se bo začela ob 16. uri. Predtekmo zaigrata rezervi SK Železničarja in SK Svobode.
Ljubljanska Ilirija bo za velikonočne praznike gostovala v Gradcu, in sicer bo v nedeljo igrala z GAKom, v ponedeljek pa s SK Sturmom.
Pričetek teniške sezone
ISSK Maribor otvarja na Velikonočno nedeljo novo teniško sezono. Odsek ima v uporabi najmodernejše tenisišče, ki slovi po vsej državi in tudi izven nje; pet vzorno urejenih prostorov obdaja
parčno »tlenje, ki jih variuie mestnega hrupa in -prahu, dasi so oddaljeni le nekaj korakov od mestnega središča." Teni-sišče je oskrbljeno ? najmodernejšimi teniškimi in športnimi napravami in nudi tudi sicer ves kopitort, Članstvu so na uporabo: solnčne in prsne kopeli, teniška stena za vežbanje, zidana garderoba z omaricami, V odmoru pa vabijo lični Mreni nasadi % mizicami in bogato založena okreoeevalnjea, Tako je dodobra preskrbljeno za popolni športni in družabni užitek slehernega etena, Vse te športne, estetske in družabne prednosti teniškega športa pa so do današnjih dni malodane neznane širšemu slovenskemu občinstva. Da bi ta prekrasni šport prodrl tudi v našo širšo javnost, da bi se razvil v pravi narodni spert, smo sklenili (cca. Din 20.000.—) znižati članarino pa ne ’ede 'na visoko letno vzdrževalnlno minimum. To na bo tudi v prihodnjih sezonah mogoče le tedaj, ako dobi naše vabilo v naši družbi zadostnega odziva, Prepričani smo, da bo slovenski Maribor tudi v teni področju pokazal ono zanimanje, ki ga odlikuj© sicer v Javnem društvenem udejstvovanju. Prijave sprejema načelnik odseka g. Radovan Š e p e c, Grajski trg 2, v trgovini dnevno med 17. in 18. uro.____________________________
NENAVADEN ODPUST IZ SLUŽBE.
V r.eki pisarni v Parizu je bila nameščena kot stenografinja mlada Made-laina. Pred dnevi pa ji je šef odpovedal službo zato, ker je bila preveč lepa. Radi nje je namreč zaostajalo delo v pisarni, ker so se mnogi uradniki med seboj stalno prepirali zaradi lepe Made-laine. Madelaine pa je tožila šefa, ker ji ni v zakonitem roku odpovedal službe in je pred sodiščem navajala, da ni s«'118 kriva svoje lepote, kakor ni kriva, če moški za njo nore. Nedvomno ho lepa Madelaine dobila službo kie drugje in ne bo dolgo časa brez dela.
$nominsaite te
Mali oglasi
a r 11' \^rrmsssssssssssssss=s
Razno
POZOR! KAVARNA »PROMENADA«.
Na velikonočno noUelio in Ponedeljek koncert. Začetek ob 10. uri dopoldne. V slučaju lepega vremena otvqritev vrta. Sveže pivo v sodčkih, dobra vina tar topla in mrzla jedila, 'l» obilen obisk se priporoča lastnica. 126?
NEKAJ JAZ IMAM ZA VASi
Kai Velika noč bres prisp nlh kranjskih je klobas?! — Založim Vam velikonočno mizo —• po glavi lopnem grdo krizo! —
Pridite k menil 1254 Toni OSlag Novi Glavni tre
SVETU PREMOG
Pin 37.—-, žagana bukova drva Din 20,—, prevozi tovorov po znižani ceni, Tičar, Jesdar ska ul,, Telefon 2T15.	(228
PREVZEM FRIZERSKEGA SALONA!
Cenjenemu občinstvu sporočani, da sem prevzel frizerski salon na Kralja Petra trmi 4. Za solidno in točno postrežbo jamčim ter se priporočam Adolf Mrakič, Cankarjeva ul. 1 In Kralja Petra trg 4, 1244
»PLZENSKI DVOR« V TAT-TENBACHOVI
nudi čez praznike prvovrstni rdeči burgundec in žlahtni silvanec, Cez ulico znižane cene 1260
Kupim
KUPIM
2 lahki, Se dobro ohranjeni kolesi. Naslove poslati upravi lista pod »1275«.	1276
Sodo odda
ODDAM POCENI
takoj lepe opremljeno sobo, boljši osebi na Tržaški cesti v bližini bolnice, eventuelno s kavo, posebnim vbodom in električno lučjo. Naslov v upravi »Vočernika«. 1275
SOBO
k prostim vhodom oddam s 15. aprilom. Mlinska ul. 0/II. 1261
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
v Magdalenski ulici oddam v najem takoj, Kie pove uprava lista.	1242
izdaja kouzorcU »Jutra« v Ljubljani; pridstuvnik Izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru. 'Uika Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.