65. številka.
Izdanje za torek i. junija
(t Trstu, t torek 'j nt raj rine 1. jnnija 1887.)
Tečaj XXII.
nBDUIOtT« lakaja pa trikrat aa cede« t ieatlh 1.-daajlh ob lovklh, Aatvikih
ii aobotAh. Zjntranje izdanje tj. haja ob 6. ari ijntr^j, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno ladanje stan«;
' JfđeiiBiMflc . t. 1,—, izven Avstrija f. l.M
u tri DBMeo, , _ 3.—' .	4 -,n
»poi iet. . :; s.- : ; : v.-
» w leto . . , 13.- . „ 18.-
Maraialaa le plaftevatl aapra] aa iiriita «M prllažaaa aaraialna «a aprava M
•zlra.
Poansigre številke ae dobivajo t pro-dajalnicah tobaka v Irstu po a nvč. izven Trsta po % nvč.
EDINOST
61
Oflaai M »dano po tarifn v potita; 14 aaalove s debellai črkaoal ae pladnja
froator, kolikor obsega navadnih vratic. oalana, osmrtnice in javne zahvale, do* ■aAi oglaai itd. ae računajo po pogodbi
Vai dopiai naj se pošiljajo uredništvu alioa Gaaorma it. 13. Yaako piano mora biti fraakovano, ker nefrankovana ac na •prejemajo. Rokopiai ae ue vračajo
NaiTolnino, reklamacije in oglaae sprejela Upravnialvo ulica Moliuo pio-oolo hit. ;}, II. uaddt. Naročnino in oglaae je plačevati loco Trat. Odprte reklama oiie ao proste po»tmne.
, r «<tinoati )• tmoe".
Razmere na Primorskem.
<Govor pobi. dr. Ferjaniifa, v seji zbornice poslancev dne 13. nuya 1897).: (Dalje)
Gospdda moja! Ko je govor o Slovanih, tu ae glasi stvar drugače. Tu se govori o mnogoštevilnih žnganjih, zlostavljanjih oseb. poškodovanjih tuje lastnine, osobito vinogradov, in o upornosti proti nastopajočim varstvenim organom. Tu je govor o vojaških a/istencab, o mnogoštevilnih are-tovanjih, tu se govori o razorožanjn, kakor da bi se nahajali na kaki okupirani zemlji. To je dokazal že tovarii Spinćić, kake vrste orodja so bila to; da ao ljudem odvzemali navadne nože za rezauje kraha. Odrediti se je moralo razoroženje, ako se je hotelo pokazati, kako nevarno in pretilno je nastopanje Slovanov.
Tu glasi na drugem mestu, da je došlo -i- menda na nabor v Gorico — mladenič«v, katerih jeden je nosil zastavo v slovanskih barvah, a drugi je igral na trompeto različne koračnice. Gospdda moja, nehotć maramo misliti tu na vzetje Jerihe. (Živahna veselost.) In slednjič si domišljajo zaresno, da moramo verovati in se govori o tem, da so slovenski mladeniči nameravali napasti Gorico. (Veselost.) Človek si mora misliti najmanje to, da je zanesen med dogodke na grškem bojišču, ako bi hoteli smatrati to od reiue strani. Tu imate dvojno mero in način, kako se poroča o nas in kako o Italijanih, in se pričakuje od nas, da bodemo smatrali ta poročila objektivnimi, resničnimi, da bodemo ta poročila sploh smatrali resnimi.
Jaz protestujem proti temu (Živahna pohvala in ploskanje) in izjavljam, da obžalujem v iuienu slovenskega naroda odgovore, ki jih je dal mini-sterski predsednik na interpelacije. (Ponovna pohvala in ploskanje.)
a	«
*
Po govoru dra. Ferjančiča 9e je vzprejel predlog posl. pl. Znamirovskega, da je zaključiti
PODLISTEK
Froinont mlajši & Risler starši. 118
ROMAN.
Francoski opisal Alphonse Daudet, preložil Al. B. —
Četrta knjiga.
I.
Pravl.jicaovišnjelem možičkiL Mislite vi o tem, kakor hočete, kar mene zadeva, trdno verujem v višnjelega možička, da-si ga nikdar nisem videl na svoje oči. A prijatelj-pesnik, kateremu popolnoma zaupam, mi je pripovovedo-val mnogokrat, kako se je seznanil z malim škratom. To pa se je zgodilo tako le :
Nekoč se je moj prijatelj dal zavesti, da je svojemu krojaču izdal menico. Kakor se splob dogaja ljudem polnim domišljije, se je Čutil rešenega od dolga vsled svojega podpisa ter je popolnoma pozabil menico. — Kar se je zgodilo, da je neko noč čuden šumot vzbudil našega pesnika iz spanja. Prihajal je iz dimnika in prvi hip je mislil moj prijatelj, da ga dela prezebajoč vrabec, ki je poiskal gorkoto ugašajočega pepela, ali pa veternica, katero maje veter. Kmalu pa je postal razločnejsi, tako, da je slišal zvenenje denarne mošnje, spremljano od rožljanja verige, in zajedno je slišal s strehe doli tenak glas, rezek kakor pisk daljnja lokomotive in zvonek kakor petelinji klic: .Plačilni dan 1 plačilni dan 1*
„Sveta nebesa! moja menica i* je rekel revež sam pri sebi, kajti zdajci mu je prišlo na misel, da mora v osmih dneh plačati svojemu krojaču. Do jutranjega svita se je premetaval, iskal spanja po vseh kotih svoje postelje, a našel ni drugega, nego misel na preklicani list z njegovim podpisom. Drago, tretjo in vsako naslednjo noč se je vzbudil isto uro in na isti način. Vedno so žvenketali križavci, rožljale verige, tenki glas pa mu je klical porogljivo : »Dan plačila ! dan plačila !" Najgroznejše pa je bilo to, da je ta klic zvenel tem rezkeje in zlobneje, čim bolj se je bližal nesrečni dau. Zdelo se je, kakor bi pretil z rubežnijo in pozivom.
Nesrečni pesnik! Ni bilo dovolj, da je ves dan letal po mestu iskaje denarja, počasni glas mu je vzel tudi nočni mir in krepilno spanje. Kdo je bil ta zlobni duh, ki ga je mučil s takim veseljem ? Hotel je jasnosti o tem. Ko se je znočilo zopet, ni šel spat, marveč je samo luč ugasnil, odprl okno ter čakal.
Ni treba še praviti, da je moj prijatelj, kakor lirični pesnik, stanoval jako visoko, skoro pod streho. Po cele ure ni videl drngega nego slikovito podobo zgnetenih, druga proti drugi nagnjenih streh, katere so na vse strani rezale ceste kakor globoki prepadi, brezhrojni dimniki in tnnogo-obrazne, od lnne razsvetljevane line pa so jim dajale čudno lice. Nad temnim, spečim Parizom so delale nekako drugo, zračno mesto, ki je na videz
r|l	I
razpravo, na kar sta bila izvoljena glavnima go> j vornikoma posl. H o r t i s in dr. L a g i n j a. Govor dr. L a g i n j e se je glasil.
Visoka zbornica! Žal mi je, da nisem tako pri glasu kakor navadno, da bi mogel vsaj približno odgovoriti na neposrednji predgovor, ki smo ga čuli. Govoril bodem vendar za nnjnost predloga, gospdda moja, ako bodem skušal, da ovržem naj-pred neposrednjega predgovornika (Hortisaj. Menil sem, da je vblespoštovani tovariš Hortis bolj zgodovinar, nego pesnik. Motil sem se; v tem hipu sem dobil dokaz za to. Rekel je, da od njih strani se nikdar ne režejo trte, da iia njih strani so bili vedno mirni in da nam nikdar niso delali krivice. Oprostite, ako posežem malo nazaj v tem pogledu.
Kraji, v katerih so se vršili dogodki, ki so dali povoda nujnemu predlogu našemu, leže v glavnem v zapadni Istri in sosebno v okraju poreskem in puljskem. Slovansko prebivalstvo se je naselilo tam ob zvršetku 16. stoletja.
Ni mnogo, a vendar je tristo let, od kar smo tam, 300 let, odkar trpimo tam. Kakor znano, je takrat razsajala kuga v zapadni Istri, sosebno v tamošnjih mestih, in so bili ti kraji tako razlju-deni, da je n. pr. v Poreču, ako se prav spominjam, število prebivalstva padlo od nekoliko tiso« čev na 30 prebivalcev. Tako je bilo v Pulju, v Rovinju in drugih mestih. Kar jih je ostalo, so bili, to pvipoznavam rad, latinskega plemena, so bili Italijani.
Kako se je vedlo to prebivalstvo pred 300 leti nasproti našim prednikom, ko smo morali braniti korak zu korakom svojo domovino v Dal-j maciji in v Bosni in ko smo se morali umakniti še le veliki premoči turški in smo si morali iskati domovine na zapadu dežele, kjer je tudi prej bival naš narod, kako se je vedlo takrat italijansko prebivalstvo, ali bolje rečeno, kako so se vedli i signori, predniki današnjih strankarjev italijanske i politike ?
<\nr> nikdar nismo bili nasprotni narodnosti, ita lijanskemu prebivalstvu kakor takemu. Sosebno jaz sem v vsem svojem življenju javno in privatno podal dokazov za to, da na naši strani ni smeti g overiti o kaki zavisti, o kakem srdu proti italija n«ki narodnosti, kakor taki.
Evo odgovora na gornje vprašuje : Bene-čanskim proveditorjem je bila dolžnost, da uradno poročajo ob zaključku svoje službe. Ta urad na poročila torej niso prihajala od Hrvatov, ne od Slovencev, ampak od pravih Benečanov. Dokazati hočem velespoštovanemu poslancu Hortisu in po-lancu Rizziju ter njiju morda manje poklicanemu zagovorniku, velespoštovanemu tovarišu Pfe rsehe-u, kdo da je rezal trte, kdo je izzival, kdo da ni dal miru prebivalstvu.
Marin Molipiero, proveditor Istre, je poročal v letu 1583. na razsežno o svojem uradnem delovanju v Istri, sosebno v Pulju. Tu pravi med dru-
girn — prosim dovoljenja, da smem prečitati kratek odstavek:
Et se ben la Serenita Vostra mossa, et dalla solita sua charit&, et dal zelo del publico benefi-cio pili volte nei tempi passati ha cercate di farla tornare nel nuo primiero buou stato, nondimeno sempre ha prevaluto od ogni aua provisione la mala fortuna, diro cosi, di que11a Cittži, pereto che quelli Nobili che vi sono rimasti, fati tanto pift poteuti, quanto erano in miuor numero ridotti, gu-stata la dolcezza del dorainar soli con tanto lor utile et commodo un cosi bel paest, ricalcitrando sempre alli Ordini di Vostra Serenitži et di questo Eccelentisaimo Senalo, hauuo fatto ogni lor pforzo acciochš la cittA non »i tornasse a popolare, per-ch6 non solo col detestar l'aria et col biasimar la qualitš, delli terreni del Territorio a tutti li fore stieri che ivi capitavano, ma con violentie et con homicidij aneora hanno fatto rimuover quelli che si volevano applicar a quella eoltivatione.
To se glasi v dobri nemščini (oziroma slovenščini) (čita):
plavalo med temno, pusto globočino in jasno me-sečino.
Moj prijatelj je čakal dolgo, dolgo. Ko so «i naposled med drugo in tretjo uro zjutraj zopet v nočno temo moleči stolpi zaklicali minolo r.ro, je stekla blizo njega lahna noga preko opek in skrilj-uatih plošč in rezek, tenak glas je zaklical zo-perno: „Dan plačila! dan plačila !M v kaminov dimnik. Naglo se je pesnik nagnil skozi okno ter ugledal grdega Skratka, mučitelja Ijudij, ki je tudi njemu že osem dnij kratil spanje. Moj prijatelj ni vedel povedati natanko, kolik da je bil, mesečina nas večkrat vara, pošastno raztegnjš sleherno telo in senco njegovo. A vedel je, da je ta čudni škra-tek nosil opravo pariškega borznega strežnika: višnjelo suknjo s srebrnimi gnmbi in premami na rokavih, petem klak in pod pazduho usnjeno mapo, ki je bila skoro tolika kakor on sam. Njen ključ je visel na dolgi verižici, ki je o vsakem koraku malčkovem baš tako silno rožljala, kakor denarna mošnja, katero je držal v drugi roki ter jo neprestano potresa!. Takega je moj prijatelj videl višnjelega možička, ko je v mesečini švignil mimo, kajti videlo se je, da se mu zel6 mudi. Moral je imeti sila opraviti, kajti skočil je z jednim samim skokom čez ulico ter po slemenu tekal od dimnika do dimnika.
(Pride še.)
•In ako je Vaša jasnost, vspodbujana po lastni H ljubezni, kakor tudi po brigi za splošno blaginjo, poskušala v prejšnjih časih ponovno, da bi povzdignila Pulj do prejšnjega stanja, a je vendar vsikdar, rekel bi, nadvladala nesreča, kajti oni plemiči, ki so ostali tim mogočneji, čim manje ja bilo njih število, so občutili sladkosti samovladja v tako lepih krajih v svojo korist in ugodnost, in so vedno proti naredbam Vaše jasnost: — dandanes bi moral reči: Vašega Veličanstva — in visokega senata, ter so storili, kar so mogli, da se mesto ne obljudi, s tem, da so ne le neugodnim govorjenjem o slibem zraku in o dobroti zemlje in tal v okolici. ampak tudi z nasilstvi io umorstvi (Čujte! Ćujte!) odpravljali one, ki so bili voljnji posvetiti se poljedelstvu'.
Marin Malipiero pravi nastopno v nadaljnjem poročilu od istega leta (čita):
»Poleg tega, kar sem rekel, se provzroča škoda že po drugih hujših Činih siromašnim novim prebivalcem. Kradejo se jim kolesa od vozov (Veselost.) in druga orodja, katera potrebujejo v poljedelstvu. Pobijajo se jim voli in konji, ali delajo nezmožne za delo. Režejo se jim oljke, katere čistijo in gojijo oni, in delajo se škode na vseh njih kulturah po živini, ki jo nalašč zaganjajo tjakaj na pašo toliko po dnevi, kolikor po noči.
Neprestano jih strahujejo z grožnjami, da se jim nikdar ne bode godilo dobro v tej deželi, in mažejo se jim cel6 vrata in izživljajo jih dan za dnem po različnih drugih žaljeujih«, (Pride še.)
DOPISI.
Dunaj. (Razmere med visokošolci). [Izv. dop,] Prerekati se pač nikakor ne sme, da je akademično društvo „Slovenija* glavno središče slovenskih visokušolcev ua Dunaji. Nasproti pa tudi nihče ne more ovreči trditve — razven če bi hotel zavijati resnico —, da je „Slovenija* zgubila precej ugleda, ki ga je imela pred leti, in da ona nikakor ne uspeva tako, kakor bi se spodobilo društvu, ki naj reprezeutuje bodočo slovensko posvetno inteligenco. Žalostua prikazen to 1 Nastopne vrstice naj pokažejo, kaj je vzrok tega neveselega položaja v društvu; na drugi strani pa naj podajo par mislij, kako bi se dal „Sloveuiji" priboriti oni ugled, kakoi šen se ji spodobi kakor glavni zastopnici slovenskih akademikov.
Ozke spone gimnazijske discipline! Kako britko jih občuti dijak. Umevno je, zakaj tako žeijuo pričakuje zvršetka onae šole in mature, :*aj ga tedaj slovesno osvobode nadležnega disciplinarnega roda in ga proglase — svobodnim. Sedaj, ko se mu je odklenil raj svobode, pri marsikaterem vro na dan čustva, doslej skrita in pridušena; razni idejali mu zableste pred očmi in prešinja ga sveto navdušenje za vse dobro. Da, nikdar ni človek tako navdušen, nikdar tako ne kipi po njem, kakor baš po dovršenem, »rednješolskem študiranji. In v tem navdušenji gre dijak na Dunaj, ves vnet vstopi — seveda so tu tudi izjeme — v akade-nično društvo „Slovenijo" in kaže o vi«aki priliki, da mu je za društva obstanek in razvoj; redno plačuje one denarne zneske, s katerimi se vzdr-žava društvo. A le prepogosto začeuja polagoma pojenjavati ogenj navdušenja v njegovem srci, idejali mu izginjajo jedeu za drugim, tu ob zvršetku drugega ali pa v tretjem letu je že prepustil »Slovenijo* božji milosti in je izstopil, pustivši po navadi par forintov dolga v društvu. Zastonj boš potem iskal pri takem omrzelem akademiku — čeprav z dijogenovo lučjo — sledu o kakih težnjah, ki bi jih moral kazati mladenič, pripravljajoči se za obzbiljno delovanje mej narodom, v dejanji, v srci in na jeziku. Neka letargija se ga poprimlje in pesimistično in labkomišljeno obupava nad osodo svojega rodu. Kaj čuda, če potem drugi slovenski dijaki, ki prihajajo sem in tje v d<itiko s takimi mlačnimi slovenskimi visokošolci, kozmopoliti in pesimisti, zatrjujejo, da smo se Slovenci raznarodili. Tako torej ravnajo mnogi starejši slovenski akademiki, ravnajo nevredno slovenskega visokošolca, in sploh ne zaslužijo več slovenskega imena. Pričakovati bi bilo baš od njih, da z lepim vzgledom vspodbujajo mlajše tovariše, uplivajo nanje s svojo pridobljeno svetovno skušnjo in svojim znanjem širijo mej njimi prave nazore. Toda oni, rekel bi, le pohujšujejo mlajše akademike z svojim mlačnim, nenarodnim postopanjem, gase v
njih ogenj potrebnega navdušenja in jih polagoma dovajajo do one sramotilne mlačuosti, po kateri se odlikujejo sami. Število teh nazovi-slovenskih vi-sokošolcev ni tako majhno in človeka — ki sicer ni pesemist -- bi njih postopanje spravilo skoro v obup nad lastnim narodom, Če bi se na drugi strani — dasi jih je malo — ne nahajali visoke-lolci, ki so ostali taki, kakor so prišli na Dunaj: polni blagih teženj, navdušeni zanje sami, in o vsaki priliki z lepim vzgledom vnemajoči tudi druge za uresničenje istih. Tem visokošolcem, ki vkljub težkim svojim stanovskim dolžnostim, večkrat sredi napornega učenja za skušnje, vendar za „Slovenijo* žrtvujejo vse preostajajoče jim moči, ki v društvu vedno sprožujejo kako lepo misel iu zastavljajo sami zanjo vse svoje sile, vspodbujajoči mlajše člene, tem vsa čast in zaslužena pohvala! Od takih mladeničev, ki kažejo že sedaj, da znaju kaj žrtvovati za kako lepo stvar, sme pozneje veliko pričakovati naš rod in dom. Ti zaslužijo res ono laskavo nazivanje: nadepolna mladina, s katerim se često obsipajo nevredni mladiči.
Jedna največjih hib v naših visokošolskih krogih je torej ta, da se starejši akademiki odtegujejo društvu „Sloveniji". Ne vem, ali se smatrajo tako vzvišenimi nad mlajše člene, da nečejo v njih sredo; na vsak način pa je poglaviten uzrok njihovega maločastnega postopanja mlačnost, pomanjkanje pravih teženj, pomanjkanje požrtvovalnosti za dobro koristno stvar, katero bi morali razodevati že v mladosti. Saj pravijo, da človek kaže že izza uilada, kakšen bo v poznejših letih. Baš, ako pomislimo na ta resničen pregovor, moramo se užuloitili. Kaj je pač pričakovati od takih mladeničev v življenja trdih bojili, ko mora človek tako zelo prezirati lastni „jaz" in lastne interese in ko se zahteva toliko, in to ne neznatnih žrtev — če hoče namreč človek biti pravi mož —, kaj je torej pričakovati od takih akademikov, ki že sedaj niso navajeni, da bi doprinesli kako, še tako skromno žrtev za dobro stvar ? ! Ti ljudje pač težko postanejo kedaj stebri domovine, vzorni rodoljubi. Žalostno to, a istina 1	(Pride še.)
Politiike vesti.
V TRSTu, dne 31. maja 1897.
K položaja. Voditelji nemške levice so predložili predsedništvu zbornice poslancev pritožbo radi postopanja obeh podpredsednikov, Abraha-movida in dr. Kramara, v zadnjih sejah. Sveta jeza mora popasti človeka, ko vidi, da po vsem, kar so zagrešili obstrnkcijnnisti t.e dni, ako pomisli na grozue škandale, na zaeramovanja predsedništva, na nasilstva, s katerimi preprečajo levičarji vsako razpravo in hote terorizovati večino — ko vidi, pravimo da ti ljudje, ki so pobalinskim vsklikom podelili parlameutarno posvečenje, tožijo hinavski, da se v zbornici gode nasilstva, da se ne varuje dostojnost zbornice in da se ne morejo mirno vršiti razprave.
Posl. P e s s 1 e r se je premislil. Mož si misli najbrže, da je pametna retirada o pravem času boljši del previdnosti za lastno varnost. Kakor znano, je ta siditež v aaduji seji zbornice poslancev zakričal, daje na desnici 171 ničvrednežev. Skupine na desnici so sklenile zahtevati zadoščenja na takem žaljenju iu par poslancev desnice je pozvalo moža na dvoboj. S prvega se je delal neizprosni German, kakor da hoče vsprejeti dvoboje, pozneje pa se je menda premisMl, kajti včerajšnja poročila javljajo, da je Pesstar pripravljen v javni seji pre klicati uusteno žaljenje.
Retirada Pesslerjeva bi kazala torej, da se Nemci vendar le boje razuu Boga tudi sablje iu sekundantov. Sicer pa smo zadovoljni, da se je stvar poravuala mirnim potom, ker moramo biti nasprotni dvoboju že z verskega a tudi z navadnega človekoljubnega stališča.
Jutri bode, ako Bog da, meritorna razprava o predlogih glede odnošajev na Primorskem. In potem mora kmalu priti odločitev. Najbrže se odlože razprave. Vsaj praška „Politika" trdi, da mej češkimi poslanci vlada prepričanje, da ob sedanjih odnošajih ni več prostora v parlamentu dostojnemu patrijotiškemu Čehu. Zajedno zatrja isti list, da so skupine na desnici zložne bolj nego kedaj poprej, kar se je pokazalo tudi na posvetovanju zaupnikov minole sobote. To soglasje na desnici ne more ostati brez upliva na bližnje sklepe grofa Badenija. P« vsem je soditi torej, da obstrukcija ne bode žela takega sadu, kakoršnega se je ladejala.
Naroduost io soeUaln* demokracija.
Pod tem naslovom je priobčilo na Dunaju izhajajoče glasilo slovenskih aocijalistov, list „Svoboda*, članek, katerega smo Čitali posebnim zanimanjem. Članek je naslovljen sicer na adreso „Slov. Naroda", ali zanimiv je na sploh po svojih gorostasnih protislovjih, po kričečem nesoglasju med besedami im trditvami v tem članku in med postopanjem soci-jalnodemokratičnih zastopnikov v parlamentu dunajskem. Člankar se trudi v treh kolonah in pol v prvi vrsti v ta namen, da bi opravičil postopanje socijalnih demokratov ozirom na jezikovne naredbe za Češko in Moravsko. Tu vam skače logika, da človek res ne ve, da-li bi se smejal ali obžaloval I Saj tudi ne more biti drugače: zagovornik socijalistov bi hetel stvari kazati take, toda dejstva so mu neprestano za petami, da koregi-rajo njegove trditve in kažejo stvari — drugačne.
Najprvo se je hudo razjaril člankar na trditvi, da ima naša socijalna demokracija nemški pečat in po zaslugi židovstva tudi znak slavotobstva. Mož meni, da je v tej trditvi obsežena nečavena žalitev socijalnodemokratiške stranke. Mi gospoda nočemo delati krivice; morda on za svojo osebe res ni ni nemški fanatik ni slavofob po židovski volji. To pa ne more premeniti dejstva: da je socijalna demokracija neprimerno bolj razvita v Nemčiji nego v nas, da se socijalistiška organizacija T | Avstriji ne more primerjati z organizacijo v Nemčiji in da impulzi za socijalistiško gibanje v nas pri« | hajajo iz uapredujoče Nemčije. To so naga fakta, 1 katerih je naravna posledica nemški pečat socija-listiškega gibanja v Avstriji. Na tem golem fakta ne more ničesar spremeniti vse moralno ogorčenje, kije kaže člankar v „Svobodi". Istotako je nepobitno dejstvo, da sedanje socijalistiško gibanje V Avstriji ima znak židovskega slavofobstva. Na čel« socijaluodemokratiške organizacije v Nemčiji stoje ljudje a la Singer; velika slovanska država ruska pa je nastavila nekoliko jezov gospodareko-trgo-vinski mor&ii gospodov semitov; odtegnila je svoje širno polje »oplodujočemu mednarodnemu kapitala* — kakor prva Židinja ,N. Fr. Pr.M toli lepo imenuje denarne sile židovske — in potakem je slavofobstvo Si u gorje v in Adlerjev le podano neizogibno dejstvo. In o tem dejstvu uprav kriče sedanji dogodki na Dunaju. Ona „Arbeiter Zeitung*, na katero se člankar v „Svobodi* sklicuje toliko emfazo, je polna židovskih inseratov; nemški zaplečniki te iste „Arbeiter Zeitung" so diktirali češkim socijalistom ono izjavo o češkem državnem pravu, katero je občutil ves narod kakor udarec v obraz. Koma hoče dopovedati člankar v „Svobodi", da niso bili odločilni tu čeho- oziroma slavofobni nameni nemških voditeljev socijalne demokracije?! Da je vodstvo socijalne demokracije res to, o čemer bi nas hotel uveriti člankar v „Svobodi*, da so res mednarodni in vsled tega že po logiki stvari same vneti za jednako pravico vsem, potem ne bi se bili razpostavili za židovsko-liberalno-centralistiško-ponemčevalno stališče: v najslabejem slučaju bi ostali nevtralni v tem boju med Čehi iu Nemci in bi zaresno pripravljali načrtov in predlogov za socijalno reformo. Na to pa ne mislijo oni, ampak se res udeležujejo sedanjih škandalov v parlamenta, onih škandalov, katere Nemci imenujejo evfemi-stiški: obstrukcija radi jezikovnih naredeb za Češko in Moravsko.
Da: sedanja obstrukcija, oziroma jezikovne naredbe so tista kočljiva točka, okolo katere skače i siromašni člankar na židovsko-liberalni zid prikle-; njene „svobode* ; snče se sem in suče se tja, da bi kazal v čim ugodneji luči svojo strauko, ali, naj se je obrnil tako ali tako, povsodi nam gleda izpod plašča socijalistiškega — slavofobstvo, nasprot-stvo do slovanskih strank avstrijskih.
Tu so torej tisti logiški skoki. Rad bi se kazal pravičnega, a židovsko-liberalna piščalka njega gospodov in mojstrov mu piska, da pleše po židovsko-liberalnem taktu. — Jezikovne naredbe za Češko in Moravsko so menda izključno avstrijsko vprašanje. A člankar piše, da socijalna demokracija obsoja predpravice Nemcev, potem pa pristavlja : „Seveda mora obsojati socijalna demokracija tudi predpravice S1 o v a n v". Ali ste ga čuli, ali ga na vidite — nemško-liberalnega kopita! Kdo je tako drzen, kdo more dokazati avstrijskim Slovanom, borečim se za ekzistencjjo svojo, dastremć po pred pravicah? £de more navesti le jeden sam list avstrijsko-slovaaaki,
ki bi bil zahteval, da naj se odvzamejo Nemcem narodne pravice, da naj se jim vzkratijo pogoji za narodno življenje ? ! To trde le liberalni in nacijo-nalni Nemci, da bi s tem opravičili svojo borbo soper Slovane, borbo, kateri ni drng namen, nego nemška hegemonija, torej — nemške predpravice. A odmev tega nar. tiranstva zveni tudi po predalih za jednake pravice in za svobodo baje vnete „Svobode". O ironija, ironija! „Svoboda" osnačuje razgrajanje Nemcev radi jezikovnih naredeb kakor „barbarsko", a glej čudo: ves ta barbarski značaj obatrukcije ne moti socijalno demokratiških poslancev, da se najzvesteje in vztrajnostjo, ki je vredna vsega občudovanja, udeležujejo obstrukcije, torej „barbarstva", ter da razni Reseli in Hybescbi kriče, kolikor jim le dopušča grlo, v jedni vrsti z nacijonalcem najhuje vrste in vice-Bismarokom — občudovalcem onega Bismarcka, ki je železno krutostjo proganjal — socijalne demokrate. — Dalje ni možno tirati neiskrenosti in hinavstva. Slavofobstvo, kje si ?!
„Svoboda" pravi, da je vsebina jezikovnih naredeb pravična, vendar pa so socijalno-demokra-tiški poslanci glasovali za obtožbo ministrov, ki so izdale te pravične naredbe. Logika, kje si in pa — politiška mordla ? 1
Seveda pravi „Svoboda", da bi «e stv&r morala rešiti potom zakona. Dobro, to je stališče, o katerem se da govoriti. Ali pa se s tem gladi pot pravični uravnavi jezikovnega vprašanja, da se slepo pridružuje onim, ki divjajo že zaradi tega, ker se je privolilo Čehom nekaj, kar pomenja le mal del onega, kar bi jim moral dati jezikovni zakon ? 1! Ali hoče socijalna demokracija s tem gladiti pot uredbi jezikovnega vprašanja potom zakona, da podpirajo one, ki nočejo ni čuti o taki pravični uredbi in ki hote le takega jezikovnega zakona, ki bi proglasil nemščino državnim jezikom in a tem vse nenemške narode državljani II. reda ? To bi bila pravica, jednakost po židovsko-liberalno-kapitalistiško-socijalno-demokratiškem receptu ! 11
„Svoboda" pravi, da socijalna demokracija hoče narodni mir in obsoja narodnjake, ki hočejo narodni boj. Ali je „Svoboda" res tako najivna, ali pa meni, da so drugi tako najivni, da bi si mogli domišljati, da pridemo v Avstriji do narodnega miru Jbrez narodne jednakopravnosti, a do jednakopravnosti brez boja ?! Ako kdo trdi na jedni strani, da Loče mir, a na drugi strani obsoja one, ki se bore za ustvarjenje glavnega pred-pogoja za mir, ta je — hinavec.
Tako bi lahko pisali dalje ne vemo še kako dolgo. Al.	bodi dosti. Le t. bodi
rečeno: za marsikojo točko njih programa bi socijalni demokratje našli v nas toplih zagovornikov; toda, dokler bodo na jedni strani hodili roka v roki z onimi, ki hote utisniti naši državi Židov-sko-brezverski-nemško-narodni pečat, a na drugi strani obsojali ljubezen do naroda, dokler bodo torej tirali to dvoumno, neiskreno, za bodočnost avstrijskega slovanstva naravnost pogubno igro, dokler se ne osvobode iz upliva Singerjev in Adlerjev, dotlej jim ostanemo nasprotniki, ker bi drugače grešili zoper svojo vest!
Različne vesti*
Italijanstvo Primorske. „Indipendente* se grozno srdi na poslanca dr. Laginjo, ker je rekel v parlamentu, da ne pozna v Avstriji italijanskih pokiajin, ampak le pokrajin, v katerih biva tudi Italijanov. To je vendar gola resnica, katero po-trjajo odnošaji iti statistika. Odgovorite nam na kratko, na ta-le čisto jednostavna vprašanja: ali je ali ni večina prebivalstva v Gorici in v Istri slovanskega rodu? Ali je ali ni velik del prebivalstva tržaškega slovanske narodnosti ? Kako govore uradne številke ljudskega štetja ?
Na ta vprašanja naj nam odgovore Italijani in kraj bode vsej pravdi. To nam vendar pravi že priprosta človeška pamet, da pokrajin, katerih veliki del prebivalstva je slovenske narodnosti, ne moremo smatrati '/,& italijanske, kamo-li take pokrajine, katerih večina prebivalstva ni italijanska. To je tako jasno, kakor tisto solnce, o katerem pravi „Indipendante". da je ne pozna dr. Laginjal Ako torej laškoradikalni list obdolžuje dr.a Laginjo ignorance, je to le neslana tirada, ki naj bi pokrila krivičnost zahtev italijanske gospode in pa veliko laž, katero imenujejo laška gospdda italijanski značaj primorskih pokrajin. Dr. Laginja vidi jasno iu opisuje vestno, kar je vide); on vidi in pozna
tudi solnce — resnice , nečesa pa res ne pozna, v tem zaostaja res za svojimi laškimi protivniki, ne pozoa one drznosti, s katero bi hotel „Indipendente" potajiti tudi noteriške stvari!
Kako piiejo oni! Poslanca »pinčič in Laginja sta povedala te dni v interpelaciji, kako se je razpustil občinski zastop pomjanski sredi med državnozborskimi volitvami. Mi smo pa poročali svojedobno, kako kanibalsko veselje je vzbudila ta odredba v italijanskem taboru. Uverjeni so bili, da sedaj je strta slovenska stvar v tej občini. Menili so, da pride tja gori kakov komisar & la Petris ali Bartolich. Prva in glavna njih vera je bila, da propademo v tej občiui na državnozbor-skih volitvah, vsled česar bi bil najbrže zgubljen za nas Laginjev mandat. V dosego tega namena so uprizorili v občini pomjanski strašno agitacijo, na kateri niso varčili ni denarjem, ni vsemi drugimi nemoralnimi sredstvi. Toda „lepe" nade se jim niso izpolnile, ker je došel tja gori komisar, ki noče poznati ni Slovencev ni Italijanov, ampak le jednako pravico za vse. Takih komisarjev ne j morejo rabiti laška gospoda! Zato je ponehalo kauibalsko veselje in so jeli zopet bruhati svoj smrad na — vladnega komisarja.
Tak izbruh smradu je dopis iz Pomjana v „Piccolo della Sera" od miuole sobote. Niže v kalužo denunoijacij ne more zlezti niti italijanski denuncijant. — Denuncijant ovaja komisarja na-namestništvu, da se pajdaši z župnikom, da je uvel absolutizem, da vlada v občini duumvirat župnik-komi.sar; da komisar ovaja po nedolžnem dobre mladeniče, da noče ni čuti opravičenih pritožeb italijanske stranke radi slovenskih nasilstev, da komisar proganja italijansko stranko, daje poveril občinsko tajništvo župniku itd. itd. „Piccolo" ob-; dolžuje nadalje sedanjo upravo, da se briga le za | narodno politiko, ne pa za mir in občinsko gospodarstvo. Nevolja občanov da je dospela do vrhunca in da se je bati izgredov itd. itd. Takisto so pisali popred, dokler je vodil upravo narodni obč. zastop, takisto pišejo sedaj, ko vodi upravo cesarski komisar, takisto bodo pisali in hujskali veduo, dokler ne bode občina izročena njih rokam. Pravice ne morajo trpeti. Bog ne daj, da bi mi pisali tako proti kakemu cesarskemu komisarju in c. kr. uradniku ! Po besnenju zoper pravičnega uradnika more lahko posneti osrednja vlada, koliko so vredne vse laške tožbe iu kateri namen imajo: gospodovati in tlačiti hočejo in nič druzega.
Kako občutni se Italijani, ko gre za kožo njim samim ! Tako je pripovedoval te dni nPiccolo della Sera", da so nekemu Italijanu te dni zagrozili v Solkanu pri Gorici, da tam ni dela za Italijane ter da se je mož moral povrniti v Gorico ves preplašen. — Glejte no, kako rahlo- in nežnočuten je „Piccolo", ko so baje j e d n e g a Italijana zapodili z dela. In vsklika potem iz užaljene duše svoje: „In kaj, ko bi tudi Goričani rekli Solkancem, da zanje ni dela v Gorici ? I" — Torej rahločutne se še hočejo delati ljudje, ki so iz nar. mržnje podili mestne pometače iz službe, ki v svojem narodnem fanatizmu proganjajo neusmiljeno siromašne perice iu krušarice, ki so metali na ulico bedne težake, ako so bili isti teli ,,drzni", da so glasovali po svoji vesti in dolžnosti! Gospoda so sejali veter, potem se ne smejo čuditi, da so tudi na naši strani jele pihljati sapice, iu ne bodo imeli pravice zgražati se, ako iz teh sapic nastanejo viharji! Oni so zgubili pravico do moralizovanja, od njih ne vsprejmemo p r o p o-vedi, absolutno ne. Oni so prvi proglasili gospodarski bojkot dovoljenim sredstvom v politiških in narodnih borbah, in ako gledamo mi, da po njih lastnih izgledih plačujemo milo za drago, ali zob za zob, vršimo s tem le delo samoobrane! Koga meni oplašiti „Piccolo" s tem da žuga: „Ako bi bi tudi Goričani rekli . . . itd. ?" Mi se le sme-jemo takim tiradam, takemu hinavskemu zavijanju oči, ko vemo, da so že vse rekli in poskusili v Trstu, v Gorici in v Istri! Motijo pa se, ako menijo, da je s tem pozabljeno vse, da peklenske nakane niso vspele v taki meri, kakor so želeli, ampak so se razbile ob zavednosti na naši strani in ob sili — dejstev in odnošajev. Naj si le nadevljejo ovčjo kožo, nas to ne more motiti, ker vemo ven-dar-le, da v tej koži tiče — volkovi. O da, mi zasledujemo prav dobro naša nasprotna glasila in opažamo, kako so v „Piccolo della Sera* odnehali [ običajni strupeni dopisi iz Gorice. Gospoda so se
jeli bati pred posledicami svojih zmag. Mi pa h/ čemo korakati po poti, na katero so nas potisnili Italijani sami! Oni sami so nas vzdramili se svo-svojim brezobzirnim postopanjem, da smo se jeli v polni meri zavedati nevarnosti, v kateri se nahajamo, in da smo se jeli braniti po tistem naravnem nagonu, ki sili celo črviča na cesti, da si zvija, ako je kdo stopil nanj. Mesto da moralizujejo sedaj, naj bi bili pravični io človeški popred, pa ne bi morali gledati sedaj goriški trgovci, kako se njih prodajalnic — izogiblje slovensko ljudstvo. Tlačeni in krivično zasramovani narodi res ne plačujejo vsake sobote, ali kadar je postala mera polna, plačujejo izdatno! Goriški Italijani so se igrali z ognjem, a nikar naj ne iadikujejo sedaj, da ogenj — peče !
Kazenska razprava proti Iglnlju Zonta, učitelju v Barkovljah, vršila se je včeraj pred tukajšnjo Preturo. Tožen je bil, da je grdo ravnal z učencem Štafanom Šverca, ki je zunaj Šole vpil: živio Nabergoj. Obtožbo zastopal je odvetnik dr. Gre-gorin, brambo pa odvetnik dr. Saitz. Na podlagi dokazov bil je obsojen učitelj Iginij Zonta na 10 gld. globe; proti ti razsodbi prijavil je vsklic. O razpravi sporočimo v prihodnji številki.
Prošnja. Podpisana prosi iskreno usmiljena srca slovenska, da bi jej pomogla v njeni bedi. Vsled velike izgube po smrti njenega soproga je bila podpisana tako potrta moralno in fizično, da si v teh dneh ni mogla ničesar prislužiti za-se iu za svoja nedolžna otročiča, da je sedaj v silni bćdi in si ne ve pomoči na nobeno stran. Prosi torej usmiljene rodoljube sloveuske, da bi jej pomogli vsaj v tej hipni zadregi in jej omogočili poskrbeti tako ali tako za življenje sebi in svojima otro-čičema.	Marija udova Kermavuerjeva.
Patrijotlzem Čehov se kaže ^posebno v brez-primerni požrtvovalnosti tega naroda. Razmerno morda noben narod v Evropi ne žrtvuje toliko za svojo naobražbo kakor ravno Čehi. To pripoznavajo tudi Nemci, ki stavljajo češko šolsko družbo vedno v izgled svojim rojakom. Imoviti sinovi naroda češkega pa kažejo na posebno sijajen način svojo ljubezen do naroda na smrtni postelji. Pred nekoliko ] dnevi smo poročali, da je neki policijski uradnik i ostavil vse premoženje svoje — 200.000 gl. — češki \ šolski družbi. Sedaj pa poročajo zopet češki listi, daje te dni umrli tovarnar Fran Bfetislav K a d 1Č i k ostavil češkemu vseučilišču okola 1 milijon kron, katero svoto je uporabiti za razne ustanove v podporo dija < om vseh fakultet, za proučevanjo češk« zgodovine, z i dovoljevanje posojil češkim občinam itd. Pokojnik je določil v oporoki, da je v stvareh teh ustanov uradovati le češki. Oporoka zaključuje : Ako bi se zljubilo Bogu Vsemogočnemu v Njega nepreračunljivi previdnosti, nakloniti narodu češkemu, ko petečejo naši dnevi, težkih časov — česar nas obvaruj vsevečni Bog — potem naj ostanejo te ustanove veljavne za vse čase, dokler bodo obljudene Češka, Moravska in Silezija; ukupno, po meni ostalo in privarčeno premoženje je last onih zavodov, šol, mest in občin, čeških kmetovalcev, dijakov, udov iu sirot iz dežel češke krone, to je, iz Češke, Moravske in Silezije. Moji ženi Mariji velja moj zadnji prisrčni: Z Bogom 1 Bodi srečna! Na svidenje".
Pripomniti bi še bilo, da je soprogi Mariji določen užitek te ostaline. Poleg zapuščine češkemu vseučilišču je določenih tudi mnogo legatov privatnim osebam.
Tako se pojavlja Češki patrijotizem! Bodi v izgled tudi nam Slovencem ! Mi se sicer ne moremo primerjati Čehom, ker nam nedostaje ;takih gospodarskih sil, ali tudi v nas bi se morala kazati patrijotizem in požrtvovalnost v razmerju z našimi gospodarskimi silami.
Voda Beaufort - Spontin
iz vrelca v
Neudopff-u pri Karlovih varih
je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 33 % naravnega ogljenčevega kislica.
Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje
Siegfried Hochwald
TRST - Via Giotto — TRST.
Narodno-gospodarske stvari.
r Občni zbor bank« .Slavijo' v Pragi.
Dne 14. t n. vržil se je v Pragi pod predsedstvom grofa Jana Harracba, v navzočnosti 75 člepov, 29. redni občni zbor banke „Slavije-.
Po nasveta gospoda Pražaka čitala sta se iz letnega poročila samo naslednja dva prva odstavka :
„Podajaje poročilo za mlnolo leto 1896., smatramo za prvo in nam drago dolžnost, da obračamo svojo poz ornost na posebnega spomina vreden, nam vsem redek in svečan dogodek: petindvajsetletnici predsedstva grofa Jana Harracha. Dne 16. maja 1872. izvolil je občni zbor banke „Slavije" grofa Jana Harracha najprvo za člena apravnega sveto-valstva in poleg tega za njegovega predsednika, kateri posel že opravlja nepretržno celo četrtstoletje. — Stojo po tako dolgotrajnem delovanju na čela našega zavoda, bil nam je v težkih dneh vedno sijajna in trdna zaščita, ko je bilo našemu zavoda pretrpeti mnogo težkoče in neprilike, Načeloval je zavodu, zavzemajočemu jedno prvih mest mej gospodarskimi in finančnimi podjetji našega naroda, ustanovljenemu vletihzopetnega narodn. preporoda, ko si je prizadevalo politično nasprotstvo, do cela ndušiti ali vsaj zadrževati zarodke nadepolne naše inštitucije, zdrave v svojih temeljih, trdne v svojih smotrih in mnogoobetajoče v svojih posledicah. Naš visokocenjeni predsednik je kazal vso to dobo odgovornega posla svojega našemu zavodu vročo uda nost, neomajno zvestobo in ved ni interes z besedo in dejanjem za njega razvoj in povzdigo in mu je dokazal s svojim blagim značajem svojo iskreno in mogočno naklonjenost.
Naš visokocenjeni in ljubljeni predsednik, grof Jan Harrach, si je zaslužil nas vseh neminljivo zahvalo, katere so polna naša srca, ki nam velevajo izražati svoje čestitanje z odkritosrčnimi in gorkimi besedami, da bi grof Jan Harrach načeloval še mpogo let našemu zavodu o popolni svežosti svojega duha in srca".
Po prečitanju tega odlomka iz lastnega poro« Čila, oglasil se je k besedi gosp. ravnatelj Šubert in govoril prilično tako: .Dovolite mi, da dam iz sredine našega členstva dnška radosti nad spomina-vrednim dogodkom za .Slavijo", ko naš čislani gospod predsednik načeluje že 25 let našemu zavodu. Govoriti o zaslugah njegovih v vsem našem narodnem življenju ni potreba. Te zasluge so obče-znane, in nam je v prvi vrsti dolžuost, izreči svojo zahvalo za to, da je tak mož, kakoršen je grof Jan Harrach, načeloval celo četristoletje banki „Slaviji". Za jedno najlepših njegovih lastnosti na-glašam to, da je na čelu našemu zavodu vstrajal tako dolgo. Naša veda in umetnost se razcvitata zelo živahno. V tem ne stojimo le s svojimi sode-želani na isti višini, ampak stojimo nad njimi. — To ni pretiravanje, ampak dejstvo, ki se da dokazati s celo vrsto fakt. Tudi na druzih poljih moremo se meriti z našimi nemškimi sodeželani, ža-libog, samo na narodnogospodarskem polju ne. Tu smo ie zelo v ozadji. Zato nam mora biti drago, da se razcvitajo in prospevajo narodnogospodarski lavodi, iu čutiti moramo veliko veselje, da „Slavija", ki se razprostira po vseh zemljah slovanskih, cvete in prospeva. — Mislim, da je mož. ki mu gre prva zasluga za to, naš velecenjeni g. predsednik. Stati na čelu podjetij, kjer vse prospeva, kjer ni potreba veliko dela, je lahko.
(ZrŠetek pride.)
Tvgevlmka bnojark« L» v ^stl.
Budimptfta. Plenic« mjesen 7.24 7.25 Pšenica za maj-juni 1897 753 do 7.55 Oves za j«8en 5.20—5.22. — Ri ta josen 5.73 6.75. Koraia *a maj-juni 1887. 3.57-3.58
Plenica nora od 78 kU. f. 8.15—8.20 od 79 kilo. 8*20 8*2(5 o.l 80 kil f. 8.30—8 35 , od 81. Ml. f. 8-35
8*40 , od SI* 'tU. for. —.--,—. .Jaftaba 5 —8'—
proso 5-75--6 20.
Pienica: sredne ponudbe, mlini rezervirani trg mlačen. Prodalo a« je 12000 met. It. 10—16 nrČ. ceneje. Vreme: lepo.
"Praga. Nerafinirani sladkor Tor. 11.72 do — —. Novi po f. 11.77'/,.
Praga. Centrifugal I.o novi, poatavljn* t Urni a oarino vred odpoSiljater precej f, 33— 33 26 Cone«--a 34 — 34 25 Četvorn''95 —• —.— V glava uodib a6'50 Jako ■ta'na rastoče.
TTavre. Kara Ran to« good averag« za maj 46.75 ca september 48.— mirno.
Hc.m'bs.)g. Haaroa average lamaj —'—. r.a september 38,—, za december 38.75 za marc 39.25. mirno.
Dunajak« bo*i
Državni dolg v papirju . * v arebru
AvatrijaJs,i r*ut* r zlatu „ „ V kronah
Kreditne akcije , . , London 10 Lit. , .
Napoleoni.....
80 mark .
IpO Hali. lir
i« ai.
maja
danea . 101-90 101 95
123.05 100.80 36^.50 119.45 9.52 11.72 45.35
včeraj 101.90 101.90 128.— 1G0.85 361.25 119.50 • 9.52 11.72 46.35
Trin« oana
(Cen« •• razumejo na debela In s carino vred.) Domail pridelki.
Cena od for. do for.
Fliol: Koks...........100 K.
Uandoloni.......
aretlorudeći......
temnorudeči......
kan ur Jek...... .
bohinjski.......
beli veliki.......
„ mali.......
zeleni, dolgi......
n okrogli......
mešani hrvatski .... „ štajerski ....
tfaslo fino štajersko .....
Ječmen Št. 10........
; ?::::::::
Zelje kranjsko........
Bepa „ . .......
Krompir,	. . .
Proio kranjsko......• .
Leća, kranjska........
speh ogerski.........
Kast	.........
Kava Mocoa.........
Ceylon Plant. fina ....
, Perl.......
Portorioco.......
Java Malang......
Guatemala.......
San Domingo......
Malabar Plant......
„ miti ve......
Laguayra Plant.....
„ nativo.....
Santos fini .......
„ srednje fini ....
. srednji......
„ ordinar ......
Rio oprani .'......
„ najfiniji.......
. srednji.......
61ldkor Centrifugal I. Trste . .
Concasflć .......
v glavah .......
razkosani......
Bit italijanski fini......
„ srednji.....
Japan fini AAA.......
„ srednji ......
Raugoon ostra.......
I........
II. ...... .
Patrole] ruski v sodih.....
v zabojih od 29 kil.. Olje italijansko najfinoji ....
, srednjefino . . . bombažno, amerik. ....
dalmatinsko...... .
Limoni Mesinski ......
Pomaranča „ ......
Kandbljnl Dalmatinski!
Bari . . (
Pinjoli ...........
-vjc_
13.— 13.50
Najnovejše vesti«
Dunaj 31. Cesar je vsprejel danes nadvojvodo Frana Ferdinanda, ki se je zahvalil na imenovanja polkovnikom ulauskega j-olka št. 7.
Lamia 30. V zadnji noči so se pomaknili naprej redni in neredni turški vojaki iu so zaseli Diori. Prestolonaslednik je odposlal one častnike, ki so določili nevtralni pas, da konstanto, da-li so Turki prekoračili isti. Termopile so »ja. pojavile v obrambeno stanje. Postopanje Turkov vzbuja na grški strani sui#, da Turki namerujejo kak udarec vzlic premirju.
Pariz 30. Iz Aten javljajo, da so izmišljene ^se govorice o protidinastiškem gibanju in o iraz-likab v menenju med kraljem in vlado. Mir in red e zagotovljen.
Bukareita 31. Stanje prestolonaslednika se •e zboljšalo.
n »	6.75	7.25
n	7.—	7.25
M	8.—	—
m n	7.75	8,-
n	7,—	7.50
n	5.50	—.—
»i	65.-	70—
	8.75	—.—
	9.75	—____
n	11.50	—
»i		—
» •	2.50	2.70
*	8.—	8.60
n	66.—	57._
	48.—	49.~
	150. -	152.-
	170,-	171.-
	180,-»	182.—
	156.—	158,_
	134.-	136,—
	132.—	134,—
ti	134 —	186-—
» n	_ _	—
P	110.'-	ti2*r
	103,—	105- —
	99.—	100.—
n	92.—	98.—
	—.—	—.—
	106.—	108-
	100.—	101,—
	32.75	33.—
	33.75	34.—
	35.50	35.76
	35.50	35.57
	24.-	24.25
a	23,—	23.25
	17.—	—,—
	16.50	—._
	13.24	13.60
	12 25	12.50
	10.25	10.50
n	16.50	—
n	6.—	—. —
	«2.-	63. —
	56.-	57.-
	28.—	29.-
	HI.—	32.-
	3,-	4.—
zaboj	3 .—	4. -
100 K. 58.—		tiO.-
rt	65.-	«6.—
M	87.—	89.—
Boilit Dalmatinski novi.....		_•_	____
		7.75	s!—
S okve PuljeSke .......		—.—	—.—
„ Orike v veooih, . .		17.-	17.50
		48.—	64 —
V amper 11J novi.........	( ^	32.—	33.—
Olb'.N J..........		39.-	41.-
Modra galica ..... .... Polenovke srednjo velikosti . .		24.—	_
		46.—	47.—
„ velike . ......		_._	__
B male ........		_._	_.—
Slanikl v velikih sodih.....	. 11	—.—	—.—
v */		—,—	—• —
		6.30	—•—
Kuharica
išče se za gostilno v podružnici obrtni j skega društva v Barkovljah. Prednost ima tudi, ako je udova. Natančneje se poizve pri krčmarju dotične gostilne in v tiskarni Dolenc v Trstu.
za življensko zavarovanje sprejme generalni zastop banke „Slavije" v Ljubljani.
<3
E>

Fran Valetič
krćmar
ulica Solitario štev. 12
<3 E> <3 E>
^irv	toči jako fina vina črna in bela, ka-	^
j* ^	kor tudi pravi kraškiteran po zmernih	^ £
>3 e>	cenah. Drži izborno puntingamsko	x5 zs
<3 £>	pivo v sodčekih in v steklenicah.	<3 ^
<3	Ima tudi tropinovec, brinjevec, slivovec,	<3 ^
<3£>	vermouth itd. Krčma je odprta od 7.	<3 ^
^^	zjutraj do 1 popolnoči.	^^
Za mnogobrojni obisk se priporoča ^^ r, prav toplo rojakom svojim, zalivaljevaje rv
^ se jim v naprej, z spoštovanjem	^
Fran Valetič
krčmar,	^
„Osmica"!
Prijateljem in znancem naznanjam, da sem odprl danes „osmico", da potocim svoj izvrstni domaČi pridelek, črno in belo vino.
Jvav Marija Bole,
posestnik,
v Bojanu št. 242.
Pozor na brate Ribarić!
Podpisani je odprl v svoji hiši krčmo, ul. Porta, 1, uhod ul. Conti, za Holtom. Toči pristDa črna in bela v i 11 a istrska in dalmatinska I. vrste. Drži pivo Dreherjevo v sodčkih in steklenicah. Kuhinja je izborna, vedno z jedili preskrbljena. Postrežba je točna. Strankam dad6 se kosila in večerje. Oddaje se vino tudi na dom v sodčekih po 28 1. — po dogovoru. Nadejaje se mnogobrojnih posetov od strani sorojakov, zahvaljuje se prav srčno njim učlani
Mihovil Ribarić.
Na talij poveHe
Njegovega ces. in tr. apost. Veličanstva
državna loterija
za civilne dobrodelne namene. 7816 dobitkov v gotovini, razdeljeno v 148 domtkov se 3834 predobitki in 3834 zadobitki v skupnem znesku od 165.000 zlatih kron in 100.950 gld. avstr. veljave iu sicer:
1	dobitek	Z	150.000 Kron v zlatu . .	150.000	8	dobitkov	po 175 goldinarjev		
1			15.000	15.000	14	n	n	150	n *
1			5.000 „ „ „ . .	5.000	18	n	n	100	»i •
1			4.000 .....	4.000	28	n	n	75	n
1			3.000 „ , „ . .	3.000	52	n	n	50	. •
1			2.000 „ „ „ . .	2.000	96	.	rt	30	n '
1			1.000 n rt n * *	1.800	50	D	»	25	» •
1			1.000 tt n ri • •	1.600	182	n	n	20	» •
1		^	1.000 „„,,..	1.300	584	n	•	15	n *
3			1.000 p n n * •	3.000	850	n	n	12	M *
4		rt	500 „ „ . .	2.000	1.350	n	n	10	n *
4		n	300 ,, „ „ . .	1.200	660	H	n	7	rt
4	K	H	200 „ „ „ . .	800	4.400	n	«	6	« •
1 400 2.100 1 800 2.1UO 2.600 2.880 1.250 3 640 8.760 4.2110 13.500 4.620 26.400

Žrebanje nepreklicno dne lO. junija. 1897.
Jedna srečka stane 2 gld. avstr. veljave.
Srečke dobivajo se pri oddelku za državno loterijo na Dunaju, I. Riemergasse 7, v loterijskih kolekturah, tobakarnah, pri davčnih, poštnih in telegrafičnih uradih, menjalnicah, itd. Igralni načrt za prodajalcu srečk gratis.
Srećke ee poiHJitfo poatlnu prosto.	» , .. *
Od c. k. loterijske dohodninske direkcije (oddelek za d n. loterije.)

Lgfttiuk V»«or<jiri ifta »Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Frau Godni k. — Tiskarna, Dolenc v Trstu.