ČETRTEK, 12.DECEMBER 2013 / ŠTEVILKA 1033, LETO XIX / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR
C® s'mobil
Povej nekaj lepega
POOBLAŠČENI
Obiščete nas lahko vsak delavnik od 8.30 do 1930 ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Sončno nabrežje 2 telit. 040410 743	PRODAJALEC
Salon za nego telesa VENUS
Smrekarjeva 12 05/ 64166 65
Trg Etbina Kristana 2 Brezplačni telefon 0801833	, lesi f g#!a
sifra@siol.net
“Pmbljeni čkusi-
Torek, 17.12.2013 ob ig.o\!jbStW
Restavracija Kamin -
rezenacije 041350360	/irzr
STiViii	'Zi
m im
Vsaka čreda ima svojega pastirja
Vedno je bila čreda in vedno je bil pastir. Nekoč je bil to bradati mladenič v tuniki in sandalih, pot
Pršut
Za čast in slavo domovine smo danes pocedili sline s pršutom prav posebne vrste, da človek si obliže prste. Smo štiri leta ga sušili,
so bili različni vojščaki in politiki, danes pa je pastir neživo bitje ,ki ga spoznamo po logotipu.	innxXjTe^rpo7seLPs0pehih
Ob tokratnem romanju na že ome-
(Mef) Seveda je čred veliko in veliko je tudi pastirjev, enega pomembnih smo spoznali pred dnevi, ko so v Vilešu pri Gorici odprli enega največjih, če ne kar največji trgovski center v naši bližini, ki mu bomo, zgolj zaradi tega zapisa, rekli kar svetišče. Na odprtje tega svetišča je prišlo več kot 30 tisoč vernikov, ki so na odprje čakali po pet ur in več, kajti za srečanje z vsevišnjim, se je pač treba potruditi.
Da gre za eno večjih čred sodobnega sveta je že dolgo znano. Potrošnik, kot se imenuje pripadnik takšne religije, je pač enak po vsem svetu, le pastirji so različni, pa še ti se redčijo in združujejo v različne koncerne, tako da bomo prej ali slej imeli eno samo čredo in enega samega pastirja, ki bo preroško vzkliknil: “Kdor ni z nami naj ga pobere hudič."
In jih pobira, posebej trgovce v starih mestnih središčih, zlasti tam, kjer lokalna oblast ne vidi dlje od svojih bilanc in se zadovoljuje z drobtinicami, ki padejo z mize pastirjev.
njeno odprtje novega svetišča pa se je vendarle pripetilo nekaj, za naše pojme, skoraj nerazumljivega. Na odprtje ni prišel župan Gorice, ni bilo niti županov sosednjih manjših občin, v bližnjem Monfalconu pa so trgovci na protestnem shodu opozarjali, da kjer umre mala trgovina, umre tudi mesto.
To je dobro videti v večini slovenskih mest, saj je, naprimer, Koper s svojim veletrgovskim obročem spravil trgovce starega mesta v položaj Pohorskega bataljona. Izola se je, k sreči, doslej izognila večjim nevarnostim, čeprav prihod hitre ceste in rezervirana zemljišča ob njej že napovedujejo takšne čase. Pa je že zdaj težko, saj trgovci v starem mestu enostavno ne morejo konkurirati velikim trgovcem iz bližnje in daljne soseščine. In ker umirajo trgovci, nam pred očmi umira tudi mesto. “Pred nekaj leti smo mi Koprčani hodili k vam v Izolo, zdaj pa hodite vi k nam" me je dotolkel znanec iz sosednje občine.
y>
In težko bi mu oporetiL-^bpuv se trudim, da vse, kar se le <fa/xUpim pri trgovcu v naši ali sosednjih ulicah. Mesto je prazno in niti čudovita praznična osvetlitev tega ne more spremeniti.
Prav zanima me, ali bo tudi izolski župan, kdorkoli že bo, iz solidarnosti do malih trgovcev našega mesta, protestno ignorirali odprtje bodočega velikega trgovskega središča ob izolskem izhodu iz hitre ceste, tako kot je to storil goriški župan. Ali bo zmogel dovolj modrosti in poguma, da bo vsem trgovcem in obrtnikom starega mesta zaračunal simbolično najemnino v višini 1 Eur za kvadratni meter uporabne površine ter jim podelil priznanje za ohranjanje kulture in zgodovine tega kraja?
“Kdor ni sposoben naj propade” je bilo pred leti slišati iz izolske županske pisarne in najnovejša izjava iz svetniških vrst, da tisti obrtnik, ki ne obvlada računalnika in interneta, že ne more biti obrtnik, povesta vse o našem stanju duha. Pastir le še čaka, da mu bomo poljubili noge.
ut z okusom po orehih, o se mesarji začudili, ^A/okušat znanci so hodili vzdihovali od pregrehe: Res je, kot da ješ orehe. Meni pa je najbolj žal, saj mi podatek je zbežal: ker smo ga pač takrat lomili, in se ne spomnim, kje smo ga kupili..
WWW.NAKUPI.NET
@ BANKA KOPER
Tednik MANDRAC OGLAŠEVANJE in REKUMNA SPOROČILA teh 040 600 - 700
mali oglasi in naročnine: tel 040 211 434
Misel tedna:
Ne bi rad, da bi to izzvenelo kot politika ampak kot zdrava kmečka logika.
Edi Grbec (ZZI) ob zamenjavi člana Odbora za okolje in prostor, Jerneja Živica, s samim seboj.
MANDRAC 2
Četrtek, 12.december 2013, št. 1033
Stran za ogrevanje---------------------------------------------------------
Pisma iz metropole
Vsak resen regijski časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova.
Vsak teden za Mandrač razmišlja o življenju tam in o življenju nasploh, o dogodkih v glavnem mestu in o posledicah teh dogodkov za naše kraje in ljudi. Pazljivo branje vam želimo Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki ni nujno enako mnenju uredništva.
Opera Metropolitana
piše: Zoran Odič (za Izolane Zoki)
SLOVENSKI JUŽNI (OD)TOK
Južni tok je, to danes vejo že osnovnošolci, projekt s katerim bi se plin iz južne Rusije (obalna kompresorska postaja Beregova), preko (izpod) Črnega morja, Bolgarije, Madžarske, Hrvaške, Slovenije, pripeljal do Italije. Po enem kraku (iz Bolgarije), bi ga prejemala Grčija. Istočasno je v Evropi že v polnem teku projekt Severni tok, ki ruski plin dobavlja Nemčiji. Svečano sta ga odprla Angelca Merki in takratni ruski predsednik Medvedjev, leta 2011. Intenzivno se še pregovarjajo o projektu Nabuco, plinovodu skozi Turčijo, do Evrope. Takratni ruski predsednik Medvedjev je danes predsednik ruske vlade in v ponedeljk se je o projektu Južni tok pogovarjal z našo Angelco, oprostite, Alenko. Plinovod bi v dolžini 266 km presekal Slovenijo in Slovenija naj bi ga plačala z milijardo evrov. Čisto zastonj za nekaj, kar verjetno ne bo nikoli narejeno, ker se gradnja tega še ni začela.
Res je, da je predsednik Putin decembra lani svečano odprl začetek del na kompresorski postaji Beregova, le da se od takrat ni nič zgodilo. Ja, zgodilo se je v Srbiji. Tam so začeli delati na svojem delu trase plinovoda. Za 420 km plinovoda je odrejen rok dve leti. Pa se še ne ve kako bo trasa potekala. Pa zakaj ni začela gradnja v Bolgariji, da se ve kje se bo priključil plinovod v Srbiji?
A zakaj bi Bolgari začeli graditi plinovod, če Rusi še niso začeli graditi svojega dela? Če je dve leti potrebno za srbski del trase plinovoda, koliko časa je potrebno za 920 km plinovoda pod Črnim morjem, na globini od 2000 metrov, kjer je takšen pritisk, da namesto ene cevi morajo postaviti štiri, enaov drugi? Ne verjamem, da je nekdo ta vprašanja postavil Medvedjevu in Putinu, glavnemu sovjetskemu vohunu in njegovemu namestniku v Nemčiji, pa potem v Petrogradu. Tako Južni tok postaja politično vprašanje. Že zato, ker se z njegovo gradnjo želi plin prevesti mimo Belorusije in - Ukrajine. Zato Putin vztraja, da Ukrajina podpiše carinsko unijo z Rusijo in tako, na »mala vrata« obnovi nekdaj veliko Sovjetsko zvezo. Zato ni podpisan pridružitveni sporazum Ukrajine in EU pretekli teden. Zato Rusiji odgovarja nestabilnost in konstantna politična kriza v regiji na meji z vzhodnimi članicami EU.
Južni tok je tudi politični projekt s katerim bo Rusija držala v energetski odvisnosti nekdanje satelite, Bolgarijo na prvem mestu, potem pa Srbijo. Za Bolgarijo ni problema. En mesec potem, ko je Bolgarija postala članica NATA, je v glavnem štabu NATA prišlo do panike, ker so vsi pomembni strateški dokumenti NATA končali v Moskvi, že v prvem Putinovem predsedniškem mandatu. Tudi z današnjo Srbijo ni nič bolje. Ni več nobenega Broza, ki bi premagal novodobne staliniste, ostali so samo podaniki in poslušniki.
Za plinovod takšne kapacitete ni dovolj porabnikov, če se vrnemo k ekonomiji. Poraba ruskega plina je v enem letu v Evropi padla za 20 odstotkov. Razvita je tehnologija proizvodnje nekonvencionalnega plina, ki se pridobiva iz zapuščenih rudnikov in iz Skrilavca. Tako se je Amerika osvobodila uvoza ruskega naravnega plina.
Mi tega sploh nimamo - na zaprte rudnike mislim. Cena utekočinjenega plina je nižja od cene ruskega plina, čeprav se ga uvozi iz Avstralije, Jamajke, Libije, Maroka, Alžirije...
Enostavno, če se bo nadaljevala plinska povezava z Rusijo, bo Slovenija koletarlna žrtev velikoruskih teženj zadržati svoje pozicije na Balkanu, v Bolgariji in, posebej, v Srbiji. Če se Ukrajina pridruži NATU in v EU je za Rusijo manjša nevarnost, kot, če pride v NATO in v EU, Srbija. Ker bi izgubila zadnje oporišče v »mehkem trebuhu« Evrope. In zato je takšen pritisk na slovenske politike, da se tem interesom uklonijo. In če se uklonijo, bo Slovenija končala v južnem odtoku, vplinjena.
D0SI ima novo vodstvo
Na rednem občnem zboru, ki je bil 5. decembra na Belvederju v Izoli, so člani Društva oljkarjev Slovenske Istre izvolili novo vodstvo društva. Zaradi osebnih razlogov (bolezni) je podala odstopno izjavo predsednica Mirjana Klodič, ki je vodenje društva prevzela v letu 2012.
Na občnem zboru so člani za novega predsednika izvolili Danila Markočiča. Prav tako so potrdili mandat članu upravnega odbora Miranu Adamiču in članu nadzornega odbora Goranu Gregoriču. Na zboru so se člani dotaknili tudi aktualnih temah s področja olj-karstva in se dogovorili za predstavitve le teh na tematskih srečanjih.	Upravni odbor D0SI
Izolani imamo elitno vodo
V zadnjem obdobju se veliko piše o cenah vode, tako v Sloveniji, kot tudi na Obali. Ker so časi takšni, da veliko občanov gleda za sleherni evro, bralko zanima, kako to, da za isto količino vode plačajo v Piranu 30,16 e ur, v Kopru 37 eur in v Izoli 59 e ur. Stroške omrežnine pa so v Izoli začeli zaračunavati že pred leti.
Bralko zanima predvsem, kako to, da v Občini Piran, kjer se pripravljajo na dražitev kanalščine za kar 100%, član uprave Okolja Piran Alen Radojkovič to opravičuje z argumentom, da bodo kljub podražitvi Pirančani za 16 m3 vode plačevali 17,5 eur, v Izoli pa je cena za isto količino vode kar 30 eur. In to že dlje časa.
“Morda vemo, zakaj je temu tako? Zakaj nam vodo zaračunavajo več, kot ostalim prebivalcem regije? Je bilo o temu že kaj napisanega, pa sem spregledala?” Tako se sprašuje bralka in podobno se sprašujemo tudi v uredništvu, kjer zapisov o razlogih za drago kanalščino sicer nismo spregledali, a jih tudi povsem razumeli nismo.
ur
V	Tisi podirajo rekorde
V	soboto so v Kava bar Tisa v obrtni coni, pripravili še eno, zdaj že tradicionalno ali pa redno, 15. dobrodelno garažno razprodajo. Izdelki, ki so jih prispevali občani, so bili na prodaj za simbolični 1 eur, dobiček prodaje pa je v dogovoru s CSD Izola, CSD Koper, CSD Piran ter OŠ Livade namenjen socialno ogroženim družinam.
In kot rečeno, so tokrat v Tisi zbrali rekordnih 373 eur. Bravo!
hišniška popravila in storitve
Manjša in večja popravila na vašem domu Željko Jugovič s.p.
Tel: 041 90 90 20 vsak dan od 8-18h

Občinarije
Zakaj bi se zadolžil Zdravstveni dom?
Danes se bodo na 23. redni seji sestali izolski občinski svetniki. Na dnevnem redu tokratne redne seje pravzaprav ni velikih “zgodb", saj urejanje odnosov med občino in marino, ki naj bi bilo vsebina sklicane in preklicane izredne seje, ni na dnevnem redu tokratne seje. Brez zanimivosti pa le ne bo šlo.
Občinski svetniki bodo že v uvodu, v zvezi s projektom Center starejših občanov Izola dokončno sklepali o številu parkirnih mest na posamezno oskrbovano stanovanje, kar je že med dvema branjema povzročalo kar nekaj nasprotovanj med predlagatelji in svetniki.
Sledila bo napovedovana in prestav-Ijana obravnava dejanskega stanja na kmetijskih zemljiščih na območju občine Izola, ki so jo opozicijski svetniki pred časom nameravali izkoristiti za to, da javno povedo, kdo je vse težave z objekti sploh zakuhal. Medtem se je zgodilo že toliko stvari, da se ta razprava zdi kar malo deplasirana. Razen, če bo kdo postavil vprašanje, zakaj občina ne reagira na dopise Sklada s katerimi od občine terjajo prenos nekaterih kmetijskih zemljišč na sklad, saj zaradi zavlačevanja občine nekateri zakupniki ne morejo urejati svojih razmerij.
Že leta 2010 je bila na občino poslana pogodba v kateri je zajeto 706 parcel pretežno v k.o. Cetore, leta 2011 so na občino poslali drugo pogodbo v kateri je zajetih 272 parcel k.o. Cetore, a tudi v tej zadevi ni bilo s strani občine nobenega odgovora. Leta 2012 so Občini Izola poslali že tretjo pogodbo v kateri je zajetih 48 parcel, na večini teh želi podjetje Vinakoper pridobiti soglasje za obnovo za vinograd, letos pa so poslali na občino še pogodbo v kateri je zajetih 227 parcel, ter še eno pogodbo v kateri je 127 parcel.
Vemo sicer, da si občina Izola, menda v sodelovanju s sosednjima občinama prizadeva za vrnitev kmetijskih zemljišč v njeno last, na koncu pa se zdi, da bo tudi ta spor končal na sodišču.

Ta načrt je sprejel svet zavoda in obravnaval ga je tudi Občinski svet občine Izola. To smatrajo, kot soglasje. Zato predlagajo sprejetje sklepa, da v primeru, da se izkaže potreba po zadolževanju v letu 2013 bo Zavod zaprosil za revolving kredit v višini 120 000 eur, ki omogoča občasno koriščenje potrebnih likvidnih sredstev.
Po kuloarjih je že slišati ugibanja, da se bo Zdravstveni dom dejansko zadolžil za potrebe občine, ki je že blizu maksimalni zadolženosti. Vendar pa teh ugibanj nihče ne more niti ne želi potrditi.
Zanimivo bo tudi proti koncu seje, ko bodo svetniki odločali o mnenju k imenovanju direktorja Doma upokojencev Izola, o čemer pišemo na naslednji strani in o razrešitev Jerneja Živi ca z mesta člana Odbora za okolje in prostor in imenovanju Edija Grbca za nadomestnega člana v ta odbor.	ur
Zadolževanje Komunale in ZD
Občinski svetniki bodo razpravljali tudi o podaji soglasja k najetju revolving kredita Javnega zavoda Zdravstveni dom Izola in k soglasju za najem dolgoročnega finančnega leasinga Javnemu podjetju Komunala Izola d.o.o.;
Glede tega so imeli kar burno razpravo na Odboru za gospodarstvo in finance, kjer so se čudili od kod kar naenkrat potreba Zdravstvenega doma po najemu revolving kredita, saj so vodilni do nedavno trdili, da uspešno poslujejo.
Tudi zaradi tega je Odbor sprejel sklep, da zadrži odločanje o podaji soglasja k najetju revolving kredita Javnega zavoda Zdravstveni dom Izola in poziva Javni zavod Zdravstveni dom Izola, da predloži soglasje Sveta zavoda ter predlaga Občinskemu svetu, da sprejme enako odločitev.
V odgovoru na ta sklep je direktor ZD Izola, Evgenij Komljanec zapisal, da je v Programu dela in finančnem načrtu za leto 2013 zapisan tudi plan zadolževanja, kjer so to možnost predvideli.
Šaredini so povedali
Ekonomija ni ekologija
piše: Franc Krajnc
Tujci na svoji zemlji
Včeraj je bila v Zadružnem domu v Kortah javna obravnava za OPPN Šared. Ob koncu uredništva sicer še nismo uspeli izvedeti, kako se je končalo, a jasno je bilo, da se Šaredini, vsaj tisti prisotni, nikakor ne strinjajo s takšno mero pozidave, ki bi Šared iz vasi spremenila v mesto. Župan Igor Kolenc pa je povedal, da bodo vsekakor upoštevali voljo večine.
Slovenijo smo pripeljali do točke, ko je zares potrebno ukrepati - in eden teh je tudi pospešeno iskanje investitorjev ali strateških partnerjev, ki so tako ali drugače pripravljeni v naša državna ali zasebna podjetja vložiti svoj kapital. Odraz tega skorajda žalostnega vprašanje je kajpak potovanje naše premierke Alenke Bratušek po tujini, ko je v Duesseldorfu v Nemčiji, v Parizu in nazadnje v Moskvi z močno gospodarsko delegacijo vabila tuje kapitaliste naj investirajo v Sloveniji. Nazadnje se je izkazalo, da pravzaprav nimamo veliko za ponuditi; železniško in cestno infrastrukturo, elektro podjetja, Telekom s hčerinsko družbo Mobitel, ki bi jo menda radi kupili Nemci, Aerodrom, farmacijo, kakšno »propadlo« banko in morda še kaj državnega. Slovenci se sedaj lahko sprašujemo kaj smo delali 20 let, zakaj je potrebno razprodati državno lastnino in kdo je za vse to kriv. Morda res politika, kar pomeni nihče.
Nekaj je res. Strankokracija je s svojimi jurišniki in sprenevedanjem ter medsebojnim obkladanjem (glej TV3) postala najhujša ovira razvoju Slovenije in tudi razdvaja Slovence.
Bomo res postali tujci na svoji zemlji in se bo zgodila napoved makroekono-mista prof. dr. Mencigerja, ki je trdil, da tuje kapitaliste zanima le dobiček. Ko tega ni več, gredo drugam, državi pa pustijo socialna vprašanja delavcev. Pravica do dela in socialne varnosti postajata naenkrat drugorazredna tema. Vzroki za nenadne akcije iskanja tujih dobrotnikov tičijo v preprosti ugotovitvi; Slovenija mora nekaj obvezno prodati in to najmanj za 4,5 milijarde evrov, da bomo lahko poplačali del kmalu zapadlih dolgov!
Tako hudo morda res ne bo, a slovenska zgodba o nevarnosti bankrota države ima daljše korenine in ni nastala čez noč! Ko so leta 2007 začele prihajati informacije o nevarnosti zloma bančnega sistema v ZDA, konkretno na Wall Streetu, sploh nismo vedeli, da bo finančna kriza pljusknila čez ocean. Najprej so jo okusile banke v Zahodni Evropi, kasneje, leta 2008, pa tudi naše komercialne banke, ker preprosto niso več dobivale poceni t.i. »nočnih« posojil. Nastal je zastoj v investiranju, čemur je sledilo gospodarsko nazadovanje. Nastopila je velika brezposelnost, upad BDP, prezadolžena podjetja pa niso bila v stanju najemati novih posojil. V kriznem stanju se je znašel tudi državni proračun, ker preprosto ni bilo zadostnega dotoka davkov in prispevkov v državno blagajno. Slovenija se je zato zažela pospešeno zadolževati, ni pa manjkalo tudi tajkunskih zgodb. Samo celotna veriga Istrabenza je bila zadolžena za 812 milijonov evrov.
Dolgoročni dolg države je leta 2007 znašal 7 milijard, leta 2011 je narasel že na 19 milijard, danes pa znaša že 23,5 milijarde evrov! Sedaj je samo še vprašanje koliko bančnih kreditov je takih, ki ne bodo nikoli vrnjeni, ker je vmes že propadlo okoli 1200 podjetij - posojilojemalcev. Realno sliko našega finančnega sistema ali bolje rečeno kapitalske ustreznosti osmih pregledanih bank bodo pokazali stresni testi in ni dvakrat rečeno, da bo treba vsaj eno banko poslati v mirovanje!
Predsednica vlade Alenka Bratušek je nedavno tega na obisku v Bruslju izrekla optimistične besede »Ne potrebujemo denarja, pač pa le čas« in prejela pohvale. Žal, mi v Sloveniji še kako potrebujemo denar - sveži kapital za sanacijo bank in za zagon gospodarstva. Za sanacijo bank naj bi bilo rezerviranih 4,7 milijarde evrov sredstev, kar naj bi bilo dovolj. Vse bo znano v petek, 13.12. 2013. Tudi koliko je zares slabih kreditov.
Občinarije
V Domu upokojencev straši
To, kar se navzven ve o dogajanju v izolskem Domu upokojencev je večini že znano. Po upokojitvi direktorja doma Ljuba Klanjščka, je svet doma izpeljal že vrsto razpisov za novega direktorja, ki pa zaenkrat še niso obrodili sadov. Že izbrana kandidatka Karin Pez se je po treh mesecih čakanja na mnenje občinskega sveta odločila, da se od kandidature umakne in na naslednjem razpisu je bila izbrana dotedanja predsednica sveta doma Julija Bačnik.
To se je dogajalo v začetku julija, a ponovno občinski svet ni podal potrebnega mnenja o kandidatu, ministrstvo pa brez mnenja, direktorja ne more potrditi. Zakaj župan Igor Kolenc v pol leta še ni uvrstil te točke na dnevni red katere od sej sicer ni znano, je pa nenavadno. Kot je tudi nenavadno dogajanje okoli Doma, ki se je v zadnjih tednih zelo stopnjevalo.
Komisiji prvi dopis
V ponedeljek se je namreč sestala Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, da bi podala svoje mnenje o kandidatki za direktorico Juliji Bačnik. A člani komisije so dobili na mizo dopis, pod katerim je podpisana predstavnica sindikata v Domu upokojencev Anita Fortuna. Ta Bačni-kovo in predstavnico zaposlenih v svetu doma obtožuje, da so izbiro Bačnikove zmanipulirali, ter da so zaposleni v veliki večini tajno izglasovali nezaupanje v predstavnico delavcev ter da Bačnikova “nikakor ne zagotavlja kontruk-tivnega dela doma, zato prosijo da upoštevajo potrebe ustanove in zagotovijo preklic sklepa o izbiri direktorja in čimprejšnjo transparentno objavo delovnega mesta direktorice, ki bo s svojim odnosom, izkušnjami in strokovnostjo zagotavljala kontruktivno in uspešno delovanje doma. ”
Pod dopisom je še zapis, da so "podpisi članov sindikata in zaposlenih zaradi razumljivih razlogov shranjeni pri sindikalni poverjenici Aniti Fortuna. ’’
Člani Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja so dopis očitno upoštevali, saj so po kratki razpravi (kratki tudi zato, ker se je Branku Simonoviču, ki je sejo vodil ob odsotnosti predsednika Alekseja Skoka, močno mudilo), podali negativno mnenje o izbiri kandidatke Julije Bačnik za direktorico. Od sedmih prisotnih je le eden glasoval za, pet proti, eden pa ni podal mnenja.
Na seji sta glasovala tako Branko Simonovič, čigar nečak je konkuriral za mesto direktorja na zadnjem razpisu, kot Radivoj Nardin, ki je sam kandidiral za direktorja na enemu od prejšnjih razpisov.
V večernem prispevku na Tv Koper je župan Igor Kolenc povedal, da: “glede na vse videno, kar se dogaja in na vse pritiske, ki so, smatram, da to ni primerna oseba za to delovno mesto, ker tako se ne dela!’’
Svetnikom, ministru in policistom pa drugi dopis
Prispevek, ki je omenjal tudi omenjeni dopis zaposlenih, je sprožil anonimko, ki je naslovljena tako na župana in občinske svetnike, kot tudi na ministrstvo in policijo, kjer je zapisano, da je sindikalna poverjenica v preteklih dneh res zbirala podpise zaposlenih, a je to šlo za “in bi-anco” zbiranje, in ti niso sploh vedeli za ta dopis. In kljub temu naj bi bilo teh podpisov le okoli trideset, med katerimi velika večina podpisov pripada upravi Doma. Delavci v domu naj bi bili tudi deležni groženj o izgubi službe, če se ne bi podpisali, a kljub temu se jih je večina odločila, da tega ne naredi. Veliko pa naj bi se jih tudi zaradi te zgodbe izpisalo iz sindikata.
Upoštevati je seveda treba, da gre za anonimko.
Kaj pravi Julija Bačnik?
Zato pa se za anonimostjo ne skriva Julija Bačnik, ki pravi, da pričakuje negativno mnenje občinskega sveta “kar je tudi predlagal župan svetnikom na koalicijskem sestanku, naslednji na potezi pa so na ministrstvu. V kratkem se bom poskušala slišati s tamkajšnjimi pristojnimi, da mi povejo še svoje stališče".
Bačnikova je povedala, da je zaradi dopisa Anite Fortune že podala dokumentacijo odvetniku, saj naj bi bilo navedenih veliko laži, nepravilnih trditev in blatenja. O tem, kako naprej, pa pravi tako: “Pogovorila se bom z ministrstvom, da vidim tudi kakšno je njihovo stališče, z direktorjem Direktorata za socialo pa sem se že pogovarjala in sem mu svetovala, glede na slabo stanje v
Domu upokojencev Izola, naj končno Ministrica neposredno imenuje direktorja. Ni treba, da sem to jaz, naj bo nekdo iz Ljubljane, nevtralen in neodvisen in naj pride v Dom upokojencev in sanira stanje, ker je to nevzdržno in Dom je pred kolapsom. ”
Bačnikova je sicer še kot predsednica sveta doma opozarjala na sum nepravilnosti v Domu “tako glede izplačila direktorskih plač, kot glede stanja varovancev v Domu upokojencev. Od vodstva smo zahtevali strukturo oskrbovancev a nam podatka niso hoteli dati, sekretar na Ministrstvu pa je povedal, da to ni naša stvar in naj nas ne skrbi. Sumi neporavilnosti so bili tudi pri izvedbi energetske sanacije, plačila se niso skladala s pogodbo, v teh mesecih pa smo tudi videli, da ne deluje. Stvar še ni povsem jasna. ” Bačnikova je omenila tudi, da je bila v zadnjem obdobju tarča veliko anonimk in blatenja, “iz lokalnih političnih krogov pa se tudi sliši, da je treba narediti vse, da se prepreči, da nastopim na to delovno mesto in da jaz in moj partner kjerkoli ne dobiva zaposlitve. Lahko se samo vprašam, kako veliki interesi so zadaj in samo upam, da v tem ne sodeluje tudi Ministrstvo na državni ravni. ”
Očitno v izolskem Domu upokojencev hudo straši in samo upamo lahko, da se bo zgodba razpletla. Kljub vsemu pa je jasno, da bo bodoči direktor, kdorkoli že bo, v naslednjih mesecih moral odgovoriti na veliko vprašanj.
Aljoša Mislej

OBČINA IZOLA - COMUNE Dl ISOLA
URAD ZA UPRAVLJANJE Z OBČINSKIM PREMOŽENJEM UFFICIO GESTIONE PATRIMONIO DEL COMUNE
Sončno nabrežje 8 - Riva del Sole 8 1 6310 Izola - Isola
OBVESTILO K PRIJAVI TAKSNE OBVEZNOSTI ZA LETO 2014
Skladno z 12. členom odloka o občinskih taksah v Občini Izola (Uradne Objave Občine Izola št. 5/03, 21/04 in 7/07) vse zainteresirane taksne zavezance na območju občine Izola, pozivamo k prijavi taksne obveznosti za leto 2014. Obrazec za prijavo je dostopen na naši spletni strani Občine Izola na povezavi: Občina Izola/za občana/vloge in obrazci.
Za dodatne informacije smo vam na voljo na Uradu za upravljanje z občinskim premoženjem, Postojnska 3, soba
11, tel.05 6600100.
AVVISO AD EFFETTUARE LA DENUNCIA DEI TASSABILI PER L ANNO 2014
In virtu delFarticolo 12 del Decreto sulle tasse comunali nel Comune di Isola (Bollettino Ufficiale nn. 5/03, 21/04 e 7/07), il Comune di Isola chiama i contribuenti delle tasse comunali nel territorio del comune ad effettuare la denuncia dei tassabili per 1’anno 2014. II modulo per la denuncia dei tassabili e scaricabile dal sito web del Comune di Isola (Comune di Isola / Per il cittadino / Domande e formulari).
Per ulteriori informazioni gli interessati possono rivolgersi airUfficio gestione patrimonio del comune, Via Postumia, 3, stanza n. 11. tel. 05 66 00 100.


Ustvarjalni tabor v Kortah
Ustvarjalni tabor za učence Osnovne šole Vojke Šmuc Izola je potekal v Kortah od 20. do 21.11. 2013. Učenci smo se iz Izole pripeljali z avtobusom v Korte ter se namestili v tamkajšnjem Hostlu Stara šola. Kmalu smo se zbrali v učilnici, kjer nam je gospa Kozana Prešern iz Turističnega društva Šparžin predstavila zgodovino Kort, svojo mladost in istrske običaje. Skupaj smo nato obiskali enega od vodnih virov. Sledilo je kosilo v podružnični šoli in rekreacijski odmor, potem pa smo se lotili obiranja oljk, kar so nekateri učenci delali prvič. Zaradi dežja smo uspeli obrati le tri drevesa in pohiteli smo na večerjo ter na predavanje o ekologiji, ki je bilo zanimivo in poučno.
V	večernih urah smo se sprostili z igro, ki se imenuje »kamuflaža«.
Naslednji dan smo zjutraj začeli z delavnicami, na katerih smo izdelovali naravne kreme in mila iz eteričnih olj, istrske hiše, izdelke iz kanele in ustvarili lepe slike oljk. Imeli smo tudi literarno delavnico, v okviru katere smo pisali pesmi in pripravili predstavo Lepa Vida za starše, ki so nas obiskali ob 18. uri. Tabora smo se udeležili učenci 5., 6., 7. in 8. razreda. Ker smo se imeli lepo, bi šel v naslednjem šolskem letu spet rad na podoben tabor.	Nejc Grbec, 8. B
V	imenu šole se zahvaljujem učiteljicam mentoricam za skrb in vodenje
ustvarjalnih delavnic. Prav tako se zahvaljujem vsem predavateljem za koristne informacije o življenju v Istri nekoč in danes, ekološke nasvete, pomoč pri izdelavi čudovito dišečih naravnih mil ter prijetno nastanitev v urejenem hostlu.	Mentorica Barbara Simčič, OŠ Vojke Šmuc Izola
Učenke OS Vojke Šmuc prvakinje v akrobatiki
Ko je leta 1996 na osnovni šoli Vojke Šmuc začela s krožkom športne gimnastike učiteljica športne vzgoje Greta Vatovec, je verjetno po tihem želela, da bi njena zagnana strast in volja do dela kmalu pokazala rezultate. Telovadnica je bila iz leta v leto bolj polna nadobudnih deklic, ki so na šolskih blazinah pridobivala športna znanja, ena med njimi je bila tudi živahna in vedoželjna kodrolaska Nataša.
Kaj kmalu se je pokazalo, da je načrtovano delo pravilno, saj so iz množice teh deklet začele izstopati posameznice, ki so posegale po najvišjih mestih na šolskih državnih tekmovanjih. Naj se spomnimo samo najboljših; Špela Vasič Stepančič, je bila dvakratna državna prvakinja v športni gimnastiki v mnogoboju in akrobatiki in osvojila še nič koliko medalj na posameznih orodjih, Leja Romana Zupančič je s svojo eleganco osvajala medalje na gredi in v skokih z male prožne ponjave, tri leta za njima še Valentina De-kovič z medaljami na gredi in parterju, vedno pa so bile zraven tudi Duška, Sabrina, Urška, Pranvera in še katera, ki so danes že odrasla dekleta, z lepimi spomini na šolsko gimnastiko.
Prav tako je odrasla tudi Nataša Jozičič. Kodrasta deklica je postala razredna učiteljica, se zaposlila na svoji šoli in nasledila pri delu športne gimnastike svojo vzornico, učiteljico Greto. Telovadnica je spet polna deklic, ki se trudijo okoli nje pokazati svoje znanje.
In to jim je tudi uspelo, saj so prvič kot ekipa šole stopile na najvišjo stopničko na državnem prvenstvu v akrobatiki za mlajše deklice, ki je bilo v torek, 10.12. na Osnovni šoli v Dobrovi. V ekipi so tako uspešno telovadile: Teja Mrak, Valerija Miklobušec, Maja Švagelj, Andreja Panger in Beverly Šuštar. Uspeh je dopolnila Teja Mrak, saj je bila najboljša tudi v posamični razvrstitvi. Čestitke tudi Anji Lakoseljac, ki je bila osma v konkurenci 43. starejših deklic in za 0,40 točke zgrešila zmagovalne stopničke.
MAKSIMED
CENTER ZA ZDRAVLJENJE VENSKIH BOLEZNI IN LIMFNEGA EDEMA
Maksimed d.o.o., Seča 197 a, 6320 Portorož
Ambulanta Dr. Zimmermann Nahajamo se v Centru starejših občanov Lucija.
Nudimo vam:
-klinične in UZ preglede ven,
- ambulantno zdravljenje krčnih žil, odprtih ran in oskrbo limfnega edema,
- kvalitetne medicinske nogavice po ugodnih cenah.
Medicinske nogavice Ofa.de
f. ..


e y %. m
„,*rrm*ue
4^," * t
BS
asm?
JJP
:	L
Tel. št. AMBULANTE:
05 640 02 33 ali 031 837 218.
Tel. št. TRGOVINE:
05 640 02 31 ali 041 767 152.
e-pošta: maksimed@siol.com domača stran: www.maksimed.si

Pri nas pa delamo --------
Ali ne bi vsega še enkrat premislili
Občina Izola je pred dnevi povabila vse zainteresirane ponudnike, da skladno z razpisno in tehnično dokumentacijo ter popisi del, predložijo ponudbe za rekun-strukcijo ceste Sončnega nabrežja v Izoli s pripadajočo komunalno infrastrukturo.
Rekonstrukcija sončnega nabrežja je projekt, ki ga je v svojih načrtih imel že prejšnji župan Tomislav Klokočovnik, vendar do realizacije k sreči ni prišlo, saj so takrat načrtovali povečanje parkirnih mest na področju sedanjih zelenic. Zdaj teh idej, k sreči, ni več.
Dokaj obsežna dela na rekon-srukciji ceste naj bi izvajalec končal do 30. marca 2014, kar je dokaj kratek rok, vse skupaj pa bi se lahko še dodatno zavleklo, če bi se kdo pritožil na izbor izvajalca, zato je strah vseh tistih podjetnikov in obrtnikov, ki imajo svoje poslovne prostore ob Sončnem nabrežju in v sosednjih ulicah dokaj na mestu. Dejstvo je namreč, da bodo neka-eri, posebej gostinci, skoraj ob trimesečni prihodek, saj bodo imeli terase praktično neuporabne pa tudi dostop do njihovih grajenih objektov bo zaradi del otežen. O tem, kako pomembna je za poslovanje lokalov dostopnost do mesta in do samega lokala pove že podatek, da gostinci opažajo izpad dohodka že zaradi del na obeh izolskih krožiščih. Rekonstrukcija Sončnega nabrežja pa dejansko pomeni največji poseg v infrastrukturo starega mesta, verjetno celo večji, kot je bilo pretlakovanje Ljubljanske in Koprske ulice ter Manziolijevega trga z okolico, saj so tista dela potekala postopoma, tukaj pa gre za izvedbo del v enem koraku.
Izvajalec se bo moral zelo potruditi, saj je rok za zaključek vseh del 80 koledarskih dni od uvedbe v delo, predvidoma od 6. 1. 2014 do 30. 3.2014. Vsa dela morajo biti zaključena do 30. 3. 2014, pri čemer ponudnik v primeru zamude prevzame nase vso odškdoninsko odgovornost iz naslova škode povzročene neposrednim uporabnikom nepremičnin na katerih se bodo izvajala dela, ki so predmet tega razpisa.
Zakaj tako hitimo
Že res, da je Sončno nabrežje v izredno slabem stanju, navzven in navznoter, toda takšno je že nekaj desetletij in zato ni nobenega izrednega razloga za hitenje s temi deli. Razen morda vdorov morske vode v sistem odvodnjava-nja, kar pa bo tudi kasneje težko preprečiti.
In zato je spet postalo aktualno razmišljanje, da bi, ob tako velikih delih na Sončnem nabrežju, razmislili tudi o drugačni ureditvi le tega. Seveda bi morali tak projekt povezati z odločitvijo o zaprtju starega dela mesta za tranzitni promet in parkiranje, kar podpira vedno večje število stanovalcev in gostincev ter trgovcev. Ob takšni odločitvi bi namreč lahko razmislili tudi o takšni ureditvi Sončnega nabrežja, kjer bi sedanje terase postavili ob gostinske lokale in na ta način povečali sprehajalno pot ob morju.
Na ta način bi lokale logično povezali s terasami, saj morajo zdaj natakarji z obloženimi pladnji čez prometnico po kateri nekateri vozijo, kot da ne bi bila cesta z umirjenim prometom na kateri so vozila zadnja na prednostni listi. Hkrati bi zagotovili možnost oskrbovalnih poti za trgovine in druge dejavnosti, odpadli bi dvižni stebrički za vstop na trge in podobno.
In, da ne bo pomote. Zamisel ni zrasla na našem zeljniku ali v glavi kakšnega urbanista. Že nekaj časa o njej govorijo predvsem gostinci sami in če bi dosegli, da bi pobuda za dokončno izpraznjenje Velikega trga in soseščine uspela, potem bi veljalo razmisliti, da se rekonstrukcije Sončnega nabrežja lotimo celoviteje kot zdaj.
D.M.
Na krožiščih se bo delalo vsaj do praznikov
Prenova sončnega nabrežja pa kljub vsemu še vedno ni glavna pogovorna tema med Izolani, ko pogovor teče o prometu. Na tem področju še vedno prednjači ugotavljanje, da je Izola že dober mesec dni v karanteni, odrezana od glavnih vpadnic v mesto. Dela naj bi bila predvidoma zaključena sredi decembra, a kot kaže bodo gradbeni stroji še nekaj časa krasili obe izolski vpadnici. Tako z Občine: “Izvedba krožišč pri avtokampu in v Simonovem zalivu se bo najbrž malce zavlekla. Predviden zaključek vseh del na obeh krožiščih je 23. december. Šele po vzpostavitvi nemotenega prometa v obeh krožiščih bo občina pristopila k ureditvi še tretjega krožišča na Prešernovi cesti, in sicer pri osnovni šoli Vojke Šmuc. To krožišče bo sicer manjše, a bo izjemno pomembno za šolo, saj bomo naredili poseben izvoz s krožišča, ki bo vodil na šolsko parkirišče, tako da bodo lahko starši varneje pripeljali svoje otroke V šolo.”	ur
Dragi urednik.
Sončno nabrežje je tarča še enega načrta za izboljšanje tega oddaljenega kotička stare Izole. Tokrat pa načrt ne dodaja parkirna mesta, temveč jih umika, in se tako povsem predaja pešcem. Načrt v kratkem odseku ponuja tri pasove: trenutno že obstoječo promenado, cestišče, na katerem imajo uradno prednost pešci in zdaj še tretjo pešpot med stavbami Sončnega nabrežja in zelenimi površinami, ki so jih nedavno prevetrili. Priznam, da se mi novi načrt, ne da bi dodali še recimo lepo predstavljeno stalno tržnico na enemu od pasov, zdi kar nekoliko absurden, ampak nikakor ne bom podpisal peticije proti le-temu. Očitno pa je bil župan pozoren, saj sem peticijo podpisal proti zadnjemu načrtu, tistemu, ki bi ob napornem izkopavanju in preusmerjanju prometa, dodal dvanajst parkirnih mest. Trenutni načrt ne dodaja avtomobila estetskemu značaju avtomobilsko - odbijajoče lepote stare Izole. Novemu načrtu ne nasprotujem.
Kljub temu pa na glas razmišljam, od kod ta nenadna obsesija s Sončnim nabrežjem in parkirnimi prostori. Morda se motim, a verjamem, da vsi objektivni ljubitelji izolskega starega mestnega jedra, za razliko od tistih bolj komercialno usmerjenih, vidijo veliko večji problem ravno v katastrofalni situaciji ..Velikega Parkirišča". Ta problem bi morda lahko rešili z ustvarjalnim in razumevajočim načrtom, ki bi prostor vrnil osnovnemu namenu trga.
Dvomim, da je katera od mojih zamisli izvirna, a bi kljub temu ponudil idejo ali dve. Prevoz iz parkirišča na Lonki ali morda celo iz ladjedelnice, do območja ..Velikega Parkirišča" je lahko priložnost in ne prekletstvo v slogu: „če nanj tako gledamo". Izola bi morala iskati ukrepe, s katerimi bi združila obnovo in ohranitev svojega zgodovinskega značaja s poskusi, da bi vseeno bila nekoliko drugačna od ostalih obalnih mest. Najbolj očiten in virtualno univerzalno odobren način je bila ustanovitev sistema umetniških ateljejev. Sistem je deloval, a so ga v imenu kratkovidnih komercialnih ukrepov odtlej poskusili očrniti. V primeru parkiranja, pa osebno mislim, da bi bila odlična priložnost za zaposlitev kadra, naprimer, voznike rikš. Vsekakor odlična zaposlitev za študente.
To je le ena ideja, ampak smisel je jasen: prihodnost Izole je odvisna od vizije in ustvarjalnosti. Avtomobili so v stalnem konfliktu z značajem stare Izole in težavo bi morali rešiti na pameten način.
Rick Harsch
Četrtek, 12.december2013,št. 1033	,.
________________________________________________________________ VESELO BEREMO
M/mni&M 7
Izolski knjižni molj pohmsta 9 knjig v 7 mesecih $
Projekt Primorci beremo 2013, ki se je pričel aprila na svetovni dan knjige in se zaključil v novembru, se je s slovesno prireditvijo in podelitvijo nagrad za bralce, ki se v projekt vključujejo v Mestni knjižnici Izola, sklenil v petek, 6. decembra.
V	projektu Primorci beremo sodeluje devet primorskih splošnih knjižnic vse od Tolmina, Idrije, Ajdovščine, Nove Gorice, Trsta, Sežane, Ilirske Bistrice,
Kopra do Izole. V letu 2013 je projekt potekal sedmič, v njem je sodelovalo 895 bralcev iz vseh 9-ih knjižnic, projekt je zaključilo skupaj 686 bralcev, prebranih je bilo 7.237 knjig izvirnega slovenskega leposlovja.
V	Mestni knjižnici Izola je v času trajanja letošnjega projekta 83 bralcev prebralo 786 knjig, 55 jih je s petimi prebranimi proznimi deli in najmanj eno pesniško zbirko projekt zaključilo, 17 bralcev je prebralo 12 in več knjig, dasiravno v projektu šteje vsak bralec, ki se vključi v projekt, ne glede na to, koliko knjig prebere.
V	sedmih letih, od 2007 - 2013, je v projektu Primorci beremo sodelovalo 5.331 uporabnikov primorskih knjižnic, 3.774 bralcev je projekt zaključilo, skupaj s (m) o prebrali 38.467 knjig izključno slovenskega leposlovja.
V Mestni knjižnici Izola so letošnjo slovesno prireditev ob zaključku projekta Primorci beremo 2013 obeležili s predstavitvijo zbornika Pesmi in zapisi, ki ga je letos, ob 100. obletnici rojstva Alojza Kocijančiča, letos izdalo društvo Skala iz Kubeda. Življenje, delo in anekdote iz življenja tega pokončnega istrskega literata, duhovnika in rodoljuba sta predstavila Ines Cergol in Marijan Tomšič, predvajan je bil tudi kratek film o življenju in delu Alojza Kocjančiča. Alojz Kocjančič je za časa svojega življenja izdal zgolj dve pesniški zbirki, Šavrinske pesmi leta 1962 in Brumbole leta 1988, a je kljub temu pustil močan pečat.
»Bil je premočrten človek, vseskozi pošten, ponosen, velik rodoljub in vedno pripravljen pomagati. Vsi sistemi so ga skušali zradirati, pa se ni pustil. Pomagal je ljudem, zato je povsod, kjer je deloval, ostal v zelo lepem spominu,« je poudarila urednica zbornika Ines Cergol, Marjan Tomšič, ki je avtorja poznal tudi osebno, pa je ob koncu prireditve izrazil obžalovanje, da nagrada, ki se po njem imenuje in ki se jo podeljuje za posebne dosežke pri oblikovanju kulturne podobe slovenske Istre, v letošnjem letu, torej ob 100. obletnici njegovega rojstva, ni bila podeljena.
Ksenija Orel
Furbasta izolska golobica
Otroke, mlade in odrasle bralce vabimo, da si v Mestni knjižnici Izola izposodijo novo slikanico z naslovom Skrivnostna bela golobica, ki jo je po starodavni legendi napisala Kristina Menih iz Izole. Knjiga je izšla v Murski Soboti pri Založbi Ajda in je 37. po vrsti v zbirki Iz zibelke.
Založba Ajda je ena redkih slovenskih založb, ki izdaja izključno dela slovenskih avtorjev, z zbirko Iz zibelke pa skrbi za izdajanje slovenskih ljudskih pravljic, legend, povedk in drugih zgodb iz zakladnice ljudskega pripovedništva. Odlične ilustracije v pastelnih in sončno rumenih barvah, kakršne so značilne za poletja ob morju, so delo Andreje Gregorič in lepo dopolnjujejo pravljico.
V slikanici Skrivnostna bela golobica je za vedno ohranjena legenda o tem, kako je »furbasta« (prav to domačo besedo je uporabila Kristina) golobica s pomočjo zavetnika Izole sv. Mavra rešila Izolo pred napadom Genoveža-nov. Seveda so Genovežane v tej slikanici zamenjali gusarji, ki so dosti bolj pravljični in bliže otroškemu dojemanju. Kristina je v pravljici, ki se prenaša z izročilom iz roda v rod, vdahnila tudi nekaj
Kmuru Menih
r

/<> /<( (/<)/<>/)(< •<(
IkisrnuU Andreja Gregorx
iz svoje bogate domišljije in jo otrokom prenesla v izbranem poetičnem jeziku. Vlado Ostrouška je o knjigi zapisal: »Skrivnostna zgodba izolske bele golobice morda v bralcih vzbuja dvom, ali se je res vse tako zgodilo, kakor je zapisano v knjigi. Če so zgodbi verjeli pred 600 leti, zakaj ji ne bi verjeli tudi mi? Pravljica s prijetno vsebino, kjer je dobrota na-
grajena, je aktualna tudi danes. Le z dobroto lahko gradimo lepši in pravičnejši svet. Če bi se ravnali po nauku te zgodbe, kakor ga je povzela Kristina, bi bil svet poln veselja, pričakovanja in radosti.«
Kristina Menih je s to slikanico želela ustvarjalno prispevati k ohranjanju kulturne dediščine našega kraja, zato se mi zdi malo žalostno, da je knjiga morala iziti prav v Murski Soboti. Morda se tam bolj zavedajo pomena dediščine kot pri nas, saj se v naši občini na Kristinine prošnje za izdajo slikanice ni odzval nihče. Želeli bi si, da bi knjiga izšla tudi v italijanskem, morda pa tudi v angleškem in drugih jezikih, kar bi omogočilo našim tujim obiskovalcem spoznati delček naše zgodovine in ljudskega izročila.
Knjigo lahko naročite pri Založbi Ajda, Lendavska ulica 37 c. Murska Sobota 9000 ali pošljete elektronsko pismo na naslov: ibo. joze.gomboc@siol.net. Knjigo vam bodo poslali po redni ceni in brez potnih stroškov.
šp
ikriti izolski biseri
Čisto slučajno in potiho smo bili ustno povabljeni na koncert Poetria v piano nobile baročne palače Besenghi prejšnji torek, 26. novembra. Tako smo se znašli v malo obiskani poročni dvorani med dvajsetimi drugimi obiskovalci in bili priča brezplačnemu vrhunskemu glasbenemu dogodku.
V	izvedbi glasbene skupine Poetrio, mednarodne in vseslovenske glasbene zasedbe za rehabiliticijo smisla in rahločutnosti, smo poslušali uglasbeno poezijo Alenke Rebula, Draga Misleja - Mefa, Barbare Motoh Bračanov in Črta Vučka. Med nastopajočimi sta bila gosta na kitari Samo Turk in Mojca Ma-Ijevac s svojim glasom in branjem poezije, poseben gost pa je bil Črt Vučko, ki je še dijak GEPSO Piran, vendar obetaven talent - napisal je pesem Ubita ljubezen, ki je bila prvič izvedena ravno ta večer.
Poetrio sestavljajo trije glasbeniki, in sicer avtorica glasbe Mirjana Gvozdenac z vokalom in na klavirju, Dejan Zornada na tenor saksofonu in Goran Radovanovič na tolkalih. Skupina se je prvič in skoraj naključno zbrala na koncertu letos marca, ko so predstavili nekaj glasbe na poezijo Barbare Motoh Bračanov ob izidu njene druge pesniške zbirke Bojazni. Poetrio igra razpoloženjski jazz, ki se naslanja na poezijo domačih pesnikov.
V	Besenghijevi palači pa smo slišali koncert z naslovom Barve ljubezni s skladbami, ki so predstavile zelo različne odtenke ljubezni in nakazale kakovostno nadaljevanje začrtane smeri skupine.
Mirjana je avtorica glasbe in tudi zaslužna za nastanek skupine. Je Izolanka in Beograjčanka, učiteljica glasbe, ki se opredeljuje za srečno mamo, zadovoljno profesorico in uspešno učiteljico. Živela je tudi v Beogradu, kjer je diplomirala na Akademiji za glasbo. Od otroštva je dvojezična, govori slovensko in srbsko. Trenutno poučuje harmoniko v glasbeni šoli Izola in Piran in glasbo na piranski gimnaziji. Napisala je glasbo za predstavo Borutovo poletje Gorana Gluviča v režiji Yu-lije Roschina, ki smo jo lani imeli priliko videti tudi v Izoli.
Dejan Zornada je Izolan, igra klarinet in tenor saksofon. Je izvrsten glasbenik in prefinjen improvizator.
V	nekaj skladbah sta Dejanov sax in Mirjanin glas čudovito prepletena. Goran Radovanovič je izkušen tol-kalist, ki je igral že po celem svetu in je strokovnjak na področju turške glasbe. Na koncertu je igral cajon, bonge, darabuko in vse, kar mu je padlo pod roko.
3. decembra 2013 v Kulturnem domu Medvode je imela Alenka Rebula predavanje z naslovom »Ljubezen moja brez miru te išče«, njenemu predavanju pa je sjedil koncert Poetria z naslovom »Čas potresa«. Poetrio je v posebnem vzdušju polne dvorane izvajal pesmi Alenke Rebula in Barbare Motoh Bračanov in navdušil številno publiko.	is
Sp#*
Izolani močnejši od praznih tribun


Sobotni cilj: prebroditi Krko!
Zadnja tedna sta za naše rokometaše precej naporna. Tekme so si namreč sledile v ritmu sreda-sobota, tako da nekateri (Smolnik) skorajda nimajo počitka. Tako so bili konec novembra v Krškem, preteklo sredo so se doma udarili s S višem, v soboto z Mariborom, včeraj pa v pokalni tekmi še s Celjem. V soboto jih v Kraški čaka pomembna tekma s Krko.
Istrabenz plini Izola - Sviš 31:22 (14:10)
IP Izola: Gregorič (3 obrambe), Jurič 2, Božič 6, Stepančič 6, Kojič, Bubnič 1, Brečko 1, Čosič 1, Markovič, R. Jelovčan (10 obramb, 2x7m), Redžič 8, Vukovič, Smolnik 3, Markežič, Kvič (1 obramba, lx7m), Vidic 3. Trener: Borut Hren.
Nepravična in nesmiselna odločitev Rokometne zveze Slovenije, da Izola odigra tekmo s S višem brez gledalcev, ni dosegla svojega namena in ni preprečila zmagoslavja izolske ekipe. Kajti želja po zmagi je bila pri naših fantih močnejša od tekmecev, Ribari pa so tudi tokrat dokazali, da jih zgolj železna vrata ne morejo ločiti od njihovih junakov. Na tribunah je bilo tako po tekmi znova slišati »Večeras je naša fešta« in druge pesmi v priredbi Ri-barov. Ti so naše fante presenetili na treningu dan pred tekmo in jih spodbudili tako, kot le oni znajo. Tekma s S višem je pokazala, da ima Izola zelo dobre vratarje, kar je tokrat zlasti potrdil Rok Jelovčan. Dragan Kevič je prebil malo časa med vratnicami, a je tik pred polčasom ubranil sedemmetrovko, ki je zlasti precej motivacijsko delovala na celotno ekipo. Ne gre pozabiti tudi Martina Gregoriča, ki je že ob prihodu v vrata potrdil, da je dober čuvaj izolske mreže.
Moštvo S viša je sprva nakazalo, da se ne glede na zadnje mesto na lestvici ne misli zlahka predati. Fantje iz Ivančne Gorice so se dobro borili in prvi polčas je bil sprva dokaj izenačen. Do sredine prvega dela sta zadevala le Peter Božič in Amel Redžič, ki je kljub poškodbi v prvem polčasu petkrat zatresel mrežo S viša. Tudi Elvin Čosič je stisnil zobe in v 22. minuti stopil na parket ter v prvi minuto igranja zadel za deseti gol Izole. Med strelce so se v tem delu vpisali še Kristjan Jurič, David Bubnič in Aleš Vidic.
Izid polčasa je že nekoliko nakazoval prevlado Izole na parketu. Vendar so se naši rokometaši zavedali, da zgolj štirje zadetki prednosti ne predstavljajo zanesljive prednosti in so v nadaljevanju pošteno stopili na plin. Razlika je postajal vse večja in je po desetih minutah znaša-
la obetavnih sedem golov (21:14). Fantje s zunanjih položajev so tokrat dobro zaposlovali svojega kapetana Davida Stepančiča, ki je domiselno premagoval vratarja Sviša. Izolska ekipa ni popuščala in tudi premor na zahtevo Sviša ni zaustavil naleta domačih rokometašev. Tandem Jakob Vukovič-Da-vid Bubnič je deloval kot utečen stroj. Odločitev o zmagovalcu je bila z rastjo prednosti znana dobrih deset minut pred koncem, saj izid 28:11 ni puščal nobenega dvoma več. Našim je v naslednjih napadih nekoliko popustila zbranost, kar so gostje izkoristili in nekoliko znižali razliko, za kaj več pa ni bilo nobenih možnosti.
Maribor Branik - IP Izola 33:22 (17:11)
Istrabenz plini Izola: Gregorič, G rij, Jurič 4, Jelovčan 3, Markežič 1, Skomina, Bubnič, Brečko 4, Markovič 1, Kočevar, Smolnik 9 (4), Rončevič, Matijaševič.
Zgodilo se je, kar je bilo pričakovati. Čeprav se je Izola v preteklih letih doma uspešno kosala z Mariborčani, je bila na tokratnem dvoboju že pred srečanjem v podrejenem položaju. Tudi zato je Borut Hren doma pustil več igralcev prve ekipe, da si po tekmi s S višem naberejo moči in pripravijo za spopad s Krko. Tako so v štajersko prestolnico odpotovali pretežno mladi igralci, izkušenejši pa so varčevali z močmi.
Maribor se priložnosti za dokaj lahko zmago ni odrekel in je začel odločno ter v deveti minuti vodil 6:1. Prednost je povečeval vse do odmora, ko je bila že jasna odločitev komu bodo pripadle točke. Tudi v nadaljevanju so domači ob odličnih predstavah svojih vratarjev tresli izolsko mrežo, nekdanji Izolan Dušan Fidel pa je v 55. minuti postavil najvišjo razliko 31:18, nakar so do konca naši le nekoliko ublažili poraz.
Izola je na devetem mestu in ima 11 točk. Do konca jesenskega dela jih čakajo še tekma s Krko (Kraška, sobota), Slovanom (gostovanje, 18. 12.) in Gorenjem (Kraška 21.12.).
Odbojkarice na poti do osme zmage
Odbojkarice Izole so po pričakovanju preskočile še eno oviro v prvenstvu. Tokrat so ljubljanski Krim porazile na celi črti, saj niso zgolj gladko zmagale s 3:0 (3:25,11:25,16:25). Prvi niz se je namreč končal z zmago naših deklet kar s visoko razliko! Sprehod po igrišču je bil zatem za naša dekleta nekoliko manj izrazit, saj so se Ljubljančanke prebudile in nudile nekoliko več odpora. Podobno je bilo tudi v tretjem nizu, ki pa na razočaranje domače ekipe ni prinesel preobrata. Naše punce so tako tačas najboljša ekipa in so po tem krogu še vedno na vodilni poziciji (20 točk). Škofjeloški Partizan na drugem mestu zaostaja za štiri točke, Santana Logatec pa je tretja (15 točk).
Ni dvoma in bojazni, da bi se razpored po naslednjem krogu spremenil. Izolanke namreč igrajo doma z zadnje uvrščeno ekipo Kopra III, ki je še brez točk, tako da gre pričakovati prepričljiv uspeh Izole. To bo tudi zadnji krog jesenskega dela prvenstva, ki se bo nadaljevalo 11.1.2014.
Naši odlično na regati v Puli
Spet velik uspeh slovenskih mladih jadralcev! Na regati Sv. Nikola, ki se tradicionalno v času okoli Miklavža v organizaciji JK Vega odvija v Puli, so naši fantje in dekleta spet dosegli kar nekaj odličnih uvrstitev!
Kar 256 mladih jadralcev v optimistu je za zmago moral premagati Rok Verderber iz JK Pirat. Njegov klubski kolega Klemen Semelbau-er je bil sedmi, Mara Turin absolutno 15. in peta med deklicami. Nejc Valenčič je bil v konkurenci do 12 let tretji.
Kot tretji je v laserju standard v konkurenci desetih jadralcev zaključil tudi Tim Podlogar.
V laserju 4.7 so naši zasedli tri zaporedna mesta pri vrhu, Taš Kolman je bil skupno tretji, Liam Orel četrti in Lin Pletikos peta, Tjaša Milivojevi č je bila skupno deseta, Martin Peternelj pa 21.
V ženski razvrstitvi je bila Lin tretja in Tjaša četrta, v razvrstitvi med deklicami do 15 let pa sta zasedli prvo in drugo mesto. V 4.7 je nastopilo 57 jadralcev.
Vid Lah je v laserju radial zaključil na 15. mestu med 37 jadralci.
Zaključen 5. Canary Sailing Olympic Week
Danes se je na Gran Canarii zaključil štiridnevni 15. Canary Sailing 01ympic Week za olimpijske razrede, nastopili pa so tudi jadralci v nekaterih drugih razredih.
V laserju standard Uroš Kraševac v konkurenci 31 jadralcev po devetih odpeljanih plovih zaključuje na 19. mestu, Marko Radman v laserju radial pa je prav tako v konkurenci 31 jadralcev skupno osmi.

■lili™
3
Medtem, ko jev ligah premor, pa so aktivni kegljači v tekmovanju posamezno in v parih. V tem obdobju je največ tekmovanj v mlajših kategorijah, kjer Izolani in Izolanke dosegajo zavidljive uspehe.
Tako so v finalu DP v kategorij dvojic U-18 med dekleti šele petnajst letni Samanta Delič in Tadeja Zagoršek osvojili bronasto medaljo. Zmagal je par iz Celja Kletečnik -Bizjak. Med fanti je zmagal par Jančar-Zamljen iz kamnika, na 9. mesto sta se uvrstila Izolana Pavlovič-Varljen, na 12. pa klubska kolega Matej Petr-nelj- Tomaž Kramf.
Kategoriji U-23 je bil 1. krog ekipnega prvenstva pri dekletih so presenetljivo z veliko razliko povedle mladinke Proteusa iz Postojne z 3559 keglji in za seboj za 194 kegljev postile igralke Celja, ki so porušile 3365 in za 266 kegljev ekipo Litije, ki je porušila 3293 keglje. Izolanke, ki so nastopile z dvema kadetkinja-ma v postavi Neva Černelič Mlač, Valentina Stankovič, Tadeja Zagoršek in Samanta Delič so bile 8. z 3186 keglji najbolša je bila Valentin Stankovič z dobro igro pa je presenetila tudi Tadeja Zagoršek.
Dosti bolje kaže fantom, ki so bili lani drugi v tej kategoriji. V postavi Damir Kneževič, Dušan Pavlovič, Mark Varijen in Tomaž Kramf so porušili 3478 in prevzeli vodstvo pred ekipo Rudarja iz Trbovelj z 3432 in Litijo z 3421 keglji. Na kegljišču v Litiji in Izoli sta odlično zaigrala Kneževič z 609. In 587. in Pavlovič z 600 in 571 podrtimi keglji. Zadnji nastop bodo imeli mladi 4.in 5. januarja prihodnje leto na kegljiščih v Hrastniku in Celju.
V	petek so kegljači proglasili najboljše za leto 2013. Med ekipami so najbolši Moški Kamnika in ženske Celja, med posamezniki je slavil Matej Lepej iz Pivke, ki igra za Brest in Eva sajko iz Celja.
V	ženski konkurenci so osvojile 9. mesto, v kategorji U-23 so dekleta bila 8. fantje pa 4. Posamezno pa je 19.mestu Tadeja Zagoršek oziroma na 10. Damir Kneževič. V kategor U-18 ekipno so dekleta 8. Fantje pa 7.. Posmezno je odlično 2. mesto osvojili Dušan Pavlovič, ki mu je le malo slabši nastop na svetovnem prvenstvu odnesel naziv najboljšega. Med dekleti je bila tudi v tej kategoriji na 21.mestu Tadeja Zagoršek.
I Kmek


Izolski kickboxerji uspešni na SP
Pod pokroviteljstvom svetovne kickboxing zveze (WAKO) se je v Turčiji med 30.11. in 8.12.2013 odvijalo člansko svetovno prvenstvo v kickboxingu. Med 60 državami udeleženkami in 1011 tekmovalci je sodelovala tudi izbrana vrsta Slovenske kickboxing zveze (KBZS). Slovenska izbrana vrsta je štela 23 tekmovalcev in tekmovalk. Med člani reprezentance sta bila tudi dva Izdana in sicer Admir Sinanbego-vič in Jaka Hudales.
Oba sta nastopila v disciplini »point fighting«.
Sinanbegovič je nastopil v kategoriji do 94 kg. V prvem krogu je premagal Bolgara Duka Nuameurea s tesnim izidom 8:7, kar je bilo zadosti za uvrstitev med osem najboljših v kategoriji. V drugem dnevu prvenstva mu je nasproti stal tedaj še aktualni svetovni prvak Italijan Niceforo. Manjkalo je le malo, da bi Sinanbegovič pripravil pravo presenečenje in izločil Italijana. Poleg športne sreče mu je o neuspehu proti koncu tretje runde botrovala sporna sodniška odločitev. Ne glede na poraz z eno točko razlike je Sinanbegovi-čev nastop bil odličen in isto časno pustil grenak priokus zaradi tiste sporne sodniške odločitve ob koncu zadnje runde.
Nastop mladega Jake Hudalesa je prinesel srebrno medaljo!
Drugo mesto si je prislužil v disciplini »point fighting« v kategoriji do 74 kg. V bistvu je njegov nastop pravo presenečenje. Po septembrskem evropskem mladinskem prvenstvu na Poljskem, kjer je Hudales postal drugič evropski prvak v mlajših kategorijah, je to bil njegov »krstni« nastop v članski konkurenci na tako velikem tekmovanju. Po treh zmagah nad tekmovalci iz Ukrajine, Turčije in Rusije, je v finalu klonil proti Madžaru Laszlu Gombosu, štirikratnemu svetovnemu prvaku.
Omeniti moramo, da na svetovnem prvenstvu v Turčiji so poleg obeh tekmovalcev imeli Izolani pomembno vlogo z Bojanom Korošcem kot selektorju slovenske izbrane vrste. Svoj pečat je pustil tudi mednarodni sodnik in eden od trenerjev tekmovalne skupine Bojan Homovec. Bil je ocenjen z najvišjo možno oceno »A«. Kot spremljevalec mladega Jake Hudalesa je sodeloval tudi Igor Hudales.
Tekmovalni del KBV KIT Izola je za leto 2013 sklenjen. Ne moremo mimo požrtvovalnega dela trenerske ekipe in vodstva kluba, katera je botrovala izjemnemu letu 2013. Vodstvo kluba se zahvaljuje za odlično sodelovanje vsem članom, staršem, skrbnikom, trenerjem, Centru za kulturo, šport in prireditve Izola, Športni zvezi Izola in ne nazadnje tudi uredništvu Mandrača, ki je spremljal dogajanje kluba KIT IZOLA čez celo leto. Istočasno vodstvo kluba želi vsem Izolanom in ljubiteljem športa obilo sreče in zadovoljstva ob prihajajočih praznikih.
KIT IZOLA


Minuli vikend so na domač teren prišli mladinci iz oddaljenega Tolmina. Prvo tekma v Tolminu so naši fantje v zadnji četrtini izgubili, zato je bil čas za “revanšo”
Tekma je bila izenačena vse do zadnje četrtino v kateri so naši fantje dokončno zlomili odpor agresivnih vrstnikov iz Tolmina. Vodili smo od prve minute srečanja, vendar pa žal ne moremo biti povsem zadovoljni s prikazano igro. Pohvaliti pa je treba dobro delo v obrambi, saj smo nasprotniku dopustili zgolj 48 točk.
To nedeljo pa mladinci igrajo povratno tekmo s ŠD Koš Koper, katerega smo na prvi tekmi v Livadah premagali. Upamo da bomo ponovili dobro obrambo in se s Kopra vrnili z maksimalnim izkupičkom točk.
KK Izola:KK Tolmin 61:48 (13:11 15:15 13:15 20:7)
Majerič 22, Cerkvenik 22, Testen 8, Tomšič 3, Volk 2, Černač 2, Skenderi 2 Naši kadeti, pa so včeraj igrali proti KK Cerknica in izgubili. Velja omeniti, da pri kadetih igrajo naši starejši pionirji in rezultati so pričakovani. Delamo na dolgi rok in mlade igralce potiskamo naprej, da pridobijo potrebne izkušnje ki jim bojo v prihodnje koristile.
KK Izola:KK Cerknica 57:88 (12:31 14:18 13:16 18:23)
Hudolin 25, Franovič 3, Busija 2, Tisnikar 2, Bergamasco 14, Podobnik 11 Luka Bekš

Mlade strelke prispevale k uspehu
V soboto in nedeljo, 30.11.2013 in 1.12.2013, je v Ložu v organizaciji Strelskega društva Kovinoplastika Lož potekalo 2. kolo Primor-sko-Notranjsko - Kraške Regijske lige Zahodne Regije v streljanju z zračnim orožjem. V kategoriji Cicibani je Martin Memon zasedel 6. mesto. Med Mlajšimi Pionirji je bil Val Lorbek-Ivančič na 2. me-
stu, Dan Lorbek-Ivančič pa na 4. mestu. Na svoji prvi tekmi je med Mlajšimi pionirkami Lara Frank zasedla 1. mesto in tako so bili ekipno vsi trije prepričljivo prvi. Prvič je tekmovala tudi Angela Ana Pegan, in sicer v kategoriji Pionirke, kjer se je uvrstila na 2. mesto. V kategoriji Kadeti je Al Carboni zasedel 4. mesto, med Mladinci je bil Jernej Galjanič drugi, Enej Šuštar pa tretji, ekipno so se tako lahko veselili 1. mesta. V kategoriji Članice je bila Dolores Šuštar četrta, Patricija Memon pa sedma. Med Veterani 50-60 je bil Bojan Šuštar osmi, v kategoriji Veterani 60-70 je Darij Ban zasedel 1. mesto in Ivan Božič 4. mesto, med Veterani nad 70 se je uvrstil še Ivan Fidel, in sicer na 4. mesto, skupno je ekipa Veteranov zasedla 3. mesto. S pištolo je bil med Člani Ivan Božič na 8. in Enio Božič na 13. mestu.
V	kategoriji mladinci je bil Leon Memon na 3. mestu, ekipno pa so bili četrti. V kombinaciji puška-pištola je kot edini predstavnik Ivan Božič zasedel 7. mesto.
V	nedeljo, 8.12.2013, pa je na Vrhniki potekal že 3. turnir 2. Državne lige Zahod v streljanju z zračno puško in zračno pištolo. S standard zračno puško je bila Katja Reja na 5. mestu, Enej Šuštar na 6. In Jernej Galjanič na 21. mestu, ekipno pa so bili peti.
V	skupnem seštevku po treh turnirjih so prav tako na 5. mestu. Ekipa zračne pištole je zasedla 4. mesto, posamično pa so se uvrstili takole: Leon Tomažin na 9. mesto, Enio Božič na 10. In Ivan Božič na 11. mesto. V skupnem seštevku pa ekipa še vedno zaseda 3. mesto.
K tokratnemu bogatemu izkupičku medalj regijske lige sta zagotovo prispevali mladi novinki Lara in Angela Ana, kar bo njima dvema, pa tudi ostalim dobra spodbuda v bodoče.	dš

Jana Ludvik druga
V soboto je v Kidričevem potekal 2.odprti turnir RS za člane in članice. Zelo dobro je turnir odigrala Jana Ludvik in s tem samo še potrdila letošnje dobre igre. V finalu je Jana že vodila v setih 3:2 proti As ji Kasabovi iz Fužinarja Interdiskonta. Nato je v odločilnem sedmem setu še vodila 10:8 in na koncu izgubila 10:12. Jana je nedvomno odigrala v finalu eno najboljših tekem proti Kasabovi, ki je najboljša igralka našega ligaškega prvenstva in bolgarska reprezentantka. Svoj najboljši turnir pri članih je nedvomno odigral Erik Paulin. Z uvrstitvijo med osem najboljših je presenetil pred dvemi leti najboljšega mladinca Patrika Sukiča iz Kerne Puconci, nato še izkušenega Tomaža Roudija iz ljubljanske Ilirije. V četrtfinalu pa je nato tesno 3:4 izgubil proti Mariborčanu Gregorju Zafošniku. Od preostalih tekmovalcev in tekmovalk se ni nihče drugi uvrstil v finalni turnir. Vsekakor pa je bil turnir dober zlasti za članice.
1. TOP 8 turnir RS za kadete in kadetinje
Na poziv selektorja so na turnirju nastopile tri kadetinje in en kadet Arrigonija. Najbolje se je odrezala v prvi kvalitetni skupini Katrina Sterchi s štirimi zmagami in tremi porazi je osvojila končno četrto mesto. Najmlajša v prvi skupini je bila Lea Paulin, ki je z dobro igro presenetila dve nasprotnici in tako z dvema zmagama in petimi porazi dosegla končno šesto mesto ter tako popolnoma opravičila svoj nastop med najboljšimi. V tretji kvalitetni skupini je nastopila Kirn Fink. Skupina je bila zelo izenačena saj je kar pet igralk imelo 4 zmage in 3 poraze kot Kim.Tako je bila Kirn v skupini šesta in dosegla 22. mesto.
Pri kadetih je v tretji skupini nastopil Matija Novel. Matija je brez težav premagal vse nasprotnike in bo na naslednjem TOP turnirju nastopil v drugi kvalitetni skupini.

™W'[,kUS,
'CStreTJ) rastre
0-~r—rr-v/ „ ,/ limen tituli
^ Mastna
Jedi od štajona -15 ew
•	Bakala na belo inu slaniki
•	Fritaja siz rijavim radičem Pulaštro pu izolsko in izolska palenta
• Refoškove fritle s pinjoli
Torek, 17.12. 2013 ob iy.oo
Restavracija Kamin
rezervacije 041 350 360
SMEROKAZI
Wine Bar Manzioli - ob 19.00 69. večerni klepet z »ZANIMIVIMI IZOLANI«.
Gost srečanja bo Andrej Jereb
Pot od slovenskega mladinskega do državnega prvaka v rallyu se ni zgodila čez noč. A tudi počasna ni bila. Na znamenitem Rallyu Monte Carlo je nastopil kar trikrat. V akciji »Zapelji me varno« nas je učil varne vožnje, svojo poslovno pot je zapisal prodaji avtomobilov.
Sončna dvorana - ob 19.30 Kocert
Mef in NOB

■r,

Malija - ob 17.00 inJKorte - ob 18.30 gledališka predstava za OTROKE
"Želim si postati..."
skupino sestavljajo Ana Brunec, Nuša Golob, Anja Janžekovič in Lucija Peklar, vse študentke UP Fakultete za turistične študije - Turistice.
Mestna knjižnica Izola - ob 19.00
Adventni čas z izolskimi uršulinkami
srečanje z izolskimi sestrami uršulinkami, ki bodo ob tej priložnosti spregovorile o pomenu adventnega časa, o tem, kaj simbolika božičnega pričakovanja prinaša v naša življenja. Sestre Marjeta Cerar, Milena Lipovec, Simona Zabukovec in Nada Furlan se bodo spominjale adventnih in božičnih šeg in navad v svojih družinah. Večer bodo popestrile z igranjem na inštrumente in petjem božičnih pesmi. Sestre so pripravile tudi ročno izdelane praznične voščilnice, ki bodo na prodaj, izkupiček pa bo za dobrodelne namene.
Kulturni dom Izola - ob 18.00
V Kulturni dom prihaja Božiček
Pozdravili ga bodo s pesmicami, plesom in obilo smeha. Sodelu[ejo: kitaristi in Minicantanti, ki jih vodi Enzo Hrovatin, plesne skupine po d vodstvom Allegre Svagelj in učenci osnovnih šol in vrtca, ki bodo predstavili svoje skeče in poezijo.
Kulturni dom - ob 17.30
Aspettando Natale
Predstavitev skupin Italijanske skupnosti Dante Alighieri in plesni skupini iz Buj: Balletto barabini (vodi jih Milena Saina) in Balletto giovani (vodi jih Morena Franceschini). Večer vodi
Elena Bubola.
Restavracija Moby Dick - ob 22.00
Koncert: Samuel Lucas & Matic Ajdič

Manzioliieva palača - ob 18.00 - koncert
Božični koncert pevskih zborov
Nastopajo pevski zbori Italijanskih supnosti iz Buj, Umaga in Pevski zbor Haliaetum iz Izole, ki ______________nam bo predstavil venček pesmi: Canti popolari istriani.
Center za kulturo, šport in prireditve Izola Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Isola
www.cksp-izola.si
CKŠP IZOLA
sp-izola.si »
www.odeon.si
AKT KINO ODEON IZOLA
•	LJUBLJANSKA ULICA Od petka, 20.12.2013 do srede, 1.1.2014: VESELI DECEMBER V IZOLI z otroškim programom ob 17:00 in koncerti ob 19:00. Več o programu na naši spletni strani www. cksp-izola.si ali facebooku (CKŠP IZOLA).
•	KULTURNI DOM IZOLA V sredo, 25.12. ob 20:00: TAKSI - komedija Gorana Vojnoviča s Klemnom Slakonjo in Tadejem Tošem. Vstopnina: 12 eur v predprodaji, 15 eur na dan prireditve.
NAPOVEDUJEMO
•	Sobota 21. 12. ob 19:00, Športna dvorana Livade: PIHALNI ORKESTER IZOLA - koncert ob Dnevu samostojnosti in enotnosti. Vstop prost!
•	SILVESTROVANJE NA LONKI z mlado glasbeno skupino ORANGE JUICE, 31.12.2013 ob 22:00!
'S Canonom nad ja:
Decembra so na ogled fotografije Jožeta Požrla 'S Canonom nad jazzerje H'.
n
Art kino Odeon
(tudi na hvitterju @artodeon)
v četrtek, 12. in petek, 13. 12. ob 18:30: film Arnauda Desplechina JiMMV P.: PSIHOTERAPIJA PRERIJSKEGA INDIJANCA;
v četrtek, 12.12. ob 20:30:10 LET ANIMATEKE! - večer posvečen vrhuncem preteklih edicij;
od petka, 13. do torka, 17.12. ob 20:30, od srede, 18. do sobote, 21.12. ob 17:30:
drugi del domišljijske pustolovščine HOB1T: SMAUGOVA PUŠČA;
od sobote, 14. do torka, 17.12. ob 18:30, od srede, 18. do petka, 20.12 ob 20:30:
Jackass predstavlja novo komedijo NESRAMNI DEDI.
Rezervacija in prodaja vstopnic: • Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/641 84 39,051/394 133; m: gaIerija@cksp-izola.si), od torka do petka: 10.00-12.00 ter 17.00-19.00, sobota 10.00-12.00; ‘Art kino Odeon, Ul. Prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283; m: info@odeon.si), vsak dan od 18.00-20.30.
Manziolijeva palača
V petek, 13. december 2013 ob 19.00 uri vas vabimo na otvoritev fotografske razstave
National Geographic Slovenija
SKRB ZA NAŠ PLANET
Razstava bo na ogled do 12. januarja 2014.
ir
- ~ ~7T
Galerija Insula
"RISBA KIPARJA"
JANEZ LENASSI, ZMAGO POSEGA
Razstava bo na ogled do 20. decembra 2013.
V sredo, 18. decembra 2013 ob 19. uri vas vabimo na otvoritev razstave
PARIDE Dl STEFANO
»PAGUS MUNDI MAGIS«
v Galerijo Pokrajinskega muzeja v Kopru.
Razstava bo na ogled do 5. januarja 2014.
Hotel Delfin Izola
V ponedeljek 16. decembra ob 18.00 uri vas vabimo vas na otvoritev razstave ročnih del različnih društev upokojence
Galerija Salsaverde razstava
”Boštjan Drinovec”
7. december 2013 - 21. januar 2014
Sončna dvorana - razstava ilustracij
Martina Ljubič___________________
Galerija Plač Izolanov, Ljubljanska ulica 32 Razstava
Park Dragonja - krajinska in arhiterturna ureditev
Galerija Alga Izola razstava fotografij JOZG POZfl 'S Canonom nad jazzerje II'
Kavarna Zvon razstava Stili tmk Štiri dim, Štirje ktlli CflSi
Galerija Loža Koper
MARAVEE ANIMA. ANIMA MUNDI
Anima Mundi je skupinska razstava videa, fotografij in instalacije, ki raziskuje dimenzijo duhovnosti, duše, kot poetično in mestoma dramatično črno-belo potovanje. Razstavljajo Elio Ciol, Elio Caredda ter Mirjana Batinič in Sanja Kuveljič.
Galerija Meduza Koper prodajna razstava likovnih del
LIST OF YELLOW PAGES AND NOTHING BUT SUNFLOVVERS!

VESELI DECEMBER V KAMELI
14.12.	TEDDY BEARS
20.12.	MEF
27.12.	OKUSTICNIDUO
(MATE BBO, KARM ZEMLJIČ)
Mestna knjižnica Izola
• Razstave v mesecu decembru: Razstava fotografij iz novega stenskega koledarja, ki jih je Remigio Grižonič ustvaril na temo umetnostnih zakladov stolnice svetega Mavra v Izoli, razstava fotografijna temo mediterana Vladimirja Bernetiča, razstava risbe, ki so jih učenci osnovne šole Dante Alighieri iz Izole ustvarili za stenski koledar za leto 2014, razstava starih budilk iz zbirke starin zbiratelja Janeza Janežiča.
sobota, 14. december 2013 ob 10. uri: Delavnica - skrita moč kristalov Uvodoma bo Simon Plesničar predstavil bistvene značilnosti kristalov in mineralov ter njihovo uporabo v vsakdanjem življenju. Sledil bo opis tehnik čiščenja, v drugem delu bomo skozi voden proces meditacije kristale in minerale programirali za določen namen. Energijsko čiste kristale bo predavatelj prinesel s seboj in si jih bo mogoče pri jem tudi kupiti. Kristali so lahko lepo božično - novoletno darilo. Delavnica je omejena je na 15 sodelujočih. Prijavite se lahko osebno v pisarni Borze znanja v izolski mestni knjižnici ali na telefonu: (05) 6631-282. sreda, 18. december 2013 ob 19. uri: srečanje Studijskega krožka »Kako živim ta trenutek«. Predstavljajte si reko. Na začetku te reke je vaše rojstvo, ena točka na tej reki predstavlja vašo sedanjost. Poslovite se od točke na reki, ki prestavlja vašo preteklost. Prihodnost je nepomembna. Zaznajte ta trenutek, ki mu je ime Sedaj. Odprite si prostor miru in tišine v vas.
GRAFENBERG
THE ALKOTESTERS
000000
21 12
FOLPI ob 21.00
mu
PROST
VSTOP
P*r
ic ,r-
.>
>b->

Pravljice se nikoli ne končajo
Končal pa seje 4. Primorski pravljični festival, kije naredil še korak naprejtokrat z zavidljivo mero dvojezičnosti, kot se za kulturno in narodnostno mešan prostor pač spodobi.
“Že od samega začetka smo si zadali cilj, da bi se festival odvijal dvojezično in s pomočjo italijanske samoupravne skupnosti nam je tudi uspelo. Lepo nam je, da se kulturno in jezikovno združujemo, da si širimo literarno obzorje nasploh in s tem gostimo svojo kvaliteto bivanja. Saj konec koncev je dvojezičnost tako naravna in mi z njo toliko bolj bogati,” je v uvodu povedala Aljoša Križ, ki je duša in motor tega festivala. Letos je imela ob sebi tudi ekipo gledaliških in literarnih navdušencev, kar se je na prireditvah še kako čutilo.
-	Na letošnjem festivalu ste predstavili dve zanimivi knjigi domačih avtoric.
-	Omenila bi letos predstavljeno knjigo Alfabetolandia, avtorice Katje Deilore in ilustratorke Fulvije Grbac, in tudi avtorsko knjigo Galli-na per scelta Fulvije Grbac. Slednja je bila predstavljena že pred dvema letoma, ter letos na festivalu ponovno obujena. Obe knjigi nam ponujata bogate pedagoške izkušnje avtoric ter njuno vztrajno in trdno delo z otroki. Alfabetolandia nam razkriva načine »familjariziranja« predšolskih otrok s črkami, hkrati pa občudujemo energičnost avtoric, ter vso toplino in mehkobo, ki sta jo znali
čudovito združit v en sam tak praktičen format. Kot soorganizatorji smo ponosni, da sta se ti dve knjigi uspeh odpreti na naših festivalih in se ponuditi obiskovalcem. V letošnjem programu sta nam avtorici pripravili tudi delavnice, kjer so lahko otroci zaživeli vsebino napisanega.
"Toplo priporočam, da si obe knjigi vzamete v roke, tako otroci kot tudi starši in vzgojitelji. Škoda le, da sta knjigi zaradi pomanjkanja sredstev in težavnostnega prevoda v slovenski jezik, natisnjeni v pre-
majhni nakladi, glede na njuno sporočilnost in kvaliteto. “
-	Pripravili ste tudi italijansko slovenski koledar.
-	Tudi to je bilo zanimivo spoznanje. Gre za dvojezični koledar, ki ga izdaja Osnovna šola Dante Ali-ghieri že dve desetletji. Koledar je dvojezičen in v njem lahko najdemo prav vse praznike obeh držav in narodnosti. Za leto 2014 so pripravili nadvse simpatičnega. Vsak mesec krasijo risbe otrok, ki so nastale ob pripovedovanju zgodb in pravljic.
-	V knjižno obliko so prišle tudi pesmi otrok s prejšnjega festivala.
-	Res je. Lani so, ob robu Primorskega pravljičnega festivala, potekale tudi pesniške delavnice otrok. Pesmi otrok so letos natisnili v knjigi Le sillabe danzanti, avtorjev Cli-rima Muce in Alberta Filiolia, ki smo ju lani gostili na festivalu, letos pa prestavili to antologijo.
Koledar in knjigo si lahko prelistate v Mestni knjižnici Izola, koledar v Manziolijevi palači, v restavraci ji Žaro.
-	Letos ste ob koncu videti še bolj zadovoljni kot prejšnja leta?
-	Res je, da smo organizatorji amaterji in še zdaleč ne podobni tistim s fetivala naše prestolnice. A zato delamo toliko bolj vneto in s srcem, s kakšnim podočnjakom več, da bi to prelepo energijo, ki se plete med zgodbe, pravljice in lutke predali naprej. Zato Vas vse prisrčno vabim že sedaj, da se nam pridružite tudi v naslednjem, že 5. festivalu. Če Vam morda letos ni uspelo pokukati med prireditve, Vam obljubim, da se bomo programsko še bolj potrudili, da nam bo še lepše. Zadnja zahvala pa gre še vsem nastopajočim: Dorini Beržan, Kris Dassena, Katji Deilore, Amini Dudine, Fulviji Grbac, Nives Kaligarič, Rožani Košti-al, Kristini Menih, Špeli Pahor ter Branetu Vižintinu, ki so dobrovolj-no ponudili svoj čas, delo in ljubezen do pripovedništva.
Aljoša Križ
Najbolj poslušan radio na Obali!
Kultura
Umetnik mora biti predvsem odprte glave
Tako pravi Remigio Grižonič, izolski fotograf, ki je pripravil že tretji koledar v čast Izoli. Tokrat seje odločil za umetnine v cerkvi Sv. Mavra, ki so mnogim, tudi zaradi ideološkega prepričanja, neznana, pa čeprav gre za dela priznanih avtorjev naše preteklosti.
V četrtek je izolski fotograf Remigio Grižonič v Wine baru Manzio-li predstavil svoj tretji koledar. Po panorami in raznih zanimivostih, je prišel čas za podrobnosti. Tokrat je njegov objektiv ujel umetnine v cerkvi Sv. Mavra.
Predstavitev je s svojim izjemnim glasom popestrila novopečena Izo-lanka Martina Martensson.
-	Predstavil si tretji del nekakšne koledarske trilogije.
-	Ki je namenjena Izoli, tako je. Če malo osvežimo, je bil prvi koldar posvečen izolskim panoramam, torej pogledom na Izolo iz različnih domačih razglednih točk. Drugi koledar se je približal samemu mestu in je poudaril zanimive točke v Izoli, saj mislim, da jih je veliko. Tretji pa prikazuje zanimive podrobnosti v teh zgradbah. Letos sem se opredelil za cerkev Svetega Mavra zato, ker seveda praznuje 460 let, poleg tega pa je v njej toliko slik iz 16. in 17. stoletja različnih znanih avtorjev, napri-mer Palma mlajši, Bernardo Strozzi, Irene de Spilimbergo, Zorzi Ventura in drugi. Ti so bili za časa Beneške republike med najpomembnejšimi sodobnimi umetniki. Imamo napri-mer edino sliko od tu do Zadra, pod katero se je eden od avtorjev podpisal, ali pa pomembno sliko Irene di Spilimbergo, ki ni bila samo izjemna slikarka, temveč je dve leti po njeni smrti izšla tudi knjiga poezij, v kateri je 278 pesmi v italijanščini in 108 v latinščini in poudarjam, umrla je pri rosnih 21 letih.
r
Hotel sem prikazati umetnine, ki so skrite očem tudi tistih, ki redno hodijo k maši.
-	Ta platna so postavljena višje, jih ne vidiš takoj, ko prideš v cerkev.
-	Nekatera so postavljena res malo višje, pa tudi nekoliko v temi, napri-mer tista neznanega avtorja, ki pa se ve, da izvirajo iz let 1545 in 1547, ostale pa so na oltarjih. V koledarju sem prikazal izrez te slike, torej samo sliko na platnu. To je bil tudi glavni namen. In ker letos praznujemo 460 let od posvetitve cerkve, sem tudi njej namenil tri posnetke, ki so po mojem mnenju tudi tisti najpomembnejši. Eden je klasičen, s pogledom na glavni oltar, nato je en posnetek najsvetlejšega dela cerkve, ter še posnetek glavnega vhoda, kjer so orgle.
iW0\ VELIKI BOŽIČNO NOVOLETNI KONCERT
^FARAONI
»j—.::	OLIVER
eventim.si gosl
FO>
OBALNI KOMORNI ORKESTER i
DIRIGENT: PATRIK GREBLO 1
Petek, 20e 12. ob 20.00 uri ! ARENA BONIFIKA, KOPER f
feSI
Prodaja vstopnic v Izoli: Agencija Bele skale. Gostilnica Gu$t, OMW-jeva benzinska servisa In Pošta Slovenije I
Mee*o«i»BaaseH^H**eei***^™^^ei^Hi^*e*********J
S tem kuponom lahko sodelujete v Mandračevi nagradni igri. V petek ZO.decembra, na dan koncerta, bomo izžrebali 5 vstopnic za veliki božično novoletni koncert Faraonov. Kupon izrežite in pošljite na Man-drač, Veliki trg 1, 6310 Izola, ali pa ga pustite v poštnem nabiralniku uredništva.
Ime in priimek..................................
Naslov..........................................
Telefonska številka ali elektronski naslov
Sicer bi lahko naredil en velik koledar samo o cerkvi, a sem se odločil, da bom vseeno naslednje leto pogledal kakšno drugo izolsko plat.
-	Zanimivo je, da si ateist, ki fotografira umetnine v cerkvi.
-	Ja, ker cenim umetnine, cenim avtorje, ki so te umetnine naredili. Govorimo o 16. stoletju in umetnik mora biti predvsem odprte glave, ne sme se omejiti z raznimi ideologijami.
-	Sodelovanje z župniščem je bilo dobro?
-	Seveda, župnik mi je predal ključ cerkve brez kakršnihkoli pripomb in je tudi zelo cenil moje delo, ter sodeloval tudi na otvoritvi. Zahvaliti pa se moram Juditi Miško, ki je velika poznavalka notranjosti cerkve, Petri Miško za pomoč pri prevajanju, in vsekakor tudi Danieli Tomšič, ki mi je dala cel seznam zanimivih slik v izolskih cerkvah, tako da bi lahko naredil še en Marijin koledar, toliko je tega. Izola je s tega vidika res bogata.
-	Kako to, da si se tokrat odločil za tako podroben koledar?
-	Zato, ker si predstavljam, da je turizem to: najprej vidiš mesto od daleč, potem stopiš vanj in si ogledaš znamenitosti, nato pa vstopiš vanje.Te znamenitosti pa so samo v cerkvah.
Občina jih nima, banka jih nima, zavarovalnica jih niti nima, tako da tega nisem mogel narediti nikjer drugje. Mislim, da so bili naši umi v 15. ali 16. stoletju bolj razgledani, kot danes. Danes smo zatrti z neko krizo in ne vidimo umetnosti. Idejo, da to prikažem, pa sem dobil, ko sem en dan v časopisu prebral, da so prijavili premoženje vseh naših pariamentarcev, in edino minister za kulturo je prijavil nekaj drobiža v umetninah in slikah, ostali pa nič. Zato hočem povedati, da mora biti umetnik odprt, da naredi to, kar čuti. Nikoli ne gledam na to, koliko bom zaslužih ampak gre za nekakšno izpoved. Če te žuli kamenček, te bo žulil, dokler ga ne boš dal iz čevlja. Po moji oceni je to eden najbolj bogatih koledarjev.
-	Kako je bilo fotografirati v cerkvi?
-	Uporabljal sem vse razpoložljivo. Imam dobro opremljen studio in sem moral vse razpoložljive luči prenesti v cerkev, da sem lahko prišel do takšnih slik. Bilo je zelo zahtevno, nekatere slike sem moral sestaviti iz več fotografij, saj govorimo o visokih slikah, ki merijo tudi do 2.60 metra, pri nekaterih pa je mimo speljana tudi električna napeljava, ki sem jo moral umakniti iz končne fotografije. Glede prikazanosti in uporabe je vsekakor zahtevalo veliko predhodne energije, a sem na končni rezultat zelo ponosen.
-	Je bilo veliko obdelave na računalniku?
-	Sploh ne. Ko tako fotografiram je obdelave res malo, ker preden fotografiram merim svetlobo in vse ostalo. V bistvu je bolj podobno fotografiranju v studiu, kot v naravi. ur
E GG«»		
D	GGS d.o.o.. Koper, Vojkovo nabrežje 23	
		
-ur	editev meje	- vpis stavbe v kataste	r stavb
-	parcelacija
-	izdelava geodetskega načrta
-	izdelava etažnega načrta z vknjižbo
-	izravnava meje
-	zakoličenje objektov
-	evidentiranje stavbe
-	legalizacija črnih gradenj
-	pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj
-	pridobitev hišne številke
-	komparacija
-	pravno svetovanje
Narečja so narejena za čakulanje
Pravljice so z nami že od nekdaj in le maloštevilne stvari preživijo tako dolgo, kot je preživela pravljica. Nekdaj je bila prisotna kot pripoved, potem je zaživela v knjigi, pozneje še na radiu, televiziji, danes jo najdemo tudi že v računalniškem svetu.
Razlogi, da pravljice še vedno obstajajo, so navidezno različni tako kot je različno pojmovanje pravljic, vendar je resnica samo ena in ta je, da ljudje, tako otroci kot odrasli, pravljice preprosto potrebujemo. Morda dandanes še bolj kot kadarkoli prej, saj pravljica ničesar ne terja, temveč opogumlja, budi upanje v prihodnost in obljublja srečen konec.
Prigode, anekdote, pravljice, ki so nam jih none, mame, tete pripovedovale v naših otroških letih, ko je naša domišljija tekla prosti tek do neskončnosti in nazaj, so nam lahko tudi v odraslosti navdih za upanje.
Samo še deset do sto
Kako hitro se odmika čas, nam običajno pove menjava koledarja na zidu. Pa tudi rojstni dnevi. Zlasti tisti okrogli. Taki so omembe vredni. Sploh, če se gibljejo proti stolici. In po poti proti trištevilčni obletnici stopa tudi Franc Bolha iz Jagodja, ki je osmega decembra potegnil črto pod devet desetletij življenja.
V tem času se je zamenjalo in spremenilo veliko stvari: države, sistemi in še marsikaj. Morje je spodjedlo nekaj metrov trdne kamnite obale pod Belvederjem. Izola je spreminjala svojo podobo in življenje je spremenilo tudi marsikoga od nas. Le Franc je ostal enak. Miren, skromen, pošten, sicer pa od nekdaj delaven. Žal so ga leta omejila pri delu, vendar se Franc ne da in še vedno z ljubeznijo skrbno obdeluje zemljo. Stik z zemljo mu veliko pomeni in bogat pridelek na sicer skromnem terenu je Francu kot smetana na torti. Takšen je pač Franc Bolha. Ni se in ne bo se spremenil. Takšnega ga je sprejela tudi njegova žena Albina ter vsi sorodniki in prijatelji. Veliko se jih je zbralo tudi na praznovanju, kjer so vsi imeli isto misel, isto željo: še na mnoga zdrava leta, dragi Franc.	b.v.
Za odkrivanje lepot življenja, presojo vrednot, optimizem, uteho, psihični oddih; lahko nas popeljejo v preteklost in v nas prebudijo nostalgijo, kot se je zgodilo na predmiklavžev večer, v čitalnici Mestne knjižnice Izola.
Takrat so nam Dorina Beržan, Amina Dudine in Rožana Ko-
štial, v narečju, odstirale pravljičnost prigod, legend, šeg in navad od anbot. Pravljični večer v narečju je potekal v naročju 4. Primorskega pravljičnega festivala, s prizadevanjem Aljoša Križ, da bi vsaj en večer v trajanju festivala čakulali po naše oziroma cia-colali ala nostra.
Legende v narečju
Tako je Dorina Beržan, po kratki pomenoslovni uvodni besedi, v prepletanju italijanskega knjižnega jezika in izolskega istrobeneš-kega narečja, povezala doživetja iz lastnega otroštva in izkušnje iz časa bivanja v Milanu s pomenom in razvojem besed ter tako pričarala etimološko pripoved s pridihom pravljičnega.
Amina Dudine je v sliki in narečni besedi, prav tako v izolskem istro-beneškem narečju, predstavila legendo o izolskem zavetniku, svetem Mavru in golobici, ki je Izolo rešila pred zavojevalci, Genoveža-ni. Še enkrat je dobro je premagalo zlo, legenda živi in mi z njo. Tako kot v naših spominih še živijo spomini na šege in navade v času praznovanja od sv. Miklavža do epifanije, ki jih je v šavrinskem narečju obudila Rožana Koštial. Nekatere šege in navade so se ohranile do današnjih dni, nekatere so v drugačnih družbenih razsežnostih izgubile, prišle so tudi nove. Vendar prazniki ostajajo, pravljice tudi.
Pravljice, smo se prepričali, so most med resničnim svetom in svetom domišljije. To je tam, kjer se srečata tradicija in sodobnost. Prostor, ki ponuja neskončnost.
Ksenija Orel
Ljubljanska je nova Jantarjeva pot
V soboto, 7. decembra, so v galeriji Taktil na Ljubljanski ulici 20 odprli razstavo z naslovom Jantar - zlato severa, zaklad Poljske, Če jantarja ne poznate in vas zanima umetniško oblikovan nakit pridite v Ljubljansko.
Na krajši slovesnosti ob odprtju razstave, ki jo je v sodelovanju s poljskim veleposlaništvom dogovorila Občina Izola so zbrane nagovorili predstavniki veleposlaništva, župan Igor Kolenc ter poljska oblikovalka Božena Kaminska ter ena od gostiteljic, Sandra Kocjančič.
Poleg velikih panojev, ki pripovedujejo zgodbo o jantarju je v galeriji na ogled nakit priznanih oblikovalcev in fotografije jantarja. Predstavljajo se priznani slovenski oblikovalci: Jelka Kodre, Jure Kodre, Žarko Ognjenovič, Nataša Grandovec, Christoph Steidl Porenta, Petra Bole, Rosanna Raljevič Ceglar, Sandra Kocjančič in Sq Jewellery Design. Posebej zanimivo je bilo delo Žarka Ognjenoviča, ki je obdeloval slovenski jantar. Tega so našli v rudniku Velenje v globini nekaj več kot 600 metrov.
Jantar je sicer izjemen - topel, zdravilen, unikaten, je okamenela smola iglavcev in najstarejši dragoceni mineral v zgodovini človeštva . Najpogosteje je rumen do oranžen, lahko pa je tudi zelen, vijoličast ali črn. Kot zdravilni kamen in amulet ga uporabljajo že vsaj 7000 let. Simbolizira sonce in duhovno povezanost.
Zahvala
Lutkovno društvo Mari o net.te se ob koncu prireditve zahvaljuje vsem soorganizatorjem Primorskega_pravljičnega festivala, Mestni knjižnici Izola in JSKD-ju, p.e.Izola, Tei Stoka in Lauri Ličer posebno pa Italijanski samoupravni narodni skupnosti Izola.
Skupnost Italijanov “Dante Alighieri” Izola vabi na 11. prireditev ASPETTANDO NATALE
v soboto 14. decembra 2013 ob 17.30 uri v Kulturnem domu Izola Za S.L Dante Alighieri sodelujejo naslednje skupine:
CANTANTI, ETNOTEATRO, FILODRAMMATICA, LE FIE DE FONTANA FORA, MINICANTANTI, MODI Dl MODA Gostje večera PLESNE SKUPINE S.I. iz Bujščine Povezovalka: ELENA BUBOLA Vstop prost
Za člane, simpatizerje in prijatelje S.I. Dante Alighieri, bo sledil DRUŽABNI NOVOLETNI VEČER v bivši Italijanski šoli
Naše mesto
Pravi podatki o izolski revščini
Izolani zelo težko priznamo, da smo revni. Pravzaprav med nami ni beračev pa bi lahko bili, i veliko brezdomcev, pa bi lahko bili in ni videti dotolčenih ljudi, pa bi lahko bili. Za ponos gre.
Ponos je seveda človeška kategorija, številke pa so nekaj drugega. In o številu tistih izolskih občanov, ki se z veliko težavo ali niti ne morejo več prebijati skozi življenje je pred dnevi na televiziji govoril predsednik občinskega odbora Rdečega križa Izola, Vlado Ostrouška, ter bil zaradi svojih izjav kritiziran s strani občinskega vodstva, češ da uporablja zastarele podatke.
Glede na to, daje vsakomur v našem okolju jasno, da so podatki slabši od starejših, je tudi predsednika OORK zanimalo ali je res uporabljal zastarele podatke. Pa so se pozanimali na pristojnih inštitucijah in dobili naslednjo podobo izolske občine. Upokojenci
V Izoli trenutno živi 4.139 upokojencev, kar predstavlja dobro četrtino vseh prebivalcev. Od tega jih 2792 prejema starostno pokojnino, invalidsko je upokojenih 810 Izola-nov, družinsko pokojnino prejema 270 ljudi, vdovsko pa 267.
Pa še naslednji podatek: Od 4.139 upokojencev jih kar 1.634 prejema pokojnino, ki je nižja od 500 Eurov.
Podatke, ki veljajo za mesec oktober, je posredoval Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
Zaposlenost
Iz statističnega urada Slovenije so na vprašanje OORK Izola poslali naslednje podatke o zaposlenih in brezposelnih v občini Izola .
Ob koncu septembra meseca je bilo v Izoli delovno aktivnih (zaposlenih) 5.228 oseb. V istem obdobju je bilo v evidencah Zavoda za zaposlovanje prijavljenih 794 brezposelnih oseb, od tega jih je 218 prejemalo denarno nadomestilo za brezposelnost. Po njihovih podatkih se je število brezposelnih v novembru povečalo še za 20 oseb.
Socialna pomoč
Različne oblike pomoči prejema v Izoli vedno več ljudi, največkrat pa gre za socialno pomoč, ki jo od Centra za socialno delo oziroma od države prejema 315 občanov, 17 pa jih je prejelo izredno pomoč. Po oceni Vlada Ostrouške prihaja po pomoč na 00 RKS in Karitas več kot 750 le-judi, brez vseh rednih prihodkov pa naj bi jih bilo okrog 1.500.
Zelo opazen pojav je, da je mnoge občane preprosto sram, da bi hodili
Izolanke, izolani!
Že veliko krat doslej ste pokazali, da razumete stisko ljudi. Upamo, da nas boste razumeli tudi tokrat. Skupaj z izolskimi študenti, motoristi Kondor in dijaki srednje zdravstvene šole pripravljamo humanitarno akcijo zbiranja živil in drugih dobrot za ljudi v stiski. Z vašim darom tako v Eurospinu in Hoferju jim bomo popestrili praznične dni.
Vozički bodo postavljeni pred trgovinama EUROSPIN in HOFER v soboto, 14.12.2013 od 9h-12h.
HVALA za vašo dobrodelnost in vse dobro v letu 2014
Rdeči križ Izola
na Rdeči križ ali Karitas po pomoč, hkrati pa so nekateri še preveč iznajdljivi, saj hodijo po pomoč k enim in drugim, hkrati pa iščejo tudi druge oblike socialnih transferjev.
Javna kuhinja
Ob takšnih številkah je pravzaprav zelo nenavadno, da v Izoli nimamo niti prebivališča za brezdomce niti nimamo javne kuhinje, ki jo ima danes že veliko slovenskih mest. Zanimivo je, da si v Izoli dokaj uspešno pomagajo z zagotavljanjem
toplih obrokov v gostinskih lokalih, kar uporablja kar nekaj posameznikov iz našega mesta, vendar to ni tista javna kuhinja, kjer lahko zagotovijo topli obrok večjemu številu občanov.
Zanimiva je bila pobuda enega od nekdanjih uslužbencev Slo-rest-a, da bi takšno kuhinjo in morda tudi trgovino s cenejšimi artikli uredili v prostorih nekdanje restavracije Stavbenika, ki zdaj samujejo prazni, saj se je restavracija preselila v Koper, vendar pa so nekateri kuhinjski pripomočki še vedno tukaj.
Kdo ima prav
Na Rdečem križu, kamor so Občinski uradniki prejeli podatke o stanju v Izoli ugotavljajo, da se občina pač ne more zanašati na podatke iz Statističnega urada, ki so zbrani le do konca leta 2011. Po tistih podatkih je stopnja nezaposlenosti v občini Izola 11,8 odstotna, kar seveda ne drži več, saj je zdaj nezaposlenih skoraj 13 odstotkov izolskih občanov.
Za ugotavljanje realnega stanja je treba dandanes podatke osvežiti skoraj mesečno, saj se z vsako zaprto trgovino, delavnico ali obratom število nezaposlenih hitro poveča. Ob tem pa je na novo zaposlenih komaj za vzorec.
D.M.
Popravek
v V izvodu tednika Mandrač, z dne 28.11.2013, je na strani 6 prišlo do pomote v članku PRAVLJIČNI VEČER KJER RESNICA PREMAGA LAŽ., ki sta ga napisali učiteljici OŠ Vojke Šmuc Mateja Tomažič in Barbara Simšič. Predavanje Čar pripovedovanja je vodila gospa KRISTINA MENIH in ne Menart, kot je pomotoma navedeno v članku.
Za pomoto se gospe Kristini Menih iskreno opravičujemo.
Popravek
V uvodu k članku o delovanju društva svojcev anonimnih alkoholikov smo nerodno zapisali, kot da v Sloveniji delujejo le Klubi zdravljenih alkoholikov, kar ni res. Podnaslov bi moral glasiti tako-le:
Klubi zdravljenih alkoholikov so pri nas že dolgo aktivni in pomemben del družbene akcije za pomoč odvisnikom od alkohola. Manj znano pa je, da v Sloveniji deluje tudi Društvo Anonimnih alkoholikov, člani Anonimnih alkoholikov se dobivajo na srečanjih , da bi rešili svoj skupni problem in ozdraveli od alkoholizma. Alkoholizem je družinska bolezen, zato se na podobnih srečanjih dobivajo tudi svojci alkoholikov. Srečujejo se v skupini Al-Anon.
Za nejasnost se opravičujemo
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte zdelane roke.
Zaprte so utrujene oči, le moja drobna lučka še brni.
ZAHVALA
Tiho in mirno je v 85. letu odšel v večnost naš dragi mož, oče in nono
Franc Prelc
Iz Izole, Drevored 1. maja 15

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za vso izkazano pomoč, sočustvovanje, izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče, ter vsem, ki ste ga pospremili k večnemu počitku.
Hvala domačemu župniku g. Janezu za duhovno ter osebju Doma upokojencev in SBI Izola za telesno oskrbo. Zahvala tudi duhovniku g. Francu in dijakonu Tihomirju za opravljen pogrebni obred in izrečene besede slovesa.
Žalujoči: žena Štefanija, sinova Bojan in Robert z družino V Izoli, 24. novembra 2013
Zahvala
V 75. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi oče, nono in mož
Boris Mario Božič
iz Izole.
Globoko se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, javnemu podjetju Komunala Izola, g.Župniku, pevcem, Krajevni skupnosti Ja-| godje - Dobrava, osebju v Bolnici Izola, v Zdrav-1 stvenem domu Izola in vsem, ki ste nam stali ob strani, darovali cvetje, sveče, izrekli sožalje in ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi Izola, november 2013
Predzadnja


Sušila je kar na armaturni
Med kontrolo cestnega prometa je bila zaustavljena voznica osebnega avtomobila. Med postopkom je bilo ugotovljeno, da ima na armaturni plošči posodo s posušeno konopljo. Zaseženo, sledi ukrep.
Stereotipi pa takšni
Dva občana sta bila v trgovini zalotena pri tatvini žganih pijač, občanka pa je bila zalotena pri tatvini kuhinjskih pripomočkov. Oškodovano podjetje je podalo predlog za pregon, sledi kazenska ovadba.
Tako pa se ne dela
Voznik je pod vplivom alkohola povzročil prometno nesrečo in je z vozilom pobegnil s kraja. Bil je izsleden, policisti ga bodo kazensko ovadili.
Prislužil si je je drugo vrsto terapije
Iz ZD so obvestili, da mlajši moški kriči in zmerja medicinske sestre. Hotel je terapijo ki mu ne pripada, oz. mu je ne morejo predpisati. Policisti so mu zaradi kršitev določil Zakona o javnem redu in miru izdali plačilni nalog.
Kriv je mož
Občanka je naznanila, da sta se doma sprla z možem, temu pa je sledil fizični obračun. Možu je izdan plačilni nalog.
Nagrade za mamo leta verjetno ne bo dobila
Občanka je naznanila, da ne najde svojega 6 let starega otroka. Ugotovljeno je bilo, da je pod močnim vplivom alkohola in je obležala pred hišo. Soseda je našla otroka samega in objokanega. Sledi kazenska ovadba za mamo. Ista občanka se je kasneje odpeljala s kolesom in je padla po nekaj metrih vožnje. Poškodovala si je glavo. Alkohol 0,86 mg/l.
Pretepel je žensko
Mlajša ženska je naznanila, da jo je v zgodnjih jutranjih urah pretepel mlajši moški, ko je hotela zaščititi svojega fanta, in jo lažje poškodoval, nato pa pobegnil. Policisti zbirajo obvestila.
Samo malo je pospravil
Nekdo je vlomil v stanovanjsko hišo. Preiskal je predale in omare, odnesel ni nič.
Raje kljuka, kot avto
Občan je naznanil, da so mu z avtomobila ukradli vlečno kljuko.
Friziranje in pol
Mladoletniku so policisti zasegli kolo z motorjem Piaggio, ki je presegalo največjo dovoljeno hitrost, policisti so podali obdol-žilni predlog.
Alkohol: 0,33 mg/l; 0,86 mg/l;
Novi oglasi so označeni polkrepko.
[tema™ :
PRODAMO
-	Zamenjam stanovanje v Ljubljani (Tacenska trojka) 53m2, z garažo 28m2 za podobno na slovenski obali. Prednost ima Izola, z mojim ali vašim doplačilom. Tel.: 040/327-127
-	Prodamo pritlično 1,5 sobno stanovanje 41 m2 v večstanovanjski hiši. Dostop primeren za invalidski voziček. Stanovanje ima lasten parkirni prostor, zunanjo shrambo ter dvorišče v souporabi. Možna zamenjava za hišo potrebno obnove. Tel.: 040-865-200
NAJAMEMO
-	Najamemo stanovanje, 2.5 sobno (najemnina s stroški 350 eur poleti ali za daljše obdobje do 400 pozimi) tel 068 140 928
-	Najamem souporabo pisarne na Obali za eno osebo po ugodni ceni. Mora biti novejša ali obnovljena in v poslovnem območju. Dostop preko celega dne za mirno računalniško dejavnost. Tel.: 041455462
ODDAMO
-	Oddamo enosobno stanovanje za daljše obdobje.
Tel: 05 641 72 24
-	Oddam 5 let staro in delno opremljeno garsonjero velikosti 35 m2. Primerna za bivanje 1 ali največ dveh oseb. Bivalna enota je v poslovno st. bloku ob koncu Kajuhove ulice. Za dodatna vprašanja pokličite tel. 031 235 319
-	Za daljše obdobje oddam v najem pred kratkim obnovljeno dvosobno stanovanje v starem delu mesta (Koprska ulica). Informacije na 051 331 150.
-	Oddamo dvosobno stanovanje, v izmeri 35 m2, primerno za dve osebi, za daljše obdobje. Stanovanje je na mirni lokaciji v Dobravi, tel 041 845 940
-	Oddamo stanovanje za daljši čas
na mirni lokaciji v Luciji, v izmeri 50 m2, s parkirnim prostorom, z možnostjo uporabe vrta. Stanovanje je primerno za 3-4 gradbene delavce ali za 3 do 4 člansko družino. Informacije:	041- 617
-277.
-	Štedilnik - 3 plinske kuhalne plošče, 1 plošča električna (skoraj nov), zamenjam za dobro ohranjen, samostoječi štedilnik s steklo keramičnimi ploščami (velikost 50cm x 60cm). Tel:030 385-854
-	Kupim kotel za žganjekuho komplet do lOOe , terenska vozila lahko v okvari , kopačico Tomos lahko v okvari! 041234570
-	Prodam varčne Glamox radiatorje in sedežno garmituro rjave barve za 300 eur. tel 068 128 567
-	Prodam prikolico za traktor ali za frezo 250 x 150 pogonska, domače izdelave ni kiper, cena 270 eur, imam pa še izvenkrmni motor za čoln Tomos 4 in 18! Tel.: 041/234-570
-	Ugodno PRODAMO nov tiskalnik znamke Lexmark, manjši rabljen hladilnik-3 police in mini zmrzo-valna omarica, manjšo 3.delno omaro, več manjših dvodelnih omar. tel 06 4117275
-	Prodam kamp prikolico primerno za na njivo ali kot vikend, Adria 350 /4 ležišča, in kuhinja, plin, in delujočo elektriko/ ima italijanske papirje. Tel 041 234570
-	Prodam nov skuter. - 030 939 472
-	Iščem delo za hišna opravila. Tel.: 070 337 483
-	Varstvo otrok, redno ali občasno (v dopoldanskem, popoldanskem ali večernem času) na vašem domu. Imam pedagoško izobrazbo in izkušnje, tel 05 641 5013
-	Zaposlimo strojnega inženirja, lahko tudi tehnika. Obvezno znanje s področja orodjarstva in brizganja plastičnih mas ter CAD konstruiranja. Delo je zanimivo in pestro, poudarek je na podvodnih tehnologijah - podvodni senzorji, kamere, daljinsko krmiljene podmornice. Naše delo in izdelke si oglejte na www.salvi.si Prijave s CV pošljite na: salvi.izola@siol.net
-	Za hišna popravila in manjša mizarska dela lahko pokličete na 031 630 716
-	NUDIM vse vrste pomoči v gospodinjstvu, OSKRBO in nego starejših ali bolnih oseb, VARSTVO otrok in druga podobna dela na domu. Sem odgovorna in zanesljiva oseba. Tel.: 040 775 894
Društvo upokojencev Izola vabi na tradicionalni prednovoletni koncert, ki bo v četrtek 19. decembra ob 20.00 uri v Hotelu Delfin Izola.
Nastopajo ŽePZ »Sinji galeb« DU Izola, MePZ »A. Šuligoj« DU Ilirska Bistrica, Klapa Semikanta in plesna skupina Cigank iz CDA Koper.
Prispevek za pogostitev znaša 10 eur. Prijave zbiramo do 16.12.2013 na sedežu društva v ponedeljek od 9. do 11. ure in sredo od 15. do 17. ure.
Vabljeni
MRŠK Menola Izola poziva člane da se zglasijo na sedežu kluba Istrska Vrata 4 in dvignejo dovolilnice za 2014 leto.
V klubu smo v mesecu decembru vsak ponedeljek in petek od 18.00 do 20.00 ure. Cena letne dovolilnice je 85 eurov.
Člane še obveščamo da s seboj prinesejo še izpolnjene kartončke na katere so vpisovali dnevni ulov. Prav tako bomo potrdili klubske izkaznice za leto2014.
Vodstvo
izdelaj svoj mozaik
Mestna knjižnica Izola in Borza znanja Izola - v sodelovanju z Univerzo na Primorskem, Znanstveno-raziskovalnim središčem Koper - Inštitutom za dediščino Sredozemlje - vbita na arheološko delavnico za odrasle Izdelajmo si svoj antični mozaik.
Delavnica bo v sredo, 18. decembra 2013 od 9. do 14. ure v čitalnici Mestne knjižnice Izola.
Delavnica je za udeležence brezplačna. Udeležba je omejena na 10 sodelujočih.
Prijavite se lahko osebno v pisarni Borze znanja Izola ali na tel. Št..: (05)6631-282. Delavnico bo vodila specialistka mozaične umetnosti mag. Megi Uršič Calzi.
fGRILLGRILL
+386 (0)41 858 473
Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi
bogate MALICE 4,00 € - 5,00 €
okusna KOSILA 7,00 €
prava nedeljska KOSILA 7,5 €
Saj veste kje? Med parkom in Lonko.
Zimske foto podobe
Novoletni bazar na osnovni šoli Vojke Šmuc
V petek, 6. decembra je na šoli potekal Novoletni dobrodelni bazar. Odziv je bil dober, saj se je sejma udeležilo precej več obiskovalcev, kot pred leti. Lahko se pohvalijo tudi z dobrim izkupičkom pri prodaji izdelkov učencev šole. Izkupiček gre šolskemu skladu.
Vse najboljše Miro!
Še za rojstni dan v dvorano sploh ne smem, vendar do konca tekme nikamor več ne grem. Rad bi našim fantom v dvorani pomagal, da na mrazu tu ne bom omagal.
Vstopnico si rad kupil bi, pa jim na Rokometni zvezi za to še mar ni.
V čevljih sem in brez rolerjev, v žepu pa imam evre in ne dolarjev.
Bomo pa v soboto na tribunah spet na glas nergali, da bodo fantje proti Krki dobro igrali!
Zlatko Cuder
Dan odprtih vrat podružnične šole Korte
Dan šole smo na podružnici proslavili tako, da smo imeli dan odprtih vrat. Povabili smo starše in otroke iz vrtca, da bi jim razkazali našo šolo in da bi jim predstavili, kako delamo. S svojim obiskom pa so nas počastili tudi župan, g. Igor Kolenc, vodja županovega kabineta ga. Kristina Zelič, naša ravnateljica ga. Lenčka Prelovšek in njena pomočnica ga. Vanja Lukežič. Pričeli smo s kulturnim programom, nato smo otroke iz vrtca povabili, da skupaj z našimi učenci prvega in drugega razreda posadijo tulipan v vazico. Zavihali so rokave in vsi skupaj delali na veliko. Rezali so, lepili, nasuli zemljo, posadili, zalili... Okrasili so vazico in posadili tulipan. Učilnica je bila polna, tako kot še nikoli.
Zdaj imajo otroci iz vrtca tulipan, ki že raste in upajmo, da bo spomladi tudi zacvetel.	Željka Ličan Adamčič