17. »railh. i mm. i n jMurli XL1X. lito. .Slovenski Narod" velja v L{ ubijani na dom dostavljen: celo leto naprej p • • . K 24*— pol leta m • .. • • 12*— četrt leta * C— na mesec - . . - - 2*— v Hpravništvu prejemaš: celo leto aaprej . # . . K 92«— pol leta...... četrt leti . • • • • . 5*50 oa mesec m . • • • , 1*90 Dopisi na} se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo« CredniStvo: Kaaflova »lica it. 5 (v pritličju levo,) telalon it 34. lasera ti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat wi 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 Vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insertijah po dogovoru. UpiavuiStvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseratt itd, to je administrativne stvari. Posansiaa itovilha velia tO vinarjev. Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. .Narodna tlakama" telefon it 85, »Slovenski Narod* velja pO po&tfs za Avstro-O grško; celo leto skupaj naprej • pol leta m m . . četrt leta . „ . na mesec m » • • K 25— . 13— . 6-50 . 230 ata Kemčljo-: celo leto naprej i • • . i\ za Ameriko in vse druge dežele« celo leto naprej • m • m X 35.—i Vprašanjem glede inseratov se na; priloži za odgovor dopisnica ali znamka* Vpravniitvo (spodaj, dvorišče levo), SnaCeva ulica it 5, lc:e!on £1.83* mor na severu. ZOPET PAVZA V RUSKI OFENZTVL Dunaj, 21. januarja. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Rusko bojišče. Vtisk velikih izgub, k! jih je imel sovražnik dne 19. januarja v bojih pri Toporovcu in Bojanu, mu je vsilil včeraj odmor v boju. Tu, kakor na vseh drugih delih severo - vzhodne fronte je bilo razmeroma mirno, razen topovskih bojev od časa do časa. Neka ruska skupina letal je poletela preko pokrajine jugo-vzhod-no od Brcezanov ter je metala bombe. Te niso napravile nobene škode. Namestnik načelnika generalnega štaba p!. Hofer, fml. NEMŠKO URADNO POROČILO. BeroHn, 21. januarja. (Kor. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 21. januarja. Vzhodno bojišče. Na fronti med Pinskom in Č arterijskom smo z lahkoto odbili sunke siabotne?ših ruskih oddelkov. Vrhovno armadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 1°. j? nu ar j a. Na fronti pri Rigi živahno delovanje nemških letalcev. Sovražni letalci so se pokazali blizu dolenje Drine, v Kurlan-diji v bližini Skotela (12 kilometrov zapadno od Fridrihštata) in nad Dvinskom, kjer so metali bombe. Poskus Nemcev, dospeti pri Lens-vadnu (ob reki navzdol od Fridrihštata) do Dvine, smo z lahkoto preprečili s svojim ognjem. V bližini Šamana (11 kilometrov jugo - vzhodno od Fridrihštata) so uporabljali Nemci strupene pline. Na fronti pri Dvin-sku je artiljerijski ogenj v okolici Danentelda (15 kilometrov severo-zapadno od Jakobštata) na sili narasel. Pozneje so poskusili Nemci tu dva napada, katera pa smo vsakokrat s svojim ognjem odbili. Ruska ofenziva. Peti poskus Rusov, predreti našo fronto ob besarabski meji, se je ponesrečil in zopet so ruske izgube naravnost ogromne. Najbrže vsled teh velikih izgub so morali Rusi zopet prenehati s svoiim ljutimi napadi, da vrzeli zopet Izpolnijo. Fronta armade Pfianzer-Baltin pa je ostala tudi 27. dan te velike bitke popolnoma intaktna. Kliub temu. da se je bitka baje vršila pred očmi carja, Rusi niso dosegli nobenega uspeha in se je število rusk:h izgub zvišalo na najmanj £0.000 mož. ARTILJERIJSKI BOJI OB ITALIJANSKI FRONTL Dunaj, 21. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: Italijansko bojišče. Včeraj popolne so stale naše pozicije na pobočjih Col dl Lana dve uri pod bobnajočim ognjem. — Tudi San Pauses (severno od Beu-telstelna) so prav silno obstreljevali. — Na ostalih frontah ni šlo delovanje artiljerije preko navadne mere. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Osem mesecev. Italija končuje osmi vojni mesec »v skrbeh in trepetanju . kakor se da posneti iz Salandrove^a govora v Florenci. Osem mes:jev. toliko izgub, pa nobenega uspeli a! Čim daljše se razpleta vojna, to! o slabši je položaj v Italiji, zlasti, ker se k neuspehom na fronti prfđru'uje notranje razburjenje, ki zadobi i revolucionarni značaj. Ministri govorilo in mirijo, pa vse brezuspešno. Udarec za udarcem pnda na Italijo, od nikoder pa ni žarka upanja na tisto zmago, katero vlačijo oticii "Ini govorniki po svojih shodih. ISTa bojišču ni posebnih dogodkov te dni. Na Col di Lana so zopet navalili Italijani ali vrli cesarski strelci branijo ta kos tirolske fronte in brezuspešen je vsak italijanski napor. Italijanski kralj na fronti. Prihodnje dni odide italijanski kralj iz Rima zopet na fronto. Rimski listi pravijo, da to pomeni, da se položaj jasni. Na konferencah s kraljem so bili storjeni baje sklepi o ravnanju Italije glede jadranskega vprašanja. Kje naj se bori Italija? Minister Martini je poudarja! v svojem govoru v Florenc:, kakor se por>: i preko Lugana, da se Italija ne ' me izpostaviti nikakim pora/om. na katere se lahko naprej računa, marveč mora koncentrirati vse svoje napore samo na one točke, kjer to zahteva obramba nedotaknjenih in nedotakljivih mej I.alije v varstvo politične in gospodarske bodočnosti Italije tudi v skupnem interesu zaveznikov. Posvetovanja v Rimu. Sonnino je sprejel 20. t. m. ruskega poslanika barona Giersa, s katerim je dolgo konferiral, potem je poročal v Kvirinalu kralju o položaju, proti večeru je imel dolg pogovor z vojnim ministrom Zupellijem. Zvečer sta se vrnila v Rrm tudi Sa-Iandra in Martini. Sklican je ministrski svet. Vrni! se je tudi Barzilai s svoje govorniške tourneeje. Govori italijanskih ministrov. V Florenci je govoril ministrski predsednik S a 1 a n d r a svoj napovedani govor. Rekel je med drugim: Prišel sem, da opominjam, da moremo nadaljevati pričeto delo. Ministri nismo označali vojne nikdar za kratko in lahko podetje in nismo podcenjevali svoje ogromne in strašne odgovornosti. Gorje, ako bi se vladni možje v teh trenotkih težke odgovornosti odtegnili samo radi tega. ker obstoji taka odgovornost. Mi vemo dobro, da gre za veliko, trdo in dolgo podjetje, pri katerem vršita armada in mornarica svoje dolžnosti, ljudstvo pa ju mora podpirati z dobrim razpoloženjem, požrtvovalnostjo in odporno silo. Nikdo ne more reči. koliko časa bo to trajalo, ali tralati mora do zmage. Naša skrb je velika, veliko naše trepetanje ali velika je tudi tolažba, ki nam jo daje plemenito obnašanje dežele. Mi bomo zopet pričeli s svojimi napori, dvignjeni v svojih čustvih in svojem upanju. V Florenci je govoril tudi kolonijalni minister Martini. Govoril je lepo zasukan govor ali obsegal ni nič praktično pomembnega. Mar- TEK. Zločin v Drcivalu. Francoski spisal E. Gaborian. (Dalje.) »Ali vam je znano, če je imel grof tudi po smrti Sauvresvja še skrivnostne sestanke s pariško damo v hotelu?« je vprašal preiskovalni sodnik. ^Mislim, da jih Je še imel; mislim . . .« ^Jaz pa dobro vem, da jih Je imel,« se je nenadoma oglasil zdravnik. »Spominjam se — sicer pa je to v Corbeilu obče znano — da sta imela grof Tremorel m tista lepa mlada dama iz Pariza v hotelu jako razburjen pogovor. Od tistega dne se pariška dama ni več prikazala v Corbeilu.« Mirovni sodnik se Je nekoliko nasmehnil in po kratkem molku rekel: »Melun ne leži na koncu sveta in tudi tam je dosti lepih hotelov. Z dobrim konjem prijezdi človek lahko v najkrajšem času tudi v Fontaine bleu, v Versailles in v Pariz. Ce je bila grofica Tremorel ljubosumnega značaja, si ie grof lahko skrajšal vsako pot. saj ie imel v svojem hlevu celo dirkalne konje.« Preiskovalni sodnik je vprašujoče pogledal očetu Plantatu v obraz, kakor bi hotel izvedeti, če naj to, kar je povedal, pomeni kaj posebnega. Toda Plantat se je kakor vedno držal ravnodušno. »Prosim, nadaljujte.« je Plantata pozval preiskovalni sodnik, ko je bil v svojo beležnico zapisal omenjene dirkalne konje. »Nobena stvar na svetu ne traja vedno; rnne se zacelijo, bolesti ponehajo. To vem iz lastne izkušnje. Solzam obupanja sledi najprej tiha žalost, potem melanholija in kontno le prestano tudi največje gorje. Eno leto po Sovresvjevi smrti se je njegova vdova poročila z grofom Tre-moreTom.« Zc ves čas tega dolgega pripovedovanja je bil župan ne samo sla- bovoljen, nego tudi ni mogel skrivati svoje nepotrpežijivosti. Komaj je bil Plantat končal, se je že oglasil župan: »Povedali ste vse natančno, vse dobro, še jaz bi ne mogel bolje. Toda, ali nas je ta dolga zgodba le za cn sam korak približala našemu namenu, ki je vendar ta, da izsledimo morilce?« Plantat je po teh besedah uprl svoje poglede na preiskovalnega sodnika in ga ie gbdal tako srepo, kakor bi hotel videti njegove naj-skrivnejše misli. »Povedane posamičnosti so prav zanimive,« je izjavil preiskovalni sodnik. »Morda bodo tudi važne za preiskavo? Ti skrivnostni sestanki grofa Tremorela z nepoznano pariško damo so vsekako precej sumljivi. Pomisliti je treba, da je ženska ljubosumnost sploh nevarna ...« Preiskovalni sodnik je za treno-tek umolknil in v mislih poskušal spraviti nepoznano pariško damo v zvezo z morilci, a ker se mu to ni takoj posrečilo, je opustil to razmiš-ljevanje ter rekel: tini je Ie poudarjal vztrajanje do zmage navzlic trdi vojni in potrebo zaupanja glede zmage vzpričo junaške armade in veličastne mornarice: priporočal je tudi, naj podpisujejo vojno posojilo. D* Annunzio v Milanu. Tudi d' Annunzio je govoril in sicer v Milanu v Scali. Ta italijanski narodni pajazzo umevno ne ve nič pametnega povedati. Njegov govor je obsegal navadne njegove ekscese, rohnel je tudi proti »pijanim avstrijskim vojakom, ki mislijo samo na to, ko ko bi se čim prej vdali.« V gledališču je bilo sicer ljudi, ali d' Annun-zia niso sprejeli več z entuzijazmom, kakoršnega je doživel lani v maju. Uglednejše osebe so prišle v gledališče šele potem, ko je bilo konec d* Annunzijevega kričanja. ^ kateremu je sledila predstava Verdijeve »Bitke pri Legnanu«. Neka poročila, došla preko Lugana, pravijo, da je rekel d' Annunzio, da bo vojna trajala toliko časa, da bosta Adiža in Soča tekli navzgor. In takega človeka še poslušajo v Italiji. Italijanski sccifaln* demokratje za skorajšnji mir. V Bolonii se je vršil dne 20. januarja kongres italijanskih socijalnih demokratov. Prvi govornik je omenjal delovanje italijanskih $acijalnih demokratov za Časa vojne, ki niso sledili vzgledu angleških in francoskih socijalnih demokratov in se nis-:* niti mimogrede pokazali za prijatelje vojne. Kongres zahteva s svojim sklepom skorajšnji mir. Gospodarska beda v Italiji. Reformni socijalist, poslanec Fa-brioia, navdušen Salandrov pristaš. razkriva v nekem neapoljskem listu grozovito sliko italijanskih razmer. 2etev se je ponesrečila in položaj ljudstva je neznosen. V mestih je sicer več dela, ali mezda se ni zvišala, dočim so strahovito poskočile cene živil. Najhujše je v spodnji Italiji. Visoke cene žita in premoga posebno ozlovoljujejo prebivalstvo proti Angleški. Izmišljotine?, Preko Lugana poročajo, da niso povsem resnične vesti, razširjene po časopisju centralnih držav, glede konflikta med kraljem in kraljico in Cadomo radi kapitulacije Črne gore, aretacije generalnega adjutanta Bru-satija, ustreljenja 200 oficirjev in druge slične vesti. Pravijo, da take vesti si izmišljujejo dezerterji iz Italije, ki bivajo v Švici. Tesinsko časopisje protestira proti takim vestem. Da bi bilo vse izmišljeno, kdo to verjame? 9 Demonstracije v Milanu. V Milanu so bile v nedeljo viharne demonstracije za mir. Med ljudstvo je prišla vest o mirovnih pogajanjih Črne gore, katera baje odobrava tudi kralj italijanski. Nacijo-nalisti niso hoteli verjeti te? vesti, zato pa je prišlo med njimi in nasprotnimi strankami na glavnih ulicah do prerekanja in spopadov. Naci-jonalisti so celo grozili kraljici, o kateri se je govorilo, da je vplivala na italijansko vlado, da naj nikar ne ovira njenemu očetu mirovnih pogajanj. Potem se je raznesla po Mi-^ lanu vest da se kraljica poteguje za mir med Italijo in Avstrijo. Socijalisti so se zavzeli za kraljico, nacionalisti pa so divjali proti vladarski hiši, na kar so se stepli; posredovati je morala policija. Dogodki na Balkanu. AVSTRIJSKO POROČILO Z BALKANA. Dunaj, 21. januarja. (Kor. urad.) Uradno se poroča: Jugovzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Namestnik načelnika generalnega štaba n!. Hofer, fml. • • NEMŠKO URADNO POROČILO. Berolin, 21. januarja. (Kor. ur.) VVolffcv urad poroča: Velik! glavni stan dne 21. januarja. Balkansko bojišče. Ničesar novega. Vrhovno armadno vodstvo, * Napitnice v NSŠu. Cesar Viljem je odpotoval iz Niša še v torek zvečer. Pred odhodom se je vršila slavnostna večerja, pri kateri sta kralj Ferdinand in cesar Viljem izmenjala prisrčne na- »Zdaj, ko mi je zakonska dvojica Tremorel tako znana, kakor da sem sam ž njo občeval, lahko nadaljujemo svoje delo.« Plantatovi pogledi so se zasvetili in njegove ustnice se nremikale, kakor bi se mu mudilo, da dobi zopet besedo. Zapazil je to samo sodni zdravnik, ki je sploh ves čas očeta Plantata pozorno opazoval. »Treba je samo še dognati, kako sta grof in grofica živela in izhajala drug z drugim v času njiju zakona,« je dejal preiskovalni sodnik. »To je namreč lahko tudi jako važno. Zupan Courtois je smatral za svojo uradno dolžnost, da vsaj zdaj ne pusti očeta Plantata do besede. »Kako sta živela fn izhajala grof in grofica? V najvzomejšem soglasju! V celi občini ne ve tega nihče tako zanesljivo, kakor jaz, ki sem z njima največ občeval. Spomin na ubogega Sauvresvja ju je vezal še posebno. Na njiju zakonskem ob-nebju se ni prikaza! nikdar niti najmanjši oblaček: niti uličnega mnenja nista bila nikdar, i lektor — tako sem namreč jaz smel prijateljsko imenovati grofa — ie bil najpozor-nejši soprog. Lahko rečem, da je bil še preveč pozoren.« »In grofica?« se je oglasil Plantat tako naivno, da je njegovo vprašanje zvenelo prav ironično. »Berta,« je dejal župan. »Berta — dovoljeno mi je namreč bilo, da sem jo tako imenoval — Berta je bila izgled zakonske žene. Vredna je bila Sauvresvja in vredna je bila Tremorela, torej najvrlejših mož, kar sem jih jaz v svojem življenju sploh poznal.« 2upan je svoj slavospev na grofa in na grofico še obširno raz-predel, a končno ga je preiskovalni sodnik vendar prekinil. »Za sedaj vem dovolj. A zdi se mi...« Zaslišali so hrup, skoro bi so lahko reklo, hrup hudega boja; vzkliki so se premenili v kričanje. Vsi so naglo vstali in hiteli k vratom, da vidijo, kaj se je zgodilo. »Venu kaj to pomeni,« je rekel župan, »gotovo so našli grofovo truplo.« (Dalje prihodnji«.) Stran 2. .SLOVENSKI NAROD*, dne 22. januarji 1916. 17. Štev. •ritnice. Kralj Ferdinand te jt spomnil, da je dne 18. Januarja poteklo 250 let, odkar je slavni prednik cesarja Viljema, Friderik L. posadil prusko krono na slavo, dne 18. januarja 1871 pa je bila pod prusko slavno egido ustanovljena Nemčija. Letos dne 18. januarja pa se nahaja zmagoviti potomec hohenzollern-skih vladarjev v zavojevani Srbiji, ▼ ozidju starorimskega kaštela Niša« kjer je tekla zibelka Velikega Konstantina. Kralj Ferdinand je dal izraza čustvu hvaležnosti ter je poudarjal, da je usoda bolgarskega naroda spojena z usodo nemškega naroda. Želel je, da prinese leto 1916. mir, ako pa bi usoda hotela, da se vojna nadaljuje, potem bo bolgarski narod z orožjem pripravljen, vršiti svojo dolžnost do konca. Kralj Ferdinand Je apostrofiral cesarja Viljema: Ave imperator caesar et rex et vietor gloriosus! Ex Nissa anti-/ /mia omnes orientis populi te salu-" tant redemptorem ferentem oppre*-t sis prosperitatem atque salutem! fPozdravljen vladar, cesar in kralj »in zmagovalec slavni! Iz starega Niša Te pozdravljajo vsi narodi vzhoda kot odrešenika, ki prinaša zatiranim procvit in blagor!) — Cesar V i 1 j e m je v svojem govoru slavil hrabrost bolgarske armade, ki le zavcjevala krasno deželo ter je poudarjal historični pomen svoiega sestanka z bolgarskim vladarjem. Z božjo pomolio se je na vseh frontah že veliko občudovanja vrednega doseglo. Hvaležen ie vsemogočnemu, da more podati roko svojemu zavezniku m slišati iz njegovih ust. da je tudi Bolgar i;: odločena, izvoje-vati si zanesljiv in trajni mir. Cesar Viljem }e napi! bolgarskemu kralju, zmagi bolgarske armade in bodočnosti Bolgarije. Mirovna pogaisrrja s črno goro se Še niso pričela. »Pester Llovd« sporoča iz avtentičnega vira: Mirovna pogajanja s Orno goro se še niso pričela, ker se ni izvršena kapitulacija in konfi-airanje črnogorske* armade. Kapitulacija črnogorske armade. Iz vojnega časnikarskega stana poročajo: Kakor je bilo pričakovati, bo poteklo še nekaj časa, predno bodo vse črnogorske čete odložile orožje. Pomanjkljive komunikacije otežkočajo zvezo med vlado in posameznimi poveljniki. Zdi se tudi, da posamezni deli armade in prebivalstva niso povsem razumeli ukreoa vlade. Kralju sovražni pristaši vele-srbske ideje, ki so razvijali iz Nik-šića živahno agitacijo, se bodo najbrž precej upirali. Kralj Nikita v Italiji? Pariški »Journal des dčbats« javlja, da se je podal črnogorski kralj Nikita z rodbino in diplomatič-nimi zastopniki iz Sv. Ivana Medu-anskega v Italijo, Anglija zahteva, đa Nikita odstop!. Preko Rotterdama javljajo: Angleški kabinet ie baje interveniral v Rimu, da naj bi se kralj Nikita odrekel prestolu. Kraljica Jelena je vsled tega koraka angleške vlade silno razburjena. Tudi Reuter razširja italijanske laži o Cml gori. London, 21. Januarja. fKor. ur.) Reuter poroča iz Rima: Vedno bolj se dozdeva, da je Cma gora že pred dvema mesecema sklenila dogovor z avstro - ogrsko monarhijo in da se je le še navidezno branila. (To je seveda povsem neresnično. Opomba c. kr. koresp. urada.) Zmanjšana italijanska odgovornost. Časopisje entente slika Crno goro za izdajico in išče v tem dobiti vzroke za nemoč entente. zlasti Italije. Rimski dopisnik lista »Times« piše, da ta okolnost, da je bilo obnašanje Crne gore dvoumno, zmanjšuje odgovornost Italije, čeprav bi bila izdatna pomoč mogla preprečiti ono dvoumno obnašanje. Transport Srbov v Solun. Francosko mornariško ministrstvo je izdalo nove odredbe, da pospeši transport srbskih čet iz Albanije na Krf in Solun, kamor Je nedavno prispelo 1800 srbskih vojakov. Nabori v srbskih od Bolgarov okupiranih pokrajinah. Sofija, 21. Januarja. Bolgarska vlada je odredila v srbskih od bolgarskih čet okupiranih pokrajinah nabore za vse orožja sposobne moške. Srbi imajo baje pravico, da se odločijo za službo v fronti ali pa v zaledju. Povečini izjavljajo, da se hočejo boriti za osvoboditev vseh Bolgarov. Nemci v Bitolju. »Ceho de Paris# Javlja: Bolgar-pfce čete so skoro popolnoma zapit- * stile Bitoij in okolico. Namesto nji* je dospelo v BitoU dosedaj 50.000 mož nemških čet. AlbtnUa opvičm. »Eclair« In »Libre Parole« poročata iz Rima. da tam resno premišljajo, ali se bo mogla precej libka ekspedicija v Valono in Drač, upirati sovražniku. Na nove ekspedicije čet radi podmorskih čolnov ni misliti, vsled česar uredlag*jo mnogi listi, da naj se Albanija ot usti. Italijanske ladje odšle iz Drača. Milanski listi poročajo, da je ustavljeno prevažanje srbskih čet iz Albanije na Krt. Italijanske čete so baje zapustile pristanišče v Draču. Grška v stiski. »M. N. N.« priobčujejo očividno oficijozno iz Berlina: Položaj Grške postaja od dne do dne slabši. Vesti, da je izročila ćetverozveza grški vladi ultimatum, sicer dosedaj niso potrjene, in ako se poroča, da pripravlja Venizelosova stranka državni prevrat, odgovarja to morda le bolj željam entente, kakor pa dejanskim razmeram. Skrajno lahkomiselno pa bi bilo. prezreti možnost tudi najhujših eventualnosti, kajti o tem se ne smemo varati, da pomisleki vesti g. Venizelosa ali pa zapadnih držav nikakor ne bodo zadržavali od najskrajnejših korakov. Računati moramo i nadalje s tem, da ostane Grška privezana k mučeniškemu stebru,kjer je izpostavljena izpostavljanju in ponižanju, ki ga smatrajo »pokrovitelji« v Londonu In Parizu za potrebno, da si zasigurajo pomoč grške armade za svoje namene. Prostovoljno se jim grška armada ne bo podala. Ako pa bi se morala, prisiljena boriti za zapadne sile, tega gotovo ne bo z oduševljenjem storila. Jasno je, da Je položaj za kralja in vlado skrajno težaven. Zaenkrat je rezultat ententinih naporov sicer le ta, da je četverozveza izgubila v grški javnosti skoro vse simpatije, ki jih bo težko pridobiti nazaj, ako res prisili Grško v vojno. Morda pa smemo vendarle upati, da bodo Grki našli sredstva, da odvrnejo najhujše od sebe. Zadnja ura mrm za Grško? Amsterdam, 21. januarja. Iz Londona se poroča: Angleški vojaški krogi sodijo, da bijejo za Grško zadnje ure-miru. Kralj Konstantin simpatizira s centralnimi državami, pa se boji vojne, vlada kolisa in prav nič težko bi ne bilo, ustvariti kabinet, ki bi se odkrito postavil na stran entente: grška armada se bo takoj pridružila četverozvezi. čim izbruhne nova vojna. VenizelistiČna zarota. Iz Sofije poročajo: Grška vlada ima sedaj popolne dokaze v rokah, da so zasnovali venizelisti obširno zaroto. Ko je začelo po razpustu grškega parlamenta volilno gibanje, so se zbirali Venizelosovi pristaši v tainih sejah, če*, da sklepajo o abstinenci pri volitvah, v resnici pa. da ustanove celo državo obsf fajočo zaroto, katere cilj je, pregnati kralia s prestola in ustanoviti republiko "od Venfzelosovim predsec>tvom. Venizelisti so razdelili med svoie pristaše že mnogo ornžia in se nahajajo v neprestanem stJku z raznimi en-tentnimi agitatorji. Zdi se tudi. da se upravičeno zanašajo na četvero-zvezne čete, ki bi ?im v odločilnem trenotkn priskočili na pomoč. Po T"^forrnacn~h snfjskfh krogov se sme kralj Konstantin zanašati na ogromno večmo naroda, predvsem pa np svoto armado, ki mu Je brezpogojno vdana. Venlzefos odhaja? Iz Sofije poročajo: Kakor se govori, se namerava podati Venizelos v Pariz in London. Ostop poveljnika grške mornarice? Iz Carigrada poročajo, da namerava poveljnik grške vojne mornarice admiral Konduriotis odstopiti. Dal se bo penzijortirati. ZAPADNO BOJIŠČE. POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTL Beroiin, 21. januarja. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan dne 21. Januarja. Zapadno bojišče. Nobenih pomembnih dogodkov. Vrhovno armadno vodstvo. • m • rRANCOSKO URADNO POROČILO. 18. januarja popoldne. Tekom noči topovski ogenj s presledki na raznih točkah fronte. Sicer mogočno mornariško baro. AU ta 18. januar I a sveče r. Med Oiao in Aisno so razdejale naše baterije sovražne strelske jarke v okolici Moulin soua Touventa. V Cham-pagni In ▼ Voevrn je naša artiljerija naperila svoje delovanje proti raznim slabotnim pozicijam v sovražni fronti. V Vogezih pri Metzeralu smo močno poškodovali e ognjem svojih topov neko sovražno baterijo. — Z ostale fronte ni poročati ničesar. Belgijsko poročilo. 18. Januarja. Delovanje artiljerije je bilo danes le malenkostno. Obstreljevali smo kraj Dizmuiden. ENTENTNI VOJNI SVET. Ententni vojni svet v Londonu je končan. Francoski ministri so se vrnili, šlo Je za končna posvetovanja o sodelovanju ententnih čet, zlasti je šlo tudi za tehnična vprašanja. »Tribuna« pravi, da je tvorilo albansko vprašanja eno glavnih točk. Pokazalo se je bale, da je ententa na Balkanu zagrešila še mnogo večje napake, kakor se je prvotno domnevalo. ANGLEŠKA BLOKADA NEMČIJE. Iz Londona poročajo; V sredo pride pred angleško poslansko zbornico predloga, ki zahteva bolj energično blokado Nemčije. Tekst te predloge se glasi: Ker je ta zbornica izvedela, da se uvažajo v posamezne dežele, ki meje ob sovražno ozemlje, velike množine blaga, ki ga potrebuje sovražnik za nadaljevanje : vojne, poživlja zbornica vlado, da stori blokado čim bolj učinkovito, vendar tako, da ne škoduje normalnemu uvozu nevtralnih držav za potrebo v lastni deželi. Angleški finančni načrt. V angleškem ministrskem svetu je razvijal finančni minister Mac Kenna načrt izdajanja angleških državnih srečk v nominalni vrednosti samo enega funta šterlinga po 3% do 4% z glavnimi dobitki 20.000 do 40.000 funtov. Na ta način misli pokriti vse vojne stroške za leto 1916. Anglija m centralne države po vojni. Lord Roseberv je izjavii v svo-j jem govoru v Edinburgu, da se bo po sklepu miru trgovina s centralnimi državami tako omejila, da bo prav malenkostna. Nasprotno pa se bo odprlo široko polje za trgovino z zavezniki in nevtralnimi državami. Roseberv je dostavA, da se bo Nemčija med nepredomim zidom Angležev in Francozov na zapadu in ruskim valom na vzhodu semlela. Boji na morja. »Persla«. Dunaj, 21. januarja. (Kor. urad.) C. in kr. vlada jc obvestila tukajšnjega veleposlanika Zedinjenih držav, da glede potopitve »Persie« ne pride v poštev noben avstro - ogrski podmorski čoln. Potopljeni sovražni parniki. Pretekli mesec so bili potopljeni: Okrog Anglije 5 parnikov s skupaj 17.000 tonami, med njimi neka ang'eška pomožna križarka s 4000 tonami, nadalje »St. Oswald* s 3810 tonami In »Ministre Bernaert« s 4215 tonami, v Sredozemskem morju: francoski parnik »Ville de Cio-dad* s 6378 tonami, angleški parnik »Član Macleod« s 4796, »Ometa« s 5422, »Commodore« s 5858, »Hel-mennir« s 4000, »Veria« s 3229, »Bu-siris« z 2705. »Bortario« s 6535 tonami. »Yeddo« s 4552. »Član Maofar-lane* s 4823. in »Glengvle« z 0400 tonami, motorna ladja »Abelia« s 3650 tonami, japonska parnika »Ken-koku Maru« s 3217 in »Yasaka Maru« z 12.500 tonami ter grški parnik »Dimitrios« s 3744 tonami, italijanski parniki: »Dante« z 889. jadrnica »Pietro Lofaro« s 516, parnik »Porto Said« s 5200 in neka stražna ladja z 250 tonami. Nov strah v Sredozemskem morju. Francoski mornariški izvedenec Lestonnat piše v časopisu »Lf Oe-uvre*, da se boje mornariški krogi razen podmorskih čolnov, ki se tam že nahajajo, še pred novim tipom sovražnih ladij. Cenzura je ostala njegova izvajanja črtala, najbrže pa gre za nove nemške podmorske čolne, ki vozijo pod vodo 18, na vodi 24 vozlov in so tako močno armirani, da se lahko spuste v boj celo s torpe-dovkaml. Kdo bo gospodoval na Jadranskem morju? »Morningpost« piše: Predaja Črne gore nima onega političnega pomena, kakor ga jej pripisujeta centralni državi Vojaški dobiček Av-stro-Ogrske so višine, ki obvladujejo kotorsko pristanišče; posest teh višin in pristanišča bo omogočilo Avstriji, ako to dopusti čas. da ustvari IM Deroča* poiMmbngi rnem času, spijo v svojih sobah, hodijo okoli, v kavarno, tako kakor pred vojno, prepričani, da se jim nič ne zgodi. Pozna pa se jim vojna. Mnogo se jih je postaralo, mnogo osivelo prezgodaj. — V uradu mestnega komisarja grofa Dandinija globoko pod zemljo je dosti dela neprestano. Pa tudi brmona niso izgubili. Če se odda kaka reč v rešitev uradniku, se čuje ukaz slugi: ne-site to v ta in oni oddelek. Seveda je ta oddelek bližnja miza. Delovanje cesarskega komisarja v prid prebivalstvu pa je tako lepo, da nimam dosti besed, da bi je prav pohvalil. Prebivalstva je več tisoč. Kdo ve koliko? Pet, šest, sedem morda, nekateri trdijo, da še več. Uradne prostore sem našel še nedotaknjene, aH v obsežni hiši je razbito drugo nadstropje, v levem traktu je obširno podjetje hudo prizadeto. Sobe v grušču, stroj! riaviio. G'eđa! sem. da «em opravil svoje opravilo kolikor mogoče hitro in odšel iz mesta, v katerem sem tako rad m srečen bival in z menoj marsikak drug begunec ..., pa zonet nazaj po Vipavski dolini v strahu, da prileti za menoj kaka granata ali mi poštje z višine dol kak ttaliianski s»li francoski zrakonlovec v slovo od Gorice svoj gorak pozdrav ... V Gorici je treščila zadnje dni velika granata na trg Sv, Antona. Padale so pred nekaj dnevi zopet v Podturen. Na neki dopisnici z dne 18. t. m. čitamo: Danes zjutraj nas le mmt mdrad oni tam izza mh 17. štev. .SLOVENSKI NAROD* t dne 22. januarja Stran 3 je... Velikega obstreljevanja mesta sedaj ni, pade pa tako skoro vsak dan kaj, da pokažejo, da niso pozabili Gorice. Vpokojenl učitelj Čopi je umrl v Gorici. Treskale so granate. Čopi je šel čez Plačuto v svoje stanovanje, zračni pritisk izstrelkov ga je vrgel iu dobri Čopi je izdihnil. Miren, dober mož, prijeten v družbi. Rojen je bil v Bovcu. Služboval je največ v Brdih in v Krombergu pri Gorici. Vsakdo, kdor ga je poznal, ga je imel rad. Često so ga ustavljali v Gorici na ulici njegovi bivši učenci in se z veseljem spominjali dni, ko jih je poučeval. Čopi se je udeležil okupacije Bosne; bil je predsednik svoj čas živahnega veteranskega društva v Brdih. Čopi je bil iz one dobe, ko so učitelja z izvestne strani grdo gledali, ko se učitelju ni reklo »gospod«, ampak po nemško: »Sie, Leh-rer!« Pretrpel je v oni dobi mnogo, ostal pa vnet boritelj za šolo in premagal »Sie, Lehrer-«ja. Koliko je znal o tem povedati. Pred leti je prestal v Ljubljani težko operacijo, na posledicah je trpel sicer, ali mogel je lepo mirno živeti. Voziti se, tega pa ni mogel prenesti, zato je ostal v Gorici in tam umrl ob ognju fz sovražnih topov tik za fronto. V dobrem spominu ga obdržijo vsi, ki so ga poznali. / Umrl je v oddaljenem Taškenru v Turkestanu gosp. Ivan M i 1 o h, c. in kr. desetnik pri artiljeriji, star 4"> let. Bojeval se je v Przemvslu. V vjetništvu se ga je prijela huda bolezen, ki je uničila njegovo življenje. Za Junakom, ki Je šel prostovoljno branit domovino, plače žena, brat in drugi sorodniki. Iz rastoča vjetništva se je oglasi! Florijan Hlede iz Števerjana v Brdih. Nahaja se v Vasilenkovem, gubernn'a Harkov. Italijani v Turjaku v Furlaniil. Neka grospa. ki se ie vrnila koncem decembra preko Švice v Avstrijo, pripoveduje: Italijani so nrisli v Turjak dne 5. junija 1015 ob pol 0. zjutraj. Čete so se ustavile ^a trgu. poveljnik je šel k županu. Prvotno so bffi vojaki arogantni, Iiudi so spodili iz stanovanj in se oni naselili v njih. -domaćini so spali pod milim nebom. Kjer so bile hiše prazne, so vse preobrnili m slike s sten pometali na tla. Na tram ie bil kin avstrijskega cesarja. Med divjim krikom so razbili kin italiianski vojaki. Neki ženski ie italijanski oficir v hiši iztrgal sliko Matere božie iz Barbane s podpisom: >Bog obvaruj našega cesarja!« in jo vreel na ogenj. Odpeljali so več moških in žensk, na druge so pazili ker so bili osumljeni v nemškega mišljenja«'. V cerkvi moli duhovnik iz Vidma za kralja. V podstrešju cerkve je voini telefon, zvonik čuvajo vojaki. V več hišah so bolnišnice za vojake. — V Verme-Ijanu je ostala neka ženska Batti-stella. Vprašana, kaj dela med grmenjem topov, je odgovorila: Čez dan imam v hiši Italiiane. ponoči pa kuham kavo Avstrijcem. Smrt med begunci. V ljubljanski deželni bolnici je umrla Marija Lut-man iz Gorice. Dolga ulica, Podtur-nom. stara 37 let. K'nopredstave v strelskih jarkih. Tržaški namestnik baron Fries-Skene je sprožil idejo potujočega kinematografa za naše vojake na soški fronti. Ideja je bila vresničena in na treh pripravnih vozeh se nahajajoči kino bo pričel v najbližnjem času prirejati predstave tik za soško fronto. V Solkan je poslal dunajski župan dr. W*i«:kirchner za čas vojne đno brizoralno, za katero ie prosil zastopnik Rdečega križa v Solkanu, bivši poslanik pl. Schmucker. V Trstu so aretirali zadnje dni več bivših mestnih uradnikov. Tržaška odvetniška zbornica je suspendirala od odvetnikovania vse odsotne odvetnike. Kakor znano, izgube oni odvetniki, ki se nahajajo v inozemstvu, pa se ne vrnejo do 31. t. m. v Avstrijo, oziroma ne opravt-čijo, sploh pravico izvrševati odvetniški poklic. Prepoved »hitrega koraka« fpasso ginnastico) v šolskih telovadnicah. V tržaških občinskih šolah se je mladina v zadnjih letih pri telovadnem pouku pogosto vežbala v hitrem koraku (passo ginnastico), ki se ne sklada s kretnjami, ki so predpisane za vojaštvo, in ki ga tudi ne goje športna društva. Gospod namestnik je v vseh šolah upravnega področja pod kaznijo najstrožje prepovedal nadaljno vežbanje omenjenega hitrega koraka, ki ga tudi v estetičnem oziru ni mogoče odobravati, ter je odredil, da je korakanje In tekanie vežbati izključno samo po pravilih vadbenega pravilnika c. in kr. armade. — Kakor znano, je iakozv. passo ginnastico korak itali-lansMh bersaljerov. .Usoda d'tbrovnlšklh golobov., Kakor golobi benečanskega Markovega trga, tako so znani po svetu (udi golobi staroslavnega Dubrov- nika. Bilo Hh Je vedno na tisoče in kdor je kdaj hodil po krasnem Stra-dunu od turškega vodnjaka do Ploč, ta jih ne pozabi. Ko je izbruhnila vojna, so vojaške oblasti odredile, da se morajo golobi iz vojaško-varstvenih ozirov pokončati. To je vzbudilo v mestu splošno obžalovanje. Osnoval se je poseben odbor, ki je izposloval, da niso bili vsi golobi pokončani, temveč da so Jih deloma »internirali«, zaprli v pripravne kur-nike, kjer jim je odbor skrbel za hrano. Te dni pa je zadela dubrov-mske golobe nova katastrofa. Občinski komisar je z ozirom na pomanjkanje koruze, ki je služila golobom v hrano, odredil, da se mora večino interniranih golobov pokončati. Le 50. je bilo prizanešeno. Določeni so, da ustanove po vojni nov rod du-brovniških golobov. Roparji v okolici Reke. Od novega leta sem so dobile orožniške postaje vse polno ovadb o tatvinah in ropih cele ciganske družbe. Cigani so neko žensko v njeni koči s sekiro težko poškodovali in kočo izropali, nekega pastirja pa so z noži raz mesari! i in odgnali mu dve ovci. Sedaj je 300 vojakov in orožnikov zaprlo mejo in je upati da pride vsa roparska družba pravici v roke. Dnevne vesti. — Program avstrijskih Nemcev. Dne 19. januarja je imel nemški »Nationaiverband- na Dunaju sejo, v kateri je poročal predsednik dr. Grcss tudi o pripravah avstrijskih Nemcev za bodočo ureditev države. Že spomladi leta 1915. je sporočil »Nationalverband« nemški program vladi, krščansko - socijalni stranki in ustavoverni stranki gosposke zbornice. Ta program zahteva predvsem tesno združitev monarhije z Nemčijo, revizijo ustave in parlamentarnega poslovnika, reformo uprave, ki naj zasigura Nemcem gotove pravice, »kakršne zahteva državni interes«, uvedbo nemškega posredovalnega jezika, ugotovitev nemškega značaja Dunaja in nemških kronovin. avtonomijo dežel. Glede teh zahtev se je dosegel med »Nationalverbandom.« in krščanskimi socijalisti popolen sporazum. »Nationalverband« pa se ni odrekel zahtevam, ki segajo preko tega »minimalnega programa«. Pooblaščenci nemškega »Nationalverbanda« so imeli tekom leta 1915. ponovna posvetovanja z zastopniki nemškega državnega zbora. Pri teh posvetovanjih so se sporazumeli glede raznih točk, ki prihajajo za ožjo zvezo med Avstrijo in Nemčijo v poštev. Predsednik nemškega »Nationalver-banda^, dr. Gross, je končno poudarjal, da stremljenja »National-verbanda.* niso ostala brezuspešna. V debati se je poudarjalo, da bo potrebno urediti tudi židovsko vprašanje in izvoljen ie bil pododbor, ki naj študira zadevo notranje ko Ionizacije. — Grof Sturgkh v Gradcu. Ministrski predsednik se je mudil včeraj v Gradcu, kjer je obiskal neka bolno sorodnico. — Hrvatski minister. N Francoskem internirani hrvatski T inister srof Teodor Pejacevich je • odstopil in je na njegovo mesto imenr *an veliki župan sremske velike upanije Fmerik pl. Hideghetv. — Odlikovanje. Asistenčni zdravnik v garnizijski bolnic I. na Dunaju, dr. M a t k o, je dobil v priznanje posebnih zaslug pri zdravstvenem delovanju v vojni častno znamenje II. razreda z volno dekoracijo. — Na južnem bojišču je umrl junaške smrti gospod Ivan Ravnikar, knjigovodja tvrdke Arko v Zagrebu in sin g. višjega davčnega upravitelja Frana Ravnikarja. Časten spomin mlademu junaku! — Podaljšanje vomoslužbene dolžnosti. Uradnemu razgtasilu, da je vojnoslužbena dolžnost raztegnjena na vse moške do 55. leta starosti, dostavlja dunajska »Zeit«, da dotičniki ne bodo klicani na pregledovanje, marveč se bodo kratkim potom pozvali na službovanje. Tudi znakov ne bodo imeli. —^ergine na južnem Tirolskem. Slovenski črnovojniki iz brežiškega in ljutomerskega okraja pošiljamo iskrene pozdrave vsem znancem in znankam ter se priporočamo za šopke ob času vesele vrnitve v milo domovino. — Josip Gorišek, vodja patrulje, iz Kozjega; Fr. Grubič iz Brežic; Fr. Župevc iz Vidma; Štefan Ju rman iz Kapel: A. Tita, I. Šefar, Anton Kolbl, Martin Kink in še deset LJutomerčanov. — Javno nabiranje za vojno-eskrbne namene. Ministrstvo notranjih del je izdalo naredbo, ki urejuje javno nabiranje za vojnooskrbne namene. Za javne zbirke, produkcije, predstave, zabave, javna predavanja in razpošiljanje raznih reči je treba pmttt obtastvmeca dovoH*. I nja, naj potem prireja na ta način zbirke kako vojaško mesto, kaka privatna oseba, kako društvo alf kak časopis. Dotične prošnje je vlagati pri okrajnem političnem oblastvu. Priredba ali tudi le napoved take priredbe ali nadaljevanje že začetega nabiranja brez oblastnega dovoljenja se bo kaznovalo z globo od 50 do 5000 kron ali za zaporom od 3 dni do 3 mesecev. — Za slepe vojake. Deželnemu odboru so poslali darove za nameravani deželni zavod za slepe nadalje sledeči: Neimenovana 1 K, člani Narodne čitalnice v Idriji 53 K. častniki c. kr. garnizijske bolnice št. 8, podružnica v deželnem dvorcu, 50 K, g. Julij Zentner, gozdarski mojster v Kamniku, pri občinstvu v Kamniku nabrano zbirko, 150 K, neimenovan duhovnik 20 K. Posojilnica v Trebnjem 50 K, učiteljski zbor c. kr. višje realke v Idriji mesečni 1% prispevek od plač 25 K 20 v, pevci v Zaplani nad Vrhniko 20 K 54 v, županstvo Šmartno pri Litiji mesto venca na krsto pokojnega komerc. svetnika Fr. Povšeta 20 K. upravništvo »Slovenskega Naroda« iz listove zbirke 106 K, g. Janez Teran, župnik v p., v Sinkovem Turnu pri Vodicah, 100 kron. — Bog plačaj! — Darilo. Gospod dr. S 1 a j -mer je vnovič daroval 64 kron v prid Rdečega križa kot odškodnino za častnikovo stanovanje. — Darilo. Gosp. Evgenija Raspi v Ljubljani je darovala 25 K v prid oskrbovanja ranjenih vojakov. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od gosp. Franceta Majer-ja, vojna pošta 186, 10 kron, namesto venca umrlemu stricu gosp. Rudolfu Dobovišku v Št. Jurju ob Juž. želez. — Iskrena hvala! — Kdo ve, kje se nahaja Hinko Čuk, 17. pešpolka, 10. stotnije. se prosi, da sporoči nje-govemii očetu Jakobu Čuk, Vrbovsko, Hrvatsko. — Deželna gospodarsko-pomož-na p?sarna za vpoklicane vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brezplačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli-cancev in njin svojcev. — Resolucija osrednjega društva avstrijskih izdajateljev časopisov. Svetovna vojna zahteva ogromnih žrtev tudi od izdajateljev časopisov. Dohodki časopisov so čedalje manjši, stroški pa rasejo vse bolj in bolj. Vrh tega je velik del uredniškega in tiskarniškega osobja v vojni in je silno težko dobiti papir in druge tiskarniške potrebščine. Zato je treba, da vsak časopis varčuje z razpoložljivimi množinami potrebščin, ker tako najbolje služi skupnosti. Centralno društvo avstrijskih izdajateljev časopisov je vsled tega sklenilo, pozvati svoje člane, naj obseg časopisov omeje, kolikor je le mogoče. Centralno društvo smatra tako omejitev za patrijotično dolžnost, da bi država tudi v tem oziru prestala vojno in bi se preprečilo motenje gospodarskega življenja. Smatra pa tudi za patrijotično dolžnost občinstva, da upošteva te razmere in ostane zvesto svojim listom. Tudi naj opuste dopošiljanje zasebnih vesti za uredniški del lista. — Osrednje društvo izdajateljev časopisov. — Iz politične konceptne službe. Deželnovladni koncipist dr. Adalbert pl. K e* I e r je poklican v službovanje v notranie ministrstvo. — Imenovanja pri železnici. Po-stajenačelnik v Postojni Ivan Gnezda je imenovan za višjega revidenta v Gradcu: postajenačelnik v Trnovem pri II. Bistrici Franc K o c j a n č i č je imenovan za posta-jenačelnika v Postojni, na njegovo mesto pa pride revident Alojzij V e -h o v e c. — Iz državnožcleznšške službe. Adjunkt Viljem K e 1 e c, predstojnik postajnega urada v Bohinjski Beli. ie imenovan za revidenta: asistent Edvard R e p o v Š za adjunkta pri železniškoobratnem uradu v Ljubljani. — Iz mestne aprovlzaciie. Magistratu je došla pritožba, da zahtevajo ljubljanski mokarji, kadar prodajo 2 kilograma moke, tri krušne karte za to moko. Ker je pritožba brez podpisa in ker se ne navaja ime iz krogov mokarjev, se poživlja vsakdo, kateremu se je kaj enakega pripetilo, da priglasi to mestnemu magistratu. Za 2 kg moke gre mo-karjem 1 krušna karta in še nekaj odrezkov od druge krušne karte. — Glede dobivanja semena za zefenfavo iz Nemčije so Izdana nova določila. O tem dobe kranjski inte-resentje informacijo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. — Izkaza o stanju vlog za konec leta 1915 letos ne bo izdala »Mestna hranilnica ljubljanska« zaradi pomanjkanja tehničnega osobja v tiskarnah. Kdor hoče imeti izkaz o stanju svojih knjižic, se mu pripi- šejo obresti vanje, če jih prinese v hranilnico, ali jih pošlje po pošti. Lahko se pa sporoči tudi samo število knjižice po dopisnici ali v pismu in hranilnica naznani, koliko je bila knjižica vredna dne 31. decembra 1915. Kdor pošlje po pošti, naj priloži dotično poštnino za odgovor, oziroma za vrnitev knjižice. — Javna ljudska knjižnica gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj podaljša zaradi rastočega obiska svoje poslovne ure in sicer ob torkih in četrtkih od pol 6. do 9. zvečer; ob sobotah od 5. do 9. zvečer ter ob nedeljah od 9. do 12. dopoldne. Knjižnica posluje na Vožarskem potu 2 t. j. koncem Flo-rijanske ulice in začetkom Karlovške ceste, postajališče električne cestne železnice ter je kar najbolj založena z vso slovensko literaturo, v nemščini pa z najlepšimi originalnimi romani, kakor tudi s prevodi najboljših francoskih, angleških in ruskih pisateljev. Na razpolago so popolni imeniki vse knjižne zaloge. V knjižnico ima dostop vsak. — Anonimni dopisovatelj se poživlja, da istim potom naznani dotične pisarne in eventualno tudi imena. Cerkveni koncert v Novem mestu priredi godba c. in kr. 87. pešpolka, dne 23. januarja 1916, v kapiteljski cerkvi, s prijaznim sodelovanjem ge. Pavle L o v š e in cerkvenega mešanega zbora. Vspored: 1. \Va-gner: Poročna godba iz Parsivala. 2. Bach: Sarabanda. za godala. 3. Sattner: Arija iz Oratorija Assum-ptio, poje ga. Pavla L o v š e t o v a. 4. Massenet: Angelus. 5. Handel: Largo za violino-solo, orkester in orgije. 6. Gounod: Bariton solospev 7 orkestrom. 7. Keler Bela: Molitev Rakoczy. 8. Handel: Slavnostni zbor iz Oratorija »Mesija«. 9. Beethoven: Sonata za godala. 10. Havdn: Arija iz Oratorija »Stvarjenier, noje #ospa Pavla Lovše. 11. KienzI: Blagor jim. ki jih preganjajo. 12. Kremser: Hvalnica. 13. Gruber: Čredo in Sanctus iz pastoralne maše op. 45., mešan zbor, orkester in orgle. 14. Cesarska. — Začetek ob pol 5. uri poroldne. Cene: Sedeži do 3 K, 2 K in 1 krono. Stojišča po 50 v. — Pre-plačila se hvaležno sprejmejo. — Vstopnice se bodo prodajale v soboto in nedeljo dopoldne v knjigarni J. Krajec nasl. in v nedeljo popoldne v zakristiji v kapiteljski cerkvi. Čisti dobiček se bode porabil za podporo vdov, sirot in invalidov 3. armad nega zbora. — K mnogobrojni udeležbi vljudno vabi proit dr. Seb. Elbert. V Spodnji Šiški so aretirali neko delavko, ki je osumljena tatvine raznega perila in še drugih tatvin. Eksplozija ostre patrone je ranila težko osemletnega sina posestnika Josipa Kastelica v Sneberjah. Otrok se je igral s patrono. Težka nesreča v tovarni. 191etnega delavca Leopolda Srčnika v Staretovi tovarni v Preserju pri Kamniku je prijel transmisijski jermen v prostoru za turbine ter ga vrtil okoli toliko Časa, da je bila vsa SrČnikova obleka raztrgana. Potem je padel na tla težko poškodovan. 38 kranjskih klobas in tri želodce, napolnjene s svinjskim mesom, je ukradel neznan tat posestnici Frančiški Tavčar iz Platne pri Begunjah, ko je bila pri maši v cerkvi. Pravočasno se ni izognil vozu 721etni hlapec Tomaž Bevar, ki je gnal kravo v Tržič. Voz ga je vrgel na tla in kolesa so šla čez Tomaža Berverja ter mu zlomila levo nogo. Koze v Mariboru. Včeraj so obolele v mestu na kozah tri osebe in sicer 2 vojaka ter neka 31etna deklica. Javna dražba. Dne 25. januarja ob 10. dopoldne se bodeta pri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani, soba Št. 16 prodali na javni dražbi iz kon-kurzne mase po pokojnem dr. Ev-genu Gallatija dve stavbni parceli v Poljanskem predmestju. Parceli ležita v delu mesta, kjer se je v zadnjem času sezidalo mnogo vil, kar znači, da je lega parcel lepa in zdrava in da bodo v kratkem času dosegle veliko vrednost. Vsled njihove nizke cenilne vrednosti t. j. vlož. št. 224 st. pare. 194/11 le 21.210 K in vi. št. 226 st. pare. 194/12 pa le 14.510 K — se tem potom poživljajo vsi oni, ki hočejo svoj denar plodonosno naložiti, da se ob gori navedeni uri udeleže dražbe. Sumljiv pes. Danes zjutraj se je v Šolski drevored priklatil neki srednji, rumeno - rjav pes brez znamke ter se začel zaTetavati v ljudi, da bi Jih ogrizel. Tam službujoči policijski stražnik je dobil neko železno žico. da bi ga vjel. Pri tem je pes skočil vanj in ga ugriznil v prst na desni roki. Nato pa je priskočil mesar Novljan in z nekim železnim drogom ubil psa. Sumljivega psa je odpeljal konjač. Prošnja. Ona izmed onih treh žensk, ki so v ponedeljek, dne 17. ja-au&rja ob pol 7. zvečer v Ljubljani i na glavnem kolodvoru poleg mene rakale na vlak in se odpeljale najbrž proti Zidanemu mostu, se prosi, da oni moj paket v belem zavitku, ki ga je ">ai v naglici gotovo pomotoma vzeia seboj, pošlje na moj naslov proti povrnitvi stroškov. V paketu so bile knjige, razglednice in rožni venci. — Marija Bizjak, trgovka s knjigami in galanterijo, Kranj, Gorenjsko. Neki pijan človek v bližini šent-peterske vojašnice ni pazil na prihajajoči tramvajski voz. Voz ga je vrgel na tla in vlekel nekaj časa po tleh. K sreči je le lahko poškodovan. Dne I. januarja se je od Zalaz-nika na Starem trgu do Št. Peter-skega mostu zgubila večja svota denarja. Pošten najditelj naj to odda policiji. V vojaško službovanje zopet vpoklicana družabnika tvrdke Ciuha &l Jesih, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve. Razne stvari. * Bolgarskemu generalssimu Žekovu je podelil nemški cesar najvišje vojaško odlikovanje, red »Pour le merite«:. * Na smrt obsojena. Angela Thaler v Kambachu pri Ljubnem na Gornjem Štajerskem je vrgla svojega dva meseca starega nezakonskega otroka v potok in je otrok utonil. Sodišče jo je obsodilo na smrt na vezali h. * Ponosna Nizozemska. Poplave in viharji so zadnji čas provzro-čili na Nizozemskem ogromno škodo. Nizozemska vlada pa je vzlic temu razglasila, da hvaležno odklanja vsako inozemsko pomoč in bo za svoje državljane vse sama preskrbela. * Konfiscirani milijoni v Zemunu., Iz Zagreba poročajo: Soifišča preganjajo celo vrsto zemunskih meščanov, med katerimi se nahaja mnogo trgovcev, radi veleizdaje. Premoženje teh veleizdajalcev v skunnem znesku 55 m i I i j o n o v je bilo v prid državi konfiscirano. * Grozna umrljivost otrok na Ogrskem. Budimpeštanski listi poročajo, da je umrlo na Ogrskem v prvih 15 mesecih vojne 254.817 otrok, toliko, kolikor jih umrje v mirnem času v sedmih letih. Največja umrljivost otrok vlada v centralnih madžarskih okrajih. Ogrska vlada namerava pričeti veliko akcijo, da se umiranje otrok omeji. * Iz konaka v Belgradu ukradena slika. Poročali smo že, da je bila iz kraljevskega konaka v Belgradu ukradena slika znanega srbskega slikarja Jovanovića, vredna 30-000 kron. Zdaj se je dognalo, da se nahaja ta slika nekje blizu Arda na Ogrskem. Policija se trudi, da bi izsledila to sliko. * Vojni Hferantje na Ogrskem. V ponedeljek se je začela v Budimpešti velika kazenska obravnava nroti celi družbi vojnih liferantov, ki so toženi zaradi goljufije in podkupovanja. Obravnava bo trajala 14 dni. Trije obtoženci so že celo leto v preiskovalnem zaporu. Družba je pisana. V njej ie sedem krojačev, en lekarnar, en knjigovodja, trije trgovci, en uradnik, en prodajalec mleka in en klepar. * V Belgradu vlada velika draginja. Zlasti živil je malo dobiti, ker se okoliško prebivalstvo še vedno ne upa v jnesto. Naše vojaške oblasti se pečajo sedaj z organizacijo bel-grajskega trga. V okoliških okrajih, zlasti v smederevskem, požarevač-kem in valjevskem pa je živil, zlasti mesa na pretek. V teh okrajih stane govedina 1"50 dinara kilogram, svinjetina L80 din., svinjska mast se dobi po 2*50 do 3 dinare. * Izgnan] misijonar*!. Angleži so med drugimi izgnali iz Indije tudi 15 avstrijskih kapucinov - misijonarjev. Odpravljeni so bili že dne 14. novembra iz Indije in potovali iz Kalkute okrog cele Afrike v London, od tam pa če Nizozemsko in Nemčijo v Solnograd. Zaeno z njimi je bilo izgnanih še^ ka!nh 500 Avstrijcev in Nemcev, med tem? mnogo protestantskih misijonarjev, žena in otrok. * Starosta angleških časnikarjev, lord Burnham, je umrl tc dni v starosti 82. let. Zrasel je iz jako skromnih razmer in podedoval po očetu list »Daily Telegraph«, ki je bil pa takrat majhen in malo vpliven lokalen list, pa se je pod vodstvom lorda Burnhama mogočno razvil. Leta 1871. je lord Burnham aranžiral znamenito Stanlevevo ekspedicijo, da poišče Livingstona, leta 1875. pa je drugič poslal Stanleva preiskovat Srednjo Afriko. »Daily Telegraph« je eden vodilnih angleških listov. Njegov lastnik pa je umrl kot večkratni milijonar* • Spolne bolezni se mnoie. V ogrskem državnem zboru Je minister notranjih del z ozirom na delstvo, da so se med volno spolne bolezni zelo razširile, podal sledečo izjavo: Bol proti spolnim boleznim Je treba voditi z največjo eneržijo. Vojna uprava Je že storila potrebne priprave za čas, ko se bodo vojaki vrnili domov, sedaj pa se oboleli vojaki najprej zdravijo, potem pa pošljejo v posebne opazovalne postaje. Dalje je vlada odredila, da se mora pristojno občino obvestiti, kateri vojak je imel spolno bolezen in če je bil zdrav domov poslan. Vlada uvldeva, da je razširjenje spolnih bolezni velika nevarnost m bo, če treba, uvedla strogo dolžnost, da se mora vsak slučaj spolne bolezni naznaniti oblastniji in bo preskrbela za ozdravljenje obolelih vojakov. Sploh bo ogrska vla-tia storila vse, kar je mogoče, da ne pride domov noben bolan vojak. # Grozna molčečnost. V Londo-ara se vrši zdaj zanimiv proces. Mlada m lepa žena je vložila tožbo na ločitev zakona. Ločiti se hoče, ker ie njen mož »grozno molčeč>. V tožbi je rečeno, da mož, prišedšl opol-»dne ali zvečer domov, ne govori nič. nego samo čita svoje časopise. Pred vložitvijo tožbe na ločitev ni celih sedem tednov nobene besede izpre-govoril Ta proces je dal povod, da je list »Dailv Mail« uprizoril po Londonu poizvedbe, kako Je z zgovornostjo oženjenih moških. Poizvedbe so pokazale, da je na stotine in stotine žena, ki tožijo, da so njihovi možje »grozno molčeč!« in da po več tednov doma ničesar ne govore. Moški so zopet rekli, da so po dnevnem naporu zvečer potrebni počitka in da se Človek ne odpočije dobro, če klepeta z ženo. Drugi moški so zopet rekli, da jim je mučno, poslušati žene, češ, da veliko preveč govore in da najraje prazno slamo mlatijo. Eden vprašanih zakonskih mož je reke!, da so najsrečnejši zakoni tisti, v katerih sta mož in žena gluhonema. Drug mož Je rekel, da raje petkrat in šestkrat en in isti časopis prečita, kakor da bi svojo Jeno poslušal. Češ. časopis mu je pribežališče in čitanje defenzivno sredstvo. Končno je eden vprašanih rekel: Ženske govore o vsaki naj-ničnejši stvari tako na dolgo in na široko, da postane tudi najtrdnejši ilovek nervozen, če se vda v tak pogovor. * Angleži bf rad! zavolevafl svetovni trg. Sedanja vojna Je pretrgala vse trgovske zveze, ki jih je imela Nemčija s prekomorskimi državami. Naravna posledica tega je, da so vsi konknrentje planili na tiste trge. ki jih je prej obvladovala Nemčija. Ja- ponci. Amerikanci In Angleži se najbolj trudijo in naravno le, da Imajo tudi največje uspehe. Zda) poročajo listi, da so angleški trgovci ustanovili poseben zavod, ki bo skrbel za reklamo za angleške izdelke. Seveda je to zasnovano na velikanski podlagi. V naših časih Je reklama najmogočnejše sredstvo za pridobitev novih odjemalcev. Spretne reklame ne more nihče ignorirati in tudi če je neče ne videt: ne slišati, se ga prisili, da jo vidi in sliši. Prvo načelo reklame, pravijo Angleži, je, da Je reklama tako agresivna in hrupna, da jo mora zapaziti tudi tisti, ki se neče zanjo zmeniti. Dalje pravijo Angleži: Reklama mora biti metodična in umna, urejena vedno tako da je primerna občinstvu, kateremu se hoče kako blago prodati, da vstreza okusu in obzorju kupovalcev Kdor prodaja kmetijske stroje, mora delati reklamo Čisto drugače, kakor tisti, kdor prodaja parfume. Glavna stvar je sugestija. Za zgoraj omenjeni reklamni zavod so najeli ustanovniki celo vrsto pesnikov, pisateljev, znanstvenikov m slikarjev. Z ilustracijami hočejo podžigati umetniški čut, ki ga je neka! vsakemu človeku prirojenega, pesniki in pisatelji pa bodo morali z besedami in stihi vplivati na duha. Posebno ljudje, ki niso kdo ve kako izobraženi, so jako hvaležni Čitatelji lepo pisanih reklam, zlasti Če to podprete s podobami. — Tisti časi so že minuli, ko se je delalo z uspehom preprosto reklamo, na primer: »Vsaka ženska, ki hoče ostati lepa in mlada, naj ribi to in to kremo« . . . »V«i nosovi se dajo popraviti, tudi iz krompirju podobnega nosa se da napraviti grški nos« . . . Zdaj bodo pesniki in pisatelii opeva-!' različne industrijalne in obrtne izdelke. Tudi znanost hočejo Angleži postaviti v službo rek!ame. V svoje opmvičen?e se sklicujejo na to. kako velikansko rekTamo so vprizorih Nemci, ko je bil razkrit radium. Takrat so izšle nafpoprej kratke sen-začne notice v listih, potem so začeli izdajati č^nk*. potem razprave, ki so jih spisali kot avtoritete priznam profesorji in končno na tisoče brošur in knjižic. Tudi velikanski uspeh »Odola« in »Sanatogena« je sad spretne reklame, vprizoriene v največjem slogu, dasi nravijo strokovnjaki, da dfusn' iz»deTki enake vrste niso nič od »Odola« in »Sana- togena«. Po teh izgledih hočejo torej Angleži sedai po vsem svetu, kamor Neltici nrmaio dostopa, vprizori-ti največjo reklamo. Pravijo, da ustvarilo nekaj gigantskega Izdajali bodo svoje spise v 32 jezikih. Darila. V deželnem gledališča i. FoiiižU Učinkovita veseloigra sezijes Veseloigra r 3 dejanjih Margarete Lindan - Schulz, inscenira! Bernhard. Kot baronica £uzy in baron Znz dražestna Zatjani Irrak. Kot „grof z vlasnljo" gospod frankenstein. rita, kočarjeva hči Srama v 3 dajanjih z Sadra Hoalberg la dragan. i PpPiktfIVP * 0b delavnikih ob '!•••» 7-» l*- on- risuaiavL- Qb nedeljah jn praznikjh ob % Il.f 3., 1,5., 18., 9. ari. F soboto 22. ob poL S. pop., v nedeljo ob pol 11. dop. in eb 2. pop., ▼ ponetfsHok 24. ob pol 5. pop. predstavo za ailadlaai Uprarvništvu naših listov so poslali: Za gorilke begunce: Trgovsko osobje tvrdke A. Zanki Sinovi v Ljubljani 30 kron. Umrli so v Ljubljani: Dne 20. januarja: Jernej Stro-kelj, bivši delavec, 66 let, Japljeva ulica 2. — Valentin Modic, mestni ubožec, 81 let, Karlovška cesta 7. Dne 21. januarja: Frančiška Trdin, postrežnica, 76 let. Stari trg št. 17. — Jožefa Knap, žena strojevodje, 35 let, Radeckega cesta 9. Dne 20. januarja: Marjan Loč-niškar, sirota, 10 mesecev, Streliška ulica 15. — Silva Mrhar, hči zaseb-nice, 10 dni. Gasilska ulica 138. Dne 22. januarja: Marija Trojar, bolniška devica. 50 let, Radeckega cesta 9. V deželni bolnici. Dne 16. januarja: Anton Dovč. delavec, tobačne tovarne v pokoju, 65 let Dne 17. januarja: Avgust Men-daš, srn železniškega sprevodnika, 18 mesecev. — Marija Ambrož, prodajalka kruha, 63 let. Dne 18. januarja: Anton Bon-čina. pivovarniški uslužbenec, 48 let — Ana Kure, poljska dnhiarica. 39 'et. — Marija Lutman, posestnikova žena, 37 let. Dana!nj list obsega 8 stnn!. Pojasnilo.*) Z ocirom na naznanilo, objavljeno v Vašem časopisu v/ več Številkah, naznanja g. Miha Omahen, mlajši ▼ Višnji-gori, da je lamo aa pooblaščen od svete avstrijskih predilcev v Trantenauo, nakupovati predivo na Kranjskem in nobeden drugi, kar je bilo pred kratkem napačno oblav/lfeno, popravljam resnici na ljubo sledeče: Ni res, da bi bilo pred neWaj časa radi nakupovanja prediva v časopisih kaj napačno objavljeno, res je pa da je bilo taisto sporočilo v listih popolnoma pravilno, ker sem bil za nakupovanje prediva, od centralne zveze avstr. predileev v Trautenanu jaz prvi imenovan in sicer z dekretom z dne 8/10 pr. L kar je razglasilo čisto pra- j vilno si. e. kr. okrajno glavarstvo v Litiji. Šele potem, ko sem jaz naku o-vanje prostovoljno odložil, ker mi pogoji nakuoovanja niso ugajali, dobil je zastopstvo g. Miha Omahen, mlajši. Ako pa plačuje predivo producentom po predpisanih maksimalnih cenah, se bode pa že dognalo. Z odličnim spoštovanjem Miha Omahen nasL F. S. Skrabar, — Vlanjagora.«—- MATfflONIS JEDfrjSTVEM u svoJoi analitično j KAKVOĆI NiJBorJe oOAVNANAJsteUfr1 nUk POROOlČNO esshd * Za veebtno tega apisa i* nredntttvo odgovorno ie toliko, kolikor določa za ko a. Izdajate!] in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina Is tisk »Narodne tiskarne« oa za ie vol snežne kapice« aviterji, :apestke9 kolenski, Uu^icnD, Konjresnl trs 1 pasovi, 130 nogavice i« ta d. M DRENIK : Danes do ponedeljka 24. januarja: Posebno volno poročilo Eiko - teden it. 69. Velezanimivi posnetki podmorskih čolnov in torpedovk v boju. »Zgodba tihega mlina." H sltTitea romana HERMANA SUDERMANNA v 4 dejanjih. Kinematograf „IDEAL". 77 53 5665 75 v»» 1 i' •l r i Stan 5« Darila. Izkaz daril, ki so došla od 1. do 31. novembra 1915 nablralnlcl daril v naravi pri c. kr. deželni vladi v LJubljani. Iz Ljubljane: Ga. Lotte See-marmova 19 parov nogavic, 1 telovnik; ge. Marv Koslerjeva in Olga Rudescheva 18 parov nogavic, 24 parov čevljaric; 8razredna dekliška šota v Lichtenthurnovem zavodu 77 parov nogavic; uršulinski samostan 8 vzornih garnitur kolenogrelcev; gdčnri. Antonija Freibergerjeva 1 spodnje hlače, 1 par žilogrelcev. 1 par nogavic. 1 par dolgih nogavic, 1 zavoj igralnih kart. 1 zavoj milopa-pirja. 1 zvez svinčnikov, 200 cigaret; ga. Henrik Kendova 18 obvez; mestna osemrazredna dekliška ljudska šola 1 srajco, 1 spodnje hlače. 1 spodnjo jopico. S pare žilogrelcev, 30 parov nogavic. 10 parov čevljaric; g. sodni svetnik Sturm 1 škornje; neimenovan 200 cigaret; mt> fmenovan 500 cigaret; gospa Fanny Urbančeva 1000 cigaret; Srazredna nemška dekliška ljudska šola ljubljanskega šolskega kuratorija 12 šalov, 16 obvez. Izven Ljubljane. Ljudska šola v Golen, Istra. 27 cigaret, 23 smotk, 9 zavojev cigaretnega tobaka, 8 zavojčkov cigaretnega papirja; podružnica Rdečega križa v Radečah pri Zadanem mestu 18 srajc, 18 soodnjih hlač. 12 orasnic, 40 šalov, 20 žilogrelcev, 12 parov dokolenic, 3 pare kolenic, 24 parov čevljaric; ljudska šo!a v Nadanjem selu pri Št. Petru na Krasu 1 zaboj kavčukovih odpadkov in cunj; tovarniška šola v Gončanih pri Medvodah 1 vrečo malinovega listja, ljudska šola v Motniku pri Kamniku I vrečo posušenega sadja: krajni šolski svet na Mirni, okraj Novo mesto, 3 srajce, 11 blac, 5 spodnjih jopic, 1 par naramnic« 1 b:r">keii. 1 kučmo. 3 pare čev-lanc: g. Simon Ažman v Kamni gori-ci 3 srajce, 5 žepnih rut. 1 volneno iop'co, 1 rjuho, 1 zvez obklad; Domi Janež v Studencu pri Postojni 1 steklenico malinovca, 1 vrečo posuše-* ep:a sadja; ljnd?ka šola v Katincah 1 zavoj slamnic; poglavarstvo uoravne občine Tukelj 2 vreči slamnic: g. Jnfrjns Parer. njdn'?k: ravnatelj v Zacrorju, 4 vrexe volnenfh odnadkov. županstvo Radovica 2 vreči r>osnšeneo Naslov pove uprav. »S!o*. Naroda«. Absolviranec Mahrove 5ole zeli primerae službe. Poleg nemškega in slovenskega jezika, je zmožen tudi lastne. VoJaSČIne prost. Y>t©p tako} alj pozneje. 258 Ponudbe pod nSSaeovec" na upravništvo .Slovenskega Nar«da" Vam plačam. ak-* Vaša kar I a odess, bradavice, ontisoanoi v 3 dneh brez baleći« ne :rfjtnejo s korenino vred z Bla balzamom. Lonček z garancijskim pismen 1 K, 3 lončki E 2-50, 6 lončkov K 4 50. Semenj. Rosice rsasaa) I Pcr. Hac h 22 22, Ziickermann & L8bl, Praga - Pofič 26. Kapice za steklenice in mašilni stroji. Na debelo. Cea. sastonf. Na drobno. Prodam lepo enonadstroono kupim niso na prometnem prostoru, oboje v Ljubljani. Ponudbe na „po£txz! predal 47", Ljubljana. 265 priporoča gospodom trpotcem in slavnemu občinstvu 65 WP r*a CeV ar tovarna slamnikov ? Stobut pošta Domžale, pri Ljubljani. 400 hl belega rumenega te! crorori italijanski, 18Ć0 kot dTB-iabaico rn'aH gospod. — Ponudbe pod „IdvKc'27711 na uprava, »Slovenskega Naroda«. 277 troinik raravre^a se takoj proda pO za? eru! cen!. ~^S3% r?'2;an je r?r: Batlel, mu, sum ul ca l Tam je na raznJa?o ^?.orec A'i pri Val č, sićrrskl ma* a ter, rkr?!jo. Ivan Bizovicar umetni n trgovski Ljubi v: nsr vojaščine prost, Naslov pove Uto npr. »Slcven. m služ&e. Nareda«. 30 hektolitrov F sadjevca s€ proda« Cena aa hl franko klet Ljubljana K 44—. 250 Pismene ponudbe pod .sadjevec11 £a upravništvo »Slovenskega Naroda«. Kolezi;ska uHca št. 16 priDorcča svojo bogato opremIjeno vrtnarstvo ter okusno izdelane vence, šopke in trakove. ob mrtvaških odrih drevesne cve+Ifca, >akor tad^ r-affi-aefše dekoraci^ska cvetlica sa dvorana :: fa balkone, s Vsakovrstne sadike do najŽlahtnejSin cvetlic in zelenjadi. Sprejemam naročila na deželo. Vsa naročila ae izvrtujeio točno in solidno. "nojavka: ?. Clzovlear, n vrtnar LTnbi'anau n E!egantna9 meblovana čna soba s posebnim vhodom, v II. nadstropju, z električno razsvetljavo, se solidnemu gospodu s 1. februarjem t. 1. odda. 286 Kje, pove upravmStvo .Slovenskega Naroda*. Sparilo Dolično osebo v Novem Vodmatu, katera mi s svojim zlobnim jezikom jemlje čaat In a©St«ije, rrsno opominjem, da preneha s svojim ©br?l£OV«n;em, sicer sem primorana, proti njej sodno nastopiti, da bodem vendar enkrat imela mir pred njo Hranim pa tudi dokaze in priče za dejanja, ki jo lah!:o spravijo v zapor. — Oseba, katero zmerjajo s tatico, a se ne upa tožiti, naj torej miruje! 278 Ivana Peterlin, Ljubljana, Orlova n1 št. I. esicuee ali prsdajeil^a C3 takoj Sprejrsa za večjo manufakturno trgovino. 288 Kje, pove npravniš.vo »Slov. Narede«. €ksport f električnih o w e u.mm Ljubljana Sf.Petra cestaZI-23 ac 00 bo e •C« Sprejme se dober •VI Plača po degovoru, vstop takoj. Ponudbe na Delniško nlvo-varno laiki fr^, SfaS&rs^o. 152 v večji meri, je tudi prostora za kake večje delavnice ali tovarno, v bližini Ljubljane, na lepem suhem terenu. — Ponudbe pod naslovom ,9stairbOSO zemljišča 187" na upr. »Slov. Nar.« 187 Oosposka ciiea 4, I nadstropje, levo. 265 Cr&£aa dovolj asa. že 29 let obsto- feča nafatsrofša I|abl|aaska umimlim i\mm io slozeb 2*^«- ********* v udobnost cenj. občinstva zopet v aeedlšca mesta« f Friporooa ta aranesoa le Bol|ia R M\m mii nisi! kakor prtvatao ev^rovsko ta ^o^llnlika csoU e Ixbtra rasla6sth alutab, zlasti sa t sns ,5 Vestaa fat kolikor -acir* vvrr; nostreib^ ««rjotov!fea5, Pn vranji tjiraaaajiB se 'tro&i za od K«^^ ti©**^ no vre, rnu&katni hrufievec, poprovi ' Pa» metovec, poraaraneevec prvenča- vec, ri&njevee Neo*p«h iuibtiCe—. Ta domača pijača s« lahko piie pol.ti hladna, pozimi radi vreča namesto ruma in žganja. Sestavina ■ natančnim navodilom ataneio K *• v Iranko po povaetjn. Ka pet takih porcij dam eno caatonj. Za ekoaomtje, tvornice, veeia ros^od»r«»a, delavnice L C d. aeyre-cenljivt vrednosti, ker to delavca sveSi in na opijani in njagova deLarmotnost no trpi. Jan Ertsli.il. EuBrt-Dro^ri! Breo. !t. §31 leiisb. f^orel Linhart Cjahljau, >Urijc Ccraijc cesta it 7. Zalega vseb vrst topnih er, ar ■a nlkalo a polnimi Mtlesm, sklh ta kunJaJsklk t aflkl|aata vo.ae ara, ara i s raaijevia. taiilnlU— aH zaloga arebrala ta nlkl|aatln ar „, ga" po -afalftllk caaah. 131 Popravila aa Izvrta jaja najbolj«. rrifcr io IzdelovatelJ ^^aaaaatv^ isvCakovm itaapilij Ljubljana, Selenburgova ulica L Ceniki franko. Cenilci franko. vseh vrst sa urade, druStva, trgovce itd fin\w Cente, tloifležne kocine na obrazu ali na rokah odstrani v 5 minutah Or. A. Rixa 75 oflstraiilsvclEC fcotin Zaj. neškodljivo, gotov uspeli. Pušica aa 4 K zadostuje. Razpošiljanje strogo diskretno. fes. dr. i Rbr, laborat., Dunaj IL Uteruse S t Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem jelenu", drogeriji A. Kane in „Adrija". t! Kiiplevald. zalitevails tami!! eenovnlk na vallka • električnim predmetih ln a ecetilenaklb sve-tiljkab Tsch vrat. ^ Namizna avetlljke, viseče svotiljke, svetil|ke sa kalaaa ln ročna avetiljke, iepna avatlljka Itd. Najcenejši nakup. A. WEISSBERG Ounej II., 2io9 TJntere Donanstrasso 29III. Slovensko dopisovanje. mm j ■ na kose po pol kg, t zabojih po 60 kg, dobavlja za 205 K za 100 kg proti predplačilu v večjih množinah s postaje Gradec veletrgovina s Jožef Pick, Gradec.: m m fjnbljana, So9na ulica. Podpirajte taafg iuihsfrija! 8tare nogavice ae ceno nodpletafele I Specialna mehanična pletilna industrija :n trgovina za površne in spodnje jopice, moderčke, telovnike, nogavice, rokavice, posebne obleke zoper trganje, plstilni materija! za stroje itd. na drobno in na debelo. 123 Pletilni stroj patent »VViedermannc je edina in najuglednejša prilika za dober zaslu2ek, pouk brezplačen, trajno delo sigurno Ker delam brez agentov, ao cena veliko nižja. Od dobrih šivalnih strojev najboljši m ca „Sritzner" in „jftfrana" Edina tovarniška zaloga šivalnih strojev Jos. Peteline, Ljubljana, Sv. Petra naeip štev. 7 blizu iraaiJkaBstefa aosta, len a voda. 3. kila. Ja kovin. Nakupovalnica Ljubljano ln okolico trgovina z zeleznino Sfefa aa Nagy lfodi.ikoif trg Štev. 5. Z 31. Jannarjem t L poteča rok za prosto-voljao oddajo kovin. Vsakdo naj M tedaj v svojem Isstaem lata-resa ae oddajal kovin le zadaje dal, ker M radi prevelikega navala ne bilo mogoče, nadomesfllafli predmetov pravočasno preskrbeti. Za kasnejšo oddajo kovin potom rekvizicije so določene znatno nižjo ceno. Natančnejša pojasnila dajo rado valja tvrdka Štefan Nagy. VOLNO za snežne cepiče, moške nogavice, zapestnike i. t. d. na n-.I sx aa x*o «&na Teni Jager LJUBLJANA Židovska ulica št. 5. Teodor Kom (popre] Henrik Kom) pokrivale! streh io klepar, vpeljaiet strelovodov, ter instalater vodovodov Wm. Poljanska cesta it. s. Priporoča se si. občinstvu za izvrše-vanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleSkim, francoskim in tuzemskim Skriljem z isbesf-reientuim M\}m (Eteniit) nafetif Hatsthek z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in streSno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kleparska dela v priznano solidni izvršitvi. Hišna in kihinjska epraia. Poslekljeca posoda Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto. V modni otelile : za gospode : LJubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in uradniške a uniforme: po meri v najkrajšem času. L MIKUSCH Ljubljana. Mestni trg 15 priporoča svojo veliko Izber dežnikov la eoJnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidne. Knplm po visoki ceni kostanjev orehov Jesenov Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov) je poslati tvrdki: J. Pogačnik. LJubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). ;: Na ponudbe brez cene se ne ozira. :; Lasne kite ▼ veliki zalogi, najfinejše kakovosti po 7, 9, 12 ln 16 kron — vse vrsta lasna podloge ln mrežice — barva za lasa ln brado „Naru" po 2 ln 4 K — toaletna potrebščina — lasulje, brade in drage potrebščine za maskiranje, vso po zmernih cenah priporoča Štefan Strmoli Ljubljana; Pod Trančo št* 1. (Križišče Mastnega ia Starega trga)* : Postrežba tačna in vestna- s Mirna stranka lite 242 stanovanje z 2 ali 3 sobami in pripadki za takoj ali pozneje. Ponudbe pod „mirno/ 242" na uprava. »Slov. Naroda«. Tvrdka taler & Co, v Ljubljani, Franca Joiefa cesta stav. 5, ifljfjjnFcm^ Prosimo takojšnjih ponudb z navedbo cen. 238 Ign. Žargi „pri nizki ceni" Ljubljana, Sv. Petra c. 3. Največja izbira raznega perila za dame in gospode, 171 potrebSCin za Šivilje in krojače, dalje priporoča svojo veliko zalogo vojaških po« f rebščin in sicer : pletenih srajc, spod hlač, raznih vrst nogavic (zok-nov), dokolenic (Wickelgamaschen), sviterjev, snežnih kap, rokavic, ži-logrelcev iz volne in bombaža itd. ! Na drobno ln debelo. ! Lepo posestno. naprodaj! Lepo posestvo. V prijaznem belokranjskem mestecu v Metliki aa proda* 8VfC9 z hišmm vrtom na najprometnejšem kraju ob državni cesti, pri- eaaSaaVam pravno za gostilno, ali kakšno drugo obrt. Vinograd v dveh parcelah z zidanim hramom. Travnik z leseno stavbo za hišo. Njiva O lir. vrt z nad 100 sadnimi drevesi. Stavbni prostor tik ob cesti za kolodvorom, zelo ugodno za graditev restavracija, kateri se proda 20% pod kopno ceno za K 80001—. Vsa natančnejša pojasnila se izve pri Ivana MalOŠičn, roatavrater pri „Levn", LJubljana, Marijo Terezijo oasta 16. 251 Opr. št E 2265/15-8 262 Dražbeni oklic in poziv k napovedbi. Dno 29. Januarja 1916 predp. ob 10. nrl bo pri tem sodišču v izbi št 27 na podstavi s sklepom z dne 22. decembra 1915 E 2265/15-7 odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Kranichsfeld 'Račje) vi. št. 317 tovarne 8 parao silo la okrotno pečjo za Izdelovanje opeke la dragih gllsiskiii Izdelkov, snšlliilce za opeko, poslopje s stanovanji za delavce, njive la travniki, Id se okoriščajo na ta način, da se tam koplje Ilovica, ter vse za obrat tovarne potrebne priti-kline kakor s orodje, stroji, lokomoblla 1 70 EP Itd. V Obsega Skupaj 37.835 m2; zemljiška knjiga Eranicbsfeld, vlož. štev. 489 parcele št 27342 pašnik v obsegu 11.657 m'; zemlj. knjiga Kraoichsfeld, vlož štev. 538 parcela it 273/41 pašnik v Obsega 11-160 m3; zemljiška knjiga Manerbach (Morje), vlož štev. 184 parcela št- 635 4 njiva ln št. 635/5 pašnik obsega sknpaj 724 m3; cenilna vrednost vseh posestev sknpaj s pritiklinami: 207.365 kron, najmanjši ponudek: 104000 kron; vadij 20.740 kron. Navedene nepremičnine tvorijo nedeljivo enoto in se bodo skupaj draŽbale. Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja. C kr. okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.f dne 22. decembra 1915. Svoje častite odjemalce vljudno prosim, da se naj pri nakupu oroija in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. kr. državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Sevčik puškar in trgovec z orožjem v Ljubljanu 1D 17. štev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 22. januarja 1916. Stran 7. ! Šivalni Atfoji t in aayier" s podolejastim, okroglim čomičtcoa, Central-Bobbtn zrn dom in rokodeijstvo ee kael|e em|eotie ta aa|- oemofe pri firmi A. tVElSSBERGf tvornička zalog« Dunaj II., Untera Donauatraaaa 23/111. Hitro razpošiljanje na vte železniške postaje. — Ceneveilri y slovenske« jeziku zastonj. 2411 rporstas. dobe lepe, polne telesne oblike z mojo redilno moko »Kathe«, zajamčeno neSkodl-ivo, mnogo zahvalnih pisem Cena kartonu K 2*20 po povzetju. Pošiljatve poste restante samo če se polije denar naprej. Od 4 kartonov naprej polt prosto. — Razpošilja ca tihe lenzel Đunai VL. Srflmnenjasse 49.2. Stock. L Zaloge na Dunaju i 60 Drogerie Wellace, I. Karntnerstr. 30; Apothe^e »lasa goldenen nreni", Vil Mariahtlferstr. 72; Anotheke „Znr Farserkrone". VII. Mariahilferstr. 110; Apotheke „Znm belila011 Aegvdlna", VI. Gumpendorfeistr 105 5 arljm L 1642. m oH lan. li is in t " UMt zatfi mam a unjea otroških vozičkov žime. \ Franc Furlan J i rro.taJ.lnU,«. 6 jjnu Miklošičeva ulica št nasproti hotela „Union". Oslavnicai Igriška ulica štev. 6. Električna sila. ALFONZ BREZNIK" iielj Glas. Matice !n edin! zapriseženi strakcvsjafc c kr. deL sodišča* LinĐlfana, Kongresni trg 1 (Nasproti nunske cerkve.) Največja in najsposobnejša tvrdka in izposojevai.. a tla?! na jnjni Avstrije. — VeK^ansta zaloga ? ss*?a glasbeseca orodla, stran in ninzSkali«. Eđv?s! Zaloin'k ffaataa in komernih teornie Bd^en- dorfer, HOIzl k rfeitzman!!. FOrster. Ehrbar, Gebrfider Stingl. Ruđ. StelzJiamnser, Czapka, Lanber?er k Gloss. 'marin in Hoflierg famepkanski harmoniji). ObroliiS od K 15'— napre:. Najbogatejša Izbira v vssh Tiodernih slogih in lesnih barvah Oglejte si klavirje z snerleško ponavPaiočo mehaniko. 10 leta a postavno obvezna ga ranci i a. Maremnica najnižja. Zamsna naj-ugod ej§a. f?gla*evanfo ter ^epra^ila stroke-vno in cen« Ker im2m zgoraj navedene prve fabrikate lsktfnftne la *az 2a Kranjsko v zalogi, svarim pred nakupom fnlcl-fikatov in navideznega vtBOfelaeM pri kričačih, ki se drznejo govoriti o dobrem blaga11, dasi nimajo ni : iednega pomembnega fabrikata v zalogi. Najnižje cene. 12 t- co ■ C 9 ST • «> i * n t eS •Vi ir [tU pilili tuj. j. iiiiyii Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 125 e> a o ^nm 00 Eaa XXI su spalna la Senilne sobe, salona Id ^osposlca sobo. Preproge, zastorH, mcdrool na vssaal žlmnati modrool, otro£& vozički itd. ___ _ ?&5£ ————— 1 ---. .../t «/4 Cene za novo vstop.vse Igrelce: >/i srećka X 110-—. i/a srećka E eo- */4 K 10*—, »/• B aO-—, Vi o loterijo, ••m mm B 9 -. e B 19* Sprejema vloge na kajlilce in na tekočI račaa in jih obrestuje po ^%\^°lo tistih. 2% rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. Bakazile vol al m vi etnikom v vseh dri a vab, lzvran e|o ee točno In naikulautnefe. Nad 50 let obstoječi parna barvarijainkemično snaženje oblek 124 apretura sukna Lgnelfana, Solen'-urssTS al. S. Anton Boc Postrežba vesiaa in točna. Clince, Baraka ulica 40. Malnižfe cene. UDE Ml •s i rs! Fran Szantnerju JSHfgS, Prosim, oglejte si predležeče oblike nog in ne bodete priSli težko do prepričunja, da oblika čeblja ne sme biti poljubna, temveč obliki noge popolnoma prilagođena. Človeške noge niso vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolžnost vsakega izkuSen. veščaka. 61 Poskusite pri ertopedični in maternična ana, Šelenburgova ulica št. 4. it 3E 313 C. in kr. dvorni založniki siki sinovi tovarne barv, lakov in firnežev LJUBLJANA. CentraSa: Gradec. Centrala i Gradec. Tovarne in podružnice: na Dunaju, v Gdstingu, Trstu, li Ljubljani, Ljubnem in v Leitendorfu. ■ tro *» s vse vrste oljnate, suhe, emajlne ln fasadne barve, flrnet, pristni Isranf skl, mavec (Gyps), olje za pod In stroje, karko« linei, čopiče, steklarski in mizarski kle] In druge v to stroko spadajoča stvari. Ceniki na razpolago I Ceniki na razpolago I A. & E. SKABERNE LJubljana, Mestni trg 10 specijalna trgovina pletenin, trikotaž in perila priporoča svojo veliko zalogo, kakor s Športno in vojaško perilo io sicer: nogavice, gamaše, doko-lemce, snežne kučme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblodje dlake in bombaža. Perilo za dame in gospode iz Sifona, cefiria, barhenta in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki I. t. d. Na debelo in drobno. : ^riMvBe zapestae ure. K Rt* — , 30* 32* Nikelj aH jekla K 12-—. 14'-. Kazalnik i radijea razsvetljeno K 14—, 16*—. I«--. S la. kolesjem K tt — , 24*-. M'-. Kanlnlk z radijem razsvetlj. Srebrna zapestnica z cio K 18*—. 20*—, 22*—. Zlata zapestnica z nra K 7e>-, *)•—, lIHr—. — 3 leta faran-cije. Noben rizlko! Premena dovoljena ali denar nazai. Pošilja po povzetju ali s -♦reclNa'i'om srva tvornica ur ,fan Rotira d, c. kr. dvorni zalo2nik Most it S34 (Brfizj Češko. Glavni katalog zastonj in požtn. prosto o 3J • Schnberi preje Bilina & Kasch, LJubljana, Židovska nI. 5. priporoča veliko zalogo tkanin in glacc-rokavic, modno blago za gospode in damr. raznovrstne line parfume, ročna dela in materijal, klrarglčne predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izdelovanje preoblečenih e/iimfeov. 5B Viktor Bajt Seleiibm dI. 6. zraven olavne Bofffa Šopki, venci s trakovi in napisi se izdelujejo po cafnii[ih cenah. Delo okusno vezano. Velika zaloga krasnih suhih vencev. Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Bajt Naslov za brzojavi: Viktor Bajt, cvetlični salon. Ljubljana. Po Najvišjem pooblaščenju Njeg. jg^p ces. in kralj. Apost. Veličanstva. za civilne dobrodelne namene v drž. zboru zastopanih kraljestev in dežel. Ta denarna loterija ima 21146 dobitkov v gotovom denarja v skupnem znesku 625.090 kron. Glavni dobitek znaša 200*000 kPOila Žrebanje bo javno na Dunaju dne 10. februarja 1916. Srečka stane 4 krone. Srećke so dobivalo pri oddelkn sa dobrodelne loterije na Đnnaln, m., Vor-dere Zollazntsstrasse 5, pri kr. ogr. srečk, dohod i. ravnatsl|stvu v Bndfmacstf, IX ejlavn carinska posletste, po loterijah, tratlkah, pri davčnih, poštnih, brzofevalb In lelezniskin uradih, pri menjalnicah itd. Igralni načrti za kupce sreek zastonj. — Srečke se počiijajo poštnine prosto. Od c. kr. generalnega ravnateljstva drž. loterij (oddelek za dobrodelne loterije). Dokler (raja še sedanja zaloga, se nudi najlepša prilika za ugoden nakup čevljev do dosedanjih cenah, na^ar se slavno občinstvo opozarja s o^irom na tot da s^ usnje draji od dneva do dneva. Zaloga <ŽPe~ko čevljev Breg št. 20, nasproti Sv. Jakoba mostu. LJUBLJANA 2C<-: Prešernova ulica štev. 3« Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog .... Rezervnega zaklada........ Sprejema vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopoldne. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c, kr. deželne vlade. K 48,500.000-— „ 1,330.000 — Za varčevanje ima vpeljane domače hranila Posoja na zemljišča la poslopja na Kranjskem proti 5 < Izvod Kranjske pa proti 5 lh % obresti m ln proti najmar —————— *u % odplačevanje na dolg. —————— •ve". ttBMH [XX XX olžrestajc hranilne vloge po Ustih Rezervni zaklad nad X 800.000. posojilnica ljubljanske okolice v Ljubljani brez odbitka rentnega davka. Ustanovljena leta 1881.