Amerikanski Slovenec
	List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
32. ètevilka	Joliet, Illinois. 1©. julija leta, 1907	Letnik XVI
ZBOROVANJE.
Ameriška federacija katoliških društev razpravljala o zelo važnih vprašanjih.
ŠTEJE NAD 2,000,000 ČLANOV
O razporoki in nedeljskem delu in drugem. Socializem obsojen.
Indianapolis, Ind., 15. jul. — Tu se je včeraj začelo 6. letno zborovanje Ameriške zveze katoliških društev (American Federation of Catholic Societies). Delegatje in udeleženci so dopoludne prisostvovali pontifikalni veliki maši v katedrali sv. Petra in Pavla. Daroval je sv. mašo nadškof Silas Chatard iz Indianapolisa, ob asistenci več duhovnih dostojanstvenikov iz vseh delov dežele. Preč.nadškof Jos. H. Blenck iz New Orleansa je imel potem slavnostni govor. Kot zastopnik papežev navzoči Monsignore Diomede Falconio je podelil prisot-nikom apostolski blagoslov. Preč. F. Chartrand iz Indianapolisa je asistiral kot ceremonijar.
V Tomlinson-dvorani se je zvečer vršilo veliko zborovanje. Župan Book-waiter je imel pozdravni nagovor. Odgovarjali so narodni predsednik Ed. Feeney, nadškof Messmer in škof Mc Faul.
Predsedoval je škof Chatard. Monsignore Jos. Shrembs iz Grand Ra-pidsa je imel zelo povoljno sprejet govor o predmetu “Kristijan in 20. stoletje.”
Kačih 300 delegatov je tukaj, med njimi sta dva, Joe Horn Cloud in Nic. Black Elk, polnokrvna Indijanca iz Pine Ridge-a (J. T. Agentura).
Poslovna seja.
Indianapolis, 16. jul. — Včeraj se je začelo poslovno delo za 300 tu navzočih delegatov k 6. letnemu zborovanju Ameriške federacije katoliških društev.
Delegatje so pričeli svoje dnevno opravilo s tem, da so vsi (in corpore) prisostvovali veliki maši zadušnici v cerkvi sv. Marije.
Ob desetih dopoludne je bila prva poslovna seja v zborovalnici Claypool Hotela. Predvsem je bila posvečena organizaciji konvencije, prečitanju u-radniških poročil in imenovanju stalnih odborov. Odbor za poverilnice je sporočil prisotnost 300 delegatov in priporočal, naj o važnih naredbah glasujejo samo delegatje takih društev, ki so plačala predpisano glavarino. Ta predlog se je pa popravil takisto, da lahko vsak delegat glasuje o vseh pred logih.
2,000,000 članov.
Predsednik Feeney je prečital svoje letno poročilo, iz katerega je razvidno, da se nahaja federacija v cvetočem stanju in razvija blagovito delavnost. Ustanovilo se je mnogo o-krajnih federacij, med katerimi se posebno odlikujeta oni v S. Louisu in Trentonu, N. J. Zadnja je štela v kratkem času nad 30,000 članov.
Nato je pnečital narodni tajnik Anton Matre svoje letno poročilo. Iz istega je razvidno, da je federacija sedaj zastopana v 43 državah in teritorijih, kakor tudi na Porto Rico, Hawaii in Filipinih. Dvanajst državnih federacij obstoja, polegtega je 15 državnih zavez nemških katoličanov zvezanih s federacijo.
V	prošlem letu se je pridružilo federaciji šest- odličnih katoliških učilišč, tako da znaša njih število sedaj
18.	Več nego 125 občin se je gibanju pridružilo in 14 narodnih organizacij je bilo sprejetih. Skupno število članov, pravi poročilo je skoro 2,000,000.
O razporoki in nedeljskem delu.
Od federacije proti zlu razporoke oživotvorjeno gibanje je, kakor pravi poročilo , povzročilo sklicanje kongresa, ki se je pečal s tem vprašanjem. Ta kongres je izdelal načrt za narodno postavo o razporoki, ki se je predložil predsedniku Rooseveltu, podpredsedniku Fairbanksu, kakor tudi raznim državnim postavodajstvom s prošnjo, delovati na sprejetje take postave.
Tudi po federaciji začeto gibanje proti nedeljskemu delu obeta uspehov. Posebno goreča agitacija v tej stvari se razvija v Pittsburgu, Toledu in Louisiani.
180,000	krščanskih Indijancev.
V	popoldanski seji se ni nič važnega reševalo. Prečitanih je bilo mnogo brzojavk in pisem, med drugim brzojavna čestitka od katoliške družbe v Porto Ricu, v-kateri izraža družba o-benem obžalovanje, da ni bila vstanu, poslati delegata.
Nadškof Blenck iz New Orleansa
je imel ne na vsporedu stoječ poluren govor o predmetu “Federacija”.
Preč. father Currier od katoliškega misijona za Indijance je pozival člane, podpirati indijanske šole. Izmed 291,000 Indijancev v Združ. državah, je izjavil, je 180,000 kristijanov.
Udarec socializmu.
Indianapolis, 17. jul. — Obtožba temeljnih načel socializma je značila zaključek letnega zborovanja Ameriške federacije katoliških društev. Kon vencija se je zaključila z določbo, da bo sedma prihodnje leto v Bostonu, Mass.
Dopuščajoč, da so nekatere zahteve socialistov pametne in pravične, je resolucija izjavila, da so te reforme (pre-naredbe) in zahteve že leta in leta zagovarjali krščanski učitelji državnega gospodarstva in da nikakor niso razločilni program socializma.
“Mi odločno obsojamo,” pravi resolucija, “ta modroslovna načela, na katerih voditelji mednarodnega socializma utemeljujejo svoje gospodarske zahteve, ker tvorijo ta načela navadno bogotajstvo in materijalizem.”
Resolucija tudi poziva katoliške delavce, naj rabijo svoj vpliv v prepre-čanje, da bi breznačelni demagogi in hujskači rabili delavske unije kot sred stva politične in družabne revolucije.
Novi odbor.
Sledeči uradniki so bili izvoljeni:
Predsednik — Edward Feeney, Brooklyn, N. Y.
Prvi podpredsednik — John B. Oel-kers, Newark, N. J.
Drugi podpredsednik — Thomas P. Flynn, Chicago, 111.
Narodni (glavni) tajnik — Anthony Matre, St. Louis.
Narodni blagajnik — C. H. Schult, Detroit.
Sporazumljenje glede Filipinov.
Washington, 13. jul. — Med vojnim tajnikom Taftom in zastopniki katoliške cerkve na Filipinih je doseženo sporazumljenje glede več zadev, tako da ne bo pretečih sodnih pravd. Glede cerkvene zemljiške lastnine določa pogodba, da -ima rimsko-katoliška cerkev po nadškofu manilskem ostati v polni posesti zemlje in poslopij, ki pripadajo bolnišnici v San Jose, bolnišnici San Juan de Dios, college-u San Jose, bolnišnici San Jose v Cavi-tu in College-u Santa Isabella. Ta lastnina je skupaj vredna $2,066,000. Zato pa cerkev prepušča filipinski vladi vse tirjatve na posest v Santa Po-tenciana in Santo Lazaro, z izjemo, da nadškof ostane v posesti bloka, v katerem se nahaja sedanje Santa Cruz pokopališče, in 50 hektarjev zemlje severno od bolnišnice.
ZNAMENITI PRAVDI.
Haywood in sodrugi pred porotniki uže nad dva meseca, izza dne 9. maja.
ZADNJE PRIČE ZASLIŠAVANE.
O nasilnih činih in strašnem položaju ob rudnikih začasa nemirov.
Boise, Idaho, 17. jul. — Pri otvoritvi obravnav v Haywoodovi pravdi danes dopoludne je zagovornik Richardson obvestil tožitelje, da zagovor-ništvo želi videti pridržane tri državne priče.
Kot prva priča je nastopil O. M. Sackelt iz Tellurida, Colo., ki je izpovedal svoje osebne izkušnje v velikem uporu v Smuggler.Union-rudniku leta 1901. On in drugi so morali teči tako-rekoč skozi točo samih krogel, da so mogli dospeti v rudnik.
Priznal je, da se je bil začel pogajati s St. Johnom, glavarjem rudniških posestnikov v Telluridp. Iz ne-cega pisanja je bilo razvidno, da se je združba rudniških posestnikov sporazumela, dela v rovih za tri dni ustaviti in se med tem časom zdržati vseh nasilnih dejanj.
Nadalje je pripovedovala priča o umoru superintendenta Arthur Collinsa, izginjanju mnogih rudarjev in o raznih razmerah. Ljudje so se bali, je rekla priča, hoditi na delo, ker so bili marsikateri na potu tjakaj ustreljeni.
Konec blizu.
Tožiteljstvo Haywooda je zaključilo svojo kvadrupliko (četrti odgovor) danes popoludne in zagovorništvo je naznanilo, da bo imelo malo odgovora ali pa nič. Ako bo klicalo kake priče, bodo zaslišavane le malo časa jutri dopoludne, in potem se bode dokazovalo glede stvarnosti gotovih delov v-izpovedih zaslišanih prič na o-beh straneh. Haywoodova pravda se bliža koncu.
Novi župan v Friscu.
San Francisco, Cah, 16. jul.—"Board of Supervisors” (mestni svet) je v današnji seji izvolil županom San Francisca dr. Edward R. Taylora, po poklicu zdravnika in pravdnika, ki je obenem dekan Hastings Law Colle-ge-a in vseučilišča kalifornijskega. S tem je baje končana “vlada velikega grabeža.”
Moskiti ustavili vlak.
Des Moines, la., 16. jul. — Roj mo-skitov, po številu na milijone, je sinoči ustavil vlak Minneapolis & St. Louis-železnice. Dve uri se je moral napolnjeni vlak boriti z. moskiti in 120 potnikov je skoro znorelo, predno so bili rešeni nadloge.
Vsled vročega vremena so bila okna v potniških vagonih odprta in moskiti, pregnani z močvirja po dežju, so zrojili v vagone, napadajoč potnike. Ko rute in roke niso več pomagale v borbi proti mrčesom, je moral vlakovodja «staviti vlak.
Potniki so istopili iz vagonov in zakurili ognje in zadušljivi dim je ko-nečno pregnal moskite iz vagonov. Mnogi potniki so bili po rokah in o-brazih vsi opikani in otekli.
O zadovoljnih premogarjih.
New York, 15. jul. ■— Posestniki rudnikov trdega premoga izjavljajo, da so premogarji konečno bržkone zadovoljni z načinom, kako se ž njimi ravna. Nadalje kažejo na to^da leta 1902. imenovano razsodišče nima sedaj nobenih razpornih vprašanj v poravnavo. Med štiriletnim obstankom razsodne komisije je ta poravnala 159 razpornih slučajev, med temi 132 naravnost, a 27 slučajev je bilo odka-zanih nepristranskemu razsodniku.
Lepa reč.
Norfolk, Va., 17. jul.—Zadnje tedne ni uteklo nič manj nego 100 mož od posadke na bojni ladiji “Minnesota”, ki je poleg drugih vsidrana v luki Hampton Roads. Včeraj je bila tukajšnja policija obveščena, da je izginilo nadaljnjih 15 mornarjev.
• Nesreče po avtomobilih.
Boston, Mass., 17. jul. — Kakor statistika kaže, je bilo v državi Massachusetts v zadnjih 26. dneh devet cestnih šetalcev usmrčenih po avtomobi lih in 34 oseb ranjenih. V tej dobi se je pripetilo 92 nezgod z avtomobili. V 16. slučajih, ki so bili natančneje pre iskani, je bil kriv motornik.
Štrajk telegrafistov.
Chicago, lih, 18. juh — Vsa pogajanja me3 telegrafskimi operatorji ter “Western Union & Postal Telegraph” kompanijami v San Franciscu so pretrgana. Po shodu telegrafistov v Friscu pozno včeraj popoludne je predsednik Small izjavil sledeče:
“Oakland mislim zapustiti v 48. lirah in odpotovati v Chicago. Priporo čati hočem, da se naš izvrševalni od bor sestane v tem mestu prihodnji torek.
“Štrajk v San Franciscu in Oaklandu se bode nadaljeval,” je dostavil predsednik Small. “Operatorjev ni dovolj, da bi zavzeli vsa mesta (službe), in glede štrajkolomcev se ni bati ničesar.
“Govorica o sklicanju druzega štrajka se krivo umeva. Telegrafisti vsepovsod žele poravnave težkoč in krivic enkrat za vse, in to kmalu. Prišli smo do tega, da moramo zatrjevati svoje pravice, in izpremembo v br-javnem svetu prerokujem in to v bližnji bodočnosti — izpremembo, ki bo povoljna vsem, vslužbencem in delodajalcem in občinstvu.”
1,285,349 priseljencev.
Washington, 16. juh — Med fiskalnim letom zvezne vlade, prošlim z dnem 30. junija, je prišlo v to deželo več prišeljencev, nego kdaj preje v e-nem letu. Nič manj nego 1,285,349 priseljencev se je izkrcalo med prošlim računskim letom na brežinah Združ. držav proti 1,100,735 v prejšnjem letu. Statistika o priseljevanju prošlega leta še ni dovršena, a toliko je že znano, da je večina priseljencev dospela v deželo v zadnjih šestih mesecih, namreč 743,952, narastek za 10 odstotkov, v primeri z odnosnim prejšnjim polletjem. Od teh došlecev se ni smelo izkrcati 5962 in so bili poslani nazaj. V zadnjih šestih mesecih je prišlo 132,185 priseljencev iz Rusije.
Žrtve solnčarice.
Pittsburg, Pa., 16. juh — Vsled tukaj pritiskajoče vročine se je pripetilo danes nad dvanajst smrtnih slučajev ali nevarnih oboljenj. Toplomer je kazal danes 87 stopinj.
Litchfield, 111., 17. juh — Danes je toplomer kazal tukaj 103 stopinje. Vsled vročine se je 80 let stari bogataš Spartan Jordan zgrudil mrtev na cesti.
Niagara Falls, Ont., 17. juh — Admiral John Pearse McLear, upokojenec britanske mornarice, se je danes zgrudil mrtev na verandi Clifton Hotela. Smrt je povzročila srčna kap všied izredne vročine.
Češka obstrukcija.
Dunaj, 14. juh — V državni poslanski zbornici ima zopet zavladati obstrukcija (oviranje razprav). Čehi ne odnehajo od svojih zahtev, da se imajo češki govori, predlogi in vprašanja zapisovati v češčini. Obrok desetih sejnih dni, ki so ga stavili vladi v dovolitev njihovih zahtev, je potekel, in tako nameravajo sedaj, začeti z obstrukcijo. Čehi so že pripravili 51 nujnih predlogov, ki bodo ž njimi po vrsti prihajali na dan, da tako parla-mentarično poslovanje ustavijo in vlado omehčajo.
z,	Nujnost odklonjena.
Dunaj, 13. juh — Nujnost predloga socialnih demokratov, po katerem bi se imela uvesti splošna, enaka in neposredna volivna pravica za deželne zbore, je bila v državni poslanski zbor niči odklonjena. Tem povodom je prišlo do hrupnega prizora. Ko je poslancu Markovu, ki je govoril po ma-lorusko, predsednik odtegnil besedo, je nastal strašen ropot, in dlje časa je bilo nezmožno, nadaljevati razprave.
Povodnji na Nemškem.
Berolin, 15. juh — Od 6 do 8 palcev dežja je padlo zadnje tri dni v večjem delu Nemčije. Vsled tega je mnogo rek stopilo čez bregove in napravljena je ogromna škoda.
Nič manj nego dvanajst manjših železniških nesreč se je pripetilo vsled izpodpranih tirov. Posebno v vzhodni Nemčiji je položaj vsled poplav resen. Kačih 50 oseb je utonilo.
V pokrajini Branibor (Brandenburg) je letina sena in rži vsled dol gotrajnega deževja popolnoma uni čena. Ves čas žetve so imeli kmetje samo en dan, ko jim je vreme dopuščalo pospravljati žetev.
Tolstoj živi.
Petrograd, 16. juh — Vest o smrti grofa Leona Tolstega, slavnega ruskega pisatelja in modrijana, je nastala po zmoti. Tolstoj je zdrav in čvrst.
Petrograd, 16. juh — Kopališče na zemljišču grofa Tolstega so sinoči požigalci zažgali. To je povzročilo govorico, da je zgorelo domovanje grofovo in obenem več stanovalcev, med temi Tolstoj.
Kuga razsaja.
London, 16. juh — Poročila o kugi v Indiji pravijo, da je v šestih mesecih, prošlih z dnem 30. junija, podleglo tej grozni nadlogi nič manj nego 1,060,067 oseb. Vendar kaže število smrtnih slučajev na mesec manjšanje ker so smrtni slučaji meseca junija znašali “samo” 69,064.
Leta 1904. je znašalo skupno število smrtnih slučajev vsled kuge I,-
022,000,	tako da število za prvo polletje 1907 že prekaša število smrtnih slučajev leta 1904.
EKSPLOZIJA
NA BOJNI LADIJI.
Med vežbanjem v streljanju se vneli dve vreči smodnika na ladiji “Georgia”.
VSEH ŽRTEV ENAINDVAJSET.
Šest od njih podleglo opeklinam, predno doplula ladja v luko.
Napad na francoskega predsednika.
Pariz, 14. juh — Današnje slavlje narodnega praznika je bilo moteno po napadu na predsednika Fallieresa. Predsednik ni bil ranjen. Zločinec, neki Leon Maille, pomorski rezervist iz Havra, je bil takoj prijet. Maille je dvakrat ustrelil iz revolverja na predsednika, a na srečo je obakrat zgrešil. Napad se je pripetil, ko se je predsednik v kočiji vračal z vežbališča Long Champs, kjer je pregledal pariško posadko.
Več mest in krajev na južnem Fran coskem ni hotelo slaviti današnjega narodnega praznika, ker so dotične občine sklenile, da se ne udeleže nobene državljanske prireditve, dokler se ne ugodi pritožbam vinogradnikov.
Boston, Mas., 16. juh — S šestimi mrtveci in 15 bolj ali manj ranjenimi je doplula sinoči semkaj bojna ladija "Georgia”. Razstrelba smodnika v e-nem zadnjih stolpov topovnikov je odgovorna za mrtvece in ranjence, ki so se takoj po dohodu ladije prepeljali v Charleston-bolnišnico.
Nesreča se je pripetila malo pred poldnem, ko se je moštvo vežbalo v streljanju v tarčo. Na doslej neznan način sta eksplodirali dve vreči smodnika s strašno posledico, da je bilo vse moštvo stolpa topovnika, trije častniki in 18 mož, grozno opečeno. 1 častnik in peteri mornarji so podlegli opeklinam, predno je ladija dospela v luko.
Eksplozija se je pripetila v gorenjem stolpu na zadnjem krovu, kjer so se mornarji pod poveljstvom lajtnan-ta Goodrich, sina podadmirala Goodrich, ter pomorskih kadetov Gold-waite in Cruse vežbali v streljanju z velikim topom. Ko so vdrugič hoteli nabiti top in sta bili v to svrho poslani navzgori dve vreči smodnika, je nekdo zapazil, da zavoj smodnika gori. Zakričal je v svarilo in se vrgel na obraz. V tem hipu se je smodnik vnel. Brez znatnega poka je razstrelivo vzplamtelo. Stvarne škode ni bilo napravljene nobene. Komaj se je smodnik užgal, ko se je že tudi začulo grozno javkanje iz stolpa. Lajtnant Goodrich in mornar Malek sta, besna od bolečin, plezala po lestvi, ki vede iz stolpa, in navrhu skočila v morje, a kmalu nato so ju ulovili in odnesli z drugimi v ladijsko bolnišnico. Kmalu so dospeli zdravniki drugih ladij, ki so se tudi vežbale v streljanju, in so pomagali povečini grozno opečene ljudi obvezavati.
Ranjenci umirajo.
Boston, 17. juh — Od trinajst preživelih ranjencev imajo samo trije malo upanja na ozdravljenje. Ko je “Georgia” semkaj doplula, je imela že šest trupel na krovu. Ponoči sta umrli še dve žrtvi nesreče. To je povzročila iskra, ki je padla bržkone iz dimnika na kartušo. Vojna ladija je bila neznatno poškodovana in vežbanja v streljanju so se na povelje pomorskega departmenta spet začela.
Petero prejšnjih nesreč.
Bojna ladija “Missouri” — 12. aprila 1904; šest častnikov in trindvajset mornarjev usmrčenih in pet ranjenih vsled eksplozije 400 funtov smodnika v stolpu in 1,600 funtov smodnika v skladišču; nezgoda se je pripetila med vežbanjem v streljanju pri luki Pen sacola, Fla.
Bojna ladija “Massachusetts” — februarja 1903; devet mornarjev usmrčenih vsled eksplozije pri nekem topu.
Bojna ladija "Iowa” — februarja 1903; dva mornarja usmrčena, ker je počil top izven stolpa; kosi topa so predrli krov in usmrtili mornarja pri obedu.
Bojna ladija “Kearsarge” — februarja 1901; granata razpočila v topu in hudo ranila tri mornarje.
Bojna ladija "Texas” — 28. nov 1902; vodni cilinder počil in poškodo val dva topa; nihče ranjen.
Razbojnik Raisuli.
Tanger, Maroko, 16. juh — Ker se sultan z obsežnim oboroževanjem pripravlja, da osvobodi od razbojnika Raisuli ujetega Kaid McLeana, je hotel rod Elkmov, pri katerem se Raisuli nahaja, predati razbojnika in generala McLeana, ker se Elkmi zelo boje maščevanja sultanovega. A premislili so se nazadnje in obrnili za svet na dva radi njune modrosti slavna “ulema”. Ta dva “modrijana” sta pa slučajno prijatelja Raisulijeva, in zato sta izjavila, da je Raisuli delal edinole v korist rodu Elkmov, ko je ujel McLeana. Svetovala sta, ničesar ne storiti v zadevi, nego “stvar položiti v roke Boga in časa,” in rod je sklenil, ravnati se po tem svetu.
Mraz v Avstriji.
Dunaj, 16. juh — Avstro-ogrsko dr* žavo je nenadno prizadel mrzel val in razmere vladajo, kot jih ni več bilo izza 130 let. Toplomer je kazal včeraj 10 stopinj mraza. V gorskih krajinah je zapadel sneg na debelo, tako da so hribolazci v planinskih hotelih in kočah dejansko zameteni, ker se je moral železniški promet ustaviti.
Cesarjev jubilej.
Dunaj, 16. juh — Državna poslanska zbornica je danes sprejela predlog imenovati poseben odbor, ki ima u-kreniti in predlagati, kako bi mogla država najprimerneje proslaviti 60 obletnico, kar je zasedel prestol cesar Franc Jožef.
Med drugim se bo predlagalo, da državni zbor dovoli $25,000,000 za zavarovalni sklad, proti starosti in bolezni.
Hrvatska razburjena.
Budimpešta, 16. juh — Kakor se poroča iz Zagreba, glavnega mesta Hrvatske, ni ljudska razburjenost še nič popustila. Hrvatska samozavest je najgloblje prizadeta, ker je bila v Budimpešti sprejeta železniška predloga z določbo, da se po hrvaških železnicah uvede madžarščina kot edini službeni jezik.
Hrvatski sabor (deželni zbor) je sicer razpuščen. Agitacija pa se nadaljuje. “Hrvatska koalicija” je izdala proglas, v katerem se ljudstvo poziva odločnemu odporu proti krutemu pomadžarjevanju.
Za veliki kanal.
Chicago, Uh, 18. juh — Dvesto članov združbe “The Chicago Commercial Association” je včeraj napravilo izlet po chicaškem vodoodvodnem kanalu kot gostje zdravstvenega sveto-valstva in se vrnilo kot pripoznana organizacija navdušenih zagovornikov -(boosters) za globoki vodovodni načrt od “velikih jezer do Mehikanskega zaliva.”
Jolietske novice.
—	G. Pavel Schneller, predsednik
nadzornega odbora K. S. K. Jednote, je dospel v sredo iz Calumeta, Mich., v naše mesto po svojem odborniškem opravilu.
—	G. J. Blažič, doma iz Št. Mihela pri Novem mestu, je te dni posetil našo tiskarno. Prihodnje leto bo pel svojo novo sv. mašo v St. Paulu, Minn., kjer študira že nekaj let.
Čestitka.
Ministri zoper cesarja.
Seoul, Korea, 17. juh — Po štiriur-nem posvetovanju ministrov je imel sinoči prvi minister avdijenco pri cesarju in mu je odločno razložil, da je ravnanje cesarja, ki je poslal delegata k mirovni konferenci v Haag, ustvarilo tako zapleten položaj, da je potrebno, da v korist sinu prestolonasledniku odstopi in odpotuje v Tokio, o-pravičit se pri cesarju japonskem. Cesar še ni odgovorih Prebivalstvo je mirno.
"Bitka” blizu.
San Salvador, republika Salvador, 16. juh — Tu pričakujejo, da pride v 15 dneh do oboroženega spopada, ki bržkone prizadene celo Osrednjo A-meriko. Prva bitka se ima vršiti med četami republik Salvador in Nikara-gua. General Lee Christmas, Američan, ki je bil v nedavni vojni med Ni-karaguo in Hondurasom ranjen, je imenovan nadpoveljnikom armade sal vadorske. Pričakuje se prihod generala Chamorro s prvo ladijo, ki pride od Guatemale. Bržko dospe, se sam proglasi začasnim predsednikom Ni-karague.
Slavno uredništvo Amerikanskega Slovenca! Podpisani predsedniki slovenskih katoliških društev v Chicagi izrekamo v imenu društev in sploh V imenu vseh katoliških Slovencev v Chicagi iskrene čestitke Amerikan-skemu Slovencu na njegovi zmagi nad hudobnim in sprijenim časopisjem* Veseli smo bili, ko smo videli, kako Amerikanski Slovenec kakor neustrašen junak stopa v boj za nepremagljiva katoliška načela. V trdnem prepričanju, da bo Amerikanski Slovenec, ki je prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki vedno .v ospredju stal in kazal pot nam katoliškim Slovencem, kličemo: Živel Amerikanski Slovenecl Slava mu!
Razun Amerikanskega Slovenca se je v tem časnikarskem boju pokazal najbolj odločnega list Gla-s Naroda, Daši se ta list ne imenuje naravnost krtollški list, vendar je storil toliko, aa smo mu in mu moramo katoliški Slovenci biti iz srca hvaležni.
Chicago, 18. julija 1907.
Slede lastnoročni podpisi: ■
Jakob Jorga,
preds. dr. sv. Štefana št. I. K. S. K. J.
Johan Žefran,
preds. dr. sv. Jurija št. 960. C. O. F.
John Steržina,
preds. dr. Zvon št. 70. J. S. K. J-
DENARJE V STARO DOMOVINČ
pošiljamo:
za $	10.30	  50	kron,
za $	20.50	  100	kron,
za $	40.90 .............. 200	kron,
za $	204.00 ............ 1000	kron,
za $1017.00 ............. 5000	kron.
Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštni hranilni urad v n. do 12. dneh na vseh poštah v stari domovini.
Denarje nam poslati je najpriličneje do $25.00 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Order.
SLOV. AM. TISKOVNA DRUŽBA
Joliet, Illinois.
Joliet, 111., 17- jul. — Vreme je še vedno nezanesljivo za piknike. Od predzadnje sobote se menjavata soln-ce in dež. Soparica je včasih uprav neznosna. A do druge nedelje, to je do dne 28. t. m., utegne napočiti najlepši čas za veselico pod milim nebom in tega srčno želimo. Kajti drugo nedeljo dobimo ljubih gostov iz Chica-ge. V našem Theilerjevem parku namreč priredi društvo sv. Štefana št. 1 K. S. K. J. velik piknik. In kakor ču-jemo, se pripelje z omenjenim društvom tudi mnogo drugih Slovencev in Slovenk iz Chicage in okolice. Gotovo bodo vsi prisrčno sprejeti.
lezniškimi družbami, tozadevno prizadetimi.
— Umrl je rojak Jakob Koprivec zadnjo nedeljo za jetiko, star nekaj nad 30 let in doma od Trebnja na Dolenjskem. Tukaj zapušča ženo in dva otroka. Pogreb se je vršil včeraj, to je v torek, dopoludne. Od hiše žalosti na N. Bluff cesti se je sprevod pomikal v cerkev sv. Jožefa, kjer je č. g. Al. Kraschovvitz daroval črno sv. mašo, in potem na slovensko pokopališče. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 8. K. S. K. J. je svojemu pokojnemu članu izkazalo zadnjo čast in ga s svojo zastavo spremilo k zadnjemu po čitku. Rajnik si je nakopal smrtno bolezen pri težkem delu, katero je neumorno in prepridno opravljal. Padel je kot junak dela. Svetila mu večna luč!
— Dosmrtno zvezo sta sklenila včeraj, t. j. v torek dopoludne v slovenski cerkvi sv. Jožefa g. Josip Stefanie in gdčna. Katty Željko, doma oba iz črnomaljske fare. Poročil ju je Rev. Al. Kraschovvitz. Tovariš je bil g. Mat Stefanie iz Bradley, Ul., a družica je bila Miss Mimie Chulik. Novoporo-čenca bosta stanovala na N. Bluff st. Bilo srečno!
— “Angleščina brez učitelja v slovenskem jeziku” je spet v zalogi knjigarne Am. Slovenca. Razprodali smo bili vse prejšnje iztise, a jih spet ne-broj naročili iz Ljubljane, kajti povpraševanje po tej prekoristni knjižici je bilo res veliko. Knjižica stane 40C.
— Koliko prebivalcev šteje pravzaprav naše mesto? Po pravkar dovršenem šolskem cenilu ima Joliet sedaj skupnega prebivalstva 44,780 oseb. To je baje natanka štetev. Lani je prebivalstvo narastlo za 1,892 oseb, kar je jako veselo znamenje, da “100,000 klub” lahko zavrišče.
— Rudar John Mustar iz Carbon Hilla je dospel zadnji petek v Joliet peš ter tako opešan in sestradan, da se je policiji smilil. Vsled neke nezgode v rudniku je moral zapustiti delo. S prihranki se je nekaj časa preživljal. Ko so mu pošli, je zapustil Carbon Hill. In prišel je v Joliet napol mrtev in duševno‘zmučen. Kaj je policija ukrenila ž njim, nam doslej še ni znano.
Z druge strani se poroča: Frank Mustar, na duhu omračen “Austrian”, je zadnji petek poskušal izruvati železniške tire na križišču Rock Island-železnice in McDonough-ceste. Neki policaj ga je prijel. Že teden dni se je mož sumljivo vedel. Zadnjič je hodil po mostu Jefferson-ceste gori in doli, s svojo suknjo in čevlji v rokah. Tu-patam je pokleknil in molil. Konečno je šel v notranje mesto, kjer je kolovratil po alejah. Prišel je bil od za-padne strani, kjer je baje poskušal prodati svoje čevlje za en nikel, a brez uspeha. Ko je bil na mostu, je vzbujal mnogo pozornosti in nekateri so mislili, da namerava skočiti v kanal. Od takrat je begal po mestu, a storil ni nikomur nič žalega. Vendar je vzbujal povsod pozornost po svojem čudnem obnašanju. In ko se je v petek stavil v nevarnost, da ga povozi kak Uak, je bil prijet in odpeljan v varnost,
— Danes, to je v sredo, imajo jo lietski trgovci svoj piknik v Dellwood parku, zato so vse trgovine zaprte. Takisto tudi banke in pošta in vse tiskarne.
pljico ustvarjeno po božji naravi. Da, rojeni smo večinoma ako ne pri vinski trti pa pri brinju, gotovo, ali. piti in veseliti se ni prepovedano, pač pa naj bi poboji, sovraštvo in zavist imeli svoj konec med nami!	B.
— Naši mestni svetovalci so v po-nedeljskovi seji najprej slekli suknje in šele potem zborovali: tako silna soparica je pritiskala v svetovalnici. In vkljub tej neusmiljenki so rešili mnogo važnih vprašanj. Med drugim je bila sprejeta takozvana “Spring Creek Drainage Ordinance”, vsled česar dobi mesto od Rock Island-železnice $2, 250, koja svota se uporabi za uravnavo Hickory-potoka, ki je delal mestu že neštetokrat zle neprilike s poplavami itd.
— Mestni gasilci in policaji se bodo prihodnjo sredo, dne 24. t. m., v Dell-wood-parku žogali, t. j. igrali bodo “baseball”. Zanimanje je splošno.
— Mlado in staro obojega spola je v teh pasjih dneh polno hvale slovenskemu popu. Pa ga tudi ni izlepa boljšega hladila tako poceni.
— 105 let star je umrl zadnji četrtek črnec R. Smith, v mestu splošnoznan kot "Uncle Dick”. Rojen je bil v Virginiji kot suženj in po državljanski vojni je prišel v Joliet. Tu se je pred šestimi leti kot 99 let star "mladenič” oženil. Še pred tremi tedni je bil vsluž ben kot vratar pri tukajšnji elektrarni. Pod črno kožo je imel dobro dušo. N.
p.	v m.!
— Za naznanila na oknih in drugod se oglasite pri barvarju James Brennan, 321 Jefferson St., nasproti Court House. Chicago tel. 2342.
— Pisma na pošti so imeli koncem zadnjega tedna: Rus Anton, Ružič Albreht, Strupi J. H. in Valentič Ste-pan.
— Vsi ženski klobuki na Chuliko-vem vogalu se prodajajo sedaj za manj kot polovico cene, zatorej pridite dokler jih je še velika zaloga, ker sedaj si lahko prihranite denar.
— Rojak, kdo te gotovo ozdravi v slučaju bolezni? Dr. Ivec! Kajti najboljši zdravnik v Jolietu je dr. Ivec, 711 N. Chicago St., N. W. Phone 1012, Chicago Phone 2202.
r — Matere, pazite na svoje otročiče! Tako svarijo zdravniki v tej vroči letni dobi. Zlasti slabo mleko povzroča poleti mnogo otročjih bolezni. Naše slovenske matere itak dobro vedo, kaj je slabo mleko in kaj dobro. Zato zadostuj to kratko svarilo.
Hibbing, Minn., 10. jul. — V našem mestu kot v okolici gre z delom še dobro.
Nekaj milj od Hibbinga na Buhi, Minn., je obolel občeznani rojak in trgovec z jestvinami Štefan Pašič. Boluje na srčni bolezni že več mesecev in sedaj se zdravi že dlje časa v St. Paulu, Minn. Kot se čuje, mu gre na bolje.
Dne 30. junija ubilo je na Croks-town jami rojaka John Črnofa. In ta nesreča je še žalostnejša vsled tega, da mu je prišla hčerka iz stare domovine ravno par ur poprej, predno so Črnofa mrtvega prinesli v hišo. Namesto veselega svidenja in sprejema je zavladala bridka žalost, ko je hčerkino oko zagledalo svojega očeta mrtvega. Pokojni Črnof je bil doma iz Laz pri Planini na Notranjskem. Tu v Crokstovvnu zapušča ženo in svojo družino. Bil je ud K. S. K. J.
Dne 6. julija ponesrečil se je znani rojak Jožef Boh. Barval je streho na Virginiji, Minn. in nesrečno padel ter po 2 dnevnih mukah umrl. Pokojni Boh je bil rodom Štajerc in na Chis-holmu, Minn., zapušča soprogo ter nedorastlo družinico. Bil je ud K. S.
K.	J.
Prvi kot drugi imela sta dostojen pogreb v precejšnji družbi sobratov ter znancev in prijateljev. Nepričakovani nezgodi naj bi učili one rojake, ki jim je pristop h kakemu podpornemu društvu in Jednoti deveta briga.
Živečemu bolnemu rojaku g. Pa-šiču želeti je najboljšega zdravja, mrtvima rojakoma pa večni mir! A.
—Gradba hrvatske cerkve ob Broad way “na hribu” kaj hitro napreduje in bo do jeseni gotovo dovršena, kakor vse kaže. Stavba bo res lična in vidna daleč naokrog.
•— Mr. Heise ima pa salunarje rad. To je spet pokazal zadnji teden. Nič manj nego 31 jih je kot drž. pravdnik pozval pred okrajnega sodnika radi kršenja nedeljske postave o krčmar-stvu. Šest prestopkov ima vsak na vesti, to je z dne 6., 13., 20 in 27. januarja ter 3. in 10. februarja.
— Posebna odredba župana Croni-na, da se morajo saluni popolnoma zapirati ob enajstih zvečer, je povzročila mnogo ogorčenja med nekaterimi sa-luharji zlasti v notranjem mestu
— Predsednik Alton-železnice jej naznanil našemu županu na njegovo vprašanje, zakaj se ne začne z delom za povzdig železniških tirov, da se bo nemudoma začelo, bržko se odstranijo razne točke nesporazumljenja med že-
Ely, Minn., n. jul. — Naša naselbina ob robu prekrasnega jezera izgle-i da kot kras zemlje. Ljudstvo tu ukvar j ja se le v železnih rudnikih. Precej-I šno število je tu naših rojakov, ki so na glasu kot pridni delavci. Kot že ' znano, tu imamo svojo cerkev, več \ društev s sedežem J. S. K. J., kar dava vso čast narodu, Le napaka pa i je, da se pogostoma čuje o pobojih j med rojaki. Že več nedelj se čuje, da j so se tu ali tam stepli. In sedaj je v i bolnišnici par rojakov, trpečih na ranah, dobljenih v boju. Rojaki, kaj bo iz tega? Počemu starokrajsko sovraštvo? Kje je bratoljubje? Kje je to, kar pesnik poje:
Bodimo prijatli zdrav;
In podajmo si roke,
Pesmi naše majki Slavi Hvalijo na veke vse.
Mi delamo ravno narobe, kot nas pesmica uči. Namesto da bi nas drugo-rodci spoštovali, kažejo s prstmi na nas: “Poglejte jih, enega rodu in ene dežele in ene krvi so, pa sovraštvo je ! med njimi!” Da, sovraštvo je med nami, Bogu bodi potoženo. Trezno uži-j vati veselje, to bi bilo priporočila in tudi posnemanja vredno za nas. Slo-1 venec je vesel in sleherni-pije rad ka-
Ely, Minn., 12. jul. — Dne četrtega julija se je vršil na slovanskem paviljonu piknik, ki se ga je udeležilo devet društev. Da ni bila udeležba 6-bilna kakor se je pričakovalo, je vzrok nekoliko dež, ki je malo nadlegoval predpoldne, sicer smo imeli popoldne precej prijazno vreme; in vzrok je drugič neka nesporazumnost, ki se je vrinila tudi med tukajšnje Slovence, da jih tlači kakor zla mora. Piknik se je vršil v prid pokritja dolga, katerega dolgujemo na stavbi. Če bomo pa mi Slovenci se tako malo zanimali za naše narodne koristi, ne bodemo napredovali, kakor napredujejo drugi narodi v raznih mestih. Sicer ne rečem, da smo zmiraj tako nesložni, ker drugače bi ne imeli tako krasno urejene zgradbe na našem slovanskem parku. Ker pa zgradba veliko stane, treba je žrtvovati naše prispevke, in to najlažje z veselicami, da izplačamo naš dolg kar bode v ponos vsemu slovanskemu narodu na Ely. Pijanovičev Jožek.
tir? tlTí	ilr?	tir? tIp? tÿ? «‘•fr*	¿t, t«t>, .«j», c«tv
eJ? *4? ‘J? ‘4/ *J? ‘JjL* *J? ‘jp ‘jp tji fjp ‘jp «¿Ji fjp fjp rjr
New York, 8. jul. — Dragi Ameri kanski Slovenec! Mislim, da bode mar sikoga zanimalo, kako se je tukaj prva javna slovenska slavnost, katero je prvo slovensko podporno društvo sv. Frančiška Ser. proslavljalo kot desetletnico z blagoslovljenjem društvene zastave, vršila in končala.
Kakor je bilo poročano, shajati smo se začeli ta znameniti dan t. j. 4. julija ob 9. uri zjutraj v češki Narodni Budovje na 73. ulici.
Ob Yi 11. uri zjutraj smo se vstopili v vrste na ulici. Resno je oko gledalo ne čelu vihrajočo amerikansko zastavo, pripravljeno voditi za "Bog in Narod” h krstu kot novorojena deteta poviti društveni zastavi sv. Frančiška Ser. spadajočega h K. S. K. Jednoti in sv. Petra spadajočega k Jugoslovanski Jednoti.
Na čelu: Maršal Fran Gabrijel Tas-sotti, za njim:
1.	) Amerikansko zastavo noseč: Dragotin Levstek.
2.	Vodja godbe: Dragotin Adamič.
3.	) Zastavonoša Fran Govaneli z adjutanti bratoma Martinom in Miha-tom Pirnat in družicama Roziko Adamič ml. in Dragotinko Rems.
4.	) Društvo sv. Frančiška Ser., na čelu predsednik Josip Rems.
5.	) Društvo sv. Jožefa, na čelu predsednik Vincencij Ridl.
6.)
7) rija. 8.) N. J. 9) 10.)
Društvo sv. Petra, na čelu temu
a)	Zastavonoša: Franjo Dujič z adjutanti Josipom , Tmsotti in Ivanom Fugina; družic j: vgospi-ci Vida Gosar in Anica Tassotti.
b)	Predsednik: Zvonimir Štucin. Tamburaško društvo: Klub Ili-
À.
*J?
❖
tj»?
.¿¿a.
ri?,
#
TELESNI USTROJ
Hrana katero uživaš je tvarina potre bna za rast našega telesa. Ali prej, nego telesu koristi, mora biti prebav ljena.
Nasveti dobre prebavnosti so:	1.)Slast; 2.) Zdrav in delaven želodec za
assimilirujočega procesa.
Kadar ni naravne želje do jedi ali je želodec nesposoben hrano prebaviti, ostane hrana v želodcu in je podvržena kisanju in gnilobi.
To je neprebavnost. Kadar isto zanemarimo nastane kronična neprebavnost. Težina v želodcu, zlovolja, glavobol, in drugi znaki se pokažejo.
V
Društvo Novi Dom v Newarku,
Društvo Slovenija.
Društvo: Hrvatski Sokol.
Odkorakali smo z veselo koračnico: “Sokol”.
V cerkev prišedši, vršilo se je bla-goslovljenje društvenih zastav sv. Frančiška Ser. iu sv. Petra, nakar se je pričela slovesna sv. maša, katero je vodil naš rojak in tukaj službujoči Rev. Alojzij Blaznik, spremljevan od župnika Rev. Jože Zalokarja in domačih gospodov duhovnikov, kakor tudi od Monsignora Lamela, župnika te cerkve sv. Jožefa na 87. ulici.
Po končani slovesni sv. maši je bil krst zastav in sicer: Botra zastavi sv. Frančiška Ser. je bila: gospa Marija Rems. Botra zastavi sv. Petra je bila gospa Neža Tassotti.
Botri ste poklonili vsaka svoji zastavi krasne spominske trakove, a da ima društvo sv. Jožefa, kateremu predseduje gospod Vincencij Ridl, tako fini okus, kakor je pokazalo, ko je sv. Frančiška zastavi poklonilo spominski trak, je pač vsacega presenetilo, a tudi newarsko društvo Novi dom je zastavo sv. Frančiška iznenadilo s prekrasnim “lavorjevim vencem”, kakor tudi zastavo sv. Petra ste kinčali gospodični Vida Gosar in Anica Tassotti z vencem znaka nedolžnosti — lilij in naglčkov!
.Nato so povabljena društva z društvom sv. Ane, kateremu predseduje gospa Ivanka Štirn po vzgledu Rev. j Alojzija Blaznika, kateri je prvi zabil ' žebelj v držaje društvenih zastav, sledila in zabijala žeblje v znak spošto-! vanja in somišljenja, katerih odmev se je skoraj čul kot: “Varuj svetinje matere” in "Memento mori"!
Po končanih cerkvenih obredih so se društva po vže imenovanem redu uvrstila in odkorakala s ponosno koračnico: “Naprej zastava Slave!”
Ni ti gledalo, dragi bralec, več “resno” oko, gledalo ti je o_ko rojakov z nekakim svitom — navdušenjem — gledalo ti je kot bistri sokol, kateri z razprostrtimi peruti preletava višave, kot gospodar zraka, katerega dihamo vsi — i mi zemljaki, varujoči svoj poleg verskega najsvetejši čut t. j. narodni čut — dirjamo za našimi prapori, kot za "Najsvetejšim” brez pomisleka kam? kam? Tje hitimo — tje! Kjer vihrajo naše trobojnice, tam so naša krila, tam je življenje in materni jezik.
Marsikdo si bode mislil, kaj rabimo gojiti narodni čut, ako sem primoran v tujini, kjer se nisem niti porodil, niti vzgojil, težko si kruh služiti. Slaba logika je to, dragi moj! Pač najprvo je boriti se za svoj kruh, a prepotreb-
Ne vemo za boljše. To ni novo zdravilo; 27 let že dela izvrstne učinke, povrne naravno slast, podpira prebavljenje, izpolnjuje in pomnoži assimi-lacijo hrane in tako pomore k rasti telesa. Za starejše ali okrevajoče ljudi ni ga boljšega zdravila. Požirek pred jedjo bode vas okrepil. Cena soc in $1.00.
■ ❖♦❖♦❖♦❖♦❖♦«K*
“Severov Želodčni Grenčec pomo-gel mi je do zdravja, polajšal prebavo in povrnil slast, tako da sem zdaj zdrav in močan s pomočjo vašega zdravila.”
Jos. Pasakornis, Buck Mountain, Pa
“Severov Želodečni Grenčec je dobro zdravilo ter bi ga moral uživati vsak, ki trpi na želodcu. Eno steklenico sem samo popil ter sem rešen vseh želodečnih bolezni.
Ignatz Pfitzner, Morrisville, Mo.
“Uverila sem se da mi je Vaš Želodečni Grenčec pomogel. V treh dneh sem ozdravila. Ne čutim nika-ke težave v želodcu.” Ana Sulowski, Prospect Plains, N. J.
Dobiva se v vseh lekarnah.
Zdravniški svet zastonj.
¿¡b.
*3?
ej%
*3?
T$?
*J?
*J?
#
jsi*.
TJ?
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA
no je tudi, da gledamo za obstanek — za neumrljivost — našega milega maternega jezika; mar se nisi itak mučil v stari domovini, ali v domovini sploh, kjer si prvikrat zagledal dan in rastel, da si prišel do ravno tistega cilja, kot v tujini, t. j. do cilja: "V toku svojega obraza bodeš hlapčeval svojemu obstanku?!”
Pred nami vodja z maršalovo palico, kinčano z zlatim križem, korakal je ravno tako čil, kot bi bil še vedno isti infanterist, ko je stal za časa avstro-turške vojske v ognji 1. 1878, prepevajoč s hrabrimi sovojaci domačo pesmico:
Tam pod turškim gričem Fantov kot....
Se za nas vojskujejo i. t. d.
Za njim vihrajoče zastave, ob straneh amerikanska mladež, z oken hiš navdušeni “Hura” klici — streli — v vrstah mladostna vrela krv — godba s slovenskimi koračnicami “Naprej”, “Triglav” i. t. d. Zemlja je donela pod čvrstimi koraki miših Slovencev — razne misli so rojile a “En” duh je prevladal vse — “Duh Slovenski”!
V češki narodni Budovje prišedši, se je pričel banket z godbo igrajočo: Overturo slovanskih melodij.
Nato je predsednik Josip Rems z jedrnatimi besedami proglasil pomen današnje svečanosti, nakar mu je Dragotin Adamič v imenu društva sv. Frančiška Ser. v znak spoštovanja in za zasluge s primernim govorom pripel zlati križec na. prsi.
Temu so sledili govori različnih društev — po bank tu splošna zabava — petje — ples.
Najznamenitejši dogodek je bil, ko se je prečitala brzojavna čestitka ustanovitelja našega društva, Rev. Dr. Fra njo Košmerlja — hrup s “Slava Njemu” je čast napravil “slobodnemu a-merikanskemu duhu”, namreč slišal ne bi bil gromenja, ako bi se bili prav vsi nadzemski elementi spopadli.
Da so naši veseli tamburaši “Ilirci” slavnost temveč povišali, je samo ob sebi umevno, navdušenje jim bode pač zadostno, mar nisi čul po vsacem komadu v zahvalo burno ploskanje, da se je pač dvorana tresla?
Mogoče bode koga zanimalo, kako so zastave izgledale. Poglej ga no, kako si firbčen, bi rekel Ribničan. Da pa tudi temu zadovoljim, omenjam le, ! da je bilo občudovanje splošno. Kra-j sili so jih imenjaki sv. Frančišek Ser. i in sv. Peter s primernimi napisi na pr-! vi strani in na drugi strani grb K. S. I K. Jednote ozir. Jugoslovanske Jedno-! te. In to nam je napravil v popolno zadovoljnost veleznani rojak slikar in | član obeh prej imenovanih katoliških
Jednot Ivan Gosar, kateremu se je čestokrat izrekala javna zahvala.
Najznamenitejše osebe so pa našo slavnost takorekoč privedle do vrhunca, in sicer naš vobče spoštovani Rev. Alojzij Blaznik z njemu prirojenim milim glasom, ko je proslavljal pomen, ko je opominjal rojake k slogi — a tudi gospod župnik Jože Zalokar kot stari čili gorenjski hrust je pripomogel mnogo s svojim neprenehanim humorjem. Bilo je pač mnogo resnosti in veselja, da pač smem smelo reči, to je bil “Gospodov dan”.
Pozdrav vsem rojakom! Vam udani Dragotin Adamič.
IŠČE SE ORGANIST, V CERKVE-ni glasbi in petju dobro izvežban. Ponudbe naj se naslovijo na: Rev. John Plevnik, Waukegan, III.
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
Denarje v staro domovino pošiljamo:
za $ 10.35 ................... 50	kroni
za $ 20.45 .................. 100	kron
za $ 40.90 .................. 200	kron
za $ 204.00 ................ 1000	kron
za $1017.00 ................ 5000	kron
Poštarina je všteta pri teh vsotah. FRANK SAKSER CO.
109 Greenwich Street,	New	York
IŠČEM SOBRATA MARTINA LOV še, člana društva sv. Jožefa št. 76. K. S. K. J. Pred enim mesecem je-bival v Rock Springs, Wyoming. Kdor bi za njegov naslov vedel, naj’ mi ga blagovoli naznaniti radi tega, ker sem iz raznih virov slišal, da je-umrl. Louis Banich, Box 411, De Pue, Bureau Co., 11!.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona piknikov in vrtnih veselic, ko bo zopet žeja pritiskala na suha grla. Skrbeti je treba, da se tej stiski korenito odpomore. In s čim pač? Najboljša odpomoč je
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W. 480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je najiavrstn ejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega priporoči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM !
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo-nekaj ljudi za otvoritev dela plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti’ pri delu. Pridite preč. Wenona CoaP Co., Wenona, 111.
IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
—	V Ameriko z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo dne 20. junija 24 Slovencev in 18 Hrvatov, nazaj je prišlo pa 70 Slovencev in Hrvatov.
—	Sadna letina na Kranjskem bo letos malone povsod slabo izpadla. To bo že tretje, odnosno četrto leto, ko ne bodo imeli sadjarji od svojih sadovnjakov skoro nikakih dohodkov. Vzrok letošnji slabi obroditvi je neugodno vreme za časa cvetja ter nastop vsakovrstne golazni, ki je že cvetne popke uničila.
—	C. kr. kmetijska družba na Kranjskem praznuje letos svojo 140 letnico.
—	Ravnatelj g. Senekovič v Ljubljani je bil imenovan ob umirovljenju vladnim svetnikom.
—	Gospa-: Borštnik Zvonarjeva je za pustila Sofijo. Letos bo angažirana na slovenskem gledališču v,Ljubljani.
—. Smrtna kosa. V Postojni je umrl v torek 25. jun. posestnik Janez Sever, star 75 let. Bil je več let občinski odbornik. — V Zagorju na Notranjskem je umrla 2Sletna gdčna. Rafaela Ko_-ren.	_ ,	_	.
—	Povožen je bil 19. jun. desetletni sin občinskega predstojnika v Kotre-(dežu'Frančišek Drnovšek.
—	Umrl je na Dunaju c. kr. stotnik g. Viljem pl. Okrog, star 45 let. Truplo so prepeljali v Ljubljano.
—	Mohamedansko vero je sprejel v
Tunisu v Afriki znani kranjski baron Baillou, ki ima svojo grajščino na Gorenjskem.	,	.	.
—	Hotelska družba “Triglav” na Kranjskem otvorila je hotelsko podjetje v Boh. Bistrici, v nedeljo, dne 30. junija z blagoslovljenjem poslopij, ogledovanjem hotelskih naprav _in s slavnostnim banketom.
—	Odlikovanje slovenskega šahov-ca. Gosp. Andrej Uršič, urednik šahovske rubrike v “Dom in Svetu”, je pri mednarodnem turnirju za naloge, 3d ga je priredila letos “Munchener Post”, dobil častno priznanje.
--- Deželni zvezi za tujski promet na Kranjskem je prisodila mednarodna jury milanske razstave diplomo za sodelovanje z zlato kolajno, vsled njene udeležbe na mednarodni razstavi v Milanu leta 1906. — Tudi na mednarodni športni razstavi v Berolinu je dobila zveza priznalno diplomo z zlato kolajno in poleg nje še društvo za povzdi-go tujskega prometa na Bledu in jam-.ska komisija v Postojni.
1 — Na I. državni gimnaziji v Ljubljani je razpisano mesto ravnatelja. Častna stvar za Slovence je, da dobi *0 službo Slevenec, saj hodi v ta zavod tri četrtine slovenskih dijakov. Kljub temu pa je dež. šolski svet postavil na drugo mesto nemškega na-cionalca Profta iz Celja, ki niti slovenski ne zna; ljubljansko nemštvo upa tega moža spraviti na tako častno mesto.	,
—	Dunaj, 21. junija. Dr. Šušteršič je pri naučnem ministru v imenu “Slovenskega kluba” vložil odločen protest proti eventuelnemu imenovanju profesorja Profta za ravnatelja na I. ljubljanski državni gimnaziji.
—	Celjska “Domovina” piše: Nemški listi poročajo, da je nemška nižja gimnazija v Kočevju na Kranjskem razširjena v popolno nemško gimnazijo. To je naravnost nečuveno! Slovenski narod odločno protestira zoper to vladino odredbo in zahteva, da se nemudoma da tudi Slovencem, kar jim po pravici gre. Ni li to naravnost vne bovpijoče, da ima S odstot. vsega prebivalstva na Kranjskem dve, rekel bi tri popolne gimnazije v. deželi, 95 odst. pa nobene! Vlada nam je že s tem, da se je udala šovinistiški zahtevi združenih nemških strank ter da je peščici kočevskih krošnjarjev dala poseben nemški mandat, zadala uprav grozno zaušnico ter nam jasno dokazala, da nas prav nič ne upošteva. Sedaj po tej politični zaušnici nam hoče storiti še to kulturno sramoto, da daje istim krošnjarjem popolno nemško gimnazijo, dočim je Slovencem na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem ne privošči? Ta frivolnost presega že vse meje, na ta pokorenja in poniževanja bode moral dati ves slovenski narod dostojen odgovor. Sklicujte shode povsod in poučujte ljudstvo o krivicah, ki se mu gode! Naj zaori glas našega ogorčenega protesta z vso silo, da ga bodo še tako gluhi ministri slišali in upoštevali narodno voljo slovensko!
—	Spor zaradi petja. Posestnik Anton Janeš iz Babnega polja se je jezil v Trohovi gostilni na dninarja Antona Uleta, ker je ta koncu vsakega petja pristavil “kuku”, Janeš je pristopil k njemu z vprašanjem “ali se upa 'nanj poseči”. Ule, ki celo stvar ni smatral za resno, mu je dal klofuto. To pa je Janeša tako raztogotilo, da ga je naskočil z odprtim nožem. Ule, ki se mu je proti postelji umikal, je padel vznak
na posteljo in se skušal z nogami ga ubraniti. Janešu se je posrečilo mu zadati tri ureznine na levi roki in eno na levem sencu. Obdolženec je sam priznal, da je bil njegov zagovor o silobranu brezpomemben. Sedel bo 3 mesece v težki ječi.
—	Za godce ni hotel ničesar dati. V Možetovi gostilni v Dolenji vasi se je dne 20. maj. plesalo. Jože Antončič posestnika sin je šel pobirat za godca. Janez Maslo, posestnika sin iz Senožeč mu ni hotel ničesar dati, ker se ni plesa udeležil. Stal je pri vratih kuhinje, poleg njega pa Jožefa Škamperle, posestnika hči iz Dolenje vasi. Antončič jezen, da mu je Maslo odklonil donesek, se je ž njim sprl in vanj iz razdalje kakih 5 do 6 korakov vrgel steklenico z veliko silo, a ker se je ta hipoma umaknil, je zadel Jožefo Škamperle v obraz in jo težko poškodoval. To obdolženec odkrito priznava. Sodišče mu je za kazen priznalo 5 mesecev težke ječe ter v plačilo 150 K za bolečine.
—Nista se dala oplašiti. Delavca Jernej Petrin in Jožef Hubat sta rogovilila dne 7. aprila tega leta zvečer precej pijana po Hrašah. Hubat je držat v roki odprt nož in omenil tovarišu, da bi sedaj rad kakega h . ,,ča dobil. V tem srečata Janeza Tršana, ki se je vračal domu. Hubat stopi k njemu rekoč: “Počakaj, ti bom eno dal.” Da bi ga oplašil, spustil je Tršan iz samokresa, ki ga je imel pri sebi, en strel. S tem je pa še razdražil Petrina, kateri ga je s kolom na tla pobil, Hubat ga je pa dregal z odprtim nožem in mu zadal osem poškodb. Ko sta cula prihajati ljudi, sta zbežala. Hubat bo za to sedel pol leta v ječi.
—	Zopet nož. Na pustno nedeljo tega, leta je prišlo v Velepičevi hiši na Pšati do prepira med delavcem Francetom Kavk® in pošestnikovim sinom Nandetom Nahtigalom. Kavka je bil jezen, ker ga je vrgel malo preje Nahtigal med butare. Zato je sunil Kavka svojega nasprotnika z odprtim nožem v dlan desne roke, in ko so mu nož odvzeli, ga je še s krušnim nožem dregnil v hrbet. Obdolženec pravi, da je bil vsled zavžitega kuhanega žganja tako omamljen, da se ne ve na vse spomin-njati. Priznala se mu je kazen enomesečna ječa, plačilo 60 K za bolečine in povračilo na zaslužku.
—	Za trgovskega pomočnika se je naredil. Rudolf Skuk, 16 let star, iz Ko vačevega hriba, je bil vajenec pri trgovcu Ferdu Hlebšu. Ni mu ugajalo življenje kot vajenec, sklenil je priti drugam v službo, a kot pomočnik. V to svrho je skrivaj kopiral službeno spričevalo Hlebšovega pomočnika Leo polda Kneza in izginil iz Kranja. S to kopijo se je vtihotapil y službo trgovca Ivana Slavinca v Šmartnem pod imenom Knez. Ostal je tam le mesec dni, ker ga je gospodar zasačil, da krade denar in ga ovadil orožnikom v Litiji. Koliko da mu je izmaknil, Slavine ne ve. Skuk zatrjuje, da mu je vzel le 10 kron, denar pa, ki ga je potrošil v Šmartnem in ki ga še ima, je ostanek neke najdbe v Ljubljani. On trdi, da je našel na potu od južnega na državni kolodvor v cunjo zavitih 160 kron v bankovcih. Dognalo se je pa, da je ta izgovor izmišljen. Za kazen mu je bilo odmerjeno 4 mesece ječe.
■— Kdo ima več denarja'. Dne 4 rtiarča t, 1. je bil v Kamniku vojaški nabor. V Rodetovi gostilni je bilo več fantov, med njimi Jože Pavlič, posestnice sin, ter brata Janez in Štefan Bo-rin. Prvi se je izrazil, da ima njegov brat Štefan več denarja kakor Pavlič. Gostilničar je dal pod mizo Pavliču svojo listnico z denarjem, na kar je pripomnil Janez Borin, da je to zvijača. To je vjezilo Pavliča tako, da ga je s posodo za sol po glavi udaril in ga težko poškodoval. Pokoril S"e bo zato 2 meseca v ječi.
—	Tatinski hlapec. Koncem januarja t. 1. je dal Mat. Sterle iz Iške vasi svoje kolo, vredno 50 kron, spraviti v Ra-stoharjevi gostilni na Karlovški cesti. Gospodinja je ukazala domačemu hlapcu, Francetu Šetina iz Šmartna ob Savi, nesti kolo v skladišče. Čez nekaj časa pa je Šetina kolo izmaknil. Sedel bo zato štiri tedne v težki ječi.
—	Nasilni potepuh. Že mnogokrat kaznovani Janez Grbec, pristojen v Jablanico, je bil po razsodbi okr. glavarstva v Litiji za tri leta postavljen pod policijsko nadzorstvo. Letos jo je pa nameraval popihati v Trst, a je bil v Ilirski Bistrici prijet. Tu se je pa o-rožniku in občinskemu slugi, ko sta ga hotela prijeti in vkleniti, po robu postavil. Mahal je z rokama in brcal z nogami, ter jima zagrozil, da mu bosta svoječasno že na “šteh” prišla, zlasti je orožniku zagrozil, da bo dušo izdihnil. Pri t^m ju je pa še opsoval z raznimi grdimi priimki. V zaporu je razbil štiri šipe in pokrov posode za vodo. Grbec vse taji. Za kazen je dobil 13 mesecev težke ječe.
—	Gnojne vile je ukradel nekemu posestniku v Linhartovih ulicah Fran Čehun, rojen 1. 1889 v Černučah v dru žbi nekega Ivana Bistona, rojenega v Rožni dolini pri Litiji. Ko je policija obadva dala pod ključ, se je dognalo, da je Čehun ukradel tudi kolo, katero
je bilo ukradeno trgovcu potniku Karolu Rajerjr na Južnem kolodvoru. Kolo je bilo vredno 240 kron in so ga mu odvzeli v Mednu. Čehun je tudi na luteranskem pokopališču kradel pri grobeli železne ograje in jih prodajal za staro železo. Obadva aratovanca sta se izročila sodišču.
— Zasačena ciganska tatinska tolpa. V. zavesti, da novomeške oblasti v zadnjem času tako rekoč z rakovicami hodijo okrog ciganskih tolp ter vsa njihova početja in življenje najrajši gledajo le skozi temna očala, so ci-ganje dobili zopet ojačeno korajžo -za razne tatvine in nadlegovanje domačinov in potujočih tujcev. Edini strah preostal je ti nevarni tolpi le še pred žandarjem. V tem oziru gre vsa čast in priznanje glavni orožniški postaji v Novem mestu. Nedavno so pri Ru-prč vrhu zopet zasačili tri ciganske uzmoviče, Jože, Franc in Jure Brajdiča. Nakradli so veliko krme — repe — štiri vreče krompirja in dr. Pustili so pasti tudi svoje konje in osle, seveda na tuji paši. Kakor se čttje, se tistim ciganom, ki so užugali blizu 25 kmetov iz Gotne vasi s sekirami in samokresi, najbrže ne bo nič zgodilo. Mogoče, da dobe- še kako medaljo za to.
—V Puli so zmagali po večdnevnem ljutem boju združeni Italijani in socialisti nad “gospodarsko stranko”, za katero so glasovali večinoma Hrvati in mornarica, z večino 154 glasov. Ako pomislimo, da je bilo skupno oddanih okoli 5000 glasov, je to gotovo zelo klaverna večina. Italijani so izrabljali svojo znano geslo, “osar tutto" (si vse upati); volili so za nje celo mrtveci. Volitve bodo najbrž razveljavljene.
— Na občnem zboru 'ASloge", katoliškega političnega društva za Goriško, ki se je vršila 20. junija, so se izrekli zborovalci odločno za ustanovitev slovenskih paralelk na novi trgovski šoli v Gorici. Ako pa bi se to ne moglo doseči, naj se ustanovi samostojna slovenska trgovska šola
—- Zaradi umora sedi na zatožni klopi pred goriškimi porotniki Matija Šuligoj iz Lokavca. 3. junija 1906 je namreč pri nekem žegnanju v Banjšici v prepiru s fanti iz Lokavca z nožem ranil Ivana Breščaka, Jožefa Markiča ter Ivana Markiča- Slednjega je tako zabodel, da je kmalu nato umrl.
—	Ustrelil se je v Mariboru gostilničar in mesar Černovšek. Gostilna “Csarda” na oglu Tegetthoffove ceste in Kokošinekovega drevoreda je bila njegova last. Za pravi vzrok samomora se ne ve. Černovšek je bil precej premožen in brez otrok.
—	Velik požar. V četrtek, dne 20, junija, ob četrt na dve, začelo je goreti v neki hiši na vasi Mihovce na Ptujskem polju. Požar se je razširil vsled neugodnih vetrov tako hitro, da je bila v par minutah polovica vasi v ognju, katera šteje 71 hiš. Celo en otrok je zgorel in nekaj živine. Baje so otroci v neki hiši zažgali. Bilo je okolu šest požarnih bramba na mestu. Zgorelo je v Mihovcih in Dražencih 36 posestnikom 60 poslopij. Ubogi ljudje, izmed katerih večina ni zavarovana.
—	Požar. V četrtek 20. jun. je nastal ogenj v Preradu v Slovenskih goricah. Uničil je 13 poslopij, deloma hiš, deloma pa vinskih kleti. Pogorelo je vse do tal, ker zaradi pomanjkanja vode ni bilo misliti na gašenje. Ško da je velikanska, ker se je posmodil tudi velik del novih vinogradnikov. Sumijo, da je zažgal otrok, ki si je že parkrat v bližini hiš zakuril.
—	Nemški natakarji in policaji pospešujejo, kakor kaže sledeča zgodbica, zelo zdatno tujski promet v Celju, Prišla je nedavno sob. v Celje soproga nekega vinotržca s Tirolskega, namenjena na Dobrno. Ustavila se je v enem najboljših tamošnjih hotelov, v katerem jo je pa začel zalezovati nek natakar. Da bi se ga otresla, je šla .v kavarno in od tam v drug hotel prenočevat. Ker je nesramnega natakarja primerno zavrnila, je poslal v nedeljo zjutraj v dotični hotel policaja, češ, da je tam neka propala ženska: Gospa je bila kar začudena nad toliko drznostjo in se ni hotela dati aretirati. Poličaj je bil, kakor je dotičnica izjavila, z njo zelo surov. Morali so jo slednjič z vozom peljati na rotovž — tam se je skazala in gospodje so se jeli grozno opravičevati! Tako vabijo nemški natakarji in policaji tujce v Celje.
KOROŠKO.
—	Na Trati pri Borovljah je umrl g. Janez Zablačan, lesni trgovec. Rajnki je brat znanega rodoljuba g. Lovro Zablačan-a, posestnika, gostilničarja in načelnika posojilnice na Trati pri Borovljah.
—	Zopet samoumor vojaka. V Kobaridu se je ustrelil narednik Fran Peter, rodom koroški Slovenec iz Ziljske doline. Storil je ta korak baje radi tega, ker so ga v službi močno šikanirali.
—	Zoper občinske volitve v Rožeku

TBLKPHO.MÏ : U7<» RECTOR.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St.,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
rg)

Pošilja najhitreje in naj cenej e ^
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje in prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
T
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4.1 odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo od dnevš. vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.
Prodaja parobrodne listke
za vse prekomorske družbe: vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK, N. Y.
<5
so vložili Slovenci pri deželni vladi ugovor. Ta je ugovor odobrila in volitve razveljavila. Vsled tega pride v drugem in prvem razredu do novih volitev. Ker je tretji razred že slovenski, imajo Slovenci veliko upanja, da postanejo z zmago v drugem razredu gospodarji te občine.
—Sodnijski izpit je napravil v Gradcu g. dr. Ožbe Klavnik c. kr. avskul-tant v Celovcu.
—■ Star 104 leta. V bolnici usmiljenk v Zagrebu živi Ivan Polanšak, star 104 leta. Še sedaj pomaga sestram pri delu in je čvrst in zdrav.
—	Grozen dvojni umor. V Novem Sadu je hotel Ivan Weselovsky, vojak pri 6. pešpolku posiliti lepo isletno hčerko gostilničarja Hitterja. Dekle se je branilo in klicalo na pomoč. Prihitela je na pomoč mati; ko jo je Wese-lovsky zagledal, skočil je proti njej in najprvo zabodel njo, nato pa še hčerko. Morilec je izročen vojaškemu sodišču.
—	Vas pogorela. Dne 21. jun. popoldne je izbruhnil v Delnicah, odda-
ljenih uro in pol z železnico od Reke, velik požar, ki se je v par urah silno razširil. Proti večeru je pogorelo že dvajset hiš in mnogo živali. Hiše so bile večinoma pokrite z lesom. Da se je ogenj tako naglo razširil, je krivo pomanjkanje vode. Z Reke in iz sosednjih krajev so prišli gasilci, ki so stku-šali omejiti požar. Iz Ljubljane je odšla v Delnice tudi stotnija vojakov. Škodo cenijo nad 100,000 kron.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
ohn Stefanie
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žganja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 348. JOLIET
OEO. LAUTERER,
-------izdelovalci----
ZASTAV IN REGALU
164-166 E. Madison St.,
CHICAGO, ILLINOIS.
VSTRAJA ŽE 25 LET.
Mi izdelujemo zastave, regalije obšite ’ z zlatimi nitmi in svilo, vse delo je ročno.
Izdelujemo tudi uniforme, kape, gumbe in drugo v to področje spadajoče blago.
Blago na ogled vseh vrst.
Ako vaše društvo rabi kaj od teh reči pišite nam predno naročite drugje.
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih otl-znakov (badges), regalij, kap, bander in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujete kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v North Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo, (
>1. H. Sclm s ter
Young Building
....JOLIET, ILLINOIS...
PosoiniemoflenarflapsestTa
German Loan and Savings Bank. MARTIN WESTPHAL,
123 N. Bluff St. JOLIET, ILL.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOVEKSKO-AM. TISKOM DRUŽBA.
Naročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
Tiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridayr by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
ig TRADES fVKl COUNcTl a
CERKVENI KOLEDAR. * 1
21.	jul.	Nedelja	Daniel, prerok.
22.	11	Pondeljek Marija Magdah	
23-	il	Torek	Liborij skof.
24-	il	Sreda	Kristina, dev. m.
25-	il	Četrtek	Jakob apostol.
26.	a	Petek	Ana, mati M. D.
27.	a	Sobota	Pantaleon, muc.
MUCENEC.
Zložil AntonMedved.
banja se še vedno precej udeležuje. Seveda ni več vodnica, nasprotno, še zavira; toda nasproti napakam in pre-naglicam modernih njeno zaviranje ni vedno v škodo.”
Drugo, za kar se imajo narodi zahvaliti rimsko-katoliški cerkvi, je po Harnacku dejstvo, da “je ta cerkev v zapadni-Evropi vzdržala misel samo-stalnosti vere in cerkve proti tudi tu ne nedostajajočim zaletom k državni vsemogočnosti na duševnem polju.”
(S. 154.)
Katoliški značaj rimske cerkve priznava profesor Harnack brez vseh o-vinkov, da, označa ga celo kot enega izmed življev, ki "tvorijo posebnost rimske cerkve” (S. 155). Njen apostolski značaj, t. j. njena zgodovinska zveza, mu kot zgodovinarju tudi ni mogel uiti, in poudarjajoč, da je bilo “važno nasledstvo (cerkvenih) uradnikov” (S. 156) predmet, ki je zanj vedno skrbela rimska cerkev najvestne-je, potemtakem priznava jedrno misel, iz katere se je razvjlo apostolstvo. Da je rimska cerkev jedina, je povedal v zgoraj že navedenih besedah: “Ona je najbolj jednotna tvorina, ki jo je ustvarila zgodovina.” (S. 153.)
Tudi njene svetosti ne zanika. “V vseh časih,” tako pravi na strani 166., “je odgajala svetnikov, vkolikor se morejo ljudje tako imenovati, in jih še sedaj vzgaja. Zaupanje v Boga, či sta ponižnost, gotovost odrešitve, od daja življenja v službo bratovstva so najti v njej; križ Kristusov jemljejo nase mnogoštevilni bratje s tisto presojo samih sebe in tistim veseljem v Bogu, ki sta pridobili Pavla in Avguština.” Harnack pravi .nadalje o njej, da “ostaja vedno stara in se vedno prenavlja.” (S. 160.) *
Prof. Harnack nazadnje vprašuje, ali se bo mogla ta velikanska stavba tudi večno vzdržati. “Ali bo katoliška cerkev zmožna, obdržati se v bodočem prevratu človeške družbe? Ali bo prenesla napredujočo i.apetost z duševnim življenjem narodov? Ali bo pretrpela nazadovanje romanskih narodov?” (S. 160.)
Na to odgovarjamo z gotovostjo na zmago, ki nam jo daje- moč neomajno trdnega prepričanja, temeljita, vse pre magujoča stroga logika njene cele duševne zgradbe in pogled na sedaj dvo-tisočletno zgodovino: Da! Od Boga ustanovljena cerkev bode z božjo pomočjo tudi vse bodoče dni izpolnova-la svoje poslanstvo in “peklenska vrata je ne bodo premagala.”
Korak ti je truden, počasen, pogled ti je hladen, teman, dim, prah se ti v zgubano lice zaganjata leto in dan.
O delavec, tihi mučenec, ti lovorjev nisi željan!
Željan si vstajenja iz groba, ki dneve pretvarja ti v noč.
Živ stroj si med mrtvimi stroji, tiran izsesava ti moč.
■A kakšna je tvoja ideja, ki zanjo boriš se mrjoč?
Ideja globoka, visoka!
Da človek si —- trpka zavest — da hočeš kot človek živeti, da delo rodi naj obrest.
In kakšno je tvoje orožje?
Le trudna, povešena pest.
KATOLIŠKA CERKEV
je dandanes tarča celim trumam so vražnih napadalcev. Predsodek, neznanje katoliškega uka, lahkomiselnost in Strast se združujejo v skritem in oči-tem boju proti napravi, ki razvidno no si na čelu pečat Svoje božje ustanovitve in so njeno zgodovino od nekdaj občudovali največji duhovi vseh časov, tako da so jo morali radovoljno ali pa po dejstvih prisiljeni priznati in čislati.
Tudi eden izmed vojskovodij v svo-bodomiselnem protestantskem taboru sedanjosti, prof. dr. Adolf Harnack, bivši ^rektor (ravnatelj) berolinskega vseučilišča, je postal neradovoljna in nesumljiva-priča zanjo. Pred nekaj leti je imel v Berolinu pred 600 dijaki vseh oddelkov vseučilišča vrsto predavanj
0	“Bistvu krščanstva”, ki so sedaj dobiti v tisku.
Nekatera mesta iz ust tega mogočnega nasprotnika rimske svetovne cerkve navajamo kot posebno dragocena V sledečem:
1	“Rimska cerkev,” pravi Harnack, k
začetku Svojega 14. predavanja, “je najobsežnejša, najbolj zapletena in ven dar najbolj jednotna tvorina, ki jo je ustvarila zgodovina, kolikor jo poznamo.. Vse moči človeškega duha in duše' in vse natorne sile, ki razpolaga ž njimi človeštvo, so gradile na tej stavbi.” (S. 155.) Na vprašanje: Kaj je katoliška cerkev dovršila? odgovarja berolinski učenjak: "Vzgojila je ro-mansko-germanske narode. Doncsla je mladostnim narodom krščansko omiko, in ne samo enkrat donesla, da bi jih potem obdržala na prvi stopnji — ne, darovala jim je nekaj daljeiz-obraznega in je sama vodila ta napredek v skoro tisočletni dobi. Do 14. stoletja je bila vodnica in mati; prinesla je misli, postavila cilje in razvezala moči:	Do 14. stoletja — od-
tlej je videti, kako se njeni vzgojenci osamosvojajo, in potem (Imenitno! Kje pa je aposteljstvo protestantizma?) krenejo po potih, ki jih ni od-kazala ona, po katerih jim ona noče in ne more slediti. (Tako je!) Ampak tudi potem še, v dobi zadnjih šeststo let, ni tako zaostala, kakor grška cerkev. Celemu političnemu gibanju je bila s primeroma kratkimi prestanki popolnoma kos in tudi duševnega gi-
darska in družabna zapostavljanja. Te stvari pa ne bi mogla nobena vojna količkaj izpremeniti, tudi ko bi se kon čala srečno za Japonijo, na kar seveda noben Američan ne misli. Ampak recimo, da bi Japonci vzeli Ameriki Filipinske otoke: To bi seveda po-menjalo začasen izgubitek na ameriškem ugledu, a kaj bi koristilo Japoncem? Razmere, ki tvorijo današnji vzrok zlovolji, bi se morale še poostriti. Razuntega bi si Japonija nakopala še nespravno sovraštvo druge velesile, kajti o tem si ne more biti na nejasnem, da ji je Rusija v srcu še gorka in da bo poskušala prestano ponižanje poplačati, bržko se bo čutila krepko dovolj v to.
Odgovorni vodniki japonske politike so mnogo prepametni ljudje, da bi se vrgli na tako kupčijo, če so vstanu izogniti se ji; in v Washingtonu, kakor znano, tudi ne hrepene po vojnih pustplovstvih, ki bi morala škoditi gospodarskemu razvoju dežele. Dejansko se tudi ni še nič pripetilo, kar se ne bi dalo rešiti diplomatičnim potoni. Resnično nevarnost tvorijo samo japonski jingi in njih časopisje. Posledice njihovega šuntanja so nedogled-ne, in zato se morata vojno in pomorsko ministerstvo strica Sama pripraviti na vse slučaje. V prestavljeniu glavne vojne brambe na obrežje Tihega morja ne more torej videti niti Japonija grožnje niti sovremeniki nevarnosti za svetovni mir. Gre se v resnici za vojaško naredbo, ki bi se bila pravzaprav morala skleniti, ko so Združ. državam pripadli otoki, ki se bodo morda nekoč morali braniti. Mir ni videti resno v nevarnosti, dokler Japonija svoje hujskače brzda.
Junija meseca zmrznil. Iz Ihomošta poročajo, da je neki Monakovec na gori Totenkirchel zmrznil. Mož je moral na prostem prenočiti.
Vas bodo razstrelili. Iz Prage poročajo: Vas Mlada je pred letom kupilo vojno ministrstvo, da jo pri vajah letos topničarji popolnoma razstrele. Prebivalci so se že izselili.
NARODNO BOGASTVO.
Cenilni urad v Washingtonu je prav kar objavil posebno poročilo, ki se peča z “bogastvom, dolgovi in davki” in ki ceni skupno vrednost lastnine v Evropi, v Združ. državah in v še nekaterih drugih deželah.
Po tem poročilu je bila lastnina Evrope leta 1896. vredna 249,846 milijonov dolarjev in Združ. držav 79,-567 milijonov dolarjev. Narodno bogastvo Velike Britanije je znašalo takrat 57,453 milijonov dolarjev ali $1455 na glavo prebivalstva. S tem je bila Anglija najbogatejša dežela na zemlji. Potem je sledila Avstralija z $1247 na glavo prebivalstva, potem Francija z $1228. Šele sedaj se pridružujejo Združ. države $1125 na glavo prebivalstva, potem Dansko z $1119; slede Nemčija z $751, Avstrija z $506, Italija z $493 in Rusija z $296 na glavo prebivalstva.
Skupno bogastvo Francije leta 1896. je cenjeno na 47,156 milijonov dolarjev, Nemčije na 39,185 milijonov, Rusije na 31,267 milijonov.
Izza leta 1896. se je pa razmerje odločno premaknilo na korist Združ. državam. Iz takratnega narodnega bogastva v vrednosti $79,567 milijonov dolarjev so medtem postali 107,104 mi lijoni leta 1904. Leta 1900 je narodno bogastvo narastlo na 88,517 milijonov, a se je odtlej prav zelo množilo in utegne sedaj znašati najmanj 130,000 milijonov dolarjev, s čimer bi bila naša domovina ne samo naj bogatejša dežela na zemlji, marveč bržkone tudi najbogatejša z ozirom na višino zneska, ki pride na glavo prebivalstva, t. j. v statistikah cenilnega urada; kajti v resnici se bodo morali mnogi ameriški državljani izmotati brez $1500, ki pridejo po navedeni cenitvi np vsako glavo družine — moža, žene in otroka.
PREOBRAT NA KITAJSKEM.
MIR IN VOJNA.
Politično nebo tačas ni brez oblakov. in bržkone bosta krepki odpor ameriškega' delavstva proti neomejenemu dopuščanji} japonskih priseljencev ter izzivanje mnogih japonskih časopisov nudila vladama v Washing-tonu ‘in Tokiu še dlje časa, snovi za mučna pretresovanja. Nenaklonjenost velikih delavskih zvez proti priseljevanju se pa ne orflejuj-e na Japonce in Kitajce ¡naperjena je dokaj ostro proti Slovanom, Ogrom in Romanom, to je proti vsem narodom, katerih pripadniki tlačijo zaslužek v tekmovanju na delavskem trgu. Razlika je' seveda v tem, da je was.hingtonska vlada 'na zahtevanje imenovanih zvez izključila kulije od priseljevanja; zahteva pa tudi ne, da se ameriški delavci dopuščajo v Japonijo.
Japonija je preljudnata; presežek njenih delavskih sil mora iskati delokroga v daljini. Zelo umevno je, da bi ljudje s tako razvito pridobitnostjo in prislužnostjo kakor Japonci hodili najrajši tjakaj, kjer jim miga najvišji zaslužek. Umeti je pač tudi možno, da se po svojih vojnih uspehih prevzeto ljudstvo čuti žaljeno, če morajo njegovi sinovi v tujini trpeti gospo-
Zadnjih 20 let so se razmere v velikanskem cesarstvu tako izpremenile, da utegne v kratki dobi Kitajska dobi ti popolnoma drugačno vodstvo ne le na znotraj, ampak tudi na zunaj. Že okoli 1890. se je pojavilo živahno gi banje po reformah, ki naj bi vlile v žile odrevenelega državnega organizma nove življenske sile, a Rusija je znala preprečiti nove uredbe, ki bi o jačile Kitajsko. Hotela je imeti slabotnega soseda in zato pomagala . do moči cesarici-vdovi. Vrli možje, ki so hoteli dvigniti duševni nivo velikanske ljudske mase, vpeljati v državno upravo moderna načela in izkoristiti pridobitve znanosti v prid in blagor ljudstva, so morali polagati svoje glave pod rabljev meč, drugi so pa bežali Toda padle so le osebe, zastopniki te ženja po reformah, ideje so ostale in navdušenje zanje je ob potokih krvi le še bolj rastlo. Kitajsko-japonska vojska je globoko užalila narodni ponos Kitajcev in vzbudila v izobraženih in preprostih slojih sovraštvo do vladarske -rodovine, ki ni znala skrbeti za čast države in se je sramotno udala tujcu. Upor boksarjev, naperjen javno zoper tujce, je po svojem bistvu veljal bolj vladi, ker ni imela moči in ni znala varovati svojega dostojanstva napram tujim državam, še manj pa, da bi vsaj poizkusila izboljšati gmotno stanje ubožnega ljudstva Zavzetje Pekinga po mednarodnih četah je sovraštvo do vsiljene tuje dinastije še bolj podnetilo, dasiravno se ni pokazalo na vzunaj. Delo, kL so ga započeli prvi reformatorji, se je na skrivnem nadaljevalo z vztrajnostjo, s kakršno se morejo ponašati le Kitajci. Po celi državi so se ustanovile tajne vstaške družbe, o katerih smo že pisali,ki pa ne zahtevajo samo reform, ampak imajo za svoj cilj vreči dose danjo dinastijo Mandžu, ki je mongolska, in na prestol dvigniti dinastijo Ming. Iz reformnih družb so se raz vile revolucijonarne. “Ming na krmilu” to je geslo tajnih družb, s katerim naj se zbudi gnev nad sedanjo vlado v masi. Toda v resnici so si voditelji teh tajnih družb postavili cilj: usta novili kitajsko republiko. Na čelu vse mu gibanju stoji dr. Sun-Ysat-sen, ki je študiral v Evropi in je eden izmed najbolj nadarjenih mož na Kitajskem. Odločno, previdno in vztrajno deluje za uresničenje svojih idealov. Prvi sadovi njegovega prizadevanja se že kažejo, pred nekaj tedni so poročali ča sopisi o njih, čeprav niso pisali o voditelju, pomenu in vzroku nemirov. Vse tajne družbe tvorijo med seboj trden obroč, v mestih pa so osnovali krepke organizacije vseh, “ki hočejo uničiti cesarjevo moč.” Število članov in pristašev te revolucionarne organi zacije šteje že okoli 40 milijonov mož, med katerimi je že jako veliko izobražencev. Zlasti na jugu so tla za revolucionarno propagando zelo ugodna, kar dokazujejo seznami članov taj nih društev; po teh izkazih pripada. 24 odst. moškega prebivalstva revolucionarjem. To da mnogo misliti ne samo kitajski vladi ampak vsem vele-vlastim, ki imajo opraviti v Aziji. Če se organizira ogromno cesarstvo, kadar šine nov duh ljudske in narodne zavesti v to velikansko maso, vzrast-la bode moč, ki bode imela nad vse važno besedo ne samo v Aziji ampak tudi v svetovni politiki. Onemogli, o-dreveneli Vzhod vstaja iz tisočletnega mrtvičnega spanja; Japonska je začela preobrat v svetovni zgodovini, na Kitajskem je pripravljeno, v Indiji vre.
Cerkev v Avstraliji.
Rim, 7. jul. — Še žive ljudje, ki pomnijo, da v celi Avstraliji ni bilo katoliškega duhovnika. Danes je pa v Avstraliji in na otokih 36 škofov, 1400 katoliških duhovnikov, ki jim pomaga 700 redovnikov in 6000 redovnic. Cerkva imajo že 1800.
Na sokolskem zletu v Pragi so bili zastopani obč. sveti Pariza, Peterburga, Belgrada, Zagreba in Ljubljane. Zastopan je bil številno tudi francoski in angleški tisk. Zastopani so bili tudi Bolgari in Belgijci. Navzoči so bili tudi Mažari.
Rodbinska drama. V Francovem pri Pančovi je usmrtila trgovčeva žena Rozina Kneisl svojo hčer in njenega otroka, ker se ni hotela povrniti k svo jemu možu, ki ga je zapustila. Ko so prišli orožniki po starko, se je hotela usmrtiti, a so preprečili še pravočasno njen načrt.
Loterija v Avstriji. Leta 1906 so ljudje v Avstriji zastavili 91,588,000 K, dobili pa so od loterije dobitkov za 17,521,036 K. Največ stavijo ljudje na Nižjem Avstrijskem in na Primorskem, potem slede: Solnograška, Štajerska, Kranjska, Češka, Moravska, Koroška, Tirolska, Bukovina in končno Dalmacija.
Baron v ječi. Budimpeško kazensko sodišče je obsodilo barona Schoenber-gerja, soproga zloglasne baronice Schoenberger na 6 mesecev težke ječe ker je ponarejal menice na ime svoje žene. Baron je trdil, da je to storil, ko je bil vinjen. Obsojena je bila tudi neka gospa Ludwigh, ki mu je posojala denar.
Konfucijev sorodnik na mirovni konferenci v Haagu. Kong-hien-ho, trgovski ataše in član kitajskega od poslanstva v Haagu, se ponaša — po “Lokalanzeigerju” — da je s Konfu cijem v sorodu v 72. kolenu. Pomisliti je treba, da je Konfucij živel 551—479 pr. Kr. r. in da ga Kitajci po božje časte. V očigled takemu sorodniku in sorodstvu naj se evropski baroni,grofi in knezi kar skrijejo s svojimi parga-menastimi, zaprašenimi rodovniki.
Novi državnozborski poslanci po svojem stanu. V avstrijskem novem državnem zboru je no kmetskih posestnikov, 60 odvetnikov, 42 javnih urad nikov, 46 časnikarjev, 48 zasebnih u-radnikov, 45 duhovnikov, 43 profesorjev, 22 veleposestnikov (v stari zbornici sta bila 102), 21 obrtnikov, 10 učiteljev, 8 zdravnikov, 7 tovarnarjev in 7 delavcev, 3 inženirji, 1 umirovlje-ni general in 1 lekarnar.
Židje na Ogrskem. Kjerkoli vladajo nezdrave razmere, tam se širijo Židje kot kobilice, tako na Ruskem, ne manj na Ogrskem. L. 1735 je bilo na Ogrskem 13,000 Židov, leta 1840 244,000, 1. 1859 368,000, 1. 1880 približno 624,-000, 1. 1900 pa so jih našteli 826,000. Krščenih je bilo zadnjih deset let 2193 Židov in 1952 Židinj. Na srednjih šolah je 20.29 odst., na vseučiliščih pa 30,4 odst. Židov. Med državnimi urad niki te svojati ni nič manj kot 8533. Ker Se najlažje ribari v kalnej vodi, so navedene številke lepa ilustracija sedanjemu položaju na Ogrskem.
Vpliv rabe oči na zdravje. Dr. Gu-lick, ravnatelj šolskih zdravnikov v New Yorku poroča o vplivu rabe oči na splošno zdravstveno stanje člove kovo. Na podlagi obilih izkušenj je do kazal, da velika večina ameriškega pre bivalstva boleha na različnih boleznih zato, ker prenapenja-vid: Navadne bolezni, ki pohajajo iz tega, so glavobol, slabo prebavljanje, histerija in včasih tudi epilepsija. Oči se v prvi vrsti pokvarijo v šoli, večinoma zaraditega, ker se pusti, da luč pada na oči naravnost, dočim zahteva oko le reflektira-110 luč. Posebno škodljivi za vid so časniki.
O žetvi pravi uradno-poročilo avstrijskega poljedelskega ministrstva, da bo letos srednja. Žito in pšenica ka žeta vsled ugodnega vremena v zadnjem času prav dobro, isto tudi oves. O koruzi in krompirju se glase poročila iz vseh krajev države ugodno. Zaostala sta pesa in hmelj. Vinogradi kažejo splošno po Sp. Avstriji in Štajerskem srednje dobro, zelo dobro pa po Kranjskem, Tirolskem in Primorskem. Sadaja pa bo letos povsod malo. Toži se o velikih množinah raznega mrčesa.
Strastni kadilci. Knez Bismarck je pokadil 150,000 srnodk; to je povprečno 8 komadov na dan. Mnogo več pokadi slavni Edison. Na dan pokadi deset smodk, a ko se vglobi v svoja preiskovanja, kadi dvakrat toliko, da na-preže vso svojo umsko silo. Znameniti ameriški tragik, Edvin Bust, drži vedno cigaro v ustih.. Kadil je za čas predstave tudi za kulisami, sluga mu je držal zapaljeno cigaro, dočim je on igral, a čim je odšel z odra, je takoj vzel slugi cigaro in strastno kadil. Pred tremi leti je umrl na Dunaju neki starec, ki je v 54 letih pokadil 628,-713 smodk, to je 11,653 na leto, a to e povprečno 31 cigar na dan. Ta strast ga je stala okolu 70,000'kron.
Ne trpite za reumatizmom.
Drgnite otekle in bolne ude z
Pr. RICHTERJEVIM
SidroPainExpellerjem
in čudili se bodete radi hitrega ozdravljenja. — Rabil sem Vaš Pain Expeller 20 let drugod in tukaj z izbornimi vspe-hi v slučajih reumatizma prehlajen j a, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega.
Rev. H. VV. Freytag, Hamel, Hl.
T. Na vsaki steklenici je ^ I Anaša varnostna znamka \|f “sidro”.
25 in 50 cent. v vseh lekarnah.
F». Ad. RICHTER & CO.
215 Pearl St., New York.
J. F>. PCI UST G
Lesni trgovec.
Cor. DesPlaines in Clinton Sts. Oba telefon 8. Joliet.
JoM Mi
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik. ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic.
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 32 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je: 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
fetaa Milica IjDIjiHia julije mjijilili ? PcaUcunli ultcaH
FRANK SAKSER
Naš zaupnik v Združenih državah ježe več let naš rojak
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
*9*
Joliet, ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH. |
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.	OBA TEL. ai
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
/olika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
L Chicago telet. 2794
telet. N 62 7..
Henrik H. & Menno H.
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JATINI NOTAR
t*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti ni iam in boleznim.
’ tie vsakovrstna v notarska ko spadajoča pisanja.
Gov nemško in angleško.
ČISTIMO OBLEKO.
Mi čistimo, gladimo in barvar moške, ženske in otroške obleke c bro, hitro in ceno, ter isto razvažat po vsih. delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno prav mal denar.	,^
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
STANOVANJE POD H. ŠT. 706^ Ottawa st., se odda v najem takoj s peterimi sobami, kuhinjo, kletjo, šento in vsemi drugimi pritiklinami. Na razpolago dvoji vodi, voljna (mehka) in mestna. Vprašati: Mauser Bros.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $2, $2.50, $3, $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2*.so do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cene..
G. W. KEIBER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone ggg. Chicago 2893.
K. S. K.
JEDN0TÀ
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:..........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik.......Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, 111.
H. Podpredsednik:............. .Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, lil.
II. Tajnik:................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec: ...........Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, 111.
PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
NOVO DRUŠTVO SPREJETO:
Novoustanovljeno društvo sv. Srca Jezus. 117 v Murray, Utah sprejeto v K. S. K. Jednoto. Imena članov: 11932 Feliks Piošta, roj 1888, 11933 Franc Železnikar, roj 1886, 11934 Mihael Novak, roj 1883,	11935 Alojzij
Habič, roj 1882, 11936 Franc Truden, roj 1880, 11937 Franc Marolt, roj 1880, 11938 Anton Truden, roj 1878, 11939 Anton Okoren, roj 1877, 11940 Jožef Železnikar, roj 1871, 11941 Martin Podbelšek, roj 1871, 11942 Anton Jančar, roj 1871, 11943 Vincenc Padar, roj 1868, 11944 Franc Jančar, roj roj 1863, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 13 članov.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 11880 Jožef Gnidovec, roj 1889, 11881 Alojzij Gnidovec, roj 1887, spr. 17. julija 1907.	Dr. št. 119 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 13, Biwabik, Minn., 11882 Jožef Grahek, roj 1878, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 70 članov.
K društvu sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 11883 Jožef Težak, roj 1889, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 209 članov.
K društvu sv. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 11885 Mihael Videkovič, roj 1889, 11886 Tomaž Lenčur, roj 1885, spr. 17. jul. 1907. Dr. št.‘ 150 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 1887 Anton Veršnik, roj 1880, 11888 Janez Pinter, roj 1878, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 99 članov.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 11889 Štefan Hemen, roj 1887, 11890 Janez Hočevar, roj 1884, 11891 Janez Franko, roj 1884, 11892 Mihael Pajk, roj 1883, 11893 Anton Iskra, roj 1882, 11894 Janez Piltavar, roj 1881, 11895 Pavel Jurkas, roj 1880, 11896	Marko	Franic,	roj	1877, 11897
Ignac Zupančič, roj 1875, spr. 17. jul. 1907.	Dr.	št.	192 članov.
K društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 11898 Ignac Zamornik, roj 1884, 11899 Lovrenc Moličnik, roj 1879, 11900 Martin Rihar, roj 1878, 11901 Franc Ložekar, roj 1878, 11902 Jakob Kosmač, roj 1877, 11903 Jožef Kladnik, roj 1872, spr. 17. jul. 1907.	Dr.	št.	113 članov.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 11904	Adolf	Anžiček,	roj	1888, 11905
Anton Krašovec, roj 1888, 11906 Simon Turk, roj 1885, 11907 Janez Hitti, roj 1881, 11908 Anton Borovec, roj 1880, 11909 Matija Sovoren, roj 1867, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 181 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 1x910 Ignac Avsec, roj 1868, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 54 članov.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio,'ii9ii Jožef Kastelic, roj 1889, 11912 Franc Gorše, roj 1882, 11913 Janez Perteku, roj 1880, 11914 Franc Planinšek, roj 1872, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 98 članov.
K društvu sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 11915 Janez Perc, roj 1873, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 39 članov.
JC društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 11916 Peter Žalec, roj 1887, 11917 Mihael Žalec, roj 1877, 11918 Jožef Korošec, roj 1877, 11919 Jožef Klavžar,
' roj 1871, 11920 Jožef Žekar, roj 1868, spr. 17. jul. 1907. Dr. št. 119 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 11921 Janez Hribar, roj 1889, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 34 članov.
K društvu Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 11822 Andrej Tominc, roj 1882, 11923 Peter Terček, roj 1880, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 95 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 11924 Martin Staniša, roj 1882, 11925 Matija Judnič, roj 1875, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 57 članov.
K društvu Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., 11926 Martin Zakrajšek, roj 1884, 11927 Gregor Zevnik, roj 1879, spr. 17. jul. 1907' Dr. št.'61 članov.
K društvu sv. Cirila in Metoda 101, So. Lorain, Ohio, 11928 Franc Kranjc, roj 1881, 11929 Franc Durjova, roj 1875, spr. 17. jul. 1907. Dr. št. 25 članov
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 11930 Avgust Marsch, roj 1874, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 17. članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 11931 Anton Brežic, roj 1877, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 29 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., k društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 10296 Franc Korošic, 8. jul. 1907.	Dr. št. 94 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 8916 Janez Trušnovec, 12. jul. 1907.
Dr. št. 102 člana.
K društvu Marije Vneb. 77, Forest City, Pa., 7397 Janez Kocijančič, 8. julija 1907.	Dr. št. 94 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 6663 Karol Prohazka, 6844 Alojzij Baškovič, susp. 15. jul. 1907.	Dr. št. 149 članov.
Od društva vit. sv. Jurija 3. Joliet, III., 9309 Janez Metež, 12. jul. 1907.
Dr. št. 100 članov.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 5667 Franc Vidmar, 7286 Vencelj Obit, 565 Mihael Kobav, 8. jul. 1907.	Dr. št. 117 članov.
Od društva sv. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 1170 Marko Žunič, 8314 Štefan Tutič, 8. jul. 1907.	Dr. št. 148 članov.
Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 10230 Anton Debelak, 6. jul. 1907.
Dr. št. 139 članov.
Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 10874 Alojzij Jenič, 10876 Franc Nučič, 10248 Franc Drobnič, 10887 Anton Mlakar, 10888 Jožef Šuštaršič, 10889 Jožef Stažiščar, 11075 Janez Turk, 2872 Franc Košek, 10899 Anton Skerbec, 10903 Janez Komoli, 10905 Matija Darovič, 10916 Mihael Fon, 8. jul. 1907.	Dr. št. 175 članov.
Od društva sv. Frančiška 66, Cleveland, Ohio, 5358 Franc Turšič, sus. 30. jun. 1907.	Dr. št. 38 članov.
Od društvu sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 9661 Martin Klemenčič, 5767 Janez Škerbec, 10923 Avgust Stock, 6913 Janez Prebil, 12. jul. 1907.
Dr. št. 114 članov.
Od društva Marije Pom. 79, Waukegan, 111., 10302 Janez Križaj, 911S Matevž Škof, 8847 Anton Pustovrh, 15. jul. 1907.	Dr. št. 93 članov.
ODSTOPILI ČLANI:
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 7345 Janez Šivic, 9. jul. 1907.
Dr. št. 229 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 2819 Janez Lopatic, 9. jul. 1907.
Dr. št. 117 članov.
Od društva sv. Jožefa 2X, Federal, Pa., 10817 Valentin Podobnik, 12. jul. 1907.
Dr. št. 101 člana.
Od društva sv. Matere Božje 33, Pittsburg, Pa., 8913 Franc Jurkovič, 8. jul. J907.	Dr. št. 148 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 3282 Helena Češnik, roj 1872, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 44 članic.
K društvu sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 3283 Marija Obed, roj 1887, spr. 17. jul. 1907.	*	Dr., št. 53 članic.
K društvu sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., 3284 Marija Kosmač, roj 1886, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 13 članic.
K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 3285 Ivana Lovšin, roj 1879, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 20 članic.
K društvu sv. Janeza Krst. 60. Wenona, 111., 3286 Katarina Avsec, roj 1879, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 11 članic.
K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 3287 Rozi Adler, roj 1889, 3288 Marija Jernejčič, roj 1888, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 13 članic.
K društvu Novi Dom 102, Newark, N. J., 3289 Ljubica Nemec, roj 1881, 3290 Hermina Marsch, roj 1879, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 9 članic.
K društvu sv. Ane 106, Chicago, 111., 3291 Ersilija Postregna, roj 1883, spr.
17. jul. 1907.	Dr. št. 20 članic.
K društvu Marije Mil. Polne 114, Steelton, Pa., 3292 Marija Hušič, roj 1865, spr. 17. jul. 1907.	Dr. št. 18 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva sv. Družine 5, La Salle, 111., 2736 Ivana Kobav, 8. jul. 1907.
Dr. št. 33 članic.
Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 1992 Marija Škerbec, 12. jul. 1907.
Dr. št. 5 članic.
ODSTOPILE ČLANICE:
Od društva Marije Čist. Spoč. 85, So. Lorain, Ohio, 3000 Marija Gams, 8. jul. r907-	Dr. št. 23 članic.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
!*0*<M040f0040404(HO«0404C
Društvene vesti. \
♦o+o+o+o+o+oe
Joliet, 111., 17. jul. — Društvo sv. Jožefa št. 2. K. S. K..J. je imelo svojo polletno sejo dne 7. t. m. in obenem polletni račun. Društvo prav lepo napreduje glede članov in tudi glede blagajne. Nadzorniki so našli v blagaj ni dne 7. julija $2,030.77, reci: dvati-sočintrideset dolarjev 77c. Za tretjega nadzornika je bil izvoljen za 6 mesecev John Videtich.
Bratovski pozdrav vsem udom.
John Jerman, tajnik.
La Salle, 111., 14. jul. — Naznanjam članom društva Vit. sv. Martina št. 75, | K. S. K. J., da' bode naša tedna mesečna seja preložena ta mesec in sicer od tretje nedelje, to je 21. julija, na četrto nedeljo 28. julija, in to zato, ker bode naše zgorajimenovano društvo priredilo svoj prvi in veliki piknik na 16. cesti v Aorist društveni blagajni.
Tem potom uljudno vabim v imenu 'društva vse rojake in rojakinje na ta naš prvi piknik. Vsak bode dobrodošel in točno postrežen. Za dobro postrežbo skrbi odbor.
Pričakujoč obilnega obiska beležim z bratskim pozdravom
John Novak, I. tajnik.
Cumberland, Wyo., 13. jul. — Poročati imam o nesreči, ki je zadela rojaka Maksa Hanžiča v premogokopu Ceemerr, Wyo. Omenjeni je šel k ponočnemu delu dne 14. junija t. 1. Bil je v rovu voznik (driver). Komaj pa je pričel delati, zadela ga je nesreča. Nameraval je kare skupaj skleniti, kar trči zadnja ob prvo, konj se je preplašil in je s tako silo potegnil, da je revežu vozniku nogo docela zmečkalo. Peljali so ga v bolnišnico Rock Springs, Wyo. Zdravniki so takoj prepoznali, da se noga ne more nikdar ozdraviti. Zato so mu jo odrezali 4 palce pod kolenom. Nesrečnež je doma iz Ljubnega na Spodnjem Štajar-skem. Bil je ustanovitelj našega društva Marije Zdravje Bolnikov št. 94. K. S. K. J. in je tudi dober član.
Rojaki Slovenci, kateri še niste pri nobenem podpornem društvu, pristopite zdaj, ko je še čas, kajti nobeden ne more vedeti, kedaj ga nesreča zadene. Posebno priporočam slavno K. S. K. Jednoto, ker ona daje najboljše podpore onemoglim in tudi za umrlimi.
Naj še malo omenim o naših delavskih razmerah. Navesti hočem, da smo vsi tukajšnji delavci stopili k uniji "United Mine Workers of America.” Ko je družba izvedela, kam smo delavci namenjeni, je takoj zboljšala plače za 10 odstotkov. Delamo še 10 ur, a upamo pa, da bodemo vkratkem dosegli 8urno delo. Dne 15. julija se vrši pogovor družb in premogarskih delegatov v Denveru, Colo. Kakšen bode uspeh, bodem poročal prihodnjič.
Pozdravljam vse rojake širom Amerike, a tebi, A. S., želim veliko uspeha.
Jakob Rose, I. tajnik.
Preloka, Dolenjsko, 23. jun. — Marsikateri rojak iz preloške okolice, živeč v Ameriki, se spominja svoje župnije na nedeljo, ki se imenuje Telov-ska nedelja. Letošnja Telovska nedelja ostane tudi v daljšem spominu radi slabega vremena, ki je pa bilo jako ugodno za njive in travnike. Preložila se je Telovska procesija na Telovsko nedeljo. Že v soboto so preloška dekleta preobvile in lepo ozaljšale štiri šotore. Kazalo se je, da bode prihodnjega dneva jasno poletno jutro. Štirje ubrani zvonovi preloške cerkve so precej zgodaj budili in vabili verno ljudstvo k procesiji sv. Rešnjega Telesa, in res privabili veliko množico ljudstva ne samo iz domače župnije ampak tudi iz sosedne hrvaške prili-ške. Ko se je zlato solnce prikazalo izza novogradskih gora, si je šolska mladina pod nadzorstvom svojega g. učitelja že delala šopke in pripravljala vence, pletene iz vsake vrste rožic, da izkaže v procesiji največjo čast Najsvetejšemu. Medtem se je verno ljudstvo pomikalo iz bolj oddaljenih vasi k farni cerkvi. Ob 9. uri je daroval sv. mašo domači župnik, č. g. Mat. Kadunc, v novem mašnem plašču in z več strežaji v lepi strežajski obleki. Po končani sv. maši začela se je procesija s sv. Rešnjim Telesom, pri kateri je po'magal domačemu župniku pri liški župnik- Med pokanjem topov in lepim, milodonečim zvonenjem pomikala se je procesija z veliko množico ljudstva od farne cerkve proti župnišču, pred katerim je bil postavljen pr-
vi šotor. Pred šolo,'katera je bila obdana z zastavami, je čakala šolska mladina, ki je pred Najsvetejšim po tleh polagala drobne dišeče rožice. Pri vsakem šotoru delala je šolska mladina špalir, katero je med petjem nadzoroval g. učitelj. Po končani procesiji z izpostavljenim Najsvetejšim zapela se je zahvalna pesem "Te Deum laudamus”. Potem so se verniki malo zabavali in krepčali s pristnim Dolenjcem v gostilnah bratov Boljkovec, Starešiniča in Ivanušiča. Db treh po-poludne bile so pete litanije Matere Božje z dvema blagoslovoma. Po tem popoldanskem opravilu so se posestniki razšli po svojih kmetijah.
Ogledovali so si travnike, ki na njih tako lepo raste zelena travica, med travico vijolice in druge žlahtne rožice. Ustavljali so se pri njivah, kjer jim raste pšenica: leporumeno klasje se maja in nagiba zdaj od ene zdaj od druge strani.ter jim obeta obilno žetev, ako jo ljubi Bog občuva. Jablane so polne, samo sliv in hrušek ne bode, niso niti cvetele. Sejmi v Črnomlju, Metliki in Vinici so dobro obiskovani. Kmetje prinesejo veliko in lepe živine, je tudi dosti draga, pa ne tako, kakor je bila maja meseca. Debeli voli se lahko prodajajo, ker na naše belokranjske sejme prihajajo trgovci iz Trsta, Reke in drugih mest.
Pozdrav rojakom po širni Ameriki, zlasti v Pittsburgu.
Nikolaj Gerdun.
Snaga in zdravje.
Čas vroče sezije je pred durmi; razna golazen že prihaja v trumah, oso-bito pa nadležne muhe. Iz zdravstvenih ozirov priporočati je posebno v vročem času največja snaga. Če si hočeš ohraniti zdravje sebi in svoji nežni deci, zabrani, da ne pridejo muhe, te prenašalke raznih bacilov, do kakršnekoli jedi in pijače. Ne pustite ležati ostankov jedil po mizah, ker to je njih hrana. Čim večja nesnaga v hiši, temvečje število muh. Še večje snage treba je v javnih lokalih. Mestni fizikat izvršil bi veliko delo, če bi potom javnega oglasa ali okrožnice opozoril gostilničarje, mesarje, slaščičarje, peke in druge, da bi jedila kakor kruh in drugo pecivo ne ležalo cel dan na mizah — nepogrnjeno. Človeku se gabi že pri vstopu v javen lokal če vidi cele kolone muh, kako lazijo po na mizah ležečem kruhu in drugem pecivu. Muhe niso izbirčne, hrana so jim tudi človeški izmečki. Ogibajte se takih lokalov, kjer gospodarijo — muhe. Gospodinje, sodili vas bodemo po 'številu muh v vaših — hišah.
Kraljica — najpridnejša žena v svojem kraljestvu.
Vsa domnevanja o prijetnostih in razkošju, ki jih uživajo vladarji, se razprše ob pogledu v delavnico mlade nizozemske kraljice. Navadno vstaja zgodaj zjutraj ter se potem takoj posvetuje z ministri. Nato pridejo na vrsto pisma, večkrat čez sto, in jih prebira. Mnogo je prošenj za gmotno pomoč, katere ljudomila mlada Viljemi-na nikdar ne odreče. Pismom slede uradni dolgočasni akti. Toda motil bi se, kdor bi mislil, da ne zanimajo kraljice te puste stvari, kajti vsak dopis prouči prav natančno. Mnogokrat pridejo vmes umetniške razstave, katere nobene kraljica ne zamudi. Znano je, da jako ljubi umetnost, in tudi sama jako dobro risa in slika. Le glasba je ni zanimala, dokler se ni omožila. Toda princ je kmalu pridobil svojo dražestno soprogo tudi za to umetnost in jo tako navdušil zanjo, da se je dala po profesorju amsterdamskega konservatorija poučevati v petju. Če odkrijejo kakemu znamenitemu možu spomenik, gotovo se udeleži slovesnosti “mala” kraljica. Gledališče nima nanjo nobene privlačne sile; le če igrajo dela starejših pisateljev, obišče pred stavo, moderne ne mara. — Oblači se kraljica prav preprosto, edin njen na-kin je medaljon s sliko princa Henrika, le pri slovesnih prilikah se prikaže v elegantnih pariških toaletah. Niso pa*je mogli pregovoriti, da bi 119-sila steznik. Če se na dvoru prirede veselice in slavnosti, nikakor ne vzbujajo kraljici veselja, ampak jo kmalo izmučijo. Najbolj je srečna, ako more poletje preživeti v popolnem miru na svojem gradu "Het Loov”, vendar pa pri tem ne zanemarja svojih vladarskih poslov. Mnogo se tedaj vozi na izprehode, ali pa jezdi po gozdih, ležečih v okolici. Skoro vedno ima seboj fotografični aparat in slika razne pokrajinske prizore ali pa gruče otrok, ki jih posebno ljubi. Kraljica sama postane med njimi napol otrok, ko pa se domisli, da jej doslej ni bilo dano, da bi postala mati, obkroži njene male ustnice čarobno melanholičen nasmeh.
lov. Amer. Tiskovna Družba
Joliet, Illinois
PR OD A JA PAR OBR O D NE LISTKE za vse najboljše
prekmorske Unije. Vsak potnik dobi originalen listek. POŠILJA DENAR V STARO DOMOVINO. Denar izplača pošta v vsakem mesta v starem kraju.
Za točno poslovanje se jamči.	Rojakom se priporoča.
Pišite za podrobnosti.
SlToilO IdEL VelikLi
PIKNIK
KI GA PRIREDI
Društvo sv. Stefana št. 1 E. S. E. J.
- ”	IZ CHICAGE.
dne 28, julija 1907, v Tbeilerjevem Parku.

V JOLIET-U, ILL.
VLAK ODIDE iz Chicage ob 9. uri dopoldne, Santa Fe Depot, Dearbom in Polk St.—Vlak se ustavi na Halsted St.	_	;
VLAK ZAPUSTI Joliet ob 8:30 zvečer.	,	’ ’ *i
VOŽNJA tja in nazaj stane 50C.	j
Tikete razprodajajo društveni člani. Dobili se bodo pa lahko tudi na vlaku. !!!KEGLJALO SE BO ZA DOBITKE!!!
K obilni udeležbi vabi vse Slovence i n Slovenke iz Chicage in okolice
... -	. i i .« 1 ;« 1 1,	ODBOR.
	SVOJI K SVOJIM!	
	Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.	
	& Vsili društvenih	Z ta Î?
i jpk	^ potrebšiin.	< X H 0,
ff hu®!? m	1 a h n \| 1 Ano v Ia	O
■ Uri 1®	joiiii i\i Gosar vO«	«n Q
		
		O
	719 Higli St., W. Hoboken, N. J.	m
		X
		O >—s
	"Priporoča se vsem slovenskim dru-	a H
	štvom za blagohotna naročila n. pr.	O,
JsPPm	društvenih zastav, znakov (badges) re-	H-1
	galij, pečatov, gumbov (buttons),	Ä &
	knjig, slik križev, podob, itd.	
	Vsa dela se izvršujejo iz najboljšega	<
i IH 1 1	blaga in po kar mogoče nizki ceni.	>o O
11 III 1 |¡	Z bratskim pozdravom	* <
F	JOHN N. GOSAR CO. Član K. S, K. J. in J. S. K. J.	z K Z
1	NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.	
JOSIP JONTHS
801 N. Chicago St. N. W. Phone 1215
Priporoča rojakom svoje dobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke ceue
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam pri poroča.
123 Pine Street,
Prodajom tud: parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Vezanje knijg.
V tiskarni “A. S." se vežejo knjige Stare in nove. Prav po ceni. Prinesite ali pošljite jih.	Oba telefona 509
STAR VETERAN.
(Slika iz življenja. — Fr. Kr.)
Na svetu je mnogo zaslug, ki niso zasluge; premnogo pa jih je, katerih svet ne zna ceniti zato, ker si jih je pridobil skromen mož, ki ga svet ni poznal, ker je bil preprostega rodu.
Marsikakega dostojanstvenika dičijo redovi, o katerih pravzaprav niti sam ne ve, čemu jih je dobil. Na misel mi prihaja sledeča pripovedka. Umrl je visok dostojanstvenik, čegar prša so dičili v življenju mnogobrojni redovi v zlatu in briljantih. Prišel je samozavestno do vrat večnega kraljestva. Potrka in vrata se odpro. V preddvorani
sprejme ga z največjo vljudnostjo kiju .	.	..	. , . c
y 1	®	.... ,	,	na vec krajih zakrpano obleko. Star
čar sv. Peter. “Kdo ste in ali imate	J	v
točili livadah in lepo zelenih gozdih; vsepovsod vladala je tihota, le od ene strani prinašal mi je veter na uho u-darce kladiva. Šel sem tja, odkoder so se culi glasovi ter prišel do kamnoloma. Tam je marljivo lomil in razbijal skale sivolas mož, že nekoliko upognjenega hrbta. Poznalo se mu je, da je bil svoje dni krepek mož. Hotel sem že mimo iti, kar se ozrem nanj ter vidim na njegovih prsih pripeta tri vojaška odlikovanja: vojno, jubilejno — in 1. razreda svetinjo za hrabrost. Lepo osnažena odlikovanja bleščala so j se v velikem kontrastu s ponošeno in
pravico do vstopa?” vpraša ga prijazno.
“Jaz sem tainta", odvrne . ponosno bodoči nebeščan; “kakor-vidite, pridobil sem si za človeštvo mnogo zaslug, ker se mi je v življenju podelilo toliko častnih priznanj.”
Sv. . Peter išče in išče po nebeških zapiskih, toda imena njegovega ne naj de.
“Zgodila se je morda pomota; pa to vendar ni mogoče,” odmajal je zamišljeno z glavo. “Sledite mi pred stol vsevednega Sodnika, naj odloči On!" — Prišla sta pred Božji stol. Ljubez-njivo ga vpraša Večni Sodnik: "Kaj želiš, moj sin?”
“Želim, da se mi odkaže prostor v raju, ki sem ga zaslužil na zemlji. Dokaz so različna moja odlikovanja.”
Nebeški Oče nekoliko časa zamišljen sloni na svojem prestolu, potem pa z miloresnim pogledom na gospoda de:
“Vseveden sem, toda za vaše zasluge in povod vaših odlikovanj pa tudi -— jaz ne vem!” .. .
Ne smemo se čuditi, če svet ceni le to, kar se dviga nad vsakdanjost in blešči v sijaju. Mnogo je vseeno takih ljudi, ki se zato ne zmenijo, katerim zadostuje samo, da jim veli vest, da so storili kaj dobrega. Dobro delo jim je hajvečje plačilo, a za taka dobra dela, ve tudi večni Bog.
Nekoč sem srečal moža, že sivolasega starca, ki je naredil name nad vse dober vtis. O tem možu vam nameravam — po predstoječem daljšem u-vodu pripovedovati.
Bil je star veteran iz leta 1866. — Prvič in zadnjič v svojem življenju sem ga videl, a še danes mi je v živem spominu, kot bi bilo včeraj.
Nosil sem takrat tudi jaz cesarsko suknjo s svetlimi gumbi, ob boku bleščečo se sabljico.
Sinje pomladno nebo izvabilo me je uživat življenje na novo vzbujajoče se narave. Lahen vetrc je pihjal po cve-
ček — bilo mu je nad 60 let, katerih gotovo ni preživel v dobrih razmerah, — je vstal ter opazivši mojo uniformo uljudno pozdravil.
“Preveč ste pridni, očka”, nagovoril sem ga; nisem vedel, kako bi pričel razgovor.
"Ej no, ni drugače”, odgovoril je prijazno; "časi so slabi, zaslužki pičli, delavcev pa — bolj krepkih, kot sem jaz — ne manjka. Treba je biti mar-. 1 j iv, da se da za silo živeti.”
"Pa je to delo vendar prenaporno za vas”, sem mu dejal.
“Hvala Bogu”, odvrnil mi je, “cel čas svojega življenja sem ga vajen, pa mi tudi sedaj gre še od rok”.
Pričel je zopet z delom in ravno naletel na trd kamen, ki se mu ni dal odbiti, tako da je moral porabiti vso svojo moč.
“Sicer pa to delo ni še ravno pretežko”.
1 Mislil sem si natihoma: Ne pretežko, zlasti za moža pri teh letih! i Opazoval ¡sem njegove vojaške zna-Ife na prsih; gotovo je uganil mbje ‘misli,, toda pogovora ni hotel nadaljevati. Zato sem mu dejal jaz: “Kakor vidim bili ste svoj čas vojak”.
Vidno vesel, da sem napeljal pogovor na- to, mi je potrdil.
“Pa je že dolgo, precej dolgo od takrat.”
“Bili ste tudi v vojski?”
“O gotovo, bil, bil;” odgovoril mi je z glasom, ki ni mogel prikrivati nekega ponosa. "Bili smo se leta 1866. s Prusi. Stal sem v ognju pri Nacho-du in naposled v odločilni krvavi bitki pri Kraljevem gradcu.”
Sedaj se je razvozljal jezik osivelemu bojevniku. Z mladeniško navdušenostjo, toda brez pretiravanja, preprosto in resnično opisoval mi je razne dogodke iz nesrečne vojske. Brez pretirane samohvale, kakor imajo to navado mnogoteri, ki niti “smodnika niso vohali,” pripovedoval mi je svoje dogodke. V krvavi bitki pri Kralje-
vem gradcu prideljen je bil posebnemu oddelku, ki je bil določen v varstvo topništva proti zahrbtnim- napadom. Dotični topniški oddelek je bil vsled sovražnikovega ognja docela u-ničen. Sovražnik je bil že blizu na tem, da se polasti topov in municijske zaloge. Z največjo drznostjo zagnal se je on s svojimi sovražniku nasproti in Ja si sam ranjen — pognal napadalce v beg ter rešil topove z vsem strelivom iz sovražnikovih rok. Za ta junaški čin odlikovan je bil s svetinjo I. razreda za hrabrost. — Z mladostnim ognjem pripovedoval je o hrabrih na-j skokih z golimi bajoneti, kako so stali i mož pri možu med strahovitim padanjem krogelj in streljanjem topov. Ivo pa je jel opisovati nesrečen izid bitke, jel se mu je tresti glas in tiljo ter žalostno je končal svoje pripovedovanje, rekoč: “Borili smo se hrabro kot levi; naša volja je bila močna, toda Bog je h:.j! drugače”.
Stari bojevnik je umolknil in nepremično zrl v daljavo, kot bi v duhu gledal krvave prizore one bitke.
Nato pa je začel zopet tolči z kladivom po kamenitih skladih.
Obstal sem in nemo zrl na starca. Kako majhen, kakšen pritlikavec sem se zdel sam sebi v primeri ž njim!
Čutil sem živo. da je on mnogo mnogo več storil in žrtvoval za domovino, kot tisoči in tisoči onih, ki v mirnih časih žive od znoja in žuljev delavskih trpinov in pokonci, kot paradni možje, nosijo glave in podložena prša, odeta v dragocenš -gala-oblačila.
In vendar je sedel stari veteran s svetinjo na hrabrih prsih, ki jo je bil zaslužil, tako mirno tam na svojem prostoru, tako zadovoljno, kakor bi res ne bil več zaslužil! Mislil je pač: storil sem svojo dolžnost, a zato svet ubožcu ničesar ne da.
Je pač žalostna resnica; prave zasluge ne dobe nikdar zasluženega plačila.
Občudoval sem tega skromnega star ca in ga primerjal z visokostoječimi gospodi. Koliko vzvišenejši se mi je zdel v tem hipu, ko sem čital napis na svetinji: “hrabrosti”.
Poslovil sem se od njega. "Zdravi ostanite, stari mož. Bog,'ki vas je čuval v boju, ohrani naj vas še mnogo let. Da bi bilo še mnogo, mnogo ta kih mož, kot ste bili vi.”
“Ostanite zdravi tudi vi”, odgovoril je — in takoj zopet zavihtel kladivo, čegar udarci so mi še dolgo zveneli na uho. Zamišljen sem korakal dalje.
Starega veterana nisem videl nikdar več, a še danes ga ne morem pozabiti. I11 če srečam ponosno stopajočega prevzetneža one vrste, ki v svoji domišljavosti meni, da ga mora občudovati ves svet, takrat mi prihaja v spomin oni mož iz kamenoloma in si mislim: kaj si ti v primeri z onim, ki ga nikdo ne pozna in vendar je neprimerno več storil, kot marsikdo drugi in zaslužil vse kaj drugega, kot siromaštvo!
?
?
Radosti življenja
X je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdrav-;i; ju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni £ in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod-$ jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega pretit bavljanja, ker
ïtEr vriN** i
•tSClST&RÍ»
POKROPIT JE ŠEL.
Spisal Ivan Baloh.
Fran Sila je bil davčni praktikant. Od jutra do večera teklo mu je pero v pisarni vedno enakomerno, nič ni bilo težavnega v njegovem stanu. Ali Sila, četudi je sedel pri lepi mizi v zračni pozimi zelo topli sobi, ni bil nič kaj zadovoljen v svoji službi. Pisal in "u-radoval” je namreč zastonj. In preteklo je že poldrugo leto-, ko mu iz državne blagajne niso še izplačali vinarja. ’
V boljših časih pa Franc Sila ni bil namenjen za davčnega praktikanta. Njegov oče ni bil sicer reven, pa tudi ne premožen mož. Kot vpokojen o-rožnik je dobil službo kot nižji dav-karski uradnik in živel prav srečno s svojo ženo in edino hčerko. Nič čudnega ni, če je tudi svojega sina odme-nil za uradniški stan. A žena njegova, ki je bila zelo verna, je pa hotela, da bi bil,Francelj gospod. Pa ta blaga želja se ji ni izpolnila. Francelja je namreč zelo preganjala usoda. Prišel je srečno do pete šole, a naprej ni mogel. Celo to mu je oče dovolil, da sme peto šolo še enkrat ponavljati, pa
trideset goldinarjev. Prav prijetno se mu je godilo. Imel je denar, četudi ne veliko, pa živel je svobodno in skoro pozabil na dom.
Tako sta pretekli dve leti.
Ko je pa prišel o velikonočnih počitnicah za par dni domov, ga je oče trdo prijel, da tako naprej ne more iti, da njegova služba nima nobene bo dočnosti, da je lahko vsak dan brez kruha, če ga odvetnik odslovi itd. To pa Sili ni bilo nič kaj- prijetno. Zatekel se je k svoji materi. Ona mu je razkrila, kak načrt ima oče za Fran-celjna. Dal ga bo v davkarijo za praktikanta. Četudi bo kake dve leti brez plačila, pa ta doba bo hitro potekla in potem bo vsaj enkrat nekaj, tako pa ne bo nič. Za hrano in stanovanje bo pa ta čas oče skrbel. Pa to Franceljnu ni bilo prav všeč. Kar naravnost je povedal svojemu očetu, da ga to ne veseli in da ne bo šel.
Stari Sila pa ni poznal nobene šale. Pisal je odvetniku, da svojega sina več ne da v pisarno. S tem je bil vsak upor Franceljnov zatrt in on prisiljen
vkljub temu ni šlo. Francelj in ma-l da sč je udal volji svojega očeta. Po
tematika se namreč nista mogla. Prav zaprav on matematike ni sovražil, toda tisti profesor, ki je matematiko predaval, je Silo kruto preganjal. Posebnosti to ni bilo všeč, da je Sila vedno kaj čečkal po zvezkih, da ni bil zbran pri tako lepem predmetu, kot je matematika. Sila je bil namreč pesnik; kaj čuda, če mu je duh njegov tako rad ušel od suhoparnih številk tje gori v srnje višave nebeške poezije. Tega pa profesor matematike ni mogel videti, zato je Sila dobil v zapisniku dvojko za dvofjko in končno mu je profesor raztrgal tiste popisane papirčke, a pes nika Sile to ni poboljšalo. Imel je dvoj ko tudi v izpričevali! drugega leta. Kakor v zasmeh mu je pa še eno navrgel profesor grščine. Da on, tak'častilec grškega pesnika Hotnera, celo grščine ne zna, to je bil zanj sileli u-darec. Storila se mu je vnebovpijoča krivica, tako je pisal domu. Kaj sedaj? Da bi ponavljal vdrugič, to ne gre. Da bi šel kam drugam, tudi ne. Oče njegov se je uprl in dejal, da za Francelja ne da vinarja več. Mati je prosila in prosila, pa vse ni nič pomagalo. Sila je pustil šolo in šel v pisarno nekega odvetnika za mesečnih
protekcijj in prošnjah svojega očeta je Francelj res dobil službo davčnega praktikanta. Oče mu je preskrbel hrano in stanovanje za mesečnih 17 goldinarjev. Ker pa je bil Francelj po-preje navajen boljšega življenja, je o-četa iskreno prosil, naj mu vsaj nekaj na mesec navrže. Uslišan Je bil; a za-žugalo se mu je, dase mu tudi to odtegne, če ne bo priden.
Francelj je šel od doma otožen, ker je vedel, da se začne zdaj zanj trnjeva pot življenja. Upal je trdno, da mu mati, ki ga je še vedno ljubila, vendar pošlje včasih kaj na tihem brez vednosti očetove. Sila je prišel v trg, pisal v davkariji in začel zopet pravo življenje. Cele tri goldinarje mu je oče pošiljal kot nameček za cel mesec. Kako naj Francelj izhaja s tremi goldinarji celih trideset dni! Pa moral se je udati v svojo usodo. Tolažil se je pa s tem, da ga boginja petja ne zapusti, da bo v poeziji našel utehe v življenja bridkih dnevih jn da mu mor da celo včasih materialno odpomore. Odkar je bil Sila v davkariji, ni bil več Francelj, ampak — Radoslav. Že v višji gimnaziji se je večkrat podpisal kot Radoslav, a sošolci so se mu po-
smehovali in nekateri celo trdili, da zanj to sploh ni pravo ime. Sila pa ni hotel biti Francelj; to ime mu je bilo tudi preveč kmečko, prozajično. Radoslav pa je bilo tudi njegovo pisateljsko ime.
Minulo je Radoslavu že par mesecev v davkariji, zdelo se mu je, da se bo sčasoma že privadil. Vse bi še bilo, ko bi le bilo vec denarja. Res, da mu je tudi mati poslala na tihem par 'kron, pa to se je hitro izgubilo. Poskusil je svojo srečo s pisateljevanjem. Poslal je nekaj pesmi v znan mladinski list. Ponosen je bil na to. Sklenil je, da pesnikovanja ne pusti, zlasti ker mu to morda olajša boj za socialni .obsta nek. Radoslav je pisal uredništvu do-tičnega mladinskega lista, da bo- še rad sodeloval pri listu, poslal zopet nekaj pesmi ter prosil -za honorar. Nič ni dobil odgovora. Pisal je še enkrat, dvakrat, odgovora in nagrade pe le ni bilo. In Radoslav se je zaklel, da ne bo zastonj podpiral s svojimi proizvo di slovenskega slovstva. Sklenil je, da‘ bode pesnil le zase.
Tedaj se je v življenju Radoslavo-vem zgodilo nekaj izvanrednega.
Nekega lepega dne ga je privedla pot kake četrt ure daleč proč od trga v kmečko vas. Tam ob cesti je stala lepa gostilna, in Radoslav je stopil no tri. V gostilni sta stregli dve gospici, najbrže sestri, tako je sodil po zunanjem Radoslav. Prišla je tudi gospodinja, ki je še dokaj prijazno pozdravila gosta. Radoslav je nekaj časa pisal verze v svoj zapisnik, potem se je pa začel pogovarjati z domačimi. Zvedel je to in ono. Zvedel je, da je, starejši ime Justina, mlajši pa Pavla, zvedel je tudi, da so sami pri hiši, da je go spodar že davno umrl. Radoslav se je kratko poslovil, plačal in odšel.
Od tiste ure pa ni imel več mirnega dneva, ne mirne noči. Srečen je bil le zopet takrat, ko je bil zopet pri Ro-bavsovih, tako se je reklo pri tisti gostilni. Da, ko bi mu dopuščale finančne razmere, šel bi rad vsako nedeljo, vsak dan, tako se je pa moral zadovoljiti, da je šel tja le vsakih štirinajst dni. In to je bil za Radoslava edini dan sreče in veselja. Čutil je v svojem srcu nekaj, česar tako močno ni čutil še nikoli. Ugajalo mu je pri Robav-sovih posebno, kadar matere ni bilo v sobi, da sta bili gospici sami; takrat je lahko govoril, kakor mu je narekova la njegova mehko čuteča duša. Še bolj pa je bil vesel, če je tudi Pavla zapustila sobo ter šla streč drugim gostom. Tedaj je potegnil iz žepa svoj zapisnik ter ji čital svoje pesmi, ki so (Nadaljevanje na 7. strani.)
Trinerjevo zdravilno grenko vino
vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedij in temeljito prebavnost. Sami veste, da to^pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, kije vir življenja.
Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le
%
%
X
f
?
t
?
?
I
X
i
X
X
y
ITrinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristnof
kot najpopolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu.
Dober okus.
Dobro prebavljanje, T>olrro zdravje.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
£
I
i
4
4
4
y
X Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mno- 2»
C*	...	“
♦J* gim boleznim, kadarkoli je rabite ts! zabranilo bolezni.
V
Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistrilca, ali kot f
♦
♦T*
v
£ POZOR! — Kadar rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se | | morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač.
Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah.
JOS. TRINER,
•i* 799 South Ashland Avenue,
CHICAGO, ILL. f
Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših Medečih špecijalitetah:	£
Trinerjevem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku.	|
I*. <~X~X~X"X"X~X~X~X~X~X~X"XK*X>X«X~X~X~X~X~X~X~X~X~X~X*<~X~X~>X~X~X~X~XK~XK~XK*'iH->0
POZOR, ROJAKI!
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno gostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše por-terjevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, 111.
JOHN J. MEDEN
772 W. 22nd St.
CHICAGO.
IZDELOVATELJ
vina
.»9
¡“Baikan
Prodajem tudi naraven brinjevec in tropinovec. Zihtevajte ga v goslilnah.
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vao-lej postregli z najniijimi tržnimi co nami... Mi imamo v zalogi vsakovrat nega lesa-
i ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniki
ZAVOD IN KONJUŠNICA.	.-K
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
Za stavbo hiš in poslopij mehki is tn trdi les, late, cederne stebre, deskr in šinglne vsake vrste.
Nas prostor je na Desplaines ulici blizu novega kanala.
Predmo kupiš LUMBER, oglasi s< pri nas in oglej si našo zalogo! Mite bomo zadovoljili in ti prrhrinili denar
W. J. LYONS,
Naš Office in Lumber Tard na voglu DESPLAINES IN CLINTON

Grayhek & Ferko
MESNICA
207 Indiana St.
Joliet, TIL
Velika prodaja domačih krvavic in prekajenih klobas.
Pošiljam iste slovenskim trgovcem na vse kraje. Pišite po cenik.
Imamo vediko zalogo rvežega, slanega in prekajenega mesa.
NIZKE CENE IN D OBRA POSTREŽBA.
N. W. Phone 606.	.	. Chicago Phone 153.
FRANK MEDOSH
9478 Ewing Ave.t vogal 95th ulice, en blok od slovensko cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šii-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. TelephoneJ231; South Chicago
FILIP ÏÏIBLEH
(Nadaljevanje s 6.
strani.)
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
BR1VNIG0
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno pri roki.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SMODK.
Posebnost so naše
"The D. S.” lOc. in ‘leerscnanm” 5c,
Na drobno se prodajajo povsod,
□a debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, llls.
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smo-dke. Moja gostilna je v sredini mesta zato se imenuje
Tli© Central
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbich
120 Moen Ave.	Rockdale, 111.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš, da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO, ILL.
jomsr
LEMOM SONS
Marble Works
#■
m So. Joliet St.,	Joliet, 111.
Chicago Phone 3911. Izdelujemo nagrobne spomenike po najnižji ceni, od $5.00 in višje.
Tu dela tudi vaš rojak g. MATH. STUKEL po domače Šuštar.
Klini pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA Si.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA
Cor. Blnff and Excba«ge Street«
JOLIET, ILL.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
aOSTI'LNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obiščite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Roekdale, Illinois.
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste.
Chic. Phone 4531- N. W. Phone 1113
Ustanovljena 1871.
Of Joliet, Illinois.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
J. A. HENRY, predsednik. JOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAL COTT, blagajnik.
— njej veljale. Justina je bila nekoliko mestno odgojena in ponosna je bila na to, da je opevana. Tiha ljubezen se je rodila med njima. Radoslav je bil ves srečen, kot še nikoli v svojem življenju. Njegov zapisnik je bil že pola raznovrstnih pesmi, akrostihov, sonetov itd., ki so bili vsi posvečeni — eni osebi.'Radoslav je zahajal odslej večkrat k Robavsovim; kadar je plačal materi, je spil le en četrt vina, kedar je pa plačal Justini, je spil pol litra in še južino je naročil.
Ta njegova sreča je trajala par mesecev. Robavsova mati je vedela za njegove posete in sprva ni rekla ničesar. Ko je pa videla, da je Justina le vedno v gosposki sobi, da zanemarja druge goste, da je vsa raztresena in razmišljena, in ko ji je še Pavla povedala o svoji sestrici to in ono, tedaj je pa nekega večera mati kar na kratko povedala Justini, da ne mara, da bi tako premožno dekle občevalo s takim pisačem.
To je oba zelo zabolelo. Odslej so Radoslavove pesmi pele le žalne melodije. Prišel je še k Robavsovim, pa le takrat, ko matere ni bilo doma. Zopet ga je preganjala usoda in le tuintam ga je kako pismo ali kaka razglednica razvedrila.
Prišlo pa je še nekaj hujšega. Gospod davkar z novim praktikantom ni bil prav nič več zadovoljen, posebno zadnje mesece ne. Gospod Sila je delal počasi in še tisto, kar je naredil, še tisto je bilo polno napak.
Nekega jutra je dobil gospod Sila dekret, da je prestavljen v mesto. Zopet nov udarec. Pa bil'j e že tako navajen, da je tudi to prenesel ravnodušno. Ločil se je od tega kraja in ločil tudi od Robavsove hiše. Hudo mu je bilo, a obljubila sta si, da si ostaneta zvesta do groba.
Radoslav je prišel v mesto in se tudi mestnega življenja počasi privadil. Z Justino je še dopisoval, pa vedno bolj redko.
Minulo je pol leta.
Radoslav je šel na nabor — pa ni bil potrjen. In to že drugo leto. Čeden fant je bil, črne kodraste lase, črne oči in mehke brkice pod nosom, sam sebi se je dopadel, kedar se je pogledal v ogledalo, a za vojaka ga niso hoteli. To ga je tembolj bolelo, ker je bil vojak njegov oče. Šel je v gostilno in s pijačo hotel potolažiti svojo jezo. Vzel je v roke časopis in bral. Bral je, da je v trgu, kjer je preje služil v davkariji, umrla gospa Robavsova. Sam ni mogel verjeti svojim očem. Saj mu vendar Justina ni nič pisala, da je mati bolna. In vendar je moralo biti res, saj je bral črno na belem. Cel roj različnih misli in načrtov se mu je rodil v glavi. Zrl je nemo predse in mislil in mislil.
“Če je res umrla — odpustim ji vse, kar mi je bridkega storila —in če mi je Justina zvesta, potem je to odločilen dan v mojem življenju. Šel bom gori in jo poprosil za roko” — tako je govoril Radoslav sam s seboj. Naročil je še četrt vina in šel v prosto naravo. Zdelo se mu je, da je čisto prerojen.
Bila je sobota; drugi dan je prost. “Pokropit bom šel, čas imam, bom videl, kako razmere stoje” — to je bil trden sklep Radoslavov.
Zvečer je zapela zopet njegova pesniška struna, ki je molčala že toliko časa in Radoslav je spal sladko in mirno, kot že dolgo ne.
Drugo jutro je šel z vlakom na svoje prejšnje mesto — pokropit gospo Robavsovo. Imel je črno obleko in črne rokavice.
Ko je prišel v trg, se ni zmenil za nikogar in šel naravnost skozi trg k Robavsovim. To je bila sreča, da mu je mati za nabor poslala nekaj kronic, da ni bil ravno v zadregi.
Prišel je pred Robavsovo hišo na mesto, kjer je užil toliko srečnih ur. Hiša je bila še vedno taka, kot prejšnje čase.
Z nekim svetim strahom je stopil Radoslav v hišo. Stopil je v navadno gostilničarsko sobo, misleč, da imajo tam mrliča. Nič ni bilo,_Nobenega človeka, vse mize prazne. Šel je na drugo stran v posebno sobo, kjer je bil on tolikokrat srečen; odprl — pa tudi tukaj je bilo vse kot nekdaj. To se mu je čudno zdelo. Šel je mimo kuhinje in hotel iti v prvo nadstropje.
Tedaj je v kuhinji zapazil deklo, ki jo je še poznal in vprašal:
“Kje imate mrliča?”
”Kakega mrliča?” — je začudeno vprašala dekla.
“Saj so mati umrli, ali ne?”
“Katera mati?”
“Robavsova gospa, hišna gospodinja ali niso umrli?”
“E, kaj še, gori so v sobi, imajo neke goste iz mesta.”
Radoslava je mrzel pot oblil. Še dihati se ni upal, hitro se je okrenil in šel iz hiše ven.
Čudno je bilo to. Saj je vendar či-tal v časopisu! — Vedno hitreje je šel, da bi le nikdar ne videl več te nesrečne Robavsove hiše.
V trgu se je ustavil. Šel je v gostilno ter naročil zajutrk. Spraševal je natakarico to in ono. A kar bi rad zvedel, to ni hotelo na dan.
Naposled je vprašal kar naravnost, če kaj ljudje mrjo. In natakarica mu je povedala, da je umrla v trgu mati nekega mizarja, ki je pri(šel iz Amerike, in prinesel precej denarja.
“Kako pa se pišejo pri hiši?”
“Menda tako, kot gori pri Robavso-vih.”
S tem mu je bilo jasno vse.
Vstal je, plačal in šel z vlakom nazaj.
Drugi dan je dobil od Justine raz-
glednico na kateri so stale besede: “Prosim vas, ne pišite več. Mati so, strašno hudi!”	j
"Kruta usoda!” — Tako je vzkliknil ; nesrečni Radoslav.
In Radoslav je sklenil, da ne prime za .pero nikdar več, ker svet ni vreden njegove plemenite ljubezni.
A: “Zakaj imajo hrvaški vojaki tako ošpiljene noge?”
B: “Ker bi jih sicer ne spravili v ozke hlače!”
Vesten stražnik.
Vojaški poveljnik je dal tik trdnjave na primernih prostorih nasaditi sadno drevje. Ko stražnik hodi ravno pod jednim takim drevesom, pride poveljnik mimo njega ter ga vpraša: “Kaj storiš, ako pade jabolko z drevesa?” Stražnik odgovori: “Vsako zaženem takoj nazaj na drevo!”
Vesten stražnik.
Vojak, ki je moral stražiti kanon, zapusti ga ter gre v bližnjo krčmo.— “Čemu si šel z mesta?” zagrmi nanj stotnik, ki slučajno tudi sedi v oni krčmi. "Gospod stotnik!” odgovori vo jak, “poskušal sem kanon vzdigniti; dva moža ga ne spravita z mesta, če pa jih pride več, tedaj ga itak ne ubranim! Čemu. bi torej še stal tamkaj?”
Napačno razumel.
Korporal Majer ni znal dobro slovenski. Nekdaj poučuje novince, kako se morajo vesti na straži ter reče: “Če kdo pride, zakličite trikrat: “Wer da?” Če ne dobite odgovora, dajte ogenj!” Čez nekaj dnij se hoče sam prepričati, kako so ga novinci razumeli. Gre torej proti straži. Ko se ji približa, zakliče stražnik: “Trikratverda!”—Korporal molči. Takoj užge stražnik nekaj užigalic ter jih ponudi korporalu.
Ali kadiš?
Stotnik novemu strežniku: “Ali kadiš?”
Strežnik: “Kadim, gospod stotnik!” Stotnik: “Dobro! Torej bom smod-ke zaklepal!”	*
Majhen razloček.
Vojak vpraša stotnikovega strežnika, kako se razumeta s svojim gospodom.
"Izvrstno,” odgovori strežnik. “Vsa ko jutro. drug drugemu prah iztepava iz obleke; samo to je razloček, da imam jaz obleko, kadar mi jo gospod iztepava, na sebi!”
Taktika.
V vojaški šoli je razlagal star narednik novincem besedo “taktika” tako: “Vidite, pri vojakih gre vse tako po redu in točno kakor pri uri; le da ura pravi ‘tik-tak,’ pri vojakih pa imenujemo to ‘talc-tik!’”
Huda kazen.
Stotnik naredniku: “Prostak Cibek dobi tri dni le kruha in vode, ker je tako zanikern!”
Narednik: “Oprostite, gospod stotnik, Cibek je vegetarijanec, ne bo se torej veliko zmenil za to kazen!”
Stotnik: “Tako! No, tedaj naj pa dobiva tri dni pečenko in juho!”
Težko ime.
Korporal jednoletnemu radovoljcu: “Kako se pišete?”
Radovoljec: “Mihael Ozebec!” Korporal: “Kaj ste?” ^ Radovoljec: “Koasistenf na ginekološki polikliniki!”
Korporal: “Ka-aj? — Odstopite za danes,, a to wam povem, če ne boste do jutri kaj takega, kar bom mogel izreči tudi jaz, daril vas zapreti!”
Kako prijetno je pri vojakih.
Korporal: “Novinec Čuk, kaj gledaš vedno kvišku? Ali misliš, da je v nebesih prijetneje nego pri nas vojakih?” Vojaško merilo.
Korporal: “Vi, jednoletni radovoljec, vi hočete biti učen človek, pa ne znate niti čez plot skočiti?”
Vojaški pozdrav.
Korporal: “Kaj storiš, kadar se ti 6anja o našem generalu?”
Vojak: “Spim!”
Korporal: “Butelj, ne spati, ampak salutirati moraš!”
Veliko slame.
Korporal nerodnemu novincu: “Ej, škoda zate, da nisi pri konjiči (konji-kih). Ves eskadron konj ima za mesec dnij dovolj slame, katero imaš ti v glavi!”
Tri vprašanja.
Tri vprašanja s primernimi odgovori je moral korporal vbiti vsakemu v
Na znanje!
Moj oglas bo tiskan vsak teden na tem prostoru, na vrhu strani. V neki zadnji izdaji je bil moj oglas pod nekim člankom, tako da je bilo na prvi pogled videti, kakor bi zadnji pripadal mojemu oglasu za Highlife Bit-ters itd. Zato sem se pogodil za vrh strani, da ne bodo mogli ljudje mešati mojih in drugih oglasov.
S spoštovanjem
A. Horwat, 600 N. Chicago st.
Joliet, 111.
glavo, da je vedel generalu, kadar je prišel nadzirat, dobro odgovoriti: 1.) Koliko let služiš? Odgovor: 2 leti!
2.) Koliko let imaš? Odgovor: 20 let! — 3.) Ali oče in mati še živita? Odgovor: Oba.
Nekdaj pride general in vpraša prvega vojaka: “Koliko let služiš?” Ta mu v naglici odgovori: “20 let!” — General:	"Koliko let pa tedaj že
imaš?” — Vojak: “2 leti!” General nejevoljen: “Sedaj pa res ne vem, sem li jaz blazen ali ti?” Vojak: “Oba!”
Prestopek postave.
Po vojaškem službeniku so morali višji častniki vsakogar do narednika vikati. Ko pa nekdaj narednik nekaj .pregreši, reče mu stotnik osorno: "Si pač osel!” Mrzlo mu oni odgovori: “Milostivi gospod stotnik, ne zamerite, v službeniku slove: ‘Vi ste osel’!”
Zvit odgovor.
General častniku: “Zakaj se smejete, če vas resno opominjam vaših dolžnostij ?”
Častnik (videč, da ga tovariši od strani pogledujejo): “Ne zamerite, go spod general, da ravnam tako! Če se držim resno, vedo moji tovariši takoj, da ste me okregali; če pa se držim na smeh, tedaj menijo, da ste me povabili na kosilo!”
Premočen tobak.
Stotnik: “Sme li vojak prodati svoj ‘komis’-tobak?”
Novinec: “Ne, ne sme ga!”
Stotnik: “Zakaj ne?”
Novinec: “Ker je premočan za nevojake”.
VSAKDO VE?
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
B. BERKOWITZ,	° J OrHET,agILL.treet
Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike.
COMPAGNJE GENEBALE TEANSALANTIQUE
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe,
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujejo vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
New York
Maurice Kozminski, glavni zastopnik za zapad, 71 Dearborn St., Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111.
Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
E. PORTER BREWING COMPANY
EAGLE BREWERY
izdelovalci
ULEŽANE ME
PALE ALE IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr, zastopnik.
So. Bluff Street,
JOLIET, ILL.

ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kako: tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
598 W. 18tli 84t.
CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
JOLIET CITIZENS BEEWIITG CO.
Collins Street, Joliet, 111.
Vprašajte svojega mesarja za
katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
112 Exchange St. JOLIET, ILL.
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otvorili
GOSTILNO.
y katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & CO,
208 Jackson St.
Math. Stefanich, Manager.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenicah^
C. W. Brown, preds Robt. Pilcher, podpred» W. G. Wilcox, kasir.
Kapital $100 000.00.
BARBER BUILDING. JOLIET. ILL
je otvcril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku. Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsake vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zjutraj, pa do 4. ure pop.


J. J. KUKAR, I
ZASTOPNIK	|
vseh parobrodnih družb.|
Pošiljam denar v staro domovino po najnižjem	X
dnevnem kurzu.	❖
Priporočam se rojakom.	❖
«J. J. JEZTJZZIJLFI	I
231 S. Genosee St.,	WAUKEGAN, ILL. ?
j». A A A A A A. A A A A A AA Jk. A	A. A .«.A AAA.4.A«. A A AJ.A
V¥V™ V W V “ V “ V “ V W W V ▼ V ’♦’▼’♦•▼’♦’▼%' T	w v w w v f vvvv
i
t£3T*Največja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.
Kranjska hranilnica v
USTANOVLJENA LETA 1820.
sprejema vloge in jih obrestaje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 1906. nad 69 milijonov kron.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi:
p v	Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ... 37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam ..... 1,979,582	K
Menice .......... 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286	K '
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ..... 2,920,893	K
Cisti upravni dobiček—razen vsot,	ki
se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.
Ozdravljena težke bolezni ženskilih ustrojev maternice belega toka, bolečin v želodcu in križu
Marija Rezič
2095thSt. Union Hill, N.J.
ROJAKI
Ozdravljen od zastarele bolezni želodca.
Matia Fortun
110 E.Park St. Butte,Mont.
I
Nova slovenska naselbina v državi Wisconsin.
Mi Slovenci smo navdušeni za ustanoviti si svoj dom. Ako si ustanovimo dom, moramo si istega ustanoviti v takem kraju, kjer ne bo treba nam v fabrikah delati in svoje zdravje zapravljati. Na tisoče rojakov je, ki bi se radi naselili na farme ali se bojijo velikih stroškov. Jaz zdolaj podpisani sem si tudi želel kupiti farmo in sem potrošil veliko časa, da sem dobil farmo, da ne rabi biti v strahu človek, da se ne bi mogel preživeti svojo družino. Rojaki navadno gredo kupovat farmo od čisto tujih in nepoznanih agentov. In agenti,ko dobijo človeka v roke, ga ne pustijo dokler mu ne prodajo farmo, katero mu kar prisilijo. Ni dolgo časa ko je neki rojak kupil farmo in plačal polovico z gotovim denarjem, in ko je agent dobil denar ga rojak ni videl več. Sedaj se ne zna čegava je zemlja, dokler se ne pregleda “abstract”. Ko sem jaz šel kupit farmo sem prosil svojega gospodarja, g. C.
E.	Antram, da je šel z menoj, ker on je izurjen človek za “abstract” pregledati, to je, čegava je zemlja, in če nima dolga. C. E. Antram je tudi meni ustregel in šel, kot ha počitnice v sredino države Wisconsin z menoj, ker sem že poprej videl zemljo. Ta zemlja je v Wood Countyju in glavno mesto istega je- Grand Rapids. Tam je šel g. C. E. Antram na Wood County Court z lastnikom zemlje, katero je meni prodal,tega človeka spoznajo vsi za pravega gospodarja, in g. C. E. Antram je pregledal “abstract” in izjavil, da je vse čisto in da se brez skrbi kupi. Do te zemlje se vozi iz Chicage 7 ur z vlakom in vožnja stane za tam in nazaj $9.00. Vsakemu je vredno ogledati to zemljo, ker to je zemlja da jet ni boljše. Vožne poti so vse narejene po vsakej sekciji. Mlekarne so vsake dve milji, kjer skupujejo mleko in to pošiljajo v Chicago. Na tej zemlji je gozd ali šuma in to drevje prodaš za jako lep denar. Chicaški trgovci hodijo zmerom okoli od farmarjev kupovat bruna in drva in vse kar je lesenega lahko prodaš v Chicago in Milwaukee. Par milj te zemlje, so dve že-leznični progi Chicago Northwestern in Wisconsin Central. Drva ali bruna vozijo samo pol milje daleč in jih nakladajo na vagone. Šume ne najdeš lepše v celi Ameriki. Tu vidiš rudeči hrast, javor, brest, železno drvo (iron wood) smreko in raznovrstno drugo drevje. Ako kupiš 40 akrov te zemlje in da prodaš iz 20 akrov drevje lahko plačaš vseh 40 akrov in še denarja ti ostane. Iz Jolieta poznam tri, ki so kupili farme in so jako veseli, in ti so naseljeni poleg moje zemlje. Poljaki imajo naselbino 12 milj od te zemlje, ki je sedaj naprodaj, imajo lepo cerkev iz opeke, salon, hotel in prodajalno. Oni so posekali šumo in zdaj imajo lepo polje nasajeno z koruzo, pšenico, ržjo, ovsem, deteljo in timetom. Trava je visoka 4 čevlje detelja ravno tako. Kadar se kateri hoče naseliti na to farmo rabi par konj in voz, in prvo je si naloži voz lesa in ga pelje žagat in plača tri .dolarje od tisoč kvadratnih čevljev za dile žagati, tako, da ga hiša ne stane več kot štirideset dolarjev, hlev ravnotako. Žage so po tri milje daleč od te zemlje. Žagajo deske, Single in late za plajšter. Kadar si nagojiš šest krav dobiš za mleko nad 50 dolarjev vsak mesec. Državna šola je poleg te zemlje. Katoliška cerkev je 4 milje proč od te zemlje. V mestu Ara-burdalle, Nemci, Irci in katoliški Švedi imajo skupno cerkev. Dve milji od zemlje, katera je naprodaj je mesto Arpen, tu je železniška postaja in par salonov in razni trgovci z lesom in z drugim blagom. Devet milj je mesto Marshfield, šteje 2500 prebivalcev in najdeš velike fabrike. Poštar gre vsaki
San okoli te zemlje, pismo Sobii na
dom. Vodo ne rabiš drilati, kar sko-
paš 12 čevljev globoko in imaš dobro zdravo vodo. Več potokov se razvija po tej zemlji. To zemljo si vsak lahko kupi in sicer malo gotovine in potem, kakor si kateri zvoli za izplačati. C.
E.	Antram prejme denar in uredi vsa pisma ali pa lastnik zemlje v Waukesha, Wis. G. Antrama pozna gotovo vsak rojak, da je poštenjak, on je prodal na stotine lot, hiš in farm našim rojakom in vse pošteno uredil. Take prilike se ne dobi več kakor je sedaj zatorej naj se požuri vsak, da si izbere 40 ali 80 akrov zemlje. Zemlja leži tako, da bomo imeli vsi povrsti hiše kakor v mestu. 40 akrov stane enajsto-pedeset dolarjev in drevje smete sekati precej če hočete si splačati z njim zemljo. V torek 16. t. m. so kupili trije Slovenci iz Chicage vsak 40 akrov poleg moje zemlje. Kdor če iti pogledati zemljo naj pride k meni v Joliet in moj gospodar g. Antram ali pa jaz ga sprejmem na to zemljo brez stroškov. Stane vas vožnja za tam in nazaj s vsemi stroški okoli dvanajst dolarjev. Prihodni teden gredo rojaki iz Jolieta ogledati in kupiti zemljo. Jaz sem videl zemljo po šest dolarjev a-ker ali treba dva para konj, da prazen voz peljejo po poti. V takem kraju so kupili naši rojaki zemljo in se naselili in vseskup pustili, ker so jih tujci zbegali, rekoč, da ni svet kaj prida in da se ne more živeti na farmi. Ako si hočeš kupiti farmo moraš si kupiti blizu velikih mest in pa tako, da preč denar dobiš ven iz tvoje farme in tako si moreš pomagati in dobro živeti. Kdor hoče iti pogledati zemljo naj pride na naš urad v Barber building, drugo nadstropje soba 205-206 nad Citizens National Bank na North Chicago st. Urad je odprt vsaki dan od 8. ure zjutraj do 6. ure zvečer, in vsako soboto odprto od 7. do 9. ure zvečer. Oba tel. 247. Moj naslov je: Ignac Česnik, room 205 Barber Building, Joliet, 111.
Če nam se pridruži kakih dvajset rojakov to bo lepa naselbina, a upati je, da jih bo gotovo 40 rojakov kupilo zemljo.
Blizu te zemlje.je že več let naseljen dobroznani rojak g. John Ober-man. Ve se, da mu gre dobro, ako ne bi se že davno premestil. Toraj rojaki, posnemajte njega in druge naše rojake, da ne bode naš narod le trpin v tovarnah, pač pa tudi neodvisen kmet in svoj gospod.
Srčen pozdrav rojakom po širni A-meriki, a tebi Am. Slov., želim da bi v kratkem času dobival veliko novih naročnikov v Wood Countyju, Wis. in okolici.	Ignac Česnik.
Koliko tobaka se je pokadilo v Avstriji leta 1905?
Nič več in nič manj nego za 234 milijonov kron. Po odbitku stroškov 89 milijonov kron je ostalo državi čistega dobička 145 milijonov kron. Kakor je razvidno iz dotičnega statističnega poročila, se pokadi vsako leto manj smodk in od leta do leta več cigaret. Največ se pokadi "kratkih”, namreč 474 milijonov komadov, "portorik” 190, “kuba” 168 in “viržink” 161 milijonov komadov. Vseh smodk se je pokadilo 1190" milijonov komadov, za 78 milijonov kron. Cigaret se je prodalo največ "šport”, in sicer 1120 milijonov komadov. Takoj za to vrstjo pride “drama” z 1228 milijoni komadov. Skupno se je pokadilo za 62 milijonov cigaret. Tudi tobaka za noslja-nje se je prodalo še vedno za 4 milijone kron. Zanimivo je opazovati, da se sedaj pokadi približno 10 odst. manj smodk nego pred 30 leti, cigaret pa 7okrat toliko kot takrat.
Povest o izgubljenem biseru.
Nedavno je odlična družba pod pokroviteljstvom grofice Potočke v Lvovu priredila diletantsko predstavo, ki se je vršila v mestnej kazini. Udeležila se je je tudi žena vseučiliščnega profesorja Boloz - Antoniewicza. Kar pa je gospa opazila, da ji je izginil z vratu bogati nakit obstoječ iz biserov. Takoj je obvestila policijo, ki se je trudila, da najde nakit, a brez uspeha. Nekaj dni potem pride k nekemu juvelirju mož iz visokih krogov in mu ponudi popolnoma tak okrasek, kakršnega je izgubila gospa. Ker je bil že obveščen od policije, je bisere takoj spoznal in izja vil, da jih sicer kupi, da pa mu mora gospod nekoliko časa pustiti v premislek, da določi pravo vrednost. Med tem pa je poklical policijo, ki je mladega gospoda takoj aretirala in zaslišala. Pri zaslišanju je ta izpovedal, da je bisere našel v dvorani, kjer se je vršila predstava, ker pa je hotel dobiti najdarino, je hotel poizvedeti natančno vrednost dragocenosti, da bi vedel potem zahtevati pravo vsoto kot nagrado.
* Spet general ustreljen.
Petrograd, 16. jul. — General Alikanov, generalni guverner pokrajine Kutais, ki so ga revolucionarji zasovražili vsled njegovega neusmiljenega zatiranja nemirov v Transkavkazu, je bil davi z bombo usmrčen, ko se je ob treh vračal iz necega kluba v svoje domovanje. Soproga generala Glibo-va, ki je bila ž njim v kočiji, in koči-jaž sta bila tudi usmrčena. Sin generala Alikanova in hči generala Gli-bova sta bila težko ranjena.
Že lanskega leta dne 30. maja je bil general z bombo tako nevarno ranjen, da so zdravniki dlje časa obupavali nad njegovim ozdravljenjem.
Mesto zgorelo.
St. John, N. B., Kanada, 15. jul. — Kratka brzojavka poroča, da je mesto Hartland v severnem delu New Bruns wicka danes ogenj skoro popolnoma uničil. Škoda znaša četrt milijona dolarjev. Bržkone je kdo zažgal. Ko je požarna bramba hotela hiteti na pomoč, se je pokazalo, da je bilo nekaj gasilnih priprav ukradenih.
zapomnite si, da je samo oni zdravnik dober in izkušen kateri zamore dokazati, da je že mnogo in mnogo bolnikov ozdravil.
• Na stotine naših rojakov se z zahvalnimi pismi in svojimi slikami zahvaljuje za zadobljeno zdravje primariusu najznamenitejšega, najstarejšega in naj zanesljivejšega zdravniškega zavoda v New Yorku in ta je :
The COLLINS NEW YORK MEDICAL INSTITUTE.
To je edini zdravniški zavod v Ameriki v katerem prvi svetovni zdravniki in Profesorji posebnim modernim načinom zdravijo vse bolezni brez izjeme, bodisi katere koli ukutne, kronične ali zastarele bolezni kakor: bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlinxbolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živične bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca^katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, reomatizem, giht. trganje in bolečine v kriru, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri. otekle noere in telo, vodenico, božjast,
"J šumenje in tok iz uses, oglušenje, vse DOiezni na očeh, izpadanje las, lusKe aii prh nagiavi, srbenje, mazulje, lišaje, ture. hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol],
i. t. d. kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. Tu edino se ozdravi jetika n* točno in popolnoma, kakor tudi vse	bolezni.
Zatoraj rojaki Slovenci! mi Vam svetujemo, da poprej nego se obrnete na katerega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, prašate nas za svet, ali pišete po Novo obširno kujigo „ZDRAVJE“, katero dobite zastonj, ako pis mu priložite nekoliko znamk za poštnino- Ta knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi podučlivimi slikami v tušu in barvah.
ZASTONJ!
• Bolna štiri leta pa ozdravljena.
Mr. Jakob Planinc, P. O. Box 163, Cumberland, Wyo., nam je pisal sledeče pismo: “Želim, da objavite to moje pismo. Moja hči, ki še živi v stari domovini, je trpela na želodčnih boleznih štiri leta in nobeno zdravilo ji ni pomagalo. Poslal sejn ji Trinerje-vega ameriškega zdravilnega grenkega vina, ki jo je popolnoma ozdravilo. Kot hvaležen oče želim priporočiti to zdravilo vsakomur.” Dostikrat smo imeli priliko objaviti slična spričevala o Trinerjevem ameriškem zdravilnem grenkem vitlu v vašem listu. Njegova zdravilnost se je pokazala v tako mnogih slučajih, da si sedaj izbira samo to zdravilo vsakdo, ki boleha na želodcu. Celo v starih boleznih prebavnih organov, ko so druga zdravila brez u-speha, ima Trinerjevo ameriško zdra vilno grenko vino ponavadi zaželjeni učinek. Pišite nam za zdravniški svet, ampak če leži neprilika v želodcu ali v črevesju, ne potrebujete druzega sveta, nego rabiti Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. V lekarnah. Jos. Tfiner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, lil.
Slovencem naznanje.
Cenjeni Collins Medical Institute!
Prejela sem Vaše pismo in Vam naznanim, da sedaj ne potrebujem več več zdravil, ker se popolnoma zdra va, ne čutim nobene bolezni več in se Vam tudi srčno zahvaljujem, ker ste me ozdravili do kraja.
Sedaj Vas lepo pozdravljam ter o-sajam s spoštovanjem
Amalija Škufca,
Box 6 Ravensdale, Wash.
0
0
0-
0
i
Ozdravljen od reumatizma v rokah in nogah.
John Trebeč
Box 196 Tercio, Colo.
Kujiga Zdravje
Vsa pisma naslavljajte na sledeči naslov:
The Collins N. Y. Medical Institute
140 West 34th St. NEW YORK, N. Y.
Potem smete mirne duše biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja
ZASTONJ!
Ozdravljena od slabokrvnosti, kašlja, težke bolezni v prsih in zlatenice.
E. Wunderlich Granite Go
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Telita zaloga spomenikov
HM HM
H
s
O Pm
3D HM
JZi PQ O
PS
o ◄
¡25
HM
¡25 3D
PS M
HM
■<
&
*
Naše prodružnice so: v Chicago Bethania and Resurrection Cemetary blizu Summit, Cook Co., in Naperville,
111.	Chi. tel. 1872. N. W. Phone 499.
<«
Vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35c do 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivotko. Pino muškatel vino po 50c galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
Stephen Jakše,
— Box 77—
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St., Joliet, IH.
Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni
ANA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727. IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
GLUH ZOPET SLIŠI
Ce rabi moj DSesni balzam, ki trajno zdravi ne samo Šumenje, zvonjenje v uSesih in nagluho*. ampak tudi popolno gluhote* Cena z navopom in poStnhio je JI. 10. RazpoSilja po vplačanjtt vnaprej samo C. G. FOU EK* lekarnik, 586 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik poSiljamzastonj«
BRAY-EVA LEKARN
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke eti
..104 Jefferson St., blizu mosta.
Radostno priznanje.
“Zelo rada spolnjujem svojo namero, da Vam izrečem mojo zahvalo za vaša zdravila, ki jih v.sim mojim rojakom priporočujem. Trpim na hildem glavobolu, in samo Severov Prašek zoper glavobol in nevralgijo olajša moje bolečine. Priznavam,. da so ču-dotvorni. Ne čutim po porabi istih ni-kake bolečine in tuposti kakor izza onih praškov, katere dado zdravniki v stari domovini. Bolečina preneha takoj in jaz se čutim tako zdrava in sveža kakor preje. Jaz rabim v slučaju po trebe samo Severova zdravila. Primite srčno zahvalo. S spoštovanjem: Mrs. Marija Holomek, Ranfrow, Okla. Severov Prašek zoper glavobol in nevralgijo se prodaje v lekarnah. Cena 25C. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
Vzbuja občudovanje zdravnikov.
Zahtevaj ga.
Pokusi ga.
Proč z operacijami inkrvavljenjem, ker Svefcogonski čaj za ledvice zdravi trajno: Ledvične, želodčne, jetrne in vse mehume bolezni.
Svetogorski čaj za pljuča Zdravi čudovito:	Plučnice, na
m ho ter vse bolest esuala.Ceoa na vod-iddn 50c in$l. Plača do v nofM-ejse Pilse
Cent Laboratory,439 W.18 »t.Chicago
A. Schoenstedt,
naslednik firmi
Loughran & Schoenstedl
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago St,s.
Točim izvrstno pivo, katero izdelu, slavnoznana Joliet Citizens’ Brewer; Rojakom se toplo priporočam.
Posojuje
denar proti nizkim obrestim. Kupuje in prodaja zemljišča.
Preskrbuje zavarovalnino za posestva.
Prodaja tadi prekomorske vožne listke.
COR. CASS & CHICAGO STREET
I. nadstropje.
priporočan
Gostilno,
ROJAKOM
priporoča m svojo
,, Phoenix Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. 'SikLofT,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory 3t„	Joliet
Denar na posojilo«
Poboj ujemo denar na zemljišZ» pod ugodnimi pogoji.
Mtjnroe Bros