0SUMB
Izhaja
»„ 20. In zadnjega dni vsakega meseca.
-<&&-
Naročnina
elane I gld. na leto.
Foeamne številke po 5 kr.
9>.StttS
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino ii dopisa
pošiljajte uredniitTv » Glasnik«
Cesta i Mestni Log 4,
-'3*5—
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki iščejo delavcev, se »sprejemajo zastonj!
eanK9
Štev. 3.
V Ljubljani, 31. januvarija 1899.	Letnik V.
Kako si morejo delavci pomagati ?
Revež je vedno spodej. Delavci Čutijo to resnico v živo. Eedo se meni sanje? Posamezni delavec je res zapuščen trpin. Na-toma potreba sili torej delavce, da se združujejo. Še le v družbi morejo kaj pomenjati. Zalibog, da so razdvojeni po načelih. So-cijalni demokratje in krščanski socijalci so med njimi in hud boj vre med tema dvema vrstama. Boj na dve plati slabi delavce: na jedni strani boj proti skupnemu delavskemu sovražniku, boj za boljše razmere, boj za obstoj, za življenje, na drugi strani pa ne manj ljuti boj za načela. In to, da se delavci bojujejo tudi za načela, jim dela Cast. Ne samo za krub, marveč tudi .za resnico!
Naši bravci poznajo oba boja in čutijo tudi sveto potrebo, ki nam nalsga, da se upiramo brezbožni, prekucijski socijalni demokraciji, pa tudi boj proti brezsrčnemu kapitalizmu.
Veliko število tistih, ki se štejejo med izobražene, nima že nobenega smisla za resnico več. Dušo pozna le takrat, ko ji govori s svetopisemskim lahkoživcem: »Duša, jej in pij in bodi dobre volje!« Zato pa tudi ne čuti nobene potrebe načelnega boja. Tem ljudem se gre samo za vživanje. In zato po pravici pravimo, da mora vsacega poštenjaka navdajati spoštovanjem lepi pojav med delavci: navdušenje za resnico in junaštvo vboju zanjo.
2e nebrojnokrat smo v svojem listu razkrivali načelne zmote socijalne demokracije. Danes se pa ne mislimo pečati s tem. Zdi
se nam namreč potrebno, da opišemo nekatera poglavitna pravila o drugem boju, —■ boju za gospodarsko samostalnost, boju proti kapitalizmu. Prepričani smo, da bo to mnogo koristilo. Tako izprevidijo naši bravci, kako je res mogoče pomagati delavskemu stanu.
I.	Politična organizacija.
Politična organizacija delavskega stanu je potrebna. Tega napa ni treba na dolgo dokazovati. Najprej e je ta organizacija zato tako važna, da se vzbudi med delavci samozavest in zavest ravnopravnosti. Politična zrelost se širi med njimi. S tem se poučć o svojih političnih pravicah in tako raste njihov pogum in njihova moč.
Dalje more samo politično delo nekatere stvari vrediti delavcem v prid. Dobrih zakonov je treba delavskemu stanu; teh pa ne more dobiti, če se ne briga za politiko, če se hoče znižati delavska doba, če se hočejo vstanoviti dobra zavarovanja za slučaj bolezni, nezgode, onemoglosti in starosti, če se hoče poskrbeti za varstvo žen s k, o trok, mlajših delavcev pri delu, je za vse to treba dobrih zakonov. Da se pa dosežejo, je treba politične delavske organizacije, ki kaže smeti, po katerih se mora gibati zakonodajstvo.
Konečno je pa politična organizacija zato potrebna, da pripomorejo delavci ljudstvu do politične veljave. Tako kot je sedaj, ne moremo mkamer priti. Presiti liberalni zastopniki mest in fabrikantov lahko uganjajo neumne komedije v državnem zboru; saj imajo vsega dovolj in ne briga jih nič stradajoče ljudstvo. Zato je treba v državnem zboru res ljudskih zastopnikov, ne pa lahkoživih
komedijantov. To je mogoče le po splošni votivni pravici. V lem oziru pa delavci s politično organizacijo mnogo pripomorejo, da se širi ta misel in da se bo tudi kedaj izvršila.
Politična organizacija se vstanavlja po političnih društvih. Krepi se pa s političnimi shodi in s prebiranjem časopisov. Rekli smo, da je važna. Toda ta organizacija še ni vse in ne more biti vse. Ravno v tem oziru greši socijalna demokracija največ v škodo delavcem, ker povsod meša politiko. Politika je potrebna stvar, k jedina ni. Politika je opolzla. Ljudje, ki se zanašajo samo nanjo, se zelo zelo kmalu goljufajo. Z vso silo se vdeležujejo nekaj časa političnega boja; potem pa naenkrat odnehajo, ker vidijo, da niso nikamor prišli. Politični vspehi so počasni in težavni. Zato je pa treba pri politični organizaciji treznosti, trdnosti, požrtvovalnosti, zatajevanja. Vseh teh lastnostij pa nima, kedor je samo politik. Treba je skrbeti za podlago zdravega političnega delovanja. Ta podlaga je — gospodarska organi zaci j a. O posammh vrstah te organizacije pišemo v prihodnjih člankih.
Zasebna last In nje socijalni pomen.
IV. Zasebna last in človeška družba.
Preostaja mi še pokazati pomen zasebne lastnine za človeško družbo sploh. Socijalni demokratje obetajo zlato prihodnjost človeški družbi, ako se vpelje komunizem. Vsega bo na ostajanje, vede in umetnosti bodo cvetele, kakor še nikoli do zdaj, in ni-komu se ne bo treba več truditi. Marše
LISTEK.
Agitator.
Slika, spisal Lipe Vrhovski.
I.
Bilo je v nedeljo popoludne v trdej zimi. Hladen veter je brusil okoli hišnih oglov male vasice Cretnice, da se je malo številce ljudij stiskalo za oglom Grmove prodajalnice, kjer je vidoma bilo slišati kaj novega. Vsaj še zvonovi, ki so poklicali ljudi k večernicam, niso popolno razpršili te radovedne družbe. In kdo je bil tam? V sredi vsakdanjih vaških zijakov, katerim vsaj po zimi ne diši delo, — vidimo človeka sredoje starosti, v na pol gosposki obleki, katerega je vse pozDalo za tiintarjevega Janeza. Kot kočarjev sin doli ob potoku živel in rastel, potepal in druge »muhe« uganjal je po čretnici vse dneve svoje mladosti, dokler ga ni zalotila vojaška doba, s katero je Janez izginil iz avsi za dolgo časa. Poleg svojih nemalo-
pridnosti imel je namreč naš Janez precej bistro glavo in navrb še bolj gladek jezik, da je pri vojakih lahko izhajal. Sreča mu je tudi služila, da je nekoč pri vajah s konji rešil nevarnosti svojega poveljnika, na kar je postal korporal. S tem pa mu je zraslo tudi veliko prevzetnosti, da skoraj ni hotel več poznati domačih ljudij, celo tovarišev ue, temveč strašno se šopiril z nemščino, katere se je pri vojakih za silo navadil.
Minula mu je tako doba vojaška. Kam sedaj ? Avanzirati to vidi, da ne more, je le še premalo podkovan z znanjem. Domu iti, tam pridno delati in svojo staro mamico rediti ... brr . . . ! to je pa že prekmetiško zanj.
Ravno v tem času, ko zadnje dni vojaške službe premišljuje o bodočem svojem stanju, naleti neki večer v gostilni novo družbo. Dva »gospoda« sredDje starosti sta zbrala okoli sebe mnogo delavcev, ter s početka tiho, če dalje glasneje jim pridigovala. Janez, ob stran-skej mizi sedeč, se jame čedalje bolj zani-
mati za njiju govore, posebno ker se mu zdi, da so nekateri Btavki, kakor nalašč zanj.
»Pravico hočemo, vsem enako pravico ! Čemu bi moral jeden trdo delati, zmrazo-vati in se ubijati, med tem ko drugi gosposki ljudje lenarijo brezi dela, živijo pa, kakor ptiči, brez vse skrbi. Vsem enakopravnost?« Takšno je bilo jedro govorov, kateri so Janeza kar potegnili v obližje in ga popolnoma omamili.
»Živela jednakopravnost!« to geslo mu hipoma priraslo k srcu. In kaj bi ne ? Ni mu treba veliko skrbeti za prihodnost, vsaj bode po tem novem evangelju skoraj prišel čas, da se bode delilo občno imetje. »Bedak jaz, da bi takšnih okoljščinah si še iskal drugje kruha in trdega dela!«
V tem sklepu ga je še posebej potrdil novi »agent« in ker se mu je Janez priročen zdel v govorici in obnašanju, mu je naročil, n&j po preteku službe pride k njemu »v družbo.« To je Janezu dopadlo in čez nekaj dnij ga najdemo pri širokoznanemu agentu
n. pr. pravi: »Ko se bo komunistična država že dosti razvila, potem delo ne bo več sredstvo za življenje, temveč prva potreba žiljenja.« S tem hoče reči, da bodo ljudje ravno tako radi delali, kakor sedaj radi jedo in pijejo ; da se to nikdar ne bode zgodilo, izprevidi vsak pameten človek. Vender se jih dosti najde, ki to verjamejo, kakor je Eva verjela, ko jej je skušnjavec obetal, da bodeta z Adamom bogova, ako bosta jedla prepovedan sad.
Ako le nekoliko premišljujemo bistvo in posledice komunizma, bomo spoznali, da bi bil tudi za človeško družbo v obče škodljiv.
Produkcija se bo gotovo zmanjšala tako pri poljedeljstvu, kakor pri obrtniji, kajti ne bo nobenega dosti močnega nagiba, ki bi ljudi priganjal k vstrajnemu delu. Za »splošno dobro« se nobeden ne trudi preveč, posebno ako za svojo osebo nima pričakovati kakega dobička. In tega bo manjkalo v komunizmu.
Če bo delavec še tako pridno delal celi dan, si za svojo osebo ne bo nič poboljšal, kajti med tisoči družili se to še poznalo ne bo. Veselje do dela ga bo minulo, in vse bo le prisiljeno. Posledica tega pa bo, da se bo splošno veliko manj pridelalo, kot bi se lahko, in začelo se bo pomanjkanje najpotrebnejšega. Skušnja kaže, da začneta pridnost in delavnost pojemati še celo v onih deželah, v katerih se sicer priznava privatna posest, pa je javna varnost jako majhna, ali pa prehudi davki vzamejo ljudem skoraj ves sad njihovega truda in jim puste le toliko, da morejo živeti. Splošna korist ne premaga lenobo, treba je, da se človeku pokaže: »Vidiš, kako je ta kruh dober; če boš pridno delal, bo pa tvoj in samo tvoj, in čim bolj pridno boš delal, več ga boš dobil.« Mož bo delal, da ga bo veselje gledati, in ne bo treba nobenega nadzornika, ki bi ga priganjal.
Pa recimo, da se bo tudi v komunistični državi vsega dosti pridelalo, toda sedaj nastane drugo vprašanje. Vsega je dosti in vse je skupno, in po komunističnem načelu bi bilo najboljše, ko bi bila tudi skupna usta, ki bi vse to pojedla. Ker ima pa usta le vsak svoja, zato se bo moralo deliti, in sicer se bo morala delitev vršiti potom države ; kajti nikakor ne gre, da bi si vsak sam vzel od skupnega kupa, kar potrebuje, ker potem bi kmalu ne bilo nič več skupnega. Toda tu ne bo mogoče dobiti prave
mere. Vsi bodo morali jednako delati, toraj bo morda prav, če tudi vsi jednake dele dobe ? Pa to ne bo šlo, kajti nekaterim, ki veliko potrebujejo, to ne bo zadostovalo, drugim pa, katerim je kmalu dosti, bo še ostajalo, in sčasoma si bodo lahko nahranili lep kapital. Kapital posledica socijalizma!
Če bodo pa vzeli za mero potrebe posameznikov, pa zopet ne bo prav. Vsi morajo jednako delati, zdaj pa jeden še enkrat toliko dobi kot drugi, samo zato, ker ima slučajno še enkrat tako velik želodec. Toraj tudi ta mera ni prava! Sploh naj se vzame kakoršna koli mera, zmeraj se bo premnogim godila krivica, pravica je mogoča le pri zasebni lastnini, kjer vsak to vživa, kar si je poštenim potom pridobil; tu ni treba nič delitve, in je tudi veliko manj nevoščljivosti kot v komunizmu, kjer bo veljalo pravilo: »Sodrugi le skupaj,«čim več vas bo, tem manj boste dobili«.
* Težava bo tudi pri delitvi dela, katero je, kakor znano, različno težko, dasi tudi jednako potrebno. Tu se bo treba odločiti ali ostanejo dosedanji različni stanovi, ali pa se odpravijo. Vzemimo, da se ohranijo stanovi. Ker imajo vsi jednake pravice in je vse skupno, si bo gotovo vsak smel izbrati stan, kateri je prikladen njegovim zmožnostim in mu ugaja. Zdaj se bo brez dvoma vsak čutil zmožnega za kaj več, za nadzornika, profesorja, uradnika ali kaj podobnega. Za rudokopa, dimnikarja ali kaj podobnega bo le malo kandidatov, in še tisti, ki so že popred v nižjih stanovih delovali, bodo kmalo zgubili veselje do poklica. Nezadovoljnosti bi bile v tem slučaju vrata na stežaj odprta.
Da se temu odpomore, bi bilo treba posamezne stanove odpraviti, in vsak bi moral vse znati in vse delati, kakor bi ravno nanj vrsta prišla. Socijalisti obetajo, da se bo to tudi zgodilo. Seveda kako, to je drugo vprašanje. Tudi smo opravičeni sumiti, da pri njih vedo in umetnosti ne bodo ravno preveč cvetele, kajti glavna stvar bo ostala vedno le materijalna produkcija blaga, pri tej bodo morali vsi delovati. Potem se bodo pa lahko učili, pesnikovali in peli, kakor je tudi dandanes marsikdo po dnevi čevljar, zvečer pa vzame harmoniko v roko, in naredi kako domačo. Seveda, če bo pri tem sistemu ljudi katerikrat kak Beethoven ali Dante razveseljeval, to je drugo vprašanje. Gotovo je, da je sloboda pri izbiranju stanu mogoča le pri
zasebni lastnini, in da vede in umetnosti v socijalizmu ne bodo ovetele.
V. Nravni pomen zasebne lasti.
Pozabiti pa ne smemo tudi nravnega pomena zasebne lastnine. Ta naganja človeka k delu, katero je močen pripomoček za krepostno življenje, med tem ko je lenoba vir raznih pregreh.
Dve lepi čednoBti, radodarnost in usmiljenje, sta mogoči le na podlagi zasebne lasti, in ta se spremeni v nekak prostovoljni komunizem,"ako dičijo lastnike te kreposti. In tako postane zasebna lastnina trdna podlaga medsebojnega prijateljstva in ljubezni, med tem, ko bi bila posledica skupnega imetja le sovraštvo in nesloga.
Mnogo bi se dalo še povedati v obrambo zasebne lastnine, vendar upam, da se je že iz jdosedaj povedanega vsakdo prepričal, da sta sreča in napredek človeštva mogoča le na njenej podlagi". Res je, da je tudi dandanes premnogo zla na svetu, toda to ne izvira iz zasebne lastnine kot take, ampak iz nje napačne porabe. Treba je, upravo in pridobivanje privatnega imetja naveBti v pravične meje, in zasebna last bo postala zopet vir blagostanja za vse stanove brez izjeme. Leon XIII. priporoča v ta namen, naj zakoni skrfcč, da bode vsakdo dobil priliko, da si kaj pridobi in prihrani. Potem bodo kmalo vsi pošteni in delavni ljudje izprevideli, da je zasebna lastnina sama po sebi res vir sreče za človeštvo, in zastopniki komunistične ideje bodo zopet večinoma le tatovi in goljufi, kakor so bili že pred Marxom in Lasalleom. Popolnoma napačno pa delajo tu 8ocijalni demokratje, ki hočejo vsled zlorabe nekaternikov odpraviti sploh vso zasebno last.
Socijalno vprašanje se ne bo rešilo s tem, da se odpravi zasebna last, ampak s tem, da se pravično uredi in z zakoni zavaruje. Potem še le, kadar se enkrat to zgodi, se bodo zopet povrnili mirnejši in boljši časi, in ljudje bodo vsaj v veliki večini živeli zopet srečno in zadovoljno. Vsega uboštva pa tudi na ta način ne bo mogoče odpraviti; kajti zemlja je in OBtane solzna dolina, in Gospodove besede: »Reveže boste vedno imeli med seboj«, ostanejo vedno resnične. Kolikor je pa sploh mogoče, se da doseči le na podlagi zasebne lastnine, katero je Bog sam na Sinajski gori potrdil, govoreč med gromom in bliskom: »Ne želi svojega bližnjega b 1 a g a I« (Deseta božja zapoved.)
socijalizma — bolje v službi, nego pa v »družbi«.
Ker je bil Janez že od mladosti jako malomaren v verskih rečeh, pri vojakih pa je še to malenkost zanemarjal, ni bilo težko našemu »agentu« iztrebati mu še zadnjo kal verskega mišljenja. Ko se je to dovršilo, po-dučeval ga je agent nekaj časa za novi posel, v katerem se je Janez kaj kmalu izuril. Gladko obnašanje in sladek jezik ga je prikupil kmalo, kjer je med nevednim ljudstvom začel delo-novodobnega agitatorja.
Do8edaj v Čretnici še niso znali kaj o socijalizmu in njegovih navkih. Vas ta je namreč precej v hribrih, med košatim gorovjem. »Da bi toliko teh klancev ne bilo tukaj«, težil je marsikateii ptujec, dospevši v Cretnico, »pa bi bil ta kraj nad vse prijeten!« Seveda se temu ne d& premagati.
Kraj je precej rodoviten, zato tudi jako obljuden. Ksr ljudij ne živi polje in živinoreja, bavijo se z delom v kamnolomih, steklarni in enacih podjetjih. V Čretnici se le ti delavci ob nedeljah radi zbirajo, popivajo,
dostikrat tudi pretepajo. Posebno na »muhi« imajo domačini ptuje delavce, kateri se enako trotom v panju, baj radi usiljujejo posebno tam, kjer je lažje delo in boljši zaslužek.
Bilo je v decembru leta 1897, ko je nastopila znana volilna dfiba za peti novovsta-novljeni oddelek volilcev. Takrat so se odprla vrata premnogim agitatorjem, ki so polni mogočih in nemogočih obljub se vsiljevali med prosto ljudstvo, posebno med delavce. Baš takrat je nastopil v svojem novem poslu tudi naš Janez, to pa ravno v domačej vasi prvikrat,1 kjer je !kot domačin upal največ uspeha. Neke nedelje dopoludne se je pripeljal v Čretnico, kjer se je koj na vasi dajal svojim rojakom upoznati, ker to se mu je zdelo potrebno, da bi potem njegova beseda več zalegla.
V gruči tovarišev se je napravil koj domačega in jako zgovornega prijatelja. Le to nekaterim ni dopadlo, da se Janez ne odkrije pred cerkvijo, niti ko je poludne zvonilo. Nekateri se za to niti brigali niso, ali starejši možje so majevali z glavami, polglasno
govoreč: - »Ne bo nič tako vse, kakor bi imelo biti pri Janezu, dečko se je menda še le pokvaril po svetu,«
Ali Janez je v tem pregovarjal radovedne tovariše, naj pridejo drevi v gostilno pri »Zeleni žabi«. Ondi bodo zvedeli marsikaj, s čemur se jim sedaj še niti sanja ne. Seboj naj privedejo mnogo tovarišev, rokodelcev in delavcev, tudi nekatere kmete, katerih imena še posebej napove, naj ne izpustijo.
»Tu je premrzlo za stati in govoričiti«, reče naposled zbranej gruči, »drevi se več kaj pomenimo! Samo da gotovo pridete! Ti Korle ne pozabi na Grebenčeve sinove, Joža na Breznikove in Miha pa na Slamnikove! Delavce iz kamnoloma privede »polir« Marko, iz steklarne jih tudi mnogo pride. Toraj na svidenje !<
Poslovivši se Janez krene naravnost mimo hiš doli po cesti, kjer ob potoku stoji precej obširno poslopje, to je naznačena gostilna pri »Zeleni žabi«.
Liberalizem liberalcev.
Glasilo naših liberalcev »Slov. Narod«, prinesel je dne 19. t. svoj »veto«, glede razširjenja volilne pravice za mestni zbor. Kakor se razvidi iz dotičnega danka, poliva o spominu na izid državnozborske volitve v peti skupini kurja polt naše napredno - liberalne može. Z ozirom na te volitve zde se piscu 'dotičnega članka razmere take, da bi delavcem volilna pravica ne bila v korist.
Tudi se mu zdi premalo garancije za svobodno glasovanje. Sicer bi bilo pa razširjenje volilne pravice le nekaka igra v roke klerikalcem.
»Slovenski Narod« je tukaj vendar enkrat naravnost povedal, da mu za interese in pravice delavskega Ijudstya nič ni. Narodna stranka se je s tem razkrinkala dovolj. Ako se delavstvu v Ljubljani zato ne da volilna pravica, ker noče trobiti v rog liberalcev, ki za delavstvo še niso nikdar kaj storili, potem bo si izrekli ti »svobodomiselni« možje sami obsodbo. Boje se poraza, boje se l.udskega glasu, ki bi morda zatrobil smrtno melodijo našim liberalcem. Strah pred ljudstvom in krščanskimi nazori jim brani dati ljudstvu, kar je njegovega. Strah pred ljudstvom jim podaje na jezik misel o garanciji svobodnega glasovanja in to onim ljudem, ki pri vsaki volitvi vihte bič nasilst va nad glavami od njih odvisnih volilcev. Pri volitvi za peto skupino se je vžitnihskim paznikom zapovedalo, voliti liberalne volilne može. To je Glasnik objavil takoj po volitvi. In ti ljudje, ki s krušno torbo v roki zapovedujejo volil-cem koga naj volijo, ti ljudje, ki najemajo pri vsakih volitvah gostilne in kotle za golaš, v katerih in s katerim delajo voljo volilcev, ti ljudje hočejo garancijo za svobodno glasovanje? Oj, kaj ne stori vsega strah v zmešanih in breznačelnih bulicah! Toda s to mislijo se mi popolnoma strinjamo, ker bo vzela iz rok zadnje orožje liberalcem in ker je z ozirom na ljudsko voljo velike važnosti. Toda da bi mi hoteli priznati, da nam vsled tega volilna pravica ni v hasek, to naj si gospoda nik^ri ne domišlja. Delavci ne bomo nehali zahtevati svojih pravic, dokler jih ne dobimo. Našli bomo tudi potov, s katerimi bomo obrnili sebična liberalna srca in »Narodu« smo celo hvaležni, da nas je podrezal k delu. Liberalci po svojem glasilu pa niso samo javno priznali, da so nasprotni delavskemu stanu, marveč so tudi priznali, kako »na koncu« da so že. Zadnjo drobtino njihove »slave«, ljubljansko mesto si hočejo ohraniti s tem, da ljudstvu ne dajo njihovih pravic, ker ved6, da v njem nimajo zaupanja. Ia kako bi tudi mogli imeti naši liberalci v ljudstvu zaupanje? Delavcev in obrtnikov beda je čimdalje večja. Draginja živil, stanovanj in druzib potrebščin je neznosna. Zaslužki pa čimdalje manji. Vkljub temu rastejo mestne naklade od leta do leta. Ljudstvo, ki sicer komaj živi, mora pa nositi vsa bremena. Liberalci na rotovžu pa gospodarijo, kakor da bi imeli milijone v rezervi, ne zmene se za tožbe in slabe razmere prebivalstva.
Hišni posestniki in trgovci v veliki večini zahtevajo povračilo davka od najemnikov in kupovalcev, ki so v ogromni večini brezpravni ljudje. Iz tega se razvidi, da skoro vsa bremena nosijo delavski stanovi. In tem stanovom naj se samo diktira ? Ne, in stokrat ne! Opozarjati moramo vse naše somišljenike posebno one, ki vže imajo volilno pravico za mestni zbor, da se postavijo odločno na svoje noge. Zadnji čas je vže, dovolj je
vsega preziranja, dovolj vsega potrpljenja. Stopimo skupaj in s skupno silo zahtevajmo ljudstvu pravic in varčno občinsko gospodarstvo. Onim obrtnikom, trgovskim pomočnikom, pisarjem, delavcem in malim uradnikom, ki še vedno vidijo v liberalni stranki ljudske prijatelje, pa kličemo v spomin članek v »Narodu« z dne 19. t. m, v katerem se delavskemu ljudstvu odrekajo pravice do javnih zastopov, samo zato, ker se bojč za svoj obstoj. Mi pa hočemo da se vrši tudi pri nas ljudska volja, vkljub liberalizma naših liberalcev 1
Politika po svetu.
Zboljšanje plač uradnih slug. V svoji zadnji predbožični seji je poslanska zbornica sklenila na predlog vlade povišati uradnim slugam njihove plače. Za »ljudski blagor« vneti socijalni demokratje so ob tej priliki prišli na dan s predlogi, ki niti niso spadali v področje zboljšanja plač, in so hoteli menda zavleči obravnavo in sklep o zboljšanju plač uradnih slug. Poleg socijalnih demokratov so tudi nekatere druge frakcije levice delale za se reklamo »skozi okno« in so nasproti vladni predlogi, da zakon stopi v veljavo z dnem razglasitve, zahtevale, naj stopi že z novim letom v veljavo. Misel sama je dobra, toda tisli, ki vedo, koliko veljave ima danes parlament, je moral uvideti, da se s lem postava samo zavlačuje. Zbornica je res sprejela zakon v smislu levičarjev. Sedaj je pa gosposka zbornica tudi vsprejela zakon, toda v smislu vladne predloge. Cela stvar mora toraj še enkrat romati pred poslansko zbornico, da dobi pravno moč. Toda kedaj se bode zgodilo? V poslanski zbornici buči zopet obstrukcija in zavira vse delovanje. Niti najnujnejše zadeve se ne rešijo. Mogoče je eel6, da vlada zaključi ali pa razpusti državni zbor. Po §. 14. pa vlada ni opravičena zboljšati plač služabnikom, toraj imajo brez dvojbe služabniki veliko škodo. Sedaj bi že lahko imeli boljše plače, tako se pa ne vč, kedaj bode kaj. Iz tega se lahko vidi, koliko srca in pameti ima za ljudski blagor stranka obstrukcije in z njo sccijalna demokracija, pa tudi oni poslanci desnice, katerim je parlament samo molzna krava ter ga obiščejo po največ samo takrat, kada jim izroča mleko — v podobi desetakov.
Naša organizacija.
Katoliško društvo za mladeniče.
je priredilo v nedeljo dne 22. t. m. zvečer ob 6. uri v domu kat. rokod. pomočnikov lep zabaven večer. Pevci tega koristnega društva so zapeli nekaj pesmij prav dobro. C. g. katehet Stroj je imel govor, v katerem je slikal kot največjega dobrotnika delavskih stanov — katoliško cerkev. Apostoli so bili delavci in so posebno delovali med svojim stanom. V srednjem veku je združila kat. cerkev obrtne stanove v cehe in takrat je bila tudi zlata doba za rokodelstvo. Sedanji papež izdal je prekrasno okrožnico o delavskem vprašanju in ko bi ljudje poslušali poglavarja sv. cerkve, bi bilo kmalo po-magano trpečim stanovom. Duhovnik lahko veliko stori za delavske stanove. Kolping je bil sam pomočnik in je sam videl, kako zelo je v nevarnosti pogube ravno delavski stan. Šel je študirat kot 24 letni mož, dosegel je duhovski stan in se v tem stanu posvetil rokodelskim pomočnikom. Tako vidimo, da je cerkev vedao skrbela za delavce. Bolnišnice in razni redovi, koliko store ti za delavski stan I Dalje omenja potrebe in koristi kon-vikta in gimnazije, ki jo namerava ratanoviti prevzvišeni knezoškof. Burna pohvala je sledila res lepim besedam g. govornika. Dobro jo je pogodil tudi deklamator .treh svetni-
kov.« Igra »v božični noči«, se je igrala v občno zadovoljnost. Tako smo preživeli zopet lep večer, ki je pokazal, kaj stori požrtvovalno delo.
Slovenskemu kat. pevskemu društvu »Zvon« so darovali v podporo ođ 10. julija do 31. dec. Čast. gg. : Jožef Trefalt 50 kr., Radoslava Pelc 50 kr., Lan Zadnikar 50 kr., Anton Supin 50 kr., Iv. Zavbi 1 gl., A. Svetlin 50 kr., J. Gostinčar 50 kr., I. Kastelic 50 kr., A. Kregar 50 kr., Neža Zabu-kovc 50 kr., Janez Zabukovc 50 kr., I. Sever 60 kr., Gašpar Bolte 1 gl. 50 kr., Lorene Sare 1 gld., Helena Svetličič 50 kr., Jerca Jarc 1 gl., Marija Kavčič 1 gl., Helena Tomc 1 gl., Marija Kristan 56 kr., Artur Žan 56 kr., Avgust Pečar 56 kr, Vinko Zajc 56 kr., Iv. Šuštar 56 kr., Anton Krek 56 kr., Jakob Martinčič 56 kr., Prane Gorjup 56 kr., Ivan Maček 50 kr., Jožef Jeriha 56 kr., Jožef Sedmak 56 kr., Jakob Terček 50 kr., Franc Zaveršan 50 kr., Franc Melih 50 kr., Vekoslav Pelc 1 gl., Valentin Acceto 50 kr., Teodor Acceto 50 kr., Franc Poderžaj 56 kr., Ivan Može 50 kr., Marija Vodnik 50 kr., Franc Slatner 1 gl., Ivan Kristan 50 kr. Peter Bohinc 50 kr. č. g. dr. Iv. Ev. Krek 1 gld. Bog jim poplačaj in obudi še mnogo posne-malcev.
I* Železnikov 15. januv. 1899 Ker se zadnji čas mnogo piše in govori o honsum-nih društvih, daje mi povod, da tudi o našem kons. društvu č. čitateljem podam nekoliko vrstic, da ne bodo mislili, da je našemu društvu z rožicami postljano. Iz med mnogih kons. društev sme biti naše morebiti najbolj ponosno, da se je vkljub mnogim javnim in tajnim nasprotnikom možato obdržalo in čuditi se moramo, da še tako krepko životari. Upam , da to samohvalo bratska društva, prijazno odpustijo, ko se iz casled-nega prepričajo, da ne pretiravam. Nobeno društvo ni imelo in nima toliko brezplačnih čuvajev iu paznikov, kakor naše, celo ljubljansko ne, akoravno imajo redarje, vojake in druge stražnike, Ni nam bilo mogoče niti ene same točka prestopiti, ker so s čisto vestjo in sebično požrtovalnostjo tako pszno na naše delovanje gledali. Vsake malenkosti bo se poslužili in nadlegovali in hujskali so razne oblasti proti nam. Prosili bi bili gotovo za smrtno obsodbo, in bi jo bili tudi sami izvršili, ko bi jim bilo dano. Iskali so pri nas pezdirja, ko svojih brunov niso čutili, za koje pa mi dobro vemo. Pomilujemo jih, da so se zaman trudili. Radi bi se jim bili skazali hvaležne, da bi jim b li poslali novoletno darilo, ko bi ga Vaš uredniški koš ne bil požrl. Potrebno bi bilo, da bi tudi naša metla pii njih svoj posel izvrševala, pri nekojih bi imela mnogo opravila. Kot dobri državljani so skrbeli, koliko bo država oškodovana pri davkih zavoljo našega društva. Povedati jim moramo, da je naše društvo že plačalo 75 gld. raznih davkov od dohodkov, ki smo jih pravilno naznanili. Minulo jubilejno leto prineslo je tudi nam mnogih naprav. Med temi je dobro to, da smo dobili dvorazrednico in pa novo poštno upraviteljico, ki nam pošilja denarne pošiljatve po 1 kr., ko smo prej morali po 3 kr. plačevati, za kar smo hvaležni. Dobili smo mrliške liste v nemščini, zaspanost našega občinskega odbora, ker se še ni ganil in poslal peticije za slov. vseučilišče in nadsodišče v Ljubljani. Za naše društvo nam je še posebej prineslo novih postav. Zaradi skrbi in varnosti zdravja naših udov nam je bilo zapovedano, da mora biti mesogled pri vsaki živali, ki jo bomo zaklali, pričujoč. Zato jih moramo vprašati: Je li res tako v postavi? Veselili so se, ko je neki slovenski list nekaj mlatil po konsum-nih društvih, in eden iz med njih, ki je nekdaj znal cvirn na repo navijati, si je bil izposodil omenjeni list in ga je brezplačno z velikim veseljem nosil okoli, in s trdnim upom pripovedoval, da naša društva gredo rakom žvižgat, kakor vsa njegova prejšna rokodelstva in opravila. Ne vemo pa ali bo »Glasnik« z dne 10. t. m. tudi nosil okoli ali ne. Ako hoče, ga pri nas lahko dobi in izposodi, ker tako rad brezplačno kaj zve iz časnikov. Ko je bil pred 10 leti pri nas sveti misijon, si niso tako bratsko odpustili in se združili nekatemiki med seboj, kakor sedaj ko se gre proti nam. Tedaj je naše društvo po-
trebno za naš telesni in za njihovi dušni blagor. Upamo, da kakor so se preteklo leto zastonj trudili, da tudi letos bolje ne bo, ako jih 8e bolj jezi. Me vemo, kaj storijo, ko ae brezuspešno trudijo, morda prestopijo k pravoslavni veri, kakor obetajo v Idriji storiti, kakor je naznanila zadnji čas tukaj neka gospica, ki je prista iz Ljubljane. V poduk smo bili vseli dopis o kons. društvih v »Slovencu.« Ravnali smo se, kolikor je bilo primerno, po njegovih navodilih, a Se nismo vstregii nagim posili - nadzornikom. Nikakor nam ne morejo doBti postav natveziti, o tem bi labko poročal mesoglednik. Mi pa gledamo z zadovoljnostjo v preteklo leto. Dobro smo se bojevali, dobro blago po nizki ceni kupovali, srečno dokončali in čaka nas Se gotova dividenda. S pogumom pa gledamo v prihodnost, zaupajoč na svoje voditelje in v božjo pomoč, da bi nas tudi v prihodnje varovala vseh naSih prijateljev, sovražnikov se bomo pa sami.	Konsument.
Drobtine.
Vseslovenska delavska slavnost. Pripravljalni odbor nujno prosi gospode, ki so se lani zavzemali za prepotrebni sestanek slovenskega delavstva, da takoj po večjih slovenskih krajih zansujejo krajevne odbore ter sestavo istih naznanijo g. Luki Smolnikarju, stolnemu vikarju v Ljubljani. Tako bi se spravila agitacija za slavnost v najlepSi tir. Vabila na slavnost bodo skoro izšla. Na delo z vsemi močmi 1
Lucchenijeve izpovedi. Neki visi avstrijski politiSki uradnik si je izpioeil pri Švicarski vladi dovoljenja, da sme obiskati Lucchenija v zaporu. Temu uradniku je morilec nase cesarice med drugim povedal, da je dobil nalog usmrtiti cesarico na nekem italijanskem anarhistiškem shodu v Losanni. Povedal je tudi, da je bilo določeno, da po zločinu zbeži do prve postaje, da se odpelje v Pariz. Priznal je tudi, kar je razvidno iz nekih tajnih spisov, da je v zvezi tudi z drugimi anarhisti iz katerih spisov je tudi razvidno, da je bil umor naše cesarice določen in ne samo slučajen, kakor se je s prvega mislilo. Lucchenijevo kamnito srce se je precej omehčalo in gotovo tudi obžaluje svoj čin, žal da prepozno.
V Barceloni se je pri zidanju odvajajočega kanala porušilo zidovje in zasulo veliko Število delavcev. Osemnajst trupel so dobili mrtvih izpod razvalin.
91.989 avstro-ogerskih podanikov se je izselilo minulo leto preko morske luže v Ameriko. Ogromno je to Število in presega kar za 4000 Število izseljencev leta 1897. Tukaj lahko misli vsak razsoden človek, kakSne so-cijalne razmere da morajo vladati v naSi državi. Iz teh Številk naj bi razmišljali zastopniki narodov v naSem parlamentu, potem bi pač morali uvideti, kako nezmirno je škodljivo za naSo monarhijo bedasto rogoviljenje v zbornici.
Samomorov je bilo na Dunaju minulo leto 371. Toraj več kakor vsaki dan eden, ce)6 žensk se je usmrtilo 76.
Proti jetiki je iznaSe), kakor poročajo razni listi, slavni hrvatski elektrotehnik Teslo gotovo odpomoč elektrike. Da bi le ta znajdba res kaj koristila, ker ravno pri delavskih stanovih se dandanes nahaja toliko te žalostne bolezni.
Zanimiva zamenjava. Neka tetka je na svojem potovanju v Pragi zbolela in umrla. Sorodniki so hoteli, da Be truplo ranjce tete prepelje v Berolin. Ko pride rakev v Bero-lin iu jo odprč, v njej pa najdejo mesto tete ruskega vojaka v polni uniformi. Urno brzojavijo v Prago, od koder dobijo odgovor, da se je morala pripetiti zamenjava in da se je morala teta prepeljati v Petrograd. In res iz Petrograda so odgovorili, da naj pokopljejo generala mesto tete. Teta je bila tu pokopana z velikimi vojaškimi častmi.
Socijalni demokratje častilci Židov. Da so socijalni demokratje židovski klečeplazci, to nam je znano, da pa ne bode kdo dvomil, naj pa potrjuje Se sledeči dokaz. V Ko-linu na Češkem so nedavno demonstrovali v prid zidom proti kristjanom. G avm del de-
monstracije je obstajal iz neprestanega klicama soc. dem.: Živili židje in sramota kristjanom. Vedno jasneje se kaže, kam jadra židovska socijalna demokracija.
Kako rešujejo brezverski učenjaki žensko vprašanje. Francoski pisatelj de Kolvil (Col-leville) pravi, da se ne da rešiti žensko vprašanje drugače, nego da se vse ženske po-možč. Ker je pa ženskih več nego možkib, zato predlaga, naj se uvede mnogoženstvo.
Državni služabniki. Kričači v državnem zboru so srečno dosegli, da je zakon za zboljšanje plač državnih služabnikov še vedno nerešen. Gosposka zbornica ga je popravljenega izročila državnemu zboru. Če bodo sedaj zopet liberalni, socijalno demokraški in nacijonalni rogovileži ure in ure govorili, potem se zakon iznova zavleče. Tisti poslanci, ki so mirno vstrajali brez dolgih in popolnoma nepotrebnih govorov, so delali v korist državnim služabnikom. Tisti pa, ki so vpili in šarili, so jim škodovali. O tem je sedaj vsak pameten človek prepričan. Naši bravci naj le premislijo, da ljudje, ki sicer vse storč, da bi uničili veljavo državnega zbora, ne morejo imeti s svojimi govori drugega namena, nego metati nerazsodnemu ljudstvu pesek o oči. Naj pustč obstrukcijo; potem bo pa državni zbor tudi toliko močan, da bo lahko izvršil svojo voljo Sedaj je pa ne more in neumno je trditi, da bi bo v sedanjih razmerah proti volji vlade dalo kaj do-Beči. Tega niso krivi naši poslanci, marveč kričači vseh Btrank na levici državnega zbora. Zato pa čaka še vedno 22.928 državnih služabnikov v žalostnih razmerah svojega zboljšanja.
Judovska nesramnost. »Dšlnik« pripoveduje z Brna v svoji zadnp številki to-le: V Wohlmuthovi tvornici sta hotela dva judovska uradnika dobiti zase pošteno krščansko delavko. Ona ju je prezirala. Zato stasi izmislila ta-le načrt: Jeden izmed judov je poslal delavko s pisemcem v svoje lastno stanovanje. Dekle pride, nič hudega slutčč, pred sobo in pozvoni. Tu se prikaže fabriški jud in jo hoče potegniti seboj. Drugi jud mu pride na pomoč. Toda delavka je s pestjo krepko obdelovala oba junaka; vrh tega pa klicala na pomoč. Tako se je rešila. — V neki drugi tvornici sreča jud delavko na stopnicah, ko je ravno nesla umivalnik z vodo. Hoče jo poljubiti. Dekle se mu brani; ko se pa žid le še slini, mu trešči vodo v obraz. Ž'd se je takoj shlad'1.
Strokovno društvo krščanskih rudarjev na
Nemškem šteje že 28 000 členov. Dohodkov je bilo 1. 1898. — 38.000 mark; potrošilo se je 21 000 mark. — Tu se vidi, na kakšni podlagi vspevajo strokovna društva.
Nehvaležnost — plačilo sveta. V Valčan-ski občini živi oseba, katero mora sedaj, ko je popolnoma opešala, občina živiti. Ta oseba pa ima sina in hčer, ki sta oba v dobri službi. S>n ima okolu 800 gl. letne plače, hči pa 400 gl Mati je skrbeia, da je do kruha pripravila svoja otroka, v zahvalo sta pa ji povrnila, da sta jo pustila na milost m nemilost občini. Jako lep vzgled, kako ta dva otroka spolnujeta četrto božjo zapoved. Plačilo njima gotovo ne odide.
Kmetski upor. V aradški županiji na Oger-skem v mestecu Nova Sv. Ana so volili novega župana. Ker je bil izvoljen mož. katerega kmetje niso marali, je ljudstvo udrlo v občinsko hišo in hotelo vse razdrobiti in pretepsti. Zandarji so začeli takoj streljati med ljudi tr so ubili šest oseb in j>h ranili mnogo. CM6 vojaštvo je moralo poseči vmes. Na Ogerskem so zares še prav azijatske razmere, že na vsaki volitvi je nekaj mrtvih in ranjenih! Ali ni Ogerska sredi civilizovanega sveta? Saj se tudi drugod sprimejo ljudje ob takih prilikah in mora miriti oblast, ali da bi tako streljali med ljudstvo žandarji in bi naskakovali nanje vojaki, to je že pač redkokedaj. Na Ogerskem je pa vlada največ sama kriva takih krvavih prizorov, ker preveč protežira svojo stranko in pošilja ogenj in žveplo na vse, kar se ne klanja njenemu bogu. To se pravi že malo po barbarski braniti svoje politično Btališce!
Darovi:
»Glasniku« v podporo:
I. Bernard kaplan, sv. Križ pri Litiji 50 kr., V. Remškar kooperator Jesenice, 30 kr., Benedik H Sar, Zagorje, 10 kr., J. Kaneval. Ljubljana, 10 kr.. Oskar grof Kristalnik, Borovlje, 50 kr., M. Zorko, kaplan, Režica 20 kr., Iv. Debevšek, kaplan, Sv. Martin na Pati, 20 kr.
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
Slov. kršč. socijalne zveze v Ljubljani
ki se vrši
t nedeljo, dnš 29. januvarija t. 1.
ob pol 10. uri dop.
T dvorani Katoliškega doma, Turjaški trg st 1.
Vapored:
1.	Pozdrav predsednika.
2.	Poročilo tajnika.
3.	Poročilo blagajnika.
4.	Odobritev računov za leto 1898.
5.	Volitev odbora.
6.	Razni nasveti.
K obilni vdeležbi vabi vse člane
Odbor.
Ob 9. uri bo v Uršulinski cerkvi sveta maša.
Mlad trgovski pomočnik,
dobro izvežban v mešani trgovini, želi stopiti takoj v službo. — Več izve se pri uredništvu našega lista.
Čevljarskega pomočnika
sprejme takoj v tramo delo čevljarski mojster
Ivan Mehle v Tržiču.
Podpisani usojam si slavnemu p. n. občinstvu, zlasti gospodom trgovcom uljudno naznaniti, da sem
otvorll v Ljubljani
zavod za snaženje stanovanj in .oken.
Prevzemam v snaženje izložbena in sobna okna ter likanje sob. Tudi cele nove stavbe prevzemam v temeljito očiščenje, istotako tudi javne zavode in urade.
Čestita naročila prejemlje iz prijaznosti Jožef Mačsk, prodajalnica tobaka, Mestni trg št. 6.
V obilni obisk se priporoča
Peter Matelič,
Martinova cesta št. 81.

Kneippova sladga kava.

Ža lata sem Izpričano fzvralna primes k tiotovt fcavf. Pri živčnih, arcnih, želodecnlh boloznlh, pri pomanjkanji! krvi etc. zdravniško priporočana. — Najpriljubljenejša, ty.ntBA kavlna pijača v atotlsočero rodovinah. iutKStK*
5
t
g
1

Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«