ipJE, S.DECF^TVlRR* 1974 — ŠTEVILKA 48 — LETO XXVIIT — CENA 2 DIN NOVI TEDNIK GLASILO OBCJNSKm ORGANJZACIJ SZDL GtLJE, LAŠKO, SLOVENSKE KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH iN ŽALEC GLAS ZA DELEGATE Danes, v četrtek, bomo volili delegacije za skup- ščine samoupravnih idaresnih skupnosti v delovnih organizacijah, v nedeljo pa v krajevnih skupnostih, na terenu. Volilni odbori so sredi živahnih pripra:. Organizacijske in tehnične priprave, vključno z vo- lilnimi komisijami in volilnimi odbori, volijo osnovne sindikalne organizacije in krajevne konference SZDL s pomočjo ustreznih skupščinskih organov. Kadrov- ski del aktivnosti je že sklenjen in po sorazmerno kratkih političnih pripravah bomo spet stopili na volišča, da zaokrožimo naš delegatski sislem. žal je zmanjkalo časa za obširno pojasnjevanje in utemelje- vanje, zakaj mo-amo tudi samoupravne interesne skupnosti zgraditi po delegatskem načelu. To je ško- da. Kajti v nekaterih sredinah si še niso na jasnem, zakaj moramo po spomladanskih volitvah, ko smo volili delegacije v TOZD in v krajevnih skupnostih za tri skupščinske zbore, ponovno na volišča. No, takih vprašanj ni mnogo. Vendar dokazujejo, da še vedno nismo dovolj storili za idejnopolitično usposabljanje delavcev in občanov o osnovah, pomenu, delovanju delegatskega sistema. Naša pozornost je sedaj name- njena pretežno k delegatom. Toda krog te pozornosti bomo morali razširiti. Ob sprejemu nove ustave smo zapisali, da je de- legatsko načelo osnova našega političnega sistema. Skupščinski zbori že delajo, tako, da delegacije iz TOZD in KS pošiljajo delegate na zasedanje zborov. V treh sredinah dogovarjanja in odločanja, v delovni organizaciji, v krajevnih skupnostih ' in v skupščini, že delamo po novem. Po delegatsko. Toda prvi korak uveljavljanja ustave'je zahteval še drugega. V ustavi smo namreč zapisali, da s pristojnimi zbori enakopravno odločajo skupščine samoupravnih interesnih skupnosti — na področju vzgoje in izobraže- vanja, raziskovalne dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva. Samoupravne interesne skupnosti moramo zato do konca tega leta konstituirati, ustanoviti in organi- zirati delegatsko. Zato gremo danes in v nedeljo na voli- šča. Izvolili bomo splošne delegacije, ki bodo pošiljale delegate v skupščine samoupravnih interesnih skup- nosti za vzgojo in izobraževanje, raziskovalno dejav- nost, kulturo, zdravstvo in socialno varstvo. Delegacije za samoupravne interesne skupnosti pa ne bodo po- šiljale delegatov le v pet »zborovskih« skupnosti, to- rej v tiste, katerih skupščine bodo večkrat na leto skupaj s skupščinskimi zbori odločale o pomembnih vprašanjih našega dela in življenja. Samoupravnih in- teresnih skupnosti vse več. Tako bo delegacija baza za zvezo med krajevno skupnostjo, temeljno organi- zacijo združenega dela in interesnimi skupnostmi, ker delovni ljudje in občani združujemo interese in napore za boljši družbeni standard. Kjer se dogovar- jamo, kako bomo razvijali taka področja, ki nepo- sredno posegajo v življenje vsakega človeka — to so šolstvo, zdravstvo, kultura, otroško varstvo in druga. Delegacija za pošiljanje delegatov v skupščine samo- upravnih interesnih skupnosti (te bodo imele dva zbora izvajalcev in porabnikov) zaokrožajo proces podrnžabljanja, odločanja in neposrednega dogovarja- nja med delavci v združenem delu. Delegatska baza je strnjena — od krajevne skupnosti in TOZD do občinske skupščine in do samoupravnih interesnih skupnosti. S spomladanskimi volitvami smo delegatsko hišo zgradili do polovice. Sedaj jo dograjujemo. Pokrili 30 bomo, ker ne bo več samoupravne organizacije ali skupnosti, ki ne bi bila spletena iz delegatskih vezi. V TOZD bomo imeli torej najmanj dve delegaciji — cna bo delegirala delegati za zbor združenega dela Občinske skupščine, druga pr v skupščine samouprav- nih interesnih skupnosti. .Tako bo vse več delavcev in občanov, ki bodo neposredro delegatsko pritegnje- ni v samoupravno obliko in sprejemanje odločitev. [Ves samoupravni proces »z^manjega« družbenega od- ^ločanja, zunaj TOZD in KS, bo rasel iz delegatske baie. Pomen današnjih in nedeljskih volitev je torej iz- jemen prav zavoljo tega, ker bomo razširili in utrdi- li delegatske poti. Tudi samoupravne intereme skup- , nosti, kot prostor svobodne menjave dela in združe- .vanja interesov, bodo poslej središče srečanj in dela ' delegatov iz naših delovnih in življenjskih okolij. Tudi današnji in nedeljski glas na volitvah je »da« 2a novo ustavo, JOŽE VOLFAND MinuH četrtek so direktorji gospodarskih organizacij iz žalske občine podpisali družbeni dogovor o izločanju sredstev za referendumsko izgradnjo v prihodnjih letih. Podpisa so se udeležili predstavniki vseh delovnih organizacij v občini, kar vnovič izpričuje enotnost v pripravah in potrjevanju programa referenduma. — Le še tri dni nas loči od referenduma, na katerem se bodo za svoj prispevek v pri- hodnjih petih letih odločali tudi občani. Skoraj 9000 občanov, ki so zaposleni, se je enkrat že odločilo »ZA« in tako pooblastilo predstavnike svojih organizacij za podpis družbenega dogovora. Zato smo lahko prepričani, da bodo tudi v nedeljo občani glasovali »ZA« in s tem izpričali svojo pripravljenost, da s samoprispevkom rešijo skupne probleme. Foto: TONE TAVČAR ŽALEC: SADOVI ENOTNOSTI Minuli teden so se v" kulturnem domu na Polzeli sestali delegati vseh treh zborov žalske občinske skupščine na svečani seji posvečenu dnevu republike. Svečano sejo so izkoristili tudi za podpis družbenega dogovora o zdrviievanju sredstev gospodarskih orga- nizacij v občini za referendumsko izgradnjo. Poudari- ti moramo, da so se podpisa družbenega dogovora udeležili predstavniki vseh delavnih kolektivov v ob- čini in da so dogovor tudi vsi, razen Ferralita, kjer 36 še vedno ni sestal delavski svet, da bi dokončno sklepal o podpisu dogovora, podpisali. To pa je enot- nost, na katero velja opozoriti. V občini je namreč zaposlenih nad 9.000 delavcev, ki so v svojih TOZD razpravljali o programu referendumske izgradnje in pri tem izpričali veliko enotnost. Ni bilo namreč tež- ko spoznati pomena, ki ga imajo urejene družbene dejavnosti za razvoj gcispodarstva v neposrednem ali posrednem smislu. In če so to znali spoznati delavci v TOZD ni bojazni, da svojega interesa ne bi spoznali tudi občani v krajevnih skupnostih, Saj referendum- ska izgradnja še bolj neposredno rešuje njihove pix>- bleme. Pri referendumu, Id bo v občini v nedeljo torej v bistvu ne gre za nič drugega kot za potrditev volje delovnih ljudi v gospodarskih organizacijah. Ti so se zavestno odločili za izdvajanje in združevanje 1,5 odst. od družbenega proizvoda svojih TOZD. Ta denar pa bo zadostoval za financiranje več kot dveh tretjin programa izgradnje. Občanom ostane torej le to, da se odločijo še za svoj prispevek, ki bo dal denar za preostalo tretjino referendiunske izgradnje. Odločitev za občane torej ne bo pretežlca, še po- sebej sedaj ne, ko so delovni ljudje svojo solidarnost in enotnost že izpričali. —stab— TEDEN DOMAČEGA FILMA Tedtn domačega filma v Celju bo osrednja slovenska kul- turna filmska manifestacija in velik dogodek za celotno celjsko območje. V sredo zvečer, 11. decendira, sp ho Stan- ko Jost v Metropolu predstavil z Gimnazijko. V četrtek pa bo v Unionu ob 19.30 premiera Pomladnega vetra. Vse pred- stave v Unionu se bodo začele pol ure prej, ker se bodo na premieri poklonili celjskemu občinstvu tudi glavni ustvarjalci posameznih filmov. Filmi se bodo zvrstili takole: Pomladni veter, Kapetan ?flikula mali, Derviš in smrt, Pa- stirci (zaradi jnlajšega občinstva bo predstavitev igralcev izjemoma ob 17.30), Deps, Let mrtve ptice in Strah. Celjski delo^mi kolektivi so prevzeli pokroviteljstvo nad posamez- nimi premierami: Aero, Tkanina, Tehnomercator in Moda. Glavni pokrovitelj Tedna domačega filma pa je celjska Kovinotehna. Razumevanje delovnih organizacij za to po- membno kulturno manifestacijo ponovno kaže na vse krep- kejšo povezanost združenega dela s kulturo. Vabimo gledalce, da si v Unionu pravoča.sno ©skrbijo vstopnice za vse predstave domačih del. POZIV ŽALČANOM \ i Vse občane žalske občine pozivamo, da se | v nedeljo množično odzovejo pozivu naj referendum. Glasovali bomo za svoj lepši' jutrišnji dan. Zato bomo na glasovnicah j obkrožali besedico »ZA«. — V nedeljo, 8.i decembra odločamo o prihodnosti naše^ občine. i Kolegi v uredništvu so me dobru Tuulomcatili v času. ko sem potoval okoli sveta. Seda) smo spet kompletni. V NT in RC vam bomo postregli s činiboljšim branjem in poslušanjem, še posebej, ker se vsi že pomalem oziramo k Silvestrovemu. Tudi stenski novoletni koledar^ ki ga boste dobili z NT v eni prihodnjih številk, bo to potrdil. V NT danes objavljamo več zapisov o volitvah delegacij za samoupravne inte- resne skupnosti. V delovnih organizacijah mlimo danes, na terenu pa v nedeljo. Da ne boste pozabili na vaš glas! Zelo živahno bo v nedeljo v Žalcu. Referendum so pripravljali zelo skrbno. Program je doživel v javni razpravi nekatere spremembe, taJco da zares predstavlja dogovor žalskih občanov in delovnih ljudi za hitrejši razvoj občine. Z RC vas bomo v nedeljo sproti obveščali, kako bodo Zalčani izrekli svoj referendumski glas za nove šole, vrtce in druge objekte družbenega standarda. Teden domačega filma v Celju je vse bliže. V sredo zvečer bo slovesna pre- miera Gimnazijke. V četrtek premiera novega slovenskega filma Pomladni veter. Ne zamudite enkratne priložnosti, da si v enem tednu ogledate kar sedem premiemih filmov in več drugih domačih filmov. Na premierah bodo tudi filmski ustvarjalci. Ali ste zadovoljni z rubriko Zdravnik odgovarja — svetuje? VAS UREDNIK 2. stran — NOVI TEDNIK 5. december 1974 — Št. 48 IK V CELJU ODLOČNOST MANJKA »Ne z besedami za jutri, z delom za danes«. S *akim za- ključkam je izzvenela 4. seja občinske konference Zveze komunistov Celje, na kateri so ocenili uspehe pri vsebin- skem uresničevanju ustavnih načel in se zavzeli za uresni- čevanje sklepov 4. seje pred- sedstva ZKJ in 10. seje pred- sedstva ZKS o gospodarski stabilizaciji. Ocene dossžkopričnnje. da ne akcija us- tanavljanja TOZD minila. Vendar ni tako. Celjski ko- munisti ugotavljajo, da so morsikje še pogoji za ustano- vitev novih TOZD in da so odpori proti temu nerazum- ljivi in protiustavni. Na osnorn takih in še mno- gih drugih konkretnih ugoto- vitev, do katerih so člani OZ ZKS Celje pru^lj ng. podlagi razgovorov z neposrednimJ proizvajalci, ;e konferenca izoblikovala vrsto sklepov, ki ovredeljujejo napore za vse- binsko uresničevanje ustave. Med drugim sklepi zavezu- jejo za ocenjevanje metod in n^''inov obveščanja, uresniče- vanje družbeno-političnega us- posabljanja, ocenjevanje in vsestransko pomoč vri delu komisij delavske samouprav- ne kontrole, zavzemanje za združevanje dela in iredstev in nodobno. Skratka, temeljiti in kritič- ni oceni dosežkn^^ pri uvelja- v^.^.onjri nove u.'^rv^ ie sledi- la vrsta namotkov za bodoče delo komunistcm. ki morajo s svonm delom zagotoviti še hitrejše in odgovornejše delo uresničer>i-nrii ustavnih načel. BRANKO STAMEJCIC PREDSEDNIK TITO V ŠMARJU Otvoritev kumrovškcga do- ma borcev in mladine je bo- trovala odločitvi tovariša Ti- ta, da po lastni želji obišče tudi šmarsko občino. V soboto, okoli 11. ure, je predsednik Tito obiskal Atomske Toplice, kjer se je zadržal v krajšem razgovoru s člani kolektiva. Dejal je, da ga je pot v te znane toplice privedla predvsem zato, ker ga je močno zanimalo, kakš- no je to zdravilišče, o kate- rem je bilo že toliko napisa- nega ne samo pri nas, pač pa tudi izven meja naše domovi- ne. Po ogledu toplic je tova- riš Tito dejal, da je močno presenečen nad razvojem, da Pa bo treba še marsikaj na- rediti, da bodo toplice konč- no le dobile podobo pravega zdravilišča, ki je brez črvoma zelo pomembno za ta predel. Na povabilo predstavnikov šmarske občine je tovariš Ti- to odšel skupaj s svojimi naj- ožjimi sodelavci in najvišjimi predstavniki družbeno politi- čnega življenja v Sloveniji v Šmarje pri Jelšah, kjer je ostal na kosilu v znanem go- stišču Šmarski hram. V iz- redno prijetnem vzdušju se je predsednik zanimal pred- vsem Za položaj v občini po potresu in se pohvalno izra zil o akcijah, kot so velenjska in banjaluška in dejal, da te akcije nikakor ne smejo biti izjema in da zaslužijo vso po}xxilo. Vso priznanje pa je predsednik dal celotni sloven- ski solid&riiostni akciji ob potresu. Kot vedno ob tojlcšnih pri- likah, se je tudi tokrat zelo zanimal o gradnjaJi cestnega omrežja, kjer je ponovno po- udaril, da je treba čimprej zgraditi cesto Kumrovec—Bi- strica ob Sotli—Trepče—Pod- sreda—Kozje. Hkrati je treba čimbolje urediti okolico Bist rice in pa seveda celoten sklop bodočega krajinskega parka Kumrovec—Kozjansko in dati pokrajini tudi materi- alno bazo za obstoj kot naj- ožjemu zaledju Kumrovca. Obisk v Šmarju pri Jelšah pa je predsednik izkoristil še za razgovor o drugih proble- mih gospodarskega razvoja Slovenije glede na koncept razvoja šmarskega območju in s tem vseh nerazvitih ob močij. Poudaril je, da neraz- vitost nekega območja ne sme biti več rezultat politike razvoja, kot je bilo to v pre- teklosti. Pred odhodom se je skupaj s soprogo Jovanko slikal s člani kolektin-a šmarskega hrama. Tik pred odhodom v Krš- ko, kjer je bila v nedeljo ve- čja slovesnost ob polaganju temeljnega kamna za novo nu- klearno elektrarno, ie pred- sednik obiskal sestrično Ano v Trebčah pri Podsredi. Pri njej se je zadržal okoli pol ure. potem pa se je s sprem- stvom odpeljal pro'i Krške- mu. Titov obisk v šmar^iHi 0(3, čini je bil brez dvoma zelo koristen, saj so spregovori, li o mnogih problemih, ki niso specifični le za ^marsk^ območje m občino, pač pa j| Za prenekatere občine i SJo, veniji in Jugoslaviji. Pri tein je oPOzoril na nekuj bistveuiJi problemov hitrejšega razvoja takšnih območij in dejal, da bo treba nanje polagati še več pozornosti. Kljub temu, da je bil obisk predsednika v šmarski občini neuraden in kot smo poudarili, na la- stno željo, je bU vendarle obojestransko koristen. MTLENKO STRAŠEK SPOMINSKI DOM VKUMROVCU Etea retpuibliik-e 1974. leta. Spiomiiiski da.n borcev NOV in mladine Jugoslavije v Kumrovou je od.prl s.-oja vra- ta. Odprl jih je predsednik Tito. Hrvatsko Zagorje s Kum- rovcem, Titovim rojstnim krajem, je postalo novo in prvo središče, v katerem se bodo srečevali naši ljudje, zlasti borci in mladina iz vseh krajev Jugoslavije. Kum- rovec postaja naše marksi- stično središče. In ne samo to. Mladi in borci pa delov- ni ljudje se bodo tu sreče- vali, med seboj spoznavali, se seznanjali in proučevali z^odo/ino . jugoslovansketr^a delavskega gibanja in socia- listične revolucije. Še bolj se bodo srečavali z življe- njem in delom predvsednika Tita in tako črpali novih moči za jutrišnji dan. Novi spominski dom, rezul- tat solidarnosti jugoslo-i dn skih narodov in narodnosti, bo postal tudi pomembno športno, rekreacijsko in umetniško stičišče. To je tisti spomenik, ki najlepše in najmoc:nejše po- nazarja veličino Titovega re- volucionarnega dela. Pobudo za gradnjo doma sta dali borčevski oiganiza- ciji v Kumrovcu in v krajev- ni skuimosti Posavje-Bežigrad v Ljabljjani. Iz Ickalne in> a tive je nastala vsejugoslo-\^an- ska akcija, v kateri je sode- lovalo okoli deset milijonov naših ljudi. V dom je vgra- jena velika ljubezen naših ljudi in njihova povezanost do predsednika Tita in do njegovega rojstnega kraja. To je bila a.kcija privrženosti predsedniku Titu, akcija brat- stva in enotnosti jugoslovan- skih narodov in narodnosti. Projektanta spominskega doma v Kumrovcu sta bila zagrebška arhitekta iz vrste mlaiše generacije Ivan Fili- pič in Benslav šerbetid. Objekt stoji na samem vrhu malega griča, ki se mu povsem prilagaja in ga za- ključuje. Iz skupnega pred- prostora, trga, se dom širi v spominsko študijski ter družbeno rekreacijski oziro- ma hotelsko restavracijski del. Hotel siki del ima 62 sob. Vsaka ima svoje sanitarije in kopalnico. V ta okvir so- di tudi zaprta restavracija, samopostrežnica, prostori za dnevno bivanje, kavama, za- prti bazen 10 x 7 inetrov, cen- tralna recepcija itd. Sporni- ski del ima tri dvorane od 270 do 4{X) sedežev, čitalnico, knjižnico s 19.000 knjigami, fonoteko, foto dokumentaci- jo itd. Do doma vodi široka in asfaltirana cesta, vrh tega so lepo speljane tudi-stopni- ce. Od tod je lep pogled na Kunu-ovec z okolico. V Kumrovcu smo d()bili spominski dom borcev m mladine. Iz Kumrovca je kre- nil na svojo revolucionarno pot tovariš Tito. Kumrovec bo poslej še bolj kot doslej središče, v katerem se bodo srečevale izkušnje starih bor- cev z mladostnim življenjern. Tu se bodo prepletale misli o preteklosti z načrti bodoč- nosti. Od tod se bo širil ogenj revolucije. FoRled na del spominskega doma borcev in mladine v Kumrovcu Foto: M. Bo/K Priprave na izvedbo tret- jega referenduma v žalski občini so tik pred zaključ- kom. V nedeljo se bodo tu- di občani odločali za pro- gram referendumske izgrad- nje, ki je doživel med go- spodarskimi organizacijami v občini najširšo podporo. Pred tem pomembnim dogodkom smo za kratek razgovor po- prosili Vlada Plaskana, predsednika občinske konfe- rence SZDL. Ali lahko ocenite dejavnost SZDL na t-ercnu v pripravah na volitve in referendum? V. Plaskan: Dela je bilo v krajevnih skupnostih veliko in temu primerna je bila tu- di aktivnost kraje-vnih orga- nizacij SZDL. Posebej so se izkazali vsi tisti, ki so na zborih občanov razlagali ta- ko program referendumske izgradnje kot tudi smoter in način volitev v skupščine SIS. Njihov prispevek je tako v agitacijskem kot tudi in- formacijskem smislu nepre- cenljiv. Zdi se mi pomemb- no da opKJzonm na to, da smo bih na zborih izredno temeljiti. Z razpravami m- smo sli le v kraievne skup- nosti ampak tudi v vasi. Ta- ko nam je uspelo, da smo resnično razgibali množice občanov in upam si trditi, da danes ni občana v občini, ki ne bi na tiik ali drugačen na- čin sodeloval v javni raz- pravi o programu referen- dumske izgradnje in pripra- vah na volitve. Največji uspeh iz te široke javne razprave je po mojem v tem, da so občani bolj kot o prispevkih, ki jih bodo da- jali razpravljali o potrebno- sti objektov, vrstnem redu iz- gradnje, lokalnih potrebah. Priprave na volit.-e so po- tekale vzporedno s priprava- mi na referendum. Ker smo oba problema obravnavali na istih zborih, so občani odlič- no obveščeni tudi o smotrih dograie\^nja na.šega samo- upravnega sistema v samo- upravnih interesnih skupno- stih. Kak.šen ic po vaši oceni bistven i)nspt;\ck javne raz- prave? V. riaskan: Kot že reče- no to. da je v največji mož- ni men razgioala množice ODčanov in jih spodbudna k sodelovanju, razpravam, raz- mišljimju. Ne moremo niti mimo tega, da so obč-ani enotno ugotavljali potrebe po referendumski izgradnji in programa niso krnili. Na- sprotno. Povsod so ugotavlja- li .še do-datne potrebe in izra- žali svojo pripravljenost pri- spevati denar za rešitev skupnih problemov. Rezultat je tak, da smo v končnem programu upoštevali praktič- no vse pripombe iz javne raz- prave, kar je močno odjek- nilo med občani. Ti spozna- vajo tako dolžnosti kot pra- vice organiziranega izražanja svoiih hotenj, kar je nepre- cenljivo za nadaljnie razvija- nje kiajevne samouprave« Občanom ni vseeno za da- ruisnji ne za jutnsnji dan. Nikakor niso pripravileni na to, da bj zaradi oklevanj ah drugih razlocov zaostali v splošnem in dioizbenem stan- dardu za soseanjimi občina- mi. Tudi v gospodarskih or- ganizacijah so enotno spo- znali svoj interes za razvija- nje diTJžbenih dejavTiosti. O tem priča tudi njihova enot- nost ob podpisu družbenega dogo.ora minuli četrtek. S tem so se zavezali za svoj prispevek, ki bo dal dve tret- jini denarja za referendum- sko izgradnjo. Nikakršnega razloga ni torej, da se tudi občani ne bi izrekli za sa- moprspevek. Vse kar dela- mo, delamo s svojim denar- jem in zase, za boljše živ- ljenje delovnega človeka in občana. Dvakrat smo občani žalske občine že pokazali, da smo za skupno reševanje skupnih problemov. Prepri- čan cem, da bomo to vnovič potrdili tudi v nedeljo. Vhido Plaskan Kot predsednik občinsMl konference SZDL izkoriščal«' to priložnost, da tudi prek" vašega Lista pozo/em občan^' naj se udeležijo volitev ^ pokažejo svojo pripravljenost za skupno reševanje skupnih' zadev. Konec koncev nas 1 temu zavezujejo tudi preteK^* uspehi. E. SrAI^IH:jCl*1 §t. 48 — 5. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 00 PNEVU REPUPilK CELJE Na dan pred praznikom republike je narodni heroj franc Rojšek-Jaka odkril kip neroja in revolucionarja Slav- ita Slandra, po katerem je prevzela ime tudi nova os- novna šola na Otoku ob Ljubljanski cesti. Slovesnosti so se poleg naj- vidnejših predstavnikov celj- skega javnega in političnega življenja udeležili še predsed- nik centralnega komiteja ZK Slovenije France Popit, čla- na sveta federacije Lidija gentjurc in Miha Marinko, narodni heroj Peter Stante, predstavnik zavoda za šolst- vo Miro Lužnik m drugi. Ko je o novi pridobitvi go- vorila ravnateljica šole Vera Strehovec, je med drugim de- jala: »V obdobju izvajanja refe- rendumskega programa, je osnovna šola »Slavko Šlan- der« prvi objekt, ki je spre- jel pod svojo streho osnovno- šolske otroke. Glavni načrt za šolo in okolje je izdelal Zavod za napredek gospodar- stva v Celju, projektant je bil dipl.inž. arh. Miran Polut- nik, izvajalec gradbenih del pa celjska enota Gradisa. Učilnice in drvige prostore je opremil Slovenijales. Investi- tor je bil sklad za gradnjo osnovnih šol in vzgojno var- stvenih zavodov, vrednost ob- jekta z opremo pa je okoli 15 milijonov dinarjev. Ves čas gradnje je bila prisotna stalna skrb in zavzetost ob- činske skupščine Celje in nje- nih fimkcionarjev, ki so si prizadevali, da bi bila šola pravočasno izročena svoje- mu namenu. Spomenik Slavka Šlandra, prispevek Zveze združenj bor- cev NOV Celje, ki stoji pred šolo, dopolnjuje in se vklju- čuje v šolsko okolje. Spome- nik je izdelal akademski ki- par Janez Pirnat. Ponosni smo na vse to, po- nosni pa tudi zato, ker no- si šola ime heroja Slavka Šlandra. Vse to naj se da- nes in jutri prepleta s po- sebnim vzgojnim poudarkom skozi naš učno vzgojni pro- ces, ob vsaki priložnosti in ob vsakem koraku.« Zatem je o liku in revolu- cionarni poti Slavka šland- ra spregovoril član CK ZKS, prof. Emil Roje. Takole je med drugim dejal: »Življenje in delo Slavka šlandra mora zaživeti v nas tudi kot živo spoznanje tes- ne prepletenosti marksistične znanstvene misli in revoluci- onarne prakse. Ni slučajno, da stoji spomenik pred šo- lo, ki nosi njegovo ime. To naj trajno simbolizira in spodbuja uresničeranje tiste- ga, kar je bilo tudi najbolj lastno njemu.« RADEČE OB PRAZNIKU SOPOTA IN AMBULANTA Dva Oni pred praznikom republike so v Radečah izročili svojemu name- nu dva pomembna objekta. Prvi dan so proslavih -iS-obletmco ustanovitve les- noindustrijskega podjetja »SOPOTA«, ki se je do nedavnega imenovalo še »Peta«. Juibilej in praanično proslaivo je kronal pomemben delovni uspeh, odprli so namreč novo. strojno opremo na žagi v Jatni in novo proizvodno ha- lo z novo strojno opremo v Radečah. Obe investiciji sta vredni 15 imiijonov novih dinarjev. Tako modernizirani in tehnološko okrepljeni se bodo v okviru »Lesnme« v bodoče pojavljali kot proiz- vajalci otroškega pohištva, klubskih mizic, predsobnih garnitur, .žaganega lesa in embalaže. Polovico svoje proiz- vodnje naj bi izvažali. Prazn k kolektiva »SOPOTE« je bil povod za slavje, kakršnega znajo prire- diti v Radečah. V kulturnem domu v Radečah so ob sodelovanju godbenikov, moškega zbora, šolskih otrok in mla- dine iz tovarne priredili kulturno pri- reditev, vmes pa nagradili najbcli za- služne in zveste delavce. Posnemanja vredna je bila poteza združenega pod- jetja »Lesnina«, katerega generalni di- rektor je izročil osnovni šoli ček za stari mJijon. Slovesnosti se je poleg številnih drugih gostov in poslovnih prijateljev udeležil tudi član IS Slo- venije MARJAN OROŽEN. In družabno srečanje so tudi imeU — zaslužili so si ga. Naslednji dan je bila v Radečah ot- voritev prizidka zdravstvenemu domu, ki je bil 25gTajen s prispevki delovnih kolektivov in »šihti« vseh zaposlenih v petih KS na območju — saj je zma- no, da so vsi občani porispevali zasluž- ke štirih deloivnih dni. Pred letoma zgrajen zdravstveni dom je bil od pr- vega dne naprej premajhen — zdaj bo F>o svojem obsegu nekaj let kos nagle- mu razvoju Radeč in okoMce. Seveda ti dve otroritvi nista bili edini dogodek ob praznovanju 29. no- vembra. 28. novembra so dopoldne spre- jemali oiciba^ne v picaitirsko crgsndza- cijo, zvečer pa je bila v kulturnem domu še praznična akademija, na ka- teri so sodelovali tako šolski otroci, kot tudi kulturne skupine. Radeče z okolico pa so ob prazniku tvidi polne obetov v prihodnje. Pred ■ dine-vi so med Radečami in jH.gnjeinico začeli pripravljati grabišče za nov ob- rat pap-.rnice: TOZD »Muflon«. V grad- nji so nova stanovanja, sicer pa tudi »SOPOTA« obeta nove investicije in si- cer naj bi bila čez leta zgrajena emba- liimica v Jatni, decimimiica, za pctreibe druržbeneiga standarda pa raizen po- možnih obratov še jedilnica s kuhinjo in diru!Žaibn'mi prostori. -ec. CELJE: IZVOLILI NAMESTNIKA Na zadnja seji komiteja- občinske konference Zve- ze komunistov v Celju, na kateri so ocenili uresniče- vanje srednjeročnega programa izgradnje stanovanj za delavce in slovensko akcijo 26.000 stanovanj ter delo aktiva komunistov-neposrsdnih proizvajalcev, so izvoli- li tudi namestnika sekretarja komiteja. Za namestnika je bil izvoljen Franc Gazvoda, rojen v Novem mestu, ki je končal ekonomsko fakulteto in je bil v zadnjem času zaposlen kot direktor gospodarsko-računovodske službe v Ingradu. Franc Gazvoda je aktivno delal v Zvezi študent.ov Slovenije in v mladinski organizaciji, zadnji dve leti pa je bil član sekretariata osnovne or- ganizacije Zveze komunistov Ingrad in namestnik predsednika komisije za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS Celje. Kot namestnik se- kretarja bo posebej zadolžen za področje gospodarst- va. Za področje organizacije in kadrovske krepitve Zveze koir;'unistov pa na celjskem komiteju Zveze ko- munistov odgovarja Ivan Andrejaš, ki je prav t-oko na- mestnik sekretarja komiteja. ROGAŠKA SLATINA v počastitev dnevna repub- like so v Ratanjski vasi pri Rogaški Slatini izročili klju- če stanovalcem novega bloka, ki ga je za podjetje KORS Zgradilo Splošno gradbeno podjetje Rogaška Slatina. V novem bloku bo dobilo sta- novanja 24 družin, sedem samskih sob pa je oddanih kot premostitev trenutnih sta- novanjskih težav. , Podjetje KORS se je še pred nedavnim ukvarjalo «golj z obratno dejavnostjo In kot takšno ni predstavlja- lo pomembne vloge v gospo- darski dejavnosti šmarske ob- iSine. Takšno stanje pa je bi- lo hkrati pobuda za sodob- nejšo poslovno politiko pod- jetja, vključujoč stanovanj- sko politiko, ki so jo zad- nja leta zečeh posvečati več pozornosti, šele ko je bila dosežena ustrezna stopnja gospodarske razvitosti, so lahko po zaključnem računu v letu 1973 odločili, da pre- težni del sredstev namenijo za nakup stanovanj. V ta kon- cept je spadala tudi odloči- tev, da se stanovanjski prob- lemi zaposlenih v KORS-u rešujejo s p>osojili. Do sedaj je posojila dobilo 95 delav- cev. Na ta način je podjet- je skušalo rešiti najakutn^j- še stanovanjske probleme. Vzporedno z že realizirani- mi napori bodo v podjetju še nadalje podpirali indivi- dualno gradnjo s predvideno participacijo 100.000 dinarjev za dobo 10 let po minimal- nih obrestnih merah. Novi blok KORS-a v Rata- njski vasi je gotovo precej- šen dosežek poslovne politi- ke in odraz skrbi za delov- nega človeka, hkrati pa do- kaz, da se tudi na tem pod- ročju v šmarski občini stva- ri dobro razvijajo. Enako slovesno so prazno- vali praznik republike v pod- jetju Mizarstvo, kjer so v Rogaški Slatini odprli nov obrat. K temu lahko prište- jemo asfaltiranje cestišča iz Bistrice ob Sotli in začetek del na nekaj cestnih odsekih. Praznik republike v Šmar- ski občini je odjeimil v de- lovnih zmagah. Milenko Strašek V četrtek dopoldne so v znamenju praznika repub- like na Pedagoškem šol- skem centru v Celju spre- jeli v Zvezo komunistov sedem novih članov, pre- davateljev na tem šolskem zavodu in tako dali re- publiki najlepše darilo za njen praznik. Na Pedagoš- kem šolskem centru je 32 predavateljev ia kar 20 jih je v zvezi komunistov, kar je nedvomno velik kadrovski uspeh ne samo za center, ampak za ce- lotno zvezo komunistov. Novosprejete komuniste je najprej pozdravila Ire- na Mrvičeva, sekretarka osnovne organizacije na centru, zatem pa še Jože Zupančič v im.enu občin- ske konference ZK Celje. Takšno število komunistov v vrstah prosvetnih delav- cev na Pedagoškem šol- skem centru ni naključje ampak rezultat večletriega kontinuiranega dela pred- vsem z mladimi^ ki pri- hajajo na center, saj je tudi med dijaki 19 komu- nistov. Fq^:_ Medved 4. stran — NOVI TEDNIK 5. december 1974 — St ŽELEZNIČARJI PRETEŽEK TOVOR! Slovenski in istrski želez- ničarji so v močni akciji, in v njenem okviru tudi celjski. Gre za korake, ki naj opozorijo ustrezne toru- me in javnost, da se bo slovensko želemiško gospo- darstvo (prav talko jugoslo- vansko) znašlo ob koncu leta v nič kaj zavidljivem položaju. Predvidevajo nam- reč, da bodo ob zaključku leta izkazali okoli 556 mili- jonov dinarjev izpada tran- sportnih dohodkov. Železmčarji pa ta pri- manjkljaj imenujejo izguba, ker ni nastal zaradi njiho- vega slabšega dela, marveč zaradi vpliva zunanjih čini- teljev na formiranje dohod- ka. Gre za povečanje stroš- kov posilovanja, za povečano amortizacijo, za večje pogod- in ne nazadnje ozaroma v pretežni meri za neustrezne železniške prevozne cene v potniškem rn blagovnem pro- metu, ki so administrativno odrejene. In tako se doga- jajo absurdi, da železničarji ob povečanju obsega dela, povečujejo tudi svoj pri- manjkljaj. Železničarji so zaradi vse- ga tega prizadeti večkrat. Izpad dohodka vpliva na celotno poslovanje, prav ta- ko p>a tudi na samoupravlja- nje. Brez materialne osnove ni moč izvajati samouprav- ljanja in uresničevati vseh pravic v odločanju delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, so opo7X)rili tudi na razgovoru v Celju, katerega so se udeležili vsi najvidnejši predstavniki ob- činsike skupščine in občin- skih družbeno političnih organizacij. Položaj slovenskih in istr- skih železničarjev je vpraš- ljiv tudi glede osebnih do- hodkov. Četudi so jih uspeli povečati, navzlic temu za- ostajajo oziroma celo pada- jo na lestvici. Medtem ko so bili 1971. leta na »4. mestu po povprečnih oseb- nih dohodkih v Sloveniji, so bili lani že na 37. mestu. V nasprotju z njimi se po- ložaj delavcev v cestnem prometu izboljšuje. Neenakost v pogojih pos- lovanja železnic v primerjavi z drugimi transportnimi pa- nogami pa se uveljavlja tudi na drugih področjih. Slovenski železničarji opo- zarjajo na položaj in iščejo oziroma predlagajo pota za njegovo rešitev. In to še pred zaključkom lete, ker veljavni zakon ne pozna ter- mina »iapiid transportnih dohodkov.« V kolikor stanje \ ne bo rešeno od konca leta, bodo železničarji zaradi tega (izgube) prizadeti na oseb- nih dohodkih in skladih. Samoupravni, politični in vodstveni organi železnic pa odgovornosti za takšne pos- ledice niso pripravljeni spre- jeti! Zaradi tega železničarji predlagajo rešitev pK>ložaja s takojšnjimi ukrepi za kom- penzacijo iapadlih dohodkov in za razrešitev drugih ne- rešenih vprašanj, od katerih je odvisno celotno p>oslo- vanje. S takšnim stališčem se je končal tudi celjski ix>svet, ki bo med drugim sprožil tudi nekaj poslanskih vpra- šanj v republiški skupščini. GORENJE: TOVARNA V ROJSTNEM KRAJU Osrednja proslava ob Dne- vu republike občanov vele- njske občine je bila v rojst- ni vasi velikega giganta »Go- renja« Gorenja pri šmartnem ob Paki, torej kraju, kjer so leta 1953 bili z enajstimi de- lavci in v lesenih barakah dani prvi zametki za današ- nji veliki kolektiv. Toirej po enaindvajsetih le- tih se je »Gorenje« ponovno vmillo v Gorenje, zaselek z nekaj sto prebivailei, ki so se do zdaj v glavnem vozili na delo v Velenje ali pa do- ma kmetovali. Z novo tovar- no talnih keramičnih ploščic pa so bili dani pogoji za za- poslitev v začetku okoli 200 ljudi, kasneje, v naslednjih treh fazah pa se bo ta šte- vilka vsekakor močno pove- čala. Prednost pri zaposlova- nju bodo vsekakor imeli ljud- je iz Gorenja in bližnjih kra- jev, tako da se jim ne bi bilo potrebno voziti na delo v druge kraje in s tem iz- gubljati dragoceni čas. Po be- sedah direktorja Gorenja Slavka Geratiča bodo s ča- soma tudi tiste delavce, ki se zdaj vozijo na delo v Go- renje v Velenje iz Gorenja premestili v novo tovarno. Zakaj so se odločili za no- vo tovarno, v kateri bodo v začetku letno proizvedli mi- lijon m- glaziranih, dekora- tivnih talnih ploščic, začeli pa graditi lani novembra? Predvsem za to, ker želijo kompletirati poznani program Gorenja »vse za dom na enem mestu«, da pa so gra- dili v Gorenju jih je vodi- lo predvsem bližina surovin in prostorska možnost raz- voja (predvidene so še tri faze) ter sentimentalni odnos do rojstnega kraja Gorenja, ki je v dvajsetih letih zaslo- velo po vsej Jugoslaviji in svetu. Glinokop imajo v štirinajst kilometrov oddaljenem Ho- mu pri Radimirju, kremeni bodo vozili iz kamnoloma Vegrada pri Polzeli, barve pa bodo vsaj v začetku uvažali iz Italije, kjer so tudi dobi- li licenco za gradnjo tovarne talnih ploščic za notranjo uporabo. 2e zdaj imajo za pri- hodnje leto zagotovljen iz- voz 60 odstotkov proizvodnje in to v glavnem v Italijo, Švico in Avstrijo. Da pa ne bi mogli prodati ostalega na domačem tržišču pa ni bo- jazni, saj bi trenutno v Ju- goslaviji potrebovali kar tri takšne tovarne, da bi pokri- li vse potrebe. Nova tovarna je stekla, pri- pravljajo pa se že na razši- ritve in dopolnitve progra- mov. Ob zaključku naj bi to- varna obsegala površino 60 tisoč m-. Strokovnjaki pa iščejo v okolici Gorenja no- va, ustrezna glinišča, tako da bodo vedno imeli dovolj ru- de doma. Vrednost investici- je v novo tovarno je 102 milijona din, za prihodnje le- to pa planirajo vrednost pro- izvodnje 20 do 25 milijard starih din. TONE VRABL JUBILEJA LIBELE IN KLIME IZ MALEGA RASTE VELIKO Ko je ključavničarski moj- ster Ivan Rebek 1. 1894 usta- novil v Celju današnjo Libe- lo, gotovo ni pričakoval, da bo 80 let pozneje to podjet^ je pK>krivalo s svojo proizvod- njo približno 80 odstotkov jugoslovanskega tržišča. Na tiskovni konferenci, ki so jo sklicali predstavniki kolektivov Libele in Klime, je direktor Libele inž. Jože BOBNAR govoril o prehoje- ni poti kolektiva, ki je bila vse prej kot lahka. Iz majh- nih obrtnih delavnic jim je uspelo organizirati moderno proizvodnjo najsodobnejših j tehtalnih in drugih naprav. Leta 1968 se je Libeli pri- ključilo tudi podjetje finome- hanike in je tako delovna organizacija še povečala svoj proizvodni program na fino- mehanične aparate. Zanimiv je podatek, da so v Libeli naredili dnevno 1. 1947 2,5 to- ne tehtnic dnevno, leta 1970 pa že deset ton. Naraščalo je tudi število zaposlenih, po- večali so se režijski stroški, kar pa je bilo glede usme- ritve v proizr-.^odnju nujno. Le 20 odstotkov potreb jugo- slovanskega trga po tehtni- cah je krito od drugod (uvoz In dve manjši podjetji), vse drugo naredimo že doma. Jugoslavija tako uvaža le najzahtevnejše tehtnice za in- 1 dustrijo in delno za trgovi- ne. Hkrati s tem pa ugotav- ljajo pri Libeli, da imajo njihovi proizvodi smešno niz- ke cene, tudi po desetkrat manjše od uvoženih. V Libe- li razmišljajo tudi o izvozu, čeprav je konkurenca na sve- tovnem tržišču izredno huda. Tako Sovjetska zveza vsaki dve leti kupi sto in več ton različne opreme. V prihodnjem letu bodo povečali proizvodnjo celotne- ga programa tehtnig za pri- bližno 25 odstotkov. Med dru- gim bodo izdelali kar 120.000 kuhinjskih in 150.000 kopal- nih ter osebnih tehtnic. Za- radi višjih cen pa bo pove- čana proizvodnja predstavlja- la tudi 50 odstotkov večjo vrednost glede na letošnjo realizacijo. Inž. Jože SEDOVNIK je opozoril na problem kadrov, ki jih tare že dolga leta, kljub temu, da imajo letno 35 do 40 raznih štipendistov. Normalno bi bil to izreden priliv novih kadrov v tovar- no, vendar se po končanem študiju zaposli v Libeli le 20 odstotkov vseh štii>endis- rancev. »Potrebno bo zavze- ti kriterije do »jemanja« kad- rov, saj šolamo človeka osem let, ko opravi pripravniški stalež pa odleti drugam, tja, kjer ima večji osebni doho- dek. 2:ato bo tudi v bodoče ena najpomembnejših nalog posvetiti več skrbi organiza- ciji proizvodnje in nagraje- vanju kadrov,« je dejal inž. Sedovnik. Vendar so tudi na tem področju v Libeli naredili veliko, saj neprestano razvi- jajo tehnologijo proizvodnje in zmanjšujejo zaradi izbolj- šane organizacije dela izde- lovalni čas posameznih pro- izvodov. »Naša smer bo v prihodnosti predvsem dvig tehnološke ravni sedanjih proizvodov,« je povedal inž. Bobnar. Tudi Klima, industrija aero- termičnih naprav, ima zame- tek 1. 1904 v majhni obrtni delavnici in je danes najkva- litetnejši tovrstni proizvaja- lec v Jugoslaviji. Potem, ko so 1. 1948 naredili prvi ven- tilator (do tedaj jih je pro- izvajal samo Ventilator Zag- reb), so neprestano beležili uspehe v kvaliteti proizvod- nje. Bistveno za Klimo je, da so se pri tem opirali pred- vsem na lastna sredstva in kadre, tako ničesar ne izde- lujejo po licencah drugih firm. Največji vzpon pa be- leži Klima v zadnjih šestih letih. Pred štirimi leti so pri- čeli z gradnjo nove industrij- ske hale in jo v enem letai tudi dokončali. V tem obdob- ju so zabeležili tudi izreden nagel vzpon serijske proiz- vodnje. V skromnih dvajse- tih letili so razpložljiva sred- stva povečali kar za 20 krat, fizični obseg proizvodnje pa za 12 krat ob štirikratnem povečanju števila zaposlenih. Pomembno je tudi to, da so v zadnjih petih letih štipen- dirali 231 dijakov in študen- tov. Direktor Klime, Marjan MAZEJ, je opozoril, da je nji- hova proizvodnja zelo zahtev- na, saj ima en ventilator ve- liko inačic in so zato režij- ski stroški visoki. Potrebe po Kliminih proizvodih so velike, saj smo še lani 2/3 tovrstnih izdelkov uvažali, le ena tretjina pa je bila nare- jena doma. Vključujejo se tudi v izvoz in sicer v de- žele »tretjega sveta«, nepre- stano pa razvijajo tudi pro- dajno mrežo v kateri že da- nes dela 15 inžinirjev, kair je zaradi zahtev po strokov- ni prodaji tudi nujnost. Na konferenci je bUo izra- ženo tudi mnenje, da bi mo- rala imeti skupnost boljši posluh in odnos do tovrstne proizvodnje, katere izdelke tržišče zahteva, zaradi nizke akumulacije pa je onemogo- čen hitrejši in še kvalitetnej- ši raevoj. Milan Seničar ODGQVOR JAVNEGA DELAVCA ZA BOLJŠI JUTRI Skupščina občine Ža- lec je na zadnji seji po- trdila in sprejela dokon- čni program vlaganj v družbeni standard in ob- jekte za obdobje 1975 — 1980. Ker ste me javno vpra- šali, kaj mislim in kako ocenjujem končni prog- ram predvidenih vlaganj v družbene namene s sredstvi iz družbenega dogovora in samoprispev- ka, za katerega bomo glasovali 8. decembra, po- vem tole: Gotovo je, da je ne- kaj tedenska razprava o programu vlaganj ponov- no potrdila kako je mo- goče množično verificira- ti in sprejeti program skupnih prizadevanj ob- čanov. Vsa vrednost kon- čnega programa je go- tovo v tem, da so v naj- širšem obsegu upošteva- ne pripombe in predlogi, o katerih so se občani pred dnevi seznanili na kandidacijskih zborova- njih pred volitvami de- legatov v samoupravne interesne skupnosti. Program je obsežen. Vključuje najširši možni obseg problemov, s kate- rimi se delovni ljudje dnevno srečujejo. Uredi- tev predšolskega in šol- skega varstva otrok, ne- katerih problem.ov na po- dročju osnovnega šolstva, posebnega šolstva, zdrav- stva, drobnih problemov krajevnih skupnosti, ne- katerih komunalnih ob- jektov itd. To so naloge, ki terjajo najširšo mobi- lizacijo gospodarskih in negospodarskih organiza- cij in občanov. 2e v preteklem 7-let- nem obdobju smo v po- dročje osnovnega šolstva vložili preko 4 milijarde starih dinarjev. S to ak- cijo smo zgradili 5 novih, in obnovili 13 šolskih zgradb. Poleg obnove šoi iz referendumskih sred. stev in izdatne pomoči gospodarstva smo iz do. datnih sredstev delovnih organizacij in občanov re- šili žgoče probleme otroš. kih vrtcev, popravili ali asfaltirali večji del cest v občini, zgradili nujne vodovodne objekte, zgra. dili smo precej stanovanj na območju vsake krajev- ne skupnosti itd- Mar bi mogli danes, ko se takšni in podobni problemi re- šujejo vzajemno sirom Slovenije oziroma celot ne države s pomočjo vseh činiteljev predvsem pa občanov, obstati in čaka- ti »nekoga«, ki bo prine sel denar, pri tem pa go- tovo stagnirati ob hitrem napredku naših sosedov? Takšna pot ni rešitev. To smo tudi v razgovorih z občani razčistili . . . Zato menim, da moramo sme- lo naprej. Moramo se lo- titi, hoteli ali ne, pro- gramskih problemov iji nalog. To je nujno, če želimo skladen razvoj v bližnjem srednjeročnem razvoju. Nihče ne trdi, da bodo napori majhni. Toda s skupnim dogovorom go- spodarskih organizacij in občanov p>o naših krajev- nih skupnostih bo moč naloge rešiti. To pa bo brez dvoma vredno ve< kot sam dinar, vložen v tej petletni akciji. Sicer pa je zelo pomembno tudi to, da se bodo vsi programski problemi re- ševali za človeka in v okolju, kjer živi in dela naš delavec oziroma ob- čan. KAREL KAC predsednik zbora krajevnih skupnosti SOB Žalec POKONGRESNI ODMEVI ZA STABILEN RAZVOJ Slavko Burja, delegat iz Slovenskih Konjic je na 8. kongTesu ZSS v Celju razpravljal na komisiji za dohodek in njegovo deli- tev. Med drugim je po- udaril, da se sindikalno članstvo zaveda potrebe po povečani produktivno- sti dela, od katere je od- visen tako dohodek, kot osebni dohodki. V nadaljevanju se je Slavko Burja zavzel za takšno ekonomsko politi- ko v naši družbi, ki bo omogočila stabilen gospo- daj-ski razvoj. Prav pri oblikovanju take polibike mora dobiiti sindikat še več vpliva. V zvezi s sta- bilizacijo gospodarstva pa je Slavko Burja opozoril na pomembnost material- ne krepitve zdmženega dela, od kaitere je odvisen interes za dosegimje bolj- ših gcispodairslil.h dosež- kov. Pri tem pa je izredno pomemben skladen razvoj osnovne in predelovalne industrije, smotrno na- črtovanje v gospodarstvu in podobno. Sindi^kaiti se moramo postaviiti v bran proti . nekonitiroliranein^ zviševaniju cen, še posebej osnovnih materialov, tudi proti uvozu nekako- vostnih izdelkov, še i>oS^ beij v kovinski industriji' Naloga sindiiikatav je, d» se še odločneje kot (K*" slej zavzemajo x& po^ čano vlogo deiavcev I*'^ odaočaimju zamaj delovni' omgansizacij. §t. 48 — 5. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 5 lALEC Nedavno je bil v Žalcu literarni večer, ki sta ga pripravili Temeljna kulturna jlcupnost m Občinska matič- pa knjižnica.. ! Literarni večer pomeni jrečanje s književniki, z pjihovo živo besedo, nepos- reden stik z ustvarjalci. Ta večer pa je poleg vsega na- vedenega bil posebnost, kajti jrečali smo se s koroškimi pijiževniki iz zamejstva, predstavniki literarne ustvar- jalnosti na Slovenskem Ko- roškem: Milka Hartman, Andrej Kokot in Valentin polanšek so bili v svojih izpovedih tako bogati m is- kreni, da so s svojo poezijo in prozo izrazili vse, kar čutijo sami in z njimi vsi, ki se na Koroškem imajo za Slovence. Izpovedali so svojo osebno m narodno- stno bolečino ob vsakodnev- nih ponižanjih, neomajeno slovensko zavest, trdno od- ločenost, da se preštevati ne ptiste pa pripoved o bojih koroških partizanov, katerih baje (po izjavi predstavnikov avstrijske vlade) nikoli ni bilo. ^ Tako pesmi kot prozo so poslušalci, med katerimi je bilo mnogo mladih in vidni predstavniki družbenopoliti- čnih organizacij, sprejeli do- živeto in z vsem srcem. Povezanost nied nastopa- jočimi, ki so brali svoja dela in poslušalci se je še poglobila in utrdila v raz- govoru, ki je nastopu sledil. Koroški književniki so od- govarjali na raznovrstna vprašanja, talko o položaju slovenskega kulturnega de- lavca na Koroškem, o pouku slovenskega jezika na osnov- nih šolah, o slovenski gim- naziji v Celo\'cu in mladih slovenskih intelektualcih, skratka, o celotnem polo- žaju Koroških Slovencev v današnji koroški situaciji. Njihovi odgovori so pos- lušalcem odgmili marsikaj in njihova živa beseda jim je pojasnila mnogo, doslej premalo znanega. Bilo je lepo, doživeto, in- timno in prisrčno. SE>oznali smo, kaj pomeni biti pripadnik malega naro- da, manjšine brez pravic, kaj pomeni kljub neštevil- nim odkritim in prikritim grožnjam ostati zvest temu narodu tn ohraniti svojo slovensko zavest ter materin jezik". To pa, ;e ureditev igrišč in ielovadišča za šolo, to- rej tistih prostorov, brez katerih si ni moč zamiš- ljati rednega šolskega de- la. Tu naj bi stal tudi prometni poligon. Zb ure- ditev teh prostorov bodo potrebovali okoli petde- set starih milijonov. To- liko danes, jutri in poju- trišnjem ze dosti več. Še- le potem bo šola dobila svojo končno sliko in de- lo v njej bo steklo brez zastojev. Sicer pa je takš- no bilo ze doslej, četudi so se vsak dan srečevali z gradbenimi in obrtnimi delavci. Nova šola je že od vse- ga začetka začela živeti svoje življenje. Tako tudi vsi šolski organi pa svet staršev in pestre oblike iz- venšolske aktivnosti. V tem pisanem šolskem mozaiku je tudi svetel ka- menček ravnateljice Vere Strehovec in vanj so uprte mnoge in hvaležne otroš- ke žareče oči. M. Božič VERA STREHOVEC »To je težko in odgo- vorno delo. Toda, ko ga sprejmeš in te usvoji, je lepo. Tudi ali predvsem zato, ker delaš z otroki, zanje!« Samo v tej misli^ ki jo je izrekla na koncu pri- jetnega pomenka in tedaj, ko so ji misli ušle k star- šema, ki sta bila prav tako prosvetna delavca (oče je celo gradil šolo v Kapelah na Bizeljskem. ki ji je letos sto let), je bila osebna, sicer pa je govorila o kolektivu^ o ti- stem, ki je navzlic novi šoli in novim delovnim pogojem pa tudi nomm članom že postal enotna družina, prijetna delovna sredina, ki se zaveda ve- like odgovornosti in se prav od srca veseli uspe- hov. Kaže, da je tudi Veri Pečnikovi. poročeni Stre- hovec, zazvonil šolski zvonec pri zibiki in lo ta- ko zapisal učiteljskemu poklicu. Sledila je starše- ma. Pa tudi za življenj- skega tovariša je vzela prosvetnega delavca. Zato pa je sin Tomaž prekinil tradicijo in se posvetil ar- hitekturi. Napetost, ki je rasla vse do slavnostne otvoritve šole in odkritja kipa Slav- ka šlandra, je zdaj popu- stila. Vzdržala je in tisto najhujše, o katerem so nekateri govorili, nanjo ni prišlo. Delo je ni zlo- milo. Morda le utrudilo. Toda le za hip Čas za- hteva svoje, tudi ravna- teljski poklic na šoli v katerq_ so uprte mnoge oči. Zdaj ni več časa za utrujenost. In tudi ona jo je pregnala. V njenem srcu in pri vseh članih šolskega kolektiva zdaj prevladuje prijetna misel, da so dosegli nekaj veli- kega. Vsi skupaj, če bi delala sama, bi jo bržčas strlo. Dobili so zadošče- nje. Tudi prisotnosti naj- vidnejših predstavnikov slovenskega političnega in šolskega 'življenja na šol- ski proslavi jim je bila plačilo za delo. Niso bili osamljeni, še manj po- zabljeni. To pa je veliko. Zelo veliko. Ravnateljica osnovne šole »Slavka Slandra« na Otoku v Celju, Vera Stre- hovec. je skupaj s svojim kolektivom vložila veliko delo v graditev nove šole. Je tudi predsednica grad- benega odbora. Večina de- la je zdaj za njo. Toda. nekaj ga je le še ostalo. CELJSKI SINDIKATI: VISOKI PRIZNANJI Minuli teden so prvič pode. Ijevali plakete sindikata druž- benih dejavnosti Jugoslavije, ki so najvišje odličje tega sindikata. Tudi v Celju so prišle tri plakete. Pr\a je namenjena občinskemu in kasneje med- občinskemu Odboru sindikata delavcev družbenih dejavno- sti Cel.je, pjakete pa sta do- bila tudi Igor Ponikvar in Zdenko Pavlina. Plakete bodo odslej pode- ljevali vsako ieto, kot prizna- nje za uspešno aktivjiost v sindikatu za razvijanje samo- upravnih socialističnih odno- sov v združenem delu. Simbol upodobljen na pla- keti ho hkrati postal stalni *nak sindikata družbenih de- javnosti Jugoslavije. ZA CELOVITO OPREDELITEV DOHODKA Ijski sindikati so se za- : za celovitejšo opredeli- dohodka in hkrati napo vedafi boj zato, da bo de- lovni človek dejansko dobil vso pravico, da odloča o vseh oblikah ustvarjenega dohod- ka. Vsa ta načela so podrob- no opredeljena v predlogu območnega družbenega dogo- vora za občino Celje. Ta pred- log, ki bo v razpravi do 10. decembra, opredeljuje enot- nost ustvaijalnega dohodka, kot tudi njegove delitve na osebno, splošno in skupno porabo. Gre torej za združe- vanje doslej ločenih načel o delitvi dohodka, ki sta ju urejala ločena dogovora. Ni namreč prav, da se pogovar- jamo ločeno o delitvi dohod- ka tn osebnih dohodkov na drugi strani pa o financira- nju skupne in splo.šne pora- be. V vseh primerih gre nam- reč za dohodek in njegovo delitev, za odločanje o pogo- jih življenja in dela. Javna razprava, ki o pred- logu takšnega družbenega do- govora za občino Celje teče v osnovnih organizacijah sin- dikatov te dni, bo gotovo prispevala k dokončnem iz- oblikovanju tega dogovora. Ne gre namreč zanikati dej- stva, da je t.a še v mnogo- čem neizdelan. Predvsem bo najbrž treba razmišljati o takšnem besedilu dogovora, ki bo imelo trajnejšo vred- nost, vsaj za srednjeročne ob- I dobje. Z določenimi vsako- letnimi dopolnitvami bi nam- reč ob skoraj nespremenje- nem besedilu lahko zagoto- vili spoštovanje smernic druž- benoekonomske politike za tekoče leto, določila sindikal ne liste, srednjeročnega pla- na in podobno. Družbeni dogovor naj bi veljal že za leto 197.5, zato pričakujemo, da bo končni predlog izoblikovan v zadnjih tednih letos, podpis pa naj bi bil januarja 1975. Branko Stamejčič ŽALEC: 51 ODLIKOVANJ Ob dnevu republike so v 2alcu podelili 51 visokih dr- žavnih odlikovanj, s katerimi je predsednik republike Jo- sip Broz Tito odlikoval pri- zadevne družbeno-poljtične delavce in aktiviste za njiho- vo dolgoletno prizadevanje in dosežene uspehe. Emil Jug je prejel odliko- vanje red dela z zlatim ven- cem. Red republike z brona- stim vencem so prejeli: Dra- go Antloga, Kristjan Bolov- nik, Edvard Božoček, Jano Kranjc, Vel.jko Križnik, Mil- ka Pavlina, Jože Pilih in Ivan Robič. Z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo so bili od- likovani: Rado Ciilenšek, Ivan Debelak, Mihael Kronovšek, Edvard I.ah, Mara Ocvirk, šlolan Peeular, I^opold Rajh, Mati.ja Tomažič Mihael To- ri, Amalija Topolšek in Ivan Žagar. Red dela s srebrnim ven- cem so prejeli: Miroslava C^- futa, Antr>n l)r;'^an. Franc Golob, Andjeiika Gorišel^, Bo- gomir Gorišek, Franc Golav- šek, Franc Jelen. Staiiko Kor šec, Mar,jan Kozmus, Anton Laznik, Magda Piltaver, Kari Pinter, Jože Ramšak, Neža Ribič, Veno Satler, Rudi Sen- čič. Stanko Vasle. Ivan Vod- lan in Dominik Vrbič. Medaljo zasluge za narod so prejeli: Janez Kroflič, Jo- žica Belmen, Milka Lasnik, Dolfe Naraks, Jože Piki, Štef- ka Popit. Stanko Štorman in Boris šket. Medalje dela pa so pode- lili Janku Križniku. Francu Matcku, Francu Škrubeju in Mariji Vagner. Čestitkam za visoka pri- znanja se pridružuje tudi na- še uredništvo. —stab— AKTIVNA ŽALSKA MLADINA Mladi iz žalske občine so ponovno zabeležili lep delov- ni uspeh. Kar trije aktivi iz občine so dobili republiška priznanja za svoje sodelova- nje v akciji »Mladi delavci pred kongresi«. Te akcije se je udeleževalo 11 aktivov iz občine, najbolje pa so se od- rezali aktivi mladih v SIP Ferralitu in Tovarni nogavic Polzela. Posebno priznanje je kot edina v SRS prejela tu- di konffrenta mladih delav- cev pri OK ZSMS Žalec. -stab- TURIZEM I Jesenski motiv iz Luč LUCE SO NAJLEPŠE Olga Šiljar, predsednica turističnega društva v Lučah Še zdaj, ko so ostale le redke vrtnice in ko so vrtovi okoli hiš dobili rjavo barvo, ni težko uganiti, da so Luče sredi f>oletja v resnici pravi rožnati vrt. Ljudje v tem krayu so siprejela ijoziv na teiunovcnje zja najlepši kraj kot svojo osnomo nailogo. Ne zairadi tii- movanja, pač pa zaradi svojega hotemija. Zato so tudi 2imagali. Lani in letos. »Dela smo se lotili sistematično in z vso vnemo,« je pripovedovala predsednica turističnega društva in doslej tudi predsednica sveta krajevne skupnosti, Olga Šiljar. »Začeli smo z vrtnicami. Kupili smo sadike in jih nudili domačinom po znižani ceni. Pobuda je uspela. V kraju smo imeli čedaCje več rož. Nastalo je tudi notranje, medsebojno tekmovanje. Vsi so hoteli v ak- ciji sodelovati, vsak je hotel imeti najlepši vrt, največ cvetic na oknih in balkonih . . .« Tej pobudi je šla v korak tudi krajevna skupnost, ki se je pogovorila z domačinom — upokojencem, ki je prevzel skrb nad javno čistočo. Vrh tega so name- stili več koškoz za odpadke, sicer pa poskrbeli tudi za redno čiščenje vasi in za odvoz teh smeti. »Hvaležno oporo v tej akciji smo dobili tudi v šo- li. Tako so otroci vsaj enkrat na leto na očiščevalni akciji. Gre za ceste, za obrežje Savinje in Lučnice.« Turistično društvo pa je poskrbelo tudi za poučne izlete, na katerih so se ljudje srečali z uspehi drugih na istem področju. Tako so jih popeljali na cvetlično razstavo na Dunaj, obiskali so Portorož pa Stari vrh nad škofjo Loko itd. Delo, ki so ga zastavUi v Lučah in ki je rodilo lepe uspehe, je spodbudilo tudi sosede, da so p>os,etili cvet- licam večjo pozornost kot prej. Zato ni naključje, da so se na letošnji jakostni lestvici za najlepši kraj v celjski regiji znašli tudi sosedni zaselki. Luče so letos že drugič zapored dobile priznanje za najlepši turistični kraj na širšem celjskem območju. Ponosna zmaga je prinesla med ljudi veliko veselje in novih pobud za prihodnje leto. Je pa tudi prizaianje za vloženo delo. Ob priznanju za opravljeno delo pa je treba pove- dati še to, da imajo navzlic vsemu še tu in tam črne točke. Dobro se jih zavedajo in radi bi jih čimprej odstranili. Takšne se nabirajo zlasti na bregovih obeh rek, pri mostu tn morda še kje. Tudi visoke vode na- pravijo svoje in pustijo neprijetne sledi. Navzlic tem spoznanjem so se v Lučah lotili akci-, je za najlepši kraj z vso odgovornostjo. V njej ne n^islijo odnehati, marveč doseči še več! MB. 8« decembra — •v refereisdultt \ 6. stran — NOVI TEDNIK 5. december 1974 — št 4^ NOVI TEDNIK MED DEUGMl^ VOLITVE: PRODOR MLADIH v organizacijah združe- nega, dela oziroma v nji- hovih temeljnih enotah bodo danes ves dan od- prta volišča, prav tako v nedeljo v krajevnih skup- nostih. Priprave na današnje in nedeljske volitve delega- cij krajevnih skupnosti in temeljnih organizacij zdru- ženega dela za samouprav- ne interesne skupnosti so' v celjski občini uspele in potrdile velik interes de- lovnih ljudi ter občanov ne samo za delo samoup- ravnih interesnih skupno- sti, marveč tudi za odlo- čitev, kdo jih naj' zasto- pa v organih teh skup- nosti. Zato ni naključje, če niso bili nikjer v za- dregi zaradi udeležbe in nikjer zaradi kandidatov. Tudi številka o 2661 evi- dentiranih kandidatih za delegacije potrjuje, da je šel izbor v veliko širino. In še več — struktura potrjenih kandidatov je takšna kot je doslej še nismo imeli. Ugodna. Med njimi je 36,5 odst. žensk in 29 odst. mladih. V pri- merjavi s podatki za prejš- nje volitve, lahko zdaj mirne duše zapišemo, da je očiten velik prodor mladih v samoupravno do- gajanje. Med kandidati jih je 58 odst. iz neposredne proizvodnje, 24 odst. pa članov Zveze komunistov. Vse to govori o silni od- govornosti delovnih ljudi in občanov pri izbiri kan- didatov za delegacije^ o veliki zavesti vseh in o pripravljenosti velikega števila ljudi, zlasti mladih in žensk, da se aktivno vključijo v samoupravno življenje interesnih skup- nosti. Vse kandidacijske kon- ference in druge priprave ' na današnje in nedeljske', volitve so bile v celjski' občini pripravljene pravo- časno, se pravi v skladu z vsemi rokovniki. V tem času je bilo 174 kandida- cijskih konferenc v te- meljnih organizacijah zdru- ženega dela in 38 v okvi- ru krajevnih skupnosti. Zanimiva je ugotovitev, da so se povsod odločili za splošne delegacije, ki bo- do štele od 10 do 20 čla- nov. V glavnem enotna je tudi odločitev o zaprtih kandidatnih listah. Kot politične so bile pravočasno opravljene tu- di tehnične priprave na volitve. Posebnost je v tem_ da bodo posamezna volišča v okviru krajevnih skupnosti zajemali manj- še število volivcev oziro- ma največ do 600. To pa tudi pomeni, da bo manj dolgih vrst in manj čaka- nja. Delo bo opravljeno hitreje. Hitreje tudi v tem smislu, da bodo volišča na terenu odprta samo do četrte ure popoldne. Ta odločitev naj bi spodbu- dila volilne upravičence, da bodo svojo državljan- sko dolžnost in pravico opravili prej kot so to storili nekateri pri prejš- njih volitvah. K prazničnemu in delov- nemu razpoloženju pa bo- do prav gotovo vplivala urejena in okrašena voli- šča ... in ne nazadnje za- vest, da tudi s temi vo- litvami izpolnjujemo na- čela nove ustave. MB EVSDENTIRANI ZA VODILNE FUNKCiJE Nb skupna seji čljainiov bivršilmega odbora abčin- ake konfarence SZDL in piredsotkitva ai>6iaskega sindikajlnega sveta v Celju so evidentiraJi možne kan. didate za vodii.lne funkci- je v samo^uipraATiih imte- resniii siku»niQ3tih. To je samo prvi pTied,l'og, ki bo f nadaljni razpravi lahko ioživel spremsintoe in do- polnitve. Tako DBij bi bil pred- sednik skupS<5iJie tenieijne izabraževalne skupnosti clipi.' psihodog Franc Ber- ginc iz Ingrada, predsed- nik Izvršilnega odbora pa prof. Jože Zupančič, di- naktor osnovne Sole v Storaii. V drugiii Interesnih skupnostih naj tri te funk- ai;je zasedii: v kulturni skupnosti prof. Anton Aš- kerc (skupščina) in Sta- oe Mrvič, d'ir©ktoT Muzsja pevoliuclje (izvršilni od- bor), v skupnosti otro- škega varstva Slavko Ver- del, dii^ektoir s'A;žbe druž- benega . fcnj -^govodstva in Slava Vučajnk, d;rekix>ri- ca pionirslcega doma, v skupnosti socialnega skrb- stva Tone Erjavec, drjž- beno paliLlčni delavEC in Janez Kovačič, kadnovik v Aeru, v telesno kulrtur- nd skupnosti Fi-anc Gaz- voda, sekretar uprave jav- ne varnosti v skupnosti za zaposlwanje Stane Ve- ninšek, kadrovik iz EMO in Vili Skrt, dTektor kad- rovske in splošne službe iz Totr>ra, v skupnosti za gradnjo objektov poseb- nega družbenega pomena dipl. inž. Milan Zupančič, direktor Aera za predsed- nika skupščine in z enajo) funkcijo Franjo Novak, direktor ra.čunovoidske službe v LIK Savinja za raziskovalno skupnost. Za predsednika skupšči- ne regionalne skupnosti aa zdravstveno var=;tvo je kot možni kandidat evi- dentiran Stane Seničar, sekretar občinske konfe- rence ZK, 2a predsednika obč'nske skupščine skup- nosti za zdravstveno var- stvo Alojz Potočnik iz Cin- karne, za predsednika iz- vršilnega odbora pa prof. Franjo Puncer, d rekt-or šole aa »iravstv.gne delav- ce. Predsednik skurtščine skupn-ost 7A pokoirirnsko in inva'l;'d?ko zavarovanje naj bi bifl Rado Jonak. PRED VOLITVAMI V SIS „PRIPRAVUEMi SMO!" Uanes so se začele v organizacijah združenega dela volitve delegatov v skupščine samoupravnih Interesnih skupnosti, ko- nec tedna, 8. decembra, pa bomo volili člane splošne delegacije tudi v krajev- nih skupnostih. S temi vo- litvami bomo pravzaprav sklenUl krog, ki smo ga delno zarisali že spomladi. Tedaj smo namreč volili delegacije za tri od- bore novooblikovane ob činske skupščme, sedaj pa volimo delegacije za skup- ščine tistih samouprav- nih interesnih skupnosti, ki bodo odslej enakoprav- no odločale z že oblikova- no skupščino družbenopo lltične skupnosti. V kra- jevnih skupnostih bomo občani volili dvakrat. Po- leg članov delegacije za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti bomo namreč volili tudi območ- ne delgaclje za svete po- sameznih krajevnih skup- nosti. Pred samimi volitvami smo poprosili za razgovor IVANA VODLANA, pred- sednika Izvršnega odbora sindikata v KK Hmezad v Žalcu, pred.sednika kra- jevne organ'izacije SZDL Dolgo polje JAKA MAJC- NA, predsednika volilne komisije Pivovarne Laško J02ETA SADARJA In predsednika krajevne kon- ference SZDL Aljažev hrib EDIJA KLOVARJA. Pove- dali so nam, kako so se v delovnih organizacijah In krajevnih skupnostih pri- pravili na volitve. JAKA IVIAJCEN: »>V kra jevni skupnosti Dolgo po- lje smo se z občani do govarjall o tem, -iti naj bi omenjeno krajevno sku- pnost delili na dve samo- stojni krajevni skupnosti ali ne. Občani so se odločili, naj >bstajata na področju dosedanje krajevne skupnosti Dol- go polje odslej dve kra- jevni skupnosti. Nova vas in Dolrro oolje. Tako bodo občani res 'ažie iz ražal' svoj interes EDI KLOVAR: »Pred ne da-vnim smo imeU v kra jevni skupnosti Aljažev hrib kandidacijsko konfe renco, na kateri je koordi nacijski odbor predložil občanom vse evidentirane kandidate tako za splcš no delegacijo kot tudi za delegacijo v svet Krajevne skupnosti. Občani so spre jeli predlagano kan'^^da"no listo. V predvolHnem čn su smo tako pripravili vse ■ootrehno za vC'ii+vp, ob-^e stili smo tudi občn^p šne volitve so pred narni. IVAN VODLAN; »Tako kot pred spomladanski- mi volitvami, tako smo tudi sedaj evidentirali več možnih kandidatov za de- iega.'e skupščin samoup- ravnih interesnih skupno- sti Mislim, da smo delo dobro opravili, saj so de lavci na ka.ndidacijskih r.borb ž^vo razpraYljali o , mo'/n h kandidatih. Zdi se, da so izbirali res tiste de l3vce, ki bodo uspešno za- stopali njihove interese ter jih kot delegati tudi nrr>'=n'č°'T^aili.« JOžti, SAuAll: »Sindikalna organizacija Pivovarne je dobro opravila predvolil- no delo. Na predvolilnih zborih so člani sindikata tudi podrobno informira- li delavce o pomenu vna- šanja delegatskih razmerij v samoupravne nteresne skupnosti in dejal bi, da so delavci z zanimanjem razpravljali o vseh stva- reh, ki zadevajo delo sa- moupravnih interesnih skupnosti. Mislim, tta smo vsi delavci dobro priprav- ljeni na volitve.« VVELEmUDOBRO PRIPRAVLJENI Tudi v velenjsKi obči- ni so se kljub kratkemu roku uspešno pripravili na današnje in nedeljske volitve v samoupr in- teresne skupnosti. Kako so potekale priprave in kdo so predlagani kandi- dati za vodilna mesta v posameznih samouprav- nih interesnih skupnostih, o tem smo se pogovarja- li sekretarjem Občinske konference SZDL Vele- nje Jožctom Vebrom. »Priprave so potekale dokaj hitro, saj je bilo malo časa, da bi se lahko obotavljali. Kljub temu pa vidimo, da se tudi v kratkem času da marsi- kaj narediti. Priprave sta v velenjski občini vodila Občinska konferenca SZ- DL in občinski sindikalni svet, vsali na svojem po- dročju. Eden je skrbel v TOZD za pripravo na vo- litve, drugi pa v krajev- nih skupnostih, ki jih je pri nas kar 25. Letos smo se odločili, da bomo v osmih samo- upravnih interesnih skup- nostih imeli samo sploš- ne delegacije in to iz dveh razlogov: ker je premalo kadrov in pre- malo časa, da bi se lahko temeljiteje pripravili. Dej- stvo je, da še zdaj marsi- kdo ne razume popolno, za kaj sploh gre. Te ra- zumljive pomankljivosti, ki se pojavljajo pravza- prav z vs..ivo noviteto, pa bomo počasi odpravili s prakso, ko bodo zaživele samoupravne interesne skupnosti in njihovo po- slanstvo. Verjetno pa bo- mo že pri naslednjih vo- litvah prešli od splošnih delegacij dalje. Kandidati za vodilne funkcije v SIS pa so: kandidat za predsednika skupščine SIS vzgoje in izobraževanja je Franc Avberšek, za predsednika izvršilnega odbora pa Maks Veber. V skupno- sti otroškega varstva je za predsednico skupnosti predlagana Danijela Li- povšek, za predsednico izvršilnega odbora pa Alfreda Ambrožič. Božo Lednik je kandidat za predsednika SIS zdrav- stva, Jože Vunderla pa za predsednika izvršilnega odbora. V samoupravni interesni skupnosti naj bi bil predsednik skupščine Peter Krapež, predsednik izvršilnega odbora pa Ivan Marin. Kandidat za predsednika skupščine v skupnosti socialnega skr- bstva je Martin Primo- žič, za predsednika izvr- šilnega odbora Slavko Mi- joč. Za SIS telesne kul- ture kandidira za pred- sednika skupščine Tone Pečovnik, za predsednika izvršilnega odbora pa Stane Rudolf. TONE VRABL KflNeinATI V ŽAICU Na kandiaacijskih zborih so občani po- trdili tudi kandidatu- v skupščinah SIS. Predsedmk skupščine ..iS za vzgojo in izo- oraževanje naj bi bil Viktor Drama, za )redsednika izvršilne- ga odbora pa kandi- dira Janez Kroflič. Predsednik SIS za kul- turo naj bi bil Zoran Razboršek, predsednik lO pa liOJze Rak. Skupščino SIS za zdravstvo naj bi vodil \lojz Hruševar, pred- sednik lO naj bi bil rane Vidmar. Skup- ščino SIS za socialno skrbstvo naj bi vodil ,Tože Štefanič, lO te skupnosti pa Marjan Drobne. Za predsedni- ■ca SIS za otroško var- ■ .•;"1C 5uler, za predsednika lO pa Minka žilnik. ■'unščino SIS za te- lesno kulturo naj bi vodil Ivan Virant. lO Da Rudi Veligovšek. Delegacije za skup- 'jčine SIS bodo v žal- ski občini enotne, to- rej bodo v eni delega- ciji delegati za vse skupščine SIS. —stab— PJIBREMENITI MATERE MINKA ŽILNIK, kan- didatka za predsednico iz- vršnega odbora SIS za otroško varstvo: »Za razvoj otroškega v ..rs^va v občini pomeni ;-uicrtiiv.u:}: ,'^4ko. S sred- stvi, ki pritekajo iz druž- • ora o skup- ni in sniošni porabi tako obsežnega programa raz- voja otroškega varstva gotovo ne bi izpeljali niti v 10 letih. Se posebej me zato ve- seli, da je program raz- voja otro na- letel v javni razpravi o programu referenduma na r,ako topel sprejem. Ob- čani so za otroke priprav- ljeni žrtvovati skorajda vse. Na ta način nam ho n---'' urediti otroš- ko varstvo za 60 odstot- kov '^trok v občini, to pa le res velik korak naprej pri r^^^^^re^^nnjevanju ma- tere, del^avke. Ker zajema program iz- gradnje vrtcev oziroma igralnic za otroke skoraj vse kraje v občini bo problem otroškega var- stva rešen za dalj časa. Izven referenduma pa bo- rno •-"'i lahko še kaj iz- gradili, če bodo to nare- kovale potrebe. Menim, da po izvedbi programa ne bomo daleč od cilja, da bi zagotovili za vse rifT-r.'-r. ™^-!;.,^„f varstva, saj bomo poleg obhk var- stva v vrtcih uporabljali še druge, na primer: ure pravljic, potujoče vrtce in še kaj. Edina težava ostajajo tako kadri. Pridobivanju novih vzgojiteljic mora- mo posvetiti vso skrb. Menim, da se bo tudi tu položaj popravil, saj ve- liko pričakujemo od usta- novitve vzeojHeljske šole v Celju, še enkrat zato pozdrjivli"n\ '^ro"'ram re- ferenduma. Ta bo sicer drag, vendar dober in nadvse koristen za ob- čane.« —stab— Žt. 48 — 5. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 7 OB PREMIERI GIMNAZIJKE v sredo naslednji teden bo premiera amaterskega filma gimnazijka v režiji Stanka josta, avtorja znanih amater- jlcih igranih filmov Na kme- (ih, Križ na gori. Film je posnela ekipa celjskega kino- ^luba ljudske tehnike Emo Celje v poletnih mesecih le- tošnjega leta. Film so poro- ijianu Antona Ingoliča in v jdaptaciji Stanka Josta po- sneli v barvah na celjski gim- paziji, nekaj kadrov v sta- novanju Počivaškovih v Skal- jji kleti in v hiši Lenasije- jih v Liscah, nekaj na ce- ljskih ulicah in ob šmartin- {kem jezeru. Za snemanje 50 porabili 400 ur ali nekaj jjez 800 m filmskega traku super 8 mm. Za projekcijo je ostalo nekaj čez dvesto, inetrov aH 58 minut, kolikor je dolg film. V filmu je na- stopilo čez 100 igralcev In statistov, poklicni igralci ce- ljskega gledališča in drugi. Nihče ni dobil dinarja hono- rarja, vsi so delali iz resnič- nega ljubiteljstva. Film, ki ga je sofinancirala tudi ce- Jjska kulturna skupnost, bo veljal malo manj kot tri sta- re milijone. Zdaj je zmontl- ran in zvočno sinhroniziran. To delo je bilo opravljeno v studio Radia Celje. Film je pred nami in prvič se bo amaterski film predstavil v sredo v kino Metropol tako velikemu avditoriju. To bo uvod v Teden domačega fil- ma, ki bo v Celju od 12. do 18. decembra tn pomeni tudi začeteik proslavljanja 30-letnice jugoslovanskega fil- ma. V Celju bomo priče os- rednji filmski manifestaciji pri nas. Pričela jo bo Gim- nazijka, otrok celjskih ama- terskih filmskih delavcev. Ob tej priložnosti sem spregovo- ril nekaj besed z režiserjem filma Stankom Jostom. — Zakaj je nastala Gimna- zijka? Po filmu Na kmetih in Križ na gori. Gre namreč za poseg v sodobno sloven- sko literaturo. — Za Gimnazijko sem se odločil iz preprostega razlo- ga. Hotel sem prikazati del življenja, ki je vsak dan ob nas. Za tovrstno pripoved se mi je zdela Ingoličeva Gimnazijka najprimernejša. — Kako je nastajal scena- rij? Koliko je v njem avtor- ske režije? — Scenarij se precej razli- kuje od originala. Namreč, v romanu je precej prizorov, Id bi jih še poklicni filmar- ji komaj posneli. Zato sem se izogibal vsem tak.šnim ovi- ram, pri tem pa pazil, da bo Gimnazijka ostala Gimna- zijka. Pred pričetkom snema- nja sem ix)kazal snemalno knjigo pisatelju Ingoliču in se je strinjal z njo, čeprav je poudaril, da sem ga pre- cej »adaptiral«. Tako se je to začelo. — Kako je filmska eki- pa sprejela to delo. Mislim na mlade sodelavce, igralce, statiste? — Moram reči, da sem bil vsestransko prijetno presene- čen. Ko smo snemali, so bi- li poletni, počitniški meseci. Poklicni igralci iz gledališča so svoje delo sprejeh s po- klicno odgovornostjo, zelo resno, pravtako pa tudi vsi mladi amaterski igralci in so- delavci. Bilo je res prijetno vzdušje. Vsi so vedeli, da ne bodo dobili niti dinarja. — Kako si kot režiser obli- koval posamezne filmske vlo- ge. Si jih prepuščal igralcem? — Pomanjkanje časa mi nikoli ni dopuščalo preveli- ko ukvarjanje s posamezni- mi igralci. Tudi ne z glav- no vlogo, ki jo je oblikova- la Andreja Konjedič — a kljub temu je svojo nalogo odlično opravila, posebno še zaradi tega, ker je bil to njen filmski debut. — Ste naleteli ob snemanju na kakšne posebne probleme? — Že od nekdaj si želi- mo 16 mm kamero. Zdaj smo snemali na super 8 trak in snemalec Sandi Videnšek se je maksimalno potrudil. Mis- lim, da je to naš prvi ama- terski film, kjer smo uspe- li upoštevati tudi dobro fo- tografijo, čeprav je to na takšnem traku veliko težje kot na 16 milimeterskem. Kljub vsemu so slike zelo plastične, dosegli smo kvali- tetno sliko. K temu nam ni pomagalo samo znanje, ki smo si ga nabrali s snema- nji prejšnjih filmov, ampak tudi boljša tehnična oprem- ljenost. — Kakšni pa so načrti za prihodnje? — En scenarij že imam- napisan. To je tisti, od ka- terega sem moral letos spo- mladi odstopiti, kar se mi ne zdi prav. šlo je za sne- manje Dečkov po romanu Franceta Novšaka. Menim, da ta odklon scenarija ni bil za- to upravičen, ker smo znali narediti že nekaj dobrih fil- mov, čeprav so »amaterski« m mislim, da smo s štiristo- timi urpmi Gimnazijke doka- Franjo Cesar in Marija Goršičeva med snemanjem' zali, da se ne igramo fUm, ampak da resno delamo. Ce ne bom v Celju našel mož- nosti za svobodo umetniške- ga ustvarjanja, bom nadalje- val z delom ali v Ljubljani ali v Zagrebu, kjer že imam ponudbe. Ne bi se pa rad od Celja poslovil. Rad bi de- lal filme, s katerimi bi po- kazal del svoje izpovednosti, svoj filmski izraz. Mislim, da mi je to nekje uspelo v se- daj nagrajenem amaterskim filmom v Radomljah z na- slovom Gosli. Film, kot je Gimnazijka pa mi je služil kot neko učenje, kako se de- la večji film. Človek si na- bere veliko izkušenj. — Kakšne so te Izkušnje? Mislim, človeško, ne toliko s tehnične plati. — Prav gotovo so človeS- ko močnejše kot tehnično. Ob vsakem novem fihnu si bogatejši za veliko. V notra- njosti. Tehnične pridobitve pridejo nekako same od se- be. Ce pa hočeš vsebinsko dobro delati filme, moraSpa več snemati. Edina izkušnja je lahko le praktično delo, teorija pa ostaja zgolj teori- ja. Z Gimnazijko smo nare- dili pravi amaterski spekta- kel, saj je igralo čez 100 lju- di. Po premieri Gimnazijke v sredo zvečer bom pričel s pisanjem novega scenarija. Drago Medved 7 Dejali smo že, da se je Konus razvijal po vojni iz .ruševin. Pomanjkanje potroš- nih dobrin je bilo občutno. Zaradi splošnega p>omanj ka- nja je bil centralističen na- čin delitve in prodaje blaga vsekakor sprejemljiv. Z raz- Ivojem industrije, z izboljša- [no preskrbo trga pa so se irazmere v centralistično— iPlanskem gospodarstvu sicer počasi, vendar vztrajno spre- ■minjale. Nove industrijske kapacitete, večja prodiiktiv-- nost... vse to in še marsi- kaj je pripomoglo k temu, da .se je državno—plansko gospodarstvo začelo vimikati plansko—tržnim odnosom ter odstopati mesto zakonu po-- nudbe in p>o\'praševanja. Takšne razmere so prived- le vodstvo Konusa do tega, da je pričelo razmišljati o ustanovitvi lastne trgovske mreže. Prvo trgovino je Ko- nus ustanovil že 2. februar- ja 1952 v Beogradu. Že na- slednje leto sta tej trgovini sledili še dve novi, v Novem Sadu in Ljubljani. Dve leti pozneje je dobil Konus trgo- vino še v Ptuju, 1964. leta pa se je Konusi pridružilo še trgovsko podjetje Usnje Celje. Konus ima danes neposred- ne stike s potrošniki od Beo- grada prek Novega Sada, I*tu- ja, Maribora, Celja, Ljublja- ne tn Nove Gorice. Lastna trgovska mreža je torej ši- roka, vendra pa Konus pri tem ne namerava ostati. Res- no -že razmišlja o ustanovit- vi novih trgovin za prodajo konfekcije v vseh večjih sre- diščih naše države. Tako kot druge tovarne, tako tudi Konus ni mogel ta- koj po vojni izvažati svojih izdelkov, ker zaradi obnavlja- nja porušene domovine in ve- likih potreb doma to ni bi- lo mogoče. Ker pa se je z leti proizvodnja povečala, najnujnejše vrzeli so se za- polnjevale lahko zasledimo že leta 1950 i>oseben razdelilnik, ki ga je posredoval vnaprej določeni centralni izvoznik, po katerem so bile določene manjše kvote različnih vrst usnja za izvoz. To so bile predvsem manjše količine podplatnega tn zgornjega us- nja. Manjši izvozni posli so se odvijali do leta 1953, ko so se začela formirati pod- jetja, specializirana za izvoz. Konus je tedaj pričel sode- lovati s Centrotextilom iz Beograda in že leta 1954 je Konus izvozil v Ameriko in Avstrijo za 302.000 ameriških dolarjev blaga. Ze naslednje leto pa je bil izvoz glede na kupce mnogo pestrejši. Raz- lične vrste zgornjega in spod- njega usnja so izvažali v Bra- zilijo, ZSSR, Belgijo, Švico in Avstrijo, vrednostno pa je bil izvoz za približno 6000 do- larjev manjši. Z razvojem in izpopolnje- vanjem proizvodnega progra- ma je Konus ponujal inozem- skim kupcem pestrejšo izbi- ro svojih proizvodov. Poleg vseh vrst zgornjega in spod- njega ter oblačilnega usnja je pričel izvažati tudi pogon- sko jermenje, utenzilije va umetno usnje. Ko primerjamo vrednost iz- voza od začetka pa do leta 1961 lahko \'ldimo, da vred- nost ni bila kdo ve kako ve- lika. Z intenzivnejšo obdela- vo trga, poostreno izbiro, večjimi potrebami kombina- ta po deviznih sredstvih in mnogimi kontakti z izvozni- ki, pa se je začel izvoz Ko- nusa po tem razdobju nag- lo večati, že leta 1962 je do- segla realizacija izvoza 826.000 ameriških dolarjev. Izvoz raz- ličnih vrst usnja se je — glede na integracije in uved- be nove proi27Vodnje —, v šestdesetih letih popestril tu- di z izvozom tkanina, usnje- ne konfekcije, krzna, različ- nega jermenja, konita tn vol- ne. Leta 1963 je izrvoz dosegel že 1,684.000 dolarjev, nasled- nje leto 1,833 milijona dolar«; jev, nato pa je leta 1965 ne- koliko padel (1,787.000 dolar- jev), da bi se lahko leta 1966 povzpel kar na 2,318.000 dolarjev. V teh letih je Ko- nus izvažal predvsem različ- ne vrste podplatnega usnja, izvoz pa je bil usmerjen pre- težno na klirinško območje (ZSSR, Madžarska ui Alba- nija), ki je tedaj prevzelo približno 70 odstotkov Konu- sovega izvoza, konvertabilno območje (Avstrija, ZRN, Ita- lija, Anglija in ZDA) pa pre- ostalih 30 odstotkov. Po letu 1966 pa je prišlo do pomembnih premikov tu- di glede usmerjenosti izvoza. Struktura izvoza se je nam- reč pričela nagibati v korist konvertabilnih območij in do leta 1972 je konvertabilno ob- močje absorbiralo 80 odstot- kov izvoza. Zasledimo lahko že nekaj kupcev iz Nizozem- ske in Francije, ki so kupova- li predvsem telečje, junčje in goveje usnje ter lak. Pri usnjeni konfekciji pa se po- leg kupcev iz ZRN in ZDA pojavijo tudi kupci iz Švice, Avstrije in ItaUje. Od leta 1972, ko je iizvoz znašal 2,355.000 dolarjev, pa do le- ta 1972, je izvoz vrednostno stalno naraščal in je tega le- .ta dosegel že preko 4 mili- jone dolarjev. Izvoz je odvisen predvsem od gibanj na zunanjem trgu in monetarnih gibanj, zato je od obdobja do obdobja različen. Vsekakor pa je per- spektiva Konusa v večjem izvozu usnjene konfekcije ter artiklov iz proizvodnje kemi- je, seveda ob določenem iz- vozu usnja. Potrebna je tudi krepitev lastne zunanjetrgo- vinske mreže v kombinaciji s povečanjem izvoza prek~ posrednikov. Prikrojcvalke v »KOivU« LAŠKA KOMUNALA Nekaj dni pred prazniki je Praznoval 15. letnico dela ko- lektiv Komunalnega podjetja Laško, o čemer smo pred ča- som že pisali. Slovesnosti, ki So jo za to priložnost pripra- vili, so se poleg članov ko- lektiva, vodstev političnih or- lanizacij, udeležili tudi po- lovni prijatelji. Po konoa- tem kulturnem programu je a predsednikom delavskega fveta govoril tudi direktor >odjetja, čestitkam pa so se pridružili tudi nekateri po- vabljenci. Izrednega priznaja so biU leleini vsi, ki so bili kolek- tivu zvesti od petnajst do- deset let. Le-ti so dobili six>- minska darila. Sicer pa za- služijo, da jih imenujemo: Hubert Galič, Avgust Golob, Ivan Hadolin, Martin Horjak Stane Horjak, Breda Hras- telj, Marija Kolar, Marin Ko- močar, Albin Koren, Fi-anc Kovač, Mihael Kranjc, Vinko Mraz, Rusi Oštir, Stane Ra- tej, Anton Seme, Stanislav šanca, Franc Šibanc, Evgen sipek, Emest škobeme, Mir- ko šrao, Berta štrumbelj, Emest šuhelj, Boris Tru- pej, Karel Vratarič, Jakob Verbovšek, Peter Vratarič, Edvard Žagar, ter upokojen- ca Zinka Rapzinger in Franc Ko2anus. 8. stran — NOVI TEDNIK 5. december 1974 — Št. 43 Akademski zbor iz Brna Izven abonmaija je biJ v četrtek, 1. novembra v Na- rodinem domu v Celju kon- cert Akademskega zbora iz Brna (CSSR). 44-člainsk i z»or obstaja 24 let, sestav- ljajo ga izključno študentje visokih šol. Zadnoih nekaj let vodi zbor dirigent Lubomir MpM, ki je pel nekdaj v mladiaskem zbona »Mladost« (zbor je nastopaj na festiva- lu v CeLju), strokovno se je šolad na Janačkovi akademi- ji glasbene umetnosti pri zna- nem mojstru prof. Josefu Vi- selky. Visoka šola mu je ra- zvila iisreden smisel za poli- fono reprodukcijo stare glasbe, prav tako tudi pozi- tiven odnos do sodobne. V nekaij letih je oblikoval zbor v visoko kva^iiteten ansam- bel, ki poseduje skoraj pro- fesionalne kvalitete. Glasovi so enakomerno razdeljeni in dobro izenačeni. Vsak zase zveni čisto, višine so lepo pokrite, basi nekoliko pre- šibki, zlasti v nizkih legah. Zbor razpolaga z bogato di- namično lestvico ter dosega mogočen forte brez kriča- vo sti. Fraze so muzikalno do- živete, dirigent jih gradi lo- gično in do p>otankosti pre- oizno. Zato so vsi vstopi enotni, akcenti pristni, ne- vsiljivi, vedno v službi lepe muzike. Očitno je, da zbor muzicira z veseljem in z mladostnim zanosom. Dirigent je želel prikazati češko in moravsko vokalno tvornost od srednjega veka do sodobne pesmi. Uvodoma so izvajali gotsko enoglai^e iz 12. in 13. stoletja. Sledil je skok v sodobno »Odi et amo« Petra Reznička. Into- nacija te zah'te!vne in zanimi- ve skladbe je bUa pop>oilno- ma čista. Himnična »Hvalite Gospoda« B. Smetane je za- zvenela mogočno v polnih, plemenitih akordih. Dvofa- kovih pet pesmi iz cikla »V prirodi« je bilo podanih v lahkotnem naixxinem tonu doživete, v kontrastirajočih tempih, z lepo barvanimi vstopi tenorjev v kontrapunk- tu z alti in basi. Skoda, da niso biLi basi malo močnejši in besedila nismo mogh do- bro razumeti. Avantgardistič- na skladba Ev. Zamečnika »Impromptus« je presenetila z uporabo sodobne vokalne tehnike, z glisandi, prese- notJljivimd skoki, s šumi in siki ter drugimi efekti, ki pa so bili tako dobro izve- deni, da so pritegruh poslu- šalce. Težišče progiraima je bilo sploh na sordobru ustvarjal- nosti, posebej na madrigalih V. VVernerja in K. Slavicke- ga. Ob teh težikih m zanimi- vih skladb,ah so nekoliko obledele tri sklad.be J. Gal- lusa, ki pa so še vedno no- sile pečat lepega renesančne- ga stila. Bodisi zaradi popol- danskega koncerta za mla- dino ali ker je bil zbor utru- jen po dolgi vožnji, je bila izvedba česikih narodnih pe- smi dokaj medla. Za izvrstno izvedbo sta že- la zbor in dirigent zasluže- no priznanje občinstva. Krat- ke, a prisrčne pozdravne be- sede z darilii s strani kul- turno prosvetnih organizacij Celje, so prispevale k prijet- nemu vzduišju v dokaj dobro zasedeni dvoram Narodnega doma. EGON KUNEJ Na osnovnih šolah si zad- nja leta močno prizadevajo, da bi na eni strani zmanjšali 03.Lp, na drugi pa, da bi ob- čutno popravili učne uspe- he in znanje. Oboje ne gre preko noči. Rezultati so vse- eno ohrabrujoči. V celjski regiji, kjer so iz- razito razvita in nerazvita p>o drcčja je 132 osnovnih šol, na katerih se šola skoraj 29.000 učencev. V šolskem letu 1968/67 je bilo samo 88 od- stotkov učencev uspešnih, v preteklem šolskem letu pa že 93,5 odstotka, kar uvršča re- g jo m.ed boljše v Sloveniji. Res je, da so to le povprečki, pa zato poznamo bolj ali manj uspešne občine .n šole, res pa je tudi, da 3,5 odstot- ka neuspešnih še vedno po meni 1000 pcnavljalcev v regi- ji. Za polovico bo to število možno zmanjšati v sedanjih pogOjih dela, pra^njo učitelji, za več pa br morali razviti najmanj celotni sistem poseb nega šolstva, ustvariti več mo-žncsti za stalne m občas ne oblike predšolskega var- stva ter organizirati reloletno »malo šoTo«. Prihodnost pa ima seveda celoletna osnov na šola. Posebno pokornost ori ana- 1-zi učnih uspehov zahte\'a podatek, da je takoj ia »naj- slabšima« šestemu in sedme- m.u razredu v regiji že prvi razred! Nekateri učitelji sicer ne pre^'eč na glas opozarjajo, da je tudi znanje otrok od 1. do 4. razreda zaradi »'^kriv nega« trganja ur razn:m pred- metom na račun nove mate- matike, občutno manjše. Me- nimo, da morajo odkriti raz- govori, pošteni odnosi :n ne samo statistični pokazatelji postati osnova ragojno-izobra- ževalnega dela. Vsako varan je ima lahko neslutene posledi- ce. Zato je potrebno opozar- janje vzeti resno. Osip, kot eden izmed vzpo- rednih pokazateljev dela na šolah, lepo nazaduje. Ker gre pri osipu za generacijski pri- kaz, ta ne kaže uspehov in prizadevanj na šolah v zad njih letih. Pred petimi leti je bil na osnovnih .šolah v celj- ski regiji še 40,6 odstoten osip, lani pa le še 25,3-odsio- ten. Dokaj zanim.-vo in po- hvalno je, da imajo najnižji osip na šolah v občinah Žalec in SI. Konjice. Razum- ljivo je, da je osip med šola- mi zelo različen, ker so tudi pogoji dela različni. Razvese- ljivo je, da v zadnjih letih upada število popravnih izpi tov, da se uspeh pri poprav nih izpitih izboljšuje, da je več ur dopolnilnega pouka, da je precejšnja skrb posve- čena tudi bolj nadarjen-m učencrm preko dodatnega po- uka in šteA^ilnih pros^ovolnih aktivnosti in še b: lahko na- števali. Na šolah so v«^ek.Rkor stori- li za uspešno delo veliko, zla- sti še, če upoštevamo velik kadrovski primanikljaj. V celjski regiji manjka več kot 200 učiteljev. Samo lani je od.šlo iz prosvete 43 -ičiteliev, letos se ta odhod še nadalju je. Zato mora za uspešno šo- lo več storiti tudi širša dru- žbem skupnost. Učitelji z vel kim 'zadovolj- stvom gledajo na prizadeva nja Zveze komunistov, ki je vzgoji in izobraževanju, kot osnovnemu oblikovalcu naše- ga socialističnega samouprav- nega človeka, posvetila veliko prozornost. Jasno so se obliko vale konkretne *naloge vseh, ki sooblikujejo našega mlade ga državljana. Sedaj točno vemo, kaj m.orajo storiti v republki, kaj v posameznih institucijah in organizacijah, kaj v občini in kaj na šoli oziroma v okolju. Pri vsem tem pa ostane eno. Učitelji morajo spozna ti, da je resnično veliko, če so pošteno opravili svoje de- lo v šoli da pa je to še vedno premalo, za bistvene premike celotnega izredne razvejanega vzgojno izobraževalnega kom pleksa. Učitelj mora postati aktiven tudi iz^.'en šolskega zidu, motor sprememb v mišljenju in delu staršev m združenega dela. Samo delo v okviru pravic in lolžnost' v šoli in izven nje oo vrnilo učiteljem tisto mesto v naš- družbi, ki mu resnično pr.pa- da. Stokanje v lastnem neor- ganiziranem okviru pa ta pri zadevanja le oddaljujejo. J. ZUPANČIČ Trio Lorem ponovno v Celju 2e tretjič bo koncertiral v Celju — pri nas m v tujini znan TRIO LORENZ. V Celju so imeli vedno številne poslušalce, ki so odhajali s koncerta nadvse zadovoljni. Bratje Lorenc. pianist Primož, violinist Tomaž in če- list Maiija igrajo in nastopajo že skoraj 18 let. /.a glas- bo jih je navdušil oče, ki je bil tudi sam glasbenik-atna- ter. Najprej so sestavljali družinski trio, ki je začel na- stopati kmalu pred ljubljansko in .slovensko javnostjo in žel velike uspehe. Ti uspehi so j,h popeljali po Ju- goslaviji, kmalii pa tudi v Avstrijo, Nemčijo, Francijo, Italijo, Belgijo, ZSSR, Bolgarijo, Poljsko pa tudi v Brazilijo, Kanado in Argentino. Zovsod so zbudili ve- liko pozornost in želi priznanje občinstva in številnih kritikov. V Celju bodo izvajali nov in zelo zanimiv program — Beethovnov Trio v B-duru, škerjančcv Maestoso in Soštakovičev Trio v E-duru. Koncert bo v IV. aoonma- ju v sredo. 4. decembra. Za mladino pa bodo ist: dan ob 11. uri igrali v Dobrni. S polic študijske knjimice \VtirkFacUir. .Sistfni za iiiorjonj,- ili l.i. Z. Ljubi I:)74. S. II tra. Croalia. Zas;rfl) \TA. S. II M"4. Lijcniik i> kliči. 8., proš. izil. Zagreb 1973. S. M 6(^8. (iiad J., K. Dacai: Potiatkovnc sirukiure, «rPiaci>ki sivJeini in račiinalniški sivtcmi. V Ljubljani 19;4. S. 11 (iti47. I ršar .M.: AiKiloniija za likovnike. Ljubl.iana 1!>74. S. II 6«4*. Kur.;er '/..: V^(-bi)l^ki tipi slovpn.skih prijM)^ (-(hiih pesmi. L)iit)- Ij4!!a 19:4. S. II mM. (.njanjc stam!»fnili zgrada. Ljubljana 1973 (1974). S. II 6»i23. Mlinar Z.: .Sociologija lokalnih skupnosti. Ljubij.ina 1973 (1974). S. 11 G h;:, Južnič S.: Ling^ is(i«"i:a antropolocija. V Ljiil.ljanl 1973 (1974). .S. II K.-,«.' Ilalj)nn L.: Gradovi. Bt-osiad 1974., S. M f«2H. Stipi.šič J.: romočnc povijesnc -^luncsti u teoriji j praksi. Za- gifi) I97:i. .S. 11 (»367. .Michelis P. A.: Estetika arhitekture armiranog betcna. Keogra«! Ii573. S. 6.36«. fJothc und selne Zeit. Hiesbaden top. 190(J. S. II ,18?!. Kajmakovič: Z.: Zidno slikarstvo u Hosni ; Hercegovini. .Sara- jevo 1971 S. II 59iK). V Žalec: Ra::stava Kosa Jutri bodo v Žalcu odprli retrospektivno razstavo .slikarskih del Gojmira Antona Kosa. Otvoritev razstave v Savviovem razstavnem salonu so povezali tudi z nastopom tri bratov Lorenz. — Otvoritev razstave bo ob 17. uri. -slab- Prodajna ra::slava v likovnem salonu 13. decembra bodo v celjskem Likovnem salonu odprli prodajno razstavo članov Društva slovenskih likovnih umetnikov — Pododbor Celje in bo odprta do 1.5 . januarja 1975. Razstavljali bodo: Avgust Lavrenčič. ^^ilan Lorenčak, Darinka Pavletič-Lorenča- kova, Aloiz ZMvolovšek. Jatnes Knez in Viktor Pooše. Tudi „Strah" Metod Badjura je zapi- sal v kroniki slovenske filmske proizvodnje kot prvi slovenski filmski re- žiser in eden najpomemb nejših snemalcev. Filmski delavci so visoko ocenih delež Metoda Badjure v razvoju slovenskega filma, zato so lani v Celju prvič podelili Badjurove nagra- de za najboljše dosežke v slovenski filmski 'jstvarjal nosti. Letos se bodo zanje potegovali štirje tUrm: Pa stirci. Let mrtve ptice. Po mladni veter in Strah Po sebna strokovna žirija Društva slovenskih film skih delavcev, v katen je IZ Celja Jože Volfand, bo pregledala in ocenila vse štiri' filmske stvaritve in izbrala nagrajence — naj- boljšega režiserja, 'gralca. snemalca in druge. Nagra- jenci bodo poleg Badjuro vih plaket sprejeli še de- narne nagrade. Strokovna žirija Novega tednika, Radia Celje in Stopa pa bo s pomočjo dvajsetčlanske žirije lju- biteljev filma s celjskega območja izbrala najbolj priljubljenega igralca, ig ralko in debitanta. Za naj bolj priljubljeni gral?^k par bo poskrbel Stop ? zlatima prstanoma, v kate rib bo vgraviran celjski grb, debitantu pa do de narno nagrado v višin- 2.000 dm namenil organi zator — Novi tednik — Radio Celje. V programu pr-reditve Tedna domačega filma n nobenih sprememb. Najži vahnejše bo v četrtek, 12. decembra. Ob 17. uri bodo v Muzeju revolucije odprli razstavo slovensV^^a film ske7e čakaj na maj. Spremljevalcem ^tigliče ve filmske ustvarjalnosti posebej priporočamo nje govo retrospektivo v Me tropolu. Se ena posebna novica — nam.esto Čudovitega prahu bo celjsko občin- stvo pr\'0 videlo film Mat ia.7.0 KloDČ ča Strah, ki pri Irazu^p d-^-^odke n Mudi v č?;su ljubljanskega potre sa. Literatiz univerze V želji, da bi dijakom gimnazije predstavili tudi najnovejšo poezijo, je kulturno društvo »Anton A.^kerc« skupaj z literarnim krožkom na gimnaziji pripravilo obisk skupine mladih literatov, ki trenutno študirajo na univerzi v Ljubljani. Miha Avanzo iz Ljubljane. Ma rij Cuk iz Trsta, Peter Kolšek iz Celja, Aci M'-molja iz Stare Gorice in Andrej Zigon iz Ix)gcLca so se pred stavili s svojimi pesmimi. Polna predavalnica je poka- zala, da se dijaki zanimajo za podobne prireditve, živa hen pogODor po nastopu pa. da je tudi moderna, lepa beseda, naila pot do poslušalcev. 48 — 5. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 9 POGODKI ;EUE: JANEZ LENASI, NOVI PRED- iEDNIK EKONOMSKEGA SVETA Izvršni svet cvljske občinske skupščine je na svoji zadnji seji ifd drugim razrešil inž. iVIitjo Mejaka kot predstavnika ekonomske- , sveta zaradi njegovega odhoda na novo delovno mesto v Ljublja- D, Na to mesto pa je imenoval dosedanjega člana sveta oziroma jrektorja opekarn Ljiibečna, Janeza Lenasija. Za novega člana eko- (Hiškama sveta pa so imenovali Daneta IVIelavca. JELJE: SPREJEM ZA MILANA PŠTRKA , Tik prej praznikom republike je sekretar medobčinskega sveta ^eze komunistov v Celju, Janez Zahrastnik, pripravil sprejem za rfdvojnega komunista in znanega družbeno političnega delavca lilana Loštrka, ki je pred kratkim slavil GOletni življenjski jubilej. Ko mu je Janez Zahrastnik čestital k življenjski obletnici, se mu [ hkrati zahvalil za njegovo dolgoletno revolucionarno delo v »na- (in delavskem gibanju in v socialistični revoluciji ter še posebej I ustvarjalni prispevek pri razvijanju zdravstva na širšem celjskem bmočju. Poleg drugih so se sprejema udeležili še Emil Roje, Franc Ban, pjze Ključevšek in Igor Lotrič. JLOVENSKI KOLEDAR 1975 Slovenska izseljenska matica je za vse slovenske rojake po svetu (dala 22. redni zbornik. Slovenski koledar 1975 in mu priložila ličen lenski koledar. Zbornik prinaša pregled najpomembnejših dogodkov Jugoslaviji in Sloveniji s skoraj vseh področij družbenega žlvlje- ija. Tako v uvodu seznanja slovenske rojake v svetu Mitja Ribičič I Jugoslaviji na novih poteh in predstavi pomen največje družbe- le odločitve tega leta — sprejem nove ustave. Več intervjujev in jpisov podaja nezaokroženo, a prijetno napisano podobo dela in Ivljenja predsednika Tita. Slovenski koledar pojasnjuje tudi ozadje Iveh pojavov, ki sta nam pred meseci (in to velja še danes) po- tdala, da imajo sosedi v Italiji in Avstriji dobro voljo in željo po »delovanju bolj na jeziku. Italijanski apetiti po našem ozemlju in ifupoštevanje slovenske manjšine v Avstriji pa so še bolj strnili Bfioslovansko skupnost, ki bo odločno na.sprotovaIa vsakršnim fa- Isiičnira izpadom. Slovenski koledar v fotoreportažah nato slika naše republike in ivtonomne pokrajine. Razlaga rojakom osnove delegatskega sistema, jjše o gospodarskih naporiii Slovenije, o delu slovenske izseljenske natlce in se z več zapisi loteva položaja slovenskih delavcev v tu- (nl. Članki in komentartorski pregledi segajo tudi na področje kul- »re. šolstva, filma, naivne umetnosti, telesne kulture, pogledajo na Itizorišče letošnje kmečke ohceti. pa k Planici, na Dolenjsko, v lempeter in drugam. Slovenski koleciar Wi3 za vse Slovence po svetu pa v zadnjem Iflu obširno piše o delu jugoslovanskih in slovenskih društev v tu- jini. Zanimiv je sestavek dr. Edija (iobca, kako so tudi Slovenci (Omagali graditi Ameriko. Ce poleg zbornika, ki je več kot le zani- niv pregled družbenih dogajanj doma in življenja Slovencev v tujini, menimo še stenski koledar z barvnimi posnetki akvarelov sloven- *(! kmečke in narodne noše, potem moramo naglaslti, da Slovenska iceljenska matica rojakom po svetu ni pripravila le prijetnega no- rolclnega darila. Kajti zbornik in koledar bosta vsakemu Slovencu I tujini pomenila nov kamenček v mozaiku korenin, ki ga vežejo na t»dno grudo. FT^ PROBLEM CESTE SO NA \ PRVEM MESTU čeprav so na Polzeli zgradili novo osnovno šo- lo ter kulturni dom, ima- jo še vrsto problemov, oziroma želja, ki bi jih radi uresničili. Ivan Pa- lir je tajnik Krajevne skupnosti na Polzeli, za- to smo ga povprašali s kakšnimi problemi se srečujejo: »Na prvo mesto bi dal vsekakor popravilo in as- faltiranje cest Polzela — Založe, Novi Klošter — Preloge, Polzela — Pod- vin, Ločica — Breg do Tovarne nogavic in cesta proti zdravstvenemu do- mu. Problem otroškega varstva bomo rešili že kmalu. Iz naslova nove- ga referenduma bomo na Polzeli dobili novo vzgoj- no varstveno ustanovo z 10 prostori za igro in de- lo. Da pa bo Polzela še lepši kraj je nujno po- trebno urediti zelenice v središču Polzele, med bloki in vrstnimi hišami, ter jih tudi negovati. 2e dalj časa je spomenik žrtvam padlim v prvi svetovni vojni__ razpokan, tako da letošnje zim sko- raj gotovo brez temelji- tega popravila ne bo pre- živel. O tem smo se že pogovarjali z Zavodom za spomeniško varstvo v Celju. Zelo pereč prob- lem sta tudi avtobusni postaji na Polzeli in Loči- ci ter mrliška veža na pokopališču. O navedenih problemih so že razpravljah na kra- jevni skupnosti in rešitev nekaterih je že v delov- nem programu do leta 1980.« Glede na to, da delov- na kolektiva na PolzeU zelo razumevajoče prispe- vata sredstva k urejeva- nju kraja, lahko Polzela- ni računajo, da bodo nji- hovi problemi slej ko prej rešeni. Tekst in foto: T. TAVČAR Janez Lenasi, direktor opekam Ljubečna, sredi gradbišča NA UUBEČNI KLINKER IZDELKI Zadnje dni novembra je bila v opekarnah Ljubečna pri Celju tiskovna konferenca, na kateri je direktor podjetja Janez Lenasi seznanil časnikarje z začetkom gradnje no- vega obrata za proizvodnjo sintranih klinker izdelkov. Letna proizvodnja novega obrata bo v prvi fazi 700.000 kv. metrov, realizacija pa okoli šest milijard starih dinar- jev. V gradnjo novega obrata, s katerim povezujejo tudi nekatere prostore družbenega standarda, bodo vložili okoli 3,6 milijarde starih dinarjev. Začetek proizvodnje v novi tovarni je predviden na začetku druge polovice prihodnje- ga leta. Nova investicija na Ljubečni pa je v tesni povezavi z ukinitvijo obrata na Hudinji. MB DO VARŠAVE IN NAZAJ (5) PIŠE: DPMO MEDVED V Krakow smo prispe- li na večer. Mesto je že bilo zavito v rahlo te- mo. Pred nami je bila pr- va poljska prestolnica, pravo srednjeveško mes- to, ki nam je prvi dan v temo zavilo svoje zna- menitosti in žal smo imeli naslednji dan pre- malo časa, da bi spoznali vsaj del tega. Iz avtobu- sa smo videli le nekaj znamenitih cerkva in ve- lik barbakan v samem središču mesta — takle velik trdnjavski stolp v središču Krakowa ne de- luje prav nič nenavadno, saj je celo mesto sred- njeveški spomenik, če- prav se ob obrobjih me- sta že kažejo nova nasel- ja s sodobno arhitektu- ro. Krakow med zadnjo vojno ni bil uničen in so se vse kulturno zgo- dovinske znamenitosti me- sta lepo ohranile. Tako smo zjutraj, zadnji dan našega potovanja, zapravi- li zadnje zlote in odpoto- vali smo proti domu. Do meje nismo imeli veliko, pot pa smo nadaljevali po Slovaški. Presenetila nas je pokrajina, ki se je še kopala v toplem je- senskem soncu. Sprejeli so nas številni grički in hribi, pokrajina se je tu- kaj vse drugače razčleni- la kot na Češkem. Vide- li smo precej starih gra- dov, elektrarn in večjih tovarniških kompleksov. Zato nam je vožnja hitro minevala, čeprav smo bi- li vsi že presneto utruje- ni. Neuničljiv je bil naš »pevski zbor«, ki je znal v vsakem trenutku in ob vsaki priložnosti »dvigni- ti« moralo tistim, ki jih je že premagoval spanec. Ko se je dodobra stem- nilo, smo se pripel j ah v čudovito Bratislavo. Pri- čakala nas je vsa v lučeh in z vso slikovitostjo častitljivega mesta. Skozi prometno gnečo in med starimi okornimi tram- vaji smo nekako uspeli najti hotel, kjer nas je čakalo kosilo, čeprav je bila ura že skoraj sedem zvečer. V razsvetljeni uli- ci smo ga končno le naš- li. Ostalo nam je le še toliko časa, da smo se malo sprehodili po bliž- njem trgu, kjer so nas pozdravljali veliki plakati o festivalu klasične glas- be. Na plakatu smo pre- brali tudi ime našega znanega čelista Mlejnika iz Ljubljane. Ko smo ta- kole stali pred hotelom, smo opazili avto z ljub- ljansko registracijo in ta- ko smo lahko našega vir- tuoza kar osebno p>ozdra- vili ob prihodu v Brati- slavo. Izmenjali smo ne- kaj besed in pozdravov in že smo se morali p>oslo- viti od tega čudovitega mesta, ki nas je morda očaralo prav zaradi tega, ker ga nismo mogli dob- ro spoznati. Zapeljali smo na velik most preko Donave in kmalu smo bi- li na meji. Bila je trda tema. Avtobus se je usta- vil, pred nami j'e bila bodeča žica, stražnik z brzostrelko. V noč je ti-'' pal dolg žaromet. Spet obmejne formalnosti in že smo bili v Avstriji. Krenili smo skozi Dunaj- sko novo mesto in proti domu. Danes pravzaprav niti ni težko zbrati vtise te- ga potovanja. Skoraj pre- malo je, če rečemo, da je bilo lepo, kljub temu, da je bilo skoraj pre- kratko, oziroma premalo časa smo imeli za vse ti- sto, kar smo videli in za tisto, kar smo slutili, da bi lahko videli in da bi 'bilo vredno videti. Toda kljub temu je ostala v nas tista splošna podo- ba vtisa, ker smo bili prijeten kolektiv, v petih dneh vezani drug na dru- gega in na vse tisto, kar nas je obdajalo. Marsikdo je izrazil željo, da bi še potoval po teh krajih. Ker bi jih rad še bolje spoznal. Upajmo, da se jim bodo želje uresničile. Ko smo v soboto v Ce- lju ob petih zjutraj sto- pili iz avtobusa, so bile vse naše simpatije na strani šoferja Toneta ■ Naglica in naše Irene Krepel, ki sta svoji vlo- gi, da bi nam bilo čim- bolj udobno in da bi ■ imeli čimveč od tega po- tovanja, brezhibno opra- vila. Hvala jima še en- krat v imenu vseh potni- kov. Naš »pevski zbor« Zadnji pozdrav iz Krakowa 10. stran — NOVI TEDNIK 5. december 1974 — Št. pisma ALKOHOLIZMU — BOJ! Veliko govorimo, piše- mo, beremo in slišimo o boju proti alkoholizmu. Posebno ta mesec, ki je posvečen temu tako za- skrbljujočemu problemu. Toda zdi se mi, da je to samo pesek v oči, saj le govorimo, ukrepamo pa bolj malo. Kadar slišim o posledicah alkohola, me stisne pri srcu. Sp>omi- njam se svojih nič kaj veselih ur, ki jih je pov- zročil Ikohol. Moj mož je namreč pil več kot 10 let in grenke urice sem mo- rala prestati ob njem. Se- daj pa že šesto leto ne pije več, čeprav ga vin- ski prijatelji še vedno si- lijo, naj sede za njihovo mizo. Toda on je trden v svoji odločitvi. Samo pomislimo, koU- ko gorja povzroča alko- hol po vsem svetu! Člo- vek zlahka postane alko- holu suženj. Pa vendar se da z dobro voljo prema- gati vsaka težava. Poseb- no pa bi morali na po- sledice alkohola še bolj opozarjati našo mladino. Manj bi bilo duševnih motenj, samomoov, pre- tepov, zakonskih razvez in predvsem prometnih nesreč. Gostincem res cvete do- biček, nihče pa ne i>o- misli na človeka, ki pro- pada, na uboge družine, ki so največje žrtve alko- hola. Sprašujem se, kaj smo v vseh teh letih bo- ja proti alkoholizmu de- jansko napravili? Ali smo kaj ukrenili, in kaj? Ali ne ostaja preveč besed na p>apirju brez realizi- ^'^'h delanj? Prav bi bi- lo, da bi tudi temu prob- lemu posvetili več pozor- nosti, le tako se bo vsa stvar zares premaknila z mrtve točke, kljub pre- govoru, da je navada že- lezna srajca in da se pi- janec spreobrne, ko se v jamo zvrne. R. L. Odgovor: Prav imate! Več in bolj obširno moramo pi- sati in se boriti proti al- koholizmu in ne samo tistih nekaj dni, ki so po- svečeni boju proti temu sovražniku. Verjetno ste si tudi vi prebrali čla- nek v zadnji številki No- vega tednika: »Dvakrat rojeni Primož«. Ne bo odveč, če zapišemo še ta- le japonski pregovor: člo- vek pije vino, vino pije človeka! MLADI IZGABERK PRI ŠOŠTANJU Mladi v Gaberkah so spremljali IX. kongres ZSM, še več, že v raz- pravi o kongresnih doku- mentih so dali svoj pri- spevek. Sedaj, ko je po- trebno dosledno izpeljeva- ti in uresničevati vse sklepe in naloge v novi zvezi ZSM, so mladi v OO Gaberke k temu ta- koj pristopili. Mladi t krajevni skupnosti Gaber- ke, že dalj časa uspešno delajo, so organizirani, med seboj povezani in sodelujejo z vsemi orga- nizacijami v kraju. Pro- store, kjer se zbirajo mladi Gaberčani, krasijo številne diplome in pri- znanja, ki so jih prejeH na raznih tekmovanjih in sodelovanju izven krajev- ne skupnosti. Po potresu na Kozjan- skem je tudi med mlada srca v Gaberkah kanila misel o pomoči, ki jo je skupščina občine Velenje začela v Zibiki. Tu so mladi navezali stike in kot skupno misel združi- U s podpisom listine o trajnem pobratenju in sodelovanju. Tako so mladi iz obeh krajev po- trdili skovano bratstvo in enotnost ter solidarnost naših narodov. S to li- stino so se zavezali, da bodo krepili besede tov. Tita: bratstvo, enotnost in solidarnost. Delovne akcije pri obnovi doma- čij v Zibiki so dokaz, da so mladi iz Gaberk zares pripravljeni pomagati lju- dem v stiski in tako ures- ničevati naš samouprav- ni socialistični sistem. Krajani Gaberk so si v letu 74 in 75 zadali od- govorno nalogo: zgraditi dom krajevnih organiza- cij s trgovino. Mladina iz Gaberk tudi ob tej pri- ložnosti ni stala ob stra- ni križem rok. Skupno z občani so zgrabili za lo- pate in do sedaj je oprav- ljenih že veliko nadur. Mladi Gaberčani so za- posleni sirom po šaleški dolini, nekateri se šolajo ali pa študirajo izven ob- čine, zato je večkrat de- lo otežkočeno. Toda kljub vsemu se zbirajo in de- lajo, zdaj po IX. kongre- su ZSM še posebno. V polni dvorani gasil- skega doma, kjer so se zbrali na konferenci, da uskladijo mandat pred- sedstva in sprejmejo ak- cijski program za dvelet- no obdobje, so mladi zo- pet potrdili dobro kad- rovsko politiko v svoji OO in v vseh organizaci- jah v kraju. Zavedajo "se, da mora iz vrst mladih biti stalen preliv v ostale delovne organizacije. Na konferenci so so- glasno potrdili dosedanje vodstvo. Za predsednika so izvolili Slamek Rajka, dijaka RŠC v Velenju. Kot novost so mladi na konferenci sprejeli tudi sklep o informiranju vseh občanov v KS, zato bodo v kratkem ustanovili od- bor, oziroma center za in- . .'•miranje. Niso pa pozabili tudi na varstvo okolja, zato so v ta namen sprejeli cklep, da se bodo dosledno bo- rili proti onesnaževanju okolja in da bodo v tem duhu vzgajali tudi naj- mlajši rod. Vlado Videmšek, Gaberke pri Šoštanju SPOŠTOVANO UREDNIŠTVO Naše srečanje na he- ninski šoli je" bilo bolj kratko in zato se nismo mogli pogovoriti o vsem, kar nas tare. Dovolite mi prosim ne- kaj pripomb o kulturni dejavnosti na vasi, oziro- ma v našem kraju. Ce primerjamo današnji čas s prvimi povojnimi leti, opazimo veliko nasprotje, saj so se v prvih povoj- nih letih vrstile igre za igro in še v drugih kra- jih smo gostovali. Danes, trideset let po vojni, ko imamo toliko več izobra- ženega kadra, pa ni člo- veka, ki bi prevzel vod- stvo pri naši, razvedrila željni mladini. Naš šol- ski okoliš šteje okrog 30 mladincev, v celi krajev- ni skupnosti pa jih je preko 60. Ta mladina bi bila pripravljena delati zlasti v zimskem času in se naučiti kakšne igre, s katero bi morda tudi ne- kaj malega zaslužili. S tem denarjem in s po- močjo občine Laško, bi mladi lahko uredili iz že obstoječe barake nekak- šen mladinski klub, kjer bi se sestajali, študirali in prirejah igre in po- dobno, žal, manjka mla- dim vodstvo in želja nas vseh je, da bi se našel nekdo, ki bi se malo za- mislil o življenju na de- želi ter bi bil pripravljen prevzeti vodstvo na pod- ročju kulture mladih. Zgodi se, da ljudje iz mesta ničkolikokrat blag- rujejo življenje na deželi, češ, kakšen čudovit mir imamo, svež zrak in po- dobno. Vse to je res. To- da priti na deželo na obisk samo za dan ali dva in si spočiti živce od vsakdanjega vrveža v me- stu in stalno živeti neko- liko odmaknjen tu, na deželi, je velika razlika. Letos, septembra, se nam je uresničila dolgo- letna želja — k nam je pripeljal avtobus. Ob tej priložnosti se zahvalju- jem v imenu vseh kraja- nov občini Laško in p>od- jetju Izletnik Celje, za razumevanje. Dolgo vrsto let smo namreč hodili 4 kilometre peš, do posta- je v Jurkloštru. In še to! V soboto, 16. novembra, nam je Gozd- ni obrat Laško organizi- ral in tudi financiral ogled predstave v SLG Celje. Ogledali smo si Finžgarjevo Razvalino živ- ljenja. Udeležba je bila zelo številna, kar znova potrjuje potrebe in želje •po kulturnem življenju podeželskih ljudi. Gozd- nemu obratu Laško se v imenu vseh vaščanov prav lepo zahvaljujem. Volavšek Panika, Henina Draga Panika, hvala za prijazno pisemce, kakor vidite, smo ga v celoti objavili. Prav imate, na- še srečanje na heninski šoli je bilo kratko, saj veste, čas nas je neusmi- ljeno preganjal in zato si res nismo utegnili vsega povedati. Prav je, da ste nam opisala življenje in tudi želje mladih na de- želi. Pravite, da je dovolj mladih, ki bi radi delali in popestrili kulturno živ- ljenje, samo nimajo vod- stva. Mi pa smo skoraj prepričani, da bi se iz- med šestdesetih mladin- cev gotovo našel nekdo, ki bi bil voljan delati in ki ima seveda tudi nekaj smisla za to. Treba se je le sestati, pogovoriti, premisliti, na.j- ti čas in morda še malo denarja in spet bi lahko bilo pri vas živahno, kot pred leti. Ali ne? CENE, CENE Pod tem naslovom je bila v Novem tedniku ob- javljena mala anketa, v kateri je dala svoje mne- nje tovarišica Gorjup Slava. Tudi jaz in verjet- no še marsikdo, se stri- njam s tem, da ni prav, da plače dvignejo za do- ločen odstotek. Tako se plače spet dvignejo ti- stim z največjimi osebni- mi dohodki, delavci pa dobijo le za nekaj tiso- čakov višjo plačo. Cene pa se dvigujejo za vse enako! Zakaj ne bi plače dvignili za pavšalni zne- sek, kot na primer pri plači, kjer smo dobili de- nar za letni dopust? Tu- di v časopisu »Vzajem- nost« piše, da prihajajo večkrat pritožbe, zakaj se pokojnine in plače ne po- višajo pavšalno, torej vsem enako. Tako se so- cialne razlike ne bi veča- le. Pokojnine so se letos dvignile z nekaj odstot- kov, toda potem so se ničkolikokrat podražili tu- di življenjsko nujno po- trebni artikli: predvsem živila, elektrika, premog in še in še. Ali se kdo vpraša, ka- ko premaguje tako dragi- njo upokojenec z manj kot stopetdesetimi stari- mi tisočaki? Komentarji ljudi pa so na koncu skoraj vsi isti: »Saj si ne moremo nič pomagati, kolikor ti da- jo, ti pač dajo . . .« Vaš naročnik ELEKTRONSKA HARMONIKA Na naši šoli že tretje leto deluje harmonikarski krožek, v katerega je vključeno kar precejšnje število učencev in učenk. Vodi ga tovariš Berger, ki ima tudi svoj ansam- bel. V sredo, 6. novemb- ra pa je imel tovariš Ber- ger na naši šoli elektron- ski koncert s svojo har- moniko. Ta dan smo se vsi učenci od petega do os- mega razreda, zbrali na hodniku naše šole. Na za- četku nam je tovariš Vas- ja Matjan opisal razvoj harmonike, nato pa nam je tovariš "po^-ror zaigral ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 10 30 LET OSVOBODITVE PISE: FRANJO FIJAVŽ Preživeli politični aktivisti Lz tedanjega obdobja pra- vijo, da je prišlo do prvih predpriprav za oborožen odpor proti okupatorju na tem pKKlročju že v jeseni 1941. Takrat je Ferdo Zajec-Servacij, sodelavec okrož- nega pairtijskega alktivista Jožeta Leitonje-Goloba, pri- dobil aa somišljenika OF Jožeta Skoka, kasneje ile- galno Adam imenovanega. Srečala sta se v gostilni Klemenšek, po domače pri Režu, na Ljubnem. Tiste dni je Skok delal na vezenju lesa, torej takrat, ko se je po Savinji še splavarilo. Do obširjenih zvez med organizatorji in somišljeniki OF v šmartnem je pri- šlo šele v aprilu 1942. leta, ko se v Žehljevi, Vipotnik Albin-Strgar, pravi v Zidamovi žagi, sestane jo brata Anton in Ivan Glojek, oba iz Sp. Kraš, brata Franc in Jože Skok iz Brda, Žmavčevi in še nekateri drugi iz Bočne. Glojek Anton, po domače Žviplov Tone, je pri- pravil sestanek simpatizerjev za področje šmartnega, Vologe, Sp. in Zg. Kraš z aktivistom Strgarjem. Do rednejšega sestajanja in delovanja odbora OF je pri- šlo šele od začetka 1943. leta dalje. Tedaj so bili ak- tivni člani odbora Ivan Glojek, Zidam Mart-in, Franc Levar in Jože Zlebnik. Pionir gibanja v tem kraju, Jo- Skok-Adam, je bil takrat že v partizanih, Anton Glojek pa se je pred aretacijo umaknil na Hrvatsko in se je pozneje, konec januarja 1944. leta pridružil borcem XIV. divizije, ki je iz osvobojene Bele kraji- ne prodirala preko Hrvatske na štajersko. Glojek je bil v borbi na Basališču ujet. številne hiše v šmartnem in širšem okolišu so bile s partizani, ki so prihajali s Crete in Tolstega vrha na Dobrovljah, dobro ix)vezane. Preko tega področja — Rovt in Sv. Jošta — so vodile iK>ti čez Lipo in Slape proti Motniku, Špitahču in naprej na Moravsko. Prelaz na SCaipeh je bil partizanom dobro p>0(znana točka. Pri Matevžu športne, po domače pri Struklje- vih in pri Skoku, vulgo Lukeževi, pri Semprimožniko- vem Tonetu, po partizansko »p^ri Jurčku«, so imeli tu- di politični aktivisti dobra oporišča in sodelavce. Pri Lukeževih se je precej tednov zadi^ževal Leon Cibic- Tomaž, borec II. grupe odredov, dodeljen poleti 1943 na politično terensko delo, ki je na jesen odšel iz tega področja in je zatem kot član partijskega komiteja za celjsko okrožje razvijal delovanje OF in še zlasti mla- diinskih organizacij v širši okolici Celja in tudi v mestu. ŠMARTNO JK OSVOKr>I>ILNO GIBANJE ZELO PODPIRAIX) Pomembno vlogo so imenovane in druge partizan- ske dražime v tem okolišu odigrale proti koncu 1943. leta, ko so začeli prihajati v partizane prostovoljci v večjem številu. Posebno še od poletja 1944, ko so pri- čeli okrožni in okrajni odbori OF in v jeseni istega leta že voljeni narodno osvobodilni odbori po vsej Štajerski iz^^ajati mobilizacijo za boj sposobnih mož. Takrat se je na poti iz Štajerske na Dolenjsko v i>ri- memih krajih zbralo in zadržev-alo po teden dni, a tudi dva, po nekaj sto mož in fantov. Vsled cesto močno zastražene Save ali nemških očiščevalnih akcij v pre- delih okoli nje, je morala kolona mobilizirancev čaka- ti na. možnost prehoda. V takih primerih so se doma- čije spremenile v vojaške etapne baze, kjer se je ku- halo za več sto ljudi. Le veliko razumevanje za nara- ščajoče potrebe partizanske vojske in pomoč kmečke- ga prebivalstva sta omogočili terenskim aktivistom in vojaškim mobilizacijskim referentom ustvariti pc^oje za uspešno grupiranje mobilizirancev, njihovo preneha- nje in čim varnejši prehod preko hribov do Save in preko nje. Poznano je, da pri tem ni šlo vselej gladko. Oku- pator je vedel, da partizanska oblast izvaja mobiliza- cijo in da pošilja neoborožene borce na Dolenjsko, v osvobojeno Belo krajino in predete Kočevske, kjefr se oborožujejo in urijo za borbo. Zato je hotel z nenad- nimi vpadi na partizansko osvobojeno ali p>o partiza- nih kontrolirano ozemlje v Savinjski dolini prepre- čevati odhajanje žive sile, ki se je njemu izmaknila in je ni mogel več sam uporabiti v boju preti vse moč- nejši osvobodilni vojski in za svoj nazadujoči uničeval- ni stroj na vzhodni in zapadni fronti. Začetno delo na zbiranju OF predanih ljudi, ki ga je opravil v jeseni 1941 Jože Letonja-Golob in za njim Albin Vipotnik-Strgar spomladi 1942, je rodilo sa- dove. Vipotnik se še danes .spominja tedanjih sode- lavcev in pravi, da je bila postojanka OF v šmart- nem ob Dreti oziroma v Zg. Krašah zelo pomembna, ker so aktivisti — ilegalci ravno preko domačinov, tu misli na vzornega posestnika iz Zg. Kraš Ivana Gloje- ka in druge, razširjali mrežo zaupnikov OF naprej v Puisto poTje, v Kokarje in Nazairje. V veliko oporo gi- banju je bili Franc Skok iz Drda, ki je nekako po or- ganizacijski plati spadalo ixxi področje šmartnega. V I*ustem polju so bili aktivni sekretar odbora OF Caj- nar Ludvik in še dva člana. Jože Skok-.\dam, organi- zator prvega sestanka simpatizerjev OF v Šmart- nem ob Dreti. št. 48 — 5. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 na harmoniko in izvabil iz nje vse možne glaso- ve. Pritisnil je na pose- ben gumb in vključil elektroniko v harmoniki. Zraven harmonike je imel tudi aparat, ki je nado- meščal bobne. Tako smo zvedeli vse o harmortiki, poslušali smo njene čiste in lepe tone, tovariš Mat- jan pa je njen zvok po- pestril z veselo pesmijo. Tonček Kramar, 8. a razred Osnovna šola Kozje KAKO DOLGO BOMO OTROCI Z VETRNIKA ŠE ZAPOSTAVLJENI Hodim v 5. b razred osnovne šole Kozje. Do- ma sem v Mrčnih selih za Veternikom. Mrčna se- la je lep zaselek. Je kar precej obširen in šteje ve- liko hiš. Skoraj do vsa- ke hiše je že izpeljana cesta, ob kateri se raz- prostirajo veliki travniki in polja. V šolo hodim eno uro in pol. Poleti je kar v re- du. Pozimi je pa -udo, ker nas zebe. V šolo pri- demo prezebli in mokri. Zato smo pozimi otroci večkrrvr boini. Tudi mo- ja sestra je zbolela. Ko je bila stara deset let, je dobila hudo revmo. Se zdaj je niso ozdravili in tv.fi! ne vem, če bo kdaj tako zdrava, kot je bila prej. saj ima nogo za 2 cm krajšo. Učenci, ki obiskujejo šolo popoldan, mor\io prej domov, da ne hodijo preveč po temi. Zato veliko pouka zamu- dijo. Bil nam ie obljub- ljen kombi, a se obljube niso uresničile. Bila sem pri ravnatelju naše šole. Vprašala sem ga, kje je vzrok, da moramo še ved- no hoditi peš v šolo. Raz- ložil mi je naslednje: Vzroki so v tem, da temeljna izobraževalna skupnost Šmarje ni ni- česar pokrenila, da bi ku- pila kombi, čeprav je šo- la že 21. 5. 1973 prvič opozorila na to, da ima- jo učenci z Veternika za- radi nove ceste možnost prevoza v šolo. če bi bil kupljen kombi. Na našo prošnjo niti odgovora ni- smo uobiii. Sam sem se napotil v Šmarje in za- hteval pojasnilo. Rekli so mi, da bodo zadevo ob- ravnavali v letu 1974. Ta- koj v začetku leta sem zopet opozoril TIS na problem prevoza z Ve- ternika in se tudi pogo- .uiv.-.v ji-.,em stek- larne iz Rogaške Slatine, če bi steklarna prispeva- la k nabavi kombija, ki -bi poleg učencev lahko vozil tudi steklarje. Enak razgovor .sem imel s pred- stavniki »Metke« in vsi so pokazali zanimanje za rešitev problema prevoza šolarjev in delavcev. Ko je izgledalo, da bo pre-. voz urejen, je prišel po- \ tres in v .Šmarju so po- zabili na Veternik. Zava-' di tega sem se zopet osebno oglasil v Šmarju, pa so mi rekli, da je tre- ba najprej zagotoviti, da .i: - evnik pri- merna za promet in ure- diti čakali.šča. Zagotoviti je treba tudi pluženje ce- ste. Zaradi tega sem skli- cal občane Veternika na sestanek na Veter niku, kjer smo izvolili odbor za cesto in odbor za ča- kališča. Oba odbornika sta takoj pričela z de- lom in so čakališča po- stavljena brezplačno, ce- sta pa je urejena za pro- met. O vsem tem sem ob- vestil Šmarje, steklarno in »Metko« ter prosil, naj TIS Šmarje skliče sesta- nek vseh, ki jih prevozi z Veternika zanimajo. Prošnjo sem poslal pis- meno že 11. 9. 1974, ven- dar do danes ni bilo od- govora. Zaradi tega sem se odločil, da sklicem tak sestanek sam ob sodelo- vanju Sveta staršev šole Kozje.« Po sestanku mi je rav- natelj povedal: Na sestanku je bila se- stavljena 3-članska komi- sija, ki bo šla na TIS in prosila za del sred- stev oziroma zahtevala, da se za otroke z Veter- nika uredi prevoz. Ostali del sredstev za nabavo prevoznega sredstva pa naj bi prispevali »Metka« in steklarna Rogaška Sla- tina. Toliko sem izvedela o tem, zakaj moram.o Ve- ternčani še vedno peša- čiti, čeprav imamo naj- važnejše, to je cesto, že urejeno. Upam, da bodo odgovorni čimprej kaj ukrenili, saj se bliža zi- ma in mi sm_o se že" ta- ko \neselili, kako lepo nam bo letos. Marjana Umek, 5. b. Novinarski krožek OŠ Kozje KAJ PA PROFESORJI? v zadnji številki Nove- ga tednika sem med dru- gim prebrala tudi članek tov. Jožeta Lipnika. Za- mislila sem se ob njem in kasneje sem sklenila, 'da vam pišem.- Sem dijakinja celjske srednje šole (ne bom je imenovala) in ker sem vključena v marksistični krožek in tudi v druge organizacije, lahko vidim, kakšno je stanje na naši šoli. Vsako leto je nekaj dijakov, ki se vpišejo ozi- roma postanejo člani ZK, ki tako postanejo zavedni komunisti in na svoj na- čin žeHjo koristiti naši samoupravni socialistični družbi. Kasneje bodo v tem duhu verjetno vzga- jali tudi svoje otroke. Toda marsikdo izmed nas dijakov si večkrat za- stavi vprašanje: »Kaj pa naši profesorji? Kaj pa naš razrednik?« Profesor- ji so hkrati tudi naši vz.gojitelji, dajati nam bi morali vzgled! Vem, da imamo po us- tavi zagotovljeno svobo- do odločanja, toda mis- lim, da nam bi moral bi- ti vsak pedagog in profe- sor že od osnovne šole dalje svetal vzor. Dijaki že iz profesorjevih preda- vanj ničkolikokrat zaklju- čimo (in le malokrat se zmotimo), v katero smer je nagnjen naš profesor. Mladi v tem času ne po- trebujemo samo znanja, radi bi dosegli tudi to, kar nam načrtuje, naša družba s tovarišem Ti- tom na čelu. ] Zato še enkrat poudar-j jam, da bi morali vsi na-j ši profesorji postati članij ZK in opustiti obiskova-J nje mističnih obredov. Mi, sedanji dijaki, bo-| mo nekoč postali dru:^be- no-politični delavci in trudili se bomo,-da bomo postali vzor mlajši gene- raciji. Dijakinja S. reo^ju^OTiTTo^^ VELENJE Minulo soboto je bila v Velenju 2. letna skupšči- na kluba zdravljenih al- koholikov in ustanovna skupščina klubov zdrav- ljenih alkoholikov REK Velenje in Šoštanj. Skupščini je prisostvo- valo več kot šestdeset zdravljenih alkoholikov in njihovih družinskih čla- nov ter funkcionarjev, ki si prizadevajo ozdraviti alkoholike in odvračati mladino od te škodljive zablode. V imenu pokro- vitelja skupščine 2ganka Nestla je prisotne po- zdravila podpredsednica SO Velenje Ilcrmina Groznik. V poročilu je tov. Brg- lez, ki je sicer predsed- nik KZA Velenje omenjal živahno dejavnost kluba do zdaj. Klub je bil usta- novljen leta 1972 in je bil 52. po vrsti v Sloveniji. Le dobri dve leti pozneje pa je to število naraslo na 100. Zasluge za to ima- jo gotovo tudi pionirski klubi, ki s svojo propa- gando vključujejo nove paciente v drugih krajih ali v kolektivih. Nujnost, pomagati zdrav- ljenim alkoholikom, vklju- čevati se v društvo, terja več pozornosti v vseh več- jih delovnih kolektivih, zato ni nič novega, da lahko vzpodbudno oceni- mo ustanovitev še dveh takih klubov v Šaleški dolini. Socialni delavci so mnenja, da je ta dejav- nost v nekaterih OZD še premalo živahna in da je treba pričakovati v na- slednjem obdobju še več takih klubov. V ta namen so pogosto organizirani seminarji za delavce — terapevte, ki naj bi s svojo strokov- nostjo vodili delo v klu- bih. K popolni rehabili- taciji namreč lahko po- magajo le za to usposob- ljeni strokovni kadri, ki delu,jejo v okviru klubov. Dr. Majerjeva je ome- nila, da je finančna plat v društvih rešena, saj so vsi imeli posluh in so prispevali dovolj sred- stev. Seveda pa morejo biti sredstva smotrno uporabljena le — če bo- do vključeni v delo klu- bov strokovnjaki, kot so nevropsihiatri, psihologi, socialni delavci in drugi. Na zboru zdravljenih alkoholikov je bilo pri- sotliih tudi več predstav- nikov iz drugih klubov iz oddaljenejših občin, ki so govorili o svojih iz- kušnjah. Ob koncu so dobili kot priznanje nageljne vsi zdravljeni alkoholiki in sicer za eno, dvo in tri- letno popolno abstinenco. Predsednik kluba BrgJez (na sliki desno) pa celo štiri nageljne za štiri le- ta! JOŽE MIKLAVC LAŠKO Istega dne kot v Ve- lenju je bila skupščina kluba zdravljenih alkoho- likov tudi v Laškem, kjer klub obstaja že drugo le- to. Prej so bili zdravlje- ni alkoholiki in njih dru- žinski člani v drugih, predvsem v celjskem klu- bu. Pokrovitelj kluba in let- ne skupščine je občinski sindikalni svet. Skupšči- ne se je udeležil pred- sednik zveze sindikatov v občini Marico Manfreda. Referat o opravljenem delu in nalogah kluba je p(xial predsednik DU- ŠAN HAJSHEN. Med dru- gim je povedal, da klub šteje 41 članov, kajti vključeni so po večini tu- di zakonski tovariši zdra- vljenih alkoholikov. Nek- danji alkoholiki uspešno nudijo pomoč drug druge- mu, njih petkovi sestanki so postali prekratki in se bodo morali v bodoče se- stajati po dve uri. Pri njihovem delu jim zlasti veliko pomagajo dr. Sa- mo Pečar in ostali zdrav- stveni delavci, med temi še posebej terapevt Albert sipek. Klub si v laški občini šele utrjuje svoj družbeni položaj. Treba je reči, da si v delovnih organizaci- jah še ni uspel zagotoviti potrebnega sodelovanja. pa naj gre za pomoč klu- ba pri boju proti alko- holizmu, še manj pa če gre za materialno pomoč, ki bi jo bil klub potre- ben. Ni delovne organi- zacije, kjer bi ne imeli konkretnih izkušenj o tem, kaj. je alkoholizem, koliko je vrednen samo en sam primer ozdravit- ve. Izkušnje tudi kažejo, da odkar deluje klub, ni več toliko recidivov, ali kakor po strokovno re- čejo prekršku, ko ozdra- vljeni alkoholik začne po- novno piti. V laški obči- ni bo treba misliti tudi n ustanovitev podobnega kluba v Radečah, kajti od tam nimajo v laškem klubu nikogar, ki bi zdr- žal dlje časa — kriva je oddaljenost. Kot je navada, so ob tej priložnosti pt^ielili nageljne. Cvet za leto abstinence. Tako je 6 cve- tov dobil predsednik Dušan Hajshen; Valentin Brunšek, Jože Bastič, Ivan Sešel j po tri, po dva cveta Franc Centrih, Lu- dvik Volavšek in Alojz Poglajen, po enega pa Franc Reberšak, Du.šan Petrič in Karel Kolšek. Tiste, ki niso bili služ- beno odsotni, smo ujeli na film. Močni možje, ki so se uspešno uprli svo- jemu uničevalcu, in po- novno osrečili svoje dru- žine, družbo pa ponovno obogatili za četico dobrih in zares treznih delavcev. OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RfNKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD Ril FOIOKRONIKA Ob 45-letnlci Je kolektiv radeške Sopote pognal t obratovanje tudi modernizirano, malone povsem mehanizirano iago v Jatni. Nova iaga ima transportni trak že do razreza, od tam naprej pa je urejen tekoči trak tako, da poleg desk in plohov za nadal,1njo obdelavo in prodajo, predelajo tudi večji del ostankov (krajnikov) v tanke deščice, ■ katerimi izdelujejo embalažo. Otvoritvene sveča- nosti se Je udeležU tudi fclan IS Slovenije Marjan Orožen, ki ga na sliki vidimo v družbi direktorja podjetja Toneta Zupančiča, ob x>rihodu v objekt. Ko so v Podsredi zvedeli, da se bo pred.sednik Tito peljal skozi njihov kraj v Krško, so se zbrali na trgu, da ga pozdravijo, saj je predsednik Tito njihov najdražji gost. Čeprav je kolona avtomobilov kar hitro zdrknila skozi Podsredo, je bil pozdrav kljub temu pri- srčen. Foto: DRAGO MEDVED Prejišnji teden »e Je v Kulturnem domu v Velenju zbralo več kot šestdeset članov Šaleške folklorne skupine na četrti občni zbor. Zbora so se udeležili tudi družbenopolitični In Inilturni delavci velen,iske občine, kot časten gost pa Je bila prisotna tudi tovarišica Tončka Maroltova. Star odbor Je bil nekoliko pomLvjen, predsednik skupine pa je ostal še naprej ing. Janez Kra-šovec, ki i>odelil plakete (na sWkl). Ob tej priliki so bile podeljene plakete nekaterim zaslužnim kul- turnopolitičnini delavcem občine Velenje za njihovo sodelovanje, podporo in kot zahvala pri soustvarjanju kvalitete te folklorne sku- pine. Plakete sta prejela med drugim tudi Nestl Žgank, predsednik SO Velenje in Tončka Maroltova. JOŽE MIKLAVC ilAS KRAJ • PETROVČE: TABORNIKI IN SLO Zveza tabornikov Slovenije je v svoj program dela odredov vključila fcuidi vzigoijo članstva za splošni L^i;.:! jluc; odpor. Tak program dela je sprejel tudi odired I. Savinjske čete v Petix>v- čah in se vključil k sodelovanju s komisijo za narodno obrambo pri Kra- jevni skupnosti, sodeluje pa tudi s krajevno organizacijo društva rezerv- nih starešin. Ze med letnim taborjenjem so se taborniki' urili na orientacijskem po- hodu, kjer so se seznanili z kompasom in z ostalimi orientacijskimi pripomo- čki. Ob svojem taboru so imeli stra- žarsko mesto, kjer so spoznali naloge stražarja in .opazovaJlca, nadalje so se pom&rilLi tudi v veščinah lova na ile- galca, o skrivnostnem vpadanju v sov- ražnikovo taborišče in o načinu od- krivanja sovražne propagande. Udeležili so se tudi skupnega orien- taci-jskega pohoda s člani krajevne organizacije društva rezervnih stare- šin v Petrovčah. Nekateri od tabor- nikov pa so tudi streljali z vojaško puško na 100 m. Poleg teh nalog pa imajo taborniki v programiu spozmavanoe področja na katerem je med NOB deCovaiia I. Sa- vinjska četa, katere ime nosijo. V ne- kaj pohodih so že spoznali nekatera spominska obeležja I. Savinjske čete. Udeležih so se vseh osrednjih proslav v okviru občinskega praznika občine Žalec. Prav tako so se udeležili pro- slave 30 obletnice Zgornje savinjske doline v Gornjem gradu in partizan- skega pohoda iz Vranskega preko Menine planine v Gornji grad. V svojem programu imajo tudi spoznaivanje topografskih znailcoiv, Mor- zejeive abecede in druge signalizacije ki se uporablja v JLA. Poleg tega pa se taborniki vključujejo tudi na šport- nem področju tako, da si utrjujejo 2sdravje in kondioijo, da bi biii m sposobnejši premagovati razne ovire, če bi to narekovaila potreba. N^e- davna akcija, ki so jo izvedli! kurirji je pokazala, da smo sposobni v dobrih 40 minutah sklicati pretežni del tabor- nikov v zbor akcijske pripravljenosti brez predhodnega obvestila. Da bi nadaljevali tradicije 1. Sa- vinjske čete, so si taborniki iz Petrovč na svojem letnem zboru izvolili za častnega starešina odreda, enega Iz- med prvih udeležencev in preživelih borcev te čete. sedanjega predsedni'ka občinskega odbora ZB Žalec, tov. Rudija Cilenška. doma iz Petrovč. « MOZIRJE: PRIVLAČNA RAZSTAVA V dvorani TVD »Partizan« v Mo- zirju je bila v dneh 10. in 11. novem- bra 1974 na ogled razstava vojaške opreme in opreme enot civilne zaščite. Pripravila sta jo Komisija za delo z mladino pri občinskem odboru ZRVS in OK ZSMS Mozirje. Poleg opreme in oborožitve pehot- nih vojaških enot in enot civilne za- ščite so si obiskovalci lahko ogledali tudi opremo strelskih družin, gasil- skih enot in sredstva zvez R-^-^-n kluba Mozirje. Razstavo so popestrili učenci osnovrtih šol s pismenimi pri- spevki na temf^tiiko »NCiB v sar"'n'ski dolini«. V času razstave so v kinadvorafni prikazovali kratke filme iz vojaškega življenja. Filmi so bili namenjeni zla- sti učencem višjih razredov osemletk, ki se odločajo o nadaljnjem šolanju. # CELJE IN MARiBOB: KVIZ O NOB Pred dnevi je bil v Celju kviz z naslovom »Tako so se kalili komu- nisti* Jugoslavije«. Sodelovafle so štiri ekipe in pokazale mnogo znanja na za&t?Miena vprašanja o NOB H'i?o.'--'n vanskih komunistov. Prvo nagrado sta si po vseh točnih odgovorih delile ekipa kaisaime Jožeta Meniha Rajka in ekipa Mladinskega kluba Ceilje v se- stavi Bohnec Bojana, Stukelj Emila in Končan Darkota. Uspešna je bila tudi drugouvrščena ekipa kasarne Slavka Slandra, manj pripravljena pa je bila ekipa Šolskega centra Borisa Kidriča. Vse ekipe so imele tudi kul- turni program. Pester spored, petje, recitacije in folklorni ples je razživel gledalce v napolnjeni dvorani Narod- nega doma v Celju. Mladi talenti so pokazali največ, kar zmorejo tudi pri sami organizaciji tega kviza. - Kom.isija se je odločila, da ekipa kasarne Jožeta Meniha Rajka in ekipa Mladinskega kluba Celje skupaj na- stopata na republiškem tekmovanju v' Mariboru. V dvorani JLA v Mariboru so se pomerile med seboj ekipe Hra- stnika, Maribora, Celja m Lendave. Celje je odneslo le drugo mesto, ekipa Mairibora prvo, ekjjpi Hrastnika m Lendave pa sta osvojili tretje mesto z enakim številom točk. Organizacija samega kviza brez naslova in drugih propozicij je bila slaba. Posebno ne- pravilno je bilo to, da so vprašanja o NOB predvajali samo v slovenskem jeziku, čeprav so sodelovale na kvizu tudi skupine pripadnikov JLA, ki ne razumejo slovensko. Kulturni pro- gram je bil prav tako dobro priprav- ljen kot v Celju. Celjska ekipa se je predstavila s pevko Vesno Golmajer, pesnikom Tonetom Povšetom in lepim kulturnim programom kasarne Jožeta M€n,i'ha Rajka. Tudi cu so miladi m;a- dinci in mladi v služba JLA poikazaili skupaj veliko znanja zgodovine Jugo- slavije, ki je pomembna z;; nidaljnoo socialistično izgradnjo države. Prav je, da se mladi spoznamo z NOV naših očetov, da bomo znali ceniti pridobit- ve naše Jugoslavije, zato si želimo še več takšnih in podobnih preizkusov znanja med mladimi. # VELENJE: PRVA TRIM AKCIJA V GORENJU USPELA Mladinska orgaa.-zacija v tovarni . gospodinjske opreme »Gorenje« Velen- je je v nedeljo, 17. novembra 1974, izvedla svojo prvo večjo TRIM akcijo. Kljub dežju sd je na avtobusnem postajališču v Goi^enju zbralo kakih sto mladink in mladincev, pa tudi starejših članov tega 6000-članskega delovnega kolektiva ni manjkalo med udeleženci nedeljske akcije. Da bi bil orientacijski pohod v naravo čim bolj zrnimiv, so imeli tudi tekmovanje v vleki vrvi, v napihova- nju balonov, ocenjevali so znanje o tovarni Gorenje m točkovali množič- nost udeležencev iz posameznici teme Ijnih organizacij.združenega dela. Potem, ko so ekipe posameznih TOZD pokazale svojo pravo moč v vleki vrvi, so odšli na 3 krn dolgo pot, speljano na obronke nad tovarno Na najvišji tofllc. ob cerkvici Sv Ja- koba, so ekipe morale odgovoriti na tri vprašanja. Čeprav kar precej raz greti, so udeleženci pravilno odgovo- rili skoraj na vsf> vprašanja o raz- voju svoje tovarne. > Nato so se spustili nazaj v dolino in pred tovarno so opravili še zadnjo tekmovalno točko — napihovanje ba- lonov. Prijeten sprehod v naravo, čeprav v slabem vremenu, so udeleženci zdru- žili s koristnim. Največ športne sreče in tudi znpnja so pokazali člani ekipe TOZD štedilniki ki so zbrali 74 točk Ekipa TOZD elektronika, čeprav šte- vilčno slabše zastopana, je zbrala 72 točk in osvojila rtrusro mesto. Na tretje mesto se je uvr.?tila sicer naj- bolj številna ekipa TOZD Chrommetal. ko je najboljšo uvrstitev zapravila s slabim napihovanjem balona. Eipa skupnih služb je biila čen-rta s 56 toč- kami, peta je bila TOZD hlai-lna teh- nika s 5.5 točkami in Šesta TOZD pral- na tehnika s 47 točkami. • PILŠTANJ: TV PRETVORNIK «»ZA KOZJANCE Pred nedavnim so na Vini gori pri Pilštanju začeli z gradnjo TV pretvor- nika, ki naj bistveno izboljša sprejem TV programov ne samo ljubljanskega, pač pa tudi zagrebškega. Znano je, da je bil doslej sprejem ljubljanskih od- daj več kot slab, da pa ga ponekod sploh niso dob'li. Nekoliko bolje e bilo s sprejemom zagrebškega programa, kar je raziunljivo, ker je Zagr-^b Ko- 2yanskemu bhžji. Zaradi tega se je Zavod RTV Lju- bljana odločil, da Kozjancem pomaga s TV pretvornikom. Pretvornik, ki ga že grade in bo končan do novega leta, bo pokrival celotno Kozjansko. Ze- meljska dela so opravili bbčani, ki so prispevali tudi nekaj sredstev, ibranih 8 samoprispevkom. Izvajalec del je Gradbeno podietje Postojna. MARIJA in FRANC I desetih letih ponomo z izmenjavo poročnih ljubezen. Naporna in Jožefa, Franc, Stanko rui svoje starše, ki žit vsi poznajo kot skromn jubileju sta prejela i ta leta, ki sta jih znc povedovanjem. čestitk ŠE PRH Cirila Kržan se je rodi: Radečah, tu je služboval« ustvarila prijeten dom družino in tudi zdaj, kot i kojenka je ostala Rade zvesta. Navadila se je majhnega kraja, ljudi in i Ija in pravi, da ji jč nasj v Radečah všeč in,da nič ne pogreša. Človek se ob skromnih besedah kar mi zamisli; ko bi le vsi Iji bili skromni na tak prij način, kot zna biti tov. rila. ■ I »Upokojena sem od ' 1968, ali morda leto kasn ne spomnim se več natai p>a tudi ni kdo ve kako membno,« je pričela prip dovati Cirila. »Zaposlena i bila na krajevnem uradu v Radečah. Vsa mogoča ( sem opravljala. Bila sem ferent za zdravstvo, šef jevnega lu-ada tn še ve< kadar jim primanjkuje či, pridejo pome. Potem lam vsak dan po tri do i urice.« Ko takole poslušam Ci: ki z vso skromnostjo pr veduje o sebi s tihim glaj in nenavadno mirnostjo zbranostjo, si zaželim, d{ bili vsi ljudje na svetu malo podobni Cirili. In — enotnost in solidarnost za uspeh SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE — OD RINKE DO SOTLE )ROKA sta nedavno po pet- pred matičarja in si potrdila zvestobo in režjvela vojna leta. »Tu, edečah. Bila sem tudi v iru v Trbovljah. Moža so ustrelili, pokopan je v nu pri Mariboru. Tako so k skrajšanju delovne do- )ripomogla tudi priznana leta NOB. Vsa leta sem v odboru ZB.« ' skoraj ob slovesu, se je a spomnila na odlikova- [Zaslug za narod in orden Ug za narod s srebrno Ido. Kakor, da to sploh ni tembno ... REV/JA ANSAMBLOV V UBOJ AH Zveza kulturno prosvetnih organizacij Slovenije in občinski svet ZKPO Žalec sta pripravila s pomočjo Svobode iz Liboj, revijo narodno-zabavnih ansamblov. Na reviji so nastopali: Veseli Libojčani, Trio Franca Zemeta, Zagorski Zvončki, ansambel Borisa Terglava, Francija Lipičnika in Veseli hmeljarji. To je bila že druga revija, pobudo zanjo pa so dali člani ansambla »Veseli Libojčani«. Obnovljena dvorana Svobode je bila nabito polna, kar pomeni, da si takšnih ali podobnih revij v tem kraju še želijo. Da pa je bila revija še bolj pestra je poskrbel budi Andrej Meze — celjski Poldek. Na sliki ansambel Veseli Libojčani, ki so na revi- ji doživeli bučen aplavz. Ansambel sestavljajo: harmo- nika — vodja ansambla Herbert Kuzma, klarinet Ivan Menčak, trobenta Marjan Oblak, bariton Jože Jančič, bobni Viki Golavšek, kitara Štefan Kozmelj, pojeta Marta Tifengraber in Toni Noner. Drugo leto bo an- sambel piraiznavall že 20-letmco deHavanja. T. TAVČAR En dan po zaključku kongresa socialistične mladine Jugoslavije so mladi v kra- jevni skupnosti I/Iarijagradec (občina Laško) ustanovili mladinsko organizacijo. Organizjacdje mladih v tej krajevna skupnosti ni bilo že vrsto let, zato je naso po- grešali le mladi občani, marveč tudi vse družbenopolitične organizacije. Na usta- novnem sestanku jim je pKDsredovala sveže vtise s kongresa predsednica občinske konference ZMS in članica predsedstva ZSM Jugoslavije Fanika Lapomik. Na se- stanku so izvolili vodstvo, predsednik je Andrej češnovar, sekretarka pa Dragica Krašovec, in se okvirno dc^jovorili o programu dela. Na koncu so se postavili za »gasilski« posnetek na dvoiišču šole na Reki, ki je žal, poleg gostilne v Marija- gradcu edini prostor, kyer se bodo mogli sestajati Taki razlogi so pred leti pripo mog-li, da je oi^nizacija odmirla. Bo tokrat kaj storjenega, da se to ne bo agodnilo? S sestanka so poslali pozdravno pismo republiški konferenci ZSM Slovenije. KOMPOLE: 100 LET ŠOLE Za praznik promeuii poligon in zastava pionirskega odre- da »Cvetke Jerinove« To ni bil le praznik šolske- ga kolektiva, tistega, ki zdaj bdi nad vzgojo in izobraže- vanjem otrok in onega, ki je v minulih letih delal v tej vasici nad železarskimi Štorami, marveč je bila sto- letnica osnovne šole tudi praznik vseh domačinov. Ta- ko kot nekoč, je tudi to slav- je potrdilo, da sta šola in vas eno. Za Kompole nad Štorami to drži. Medtem ko je o nastanku šole in njenem delu govori- la pedagoška vodja Štefka Plank (šola v Kompolah je namreč podružnična šola osemletke v štorah), so otro- ci z besedo, petjem in igro Itrikazaii pesto izvenšolsko dejavnost. Stoletnico osnovne šole v Kompolah so izkoristili tudi za otvoritev prometnega po- ligona, ki sta ga financirala svet za vzgojo in preventivo Na proslavi * v cestnem prometu pri celj- ski občinski skupščini in te- meljna izobraževalna skup- nost. Na izredno lepi prosla- vi pa je podpredsednik sve- ta krajevne skupnosti Štore Tine Koštomaj podelil pionir- skemu odredu »Cvetke Jeri- nove« pionirsko zastavo. Zanimiv spored Je izpopol- nil tudi Vinko Pevcin s pri- ložnostno razstavo. MALA ANKETA Na 2. osnovni šoU v Slovenskih Konjicah, smo obiskali učence prvega razreda, ki so v četrtek, 28. no- vembra postali člani pionirske organizacije. Ni dolgo tega, ko so bili še cicibani, zdaj pa so postali Titovi pionirji. Seveda so vsi po vrsti zelo ponosni in veseli, da so smeli stopiti v vrste pionirjev, čeprav vedo, da jih čakajo nove in bolj odgovorne dolžnosti, in izpol- njevali jih bodo, saj so vendar obljubili.. . Sl^lVICA JAKOP, pio- nirka, stara 7 let: »Do- ma sem iz Konjic, v Mi- zarski ulici stanujem, za- to nimam daleč do šole. Vesela in ponosna sem, da sem postala pionirka. Imeli smo proslavo, tudi jaz sem deklamirala. I*red- sednica razredne skupno- sti sem in na sestankih smo se veliko pogovarja- li o sprejemu v pionir- sko organizacijo. Rada hodim v šolo in tudi učim se zelo rada. Dali smo zaobljubo, da bomo dobri in marljivi pionir- ALOJZ FURMAN, pio- J^' Trudila se bom, da bo nlr, star 7 let: »Stanujem na Partizanski cesti in tu- di jaz nimam daleč do šole. Starejši pionirji iz pionirskega odbora so nam privezali rdeče ruti- ce okrog vratu, na glavo pa nataknili pravo titov- ko, pripeli so nam znač- ko in tako smo tudi mi postali pionirji. Pionir mora biti dober, mora se pridno učiti, pomagati starejšim. Tudi pionir mora koristiti naši domo- vini. Na proslavi je bilo lepo in tudi jaz sern de- klamiral.« • pionirka, stara 1 let: »Sta- nujem na Kolodvorski ce- sti v Konjicah. Bilo je le- po, ko smo bili sprejeti v pionirsko organizacijo. Imeli pa smo tudi pogo- stitev. 29. november je rojstni dan republike. Naš predsednik pa je to- variš Tito. Rodil se je v Kumrovcu. Tudi jaz sem postala Titova pio- nirka. Rada se učim in rada hodim v šolo, naj- raje pa imam spoznava- nje družbe in nnrode.« ' NATAŠA POLICAR, pio- nirka, stara 7 let: »Sta- nujem na C!esti pod goro v Konjicah. Tudi jaz sem obljubila, da bom pridna pionirka. Ko bom velika, bom morda šivilja ali pa kozmetičarka. Zelo rada hodim v šolo in rada se učim. Najraje pa imam telovadbo. Naša šola pa nima telovadnice, zato te- lovadimo kar v razredu, na dvorišču aH pa v par- ku. Zelo si želim, da bi tudi mi imeli lepo telo- vadnico.« ALEŠ LEVA, pionir, star 7 let: »Postal sem pionir, dobil sem rdečo rutico, čepico in značko. Ko smo imeli proslavo, sem tudi deklamiral. Dal sem obljubo, da bom iz- polnjeval vse dolžnosti in naloge pionirja. Ko bom odrastel, bom postal mi- ličnik. Stanujem na Celj- ski cesti in zelo pazim, ko io prečkam. Vedno grem čez prehod za pe- šce, še prej pa pogledam na levo in desno, če je cesta prosta. Rad hodim v šolo, najraje pa imam matematiko in ' sloven- ščino.« Tekst in foto: MATEJA PODJED Tako so nam pripovedovali prvošolčki na 2. osnov- ni šoli v Slovenskih Konjicah, ki so ob dnevu repub- like postali pionirji in še nam so obljubili, da bodo vestno izpolnjevali vse dolžnosti in naloge, za katere so se zaobljubili. Mi pa jim želimo, da bi se jim čim- prej uresničila velika želja, da bi tudi njihova šola imela svetlo in lepo telovadnico. 14. stran — NOVI TEDNIK 5. december 1974 — Št. 48 MANJ TELET Velika ponudba goved vse leto nas je tako p.reniotila, da smo pozabili računati, kdaj nam jih bo začelo spet primanjkovati, .\lnogi menijo, da je s premijami in drugimi ukrepi bila ohranjena osn(»v- na čreda. To so vzeli za pod- lago tudi načrtovalci izvoza m»'sa za prihodnje let«. Želi- jo pripraviti vse potrebno, tudi denar v posebnem skla- du za pospeševanje izvoza, da bi izvozili toliko mesa kot lani. Pravijo pa, da nimajo točnih podatkov, koliko živi- ne je zdaj v hlevih. Izvoz mesa in živine bo v veliki meri odvisen od raz- mer na svetovnem trg^ in od sredstev za kritje razlike v ceni. Odvisen pa bo tudi od spitane živine. Podatki, ki jih Je zbrala živinorejska poslov- na skupnost Slovenije po sta- tističnih informacijah, kažejo, da bi bilo treba že zvoniti preplah. Tako je ocenil sta- nje živine eden izmed živino- re.jskjh strokovnjakov. Število živine v organizi- rani reji v Sloveniji — na družbenih posestvih in v ko- operaciji — se je v letošnjih prvih devetih mesecih zmanj- šalo od 66.811 na 59.S9U ali za 10 odstotkov, še bolj se je znižalo od najviš.je ravni konec marca, ko je bilo v organizirani reji 70 327 goved, in sicer v šestih mesecih za 15 odstotkov. Posebno vzne- mirljivo je, da se je najbolj zmanjšalo število telet v pi- tanju do teže 200 kg, in si- cer kar za 23 odstotkov; na družbenih posestvih za 41 in v kooperaciji za 14 odstot- kov. To so taka teleta, ki naj hi jih diipitali šele prihodnje leto. Kmetje so redili konec septembra v kooperaciji za 14 odstotkov manj telet do teže 200 kg in 15 odstotkov manj telet od 200 kg naprej. Več so imeli le mladih goved v starosti od 1 do 2 let, ki so jih torej začeli pitati že sredi lanskega leta in bi jih radi prodali letos. Koliko te- let 07. mladih goved bodo to- TPi dopitali v prihodn,ieni le- tu? Tista, ki jih bodo šele privfzali. ne bodo dopitana do običajnih 450 kg. Za tiste kmete, ki redijo živino mimo kooperaci.Je. ni podatkov koliko .je imajo. Verjetno so pitan.je še bolj omejili kot koopieranti. saj 23 n.iih ni bilo premij niti za- jamčenega odkupa. Popolno- ma so bili odvisni od me- sarjev. K.je torej Iskati teleta, ki nai bi jih dopitali v prihod- njem letu. če bi bil izvoz me- sa enak lanskemu? V drugih republikah jih verjetno ni več kot pri nas. saj so imeli enake težave pri pitanju in so .-^dprodali več mlade živi- ne kot lani. V Sloveni.ji je bilo v prvih devetih me.spcih prodano za 13 odstotkov več goved kot v enakem obdob- ju liini. To je bila večinoma mlada živina, saj je bilo me sa Io 7;i 4 odstotke več. Ti podatki naj bi opozorili živinorejce — seveda tudi vsp tiste, ki naj bi bili od- govorni za preskrbo prebi- valstva z mesom! — da se tehtnica že nagiba na iiruge! stran Krizi naj bi sledil spet vzpon živinore.ie (in sprem- 1.1ajoi"e pomanjkanje mesa) Živinore,ici naj torej ne hi čakali, kdaj bodo mesarji spet začeli Iskati živino po hlevih. Takrat hi jo naj itneli že dopitano. Le tako bodo lahko ujeli veter v svoja ja- dra in nadomestili tisto, kar so letos izgubil). JOZt t-ETKli. CELJE V PETNAJSTIH LETIH 4.322 STANOVANJ Čeprav segajo korenine In- grada v prvo leto po vojm, ko je v Celju začelo z de- lom nekaj manjših in večjih gradbenih kolektivov, se je pod imenom gradbeno indus- trijsko podjetje INGRAD po- javilo pred petnajstimi leti. Integracija do tedaj petih ločenih delovnih organizacij je usp>ela in potrdUa pravil- nost poti, ki so si jo začrta- U v novem in združenem krogu. Ingrad se je uvelja- vil in si pridobil ime solid- nega izvajalca gradbenih del ne samo v Celju in na nje- govem širšem območju, mar- več tudi v drugih republikah in celo v tujini. Delavci Ingrada so v pet- najstih letih zgradili 177 sta- novanjskih objektov s 4.322 stanovanji, 141 industrijskih objektov, 64 objektov javne zgradbe, 39 objektov za trgo- vino, gostinstvo in kmetijst- vo, 22 objektov nizkih gra- denj tn še in še. Pogled v prehojeno pot pa je odprl tudi nekaj proble- mov. Med njimi je težnja po večjem vlaganju v stroje, v mehanizacijo več kot upra- vičena. Zaostajanje mehani- zacije za obsegom dela je vsekakor problem, ki se ga pri Ingradu dobro zavedajo in ga skušajo po svojih mo- čeh kolikor se le da hitro reševati. Prav tako se pora- jajo novi odnosi med izva- jalcem in investitorji. Tudi ti krepijo zaupanje in odpi- rajo drugačne poglede na ti- sta vprašanja, s katerimi se srečuje gradbena operativa in ki imajo čestokrat svoj vpliv na končni izdelek, na pravočasnost del in podobno. Med vprašanja, s katerimi se Ingrad že srečuje tn ki zadevajo v njegovo življenje, je vsekakor zahteva in pK)- treba po gradnji nove poslov- ne stavbe, ki bi ne samo za- dovoljila vidike urbanistične- ga razvoja na predelu ob Ljubljanski cesti, marveč tu- di pripomogla k bolj.ši orga- nizaciji doslej močno raztre- senih skupnih služb. Ingrad se lahko ponaša tu- di z izredno živahnim delom samoupravnih organov m družbeno političnih organiza- cij. Pravzaprav je to kolek- tiv, ki je stal vselej v prvi vrsti uresničevalcev napred- nih in novih teženj. To ve- lja tako za izvajanje dogovo- ra o kadrovski politiki kot aa uresničevanje nove usta- ve. Z ustanovitvijo temeljmh organizacij združenega dela so postavih tudi nove osno- ve za razširitev in okrepitev samoupravljanja. Ta prizade- vanja so vselej našla močno oporo v vseh družbeno poli- tičnih organizacijah znotraj kolektiva, da ne zapišemo v občinskem merilu. Kolektiv Ingrada je prosla- vo svoje petnajstletnice po- vezal tudi s tradicionalno po- častitvijo tistih svojih članov, ki so mu zvesti več kot de- set let. Teh je bilo letos kar 150. In tako je predsednik centralnega delavskega sveta, Franc Belebar, kar stopetde- setkrat stisnil roko svojim sodelavcem. Med njimi je bi- lo 71 takih, ki so v podjetju deset let, 46 s petnajstletnim stažem, 27 z dvajsetletnim m šest s petindvajsetletno de- lovno dobo v tej ugledni sre- dini. SEJEM Smučarski klub Velenje je v novembru priredil sejem smučarske opre- me. Ker je bil letošnji lovrstni sejem v avli III. osnovne šole v Velenju poln vrveža in zanimiv, so se člani smučarskega kluba v Velenju odločili svoj sejem letos ponoviti. Kot zanimivost bo ne- dvomno to, da bodo na sejmu razstavljalo in pro- dajala smučarsko opre- mo podjetja Nama Vele- nje. Era Velenje, Toper Celje. Smučarsk'- klub pa bo poskrbel tudi za strokov- njake, ki bodo dajali brez- plačne nasvete kupcem smučarske opreme. Sejem bodo ponovili 15. decembra, odprt pa bo od 8. do 12. ure v avli III. osnovne šole v Velenju. ' S. H. 53 NOVIH STANOVANJ Sredi decembra se bo 53 družin vselilo v 53 novih sta novanj, ki so zrasla iz sred stev solidarnostnega stano- vanjskega sklada občine Ce- lje. S tem bo največji del tistih družin, ki so marca letos zaprosile za stanovanja iz solidarnostnega sklada var- no pod streho. Novih proše nj pa ne manjka. Solidar- nost in solidarnostna grad- nja se bosta nadaljevali. Pred vselitvijo smo za kra- tek razgovor poprosiU vršil- ca direktorja solidarnostnega stanovanjskega sklada Draga Bračuna. Kako je z novimi stanova- nji in kdo so tiste družine, ki jih bodo dobile? Marca letos smo iz doblje- nih prošenj sestavili dve pri- oritetni listi dodeljevanja sta- novanj. Na prvi, A listi, je bilo 106 prosilcev, ki so do- bili stanovanja že spomladi, na B listi, ki je bila tudi objavljena, pa je ostalo 87 upravičencev, ki imajo pred- nost pri dodelitvi novih so- lidarnostnih stanovanj. Po po- novnih preverjanjih smo iz A liste izločili 2 prosilca, ki nista ustrezala zahtevam pra- vilnika o dodelitvi stanova- nja, 2 pa sta se sama odpo vedala novemu stanovanju. B Usta pa se je krčila še na- prej. Nekaj prosilcem so sta- novanjski problem rešila že podjetja sama, 13 mladih dru- žin pa ni dobilo od svojih podjetij jamstvenih pogodb. Na B listi je tako ostalo 66 imen in med njimi bo sre- di decembra 53 srečnih dru- žin, ki se bodo lahko vseh le v nova stanovanja, še ved- no bo torej ostalo 13 nere šenih težav, od tega 2 dru- žini z nizkimi dohodki in 11 mladih družin. Vsi ti ostaja- jo na spisku kot prednost- ni upravičenci za nova soli- darnostna stanovanja, ki jih bomo dogradili okoli aprila 1975. Drago Bračun Koliko stanovanj iz solidar- nostnega sklada lahko priča- kujemo v prihodnjih letih? Imamo pogodbo za grad- njo 221 stanovanj. Za leto 1975 bo p>o zasedbi dograje- nih 53 stanovanj ostalo torej 168 stanovanj; Namenjena bo- do preostalim upravičencem iz B liste, 1,55 stanovanj pa bo ostalo za vse tiste prosil- ce, ki bodo januarja zapro- sili solidarnostni stanovanjski sklad za dodelitev stanovanj. Temeljni pogoji so še naprej nespremenjeni, vendar neko- liko dopolnjeni. Osebni do- hodki ne smejo preraščati 110 starih tisočakov na dru- žinskega člana, družina ne sme imeti stanovanja sli dru- gih nepremičnin v vrednosti nad 3 milijone, mlade druži- ne morajo namensko varče- vati in na osnovi privarčeva- ne vsote dobijo kredit za na- kup stanovanja, pri ostare- lih občanih pa je cenzus 130 starih tisočakov na dru- žinskega člana. Želimo, da bi n;un uspelo vsako leto pridobiti vsaj 100 stanovanj, saj bi nam to omo- gočilo v nekaj letih omiliti, nato pa povsem odpraviti hu- do stitnovanjsko stisko. Branko Stamejčič Objavljamo tudi listo družin, ki se bodo la)i,ko že sredi de- cembra vseliiie v nova soliidarnostna stanoviinja; STANOVANJA DOBE VSI ZA VSE - BOLJŠI JUTRIŠNJI DRUŽBENI STANDARD ŽALCA št. 48 — 5. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 ČLOVEK I^RIIE J^^^^ JIH ALI MOŽ, KI JE ŽELEL VEDETI VEČ KOT DRUGI IN JE PISAL LEPŠE KOT VSI NAOKOLI »Sem kmečki sin Iva- na in Marije šuc iz Moči pri Šmarju pri Jelšah. Rojen sem 26. marca 1896 na Vodenovem v občini Šmarje pri Jelšah. Kot šestletni deček sem za- čel obiskovati ljudsko šo- lo v Šmarju. Takrat je bila tam sam' štririraz- redna šola. V tretjem in četrtem razredu je bil vmes tudi obvezni pouk nemškega jezika. Ker sem bil dobre glave, sem si vse, kar sem prečital, tudi zapomnil pa naj si je bilo slovensko ali nemško. Samo enkrat mi je bilo prebrati spis pa sem si zapomnil. Zatorej se mi ni bilo nikoU tre- ba z ukom mučiti, kakor se to mnogim dogaja, za- to sem z lahkoto izdelal vse razrede.« Pri sv. Lovrencu, kot pravijo cerkvici v Moč- lah pri Šmarju, je bil čudovit dan, četudi se je sonce že spuščalo za bo- ste nad šucovo kajžo, zlatilo neštete gričke, ki jim nisem vedel imena, a le zakaj: šucov Franc tik cerkvice je vse to p>o- pisal v dveh zvezkih, z mimo, trezno pisavo ce- sarsko kraljevega uradni- ka, četudi to nikoli ni bil. V gozdu so grabili listje in veter je prinašal šelestenje čisto blizu. Ne- daleč od šucove kajže je stala hišica, tako prijetna v svojem starinskem sti- lu, da bi jo požrl z očmi, a Suc je dejal, da je ne proda. Mu je prirasla k srcu pa ne samo ona, pač pa tudi vsi ti grički, sv. Lovrenc, od koder se je v svojem življenju vse prevečkrat izvil tujini na- proti. Nikjer ni bilo žive du- še, le veter je zavijal okoli kajže in pes je tu- lil nekje v daljavi, vrata in okna pa so bila odpr- ta ne da bi oči videle človeka. Dobre pol ure je trajalo popotovanje okoli oglov. Potem se je iz glo- bine hiške prikazal mo- žakar z neštevilnimi gu- bicami, tesno oprt na pa- lico, zgrbljen vase kot vi- harni hrast. Franc Šuc, človek nekdanjih dni. Mož z dvema zvezkoma spominov na življenje na oseminsedemdeset let, ki so zdrvela mimo Moči kot da bi človek pesek sipal med prsti. V kajži sta bila tudi dva zvezka, v kajži so bili spomini, v kajži je bilo mnogo tega. ZaprU smo se vanjo, Franca je zeblo, odložil je palici in začel brskati po listih, popisanih s pi- savo, kakršno le redko- kdaj vidiš v svetu skri- venčenih črk, kjer se lju- dem mudi postavljati stavke, nizati misli. Skorjica kruha na hrbtu »Takrat še ni bilo elek- trike pri nas. Vsi kmet- je so vozili in nosili žito v mlin. Ob Dvorskem po- toku je bilo v tistih sta- rih časih ■ 12 mlinov, kar eden za drugim. Tudi jaz sem nosil. Vsak dan ali skoraj vsak drugi dan je bil žakelj na mojem hrb- tu. Malokdaj sem šel pra- zen v šolo ali iz šole po tisti ne*srečni Rakovi ste- zi. Kolikokrat sem butnil z boso nogo ob kamen in si odbil noht na eni ali drugi nogi. Pa so se oče včasih kregali in rek- li naj dvigujem noge višje, materi pa sem se smilil in so rekli, saj vi- diš, da je zmatran. Po- poldan, ko sem šel iz šole sem imel spet ža- kelj na hrbtu, potem pa na njivo okapat ali kar že, vse do trde no- či . . .« Tako piše Franc šuc v svojih spominih, ki skri- vajo marsikaj trpkega, kadar govore o mladih letih na Vodenovem. V jeseni leta 1912 je prišel na dopust iz Nemčije Francov bj-atranec Žepa in oglasil se je tudi pri njih. Govoril je in govo- ril o tujini in malega Franca je zamikalo, da bi odšel s trebuhom za kruhom. Meseca sep- tembra sta se z Žepom podala v Oberhausen, kjer je Franc dobil delo v rudniku. Vsak dan se je vozil na delo in se spuščal v 760 metrov glo- boke rudniške jaške. Franc bi bil ostal, da mu ni zbolel oče. Vrnil se je domov, leto 1914 pa je prineslo vojno. »Vsi možje mojih let so bili vpoklicani. V na- ši vasi, kakor tudi dru- god, so ostali doma sa- mo starejši pa še teh je bilo prav malo. 15. apri- la 1915 sem moral na na- bor tudi jaz in bil seve- da potrjen. Odšel sem v Celje, od tam pa v Gra- dec, v šolo za telefoni- ste. Ko sem opravil šolo, so me poslali v Karpate na fronto kot telefoni- sta. Bil sem dodeljen v komando bataljona. Ime- li smo prav dobrega ma- jorja za komandanta, za Ekla so ga klicali. Zelo je skrbel za nas. V Kar- patih je bila zelo huda zima, tudi do 40 stopinj pod ničlo se je nabralo. Ko je šel gospod major na dopust mi je na po- vratku prinesel precej knjig, v katerih so bile zanimive domaiče pove- sti ...« No, med vojno je bil močlski šuc še marsikje, a vse to je lepo opisano s še lepšo pisavo v nje- govih zvezkih, dobil pa je tudi dopust in 11. sep- tembra 1917. leta je od- rajžal domov. Na dopu- stu je spisal prošnjo za podaljšanje, ostal pa je kar do polletja 1918. Vmes se je še marsikaj pripetilo, tudi to, da je vendarle moral spet od- potovati med svoje voj- ne tovariše, ko pa je iz- vedel, da zbirajo prosto- voljce za osvoboditev Slovenske Koroške, mu duša ni dala miru in je spet odpotoval. »Sli smo preko hribov v Cmo, imel sem ročno strojnico, boril sem se za Celovec, Velikovec, bil v Skofičah, na Vrbskem je- zeru in še marsikje. 15. oktobra 1919 sem bil pre- stavljen v Borovlje. Tam sem dobil dvajset Slo- vencev in dvajset Srbov, da sem jih učil uporab- ljati mitraljez. Vstran od pušk Bilo je že skoraj ko- nec vsega^ko sem prišel domov in bi se tudi vr- nil, da mi niso mati rekli: »Plug in brana in niotika se za kmeta najbolj sika, puško aeni pa na stran, če ne greš v deželno bran.» H koncu januarja 1921. leta je šlo, ko se je Suc odločil, da se oženi in da končno, po štirih letih le odloži puško. Z ženo sta garala, rodili so se otroci, minevala so leta, trpljenja je bilo več kot preveč. Morda bo kdo de- jal, da je premalo zajeti vse to življenje v nekaj stavkih, z bore ugotovit- vami. Drugače ne gre, življenje šuca z Moči je bilo pisano, da le kaj, nad Evropo pa so se zno- va začeli zgrinjati oblaki, prinašajoč trpek okus po vladavini boga Marsa, ki je strpal pod svojo ob- last tudi Francja. »Prišlo je leto 1941. 17. maja je bil v Šmarju sprejem v Streierischer Heimatbund. Takrat je moral vsak gospodar pri- peljati svojo družino pred komisijo pri Habja- nu. V komisiji so bili dva kulturbundovca. Grad in Wagner, ki sta sedela vsak na svoji strani, v sredini pa sta imela celj- skega Kreissfuehrerja To- nija Dorfmeistra. Z nji- mi je bil tudi šmarski Burgermeister Anton Vo- gel. Ko sem prišel na vr- sto je dejal VagnerDorf- meistru, da znam dobro nemški. Ja, ja, je potr- dil Grad. še preden sem bil gotov, si je Grad iz- mislil in rekel nemško: Vi, Šuc; ste bili nekdaj kolovodja pri neki nam nasprotni stranki (mislil je na mojo udeležbo v koroških bojih). Takoj sem dobil opazko U.K.S. (unter Kontrole stellen) — postavljen pod kontro- lo.)« Šuc je dobil številko 2888, slikali so ga in ta- ko se je zanj začela dru- ga svetovna vojna, kjer je pomagal partizanom, pisal prošnje, v nemščini seveda, sorojakom in se prebijal, kakor je vedel in znal. Nemci so ga ves čas imeli na piki. Na gr- bi je imel preiskave, raz- ne obiske iz šmarskega trga, prihajali pa so tu- di partizani, no, Šuc pa ne bi bil šuc, če ne bi še kar naprej pisal in prav zato ga je takratni sekretar OF, Fon, izbral za svojega tajnika, ker je vedel, da je zavedna duša. V sinovem zavetju »Leta hitro minevajo, piše šuc naprej. Otroci rastejo, mi se pa stara- mo, kmalu bodemo na- pravili prostor drugim pa tudi oni bodo prišli za nami. Posestvo sem izro- čil svojemu sinu Viktor- ju 1949. Žena ni mogla več delati, ker ni bila zdrava, sam sem bil star. Izgovorila sva si stano- vanje ter skupno hrano. Obhajala sva zlato poro- ko, žena je že ležala in nedolgo po zlati poroki tudi izdihnila. Bilo je 26. septembra . . . lani. Danes za mizo sedim in gledam v preteklost. Delati ne morem več ...« Zaprli smo zvezek in Šuc se je smehljal, s či- sto drobnim smehom nam je dihal svoj mir, zadovoljen z denarjem, ki ga dobi kot koroški bo- rec, kot borec za sloven- sko zemljo onkraj Dra- ve. Tu in tam lušči fižol, a potem leže, utruja ga. Bil je vesel, da smo ga obiskali, da smo pretr- gali njegovo premišljeva- nje. Rad bi objavil svoje spomine. Naj zvedo ljud- je, kako smo včasih tr- peli, je dejal. Najbrž mu bomo ustregli. Toliko je iveri v njegovem pisanju, da bi bilo škoda, če bi izginile z njim. Zaprl se je v svojo ko- čo, ko smo še zadnjič pogledali proti sv. Lov- rencu, ki ga je obsijalo .še poslednjič sonce. Tekst: MILENKO STFuAŠEK Foto: DRAGO MEDVED Domačija Franca Šuca 16. stran — NOVI TEDNIK 5. december 1974 — št. 48 RIliBEllITE IN PRiJIlACiAJTi Izvršni svet občinske skupščine Celje je na seji, dne 27. novembra 1974 sprejel predlog odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in ga s to objavo daje v javno razpravo. Delovne ljudi, temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti ter druge organizacije v občini va- bimo, da sporočijo svoje pripombe, mnenja in stališča o predlaganem odloku za gradbene in komunalne zadeve občine Celje do 15. decembra 1974. Predsednik izvršnega sveta MARJAN AŠIČ Pravna osnova za izdajo odloka je 1., 5. in 6. člen 2a- kcMia o prispevku za uporabo mestnega zemljiišča (Uradni list SRS, št.. 7/72). odlok o spremembah in dopolnitvah od- loka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemlj^išča (Uradni vestnik Celje, št. 10-127/66, 18-271/66, 14/67, 29-360/67, 5-65/68, 29-306/68 in Uradni list SRS, št. 17-il5/72, 29-663/72 m 10-161/73) se spremenj in dopolni tako, da se v prečiščenem besedilu glasi: ODLOK O prispevku za uporabo mestnega zemljišča l.člen Za uporabo mestnega zemiljišča na območju občine Celije se plačuje prispevek. 2. člen Za mestno zemljišče po tem odloku se štejejo ziazi- dana in nezazidana zemljišča, ki leže v mejaih urbanistič- nega načrta C5elja, v mejah uireditvenega načrta Vojnika in v mejab prispevnega območja Dobrne ter so komu- nalno urejena. Meje urbaniističnega načrta Celja, ureditvenega načrta Vojnik in prispevnega območja Dobrna so navedene v prilogi, ki je sestaivni del tega odiloka. 3. člen Poleg primerov, določenih v 3. členu zakona o pri- spevku za uporabo mestnega zemljišča, ni mogoče pred- pisati plačevanja prispevka za parkovno urejene zelene poivršine. 4. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča mora plar čevati tisti, ki iina na zemljišču pravico uporabe, oziro- ma, ki je laiStnik zemljišča ali staa^be oziroma dela stavbe na njem (v nadaljnjem besedilu: zavezanec). Imetnik stanovanjske pravice mora plačevati zave-' zancu iz prvega odstavka tega člena v povračilo ustrezen del prispevka, ki ga je določil občinski upravni organ za komunalne zadeve v smislu 21. člena tega odloka, če za- vezanec oa njega to zahteva. Imetnili stanovanjske pravice, ki misli, da mu zave- zanec m pravilno odmeril prispevka, lahko zahteva, od občin.skega upravnega organa za komunailne zadeve, naj isda odločbo o tem, kolikšen prispevek za uporabo mest nega zeinlijiišča je dolžan plačati. 5. člen Plačila prispevka se lahko oproste nosilci stanovanj- ske pravice, ki so socia.lno ogroženi. Navodilo o tem izda vsako leto izvršni svet občinske skupščine. Plačila prispevka za doibo 10 let od pridobitve zem- ljišča se oprosti tisti zavezanec, ki je zaradi gradnje indi- vidualne stanovanjske hiše že plačal dejanske stroške za gradnjo komunalnih naprav individualne in kolektivne potrošnje. Za.vezanec se oprosti plačevanja prispevka po tem članu na njegovo zahtevo. 6. člen Mestno zemljišče se, glede na namen, razdeli: — na stanovanjska območja — na industrijisko-poslmmo območje. 7. člen Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki zemljišč pri stanovanjskih stavbah, se razdeli mestno območje na tn ka.L&gorije, ki jih pogojujejo naslednja merila: a) lega zemljišča b) motnje pn uporabi stanovanjskega prostora zaradi nečistega zraka, smradii m ropota. 8. člen V sianovanjsko območje I. ka-tegoirije se uvrsti pre- del, ki ga obkrožajo Jurčičeva ulica, Trubarjeva ulica, za- hodni rob gimnazijskega športnega igrišča in Malgajeva ulica. 9. člen V stanovanjsko območje II. kategorije se uvršča ce- lotno mestno zemljišče, razen predelov, navedenih v 8. in 10. členu tega odloka. 10. člen V stanovanjsko območje III kategorije se uvršča predel, katerega meja se prične na meji UNC ter levem spodnjem vogalu pare. št. 911 k. o. Teharje. Poteka proti severu po zahodnih mejah pare. št. 911, 909 in 914 k. o. Teharje ter zahodni meji pare. št.- 1666/1 k. o. Celje do Popovičeve ulice, katero preseka na južni vogal pare. št. 1520 k. o. Celje. Dalje poteka proti severu po levem robu Popovičeve ulice do jugovzhodnega vogala pajc. št. 1575. Meja nadalje poteka proti zahodu ter zajame južne dele pare. št. 1575, 1574/1, 1573/2, 1579/2, 1579/2, 1598/2, 1599, 1600, 1270, 1271/1, 1271/2, 1272, 1274, 1278, 1279, 1294/2, vzhodni del pare. št. 1282, 1283, nato južni del i&te parcele ter parcele št. 1287, 1286/2, 1286/3, 12S6/1 do Teharske ceste pare. št. 2546/1 k. o. Celje. Tu zavije na jug ter po- teka po vzhodnem robu ceste do jugovzhodnega vogala te parcele, nato zavije na zahod ter poteka p>o južnem robu Teharske ceste do zahodnega vogala železniškega podvoza. Od tu dalje poteka po zahodnem delu železniške proge Celje—Velenje proti severu nato zahodu do Travniškega potoka ter po njem proti severu do Dečkove ceste, jo preseka na jugovzhodni vogal Opekarmške ceste. Dalje poteka ob vzhodnem robu Opekamiške ceste proti severu do jugozahodnega vogala pare. št. 899 k. o. Sp. Hudinja. Tu se obrne proti vzhodu ter poteka po južnem robu te parceie do njenega jugovzhodnega vogala, še nadalje poteka proti vzhodu po južni meji pare. ši. 868/1, 869/1, 870/1 (nog. Igrišče »Olimp«) 869/1 ter 868/1, 867/1, 974/1, 874/3, 851/5 ter 851/1. Dalje poteka proti vzhodu ter za- jame pare. št. 848/4 do njenega severovzhodnega vogala ter dalje poteka po južni meji paic. št. 842 do njenega jugovzhodnega vogala oz. do Mariborske ceste. Dalje po- teka proti severu p>o zahodni strani Mariborske ceste do mejniJka na vzhodni strani pare. št. 881 Tu preseka Ma- riborsko cesto na Južni vogal ceste v Tmovlje ter poteka po njeni južni strani proti vzhodu do meje UNC. 11. člen Glede na ugodnosti, ki jih imajo uporabniki zemljišča za industrijsko poslovne namene, se razdeli mestno zem- ljišče na industrijsko-poslovno območje in posebno pri- dobitno poslovno območje. Merilo za uvrstitev je lega zemljišča glede na pogoje za opravljanje poslovne dejavnosti 12. člen V industrijsko-poslovno območje se uvrščajo visa zemljišča v prispevnem območju, ki se uporabljajo v industrijsko-poslovne namene in ki niso uvrščena v po- sebno pridobitno poslovno območje. 13. člen V posebno pridobitno poslovno območje se uvršča predel, katerega meja poteka od križišča Ulice XIV. divi- zije in Savinjskega nabrežja, po Savinjskem nabrežju do potoka Sušnioa, po potoku Sušnica do križišča Ceste na Ostrožno m Ipavčeve ulice, od tod proti vzhodu po južni meji bolniškega kompleksa do križišča š Kersnikovo ulico, po. severnem robu šolskega igrišča n. osnovne šole, do Ulice 29. novembra do južnega roba obstoječih objektov do Vrunčeve ulice, po nijej do križišča z železniško progo Celje—Velenje, po opuščeni strugi Travniškega potoka do kompleksa JLA, po južni meji kompleksa JLA do Mari- borske ceste, po njej do križišča z železniško progo, po progi do zadnjega objekta železniške postaje Celje, od tu na zahod do izhodišča. 14. člen Razširjeno prispevno območje se uvrsti v tisto kate- gorijo, na katero meji. 15. člen Prispevek za uporabo mestnega zemljišča se plačuje od površinsike enote gradbenega zemljišča, oziroma od površine zgrajenega koristnega prostora. Površinska enota je m^ Imetnik pravice uporabe oziroma lastniki stanovanj- skih prostorov plačajo prispevek od zgrajene koristne sta. novanjske površine, ki je, oziroma bi bila osnova za do- ločitev stanarine. Uporabniki zemljišč za industrijsko-po- slovne namene plačujejo prispevek od koristne zazidane površine m od nezazidane površine. Zavezanec mora prijaviti pristojnemu orga.nu površi- ne iz prvega odstavka tega člena v 15 dneh poitem. ko pridobi pravico ^ uporabe ali postane lastnik zemljišča ali stavbe, omroma'dela stavbe na njem. 16. člen Višina prispevka se določi s točkovanjem. 17. člen Za določitev števila točk pri uporabnikih zemljišč za stanovanjske namene, se uporabljajo naslednja merila: a) lega zemljišča b) komunalna opremljenost zemljišča c) racionalnost uporabe zemljišča č) starost stanovanjske stavbe 18. člen Za določitev števila točk pri uporabniikih zemljišča za Lndustrijsko-poslO'vne namene se uporablja kot merilo lega zemljišča. 19. člen Pri stanovanjskih prostorih se določijo točke na 1 m- koristne površine takole: a) za lego zemljišča: točk . — v stanovanjskem območju I. kategorije 18 — v stanovanjsk&m območju 11. kat-^gorije U — v stanovanjskem območju III. katego^rije 4 b) za komunalno opremljenost zemlj^išča: — pristop po sodobno urejeni cesti (asfalt, beton, pločnik) 5 — pristop po makadamski cesti 2,5 — možen priključek na javno kanalizacijo 2,5 — možen priključek na električno omrežie 1 — možen priključek na vodov-idno omrežje 1 — javna razsvetljava dostopne javne ceste 1,5 — zelene površine ob stavbi 1 c) za racionalnost uporabe zemljiš-'^a se število točk pod a) in b> tega člena zniža- — pri stavbah z enim stanovanjem za O % — pn stavbah z 2—4 stanovanji za 8 "/o — pri stavbah s 5—10 stanovanja 23a 15 % — pri stavbah z 11—20 stanovanji za 20% — pri stavbah z 21—30 stanovanjd za 30 % — pri stavbah z 31 in več stanovanji aa 40 % v stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori, je šteti vsakih 70 m' koristne poslovne površine za eno stanovanje. č) za starost stanovanjske stavbe se število točk, ugo- tovljenih pKxi 2., b) in c) tega člena, zniža: —- za stavbe zgrajene po letu 1930 za O % — za stavbe zgrajene od leta 1920—1900 za 5 % — za stavbe zgrajene od leta 1900—1920 za 10 % — za stavbe zgrajene od leta 1860—1900 za 20 % — za stavbe zgrajene pred letom 1860 za 40 % d) za nezazidano gradbeno zemljišče, za katero je ureditveni oziroma zazidalni načrt sprejet, se odmeri pri- spevek od koristne površme predvidene zgradbe, pn če- mer se vzame za osnovo obračuna pri enodružinski hiša 80 m^ koristne površine, pri več stanovanjskih hišah pa 60 m^ koristne stanovanjsike površine na stanovanje. 20. člen Pri zemljiščih, ki se uporabljajo v induistrijsko-po- slovne naimene, se v smislu 11. in 18. člena tega odloka določijo točke za 1 m- koristne zazidane in 1 m- nezazi- dane površine takole: — v industrijsko-poslovnem območju 25 točk — v posebno pridobitnem posflovnem območju 60 točk 21. člen Za določitev vrednosti točke je potrebno ugotovi:ti letne stroške, ki so potrebni za gradnjo, dograditev, re- konstmikoijo in vzdrževanje komunalnih objektov in nar prav kolektivne potrošnje primarnega in sekundarnega pomena ter skupno število točk v ožjih gradbenih oko- liših. Vrednost točke znaša 0,018 dinarjev. 32. člen Mesečni znesek prispevka posameznim zavezancem določi z odločbo občinski upravni organ, ki je pristojen za komunalne zadeve. V obrazioži^tvi odločbe navede ele- mente, na podlagi katerih je prispevek odmerili. Zof>er odločbo je dovoljena pritožba. ■ . 23. člen Mesečni znesek prispevka mora zavezanec plačaibi do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. Od prispevka, ki ni plačan v predpisanem roku, se plačajo zamudne obresti. 24. člen Prispevek se sme uporabljati za namene, ki jih do- loča zakon m za kanalizacijo, ker v ceni kanalščine niso vsebovani vsi stroški za graditev kanalizacijskega omrežja za odplako atmosferskih tn odpadnih voda. ^.člen Zavezanci so bili dolžni do 15. aprila 1966 prijaviti oddelku za gradbene m komunalne zadeve občine Celje površine iz 15. člena tega odloka. Zavezanci z območja, na katerem je bilo uvedeno pla- čevanje prispevka za uporabo mestnega zemlj'i.šča z od- lokom o spremembah in dopolnitvah odloka o prispevku za uporabo mestnega zemljišča (Uradni list SRS, št. 17/72) so bili doJžni prijaviti površine iz 15. člena teiga odloka do 1. aprila 1973. 26. člen Z denarno kaznijo do 10.000,00 dm se kaznuje za pre- kršek pravna oseba 1. če v določenme roku ne prijavi površine iz 15. člena tega odloka 2. če prijavi nepravilne površine iz 15. člena tega odloka. Z denarno kamijo do 1.000,00 din se kaznuje tudi od- govorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z denarno kaiznijo do 1.000,00 dm se kaznuje fizična osoba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. 27. člen I^atančnejša navodila za izvajanje tega odloka izda po potrebi iavršni svet občinske skupščme. OBRAZLOŽITEV Odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča je bil spre^jet v letu 1966 in objavljen v Uradnem vestniku Celje, št. 10-127/66. Od te prve objave je bil odlok še osemkrat spremenjen in dopolnjen t.er objavljan v Urad- nih vestnikih Celje, št. 18-271/66, 1-4/67 , 29-360/67 , 5-65/68, 29-306/68 m Uradnih listih SRS, št. 17-415/72, 29-663/72 in 10-161/73. Zaradi tolikih sprememb m dopolnitev je po- stal odlok o prispevku za uporabo mestnega zemljišča povsem nepregleden m je prečiščeno besedilo nujnost zaradi že nastalih sprememb. V prečiščenem besedilu so zajete tudi spremembe in dopolnitve. Te so. 1. Oprostitev plačevanja prispevka za dobo 10 let za graditelje individualnih družinskih stanovanjskih hiš, ki so plačali dejanske stroške za gradnjo komimalnih naprav individualne in kolektivne potrošnje, 2. Sprememba kategorij, št. 48 — 5. december 1974 NOVI TEDN!K — stran 17 3. Uvedba posebno pridobitnega poslovnega območja, 4. Povišanje vrednosti točke na 0,018 dmarjev. Ad L: Glede na določilo 116. člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/72) ki določa, da so davka od stavb oproščeni zavezanci — prvi lastniki novih stanovanjskih hiš oairoma stanovanj za dobo 10 let, bi bilo primemo, da se analogna oprostitev sprejme tudi za zavezance prispevka za uporabo mestnega zemljišča, ki so po sedaj veljavnem odloku oproščeni za nedoločeno dobo. Tako stanje ustvarja ob porastu cen gradbenih storitev ter ostalih inflacijskih pojavih neenakopraven I>olOižaj med posameznimi zaiveeanci. Ad 2.: Po sedaj veljavnem odloku je bilo prispevno območje razdeljeno na dve posloAmi, dve proizvolni m šest stanovanjskih kategorij. Te ka.teigoirije so bile dolo- čene na osaiovi ugodnosti, ki so jih uneli uporabniki mest- nega zemljišča v letu 1966, ko je bu sprejet odlok o pri- spevku za uporabo mestnega zemljišča. Te ugodnosti so se z gradnjo cest, komunalnih napra«, razvojem pro- meta itd., povsem spremenile tako, da so ix>samezni pre- deli, ki so bili prej v različnih kategorijah, z ozirom na opremljenost in lego zemljišča v mejah urbanističnega načrta Celja, sedaj zelo izenačena. Ad 3.: Uvedba posebno pridobitvenega posloraega ob- močja se predlaga na osnovi drugeg^a odstaivka 6. člena zaikona o prispevku za uporabo mestnega zemljišča. Mož- nost uvedbe tega območja, ki jo daje z£i.kc>n občiniski skupščini, m b'la dosedaj izkoriščena ker se je prispevno območje že tako delilo na dve kategoriji. S predlaiggno uvedbo samo ©ne kategorije bi pa seda.j prišlo do neena- kopravnega položaja zavezancev poslovnih prostorov, saj leea v mestnem jedru omogoča mnogo večji dohodek po- Slo^Tiih in obrtnih dejavnosti, kot pa lega iz\'en tega ob- močjia. Zato je povsem utemeliena sprememba dosedanje prve pc«i^rv\,ine kategor:;ie v posebno pridobitno območje. V tem območju je nujno rešiti naipajanje vseh poslov- nih prostorov v skladu s sprejetim urbanističnim na- črtom mestnega jedra kot tudi rešiti prepotrebne pair- kiime prostore ter na ta način realizira.ti dosedanje težnje po ločitvi peš površm od prometnih površin in napajanje trg-ovin. S sredstvi, ki se bodo zbrala iz naslova poseb- nega pridobitnega območja, bo možno na ta način rediti v naslednjih letih najbc^j pereče probleme na tem ob- mcičju. Ad 4.: Pnspevok za upcirabo mesenega zemljišča se uporablja izključno za zgraditev in rekonstrukcijo mest- nih cest, trgov, dovoznih poti, parkirnih prostorov, zele- nic, javno razsvetljavo, kanalizacijo itd. Vsi ti objekti zahtevajo izidatna vlaganja, prispevek za uporabo mest- nega zemiljišca pa je glavni vir sredstev za to financiranje. Pri5pe'vek se je od uvedbe leta 1966 do sedaj povišal samo er)i':crat in to v letu 1972 za 50 ^'o, medtem ko so se grad- bene storitve v tam času povečaile za okok 270 %. Samo za rešitev prometnega problema v Celju v letu 1S75 bi mo-raiM dcfeončno izgrad.iti magistraio zahod — ureditev križišča na Mariborski cesti in izgradnjo podaljšanja Lev- stik.ove ulice, ka.r predstavlja okoli 10 milijonov dinarjev po dana^šnjih cenah. V letu 1975 bo skupščini predložen v 10-letni program izgraidnje mestnega cestnega omrežja, to so ma.9istr£i!a jug (Aškerceva ulica, Titov trg. podhod iz železniške postaje m parkmga) magistraJa zahod, pre- stavitev BA^obusne postaje, ureditev parkingov itd. Iz na. vedenih podaitkov izhaja potreba o letnem vlaganju v to infr.'5strufctiuro cca 15 milijonov dm letno. Ob predložitvi pr.igraina bo postavljeno vprašanje realizacije, za kar pa bo potreibno najti tudi še osta.ie vire fin-^nciranja. kot so: ce'5'-ni sklaid. soudeležba reipubliiške siktupnosti za ceste itd. Po'eg tega je še vrsta nalog, kot so zgraditev tn rekon- sLiiiikcija tudi dmgih komunailnih objektov v Celju, Voj niku, Dobrni, itd., ki tudi zahtevajo znatna finančna sredstva. Vseh bremenitev za plačevanje prispevka za uporabo mestnega zemljišča je sedaj letno za 6,738.155,30 din. Ta sredstva pri tako veliki stopnji porasta cen ne zadoščajo več niti za rešitev kritičnih komunalnih prooiemov. S pred lagano izravnaivo druge poslovne m proizvodne katego rije v prvo ka.tegorijo m zmanjšanjem šest stanovanjskih kategorij na tri ter z uvedbo posebnega pridobitnega ob močja, b! se dohodek od prispevka sicer nekoliko dvignil, vendar bi zaradi podražitve gradbenih stroškov ne za doščal za realizacijo minimalnega programa komunalnih del. Zato se predlaga še 50«/o povišanje vrednosti točke od 0,012 na 0,018 din. Na ta način bi znašal dohodek od prisjjen^ka za uporabo mestnega zemljišča 13.259.033.88 din letno. To pa je tudi minimalna vsota, s katero bi lahko zasD-rovili gradnjo in rekonstrukcijo občanom m delov- nim organizfloiiam prepotrebnih komunalnih naprav m objektov kclpktivne potrošnje. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža Ivana Kalška se iskreno zahvaljujemo kolektivu Cmkame, godbi, pevcem, duhov.ščini, stanovalcem Zidanškove ulice 11 in 13 ter vsem prijateljem m znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in vence. Žalujoča: žena Rozika in .sin Milan z družino. 39 Ko je ura na bistriškem zvomKu udarila štiri, je sto- pil cigan na prag čerljai jeve koče, Urška, ki je prav te- daj hotela iz hiše je zavpita: »Za božjo voljo, FeteUnšek, aH si ti? Kakšen si?« »Ali je kdo pri vama? Ali sta sama domu?« je vprašal prišlec hlastno. »Sama s Cencem sva.« V tem je že tud: čevljar prikukal iz izbe in je kar zazijal, ko je ogledal cigana takšnega. Cigan je veiel: »Podimo noter' Nekaj vama moram povedati, nekaj prav posebnega « Sedli so za mizo m cigan je ko j začel hripavo in raz- burjeno: »Nikoli še nisem bil smrti tako blizu kakor danes — le en korak še . . . Osojnik me je hotel ubiti — čez Hudo peč me je hotel pahniti.« »Za Kriščevo voljo!« je zakričala Urška, »Zakaj pa?« »Osojnik je najhujši zlodej, kar jih poznam. Oso je niso njegove. Prigoljufal si jih je.« Ko sta čevljar m njegova Urška od začudenja za. strmela vanj, je naglo pripovedoval: »Gospodar na Oi>ojah je bil tega Osojnika brat. Bil je nekaj let starejši, žena mu je umrla, tudi sam je imel su.šico, otroka je imel le enega, in sicer deklico Njene bi bile Osoje, kadar bi oče umrl. Deklici je bilo dve leti. Tedaj je dekletov stric, to je sedanji Osoinik, dekle ugra bil in izročil ciganom, ki so prav tedaj spodaj pred mestom taborili. A-a-« bi jo kam spravili, je dejal, da bt izginila. Mišku, ki je bil tedaj poglavar teh ciganov je plačal dva tisoč. Ko dekleta niso našli, so dejali, da Je v Bistrico padla iv utonila. Kos oblekce so ujeli v vodi. Potem je dekletov oče umrl in Osoje je podedoval njegov brat, sedanji Osojuik, ta, ki je dekle ciganom za baruntal!« Cene in Urška sta biia kar trda in nista mogla verjeli, da bi bilo to res. Ko pa jinia je cigan vse na drobno opisat, JU je tako prepričal, da nista več mogla dvomiti. »Saj sem Osojniškega Juiija dobro poznal in Lucijo tudi, njegovo ženo. Dalmatinec je bil njen oče. Lepa je tila, so dejali,« je vedei Cene. »Toda kaj je bilo z de klctom? Ali so jo umorili?« »To dekle le Vanda ah — kakor ji zdaj pravijo — Pavla.« »Jcžeš Marija, ali je mogoče?« je zavriščala Urška. »Cuj ti — ti — Fetelinšek, odkod pa ti vse to veš?« »Saj nisem Petelinšek; baša sem — poglavar ciganov.« Zenkica je od strahu zapiskala in se odmaknila. Cigan ga je čevljar ostro pobaral »Ne boj se me! Saj smo si prijatelji!« . »Ti — ali se ne lažeš'^ Ali je res, kar pripoveduješ?« &a je čevljar ostro pobaral. »Prisegam na vse nebeške in peklenske duhove. Bi- stra, moju zena. vse lahko izpriča. Pa še eno pričo imam; tu zdaj sedi.« »Kdo?« »Silvester Lisjak. Ta je dekle ukradel in prinesel k nam v taborišče. Temu jc Osojnik gotovo tudi kaj plačal.« »O Lisjaku to kar verjamem,« je vreščala Urška. »Alt ti — ti — ciganski pvgiavar, pojdi vendar takoj k Pav- ujaku in mu povej vse to!« »K Ravnjaku ne grem. Rajši sem živ in prost. Veljaki vedno skup potegnejo zoper nas, siromake« »Ravnjak se vendar nc sme s takimi zločinci zvezali. Povedati mu je treba, da to zenitev pusti. Potem pa lahko vzame Pavlo.« »Pavla ga ne mara več.« je zagodrnjal Cene. »O, pač, mara ga, mara. Rada sa ima, to vem. Ta dva morata skup.« »Babe neumne! Nič drugega vam ne roji po glavi ko ženitev.« »Ako vidva to reč po fari razglasita, bo krika in vika dovolj... Potem bo Ranjak že storil, kar hoče,« je menil cigan. Urška pa je nejevoljno stresla glavo in silila: »Ne, to bi bilo vse prepočasi. To se mudi, Ravnjaku je treba takoj povedati. Cene, pojdi dol k njemu!« »Jaz ne grem in ti, Urška, tudi ne,« je zapovedal čev- ljar. »Kod pa misliš? Kdo ve, kako se vse še razplete? Potem se zna zgoditi^ da še nas vzamejo v zobe in nas še osumijo in še zaprejo.« Tedaj se je Urška postavila in zagodla: »Nam nihče ne more kaj česa očitati, vsaj meni ne. Ti pa mi nimaš kaj ukazovati. S Pavlo sva si dobri in Ravnjak je tudi moj gospodar in mi nikoli ni kaj prizadel. Ljudem je treba pomagati, kadar so pomoči potrebni.« »Ravnjak ti ne verjame nič. Na naju oba je jezen.« Urška je nekoliko premišljala in dejala: »K Pavli pojdem in ji povem. Njej je najprvi treba povedati.« »Pavle ne najdeš.« »Pri Jerci bom izvedela, kje je« »Ob ponedeljkih je Jerca vedno na poti v mesto« »Za njo bom šla, dokler je ne najdem. Jerca mi bo žc znala svetovati.« Urška se ni dala pregovoriti. Sla je gor v kamro in se nedeljno oblekla. Ko je spet pri.šla dol v hišo, je rekla ciganu: »Počakati moraš, da se vrnem. Morda bo Jerca hotela s teboj govoriti.« »Ne umaknem se prej, dokler je Osojnik ne skupi.« je obljubil cigan in znova mu je vzplamtela misel na ma- ščevanje. »Ne bom nehal: ta zverina mora v kraj.n 18. stran — NOVI TEDNIK 5. december 1974 — Št. 48 Staša Gorenšek KRZNENI DODATKI USTVARJAJO LEPŠI VIDEZ če boste letošnjo zimo kljub velikim željam vseeno preživeli kar v lanskem plašču ali zimskem kostimu, poskusite tega vsaj nekoliko osvežiti in prilagoditi modnim tendencam letošnje sezone. Glede dolžine veste in tu se ne da pomagati; pokrivati mora koleno in najbolje bo, če boste rob plašča kar spustili kolikor se da. če ne bo šlo in je plašč že sicer zelo kratek, ga odrežite v višini bokov in naredite iz njega zimski jopič, ki ga dopolnite s toplim daljšim krilom, če bo jopič eno- barven, naj bo krilo v počez rezanem karo vzorcu in narobe. Pa boste imele nov zimski kostim. Vsak plašč in kostim pa lahko tudi sicer dopolnite in mu ustvarite nov izgled. Najlepše boste to naredile s krznenimi dodatki, ki bodo prav letošnjo zimo še posebno čislani. Tako bo pravi modni pečat dal letošnjemu plašču ali kostimu krznen ovratnik^ rob rokavov ali obroba plašča. Krzno pa bo uporabno tudi v obliki dolgih šalov, s katerimi se bodo lepo ujemale ku^me. Da o celih lisicah sploh ne govorimo, saj, so že nekaj časa najbolj moderne. ZDRAVNIK ODGOVARJA - SVETUJE KRČI V NOGAH Krča v nogah oziroma ipodnjih okončinah so večinoma simptom — bo- lezenski znak cirkulacijskih motenj in to v odvodnem — arterialnem, ali do- vodnem — venoznem ožilju. Krči in bolečme ponoči v mirovanju kot jih vi opisujete so značilni za varioe — krčne žile, medtem ko pa so krči in bolečine, ki se pojavijo po nap>oru — hoji odraz motene cirkulacije v arterialnem oži- lju. Več kot 20 odstotkov ljudi boluje za krčnimi žilami, ženske dvakrat po- gosteje kot moški in to v najbolj aktiv- ni življenjski dobi, kar predstavlja ne malokrat za družbo veUk finančni izda- tek (izpad na delovnem mestu, zdrav- ljenje itd.). Glavni razlog za razvoj krčriih žil so: ix>dedovana slabost vezivnega tkiva (venozne stene se zaradi okvarjenih zaklopk m zastoja krvi razširijo), ter drugi zunanji faktorji (stoječ naporen poklic, nosečnost, težka bolezenska sta- nja, tumorji itd.). Krčne žile niso samo estetska (lepotna) napaka ženskih nog, ampak lahko v svojem razvoju nezdrav- Ijene pripeljejo do varikoznega sindro- ma in težkih komplikacij: — otekanje nog — »težke noge« — flebitisi in tromboze — vnetja žil — celulitisi — vnetje podkožnega tkiva »vroča koža« — ekcemska vnetja kože — »srbeča koža« — atrofija in hiperpigmentacija kože — »nežna rjavo-marogasta koža« — ruptura varic — »krvaveče žile« — ulkusi — »odprte noge« Zdravljenje varic in njih komplika- cij je; konzervativno in operativno ter kombinirano. Najboljša je preventiva, pravilen izbor poklica, pravočasno zdra- vljenje, pravilen počitek, nošnja ela- stičnih nogavic itd., sicer pa je pravi- len izbor zdravljenja najbolje prepusti- ti svojemu zdravniku, ki skupno z žil- nim kirurgom po predhodnem testira nju ožilja izbere in določi najboljši terapevtski program. Konzervativni na- čini zdravljenja so sklerozantne injek- cije, ki »zaprejo« razširjene varice, obi- čajno je potrebno nekaj zaFK>rednih injekcij v določenih časovnih razdobjih, kompresivno po-vijanje z elastičnim po- vojem oz. nošnja elastičnih nogavic. Po- znamo tudi več medikamentov, ki to- nizirajo venozjio steno (Venocuran, Glivenol, Opinoretard itd.) ter razna mazila (Lasonil, Vasiten, Opinogel itd.). V primeru, ko so močneje okvarje- ne zaklopke v glavnih zbiralnih \-enah pa lahko edino efektno pomaga pravil- no in pravočasno izvedena operacija (odstranitev okvarjenih ven). S to ope- racijo dosežemo, da se zgoraj ':>pisane komplikacije ne pojavijo (preventivni stripping), če pa so že komplikacije na- stopile, pa se po operaciji ne pojavlja- jo več. dr. PAVLE KNEZ VITAMINI Brez vitaminov ne moremo živeti. To ve danes že vsak otrok, saj so to poseb- ne snovi, ki so potrebne za pravilno pre- snovo. V telo prihajajo s hrano, če jih uživamo premalo, se lahko pojavijo ne- katera bolezenska znamesrnja, ki se v huj- ših primerih pomanjkanja vitamiinov lah- ko sprevržejo v hudo bolezensko stanje. Vitamine najdemo v zelenjavi, sadju, mleku, kvasu, jajcih, mesu žitaricah itd. in če uživamo zdravo pripravljeno hrano, jih dobimo dovolj za ves dan. Seveda je to povprečje, če pa naše delo spremljajo težke obremenitve, tako telesne kot du-^ ševne, je poraba vitaminov večja. To vel-' ja zlasti za nosečnice ali bolnike, ki okre- vajo po kakšni bolezni. Tudi tisti, ki se z dieto borijo proti debelim trebuščkom in baročno oblazinjenimi boki, so vitami- ni zelo potrebni, in ker skoparijo s hrano, bi jih le malo dobili s hrano. Ti morajo seči po vitaminih v obliki tablet oziroma vitaminskih napitkov, ki jih dobijo v le- karni. No pa si poglejmo nekaj vitaminov od blizu. Delimo jih na tiste, ki se topijo v vodi in na tiste, ki se topijo samo v mar ščobi. V prvo skupino spadajo predvsem vitamini skupine B in C vitamin, v drugo pa vitamini A, D, E in K. Vitamin A dobimo predvsem v mleku, ribjem olju, v jetrih in jajcih. Ce bi uži- vali pretirano malo maščob in omenje- nih jedi, bi v telesu tega vitamina pri- manjkovalo in lahko bi oboleli za bo- leznijo, ki ji pravimo kurja slepota. Po- manjkanje vitamina A lahko povzroči tu- di izsušitev očesne roženice in sluznic. Naslednji zelo pomemben vitamin je vitamin D, ki je potreben za presnovo kalcija in fosforja. Pospešuje vsrkavanje kalcija, ki je potreben za tvorbo kosti. Dobimo ga v mleku, jajcih, ribjem olju, surovem maslu in sirih, če tega vitami- na manjka, se pojavijo motnje v tvorbi kosti in otroci dobijo mehke kosti aU rahitis. Zelo redko se pojavi hipovitami- noza vitamina D pri odraslih ljudeh, ker ga lahko organizem sam tvori. Tvorbo te- ga vitamina pospešujemo, če se veliko sončimo, ker ultravijolični žarki pretvar- jajo neaktivni vitamin D v koži v aktivno obliko. Vitamin C ljudje dobro poznajo, saj ga zelo radi uživajo, zlasti kadar so bolni in imajo vročino. Ta vitamin opravlja po- membno nalogo pri presnavljanju, zlasti pri tvorbi medceličnine, pripisujejo pa mu tudi- različne druge, celo obrambne nalo- ge. Nikoli ga ni preveč v človeškem te- lesu, ker se vedno izloča preko ledvic z urinom, če ga je slučajno preveč. Hudo pomanjkanje vitamina C je skorbut, to je bolezen, ki jo spremlja utrujenost, mla- havost ter otečene in zagnojene dlesni, včasih tudi kožne krvavitve. Danes te bo- lezni skoraj ni več, ker ljudje radi uživa- jo dosti sadja in zelenjave, v katerih je dosti tega vitamina. Vitamin B je zelo pomemben pri naj- različnejših presnovnih procesih v človeš- kem organizmu, pa tudi pri pravilnem do- zorevanju rdečih krvničk. Vitaminov B je več vrst. Označujemo jih s številkami, na primer B,, B^ B,2 itd. ter imajo tudi svoja imena. Vitamine skupine B najde- mo v žitaricah in mlevskih izdelkih, v mle- ku, jajcih, mesu, drobovini, nastajajo pa tudi v telesu. Ob hudem pomanjkanju enega izmed vitaminov skupine B se lah- ko pojavijo motnje v živčnem sistemu, v prebavilih, na sluznicah, na koži in v rasti las. Boris Jagodic priporočamo Za vaše mlade prijateljice bodo primerni aktualni modni dolgi šali, uvoženi iz Fran- cije, enobarvni ali črtasti. Izberete jih lahko na oddelku za mlade v Veleblagovnici T in imajo ugodno ceno — 58,50 din. Knjiga je vselej lepo darilo, še posebno tako dobro branje kot je roman v dveh delih: Johannes Mario Simmel — Pa čeprav ni zmeraj kaviar. Za 240,00 din ga lahko ku- pite v knjigarni Založba Obzorja. Lepi copati iz usnja v narodnem motivu, podloženi s krznom, bi razveselili marsi- katerega otroka, dekle in ženo. V Vele- blagovnici T so vam na voljo velikosti od 22 do 40, cene pa so od 64,10 do 81,57 din. Med ostalimi predmeti iz nerjavečega jekla je za gospodinje zelo primerno in praktično darilo posoda za riban sir iz jekla in kri- stala. Prodajajo jih v veleblagovnici Tkanina, cena je 99,00 din. Prijatelja ali moža pa boste razveselile z novo, lepo kozmetično kolekcijo SANS SOUCIS Monsieur, ki jo lahko izberete v Drogeriji Moda. Losion po britju stane 93,95 din, emulzija po britju 80,65 din in toaletna voda 16320 din. -1 Kmetijska zemljiška skupnost 1 Šmarje pri Jelšah razpisuj e prosti delovni meiti za nedoločen delovni čas, in sicer: 1. Strokovnega sodelavca 2. administratorke v delu tajništva Kandidat pod točko 1 mora poleg splošnih p>ogojev izpolnjevati še naslednje: — da ima višjo ali srednješolsko izobrazbo kme- tijske smeri s tri oz. petletnimi delovnimi izkuš- njami; — da je sposoben za terensko delo Kandidatka pod točko 2 mora poleg splošnih po- gojev izpolnjevati še naslednje: — da ima srednješolsko izobrazbo ali dveletno administrativno šoilo. Osebni dohodek se določi v skladu s samouprav- nim sporazumom o delitvi dohodka in osebnili do- hodkov samoupravnih skupnosti. Stanovanja ni na razpolago. Nastop službe možen takoj ali po dogovoru. Interesenti naj vložijo prijave z dokazili o strokov- ni izobrazbi s kratkim življenjepisom na naslov: KMETIJSKA ZEMLJIŠKA SKUPNOST ŠMARJE PRI JELŠAH. Razpis velja 15 dni p>o objavi. St.48 — 5. december 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 SPr»vl,1amo«. T. VKART OB KONCU NOGOMETNE SEZONE letni športi, kot so nogomet in rokomet ter delno košark«, se v Celju in okoliici umikajo iiokeju na ledu in bližajočemu smučanju, Glazija, igrišče Olimpa in Smart- nega ter vsa ostala igrišča v celj- ski nogometni regiji so ostala te dni pnazria. Nogometna dništra v celjski re- giji so dosegla lep uspeh in z iizJcupičkam smo lahko zadovoilj- ni. Niti eno moštvo ni raaočaT ralo. Morda so v Celju prijatelji Kladivaa-ja pričakovali več. Zlasti potem, ko so nogometaši z Gia- ziije v pretekli seaoni osvojili za Rudarjem drugo mesto v repu- bliški ligi. Toda »povratnika« iz da^e Uge Mura in Morca^tor sta za sedanjo celjsko moštvo le pre- močna. Zato je osvojeno tretje mesto v prvem delu prvenstva uspeh za celjsko moštvo. Več kot tretjega mesta Celjani s 16 točka- mi niso mogli doseči. Je to us- peh ali neuspeh Celjanov? O tem nam je povedal nekaj več trener KIiadivar;a Bogdan Sti- pe, takoj po zadnjem srečanju v Celju: »Tretje mejsto je uspeh. Za ne- katere morda tudi neuspeh. Toda bodimo realni. Več nismo mogli doseči proti izredni ekipi Merca- torja in sigurni Muri. Igralci teh moštev prednjačijo v rutini in taktični igri. Morda bomo spo- mladi ob dobrih pripravah lah- ko lovili Muro. ki je po porazu proti Železničarju izgubila korak z vodečim in tudi ambicije za najvišje mesto in povratek v II. ligo. Naš cUj za prihodn.je leto Je, da zaigramo čimbolje, obdr- žimo mesto na lestvici in gradi- mo moštvo, ki bi lahko poseglo v borbo za najboljše mesto šele čez leto ali dve. Pristopamo k dol- goročnemu načrtovanju in vzgoji kadrov.« Tako je pou Kladivar ju. Toda začetke bo potrebno napraviti pri mladini, ta pa žal letos pri Kla- divarju na najboljša. V Smartnem ob Paka že sedaj praznujejo. Zasluženo! Edini v vseh republiških in ocnskili ligah so ostali neporaaeni in niso i7-,gu- bila niti ene točke. Iz vseh sre- čanj 90 igralci taienerja Bencinga izšli kot zmagovalci. To je pra- vi preporod ekipe, ki je lansko leto neaasl-uženo mora^la zapusti- ti republiško ligo. Eden od bolj- ših, toda izredno ostjih igral- cev Smartnega, Boris Kompan: »Poraz v conski ligi ne pride T poštev. Nameravamo tudi spomla- di premagati vse svoje nasprot- nike in se zmagovito vrniti v dru- štvo najboljših. Seveda bo naš povratek v to ligo prinesel tudi naše želje, da v republiški Hgi ostanemo dalj časa in posežemo v borbo za boljša mesta. Spo- mladi bodo močni le Igralci Vele- nja, žal pa so jeseni izgubili preveč točk, da bi nas lahko ogrozili.« Šmartno bo spomladi imelo laž- je delo. Rudar Velenje, ki je zadnje čase v izredni formi, pre- magal je celo Kladivarja 6:0, se bo boril za drugo mesto, nič slabši i>a ne bodo nogometaši Steklarja, ki so letos ponovno izredno homogeni in prodorni. E>ravlnja je v conski ligi lotos nekoliko sla^oša. Kriza, ki redno pride po številnih dobrih igrah v preteklih sezonaih. Njihov cilij je obdržati mesto v sredini tab- lice. Edino Osankarioa se bo morala sp>cmladi boriti za obsta- ne« v conski ligi. Trentitno je deseta in če ponovijo igralci iz Slov. Bistrice zadnje dobre igre bodo tudi uspeli. Trener podzveanaga jesenskega prvaka NK Partiaan Ljubno, Ana- tollj Goričan, je zadovoljen. Kot vodja ekipe, ki je presenetila v letošnja prvenstvu v CNP In osvojila naslov jesenskega prvaka pred Stražo in Olimpom, je ob zaključku sezone dejal: •Na.še moštvo je trenutno pr- vo. Osvojili smo 19 točk. Več nismo niti pričakovali, pa čerav- no smo izgubUi proti Senovemu nezasluženo. Borba za prvo mesto bo težka. Straža in Olimp sta Iz- rednj moštvi, toda naše moštvo ima letos vse pogoje, da z na- črtnim delom doseže svoj naj- višji cilj. Razveseljivo je, da nam tudi občinska zveza za te- lesno kulturo v Mozirju pomaga in da je z nami celotno Ljubno z okolico. Edini problem so nam igralci, ki zaradi študija in ob- veznosti v podjetjih ne morejo vedno sodelovati na pripravali in treningih. Z delom pričnemo ie v januarju v telovadnici v Mo- zirju.« Olimp, ki se je vmil v CNP, iz conske repubUške Uge se je zna- šel šele v drugi polovici p(r\'en- stva. Straža pa je pofeuzaia svo- jo standardno igro, ki mnogo obeta. Zato tio prvenstvo v CNP spomladi izredno razburljivo in vse do zadnjega kola ne bo znan zmagovalec. To je bil kratek sprehod med nogometnimi predstavniki celjske nogometne regije, ki v sloven- skem nogometnem prostoru osva- jajo vedno boiy vidna mesta. VPRAŠANJE NATAŠI URBANČIČ- BEZJAKOVI Presenečeni smo bili, ko smo prebrali spisek kandidatov za prihodnje olimpijske igre v Montre- a.lu in med kandidati smo zasledili tudi tvoje ime. Presenečeni nismo bili zato, ker si tega ne bi za- služila (globoko smo pre- pričani, da si zaslužiš in da bi lahko tudi uspela glede na tvojo vzdržlji- vost in privrženost atle- tiki!), ampak zato, ker si trdno obljubila, da po letošnjem letu ne boš več nastopala. Zanima nas: zakaj so te uvrstili med kandidate, oziroma ali si si premislila in bo.š vse- eno nadaljevala tvojo bo- gato športno kariero? Ker to zanima ljubite- lje športa ne samo v Ce- lju, ampak tudi drugje, te vljudno prosim za od- govor. V pričakovanju te- ga te v imenu ljubiteljev športa iskreno pozdrav- ljam! Nataša Urbančič tokrat drugače! Tako jo je videl in narisal v karikaturi amaterski slikar Mario Viškovič — Viško iz La- bina, ki je v jugoslovan- skih, predvsem športnih časnikih, že dobro poznan po uspelih karikaturah naših športnikov. V re- dakcijo smo prejeli več njegovih karikatur, ki jih bomo od ča.sa do časa ob- javljali. Mislimo, da bo tudi to popestrilo našo stran, saj do sedaj kari- katur nismo objavljali. tv BLOUDKOVI NAGRAJENCI Tudi letos so pred Dnevom republike podelili tradicional- ne (letos že desetič) Bloud- kove nagrade in plakete, ki jih vsakokrat dobijo na.ibolj- šl športniki in športni del.iv- ci v naši republiki. Med na- grajenci so bili Celjani Tone Goršič, Sonja Ocvirk, Marjan Kopitar, Peter Svet. RK Ce- lje in komisija za sindikalni šport v Cinkarni. Vsi so do- bili Bloudkove plakete. Sonja Ocvirk je po preje- mu priznanja povedala, da do zdaj drugega priznanja ni do- bila in da Ji to prav zato toliko več pomeni. Tone Gor- šič je bil kot ponavadi skro- men v svojih izjavah, prav tako Marjan Kopitar, Peter Svet bo priznanje poskušal utemeljiti (ponovno) na no- vo LCtnem nastopu v Sao Pa- olu, Marjan Leban (vodilna duša za sindikalni šport v Cinkarni) Je omenil, da Je bil priznanja izredno vesel tu- di direktor ter Nace Krum- nak, ki je prejel priznanje za RK Celje ob do.seženih veli- kih uspehih. Čestitkam vrlim celjskim športnim delavcem, športnikom In športnim orga- nizacijam se pridružujeta tu- di redakciji NT In RC. tv PRIZNANJA VELENJSKIM ŠPORTNIKOM Ob letošnjem Etoevu republike so podelili v Velenju tudi prizna- nja najboljšim športnikom in športnim delavcem Piiznanja je podelila velenjska TTKS, prejeli pa so jih športniki Franc Melan- šek, Silvo Bencina in Bogdan Adamič (dviganje uteži), Edo Ho- jan. Andreja Šverc in Bojan Brl- tovšek (atletika), Ivan Kotnik (alpinizem), Bojan Prašnikar in Mchnied Softič (nogomet), Rudi Ramšak (streljanje), Nada Zavo- lov.šek tn Marjan Stvarnik (ro- komet), Stanko Polovšak (košar- ka) in Mateja Štajner (kotalka- nje) ter športni delavci Rudi Ba- jec. Vera Zupančič, Albin Amon, Rudi Bizjak, Jože Založnik, Hln- ko Bola in Avgust Vohar. ŠPORTNf UTRINKI Strelci le.Tipa iz Celja so so- delovali aa tradicionalnem strel- skem tekmovanju v Postojni. V močni konkurenci najboljših slo- venskih ekip so osvojili četrto mesto s 13i>4 krogi. Najboljši posamezniki v celjski vrsti so bi- li: Petrič 354 Hočevar 335 Cvek 333 in Štrajher 3.^2 krogov. Rokometaši Celja in Trim tca- ma so sodelovali na odprtem dr- žavnem prvenstvu veteranov v Umagu. V konkurenci 28 klubov so Igralci Celja osvojili osmo, ekipa Trim teama pa 22. mesto. Ekipa Celja je v svoji skupini premagala Griže 13:4, Trim team 10:4, Reko 6:3, Rovinj 5:2 in Ig- rala neodločeno 2:2 z Virovitico. V polfinalu so Celjani Izgubili z Umagom 7:8. Ce bi v tem sreča- nju zmagali, bi osvojili najmanj četrto mesto. Mladi celjski hokejisti na ledu so v tretjem kolu državnega pr- venstva ponovno zmagali. Tokrat so v Zagrebu premagali Mladost kar s 16:0. Zadetke so dosegli Fi- Upovlč 4, Zorko in Ograjenšek 3, Vajdetič 2, Kos, Čajič, Lukanc in Sindelbach pa po enega. Na lestvici so Celjani prvi. Hokejisti na travi so zaključili sezono. Ob zaključku Je bila v Zagrebu medrepubliška tekma Slovenija : Hrvatska. Slovenska vrsta, v kateri so igrali tudi številni Celjani, je srečanje Izgu- bila z 0:6. Za Slovenijo so iz Celja igrali Milan KoUnc, Jošt, Rovan, Lednik, Lamut, Stanko Kolenc in Jeram. ŠPORT IZ SAVINJSKEM DOLINE/ Predsednik Občinske strelske zveze Žalec Jože Zagode nam Je sporočil, da so pripravili strel- sko tekmovanje z vojaško puško na strelišču v Braslovčah. Zma- gal Je Viktor Grešnik iz SD Šem- peter pred Antonom Vraničem in Jožetom Dobnikom oba SD Vransko Itd. Zadnje tekmovanje v letošnjem letu bodo pripravili za dan JLA — 22. decembe^r. TiKli kegljači Hmezada iz Žal- ca, ki so se lani uvrstili v re- publiško ligo in dosegli že s tem velik uspeh, se vestno pripravljajo na novo sezono. Kot pripravo so odigrali srečanje z mariborskim Branikom in zmagali s 7813:7657. Najboljši pri Žalcu je )xl Kačič (1029 kegljev), nastopili pa so še Mastnak, Herman Bavter, Berg- lez. Gornik, Fonda, Hubert Rav- tar in Rotar. Do starta v republi- ški Mgi bodo odigrali še nekaj prijateljskih srečanj, je sporočU predsednik KK Hmeaad Žalec Dra^ Markovič. ŠAH Ob dnevu republike Je bil v Velenju velik ekipni bitropoteznl turnir, na katerem Je sodelovalo kar 14 ekip. Boj za najboljše me- sto se je odvijal med celjskimi šahisti in ekipo Maribora. Na ve- liko presenečenje so ob koncu zmagali Celjani. Skupaj z Mari- borčani so osvojili 6o točk, ker pa so Imeli boljše rezultate pro- ti zmagovalcem, so osvojili lep pokal. Mladinci Celja so tekmovali v Framu, Na enakem turnirju so osvojili drugo mesto. Zmagal Je Maribor, ki Je zbral 22 in pol točke. Celjani so zaostali za eno točko. Na rednem mesečnem turnirju šahovskega kluba Celje Je v no- vembru zmagal Ceglar pred Strei- herjem, Bervarjem in Jazbecem. Bil je to eden najmočnejših tur- nirjev letos v Celju. V skupnem vrstnem redu za pokal zmagoval- ca T hitropoteznih turnirjih vodi Bervar pred Pertinačem. IZ DELA ŠŠD MNOŽIČNOST v velenjski občini se p>onašajo z najboljšim telovad- nim standardom v celjski regiji, verjetno pa ta ugotovi- tev drži tudi za širši slovenski prostor. Pri vseh noa-ih šolah so zrasle prostorne telovadnice, ob njih pa ureja- jo tudi sodobno urejena igrišča. Takšno reševanje iin vredmotenje za šO'lsfco telesno vzgojo je omogočilo tu- di množičen razmah prostovoljniii aktivnosti na tem področju. Na osmovnih šolah, ki so v preteiklem letu združevale 4267 učencev in učemk, je delnvailo kar 10 ŠŠD, v njih pa je bilo nad 3O0O članstva aili 70 odstot- kov! ŠŠD ne delujejo le na centra.lnih osnovnih šo- lah, prodrla so tudi na podružnične kot na Beile vode, TopoLšico, skale nn Ravne. V desetih ššD na osnoamih šolah se članstvo združuje v &6 sekcijah, povprečaio po 7 na osnovno organizacijo. Najbolj množična aktivnost je v sekcijah za planinstvo (blizu 400!), v košarki (379), v rokometu (273), v smučanju (237), športni gi- mnaistiiki (168), v nogometu (155), v atletiki (125), v na- miznem tenisu (98), v strelstvu (97) in v folklori (9i8). Vse bolj množične oblike zavzenia tatoornaštjvo, plava- nje, športni plesi, modema gimnastika — panoge, ki bodo letošnje leto ob vzoimem delu aktiva učitelijev in profesorjev telesne vzgoje, številnih mentorjih ŠŠD iz vrst ostalih prosvetnih in zunanjih delavcev ter razu- mevanju TTKS brez dvoma zavtisele vidnejše mesto v razporeditvi športnih aktivnosti med pdoinirji in pionir- kami velenjske občine. 20. stran — NOVI TEDNIK 5. december 1974 — Št 48 ZBOR KOMUNISTOV PARIiZANSFJII ENOT v Ingradovi dvorani so se zbrali vsi komunisti partizanskega odreda celjske občine. Na tem, letos že dru- gem zboru, so na podlagi sklepa o or- ganiziranosti komunistov v občim, us- tanovili tn aktive ZK, ki bodo delali po skupnem in tudi po posebnem pro- gramu. Na zboru, ki je prešel la celo- dnevni seminar, so se komunisti parti- zanskih enot pogovorili še o notranjih in zunanjih aktualnih dogodkih, o sa- mozaščiti ter o delu v partizanskih enotah. Posebno skrb so posvetih de- lu z mladino, saj je interes mladih za delo v SLO velik, organizacijsko pa še ne tako oblikovan, da-bi prišel jasneje do izraza. J. ZUPANČIČ PROMET IN VZGOJA 7 NAGRAJENCEV Na zadnji seji sveta za vzgojo in preventiTO v cestnem prometu pri ob- činski skupščini Celje, ki jo ,e vodil predsednik Ludvik Pavčič, so člani predvsem ra..^pravljah o dosedanjem delu posameznih komisij in o progra- mu dela ter finančnem načrtu za pri- hodnje leto. Ker gre za izredno pomembno po- dročje —■ promet, vzgoja in preventiva — so se člani posameznih komisij vest- no lotili dela, pač vsak na svojem po- dročju. Do sedaj so imele seje vse ko- m sije, kjer so sprejeh osnovne progra- me, kaj bodo delali in koga vse bodo zajeli v delokrog, da bodo uspešnejši. Pripravljajo tudi vrsto akcij, ki naj bi pomagale pri vzgoji udeležencev •' cest- nem prometu. Z zadovoljstvom so ugo- tovili, da se je stanje v cestnerh ^irome tu p>o spreejtju novega zakona bistveno spremenilo na boljše, vendar y? kljub temu treba vztrajno nadaljevati z akci jo za dosego še večjega reda. P'omet je vsak dan večji in tako so večje tudi možnost; za nesreče in žrtve. Kohkor se da, je treba neugodne posledice te gneče na cesti preprečevati Pripravljen je že tudi okvirni fi nančni načrt za prihodnje leto, ki zna ša nekaj več kot 30 starih milijonov ali za 20 odstotkov več kot letos. Sicer pa bodo podrobnosti, tako programske, kot finančne, znane do konca leta, ko naj bi svet imel zadnjo sejo v letošnjem letu in sprejel konkretne smernice za delo v prihodnjem letu. Na zadnji seji so se spomnili tudi tistih članov, ki so 'rsto let delovali v svetu in jim podelili spominska knjiž na darila. Preieli so jih Ivan Pojšek. Ivan Divjak, Marjan Gabrovšek. Metod Siilič, Anton Bele, Ivan Re.?nik in Alojz Čobec. T. VRABL NOVA HALA V AlPOSU ALPOS mia v izgradnji novo halo s površino 10.000 kvadratnih metrov, v kateri bo nova cevarna, poslovm pro- stori in energetski objekt. Celotna inve- sticija znaša 120 milijonov din. Gradbe- no podjetje Ingrad je pričelo z gradnjo 1. maja in do konca leta bodo z grad benimi deli končali. 15. januarja bodo pričeh z montažo strojev, ki lih bo dobavila avstrijska tovarna VOEST iz Linza. V aprilu bo stekla proizvodnja na prvem stroju, postopoma pa še na ostahh. Izdelovali bodo šivne varjene cevi vseh dimenzij iz železa in alumini- ja. Z ustrezno pločevino jih bo zalagal IMPOL iz Slov. Bistrice, jugoslovanske železarne, delno pa bodo dobivali suro- vino iz uvoza. Vodja investicij A. Jan- čič je povedal, da bodo v pnn fazi zaposhU v novi hali 100 delavcev. E. RECNIK MAKE UP Pred kratkim sem se vrnila s krajšega potepanja po obali. Daljši čis tako ni mogoče zdržati. Pobegle cene zbe» gajo v kratkem času vsako varčno dušo. Zato ml je ostala v spominu še najbolj modrica, ki sem jo prinesla kar s seboj, začuda brezplačno! Bilo je zvečer in tudi naša družba se je odločila za zabavo. Slaba »udarna« glasba nas je kmalu zdolgočasila In odšli bi že po prvem tonicwaterju, če ne bi... pri so- sednji mizi naredilo pUl... Tam so namreč sedeli neki uvoženi gostje, ki so se nam posmehoval! s šampanjcem v očeh. Kdove, kateri za- mašek je bil slednji, ki je nespretni natakarici zletel proti našemu omizju. Našel je prav moje oko. V poltemi so se mi najprej pokazali vsi NLP, nato pa je nastala temna praznina, kot vedno, kadar opazujemo svetleče objekte na nebu. »Kaj morem, nesreča!« Vsi so tolažili prestrašeno nata- karico, ki je že slutila, kako bo ob službo. Preden se mi je oko spet privadilo medle svetlobe, sem dobila skodelico »nepoculcranih« kamilic. In serviet za izpiranje. »Za modri- co na očesu bo že mož kriv, samo da bi boleti prenehalo.« No, anekdota pa ne bi bila pristna, če ne bi prišel na- takar, ki nam je stregel, pokasirat zapitka. Z enim samim elektronskim zamahom je ugotovil ceno pijače in kamilic. Ker nikakor ni hotel razumeti resnične šale, da so kami- lice »rcneje«, smo morali pojasniti šefu strežbe, ki pa je stvar dokončal takole: »Vse, kar se servira na mizo, je treba plačati!« Torej tudi zaniašek! In make up za desno oko! In film o NLP! M.ARIJA MIKLAVC tiU/lillll€ RAZLIČNA MERILA Ata Tone zbere svoje dorasle hčere in sinove za družinsko okroglo mizo in udari kar naravnost: — Za vas, dekleta, upam, da se boste čim prej oskrbele s poročnimi prstani in za vas fantje, upam, da se ne boste na kaj takega pustili ujeti. PRI ZDRAVNIKU Barska damica se da pregledati. Toži nad tem in onim. Zdravnik: — Preveč delate. Močno ste utrujeni, zato vam priporočam, da štirinajst dni ne greste v posteljo ...! DON JUAN Kaznjenec skozi okno jetnišn-ice dekletu na ulici: »Hej, deklica v belem klobučku. Imate mo- goče tretjega julija 1980 kaj časa zame?!« NESPORAZUM Šef kandidatu: »Torej o plači. Za začetek boste imeli dve- sto jurjev, pozneje seveda več.« Kandidat šefu: »Torej se oglasim pozneje.« SAMO DOZDEVNO Samo dozdevno živijo poročeni moški dlje kot samski. Poročenim se samo zdi, da je življenje v zakonu dolgotrajnejše . .. Z nedavne likovne razstave Alojza Zavolovška v Velenju UmEIEH PO SVETU V NAGRADO ZMAGOVALCA Južni Sudan. Savana se je čez noč ohladila. Iz kupola- stih koč z rano zoro prigo- mazijo mladci, za njimi ros- no mlada dekleta, ki jim iz mehov točijo krepilno pija- čo — govejo kri mešano z mlekom. Mladeniči se odpla- zijo iz vasi in dlje ko so od doma, bolj glasni postajajo. Ko se približajo na pol po- ti do sosednje vasi, dvignejo umebesni vik in krik, začne ss bojni ples, vedno bolj po- skočen vedno bolj divji. De- kleta, ki ves čas strežejo mladim soplemencem s kre- pilno pijačo, so stisnjena v kakšnem zakotju. Nedaleč proč se v mlado jutro dviga enak direndaj ter hrušč. Tam so mladci sosednje vasi. Mla- di in pravtako v kako zavet- je potuhnjene mladenke. In ko sonce plane iz sava- ne kot ognjena krogla, se z bojnimi barvami prepieskani mladi vojščaki razvrstijo v bojne vrste. Tako tudi oni z druge strani. Začne ^ se mač- je oprezanje in zalezovanje, dokler si mladci dveh sosed- njih vasi ne stojijo z oči v oči. Takrat zaropočejo pali- ce, zabobnijo pesti, telesa se spoprimejo, zavaUjo v prah in travo, začne se boj moža z možem, dokler eden od bo- reče se dvojice ne omaga, krikne ter odvrže svojo suli- co. Seveda tu in tam teče kri. Tu in tam je zlomljeno kakšno rebro, vendar danes so ti spopadi bolj zaradi va- je, zaradi tradicije, športa^ Ip časti. Nekoč so bile žrtve. In ko je boj končan, so premaganci deležni zaničeva- nja deklet, ki so jim bila v spremstvo. Po starem običa- ju pripada dekle zmagovalcu, le-ta i>a si svoj bojni plen tu- di pri priči vzame, kajti bo- jišče se sprevrže v mnoštvo ljubezenskih gnezdeč. Visoka sa\'anska trava zakriva prizo- re, kako si zmagovalci jem- ljejo nagrado — tn tudi to, kako se premaganci odkrade- jo domov. Dvakrat, trikrat na leto preizkušajo mladci plemena Dinkov svoje moči. Manj krvav toda še vedno pgln bušk in pekle čil! bolečin je njihov spopad. In dekleta, kot je tale na desni, vdano čakajo. Kar se ima zgoditi, se bo zgodilo. Vprašanje je le, ali bo njeno deklištvo nagrada fantu, ki ga je spremljala v boj ali bo plen onemu, ki ga bo premagal. •V Zaicasli — vaš da za iiitregši razvoi občine! 48 NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 10 — Glavm in odgovorni urednik: Jože Volfand. Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Tone VrabI — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa- mezne številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana - Teiel. uredništvo 223 69 in 231-05, mali oglasi in naročnine 228-00.