UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradne ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od 5. do 6. popoldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne : : :	sprejemajo.	•	!
NAROČNINA: celoletna po* pošti ali a p o s ii j a ni e m xi a do mz a Avstro-Ogrsko in Bosno K 21-60, polletna K 10 80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1-80; ir Nemčijo celoletno K 26 40; za • ' ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K .	.	.
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* .* .*	ob pol 11. dopoidne.	*. \ *.
UPRAVNIŠTVO se nahaja v Šelenburgovi ulici štev. 6, II., in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer. Inserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana :::	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo. :::
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
■	Reklamacije	lista	so	poštnine proste. —.......—
Štev. 804.
V Ljubljani, v sredo dne 12. junija 1912.
Leto II.
Po vsej avstroogrski monarhiji veje nekaj tasa čudna, hladna sapa, raznšajoča na vse strani dih absolutizma. Na vseh koncih in krajih dviga nesramna reakcija svojo satansko glavo; povsod se kažejo znamenja politične nemoralnosti, ovaduštva, vohunstva, poizkusi nasilstva, nezakonitosti; nesramneje in ne-sramneje se javljajo posamezna absolutistična dejanja in celi avtokratični sistemi. Tako^ je, kakor da bi nekateri skriti, kdove po kakšnih kotih se potikajoči blazniki radi zopet eksperimentirali z narodi in pripravljali kakšne še neznane vratolomne ustolovščine. V nezdravih možganih se porajajo nore misli, kakršne so včasi hudobni demoni vdihovali _ patologičnim 5'imskim Cezarjem; posamezni domišljavi, skrajno enostransko razviti ljudje sanjarijo o Silnih močeh, s katerimi bi zaustavili tisočletni razvoj človeštva in upognili vso zgodovino pod svojo predrzno, pa vendar v bivstvu Siromašno voljo. Nauki preteklosti so pozabljeni v teh omejenih glavicah, zmisel za moč in veljavo ljudstva jim je izgubljen.
Leta 1848. je nastoila zgodovina tudi v avstroogrski monarhiji napredno pot. Svoboda je pretrpela hude boje, večkrat je bila kruto poražena, ali naposled je bil absolutizem od samih zmag in uspehov tako oslabljen, da se je ifloral prostovoljno umakniti, ker je prišel v Skrajno nevarnost sam obstanek države in s tem vsi viri, iz katerih je teklo življenje velikim in malim bogovom, polbogovom in drugim posvetnim svetnikom.
Ustava je morala neizogibno priti, ljudstvu so se morala vsaj deloma odpreti vrata zakono-dajstva, politično življenje se je moralo_ vsaj za silo modernizirati — moralo, ker ni bilo šile na svetu, ki bi bila mogla brez sodelovanja demokracije ohraniti to državo in njeno življenje. Avstrija ni edina, ki je doživela tako fieizprosno potrebo; tudi v drugih državah so prihajale take situacije, da je postala najsil-nejša avtokracijo brezmočna in da je bil apel na ljudstvo edino sredstvo rešitve. V največji nevarnosti je Abdul Hamid na Turškem razglasil ustavo; ko se mu je zdelo, da je nevarnost minila, jo je seveda zopet poteptal. V nepopisni stiski je ruski Nikolaj ustanovil parlament, pozneje, ko so mu nešteta vešala poskrbela nekoliko več zraka, je seveda ogoljufal lavstvo za enako pravico.
Pri nas so od tistega Časa, ko 5e je Avstrija izpremenila v ustavno državo, živeli po SkroviŠčih neodkritosrčni elementi, ki so neprenehoma prežali na priliko, da napravijo iz tiržave zopet nekdanjo ječo, sebe pa za sijajne tetnišničarje. Kljub vsem bridkim izkušnjam absolutizma živi v gotovih krogih, v katerih se nikdar ni vkoreninila ustavnost, še vedno blazno sovraštvo do ljudstva in nesramno zaničevanje njegovih pravic. Od časa do časa Se javljajo absolutistični instinkti. In prav sedaj je tako, kakor da bi v temnih glavah rastel nov pogum. Znamenja terorizma od zgoraj se množe, zaničevanje zakonov presega vsako Havadno mero, poizkusi strahovlade postajajo od dne do dne predrznejši.
Prvi večji eksperiment na tem polju je bil komlsarijat na Hrvaškem. Treba je bilo mnogo iinpertinence zanj, zakaj vpeljava tega nezakonitega režima ni bila nič manj kakor popolno razveljavljenje vse ustavnosti in vse zakonitosti na Hrvaškem. Enemu samemu človeku se le izročila vsa oblast in vsa pravica v deželi malone kakor absolutnemu potentatu, kateremu ni treba nikogar vprašati, ki ni nikomur Odgovoren, ki je postava in gospodar v eni osebi.
Potem je sledilo tolovajstvo grofa Tisze v ogrskem državnem zboru, nezakonita volitev, nezakoniti sklepi, stalno taborišče policije v parlamentu, metanje poslancev iz zbornice, vojaško obleganje parlamenta.
In zdaj kaže neustavnost tudi v Avstriji rogove. Gospod baron Heinold, ki je bil še pred kratkim skromen namestnih na Moravskem, ki je tudi sedaj le zastopnik bolnega ministrskega predsednika, prihaja v državnem zboru k strankam z imperativnimi zahtevami in v svoje besede zavija znanje na naslov parlamenta. Čeprav ni povedal na vsa usta, je bilo Vendar jasno, da ima v žepu § 14 in cesarske naredbe v nadomestilo zakona. Tudi to so biitna znamenja absolutističnega nagnjenja in težko se je ubraniti misli, da so vsi ti dogodki
razsvetlil. V njihovih glavah roji še vedno fikcija, da je vlada najvišja in odločujoča moč v državi; zaraditega si domišljujejo, da je parlament nekakšen aparat za udejstvovanje te modrosti. Baron Heinold pripoveduje, da je brambna reforma neizogibna, da se ne sme in ne more v njej nič izpremeniti in da mora biti v najkrajšem času rešena tako, natančno tako, kakor jo je predložila vlada. Ali to je lahko Heinoldovo mnenje; če bo to mnenje obveljalo ali ne, ima sklepati parlament, in sicer po svojem prepričanju, ne pa po Heinoldovem ukazu.
Kakor je sestavljen sedanji državni zbor, je sicer gotovo, da bo brambna predloga sprejeta in naložena ljudstvu vsa ogromna bremena, o katerih še živ krst ne more vedeti, kako jih bo prenašalo. Meščanske stranke imajo tak božji strah pred militarizmom in pred njegovimi gospodarji, da pozabijo na svojo moč in na svojo dostojanstvo, kadar zaropoče sabljica. Brambno reformo smatrajo za priliko, da se odlikujejo; kakor vsako militaristično zahtevo, bodo izpolnile tudi to. Ali iz tega se ne more sklepati nič druzega kakor servilnost meščanskih strank, nikakor pa ne pravica vlade, da tiranizira parlament. Če bi bila večina državnega zbora drugačna nego je, bi lahko odklonila brambno reformo, tako kakor je odklonila marsikatero drugo potrebnejšo m koristnejšo reformo.
Vlada ima gotove ustavne pravice za slučaj, da pride v konflikt s parlamentom. Če propade njena zahteva, ima pravico demisionirati ali pa razpustiti parlament in razpisati nove volitve. O tej pravici se lahko različno sodi; ali nihče ne bo vladi ničesar očital, če se posluži te pravice. Nikakor pa ni opravičeno to, kar počenja baron Heinold, vlada nima strahovati parlamenta in mu nima žugati. In če bi bile meščanske stranke, ki so v večini, kaj več vredne, bi dobila vlada tak odgovor, da je ne bi žuganje nikdar več skominalo.
Pri vsem tem pa še ni netaktni, na manire grofa Tisze spominjajoči nastop, glavno, kar je vredno graje. Njegovo žuganje zakriva željo po uporabi § 14. Če ne sprejme parlament brambne reforme v tistem času, v katerem jo zahteva Heinold, tedaj misli vlada s § 14 vpeljati vse trajne določbe novega zakona razun števila rekrutov, za tekoče leto pa določiti iVišani kontingent rekrutov s posebno na-ritibo. Ne se vdati, ne razpustiti parlamenta. Pi oti zmislu ustave hoče sama vpelajti, kar ne bi smel določiti nihče razun državnega zbo?a.
Ta metoda se razlikuje od Tiszine samo po obliki. V dejstvu se pa popolnoma vjema z njo. Vsako uveljavljenje zakonov brez parlamentarnega dovoljenja je absolutistično, naj se izvrši tako. da se pomeče opozicija iz zbornice, ali pa tako, da se pošlje parlament proti njegovi volji na počitnice.
Tudi baron Heinold bi rad igral malega tirančka. Tudi njemu se sline cede po gospodovanju in ukazovanju. Ali za vse to avtokra-tično poželjenje je odgovorna večina državnega zbora in njen odurni bizantinizem. Zakaj ta večina je vedno dajala potuho absolutizmu. Ona je sankcionirala vsako kršenje ustave, s tem da je odobrila najpredrznejše naredbe po § 14 in zlasti s tem, da ni kratkomalo odpravila tega odioznega paragrafa.
Zato uspevajo tirančki v Avstriji. In uspevali bodo, dokler ne bo ljudstvo dovolj pogumno, da pokaže vrata vsem poltičnim šarlatanom, ki se delajo pri volitvah junake, na Dunaju pa hlapčujejo vsaki vladi in izdajajo interese ljudstva. Epizoda s to brambno reformo je zelo poučna; če bi ljudstvo, vpoštevalo njen nauk, bi se kmalu izpremenile razmere in tirančki bi izginili, kakor so prišli.
Večalimanj v zvez temveč za premisi Baroiiu Helno
ter da ne gre le Za slučaje, en načrt,
  du se mudi z brambno re-
forniOv Seveda se mudi še veliko bolj Auffen-oergn in onim, ki stoje za njim, Nihče jim ne Odreka pravice, da si smejo želeti vse, do pike vse, kar je zapisano v vladni predlogi; Več rekrutov* veS miijonov, več vojašnic, več militarizma sploh.. Nihče ne bo dejal, da nimajo pra-Viče prositi parlament, naj jim vse to dovoli W naj jim kmalu dovoli. Ali s tein so^ njihove ittavicč skoraj pri kraju,. Zakaj odločati ima rtazadnje le parlament sam, kaj se zgodi z trambnO reformo kakor z vsako drugo predlogo, in to, kaf sklene parlament, mora biti gospodom Heinoldu in Stilrgkhu in Auffenbergu 'vsem drugim natančno tako sveto kakor ^seftnl ljudstvu, ki mora ubogati postave, tudi Ce mu niso prijetne,
, Gospodje pri avstrijski vladi žive v velikanski zmoti tn duh ustavnosti Jih še vedno ni
Delavsko varstvo in javna naročila.
Vprašanje klavzule o dostojnih mezdah, ki je vsled socialno-politične- zakrknjenosti in neuvidevnosti ljubljanske mestne občine postalo tudi pri nas aktualno, zanima že dalj časa tudi najširšo avstrijsko javnost. 3. marca lanskega leta je sprejela avstrijska delegacija resolucijo. ki poživlja vojno ministrstvo, da se v sporazumu s kompetentnimi instancami pri razpisu ofert za erarična dela ozira na opravičeno delavsko željo po ustanovitvi predpisov o delavskih mezdah. Vojno ministrstvo je izjavilo. da se ne upira tej zahtevi in da jo je iz lastnega nagiba že izvajalo pri naročilih za usnjarske, suknene, platnene in pavolne izdelke. Avstrijska delegacija je razodela s svojo resolucijo in vojno ministrstvo s svojo izjavo več socialnopolitičnega smisla kakor »napredna« večina ljubljanskega občinskega sveta.
Proti navedeni resoluciji se je najprvi oglasil industrijski svet. skrovišče industrijskih baronov, ki je naprosil trgovinsko ministrstvo. da razloži vojnemu ministrstvu, da razmere avstrijske industrije ne dopuščajo pro-težiranja tvrdk, ki so zveste tarifnim pogodbam.
Leto pozneje. 18. marca 1912. je sklepal o tej zadevi delovni svet. V imenu obrtnega odseka je predlagal ministerialni tajnik prof. dr. Bartsch. da naj delovni svet priporoča vojnemu ministrstvu sledeča načela za oddajo eraričnih naročil;
1. V kolikor se s tem ne onemogoči dobava v tuzunstvu, je vnaprej od naročil izključiti vsa podjtja. katerih voditelji so bili v zadnjih treh letih sodno ali upravno kaznovani zaradi zanemarjenja zakonitih določb v varstvo delavskega življenja ali pa zaradi kršenja društvene, zborovalne ali koalicijske pravice delavstva; prav tako je izključiti od naročil ona podjetja, o kateriu je sodno ali oblastveno ugotovljeno ali pa notorično, da so v poslednjih treh letih prekršila z delavstvom sklenjeno tarifno pogodbo.
2. Ce obstojajo v dotični industrijski panogi tarifne pogodbe, je ob enakih ali približno enakih pogodbah naročilo oddati onemu ponudniku, ki nima slabših delovnih pogojev nego jih določa tarifna pogodba.
3. V industrijskih panogah, kjer tarifnih pogodb ni ali kjer nimajo veljave vipretežnem števil i obratov, se je ozirati le na ona podjetja. ki zavežejo na delovne pogoje, ne manj ugodne od onih. ki veljajo v večini enakih podjetij tistega kraja.
4. Pri oddaji naročil je zavezati dobavitelje. da ukrenijo vse potrebno za varstvo delavskega življenja, zdravja in nravnosti in da se drže sklenjenih tarifnih pogodb. Dalje prepovedati izvršbo del izven delavnice in s pomočjo domačega dela. Te pogoje je v pogodbah zavarovati na enak način kakor druge važne pogodbene točke: s konvencionalnimi globami, z odstopno pravico države itd.
Temu predlogu je v imenu velike industrije iz »načelnih razlogov« ugovarjal dr. Singer, češ da ne gre. da bi država podpirala enostranski interes delavstva in da morajo državo pri oddaji javnih del voditi le privat-nopravni nagibi navadnega kupca — precej podobni ugovori, kakor jih je v ljubljanskem občinskem svetu deklamiral g. Pammer od »Kranjske stavbinske družbe«. Vzlic Singerje-vim ugovorom je delovni svet z neznatnimi izpremembami sprejel dr. Bartscheve predloge.
Industrijski kapital bo nedvomno napel vse moči. da prepreči sklep delovnega sveta, navzlic temu. da so delovni pogoii o dobavnih pogodbah v navadi skoro povsod.
Nemški državni zbor je 16. februarja 1911 ob razpravi o mornariškem proračunu sprejel resohicijo, da naj mornariška uprava oddaja ničila le tvrdkajn, ki se drže zakonitih predpisov* q delavskem varstvu in ki so prijazne tarifnim ftogpdbam; mornariška uprava naj k sestavi delovnih pogojev pritegne delavske odseke.
Na Bavarskem je bil 30. oktobra 1911 v deželnem zboru sprejet predlog socialnih demokratov in centruma. da je javna dela oddajati le tvrdkapi. ki natanko izpolnjujejo v pogodbah predpisane delavne pogoje. Deželni zbor je hkrati priporočal tudi okrožnim, okrajnim odborom in občinam, da postopajo po enakih načelih.
In v virtemberški zbornici je ministrski predsednik Pischek pred desetimi leti izjavil, da je za deželo dobro in celo potrebno, da sprejme mezdne klavzule v dobavne pogodbe, ker je to zahteva modernega gospodarskega razvoja.
V angleškii zbornici je bila že leta 1891. sprejeta t. zv. »Fair Weges Resolution«, ki se glasi:
»Po mnenju te zbornice je dolžnost vlade, da v vseh dobavnih pogodbah onemogoči zadnji čas odkrito zlo, da sprejme vanje pogoje, ki onemogočajo iz oddaje del subpodjetnikom izvirajoče zlo in da ukrene vse potrebno, da zagotovi mezde, ki so v dotični obrtni panogi splošno običajne za dobre delavce.«
Ta sklep datira iz 1. 1891.!
V Zedinjenih državah je senat pred dvema tednoma potrdil predlogo zbornice reprezentantov. ki izreka, da mora vsaka pogodba ame-rikanske vlade obsegati paragraf, da pri državnih naročilih ne sme noben delavec delati več nego osem ur na dan.
Človek se v očigled navedenim dejstvom ki klepeče o — neizvedljivosti in nepotrebnosti Jemlje za glavo nad vnebovpijočo ignoranco, ki klepeče o 7 neizvedljivosti in nepotrebnosti mezdne klavzule.
Vse to smo navedli za to, da pokažemo liberalcem. kako smešen je bil njih strah pred Kristanovo »fair Wages Resolution« v ljubljanskem občinskem svetu. Iz navedenega lahko razvldijo. da ne bi bili prišli na glas socialnih. revolucionarjev, če bi jo bili sprejeli, in lahko spoznajo, da se s svojo socialno politično sterilnostjo ne nahajajo v najsposobnejši družbi. Socialnopolitičen program ne sme biti pavje perje, s katerim kinčajo svoje telo pred volitvami, pri nabiranju delavskih glasov, temveč repertoar resnega dela po volitvah!
L.
Anton Aškerc.
Danes ob 5. popoldne dvignejo krsto s telesnimi ostanki Antona Aškerca v Narodnem domu, da ga pokopljejo v raki »Pisateljskega podpornega društva.« Zaprl se bo grob nad možem, ki je svoje življenje preživel kakor malokateri:	Iščoč	svojo	pot in trudeč se z
vsemi močmi, da ostane zvest sam sebi. To mogočno koprnenje njegove duše mu je priba.
vilo mnogo trpljenja in mnogo bridkih ur, katerih bi se bil lahko rešil, če bi bil imel le nekoliko tiste v naših časih dragocene lastnosti, ki navaja neštete ljudi, da zakopljejo svoje prepričanje v srcu in da se »razumno« prilagode razmeram. Aškerc bi bil lahko prav prijetno živel; če bi bil svojo nadarjenost le tako obrnil,. da se ne bi bile pokazale tiste strani, ki so na njegove predpostavljene učinkovale kakor rdeča barva, bi bil lahko dosegel protekcijo, postal priljubljen v merodajnih krogih in dobil sčasoma dobro župnijo, ki bi ga bila rešila vseh gospodarskih skrbi in mu povrh še pri-bavila vsakovrstne udobnosti.
'Fe praktične lastnosti pa Aškerc ni imel. Vse. kar je v njem oživelo, je moralo na dan, na ta ali na oni načins njegova nepremagljiva odkritosrčnost je bila največ kriva, da je bil velik del njegovega življenja pravo mučeništvo.
Ali kar mu je pribavilo največ sovražnikov. to mu je ustvarilo tudi nešteto iskrene pritatel; Ivan Canker je v neki oceni v »Ljubljanskem Zvonu« trpko dejal, da ne bo Aškerc nikdar popularen; ta skepsa mladega Cankarja pa je bila le deloma opravičena, zakaj bil je čas, ko je bilo Aškerčevo ime vsaj med organiziranim delavstvom, torej v sloju, ki je za kulturo naroda največjega pomena, tako zvano kakor imena njegovih lastnih bojevnikov. Aškerčeve pesmi iz prve dobe so navduševale delavce; kjerkoli je bila kakšna organizacija, so se čitale in nobene zabave ni bilo. ne da bi bila tudi deklamacija kakšne Aškerčeve poezije na sporedu. Na nekaterih predavanjih, katerih so se v tistih časih udeleževali tudi klerikalni veljaki, so se vodile ostre polemike zaradi Aškerca in njegovih poezij. Nekega rentacijskega večera v Ljubljani se je udeležil pesnik osebno in je sam izbral nekoliko pesmii.
o	katerih je želel, da bi se čitale.
Za socialno gibanje delavstva je kazal Aškerc mnogo zanimanja; njzegova vzgoja, čas in okolica, iz katere je izšel, tet družba. V kateri je največ občeval, je sicer povzročila, da se je pridružil Freiligrathovemu nazoru: »Der Dichter steht auf einer hoher’n Warte, als auf den Zinnen der Partei.« Ali ob mnogih prilikah je kazal tudi stranki delavstva odkrito prijateljstvo. Politika kot sistem ni bila njegova stvar; za posamezne probleme delavskega gibanja se je pa živahno zanimal in nekatere socialistične revije je pridno čital. Na »Neue Ze it« je bil celo svojčas naročen.
Sledovi tega zanimanja se opažajo tudi njegovem literarnem delu; lepo število njegovih pesmi je bilo posvečeno proletariatu in nekatere so bile take. da bi se lahko imenovale naravnost socialistične. V »Pesmarici neznanega siromaka« odsevajo pristni socialistični nazori. Aškerc je večkrat dejal, da bi ga srčno veselilo, če bi se mogla prirediti prav cenena izdaja teh in podobnih pesmi. Ta želja se takrat ni mogla izpolniti, ker tisti, ki bi jo bili radi izvršili, niso imeli sredstev, drugi pa so se najbrže zbali rizika. Mogoče da sev bo v zboljšanih razmerah tudi ta težka želja še izpolnila.
V	tisku je izšlo 15 Aškerčevih knjig. Spominu pokojnega pesnika pa se bo gotovo najbolje poslužila z izdajo izbranih del. Ena ali dve knjigi, v katerih bi se zbrale njegove najboljše stvari, bi lahko pokazale krasoto njegove Muze. V sedanjih nekritičnih izdajah se izgubi marsikatera lepota, ki bi prišla do popolne veljave šele tedaj, če bi bila oproščena balasta, v katerem se potaplja.
Aškerc je imel nasprotnike in kritike, katerih nikakor ni metati v en koš. Bili so med njimi taki. ki so mu odrekali vsako priznanje iz najnavadnejšega neplemenitega sovraštva; mrzili so pesnika svobode in sovražili so človeka. ki je živel po svojem prepričanju. Bili pa so tudi drugi, ki so včasi nastopali z ostrimi kritikami ali pa iz želje, da bi ugledali pesnika na najvišjem vrhuncu Parnasa. Več prijateljev je imel med strogimi kritiki kakor med onimi, ki so se naučili brezpogojno hvaliti vse, kar je prišlo izpod njegovega peresa in ki so deloma sokrivi, da je delal več nego je bilo usojeno njegovim močeni, ki so bile odvisne tudi od tesnih razmer, v katerih je živel in od pomanjkanja svobode. S
Aškerc je prišel v dobo, v kateri se je zar. čela slovenska literatura in umetnost krepkeje razvijati kakor v vseh preteklih časih. Prišli so za njim mlajši, porojeni iz novejših razmer. Pred njihovimi očmi se je razgrinjalo življenje bujneje in pestreje, odpirali so se jim novi pro--blemi življenja in umetnosti, pa so stopili v nove boje, med tem ko je Aškerc ostal na svoji poti. Ločitev je bila neizogibna. Ali tudi pri tem je imel Aškerc svoj delež, ker »neprekinjena, drži veriga iz zarje v zarjo in od dne do dne...* In v tej verigi je bil Aškerc neizogiben Član* Na temelju, ki ga je polagal on, so drugi gra-. dili dalje;1 zasluga za polaganje fundamenta* za to delo v krvavem potu, v trpljenju in bridkosti, mu ostane nepozabljena. In v večnem spominu ostane njegova plemenita bojevitost
O	marsičem, kar je dejal in napisal, Je mogoča različna sodba; tudi on je imel živce, ki so čutili po svoje, bil je človek z občutki in s tem-, peramentom, človek, ki je mnogo iskal in se vsled tega tudi motil kakor vsakdo, ki ne hodi samo po izkrčenih in tlakovanih cestah. Ali poštenost njegovega prepričanja se žari skozi
vse njegovo življenje In odseva v vseh njegovih dclm.
Zato gre mrtvemu pesnika pošteno priznanje. Zato žaluje ob njegovem odru tudi^ slovensko zavedno delavstvo, ki ohrani Aškerčevo Ime V častnem spominu.
$ f *5§ji
Pogreb Antona Aškerca bo danes ob 5. popoldne. Zjutraj so prepeljali njegovo truplo v » Narodni dom« in ga položili v veliki dvorani na oder. Odtod pojde pogrebni sprevod po BIeiweisovi cesti, Erjavčevi cesti, Gradišču, čez Kongresni trg, po Wolfovi ulici, Prešernovi ulici in dalje po Dunajski cesti do pokopališča pri Sv. Krištofu. Kakor je slišati, bodo prodajalne po teh ulicah ob času pogreba zaprte.
Ljubljana in Kranjsko.
” Neverjetna lahkomiselnost vojne uprave. Silni eksplozijski katastrofi v vojaških smodili: nicah na Steinfeldu pri Dunajskem Novem mestu, ki sta uničila devet življenj, prizadjali celi vrsti oseb več ali manj nevarne poškodbe in povzročili ogromno škodo državi in poedin-cem, sta spravila na dan neverjetno lahkomiselnost in malomarnost vojne uprave. Legende o hudobnem anarhistu in o preobleče-em italijanskem vohunu so se hitro razširile. Vzrok katastrof ni še pojasnjen, ampak krivda voj m e uprave je takorekoč že ugotovljena. Odprta je možnost, da se je smodnik razkrajal in sani od sebe vnel — možnost, ki za sosede vojaških smodnišnic ni nič vesela in tolažilna. Ali pa je zaloga tako nemarno zavarovana in zastražena, da je taka strašna katastrofa mogoča. Če cvete taka zanikrnost, taka brezbrižnost tik pred nosom vojaških komand, kako je šele v vojaških zalogah v provinci. V neposredni bližini Ljubljane so vojaške smodnišnice in interes ljubljanskega prebivalstva kategorično zahteva, da napravi vojaška uprava red in da pomiri prebivalstvo, ki živi v taki neprijetni in nevarni soseščini. Zahteva po odstranitvi smodnišnic iz ljubljanskega polja je tembolj upravičena, ker je katastrofa na Steinfeldu ad oculos pokazala, da je obrambni rajon 750 korakov —• vzlic nasprotni trditvi domobranskega ministra — vse premajhen, ko so kilogramski predmeti pri zadnji katastrofi frčali do dva in tri kilometre daleč, človek se po pravici vprašuje,^ Če so ti ljudje še pri zdravi pameti, ko odlašajo in zavlačujejo zadevo, ki postane lahko danes ali jutri katastrofalna!
Pogreb umrlega pesnika Antona Aškerca bo danes ob 5. popoldne. Sprevod pojde izpred Narodnega doma na pokopališče pri’ Sv. Krištofu. Poživljamo sodruge. da se ga udeleže v kar največjem številu in tako izkažejo poslednjo čast in spoštovanje pesniku »Delavčeve pesmi o premogu«, ki je bil iz nesocialistične inteligence .delavcem in socialističnemu gibanju najbližji. Las pogreba za delavce res ni najugodnejši, toda kdor količkaj utegne', naj pride. Šišenski sodrugi, železničarji in drugi delavci, se zbero ob 4. pred hišo Konzumnega društva in odkorakajo odtam korporativno pred Narodni dom, — Ljubljanski sodrugi se pa zbero na dvorišču hiše v Šeleuburgovi ulici, kjer so delavske organizacije, ali pa pred Narodnim domom, kjer se pridružijo ostalim šoti rugom,
-- L pokojen! litijski glavar Matija Gr!!! je umrl 10. t. m v Gradecu pri Litiji, star 48 let. Zagoiskemu delavstvu je gotovo še v dobrem spominu iz njegovega službovanja.
— Javno predavanje »Akademije« v Novem mestu, »Akademija« priredi v sredo, dne 12. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma« v Novem mestu javno predavanje Predaval bo g. Lotrič o temi: »Nekoliko o češkem pesniku Macliarju. Z ozirom na aktualnost teme sc vabi p. n. občinstvo k obilni udeležbi,
Z^0r Glasbene Matice napravi v nedeljo !6 t. m. s posebnim vlakom izlet v Ribnico, Prijatejji zbora, ki se nameravajo izletnikom pridružiti, naj se blagovolijo do petka
V* m‘i <a* H /A}ra&l voznih listkov in obeda ^j. r i»dc. Jerice Dolenčeve v Prešernovi
— Mrtvo truplo. Minulo soboto so našli v Savi pr Spodnji Besnici truplo 301etnega, Siednjevehkega moža. Mrtvec Je bil najbrže že osem dni v vodi. Dognali so, da je mrtvec delavec Pogačnik iz OvŠiŠ pri Podnartu. Zadnji čas je delal v tovarni v Tržiču, odkoder je izginil brez sledu. Pri Pogačniku so Često opažali pojave slaboumnosti, vsled česar splošno sodijo, da rfre za nesrečo ali za samomor.
r	Je	te	dtli delal posestnik Franc
Lovnn v Podbukovju pri Litiji na polju, so mu ukradli iz spalnice več obleke in vrednosti Tatvine sta osumljena dva mlada fanta, pri'katerih so videli tisti dan ukradene stvari in sta šla proti postaji Sava.
1® ^el 'Dietni Janez Janežič iz Sole v Hruscl domov, sta ga napadla hlapca Anton Pavšič in Janez Jager iz Bizovika. Pavšič Je držal dečka, Jager ga je pa s črcvljem suval. Dečka, ki je dobii notranje poškodbe* so oddali v ljubljansko deželno bolnišnico-.
— Uzmovlfil. V soboto je bil Pod Trančo aretovan 1869. leta na Škofljici rojeni dninar Fran Anžič, ker je pokradel v Jagrovi hiši na Poljanski cesti nekaj mesa in po tatvini zbežal v Vodniat. Ko se je povrnil zopet v Ljubljano ga Je dohitela usoda. Pri nekem gostilničarju na Dolenjski cesti Je služila 181etna služkinja Terezija Fajdigova iz Hrastnika. Ko se ji ni več poljubilo biti tam* je rekla, da Jo bolna in odšla iz službe. Kmalu za njenim odhodom so pogrešili 16 K ter tatvino prijavili policiji, ki je simulantko izsledila ter Jo aretovala. Obe osebi je policija izročila okrajnemu sodišča.
Umrli »o v Ljubljani: Edvard Karlnger, zasebnik, 79 let, — Helena Plevnik, postrež-nlca, 51 let. Neža PodbevSek, posestnikova žena, 60 let. — Amalija Kreipner, polkovnikova vdova, 74 let.
— V mestni klavnici so zaklali od 2$. do 2. junija 57 volov, 4 bike, 8 krave, 165 prašičev, 157 telet, 32 koštrunov in 38 kozličev. Vpeljalo se je 406 kg mesa, 1 zaklan prašič, 19 zaklanih telet in 4 zaklani kozličl.
— S trebuhom za kruhom. Predvčerajšnjem se je odpeljalo z Južnega kolodvora v Ameriko 40 Macedoncev, 7 Slovencev in 30 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov in Slovencev.
— Izgubljeno in najdeno. Neža Jerebova ie izgubila kratko, zlato, dvojnato verižico. — Sobarica Antonija Urbančičeva je izgubila v nedeljo na borovniškem kolodvoru denarnico s 30 K. — Šolska učenka Cecilija Zidanova je izgubila bankovec za 20 K. — G. Pavlina Ross-manitova ie našla srebrno žensko verižico. —• Delavka Marija Rogljeva je našla denarnico s srednjo vsoto denarja. — Postrežnica Marija Primčeva je našla zlato zapestnico.
Koncert »Slovenske Filharmonije« je ob ugodnem vremenu danes na vrtu hotela Lloyd (Karel Tauses), 3v. Petra cesta 9. Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
Štajersko.
— Trbovlje. V četrtek dne 13. t. m. bo ob pol 7. zvečer v prostorih »Delavskega doma« ženski shod. Žene. delavke, ki ste brezpravne in Vas smatra kapitalistična družba za manjvredne, pridite vse na shod! Nobena naj ne ostane doma!
— Celjska »Vzajemnost« priredi dva shoda, v soboto 15. t. m. ob 8. zvečer v Štorah v gostilni Sikovšek, v nedeljo 16. t. m. ob 9. dopoldne v Celju »pri zelenem travniku«. Na obeh shodih poroča sodrug Ivan Bizjak iz Celja o dnevnem redu:	Poročilo o zadnjem
strankinem zboru jugoslovanske socialne demokracije v Ljubljani. Sodrugi, agitirajte za mnogoštevilno udeležbo!	Odbor.
— Dve železniški nezgodi. Sinček posestnika Jožefa Čenča v Sp. Lažah pri Konjicah je te dni ušel na železnični tir in se tam igral.
V	tem trenotku je prišel vlak in zgrabil otroka ter ga vrgel z močjo ob tla. Deček je dobil težke poškodbe in je po par urah umrl. — Pri trgovcu Avgustu Rucklu uslužbeni hlapec Janez Klepej in dninar Jernej Sopar sta zlagala v Hrastniku apno na železnici iz vagona. So-parju je padla na tir lopata in jo je hotel po-brti. V tem trenotku je prišel po drugem tiru tovorni vlak, katerega Sopar ni zapazil. Sopar je od vlaka na glavi dobil smrtno poškodbo.
— Nečloveško maščevanje. Iz Kozjega poročajo; 6. junija je pasel 6Ietni Jožef Grmšek živino svojih staršev. Popoldne se mu je pridružil posestnikov sin Martin Balonov, ki je silno sovražil Grmškove starše zaradi neke pravde. 6Ietnemn Jožefu je ponudil steklenico in mu rekel naj pije iz nje, da je v steklenici sveža voda. Deček je res pil, a že po prvem požirku se je zgrudil s silnim krikem na tla. V steklenici je bila ocetna kislina. Jožef Grmšek je dobil smrtnonevarne rane v grlu in želodcu. Prepeljali so ga v bolnišnico v Krškem. Mai-tin Balonov je pobegnil, a so ga pozneje aretirali.
— Shod v Pulju. Organizacija jugoslovanske socialno demokratične stranke v Pulju priredi v nedeljo, 11. t. m. ob 10. dopoldne ljudski shod z dnevnim redom: Istrsko delavstvo in socialna demokracija. Vse sodruge in prijatelje vabimo, da se udeleže tega važnega shoda, kjer bo prilika, da se pogovorimo o resniii zadevah delavstva in o socialni demokraciji. Naši nasprotniki blatijo delavstvo in njegovo stranko z lažnivimi argumenti, delujejo na vse kriplje proti interesom edlavstva, ovirajo njegov napredek in ga skušajo čimbolj upogniti pod jarem kapitalizma in izkoriščanja. Zato je treba, da jasno odgovorimo na njihove podle laži in razkrinkamo politično sleparstvo. Torej vsi na shod! Dolžnost vsakega zavednega delavca je, da agitira za čim številnejšo udeležbo.
Trst.
^— »Trst je protestiral.« Ves Trst, kar ga italijanski nacionalci lahko spravijo v gledališče »Politeama Rossetti«, je v pondeljek zvečer protestiral zoper to, da se sme v Trstu soditi Slovenca v slovenskem jeziku. Gledališče je bilo polno ljudstva in navdušenja. Ovacije govornikom so sledile ovacijam. A govorance, ki so jih spravljali v svet vodje italijanskega nacionalizma, bile tako pulile, tako prazne vsakršnih idej, da jih ni mogel olepšati niti »Piccolo«, ki je znan korektor retorike italijanskih nacionalističnih gromovnikov. Na shodu je neki mazzinijanec predlagal tudi nekaki načrt. s katerim naj l:i se pomedli vsi Slovenci iz Trsta. Italijanski delodajalci in občina naj bi sprejemali samo italijansko delovno moč. Ta predlog nam pove dovolj jasno, da je imel protest svoje najgloblje korenine utemeljene v sanjuh in v trdovratnem zanikanju dejanskih razmer. Sprejeta je bila resolucija, ki spoznava, protestira in končno zahteva odpravo slovenske porote v Trstu. Po shodu je bila mala demonstracija. ki so jo redarji kmalu onemogočili in aretimnih je bilo par mladih in navdušenih Italijanskih narodnjakarčkov. Več o vsem ni vredno govoriti.
— Veselica na Greti, ki jo je priredilo on-dotno delavsko izobraževalno društvo, je tudi uspela najlepše bodisi glede obiska kakor tud! glede programa. Tu Je nastopila godba sociali-tične mladine in pevski zbor ondotnega izobraževalnega društva ob navdušenju mnogo-brojnega socialističnega občinstva.
— Shod na Katinavl. V nedeljo popoldne je bil tukaj izredno dobro obiskan shod izobraževalnega društva pri sv. Magdaleni spodnji. Ob polni dvorani, med pritrjevanjem in navdušenjem navzočih sta poročala, o pomenu izobrazbe političnih in gospodarskih bojev sploh, so-druga Petejan in Golouh. Poslednji je tudi poročal o zadnjem strankinem zboru in o našem
Šasopisjfa. RazvlTa 36 je debata in agitiralo se Je tudi za politično organizacijo. Seveda se ni tudi ob tej priliki ni pozabilo naše »Zarje« .nabralo se je 600.9 vin. za miijonski sklad in navzoči so se zavezali čim intenzivneje agitirati, da pridobijo »Zarji« novih odjemalcev in naročnikov. Bil je shod prave in zdrave socialistične agitacije in izobraževalno društvo na Katinavi sme pričakovati od njega dobrih uspehov. Zanimanje delavcev za svoje izobraževalno društvo je vedno večje in tudi število članov se vedno bolj in bolj množi. Shodu je predsedoval sodrug Kotarle. Po končanem shodu so se navzoči podali na veselico pri Sv. Ivanu. Agitacija za naše časopisje je bila torej najlepša. Le tako naprej!
— »Edinosti« v odgovor. V torek 4. t. m. je imela N. D. O. predavanje o razkolu socialne demokracije na Češkem. »Edinost« dne 7. t. m. pravi, da je predavanje uspelo najsi-jajneje. Ne vem, kaj šteje »Edinost« za tako sijajen uspeh? Navzočih nas je bilo samo 43 oseb. Mogoče smatra za najsijajnejši uspeh prepevanje narod, železničarjev, ki je pel med predavanjem v stranski dvorani svojo žalostno pesem. Predavanje pa je »Edinost« prav malo natančno ocenila, ker pravi, da je podal predavatelj g. Fran Radešček natančno in obširno zgodovino češkega proletariata in njega organizacij: Jaz pa pravim, da je bilo predavanje kaj malo natančno in še manj obširno. ker je trajalo komaj 45 minut, in v tem času se vendar rie da natančno in obširno razložiti zgodovino češkega proletariata in njega organizacij. Predavatelj je orisal ie lepo stran, prav nič pa ni omenil senčnih strani separatizma. ki je povzročil in še povzroča veliko škodo organizaciji in vsemu delavstvu. Da se je preteklo zimo končal izpor praških kovinar]^ za izprte delavce neugodno, je mnogo zakrivila nesloga delavstva. »Edinost« laže da je predavatelj dejal, da so češke organizacije pošiljale na Dunaj denar, od katerega pa niso češki delavci nič dobili, ampak so se z njim podpirali le nemški. »Edinost« je napravlja zelo slabo uslugo predavatelju, če mu podtika to laž. Zakaj resnica je. da se z denarjem centralnih organizacij enako podpirajo delavci vseh narodnosti, ki so v njih organizirani. Končno piše »Edinost: o nekakšnem reasumeju, kar pa ni bil nikak reasume. Ampak v tistem namišljenem reasumeju pogreva »Edinost« stara obrekovanja socialistov ter pravi, da je navzočni socialni demokrat rdeč od ušes do peta vstal in zaklical, da ni res, ter odšel. Izjavljam s častno besedo, da to ni res. Res pa je. da se je ves dogodek, o katerem laže »Edinost«, završi! takole: Ko je začel predsednik N. D. O. razlagati, da so kriški sodrugi organizirali vso sodrgo, ki naj bi napadla izletnike na veselici, ki pa se ni vršil, sedaj sem vstal in dejal, da to ni res. Obenem sem pojasnil, da je predavanje, ne pa politični shod. Javnost pa nai sodi. kaj imata skupnega veselica v Križu in socialna demokracija na Češkem. Na-vzočni socialni demokrat Fran Šešek.
— Politični odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke ima v petek 14. t. m. svojo redno sejo. Sodrugi odborniki so napro-šeni, da se je udeleže polnoštevilno.
— Pevski zbor »Ljudskega odra« ima v četrtek redno pevsko vajo. Sodrugi pevci naj se je udeleže polnoštevilno, ker mora zbor nastopiti zopet na nedeljski veselici zidarjev.
— Oni sodrugi, ki so dobili vstopnice od nedeljske veselice v razprodajo, so naprošeni, da odračunajo še v teku tega tedna pri so-drugu Vaupotiču ali sodrugu Golouhu v »Delavskem domu«.
— Podružnica »Ljudskega odra« v Svetem Križu priredi v nedeljo 11. avgusta prvo veliko poletno veselico z bogatim dnevnim redom. Sodruge in prijatelje opozarjamo že sedaj na to prvo prireditev najmlajše podružnice »Ljudskega odra«.
— Delavsko izobraževalno društvo pri Sv. M. Magdaleni zgornji priredi v nedeljo dne 30. m. svojo prvo poletno veselico na vrtu gostilne »Aiia Vittorio« pri Sv. M. Magdaleni zgornji. Na veselici bodeta sodelovala slovenski in italijanski pevski zbor pa godba zidarske organizacije. Poslovala bo šaljiva pošta in sreč-kanje. Sodruge vabimo že danes, da se udeleže te prireditve naših sodrugov v največjem številu.
— Strašna nesreča. V tržaški prosti luki se je v soboto popoldne pripetil grozen dogodek. Pred skladiščem št. 6 se je igralo več otrok, med njimi tudi lOletni Marij Armitrimi. Okoli pol 1. je peljal mimo imenovanega skladišča počasi tovorni vlak ter je Armitrimi skočil na stopnjice nekega vagona. Ko je skočil čez 50 metrov iz vagona, je prišel pod vlak. ki ga ie povozil. Na vpitje dečkovih tovarišev je vlak obstal. Železniški uslužbenci in skladiški delavci, ki so prihiteli zraven, so potegnili dečka izpod kolesa. Armitrimiju je odtrgalo obe nogi, desna roka pa se je držala samo še na koži rame. Medtem ko je zdravnik rešilne družbe povoženca preiskoval, si je Armitrimi z levo roko odtrgal poškodovano desno roko proč z besedami: »Te roke ne moreni več rabiti.« Armitrimija so prepeljali v bolnico, kjer je ob pol 3. vsled groznih poškodb umrl.
— Nesreča ali detomor. Iz porodnišnice so odpeljali v preiskovalni zapor 241etno služ- I kinjo Terezijo Cotter iz Tržiča, pristojno v Št. Peter pri Gradcu, ker je osumljena, da je | umorila novorojeno dete. Cotterjeva pripoveduje sledeče: Na kamenitih stopnicah prijeli so jo popadki in na stopnicah naslonjena čez ograjo je porodila dete. Otrok je padel z glavo na rob kamenite stopnice in se je ubil. Ona je položila otroka takoj v košaro za perilo in odšla v bolnišnico, kjer so jo sprejeli in kjer je ostala do včeraj. Preiskava še ni dognala, ali Je izpoved. Cotterjeve povsem resnična ali ne.
— Na morju zblaznel. V soboto se je vkrcal v Gradežu na park, ki vozi redno iz Gra-deža v Trst, 351etni uradnik pri namestništvu Hinko Basel. Ko je priplul parnik na odprto morje, se je Basel nenadoma slekel in skočil v morje, češ da hoče v Trst plavati. Kapitan Je
parnik takoj ustavil in poslal za blaznim rešilni čoln. Prepeljali so ga zopet na parnik, v Trstu pa so ga poslali v bolnišnico. Basel je storil to v hipni blaznosti.
— Brata je ranil. Pred gostilno »Al Vesu-
i	vio« sta se sprla brata Peter in Josip Angelico. Spor je nastal zaradi tega, ker je mlajši brat Peter skušal pregovoriti brata Josipa, da naj se ta pobota s svojo ženo, od katere se je pred kratkim ločil. Med prepirom je potegnil starejši brat nož in večkrat udaril proti bratu. Zadal mu je težke rane na spodnjem delu telesa. Ranjenca so odpeljali takoj v bolnico, napadalca pa so ob treh zjutraj aretirali. ObtoŽŠ- 1 nec dejanja ne taji, trdi pa, da je bil tako pijan,; da ni vedel, kaj je naredil.
— Predrzen napad na ulici, Predsnočnjenj v mraku so obkolili na cesti Molin a vento neko zasebno uradnico, ko se je vračala domov, nenadoma štirje moški. Eden jo je prijel za usta, drugi pa so ji izza pasa vzeli zlato uro Z verižico. Nato so napadalci pobegnili. Dekle je kil-: calo na pomoč in dpšli pasanti so tekli ža na-; padalci. Tri so vjeh, četrti z uro in verižico pa je pobegnil.
Delavsko gibanje.
= Eldorado za vajence ali »der stramme« ključavničarski mojster Gever v Ljubljani. Pečali smo se že z mojstrom Geyerjem. in sicer smo takrat trdili, da mojster Geyer svoje vajence brezmejno izrablja. Takrat je imel ta vzorni mojster štiri vajence, ki so snažili kanale. obdelovali vrt. pa pretepal jih je. Vsak vajenec, ki stopi v uk pri mojstru Geyerju, mora plačati 300 do 350 K uČnine. uči se tri leta in mora garati kot črna živina. Sedaj ima Geyer šest vajencev, ki delajo navadno od pol 6. zjutraj pa do pol 8. ali S,, večkrat pa tudi do 9. ali 10, zvečer. Hrano jim daje slabo, fižol z zeljem, ki je tudi po tri dni staro; a gorje, če se kdo pritoži. Na dnevnem redu je pa pri tem človekoljubu pretepanje. Dogodilo se je, da je bil vajenec 14 dni bolan, ker ga je gospodujoča sila pretepala in vlačila za ušesa. Če je dobre volje, se loti mojster Geyer vajenca !&ir z železnim drogom, in nič ni takega, če se temu ali onemu pozna po par mesecev na grbi. kako ga je mojster Geyer premeril z drogom, ki ga bo rabil pozneje za ograjo pri kaki vili. Vajenci patudi sicer niso varni pred njim. Zadnjič je pozabil, da je spravil nekaj štedilniških kotlov v podstrešje, in je zar&ditega pretil vajencem s policijo in zaporom, češ da so mu jih pokradil. Obžalujemo vajence in starše, ki v svoji nevednosti ne uvidijo, kako malo strokovne izobrazbe dobe vajenci ob takih razmerah. kjer služijo mojstru za metlo in kako slaba vzgoja je tako ravnanje. Priporočamo pre: vidnost vajencem in njih skrbnikom pa tudi pomočnikom. Najbolje je, da nihče ne gre v tak eldorado. Tudi obrtna oblast bj smela tam nekoliko poseči vmes s svojimi prsti, zakaj take razmere so škodljive in splošno nevarne.
= Parketni delavci v Trstu so v takem položaju, da je nemožno iti tako naprej. Draginja narašča, plače pa namesto da bi se zboljšale, so od dne do dne slabše. Zategadelj so tržaški parketni delavci sklenili, da napravijo konec temu brezobzirnemu ravnanju. Začeli so se živo zanimati za organizacijo; njih shodi so dobro obiskani, kar je dobro znamenje, zakaj samo s shodi, predavanji in delavskim tiskom je možno zbuditi v proletarcih globoko razredno zavest. Z zadovoljstvom moramo kon-statirati, da se nam je posrečilo organizirati lepo število parketskih delavcev; upamo pa dobiti še tiste tovariše,^ ki stoje izven naših vrst, otem ko jih prepričamo, da je organizacija edino uspešno orožje za dosego njih boljšega položaja. Vseh že organiziranih, zavednih parketskih delavcev sveta dolžnost je, da agitirajo med svojimi tovariši za organizacijo tako dolgo, ko bodo lahko rekli, da ni med parke t-skimi delavci v Trstu nobenega neorganiziranega. V Trstu so perdložili parketski delavci delodajalcem svoje zahteve in ni izključeno, da pride do stavke. Zato naj vnanji sodrugi parketarji ne potujejo v Trst! Iržaškili parke-tarjev naloga pa je. da se z ojačenjem organizacije pripravijo na eventualni boj.
Stavka v žični tovarni v Celovcu. V koroški žični tovarni Jergitsch v Celovcu so stopili vsi delavci in vse delavke v pondeljek
3.	junija v stavko. Med stavkajočim vlada najlepša solidarnost, niti enega stavkokaza ni med njimi. Mezdno gibanje stavkujočili s tem veliko pridobi. Jergitsch je. odklonil direktna pogajanja z zastopniki kovinarske organizacije in je odstopil spravna pogajanja koroški sekciji »Zveze avstrijskih industrialcev.« oDoslej ni prišlo še do nikakršnega zjedinjenja, ker so podjetnikove ponudbe delavcem tako minimalne. da jih ne more sprejeti noben delavec. Mezde, kakršne je doslej plačeval Jergitsch. so tako sramotno nizke, da ni izlepa kje dobiti kovinarskega obrata. ki&r bi bile običajne sličnt mezde. Povprečna mezda za uro znaša 29 vin. Delavci delajo pri Jergitschu v akordu in marsikdo bi zaraditega trdil morda, da lahko več zaslužijo. A temu ni tako. Akordna mezda 72 akordnih delavcev znaša 2266 K 68 vin. Izplačana šihtovna mezda je 2089 K 79 vin. (-rej so več zaslužili 220 K 19 vin. A delavcem so izplačali le 47 K 21 vin. Namesto, da bi izplačal podjetnik delavcem težko za-suženi denar, jim odtrguje, in sicer; za prestopke 135 K 43 vin., za rezervo je obdržal 37 K 55 vin,, skupaj je torej odtrgal 172 K 98 vin., a izplačal le 47 K 21 vin. Za spremeno tega absurdnega akordnega sistema so delavci pričeli sta /kati. Pred petimi leti je Jergitsch obljubil d^avcem različna izboljšanja, a besede ni držal. Delavce je to izučilo, na obljube jih ne bo več vjel, imeti hočejo pismene garancije. Jergitsch bo tudi moral, hočeš nočeš, priznati delavsko strokovno organizacijo kot zastopnico delavstva; delavci so prišli do spoznanja, da je le krepka organizacija porok za trajno veljavo pridobljenih izboljšanj. Delavci ne bodo prej končali s stavko, dokler ne dobe znatne izboljšave.
Državni zbor.
Dunaj, 11. junija. Danes je zbornica glasovala o drugem delu službene pragmatike, ki obsega dolžnosti in Pravice državnih uradnikov in uslužbencev. Dolžnosti je veliko, pravic je mnogo manj. Na eni strani se je vlada upirala takim določbam, bi dale državnim uslužbencem enake pravice kakor drugim državljanom in jih tudi zavarovale, na drugi strani je večina tako popustljiva, da se ne upa zahtevati tega, kar sama javno oznčuje za svoje mnenje. Res da se je 2akon v odseku nekoliko zboljšal; samo slovenski klerikalci so hoteli vse tako odobriti, kakor je zahtevala vlada. Ali mnogo pragra-*ov je ostalo takih, da je za drž. uslužbenca zelo dvomljivo, kako daleč segajo njegove politične pravice. Socialni demokratje so vložili več predlogov, s katerimi bi se bila pragmatika zboljšala za uslužbence, ali hlapčevska večina je vse odklonila. Vlada se je skrila 2_a Poljaka Steinhausa in za slovenskega klerikalca Korošca, da sta vložila tiste njene predloge, ki so bili že v odseku odklonjeni. Za tako delo so zlasti naši klerikalci seveda vsak čas Pripravljeni. Ali to hlapčevanje je bilo nehvaležno, zakaj predlogi so bili skoraj soglasno
odklonjeni.
Zdaj se. pričakuje, da bo v dveh dneh ves žakon rešen. Potem je vprašanje, če se bo ylada vdala in sprejela pragmatiko. kakor io le sklenila poslanska zbornica, ali če pojde v Sosposko zbornico, da jo ona zopet pslabša. Seja je potekla tako:
Na dnevnem redu je specialna debata o
službeni pragmatiki.
Kot poročevalca o manjšinskih predlogih žovorita posl. Tomschlk (soc.) in Korošec (slov. kler.). Glavni poročevalec Čech (mladočeh) Priporoča, da se sprejmejo vsi paragrafi, kakor so bili sklenjeni v odseku.
Nato sledi
glasovanje.
§§ 27 do 29 se sprejmejo po odsekovem Poročilu.
§ 27 pravi, da imajo uradniki »zlasti ved-jj® Paziti na varstvo javnih interesov in se izbiti vsem, kar bi moglo ovirati redni potek “Prave.« Tudi nemško nacionalna zveza je Vasovala za to Stilizacijo, dasi je njen član dr. »Vaber prej dejal, da je ta prožna določba pra-nevarnost za pravice državnih uradnikov. Predlog socialnih demokratov o uradni ^Jnosti je bil odklonjen.
. Pri § 31. je podal posl. Glockel (soc.) pred-ki se glasi: »Uradnik se mora v svojem pužbovanju izkazati vrednega svojega mesta varovati svojo osebno spoštljivost. Uradnik 8e Pa ne sme s svojim sklicavanjem na njego-uradne razmere ovirati v izvrševanju svojih drŽaviianskih pravic.« Glockel predlaga, da se Nasuje o tem predlogu po imenih. To se zgodi; predlog se odklanja z 240 glasovi proti 126. j^ato se sprejme § 31 po odsekovem predlogu. ° tem odpade predlog Korošca, ki je hotel, da P1 se sprejela stilizacija vlade. Sedaj se glasi ^onec tega paragrafa tako, da se uradnik ne ^ne ovirati v izvrševanju svojih državljanskih Pravic, »kolikor niso temu nasprotne določbe le£a zakona.«
Pri § 32. je vlad.: najprej predlagala, da je ^adnikom prepovedan ristop k društvu, »če zaradi društvenega stremljenja ali pa vsled ?ačina društvenega delovanja nasprotuje dolgostim uradnika.« To določbo je odsek črtal; ^°ljak Steinhaus jo je vložil kot svoj predlog, j*yno tako je prišel tudi Korošec vladi na po-”!°c. Toda tudi njuna predloga sta bila odklonila.
.	Paragrafi	33 do 44 so sprejeti	po	odseko-
ti	Predlogu.	K zadnjemu paragrafu je sprejet
U(li Steimvenderjev predlog, da je udeležba upokojenih uradnikov pri upravi delniških in ^ugih za dobiček ustanovljenih družb odvisna °d dovoljenja centralne oblasti.
Vsi nadaljni paragrafi do 81. so sprejeti po Sdsekovih predlogih, samo k § 68 sta sprejeta J**3 predloga o avanziranju. Vsi drugi izpre-^'njalni predlogi so odklonjeni.
, Nato se pričenja specialna debata o tretji ®kupini
Spremembe v	službenem razmerju	in	izstopu.
Debata se	je končala tako, da	se	bo jutri
Vasovalo tudi o tej skupini.
, Nujni predlog o poštnih oficiantih je od-
a2an odseku.
Levlekij Se pritožuje, da se z Rusini krilno ravna v odseku za vodne ceste.
. . Dr. Ne;’s.:u:m (mladočeh) protestira proti tn r-l*10 Pravdnemu redu, ki je bil po Tiszini me-u di sprejet v ogrskem državnem zboru. Češ, a 3e Avstrija oškodovana s tem zakonom. Prihodnja seja jutri.
Zadnje vesti.
MALI TIRANČKI.
Junaštvo meščanskih strank.
str	^SC **elike« meščanske
lj ranke so pripravljene izpolniti zahtvo vlade in apoj-tirati brambno reformo do termina, ki 5* le sama določila. Vsi klubi so imeli včeraj ki so se bavile izključno s tem vprašata l1' *>rva	nerr‘^0	nacionalna	stranica
fca rebuh, Ravno tako so sklenili Poljaki, kr-anskj socialci in Jugoslovani, da se brezpo-|n° udajo^ Med Čehi je prišlo zaradi tega do So sP°ra\ Mladočehi, agrarci in klerikalci j. Pripravljeni izpolniti vladno zahtevo, moli, svobodomiselna skupina (Masarykovci) adikaici pa odklanjajo odločno, če se danes Ve^PQSreči kakšen sporazum, ki pa ni posebno Sor-I 3 je mogoče, da se razbije Češki klub. to t?^ odklanjajo vladno zahtevo, ravno ta-“ustni.
Priprave M »pridnost«, tj *!PUn?J» ^ junija. Vladne stranke žele, da Ne	iutri, v petek in v soboto ne imela
^e’te jt0 da brambni odsek lahko porabil
V	odseku.
Dunaj, 12. junija. Brambni odsek je včeraj že tako delal, kakor zahteva vlada. Člani velikih strank niso govorili, le da bi se -pospešila« razprava. Pri glasovanju je bil vsak izpreminjevalni predlog odklonjen. Militaristične stranke so pokopale celo predloge svojih lastnih članov. Schuhmeier je vložil predlog, da se vpelje dveletna služba brez izjeme. Das-zynski je protestiral proti žaganju vlade, ki nima niti večine. Danes je zopet seja.
ATENTAT NA ČUVAJA.
Bolezen liervoica,
Zagreb. 12. junija. Hervoičevo stanje je bistveno neizpremenjeno. Na Čuvajevo iniciativo so brzojavno pozvali k njemu dunajskega profesorja Eiselsberga.
Aretacije.
Zagreb, 12. junija. Kljub strogemu molku policije o zasliševanju Jukiča prihajajo v javnost razne vesti, ki pa jih je treba sprejeti z veliko previdnostjo. Aretirali so maturanta re alke Franca Neidharta vsled sumnje. da je iz deloval bombe. Hišna preiskava ni spravila doslej proti aretirancu nič obtežilnega na dan.
V	Osjeku so baje prijeli maturanta Josipa Sari niča.
TISZA NA DUNAJU.
Dunaj, 12. junija. Sinoči se je pripeljal
1	lsza na Dunaj. Spremljata ga podpredsednika ogrske zbornice Beothy in Jankovics. Ob 31. bodo sprejeti od cesarja. Popolde se vrnejo v Budimpešto.
OGRSKA DUMA.
, Budimpešta. 12. junija. Na včerajšnji seji nj bilo nobenega opozicionalnega poslanca. Po hodnikih je mrgolelo vse polno policajev. Sprejel se je v tretjem branju zakonski načrt o družinski dokladi za državne uradnike, nato se je obravnaval predlog poslanca Vadaša o spremembi poslovnika. Govorila sta med drugimi tudi ministrski predsednik Lukacs in grof Tis-za. Pod pretvezo ljubezni do reda in dela so se seveda vsi navduševali za poslovnik, ki bo zlomil slehrni odpor manjšine. Vardašev predlog so vladni mameluki soglasno SDrejeli Za predlog so glasovali tudi nekateri Hrvatje" Prihodnja »seja« bo 18. t. m.
Demonstracije.
„ Budimpešta. 12. junija. V Požunu so bile včeraj velike protivladne demonstracije Boie se splošne stavke.
EKSPLOZIJA V VVOLLLRSDORFU.
Dunajsko Novo mesto. 11. junija. Prijeli so onega, k! se je v kritični noči baje plazil okolo smodnismce. Osumljen je neki artilerijski narednik. ki je pa popolnoma razjasnil svojo navzočnost pri smodnišnici.
SMRT V OGNJU.
39 delavcev je zgorelo.
Tambov, 12. junija. Na zemljišču grofa Orlova je zgorelo v žitni sušilnici 59 poljskih
delavcev. Vzrok požara še ni znan.
Pet otrok je zgorelo.
Poznanj, 12. junija. Pri požaru vasi Plot-nik je zgorelo pet otrok nekega kmeta.
MINISTRSKA KRIZA V SRBIJI.
. ^Ierad' V- ]uniia. Pretečeni teden je sklical Milovanovič konferenco strankinih voditeljev na kateri mu je voditelj vladne stranke zagotovil pomoč pri dovolitvi kredita v višini
2	m pol miljonov dinarjev. Vzlic temu je finančni odsek skupščine zavrgel osnutek zakona. ker so celo vladni pristaši glasovali proti. Ministrska kriza je neizogibna.
POLITIČNE IZPREMEMBE NA ANGLEŠKEM.
London, 11. junija. Reuterjev biro javlja, da je odložil lord veliki kancelar Earl Lore-buru svoje mesto. Njegov naslednik je sedanji vojni minister Haldane. Dosedanji tajnik v vojnem mmstrstvu Seely je postal vojni minister.
STAVKOVNO GIBANJE.
Advokati stavkajo.
Milan, 12. junija. Predvčerajšnjem zvečer se je zbralo 600 milanskih odvetnikov in so sklenili, da stopijo v pondeljek v stavko, da protestirajo proti zanemarjenju milanskih sodnih razmer.
Stavka pivarjev.
^ Riga, 12. junija. Delavci tukajšnjih pivovarn so stopili v stavko.
Na Angleškem.
London. 12. junija. Pri konferenci trans-delavcev so vsi govorniki odklonili vladne predloge. Pričakujejo generalno stavko transportnih delavcev.
London. 11. junija. Odbor zveze prometnih delavcev je poslal svojim članom po vsi stavk mcno °6vestilo. naj prično takoj s
London. 11. junija. Eksekutivni odbor transportnih delavcev je vsem centralam brzo-javno priporočil, naj začno z generalno stavko. Luski delavci v Manchestru so sprejeli poziv z navdušenjem.
London. 12. junija. V Southamptonu stavka 2000 delavcev. ravno toliko v Plymoutbu, kjer se je pridružila pristaniškim delavcem večina voznikov.
Na Francoskem.
Havre. 12. junija. Parnika »France« in »Passeterre« sta brez moštva. Strokovno gibanje se zelo razširja med mornarji
Novojorški natakarji.
Novi Jork. 12. junija. Stavkujoči natakarji so skušali predvčerajšnjem motiti banket v hotelu \Valdorf - Astoria na čast nemškim gostom. Policija je prijela mnogo demonstrantov.
VSTAJA NA KUBI.
Washington. 11. junija. Amerikanskj poslanik na Havani je brzojavno prosil za vojaško pomoč v varstvo tujcev. Dve bojni ladji sta odpluli na to v Havano, pošljejo še ved la-
dij, ker je Izbruhnila plemenska vojna in je življenje Amerikancev in tujcev ogroženo.
IMUNSKI V BOSNI.
Sarajevo, 11. junija. Saborski klubi so imeli dopoldne seje, na katerih so izvolili delegate za konferenco	z	Bilinskim,	ki se	je	pričela ob 5. popoldne	in	je trajala	pozno	v	noč.
Bilinskijev ekspoze je trajal dve uri. a je bil precej medel. Srbi in Hrvatje bodo podpirali Bilinskija. tudi mohamedanci so zadovoljni. Med zadnjimi je nekaj	opozicionalcev.
t ITALIJANSKO	-	TURŠKA	VOJNA.
Na Egejskem morju.
London. 12. junija. Reuterjev urad poroča 10. t. m., da so videli zadnjo soboto pri otoku Lerosu 19 italijanskih križark, ki so plule proti turški obali.
Lemnos.
Atene, 11. junija. Turške oblasti so zapustile otok Lemnos.
Smer kapitalističnega raz-vltka.
Ako se hočemo prav temeljito prepričati, kako deluje in se širi kapitalizem, tedaj poglejmo v statistiko, ki pojasnjuje obseg različnih obratov. Statistika je pa prav posebno po učna^ tedaj, če primerjamo številke iz različnih let. Številke kažejo razvoj različnih razredov, prerokujejo enemu razredu pogin, drugemu napredek. Razvoj kapitalističnega gospodarstva se v nobeni drugi evropski državi ne more tako zasledovati kakor na Nemškem, kjer se je kapitalizem vgnezdil primeroma pozno, šele v drugi polovici 19. stoletja, a se potem pričel razvijati v najhitrejšem tempu. V naslednjem podajamo ijekaj številk iz nemške statistike, ki so značilne za učinek kapitalističnega razvoja in ki veljajo tudi preko nemških meja.
Nemčija je štela prebivalcev: leta 1855. 36,1 miljonov, leta 1875. 42,5 miljonov, leta 1895. 52 miljonov, leta 1905. 60,3 miljonov, leta 1910.^64,8 miljonov.
Število novorojencev pada relativno počasi od leta do leta, a še hitreje pada število smrtnih slučajev, tako da je prebitek stalen. V zadnjem desetletju je bilo vsako leto rojenih
2	miijona, umrlo je 1,200.000 oseb, prebivalstvo se je pomnožilo torej okroglo vsako leto za 800.000 oseb. Kaj pomenijo te številke? Kapitalizem omogočuje življenje ogromnejše množice kakor pa so to zamogli gospodarski sistemi prejšnjih dob. In ker se zmanjšujejo smrtni slučaji, je to znamenje, da je postala množica zdravejša in da je več odporne sile v njej. Delavci so s pomočjo strokovnih in političnih or ganizacij dobili vpliv, ki se pozna v zakonodaji, dobili so bolniške blagajne, prisilili vla-dujoče razrede, da so izpolnili njihovo zahtevo po zavarovanju onemoglih, da pridejo novorojenci v zdravejšo okolico, da dobe matere zadostno varstvo. Čimbolj se uveljavlja so cialna politika in čim svobodnejše se smejo gibati delavske organizacije, tem manj smrtnih siučajev je, tembolj se množi prebivalstvo.
Prebivalstvo v Nemčiji se je razdelilo na različne občine in mesta takole:
Od 100 prebivalcev jih je živelo leta 1880. v kmečkih občinah do 2000 prebivalcev 58,6, v mestih od 2000 do 5000 prebivalcev 12,7. v mestih od 5000 do 20.000 prebivalcev 12,6, v mestih od 20.000 do 100.000 prebivalcev 8,9, v mestih nad 100.000 prebivalcev 7,2; leta 1890. v kmečkih občina do 2000 prebivalcev 53. v mestih od 2000 do 5000 prebivalcev 12, v me stih od 5000 do 20.000 prebivalcev 13,1, v me stih od 20.000 do 100.000 prebivalcev 9,8, v mestil nad 100.000 prebivalcev 12,1; leta 1900. v kmečkih občinah do 2000 prebivalcev 45,6, v mestih od 2000 do 5000 prebivalcev 12,1, v mestih od 5000 do 20.000 prebivalcev 13,5, v mestih od 20.000 do 100.000 prebivalcev 12,6, v mestih nad 100.000 prebivalcev 16,2; leta 1905. v kmečkih občinah do 2000 prebivalcev 42,6, v mestih od 2000 do 5000 prebivalcev
11.8, v mestih od 5000 do 20.000 prebivalcev
13.8, v mestih od 20.000 do 100.000 prebivalcev
12.9, v mestih nad 100.000 prebivalcev 18,9.
Vidimo, da je ves prirastek v mestih, čim
večje je mesto, tem hitreje raste njegovo prebivalstvo. Zato postane stanovanjsko vprašanje pereča zadeva socialne politike. Komur je ljudsko zdravje pri srcu, bi moral delati za dobra, cena in zdrava stanovanja. Kaj je vzrok temu ogromnemu preseljevanju z dežele v mesta? Ustroj narodnega gospodarstva se je silno spremenil: poljedestvo zastaja, število onih narašča, ki si služijo kruh v industriji in trgovini in ki se kopičijo v mestih in industrijskih okrajih. To dokazujejo naslednje številke:
Od vsakih 100 prebivalcev se jih je preživljalo leta 1882. s kmetijstvom 42,51, z indu strijo, rudarstvom in s stavbinstvom 35,51, s trgovino in prometom 10,02, uradnikov in v svobodnih poklicih je bilo 4,92, samostojnih brez poklica 4,97, z domačimi opravili se je preživljalo, ne da bi stanovali pri delodajalcu 2,07; leta 1895. s kmetijstvom 35,74. z industrijo, rudarstvom in s stavbinstvom 39,12, s trgovino in premetom 11,52, uradnikov in v svobodnih poklicih je bilo 5,48, samostojnih brez poklica 6,43, z domačimi opravili se je preživljalo, ne da bi stanovali pri delodajalcu 1,71; leta 1907. s kmetijstvom 28,65, z industrijo, rudarstvom in s stavbinstvom 42,75, s trgovino in prometom 13,51, uradnikov in v svobodnih poklicih je bilo 5,58, samostojnih brez poklica 8,38, z domačimi opravili se je preživljalo, ne da bi stanovali pri delodajalcu 1,28.
Leta 1907. je bilo na Nemškem 62 miljonov ljudi, od teh je bilo zaposlenih več kakor polovica v trgovini in industriji. Razvoj in ljudski napredek ni torej odvisen od kmetijstva, ki obsega le nekaj nad eno četrtino prebivalstva, temveč od onih, ki so v drugih poklicih in ki obsegajo skoraj tri četrtine prebivalstva. Agrarno-kapitalistična politika s svojimi monopoli, s svojimi velikanskimi profiti, ki jih spravlja v žep pri agrarnih carinah in pri prepovedi uvoza živine, ne bo prinesla rešitve
ljudstvu, temveč krepkeje se mora razviti industrijska politika, politika, ki zabranjuje, da bi se žrtvovali interesi množice nekaterim privilegirancem.
Dejstvo, da sta industrija in trgovina postali glavni vir ljudskega življenja, je rodilo še nekaj drugih, prav značilnih sprememb. Število onih, ki so živeli od zaslužka družinskega poglavarja, se je znižalo, število pridobivajočih pa se je zvišalo. •
Od 100 prebivalcev jih je bilo leta 1S02. pridobivajočih 38,99, družinskih članov 55$, Poslov 2,93, samostojnih brez poklica 3; leta lo95. pridobivajočih 40,12, družinskih članov 53,15, poslov 2,59, samostojnih brez poklica -,14, leta 1907. pridobivajočih 43,46, družinskih elanov 48,97, poslov 2,05, samostojnih brez poklica 5,52.
Silno hitro je naraščalo pridobivanje žensk. L.eta 1882. je znašalo število pridobivajočih žensk 4,3 leta 1895. 5,3, leta 1907. pa 8,2 miljonov. Najvažnejša posledica industrijskega razvoja se kaže v tem, da kapitalistično gospodarstvo uničuje samostojne eksistence, množe se nastavljenci in delavci. V industriji pojema število samostojnih najmočneje. Od 100 oseb zaposlenih v industriji je bilo leta 1895. samostojnih 24,9, nastavljencev 3,2, delavcev
71,9,	leta 1907. samostojnih 17,6, nastavljencev
6.1, delavcev 76,3.
Več kakor štiri petine vseh, ki delajo v industriji, je v odvisnem razmerju. V vseh poklicih tvorijo delavci višje število, naraščaje hitreje nego podjetniki. Število samostsjnjh z družinskimi člani vred je padlo od 18,84 na 16,9 miljonov, število delavcev se je zvišalo od 24,26 na 32,38 miljonov. Dalje kaže statistika, da se združujejo delavci v vedno večjih obratih. Od 100 oseb, zaposlenih v obrtu, je bilo leta 1882 v malih obratih do 5 oseb 59,1, v srednjih obratih od 6 do 50 oseb 18,9, v velikih obratih čez 80 oseb 22, leta 1895. v malih obratih do 5 oseb 46,5, v srednjih obratih od 6 do 50 oseb 23,9, v velikih obratih čez 80 oseb 29,6, leta 1907. v malih obratih 37,3, v srednjih obratih od 6 do 50 oseb 25,4, v velikih obratih čez 80 oseb 37,3.
Le za industrijo, rudarstvo in stavbinske stroke veljajo naslednje številke: leta 1882. mali obrati 55,1, srednji obrati 18,7, veliki obrati 26,2; leta 1895. mali obrati 39,9, srednji obrati
23,8,	veliki obrati 36,3; leta 1907. mali obrati 29,5, srednji obrati 25, veliki obrati 45,5.
Čim večji so obrati, tem hitreje se razvijajo. Osobje v pruskih malih obratih se je pomnožilo za 24,4 procentov, v srednjih obratih za 51,7, v velikih obratih (51 do 500 Cc,eb) za
72.1, v obratih z 501 do 1000 oseb za 62,4 in v obratih čez 1000 oseb za 109,8 procentov. V sedmih največjih industrijah je več kakor polovica delavcev uslužbenih v velikih obratih: rudarstvo 830.000 delavcev (96,8 %), strojna industrija 789.000 delavcev (70,4 %), kemična industrija 120.000 delavcev (69,8 %), tekstilna industrija 734,000 delavcev (67,5 %), izdelovanje papirja 134,000 (58,5 %), industrija
. za kamenje in zemljo 404J300 (52,5 %), industrija za razsvetljavo, masti, milo itd. 48.000 (52,3.%).
Te številke jasno kažejo smer ekonomskega razvoja. Kmetijstvo že dolgo ni več glavna panoga za pridobivanje, industrijsko delavstvo je postalo najmočnejši družabni razred in to je proletariatu veselo oznanjenje. Nad vsakim dvomom je vzvišeno dejstvo, da tvori delavstvo pretežno večino vsega prebivalstva, da hitreje narašča nego njegovi izkoriščevalci in sovražniki. Ne samo na Nemškem, v vsaki kapitalistični državi zasledujemo sličen-razvoj. Ako zbudimo še one stotisoče, ki žal še niso spoznali lastnih interesov, ki stoje še izven razrednega boja. če jih vzgojimo v politično zavedne ljudi, za zveste sobojevnike, zre proletarska armada leliko z veselim pričakovanjem v bodočnost.
1,000.000 vinarjev
::	za	tiskovni	sklad „Zarje“ ::
  -------- 24.	izkaz:	--------
A. Borštnik, Krka 28 vin., neimenovan 12 vin., K. D. mesto alkohola 100 vin, Čermelj, Nabrežina 70 vin., M. Markič, Ajdovščina 300 vin., L Vrčon, Dobravlje 100 vin., Solkanski sodrugi po sodrugu Jugu 900 vin., na plenarni seji pri Petriču 354 vin., zato ker je padel 10 vin., Stenovc 4 vin., odliodnica železničarskega veterana sodr. Pogačnika v .International ‘ v Ljubljani 1406 vin., vesela družba pri I. Vzitni v Gorici in sicer: Mozetič 100 vin, 1 Škabar 20 v., Cern 20 vin, Leban 20 vin., gdčna. B. za izgubljeno stavo 20 vin.
Sodrugi, ki pošiljajo prispevke miljonskemu skladu, naj pošiljajo vse zneske na spodnji naslov in označijo namen pošiljatvi; tisti, ki jili pošljejo po položnici poštne hranilnice, naj tudi vedno označijo v kakšen namen so poslali prispevek, torej za miljonski sklad; tiskovni sklad se izkazuje posebej. — V zadnjem izkazu je bila skupna vsota napačno natisnjena; glasiti bi se bila morala 107.930 vin.
Skupaj 107930 + 3464 = 111394 vin.
Prispevke za miljonski sklad sprejema, vlaga v ..Delavsko hranilnico" in izkazuje v „Zarji" sodrug Viktor Zore, tajnik strokovnih društev, Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, II. nadstropje.
Vestnik organizacij.
Kovinarji imajo danes zvečer takoj po delu V društvenih prostorih sejo. Prosi se, da pridejo vsi odborniki ob pravem času.
Občni zbor skupine zidarjev v Ljubljani bo v nedeljo 16. t m. ob pol 10. dopoldne v salonu gostilne .International’ (J Petrič), Resljeva cesta ‘22,
Nemški tečaj mladinske podružnice .Vzajemnosti* se prične v petek 14. t m. Poduk je brezplačen ter se vrši ob petkih in sredah ob 8. zvečer. Priglasitve sprejema sodr. Viktor Zore Šelenburgova ul. št. 6. II. nadstr. do 6. t. m.
Novice.
* Zločinstvo vNovem Jorku. Šef novojor-
ške tajne policije Flynn je izjavil, da so pariški apaši pravi otroci napram novolorškim zločincem. Zločinci so organizirani v tajni zvezi, ki se imenuje LupomoreJlo. V zadnjem času ni ta banda umorala nič manj kakor 60 ljudi. Povprečno umore vsak dan eno osebo, najbrže pa še več. ker se nikdar ne najdejo vse Žrtve. Največkrat dobe umorjene v kqna-
B. Gotzl, Ljubljana
~—-1^1= Mestni trg št. 19. — Stari trg št. 8.
Jlrez konkurence!
lih. FIynti je trdno prepričan, "da ima banda lastno pokopališče, kjer pokopavajo žrtve. Policija upa. da izsledi v najbližjem času to pokopališče. '
* Morilec matere. V Berlinu je napadel 17Ietni sin nekega rokodelca svojo mater, ko je bil oče z doma. Udaril jo je s puškinim kopitom po glavi, da se je zgrudila. Nečloveški sin jo je zaprl v klet. kjer je težko ranjena žena umrla čez nekaj minut. Morilec je pobegnil, pa je že v rokah pravice.
* Konzul — slepar. Ameriški konzul Win-slo\v v Plauuu se je pogosto vozil z nanačnim voznim listkom drugega razreda iz PUuma v kopelj Elster in nazaj. Sprva so se dali železniški uslužbenci prevarati, slednjič pa sn prišli na sled. da so konzulove manipulacije kaz-njive. Pred kratkim so obsodili Winslowa pred sodiščem na teden dni zapora in 300 mark globe.
* Nesreča v cerkvi. Na Dunaju je zvonil IIletni ljudskošolski učenec Anton Burianek, 'v cerkvi v Favoritnu. Vrv ga je potegnila kvišku, odkoder‘je nesrečnik telebnil n<i tla s tako silo. da si je raebil lobanjo in obležal mrtev.
* Pričo je umoril, V Rianiecu na ruskem Poljskem je bila obravnava proti kmetu Kady-kovu zaradi ponarejanja dokumentov. Ena izmed prič je izpovedala neugodno za Kadvkova; nenadno je planil obtožencev sini z odprtim nožem na pričo in ga ji zasadil tako globoko v prša. da se je zgrudila mrtva. Morilca so prijeli.
* Predsednik pruske rl>:me utnrt. Na svojem gradu Wernburgu je umrl predsednik pruskega deželnega zbora baron dr. Erfia. Znan je postal brezpomembni mož šele predkratkim, ko je oskrunil pruski parlament in s policijo iz-tiral socialno demokratičnega poslanca fo-druga Borchardta. S svojo brutalnostjo je napravil pokojni Erffa socialni demokraciji veliko agitatorično uslugo in si ni nič bolj želeti, da dobi enakega naslednika.
* Prvi socialist v bolgarsVeci sobranju. Pri nedeljski dopolnilni volitvi v sobranje je bil izvoljen v Sofiji vedite’; bolgarske socialne demokracije Zakasov. Doslej socialno demokratična stranka v bolgarskem parlamentu ni imela nobenega zastopnika.
* V pokrovskem samostani; ... Iz Peterburga poroč?jo romantično zgodbo iz irskega ženskega samostana. Pred petimi leti j? npre-jela prednica pokrovskega samostana nekega godca_ v tiho samostansko obzidje. Med nunami in pobožnim prebivalstvom se je pojavilo zaraditega skrajno nezadovoljstvo. AH prednica jih je znal?. potolažiti češ, da ji je 3of sam poslal tega godca, ki je brez »»ov-emskirt slabosti. Nekaj starejših nun se pa le ni moglo privaditi na noben način godca. Zato je razglasila prednica — godec je evnuh. Končno so je godec dal obriti brado in lase to,' sc oblekel v nunsko obleko. Pobožno prebiv? jstvo je poslalo večkrat pritožbe do škofa, d vselej brez-Uspešn. No, počasi so se nune le privadile £udne sestre, ki je živela z njimi dan in noč skupaj, tudi v spalnici. Nekoč se je godec domislil svojih pozemskih slabosti in odpeljal mlado nuno, s katero se je naselil v bližnji vasi, kjer je otvoril delavnico za muzikalične instrumente. Dvojica, še vedno v samostanskih oblačilih, }e zbujala pozornost vseb vaščanov in slednjič je moral posredovati	župnik, ki je prisilil nuni, da sta se poročili, m odložili redovno obleko. Vaščani pa še vedno niso bili zadovoljni, vložili so pritožbo z mnogimi podpisi pri svetem sjnodu zoper godca in njegovo ženo.
* Gos kot lovka. Neki posestnik v StraB-burgu je velik prijatelj živali in ima med drugimi na svojem dvorišču gos in mačko. Mačka, lepa živalca, je nekoč ponesrečila in je od tega Časa nekam trda, kar ji je posebna ovira pri lovu na vrabce. Posestnik je na svoje veliko začudenje imel priliko opazovati, kako je gos pomagala mački pri lovu na vrabce. Kadar dobi namreč gos zrnja, tedaj pusti, da pridejo vrabci in zobljejo z njo vred. Potem pa nenadoma pograbi vrabca, ki je najbolj predrzen in ki si ji je najbolj približal. Zgrabi ga in ga neusmiljeno trese in ga zažene mački, ki preži v bližini.
Pekovsko varstvo v Avstriji.
Po strašnem obotavljanju je avstrijska vlada nazadnje vendarle priromala z zakonom o varstvu pekovskih delavcev. Ampak zakonska predloga, ki jo je predložila državnemu zboru je tako klavrno zmažilo, da ni vredno Svojega zvenečega naslova, in le kaže, da ie avstrijska vlada jetnica kapitalističnih intrig. Nesposobna za vsako resno delo na socialno političnem polju. Če bi bilo treba šele dokazovati, da je Avstrija v socialni politiki od vseh liajzadnja, dokaz Jo doprinešen!
Ddg je križev pot, ki ga mora premeriti pekovs&o varstvo v Avstriji in dolga je predzgodovina revne spake, ki jo je sedaj vlada porodila. Ze v prvi ljudski zbornici je socialno demokratična stranka predložila zakonski načrt o varstvu pekovskih delavcev — delo nesrečnega sodr. Silbererja In sodr. Muchitscha. V drugi ljudski zbornici je naša stranka predlogo obnovila: predloga je romala v delovni svet, v Industrijski svet in v obrtni svet. Nato je bila sklicana obsežna anketa o razmerah v pekarijah. Končno je delovni svet sestavil zakonski načrt na podlagi kompromisa med interesi velikih podjetnikov, malih mojstrov in Velavcev. Ta zakonski načrt je daleč zaostajal za premišljenim predlogom socialno demokratičnih poslancev in je zaostajal tudi za zakonitimi predpisi, veljavnimi v Italiji, na Švicar-
skem, na Finskem in v drugih deželah. Amoak vladni načrt zaostaja sploh za vsem: za socialno demokratičnim predlogom, za osnutkom delovnega sveta in za zakonodajo tujih držav. Tako n. pr. prepoveduje italijanski zakon nočno delo v pekarnah med 9. zvečer in 4. zjutraj. Tudi na Švicarskem, v tessinskem kantonu je prepovedano nočno delo. takisto tudi na Finskem.
Osnovna hiba vladne predloge je, da veljajo njene »varstvene« določbe le za pekarne z nočnim delom. Za pekarne, ki peko od 5. zjutraj do^8. zvečer vlada ne pozna nobenega varstva. Še več! Vladni načrt je kakor rešeto: pod zakon ne spadajo tudi one pekarije, ki delajo po noči Ie izjemoma.
Druga napaka je, da se »varstvo« v vladnem. naer-u razteza !e na one pekovske delavce ki -:o neposredno zaposleni z izdelovanjem kruha in peciva. Kdor le oddaleč pozna tehnični razvoj modernih pekarn, ki v vedno večjem obsegu uporabljajo stroje, ve, da je v pekarn.-':h zaposlenih vedno več delavcev, ki niso pek; v ožlem smisli’ besede, ki pa delajo take dolgo dr k*;:." sc peče kruli, ki so Izpostavljeni enaki vreoini in ki požirajo enak prah kakor njih tovariš.
Drugod po svetu je navada, da državne uprave nareiaio Iz državnih zavodov vzorne zavode, ki naj $U;ž!,'o ".vatni industriji za zgled. Teh misli ni avstrijska vlada, vsled tega izločuje vojaške pekarne iz svojega načrta.
Najvažnejša določba v vsakem zakonu za delavsko varstvo je določba o delovnem času. Tu pa je konec vladna socialne politike. Osnutek delovnega sveta je razločeval trojne obrate: take, v katerih je zaposlenih do 5. dalje od 5 do 15, in nad 15 delavcev. Za prve je določil delovni čas na deset ur, za srednje obrate na devet ur in za velike obrate tia sedem ur in uol. Vladni, načrt razlikuje Us obrate. ki zaposlujejo manj nego sedem in vzl kot sedem delavcev; za manjše obrate določa euajsturni, za večje obrate deseturni maksimalni delavnik. Za spoznanje malovrednosti vladne predloge zadošča opazka, da velja za vse peksrue, kjer so sklenjene tarifne pogodbe, mnogo krajši delovni čas, kot ga določa »zakon o varstvu pekovskih delavcev«. Ampak delovni čas vladne predloge ima takoj drueo lice, če ga primerjamo zt določbami o minimalnem po-č'JV.y. Minimalni počitek znaša po vladnem načrtu Ie deset ur, v večjih pekarnah enajst ur in le v fabriških zavodih po dvanajst ur na dan; z drugimi besedami: enajsturni delavnik velja v štirinajsturni prezenčni dobi, deseturni delavnik v trinajsturni prezenčni dobi in osemurni delavnik, ki jf z ’-??.mogooimi omejitvami predpisan le za največje fabriške zavode, velja v dvanajsturni prezenčni dobi. Vsakemu podjetniku. ki se ne drži tankovestno postave, je teko omogočeno, da raztegne delovni čas na štirinajst, oziroma trinajst ali dvanajst ur na dan. Poleg tega ps sme vlada dovoliti izjeme za kraje, ki ne štejejo tisoč duš prebivalstva; ta določba utegne povzročiti umetno izseljevanje pekarn iz velikih mest v predkraje na periferiji, kje- delavskemu izkoriščanju ne bodo postavljene nobene meje.
Vladni načrt tudi ne pozna določbe iz osnutka delovnega sveta, da pekovski delavec ne sme delati več nego šest delovnih šihtov na teden. Nezadostne so tudi določbe o odmoru, ki se po vladnem načrtu giblje med pol in poldrugo uro.
Socialno-politična novotarija, ki nima primere v vsej delavski zakonodaji sveta, pa je določba o delu čez čas. »Zakon o varstvu pekovskih delavcev« določa, da pod gotovimi pogoji dela Icz čas sploh ni treba plačati.
Nadaljni kuriozum tega najnovejšega so-cialno-političnepa izdelka avstrijske birokracije je določba o nedeljskem počitku. Nedeljski počitek, ki ga garantira vladna predloga, ne znaša nič manj in nič več kot — dvanajst ur. Danes je šestintrideseturen nedeljski počitek navaden in dvaintrideseturen počitek tudi ni več redka izjema. Vladna predloga pa dekre-tira dvanajsturen nedeljski počitek za delavce, ki so vsled nočnega dela posebnega tedenskega počitka bolj potrebni kot kdorkoli.
Edina točka v vsem načrtu, ki ne zasluži graje in ki pomenja majhen korak naprej, je predpis o zdravniški preiskavi vajencev, ki jih je preiskati ž ozirom na njih telesno sposobnost ža pekovsko obrt. Seveda ponižuje tudi vrednost te edine pametne in koristne določbe dejstvo, da je strašno meglena in da ne obsega nobenih kazenskih določil za mojstre, ki bodo grešili zoper zakoniti predpis.
Po vsem tem je opravičena trditev, da je viadni načrt o varstvu pekovskih delavcev socialnopolitičen škandal prve vrste; iz pekovskih delavcev, ki terjajo varstva za svoje življenje in pa za svoje zdravje, se ta spaka naravnost norca dela!
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Tiska »Učiteljska Tiskarna« v Ljubljani.
Or. mi
zopet ordinira.
Krasne novosti spomladanskih oblek fn površnikov domačega Izdelka. Za naročila po meri največja izbira tu- in inozemskega blaga.
Solidna postrežb«.	M&jiaižfe ©ene.
prijatelj moj.
Oro na vsako pot z meno?! Kep se večkrat z njim krepčam, Vedno zdrav želod’e imam!
Najboljše krepčilo želodca?
Sladki in grenki.
Parile na pristnost? Poaefcno na kolodvorih!
V kavarni Central
vsak dan vso noč
KONCERT
nanovo došle priljubljene tambiira-ške damske kapele »CENTRAL".
Z velespoštovanjem
Štefan Mihollč, kavarnar.
C • JJL / /
arji“ že pri-
Ali s en dobil no vega naročnika?
STaJnoTefše!	Maj novejše!
Maksim Gorkij
Cena K 4*—.
To pohvalno delo slavnega ruskega pisatelja j6 izšlo te dni. Dobiva se po vseh knjigarnah, kakor tudi v založbi „Zarje“ v Ljubljani, ki je knjigo založila in izdala.
Postavno varovano.
G):<9GM9'vm0 fo G> (9 G)
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
r. z. z n. z.
obrestuje branil, vloge po
4
i
o
v Ljubljani
0 brez vsakršnega odbitka.
Stanje hranilnih vlog: 20,000.000. Popolnoma varno naložen denar. Rezervni zaklad K 700.000
Sladni čaj
tovarniška znamka
Sladin
1dosežejo, dobe tisti, ki namesto kave, čaja, kakava, sladne kave, puro, somatoze, IVli. sanatogen, redilnih soli, mesnih izvlečkov, zabele za juho,
_	,	,	moke	za	otroke	1.1, d.
? r Pžj° »SLADIN*, to je dr. pl. Trnkdczyja sladni čaj. Prihrani se pri mleku iuuv • in sladkorju. Prekosi vse redilne pomočke. Prihrani 50 odstotkov pri denarju v g?sP°dinjstvu. To Vesno vest Izpričujejo poverjena zahvalna pisma. mjkIA	Zavitki	po četrt kilograma stanejo 50 vinarjev, zahteva naj se tudi pri
n*f ^rs°v®u* Sladni čaj se ne sme zamenjati z manj vredno v v |0 p lili	s. S11 ti .	sladno kavo. — Glavne zaloge t v Ljubljani lekarna Trn-
rvnifitlrl k6c?y; na Dunaju v lekarnah Trnk(5czy- Vlil., Josefstad-ildLJ Lili.. terstrasse 25; III., Radeckyplatz 4; V., Schčnbrunner-■ 1 strašse 109; v Gradcu; Sackstrasse 3. —...,.	„	,,
Ivan Jax in sin,
  	,............  n	ii' i	itna
Danajska cesta štev. 17
;v: pdporoča svojoEnigato zalogo 1
r	■	'.• ■ v.'	’	’	-	-
'šivalna strojev in stroie za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt. A
stroji Adler. - Vozna kolesa.
:Wv~ i ~ II  .I ir   i , n mi« .   .M)',',
Ceniki zastonj in franka, gamaša«
„Zarja‘ se prodaja v Ljubljani po 8 vin.
tobakarnah:
v rigisSedKjih
cTuŽni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska eesta,
Blaž, Dunajska eesta.
SterkoviČ, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. $ubie, Miklošičeva cesta.
Šenk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar, n Podboj,
Bizjak, Bahoričeva ulica? Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška oesta.
Sešarlr, Šelenburgova ulica. Suhadolc Anton, Zelena jama 50.
Dolenec, Prešernova ulica. Pichler, Kongresni trg. UŠeniČnik, Židovska ulica, Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg, Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica1 Blaznik, Stari trg. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Državni kolodvor* Križgg in Kotnik, Likar, Glince.
Jezeršek, Zaloška cesta