Gcm so ccat.
OREZ>rnSTVO EN uprava: ljubuama, puoczmijkva ouca. s izključno ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In
CJNIONID PUBBLJdTA ITAIJAJNA S. A*, MILANO
Prt
Ljubljana tter. 1#-391
11.— Ur, aa tnoaematvo 15.20 lir
OOdfCESSIONABIA ESCLUSTVA per la pubblieita di provcnienza italiana ed i: UNIONE FTJBBUCITA RAUANA S. A-, MILANO.
Sitafli ndarci
otopljena 1 križarka, 1 rušilec in več transportnih je poškodovane — Premikanje naših čet na Korziki in v Franciji se izvaja po načrtu
Glavni tituli italijanskih Oboroženih sil je objavil 13. novembra 901. \ojno poročilo:
V Franciji in na Korziki so po načrtu nadaljujtjo premikanja miših čet.
B>»*f francoskega sredozemskega brodov-ja in vrhovni poveljnik obrambe v Ton-loim sta svečano izjavita* da bosta branila francosko vojno huljo in pomorsko trdnjavo Toulon proti sleberneniu napadu anglo. saških sil.
Kiihr»>r in Duco sta zato ođređfta, da ila-lijansko-ni'inške čete ne zasedejo področja trdnjavo Toolon.
V Marmariki so britanske edinico ponovile močne napade; letalstvo je ponovno obstreljevalo s strojnicami in razprševalo Sovražne kolone.
Italijanska torpedna letala in bombniki •o v zaporednih valovih napadli an»loško-amoriško pomorske oddelke v zalivu Bougie in dosegli nove uspeh«*; s torpedi so bili zadeti in hudo poškodovani križarka tipa »Leanderc, velik rušilo*,' in dva parnik:!. izmed kuterih je ime! eden 10.000 ton. medtem ka je neki trgovski parnik, natoverjen  s  strelivom,  /.letel v  zrak, ko
je bil /adet. in sta hila zažgana dva draga
parnika, ki no ju pogodilo bombo, (ločim so bila povzročena znatna porušenja t udi v pristaniških napravah.
Major Carlo Einanuele Busea^lia. kj ,ie vodil v napad svojo hrabro skupino torped-nih letal in je s svojo nanovo doseženo zrnato potopil nad 100.000 ton sovražnega brodovja, se nj vrnil na oporišče. Se dve drugi našj letal; se nista vrnili, sestreljeno je bilo ena britansko letalo.
Neruski letalski oddelki so izvedli uspele napade proti sovražnim ladjam v alžirsk-h vodah in potopih eno prevozno 10.000 ton-sko ladjo, pogodili pa dve križark; in tri rašilce ter poškodovali številne druge trgovske ediniee. izmed katerih so na nekaterih nastale eksplozije.
Nasa podmornica, kj se jc udeležila operacij ob obalj francoske Severne Afrike pod poveljstvom poročnika bojnega broda Pa-squala Giglija, je potopila z enim samim napadom dva sovražna trgovska parnika s skupno 25.000 ton.
Pri poslednjih letalskih napadih na Sardinijo je sovražnik, kakor sam priznava izgubil 19 bombnikov. Mnogo ostankov teh letal so našli ob obali. Naša podmornica je s topovskimi streli sestrelila sovražnikovo štirjmotorno letalo.
Imena šefov posadk torpeduih letal, ki so v dneh 10. in 11. novembra potopila sovražne edinico, so naslednja: major Massi-liano Krasi, kapitan Guido Fecacci, poročnik Ugo <.iiMiiano, poročnik tiiuseppe < i-mierhi. |>oročnik Kino Meacchiari, poročnik (rtigliclmo Mechelotti in poročnik SUvio Cella.
Iz nemškega vojnega poročila
Berlin, 13 nov. Današnje vojno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravj o operacijah v  Franciji,  v Sredozemlju in
v Afriki;
Med napadalnimi operacijami nemških podmornic proti britajisko-unieriškemu iz* krcevalneinu brodovju ob obalah francoske Severne Afrike sta bila včeraj ob atlantski obali Maroka potopljena ena križarka razredu »Birmingham«, ki je bila zadeta s 5 torpedi iu 1 rušilec razreda »Carr«. Nadalje so bile v pristanišču Fedala |>otop-ljeue tri transportne ladje s skupno 2^.500 br. rog. tonami.
V zapadnem Sredozemlju so druge podmornice ]K>topilc transportno ladjo s 7.000 br. tonami in dosegle torpedne zadetke na dveh drugih večjih ladjah, izmed katerih je bila ena {»otniška z dvema dimnikoma.
Pri Bougie so nemška in italijanska letala v neprestanih nočnih in dnevnih napadih potopila, nadaljnjo transportno ladjo z 10.000 br. reg. tonami in manjšo ladjo, poškodovala pa 11 drugih ladij, med njimi vsaj eno tako močno, da je mogočo računati z njeno potopitvijo. Bombni zadetki so bili doseženi nadalje na dveh velikih vojnih ladjah, na eni krizarki in treh rušileih.
Težka bojna letala so podnevi bombardirala pristanišče Bougie in letališče Mai-son Blanche pri Alžiru.
Zasedanje južne francoske obale je v glavnem končano.
Nadalje javlja vrhovno poveljništvo nemške vojske: _
šef francoske vojne mornarice v Sredozemlju in poveljnik obalne obrambe v Toulon u sta podala svečano izjavo, da se bosta francoska vojna mornarica in pomorska trdnjava Toulon branili proti vsakemu anglosaškemu napadu. Fiibrer in Duce sta zato odredila, da se zasedba trdnjavo in pristanišča Toulon po nemških in italijanskih četah opusti.
Toča torpedov in bomb
na sovražne ladje
Junaško zadržanje in sijajni uspehi torpednih letal nad
alžirskimi vodami
ie bilo opazit, da so na kraj zadetkov začele prihajat' druge sovražne ladje, očitno z namenom, da bj pomagale reševati. Letala, ki so morala nato leteti skozi viharno področje, so se vrnila na svoja oporišča, da se pripravijo za nove akcije.
Sele začetek italijansko-nemške akcije
Berlin, 13. nov. s. V zvezi z operacijami v Afriki so na pristojnem vojaškem mestu izjavili, da so središče borbe slej ko ptej še vedno Alžir in nekatera druga pristanišča, ki jih je sovražnik zasedel. Tudi današnj' komunike je v tem pogiedu zelo pomemben. Poškodovanih in potopljenih je bilo več nadaljnjih vojnih edinic in prevoznih ladij. Pri tem pa je treba upoštevati, cia predstavljajo letalske in pomorske akcije Osi šele začetek italijansko-nemške akcije, ki so jo sprožile anglosaške akcije v francoski Severni Afriki.
Vichvjska vlada uradno poroča, da se francoski odpor v Maroku nadaljuje
Vichv. 13. nov. s. Po uradnem poročilu
informacijskega ministrstva se francoski odpor v Maroku, čeprav le sporadično, nadaljuje. Casnblanca Je položila orožje šele po »srditih borbah«, v kateri so bile Izčrpane vse rezervo opreme in streliva s strani branilcev. Oklopnica »Je3n Barth* je bila izločena :z borbe in je prenehala z ogn.iem. Francoske čete so se baje obrale nekje bolj proti jugovzhodu za nadaljnji odpor.
Položaj v Alžiru označuje poročilo za ?>stacionaren c
Tudi poročilo glavnega stana angleško-ameriškega štaba v Severnj Afriki potrjuje delno nadaljevanje odpora v nekaterih posameznih krajih,.
meja letala
Operacijsko področje. 13. nov. s. Oddelki našega letalstva, razvrščeni na otoških oporiščih v srednjem jn zapadnem Sredozemlju, so v sodelovanju s skupinami nemških bombnikov in težkih strmoglavcev ponovili včeraj svo.ie močne napade proti sovražnim pomorskim ednicam v al/irskih vodah. Skupine bombnikov za visoke polete in skupine torpednih letal Kr. letalstva so svoje smrtonosne udarce razširile na veliko število tovornih ladij, ki so bile močno zaščitene in ki so bile usidrane v zalivu Bougie. Bombniki so nastopili v več zaporednih valovih in so izvršili napade na pristanišče, kakor tudj na ladje, zasidrane v bazenu zaliva. Pr; teh akcijah so bili zadeti pristaniški pomoli, s katerih so se dvignili visok; stebri dima, a tudi dva trgovska parnika. kj so jih prav tedaj raztovar-jalj in na krovu katerih je bilo mogoče opazitj hude požare, ki so se razširili na ves zgornji del ladij.
Protj našim letalom je najprej poseglo v boj protiletalsko topništvo, nato pa še sovražni lovci, ki so skušali ovirati naše akcije. Navzlic temu pa so bombniki vztrajali v svojem rušenju in so svoje bombardiranje razširili tudj na ladje, kj so se bližale luk i.
Torpedna letala dveh skupin, ki sta dosegli že znamenite zmage nad sovražnikom, so včeraj popoldne ponovno letela nad iste cilje. Prav tako zvečer. Letala skupine pod poveljstvom prvaka posadk torpednih letal majorja pilota Caiia Emanuela Buscaglie so zvečer v formacij j dosegla alžirsko obalo jn tamkaj napadla ed:nice v zalivu Bougie. Čeprav so letala naletela na odpor, med drugim tudi s stranj znatno večjega števila ameriških lovcev, so naša letala v redu odvrgla svoje torpede, od katerih je enega pognal sam poveljnik formacije in je zadel parn:k. natovorjen s strelivom, ki je s strahovito detonacijo zle-tel v zrak. Morje je bilo po eksploziji pokrito z več sto razbitinami. Ista formacija torpednih letal je zadela tudi velik rušilec, k- so ga kasneje v:del, močno nagnjenega. V letalskih spopadih s sovražnimi lovci je bilo sestreljeno eno letalo tjpa »Curtis P 40«. Prav s tega poleta se ni vrnilo letalo majorja Carla Emanuela Buscaglie. Hrabri oficir je imel s seboj dva podoficirja :n 3 specialiste, izmed katerih je bil eden ranjen že 11. t. m. a je sam zaprosil, da bi še udeležil tudi nove akcije, ki je bila že 31. akcija njegovega poveljnika.
Pred nastopom noči je še nov val torpednih letal, pripadajočih neki drugi skupini, v štirih patrolah napadel sovražne ediniee. En torpedo je pri tem tik ob gladini
zadel 10.000 tonsk; sovražni paznik, na katerem je bilo takoj opaziti velik dim zaradi eksplozij. Neki drugi parnik, ki je bi tudj zadet, so letala videla v plamenih. Končno je bila s torpedom pogođena tudi križarka razreda Leander. k; jo je bilo videti kasneje pogrezati se. Zaradi nastale teme ni bilo več mogoče točno ugotoviti izida napada, ki ga je izvršila ta poslednja skupina naših torpednih letaL Vendar pa
Nad
sestreljena
Berlin, 13. nov. s. Iz vojaškega vira se doznava, da so nemški lovci na svojih var-nostn-h poletih v zraku nad libijsko-egipt-sko mejo sestrelili 11. novembra skupno 13 letal.
Angloamerički brodolomci
Madrid, 13. nov. s. španski parnik >Vi\~ la de Madrid je vzel na krov 150 milj od Kanarskega otočja 46 anglesko-ameriških brodolomcev, ki jih je odpeljal v Gibraltar. Ti brodolomci so pripadali posadkam raznih trgovskih edinic, ki so jih potopile podmornice osi.
Spor med de Gaulom in Giraudom
StockhGtm, 13. nov. s. Londonski poročevalec lista »Svenska Da^bladct«: trdi, da jc med generalom Giraudcm in generalom dc Gaullom izbruhniti spor. General Giraud, kateremu jc ameriški general Livenhovvcr, kakor znano, priznal poveljstvo nad proti-vichvjskimi Francozi, jc namreč izjavil, da nima nič skupnega z generalom dc Gaullom, ki kot podrejeni oficir ne more biti vodja tako imenovane svobodne Francije.
Junaška smrt junaškega poveljnika
Sijajni vojni uspehi majorja pilota Buscaglie
Major pilot Carlo Emanuele Buscaglia se ni vrnil na svoje oporišče z nekega vojnega poleta. To vest je sporočilo včerajšnje vojno poročilo glavnega stana Oboroženih sil. Buscaglia je bil najhrabrejši in najzmagovitejši izmed borcev v tej vojni, poveljnik, ki je Duceja prosil za edino nagrado, da bi smel nadaljevati svoje delovanje na čelu svojega oddelka in je dvakrat v poslednjih dneh vodil svoje tovariše v napad proti angloameriškim pomorskim formacijam vzdolž alžirske obale.; Včeraj popoldne je bila formacija pod njegovim vodstvom med novo akcijo, izvršeno z običajno gorečnostjo proti sovražnemu brodovju v pristanišču Bougier, napadena od velikega števila sovražnih lovcev. V siloviti borbi ki je sledila, so streli iz strojnic ponovno zadeli letalo poveljnika in povzročili na njem majhen požar. Navzlic temu se je letalo usmerilo proti nekemu velikemu parniku in odvrglo torpedo, ko je bil stroj že v plamenih. Ladja pa je bila navzlic temu pogođena In se je potopila, medtem ko je Buscaglievo letalo Izginilo tovarišem iz vida. Navzlic vestnemu iskanju ga ni bilo mogoče več izslediti. Ni si mogoče misliti, da bi bil hrabri prvak posadk torpednih letal, najmlajši major pilot italijanskega letalstva, izginil za vedno s prizorišča. borbe, kateri je posvetil vse svoje Čudovito življenje.
Carlo Emanuele Buscaglia je bil rojen v Novari 22. septembra 1915. Tam je Ml vzgojen v domači hiši in je dovršil studije z zrelostnim izpitom na humanistični gimnaziji 1. 1934. Mesec dni po dovršenih študijah je vstopil v letalsko akademijo kot učenec tečaja sOrione«. Junija 1937 je bil imenovan za pilota podporočnika ter je bil takoj dodeljen oddelkom za bombardiranje, pri katerih je ostal do julija 1940. Po nekaterih vojnih poletih kot šef posadke bombnega letala, je prešel k torpednim letalom ter se je 15. avgusta 1940 udeležil
prve akcije te vrste orožja v napadu na luko Aleksandrijo v Egiptu. Od tedaj dalje je bilo njegovo delovanje neprekinjeno. Buscaglia ni poznal mej svoje uda— nos ti vojaški službi in svoje gorečnosti. Nad dve leti se je udeleževal skoro vseh operacij in je Italiji in njenemu letalstvu zagotovil vojno prvenstvo, ki mu ni primere niti doma, niti v inozemstvu. Potem ko je skoro leto dni poveljeval 2811. eska-dri torpednih letal, je v činu kapitana prevzel poveljstvo 132. skupine, ki jo je vodil od zmage do zmage vse do dne, ko je padel.
Celokupno delovanje, ki ga je razvil v nekaj več ko dveh letih, bi lahko zgovorno prikazali v številkah: 31 poletov torpednih letel, med katerimi je potopil dve težki krizarki, dve pomožni krizarki, eno ladjo za polaganje mrež in 6 parnlkov v skopni tonaži 101800 ton. Razen tega je s torpedi poškodoval dve bojni ladji, eno no. silko letal, 6 križark, 2 rušUra in 4 parni ke. Odlikovan j? bil s 6 srebrnimi kolajnami za vojaško hrabrost, železnim križem II. razreda in je bil dvakrat za vojne zasluge povlSan.
O ljubezni in občudovanju, ki so ga do Buscaglie kazali njegovi tovariši in podre, jeni, je zgovoren dokaz zgodba, ki se je pripetila pri poslednji akciji. Neki letalec fotograf je bil zvečer 11. novembra med neko vojno akcijo ranjen. Ko pa je izvedel, da njegov poveljmk spet odhaja, na polet, je zaprosil, da bi smel biti tudi on poleg njega in da bi imel to čast, da bi bil član njegove posadke. Major Buscaglia, ki je poznal sposobnosti mladega specialista, je ustregel njegovi želji in ga odpeljal a seboj na polet, a katerega se njegovo letalo ni več vrnilo, toda tudi v tej poslednji akciji se je njemu in vsej njegovi posadki, strnjeni z njim v gorečnosti in v zgledno-sti v en sam blok vere in volje, naamejaia zmaga.
V»i
Boji na Kavkazu
napadi odbiti — Očiščenje v Stalingradu na noro pridobljenega ozemlja
Is Hitlerjevega slavnega stana, 13. nov. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo-"
Na fronti na zapadnem Kavkazu so bili odbiti sovraim napadi. Nemški oklopni oddelek, ki je bil na ozemlju pri Alagirju začasno odrezan, je po zavrnitvi ponovnih sovražnih napadov zopet dobil stik z bližnjimi nemškimi oddelki m Je pri tem zajel več sto ujetnikov.
Rumunske dete so južno od Stalingrada odbile sovražne napade, pri katerih je sodelovalo več bataljonov.
V Stalingradu je bjio prejšnjega dne pridobljeno ozemlje očiščeno razpršenih sovražnih oddelkov.
V srednjem in severnem odseku fronte krajevne bojno operacije. Letalstvo je napadalo sovražne oskrbovalne kolone na cestah in železnicah.
Obe strani se pripravljata na zimsko vojno
Berlin, 13. nov. s. V zvezi z zbiranjem sovjetskih čet na srednjem odseku vzhodnega bojišča, proti kateremu so. kakor znano, že nekaj časa naperjeni napadi močnih formacij nemškega letalstva, so na pii-stojnem vojaškem mestu izjavili med drugim, da se sovjetsko vrhovno poveljstvo verjetno pripravlja na zimsko ofenzivo. Kakor so na istem mestu že včeiaj poudarili, mraz ne ovira nekaterih operacij. To smo videli v ostalem tudi preteklo leto.
na drugi strani pa je prav tako izven dvoma, da tudi nemške in zavezniške oborate« nc sile nikakor ne mislijo ostati neaktivne^
Bombe na Murmansk
Berlin, 13. nov. s. Iz vojaškega vira M doznava, da .-o nemška bojna letala odvrgla 12. novembra na mesto Murmansk n na postajo Poljarni krug več bomb ter povzročila veliko škodo in požare. Ista letala so uspešno bombardirala tudj nek; sovjetski rudnik na Lapon.-kem.
Finski odsek
Helsinki. 13. nov. s. Današnje uradno poročilo vrhovnega poveljstva finskih oboroženih sil se glasi: Na bojišču ob Karolsk: c/.ini so Sovjeti po Uolgi in živahni topniški pripravi prešli z izredno silovitostjo v napad na neko finsko postojanko ter jim je uspelo prodreti v zaledje, a spričo srdite finske reakcije so se moiali končno umakniti.
Na srednjem odseku bojišča ob ožini Au-nus je topniški ogenj in ogenj sovjetskih metalcev bomb dosegel posebno silovitost.
Na južnem odseku bojišča v vzhodni K a -rehji je bil poneka i ogenj obojestranskega topništva  zelo živahen.
Na severnem odseku istega bojišča Jn finsko topništvo motilo nasprotnika, med tem ko so bile finske patrole živahno na delu.
Iz Beneške palače:
Poročilo princa Piemontskega
Rim, 13. nov. s. Duce je sprejel v Beneški palači Nj. Kr. Visokost Piemontskega princa in maršala Italije, poveljnika ar-madne skupine srednje in južne Italije, ki mu je poročal o vojaških zadevah.
Letni obračun Stranke predložen Duceju
Rim, 13. nov. s. Tajnik Stranke je izročil Dgceju -obračun za fašistično leto XIX. v navzočnosti podtajnika Stranke Barba, rtnrja, šefa, upravne službe Montefusca ter nadzornega odbora pod predsedstvom finančnega ministra in članov Fašistov dr. Elije Rossija Passavantija, dr. Armanda Morinija in Giuseppa Pantela. Finančni minister De Revel, predsednik nadzornega odbora, pa je Duceju izročil poročilo revizorjev ter opozoril, da je vse posle našel v redu. Duce je vzel poročila na znanje, se zahvalil ~,anje ter je v tej zvezi poudarjal, da sc ukrepi o financiranju Stranke ugodno kažejo v postopnih izpopolnitvah uprave in v dosežanih rezultatih, ki se bodo še bolj pokazali v naslednjih letih cb priliki predložitve proračunov zakonodajnim skupščinam. Končno je pohvalil upravnike in revizorje in je podal smernice za nadaljnji razvoj dela.
Anglo-ameriški
Pozdrav evropskih
matematikov Duceju
Rim, 13. nov. s. Duce je prejel naslednjo j brzojavko: Mednarodni kongres matemati-kov zaključuje svoje delo, ki je potekalo 1
v duhu one prisrčnosti, k; napoveduj« I variške odnose med narodi nove Bvrope, in v ozračju moške treznosti, ki je lako potrebna svobodnemu razmahu duha. V tem zgodovinskem trenutku vam matoma-tiki 11 drŽav pošiljajo udane in hval £ne pozdrave. Predsednik akademik Severi.
Argentinski veleposlanik v Rimu umrl
Rim, 13. nov. a. Umrl je argentinski poslanik pri Kvirinalu Manuel K. Malbran. Pokojni je bil veleposlanik pri Kvirinalu od novembra 1938 dalje. Rojen je bil v Coi-dobi leta 1877. in je po promocij? ie pravno vede in socialnih znanosti najprej vstopil v sodniški poklic. Diplomatsko fcafletO je začel šele leta 1909, ko je bil imenovan ca prvega tajnika pri argentinskem poslaništvu v Lizboni. Po dveh letih je bil v istom svojstvu poslan k argentinskemu poslaništvu v \Vashingtonu. Leta 1913 pa j»- bil imenovan za pooblaščenega ministra pri južnoameriških republikah Kolumbiji m Venezueli. Leta 1919 je bil poslanih v Mehiki. Ko je bil povišan v veleposlanika, je zastopal svojo državo od fleta. 1923 cK» 192S v republiki Cile. od leta 1928 do 1931 pa v Zedinjenih državah, nato v Angliji in končno v Rinm.
Pokojni je bil diplomat izrednih sposobnosti ter globokega znanja in jo svoji domovini storil velike usluge. V ltimu na splošno obžalujejo smrt Manuel a Maltr.t-ma. Kot zagovornik jasne in premočrtne politike svoje države je umrl skrbno in razumno g°jiti tradicijo, po kateri naj med Italijo in Argentino vlada najptemeniteJU sporazum na osnovi naravaeg t in noi>o-ružnega prijateljstva obeh latmakih naio-dov.
Velika Japonska zmaga na
Šangha/. 14. nov. s. Japonsko letalstvo nadaljuje svojo akcijo proti skromnim ameriškim letalskim silam, ki so jih Zedinjenc države pos'ale na Kitajsko, in proti njih letališčem. V napadih proti letalskim ciljem v pokrajini Kvangsri in v pokrajini Kunan so japonska letala včeraj sestrelila v spopadih štiri ameriška letala, nada-ljnjih šest pa poškodovala. Z uspehom se nadaljujejo tudi operacije na kopnem, ki so pretekli mesec samo v Hopeju zahtevale od čet maršala Cangkajška izgubo nad 10*«> ujetnikov rn znatnih koWcin vojnega gradiva. Tudi komu-iMS-rične sile so utrpele kakih tisoč mrtvih.
V severnem delu pokraine Anhvej je 02. Cangkajikova armada buia obkoljena po nagli japonski akciji prav v trenutku, ko se je hotela umakniti bolj proti severu, da bi tam nadomestila neko drugo kitajska armado1, ki je utrpela hude izgube. Dobe* del 92. armade je bi>1 pri tem uničen. Teh operacij se z japonskimi oboroženimi silami udeležujejo tudi čete nangkingikc vlade.
Kutgui (Notranja Mlnajoftj*), 13. nov. s. Pomirjen je Notranje Mongolija sc K /ara d i uspešne akcije japonskih čet, ki s delujejo z mongolskimi četami in mongolska policijo, znatno razširilo v mongulskui n< <: Po usipcšncm razčiščen j u neka: vri h področij od komunističnih elementov so tnOGQi piebivalci spet vrnili v svoje vav. ki so jih iz varnostnih razlogov morali zaputiti. V več sto sipopadih proti precej rn<;čn:m kiA-munističnim četam so Japonci doflCfJti odlične uspehe /c v mesecu oktobru, k<> ie s^^ vražnik more 1 pustiti na terenu mn< • m-t-vih. veliko število u jetnike v in /<J < \i!'k vojni plen.
Washington priznava izgube pri Salomonih
BuenOs Aire*m 13. nov. &l Mornari-'ko državno tajništvo Zedinjenih dr/av sponeča.
da ^ta bila v bližini Salombnskcgi otočja p( :kodo*ana neka težki« kr žarka n en rušilec.
Razkrinkana ameriška zahrbtnost
Berlin, 13. nov. s. Vsi listi objavljajo s posebnim poudarkom dokument, ki so ga po informacijah iz Vichvja našli v prostorih ameriškega veleposlaništva. Gre za poročilo ameriškega vojaškega atašeja wa-shigtorLski vladi To poročilo, piše ^Boisen-Zeitungpotrjuje, da je Roosevelt že pred časom sklenil napasti francosko Severno Afriko z namenom, da bi si zagotovil po* sest tega dragocenega ozemlja, da bi si s tem zagotovil še nadaljnje važne pogoj 3 za svetovno gospostvo političnega in gospo! arak ega značaja ter da bi se končno polastil oporišča, 9 katerega bi naj mu bilo po njegovem mnenju mogoče vdreti v evropsko trdnjavo. Dokument torej v polni meri osvetljuje kako je lažno, kar sta Roosevelt in njegova propaganda ves čas trdila in še vedno trdita v brezupnem naporu, d a bi kakorkoli opravičila premišljeni in brutalni napad na Afriko.
Berlin, 13. nov. s. V zvezi z izjavo državnega podtajnika v angleškem zunanjem ministi'stvu Laua glede na igro ameriške politike v Vichvju piše »Naehtaus-gabec med drugim: Anglija torej priznava, da so veleposlnaik Leahv ter vsa diplomatska in konzularna ameriška zastopstva v Franciji že dve leti sistematično vodili vohunske akcije in hujskali prebivalstvo proti Osi. Zlasti so si pri tem prizadevali, da bi pridobili za protievropsko stvar oficirje in francoske politike. Vršili so z drugo besedo pra\*o podtalno vojno proti osi. Vendar pa ni nobenega dvoma, da njih cilj ni bil dosežen v tolikšni meri( kakor je to pričakovala Bela hiša. Težave, na katere je angleško-ameriška akcija naletela v francoski Severni Afriki, je treba prav gotovo pripisati izjalovljenju ameriške politične akcije v Vichvju.
5517
^40002
8
Strto 2
• SLOV Ctf Iff I ft A It O D t.  ****** 14.
.hm 1942 XXI
Dolga je vrsta
Med afimi |e tuđi uAtegl
_ ,. Ljubljana, 14. novembra.
Toliko mladih, povsem nedolžnih ljudi Je že padlo, ne da bi mogli vsaj slutiti, da bodo morali tudi on i napojiti našo zemljo s svojo krvjo.
Me 1 neštetimi žrtvami je zlasti mnogo inteligence. Mnogo smo izgubili tudi dobrih vzgojiteljev. Tako tudi v Rožnem dolu ni več priljubljene učiteljice Marice Nartni-kove.
Mars kdo se bo zgrozil, če povemo, kako je morala umreti nesrečna učiteljica. Kaj
je zakrvila? Letos junija je vodila svoje šolarje k prvemu obhajilu. Bil je eden najlepših dn-. ko j h doživi vzgojitelj, ki deli radost z otrok:. Toda zvečer istega dne so pr šli na dom učiteljice oboroženi neznanci. Prisilili so jo. da jim je morala slediti.
Dejali so, da Je osumljena. snanH i so odvlekli. Ni se več vrnila, Za njeaVsta žalovala le oče in mati strtega srca, izgube tudi ne more preboleti mladina, ki jo je
tako ljubila.
Marica Nartnikova je bila na višku svojih sil. Rodila se je IMS. Učiteljišče je obiskovala v Ljubljan* in Sarajevu. Po maturi je najprej službovala v Bosni, potem se je pa preselila na Dolenjsko. V Rožnem dolu je zapustila sledove svojega poklicnega dela, ki se mu Je posvečala z vzorno ljubeznijo ter vnemo — otroci je ne bodo nikdar pozabili in seme. k< ga je posejala v mlada Srca. bo vzklilo. Krf ni bila prelita zaman; ljubezen mladine do drase učiteljice je zdaj še tem globlja in ne bo ugasnila.
živilski trg pred Martinovo nedeljo
Zadnja povrtnina, kofliter |e ne morejo i ilmillt prikafa
ic vedno na trg
Ljubljana. 14. novembra V Martinovem tednu je pri nas že pogreto sneg: Mošt dotlej že prevre v vino ter se umiri, da ga Martin lahko krsti. Novo vino postane dopolnilo ter priboljšek drugih zemelJF'dh dobrot, ki jih je treba pokusiti na Martinovo nedeljo. Martinova nedelja je uvod  v zimo
Letos nas pred Martinovo nedeljo opo-■arja na bližajočo se zimo hladna burja, Iti zaleže skoraj toliko kakor prvi sneg. Zebe nas že. kakor da je začelo zmrzovati. a doslej je bila le še enkrat slana. Prodajalke na živilskem trgu tudi že malo zebe ln gospodinje tožijo o mrazu. Kljub temu pa ni nastopilo mrtvilo. Burja je začela opominjati tudi zelen jada r je, da je treba pospraviti zadnjo povrtnino ter da je najbolje, če je čim več prodajo — tudi tiste, ki ji sneg ne more škodovati. Pozimi se uniči več ali manj zimske zelenjave, če ostane na prostem aLi če 30 vzimijo. Povrtnina, ki ostane na vrtu, je mrtev kapital, če zapade visok sneg in če je zemlja zelo zmrznjena. Večji zelen jada rji ne morejo vzimili vse povrtnine. zato jo pa skušajo predati takoj. Zato je tudi zdaj še na trgu toliko zelenjave Vreme je suho, da Je pospravljanje zelenjave lažje.
Zdaj ie torej še čas — kdove, kako dolgo še? -- da se gospodinje lahko zalagajo z lepo zelenjavo, škoda bi bilo res zamuditi ptiliko. ko je naprodaj tako lepa špi-fiača. Endivije bo nedvomno vsaj še nekaj, četudi bo že prihodnje dni zapadel sneg. ne bo pa več špinače. motovilca in zelenega 'racliča. Tudi zelene ne bo toliko in prodajalcem ne bo treba več ponujati take
lepe zelene kolerabe, ki je je bilo toliko naprodaj od pomladi doslej. Zdaj je se precej zeljnatih glav in ohrovta. Kdor bo jutri lahko praznoval Martinovo nedeljo, ne bo pogrešal zelenjave k takšni ali drugačni pečenki. Brez zelenjave ni dobra nobena pečenka, med tem ko smo zelenjave vajeni tudi brez pečenke.
Danes je bil trg seveda bolje založen, ker je bila sobota. Kakor navadno so se potrudili tudi branjevci, da so gospodinje lahko izbirale med lepo razstavljenim uvoženim blagom. Prodajali so zlasti lepo cve-tačo. ki jo gospodinje rade kupujejo dan za dnem. za petek in svetek. Tudi sladka paprika je naprodaj vedno najlepša in čudimo se vrtnarjem, ki pridelujejo vse leto ta dober pridelek, ki ga je treba zlasti ceniti zaradi obilja vitaminov. Kakor na splošnem zelenjadnem trgu tudi pri branjevcih mraz še ni nič vplival. Blaga je bilo danes še skoraj več kakor piejšnje tižne dni, ko je bilo še topleje. Ugodno je zlasti, da je vreme suho. Stojnice branjevcev so zdaj tudi še sorazmerno dobro založene s sadjem, predvsem z oranžami in citronami. Naprodaj je pa tudi nekaj jabolk in tu in tam prodajajo zadnje hruške.
Nabiralcev gob je menda zdaj že precsj manj. zato pa tudi trga ne zalagajo tako dobro z gobami. Mrazovnice so pa začele nekoliko bolj rasti šele zdaj. Danes je bilo naprodaj tudi nekaj štorovk Precej je bilo še čebularjev. Razen sive kolobarnice je bilo še nekaj zelenkaste Razen čebularjev je bilo največ rajvih ježkov, a gospodinje raje kupujejo rumene ježke.
PekrnJieHu ivesa za zaščito mater in otrok
©v
okrožnega sodišča
Na obisku pri civilnem sodnik« — Tudi sa dolgočasnimi civilnimi razpravami se mnogokrat skrivalo bridka življenjska razočaranja toiiteljev in tožencev
Ljubljana. 14. novembra. Velikodušna amnestija je zelo raz-redčila vrtte tistih, ki -o čakali na kazen za srvoje prestopke in zločinstva. V glavnih ra/pravnih dneh — torek, sreda in četrtek — sta bili prej redno najmanj dve, čestokrat pa rudi štiri, pet razprav, zlasti pred sodn'kom poedineem. Sedaj je največ po ena dnevno in tudi sodnk poedinec jih ni spravil v četrtek več ko dve z dnevnega reda. V hhžniih dneh je prav tako razpisanih le nekaj manjših razprav; prva večja bo v torek in sredo teden. Trajala bo dva dni. Na zatožno klop bo sedlo skupno 11 obtožencev, med njimi nekaj znanih vlomilcev.
Dvorana št. 7° pa kljub temu ne sameva. V njej so sedaj, v dneh. ko ni kazenskih razprav, razprave civilnega sodišča Te razprave seveda ne vzbujalo prsebnega zanimanja, saj malokdaj dosežejo tolikšno stopnjo dramatičnosti, da bi se pc-loža* obtoženca naglo menjal in da bi pnšlo do usodnih kontroverz med pričami, obtoženci, sodniki in tožilci. Sedeti na zatožn klopi pred civilnim sod i-će m. ne pomen; večje nevarnosti, ni dogodek, ki pahne človeka 9 poti ugleda, spoštovanja in ga žigosa z znamenjem, ki se obsojencu v večini primerov maščuje v vsem nadaljnjem življenju. Obtoženec, obsojen aH ne obsojen, bo zapuščal r&zpravno dvorano še vedno z glavo pokoncu. Materialni udarec. k; mu ga lahko pr'zadenc sodba, ni breme. k; b1 se ga ne mo^el tudi v najtežjih življenjskih okoliščinah enkrat znebiti in rano zaetliti Zaradi obsodbe pred civilnim soelniko-m ne bo nihče s prstom kazal za njim ga ne bo nihče zaničljivo in prezirljivo mer?!, mu ne bo nihče odrekel ko* polteno zasluženega kmha.
Pred civilnim sodnikom se redno razpravlja io tožbe, v katerih gre za najrazličnejše cd^odninc. Postopek  je drugačen kakor
pred kozenskim sodnikom. Oboje povzroča, da so civilne razprave za neposvečenega poslušalca dolgočasne Ozadje dejanskega stanu, ki privede tožitclja in toženca v i**> piavno dvorano pred sodnika ostane največkrat prikrito, vsaj tisto ozadje, ki ni poslovnega, trgovskega značaja. Ljubezen, mržnja. vs<a čustvovanja ostanejo večinoma prikrita. Toižitelj zahteva sli izpolnitev pogodbe ali pa odškodnino, kaker mu jo dovoljuje zakon. Zahteva priznanje in povračilo kakršnih koli dajatev, posodil, odškodnin za zlorabo, pc^kr.dbo in podobno
V sodno dvorano vs>*o;>i s svojim odvetnikom, toženec s svojim. Dokazni postopek se izvaja s pričami m z listinami; in šele v skrajnem primeru z zaslišanjem obeh strank. Ko sodivk sklene dokazni postopek govorita odvetnika in sodnik razglavi sodbo, ki jo o*pre na izpovedi prič. na dokazne listine ali pa tudi — in to so navadno naj-dolgotratnej^e pravde —. če ni drugih dokazov, na izpoved te ali one stranke, kakor ga je s svojimi izpovedmi znala prepričati o resničnosti svojih trditev iti izpovedi.
Vstopili smo v dve,rano sredi razprave. Na hodniku čaka najmanj deset ljudi, starih, mladih, večinoma zgaranih, shujianh obrazov. Vsi so priče bodisi za »njo« ali za »njega«, odnosno po njenem ali p* po njegovem predlogu. Dve skupini šepetata med seboj in pogovor se vsakokrat pretrga, ko se cdp"o vrata raz prav ne dvorane Vsi napeto čakajo, koga bo s'uga poklical. Čhn pa se vrata za poklicanim zapro. pa nadaljujejo s pomenki — vsaka skupina zase. Nekaj se jih ni pridružilo ne k enim ne k drugim. Hodijo zamišljeno po hodniku gor in dol, postajajo nestrpno pred oknom in zrejo na sivo dvorišče, kjer kaznjenci spravljajo velik kup premoga v kleti. To so največkrat nezainteresirane priče, ki kaj malo vedo ali, če kaj vedo. še to skuhajo povedati tako. da ni v korist ne enega ne drugega.
Visoki fcajjnJsmr Je is Dueejevega sklada podelil zakoneorna Oven Francu in Joiefl iz Ljubljane, Predovieeva 16; zakoncema
Agnič Jakobu in Mariji. Mlake št. 1, občina Gradac; zakoncema fitangelj Alojziju in ^Tereziji. Jama Stev. 2, občina šmihel-Stopiče. ob priliki rojstva dvojčkov nagrade po 600 Ur.
Pričevanje jim je neprijetna izguba časa in bi se mu najrajši izognili, ko bi mogli.
V dvorani sedi na klopi pred sodnikom stara ženica, Pnica. Sodnik >i zastavlja vprašanje za vprašanjem. Skoraj na nobenega mu ne odgovori tako, da bi mu odgovor lahko koristi! v presojanju. stvari. »Jaz no veta nič, se nisem brigala za njene stvari. Kako sta se me 11 ila med seboj, ne vem. Koliko je »on« njej plačeval za hrano, ali 200. 300. 400 din ali 400 lir. ne vem. Kar se p& posojil tiče, vem samo to. da sem ji nekoč posodila 40 lir. ki jih je dala njemu, da si je kupil kapo.« Med odgovarjanjem se večkrat ozre na desno, kjer sedi »ona« — njena hči — s svojim odvetnikom. Starka živi v hiralnici, le redkokdaj je zahajala k svoji hčeri.
Za kaj gre v tej pravdi? Poslušamo, zbiramo drobtinice in sestavljamo pravo sliko. Tožittljica gleda sedaj sodnika, sedaj pričo, največkrat pa ji pogled uhaja na drugo stran, kjer sedi obtoženec s svojim odvetnikom. Na ustn;h ji igra tako odlično zaigran smehljaj, da bi mu lahko vsak nasedel, če bi ne vedel, da ji je v srcu prav za prav bridko girenko. Toženec pa strmi pred sebe na mizo in se ne zmeni za drugo ka-kaor za sodnikova vprašanja.
Fant. star takrat komaj 19 let. je pred osmimi leti zdomrl vse vezi. ki so ga priklepale na dom. Vsa svarila staršev, vsi »dobri« nauki niso pomagali. BHo mu je dovolj njihove »sitnosti«, dobrot palice re-solutnega očeta se je že več ko preob jedel. V soseščini se mu je smehljala mlada ženska. Res da je bi'la starejša od njega, bila pa je lepa. Gotovo ga je znala tako zapeljivo pogledati, da se mu je zdelo, da se odpirajo nebesa Vse je dobul. kar je želel. Pri njej je bilo popolnoma drugačno ozračje kakor doma. kjer mu mso skoraj postregli niti s prijazno besedo Nien vpliv je rasel in posrećilo se ji je. pregmuriti ga. d» se je preselil k njej. »EM je nag in bos. ko je prišel.« zatrjuje »ona«, »oblekla sem ga in obula. Ves čas sem ga imela na hrani, dajala sem mu tudi posojila«. Jedrnate so njene besede in skrbno se ogibljejo tiste rane. ki jo se danes razicda in peče. Navzoči oče toženca bi najrajši skočil vanjo od sramu in komaj, komaj ga ukroti ostra S/^divkova beseda. Tožencu pa sc ne zdi vredno odgovarjati na njene ugotovitve. •Ugotovil sem. da ji dolenjem >e štiri tisoč, vse ectalo pa sem ji plačal", meni hladnokrvno. Z očetom sta napisala podroben obračun, toda sodnik je že po prvem površnem pregledu ugotovil, ela je sestavljen zolo enostransko in da mu nc bo pomagal. Priče ne vedo ničesar, kar bi mu koristilo pri presoji stvari. Cc ne bo d<-segel poravnave, se bo mora! zateč? k problematičnemu zaslišan }u strank.
»Resno vama obema svetujem, da se kako" koli poravnata. Baje bo za vas. toženec, ki nazadnje morate p'ačati. kar ste ji dolžan za hrano, stanovanje in obleko, pa prav tako za \as. težite!jica. ki nimate nobenih trdnih de&azov za svoje terjatve. Toženec ponuja 4000, vi pa zahtevate 10.000. Vi nekaj popustite, on bo pa nekaj primaknil. Tako boste vsaj nekaj dobili in obenem zaključili to neprijetna padevo.«
Pravega <ximcva njegove besede ne najdejo. Vname se besedni dvoboj med strankama in drugače h'adm krvna tožiteljica ss za h:p izda: »Vse sem mu da'a. po o*mih letih pa me je zapustil ter se oženil z drugo. Zc v naprej ie premisli 1. kako me bo prevari I. Imela sem po.1 robno zapisano vse. kar sem mu daTa in kar «em izda'a za njega. On pa je beležn'co nekaj časa. preden me je zapustil zažgal.«
Tu smo na končni postaji. Z.ideva naprej ni več zanimiva. Se stopajo pred sodnika nove in nove priče. Ha toka i vedo ne v P"ul njemu nc v prid nje. Tožiteljica se spet nvrno smehlja, toženec pa zre v svoje zapiske. Dva raze:cranca sc razhajata. Leta so premagala tožite!jico. ki bi *e danes bila priv'aena za sebi primernega starejšega partnerja S tem p-emladim človekom pa ie že za:grala in oklepa se varljivih nad. ki naj bi ji prinesle vsaj skromno zadoščenje za boleče razočaranje. Ne ne more mu več do živega. Saj ii bo plačal, kar ji je dolžan in kar mu bo naložil sodn:k. njega, njega pa nc bo več oŠ jemala Čas pa bo sčasoma ub'ažil tudi to bolečino m šia bo^ta vsak svojo pot kot tujca, ki sta s> že davno po-veda!a vse, kar sta si imela povedati.
Vale razvedrilo
naj bo »Dobra knjiga" \
Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi člena 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX st. 291 in upoštevaje potrebo, da se na ozemlju pokrajine uredi pomoč za matere in otroke:
Cl. 1. Ustanavlja se in podreja neposredno Visokemu komisariatu Pokrajinska zveza za zaščito mater in otrok v Ljubljani. Zvezi pripadajo občine ter za to ustanovljene javne in zasebne ustanove, katerim sta namen zaščita in pomoč materam in otrokom.
Cl. 2. Zveza ima nalogo izvrševati pomoč materi in otroku po glavnih smernicah narodne ustanove za zaščito mater in otrok — Opera Nazionale per la protezione della Maternita ed Infanzia.
Cl. 3. Zlasti ima Zveza na skrbi:
1. ustanavljanje kuhinj za matere: a) za siromašne noseče, od 6. meseca nosečnost: dalje: b) za siromašne doječe matere, do otrokovega 7. meseca;
2. ustanavljanje materinskih m otroških posvetovalnic. Otroške posvetovalnice sprejemajo zdrave otroke od rojstva do dovršenega tretjega leta radi obdobnega nadziranja njih rasti ter za vzrejne nasvete. Sprejemajo tudi starejše otroke do pubertete:
3. ustanavljanje razdeljevalnic a) mleka, b) moke in drugih živil in okrepčil za siromašne otroke, ki jih matere ne morejo dojiti;
4. spravljanje nepriznanih nezakonskih novorojenčkov v najdenišnice ali v spreje-mališča;
5. upravljanje zavetišč za dojence in odstavljene otroke do tretjega leta. če jim je mati zaposlena zunaj hiše in jih čez dan ne more varovati ali bi bila iz drugih vzrokov v stiski.
Zveza lahko v celoti aH tudi Ie delno združi v posebnih materinskih ali dečjih domovih delovanje iz točk 1. do 5.
6. Zveza lahko pomaga tudi drugače:
a) z oddajanjem otrok rednikom; b) s spravljanjem nravstveno ali gmotno zapuščenih otrok v kmetijske kolonije ali v vzgojevališča; c) z mesečnimi podporami (živili., oblačili, zibelkami itd.) nosečim ln doječim materam, ki ne morejo obiskovati kuhinj ter za prehrano otrok, ko se odstavijo pa do tretjega leta; di s plačevanjem nagrad za pripoznavanjo in pozako-njevanje nezakonskih otrok; e) z zagotovitvijo pomoči in zaščite telesno ali duševno nenormalnim otrokom, slepim in gluhonemim: f) skrbeč za prevzgojitev zabred-lih otrok.
Cl. 4. Zveza skrbi za vzporeditev in za nadzorovanje obstoječih zasebnih in javnih ustanov za pomoč materam in otrokom, usmerjajoč njih delovanje po najnujnejših potrebah prebivalstva in skrbeč za potrebne spremembe zadevnih pravil in poslovnikov. Te ustanove se z odlokom Visokega komisarja lahko združijo ali spojijo z Zvezo.
Cl. 5. Zveza za zaščito mater in otrok ostvarja svoje namene: 1. z zneski, katere ji da na razpolago vsako leto Narodna ustanova za -aaš&i1*V mater to- otftok: 2. z
morebitnimi ^bhocDti od imovino iz volil, \ daril, naklonil ali podpor, določenih Zvezi ali vobče za otroke brez navedbe ustanov ali zavodov; 3. z morebitnim nakazilom sredstev Visokega komisariata: 4. .s si ed-stvi. določenimi za podporo materam ln otrokom v proračunih občin ali drugih ustanov m zavodov, kolikor jih Visoki komisar z odlokom dodeli Zvezi: 5. z naklo-nitvami ali drugačnimi dohodki.
Cl 6. Zvezo upravlja svet. sestavljen iz oredscdn:ka ki ga imenuje Visofa korn;-sjr m iz naslednjih članov: pokrajins&e zaupnice /lensk.h fašijev. ki je podpredsednv ca. nadzornika zdravstvene s«lužbe Visokega konvsar:ata. načelnika oddelka za socialno skrbstvo Visokega koinisa na ta. enejja ali več strokovniakov za skrbstvo, ki jih /bere  po možnosti  Visoki komisar izmed
predavateljev    ah specksiiMov
strok.
Cl 7. V občinah opravlja Zvez« svojo nalogo po patronatskih odborih. se*tavljeotb
v občinah do 5000 prebivalcev rt treh. v drugih občinah pa iz petih članov. Župan je po svojem položaju predsednik tega občinskega odbora V odboru so se odpoaiao-ka pokrajinske zaupnice 2eosk»h fašijev, okrajni zdravnik ali pogodbeni »dravnfc, ljudskok>lski učitelj m duhoven, b opravlja dufcno pastirstvo. V man j Si h občmah as izbere tretji član rz treh poaflednjHi strok. Odbor se sestavi z odlokom Vieokcg« komisarja
Čl. 8 Ta naredba. • ka toro se razve*)javljajo vse njej nasprotujoče aH z njo ne
združljive določbe, stopi v veljavo 1 objavo v Službenem lisutu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana,  10.  novembra   1042-XXI.
Visoki komisar Emilio Granati
Narodno gledališče
DRAMA
Sobota. 14. novembra: ob 16.30: Gradoenfk
Solne*.  Red B Nedelja. 15. novembra: ob 10.30: rrtneeo*a
m pastirček. Otroška predstava. Izven.
Znižane cene od 10 hr navzdol. Ob 15.:
Oče na*. Tzven Ponedeljek. Iti. novembra: zaprto
H. Ibsen: »Gradbenik Soloes«. Drama v treh dejanjih. Osebe: Solnes — Levar, Ali-na, njegova žena — Marija Vera. dr. Her-dal — Raztresen. Knut Brovik — P. Kovic, Ragnar Brovik Verdonik, Kaja Foslije-va — Simčičeva, Hilda VVan^el — Boltar-Ukmarjeva. Režija: Marija Vera, inscenacija in prevod: ing. arh. B. Stupica.
OPERA
Sobota. 14. novembra: Travlata. Izven. Nedelja, 15. novembra: ob 15.: Gasparone, Opereta. Izven. Cene od 24 hr navzdol
."onedeljek. 16. novembra: zapito
•
G.Verdi: »Traviata«. Opera v treh dejanjih. Osebe: Violetta — Ribičeva. Flora — Poličeva. Anina — Polajnarjeva. Alfred — Čuden, Germont — Janko. Gaston — B. Sancin, Douphol — Anžlovar, Obignv —• Dolničar. Grenvil — T. Petrovčič k. g* , sbi-ga — M. Gregorm. Solo pleše Japljeva. Dirigent: D. 2ebre, režija in scena: C. Deb**-vec, zborovodja: R. Simoniti, koreograf, ing. P. Golovin.
K. Millocker: »Gasparone«. Opereta v treh dejanjih. Osebe: guverner — Anžlovar, grofica Carlotta — Ivančičeva, Zupan Nasone — Zupan, Sindulfo, njegov sin — Rus, Erminio — Sladoljev. Benozzo, krčmar — M. Sancin, Sora, spletična — Bar-bičeva. Massaccio — B. Sancin. Luigl —■ Pianecki. Tonio — Marenk. častnik — Jel-nikar, sluga — Simončič. Dirigent in 2*w>ro-vodja: R. Simoniti, režiser in koreograf: ing. P. Golovin.
Iz Hrvatske
— Poglavnikova knjiga »Strahot«* zablod« v slo*a*čini. Zanimanje Slovaške za kulturno življenje Hrvatov se kaže tudi v tem. da je bilo že več hrvatskih knjig prevedenih v slovaščino. pnpravljajo s: pa še novi prevodi. V kratkem izide v slovaškem prevodu tudi Poglavrrkova knjiga strahote zablod- v prevodu Karla Studenca v zalogi Litere v Bratislavi. Knjiga izide pred Božičem.
— Prva seja državnega sveta, pod pred_ sedstvom dr. Mi*"ka Puka je bila te dni v Zagrebu prva s^ja državnega sveta. Prisostvoval ji je tud: Poglavnik dr. Pavelič, ki je dal v nagovoru smernice za delo državnega sveta.
— Za 230 milijonov zadolžnie. Hranilnica Nezavisne Države Hrvatske j-e poobla- i £čena izdati zadolžnice do zneska 230 mi- j lijonov kun. Zadolžmee bodo izdane v ko_ i mad h po 1000. 5000. 10 000 in 100 000 kun. j Obrestra mera znaša 4% in obresti se za- 1 računavajo polletno. Država prevzame j jamstvo za zadolžnice. i
Povratak s počitnic
Starič je prijel oba kovčega z levico, x desnico je pa vzel ob obhodu s perona is žepa vozni Mstek. Potsm je pa vzel en kovčeg zopet v desnico in jo junaško mahnil  proti postajališču  cestne železnice.
Noseč težko breme je ves zasopel razmišljal, kako imenitno si je odpočil v teh Štirinajstih dneh bivanja ob morju. Med potjo se je ustavil pri trafiki, da bi si malo oddahnil in kupil cigarete.
Med iskanjem denarnice je postal nervozen. V desnem žepu, kjer jo je vedno nosil, je ni bilo. Segel je v levi žep in postal *> nervoznejši — tudi v levem je ni bilo. Segel je po vrsti v vse žepe. njegova ner-voanost je naraščala — denarnice ni bilo nikjer.
— Ali so mi jo ukradli ali sem jo izgubil? — je pomislil.
Jel jo je znova iskati. Pretakni je po vrsti vse žepe. Enkrat, dvakrat — trikrat, štirikrat, sedemkrat. .. Vse j? biio na svo. jem mestu — i robec i naočniki i nalivno pero — samo denarnice ni bilo nikjer.
Na levem žepu suknjiča je našel sicer veliko luknjo, toda denarnice itak nfkoH ni nosil v levem, temveč vedno v desnem »epu.
Tako je stal Starič zamišljen v svojo usodo že dve minuti pred kolodvorom in polagoma se ga je loteval obup. Najbolj
ga je jezilo, d:*, j« prosi! svojo tvrdke s« za predujem. Denar mi bo potrebni, je mislil, če bo hotela moja mala morska vila zadnje dni mo;egr. b:vanja ob morju preživeti nekoliko na večji nogi. Toda skrotn-rost čednega dekleta se j? komaj dotaknila predujma in Starič se je že vesel 1. da si bo m opre 1 s tem denarjem po težki ločitvi doma kcj privoščil, zdaj pa naenkrat ta smola... Od vsega bo inr?I korist samo žepar ali srečen najditelj.
Obupujoč tako zaradi svoje smole se je Starič spomnil, da je imel v denarnici veo svoj denar, do zadnjega beliča Ostalo mu ni bilo niti za tramvaj, če bi imel vsaj eno liro. da bi telefoniral prijatelju. Toda kdo bo zdaj zvečer našel cjegove prijatelje doma? Pa tudi njegove gospodinje danes ni; danes je sreda, a vsako sredo zvečer gre k svoji prijateljici na partijo kart. Taksija ni mogel vzeti iz istega razloga — gospodinje zaradi teh prokletih kart in te proklete srede ne bo doma, da bi mu posodila denar za šoferja, on pa seveda doma ni pustil niti počenega groia.
Starič je jel razmišljati, kaj bi storil in v svoji stiski je postal občutljiv, mnogo občutjivejfti kakor je bil sicer.
Kovčegov ni mogel pustiti v garderobi in oditi domov peš, ker je smel v enem britev, a neobrit bi drugi dan ne mogel v službo. Sicer se mu pa pot s kolodvora do doma tudi brez kovčegov ni odela posebno vabljiva, ker je bil zelo utrujen.
Preden se je spomnil, da bi lahko vzel britev iz kovč?ga ali da bi mogel za nekaj Hr zastaviti svojo uro. je vstopil v tramvaj in zahteval listek do doma. Vstopil je pa v napačni vez.
— Izvolite na prvem postajališču prestopiti. — mu je dejal sprevodnik. — Tam pa počakajte na drugi voz.
Star č je izstopil in čakal
— Na kolodvor ..
— Ta voz prihaja s kolodvora. Na kolodvor vozi številka 2. — je odgovoril sprevodnik.
Starič se mu je lepo zahvalil in na prvem postajališču je zopet izstopil ter počakal na pravi voz. — Na kolodvor... je dejal zopet sprevodniku in segel z roko v srp. kaker da hoče potegniti iz njega denarnico.
— Ce hočete na kolodvor, morate počakati na številko 2, — mu je dejal zopet post rešljivi sprevodnik.
Is tako se je to ponavljalo na vsakem postajališču, slo je sicer počasi in Stariču je bilo precej težko vlačiti na vsakem postajališču kovčega v tramvaj in zopet is njega, vendar se je pa polagoma bližal cilju.
Dve postajališči pred domom mu je postalo lažje pri srcu.
— No, hvala bogu, zdaj bom končno doma, — je pomjjsiil potiskajoč že dvajsetič svoja težka kovčega v tramvaj.
Ko je pa tudi sam zlezel za njima v tramvaj. ie oblil mrzel pot. V tramvaju ju bil ist; t-prevodnik, ki je bil v številki S že n« prvi postaji Staričevega križevega pota.
— Tri lire. — je dejal sprevodnik mirno :n cdtrgal tri listke, dva za kovčega enega pa za Stariča. Starič ga je debelo pogledal in hotel je nekaj reči.
— Saj se že poznava. — mu je dejal sprevodnik. — V ta voz sta vstopr Se blizu kolodvora in zahtevali listek do kolodvora. Poznamo take trfke.
Potniki so se rade vedno ozrli proti Staricu, ki je v zadregi zamrmral nekaj nerazumljivih besed. Ta čas. ko je bil Starič že ves obupan, je pa pobralo neko dekletce nekaj s tal ki vprašalo:
— Čigava je ta detarnica?
Starič se je obrnil in spoznal svojo dolgo iskano denarnico.
— Nisem je torej niti izgubil, niti mi ni bila ukiadena. — se je razveselil. — Gotovo sem jo pomotoma spravil v levi raztrgani žep. Toda kako da je ni bilo niti v levem žepu te prej, preden je sploh prvič vstopil v tramvaj; od kod mu je torej zdaj padla? se je čudil in segel z roko v levi žep. Roka mu j? ušla skozi veliko luknjo in našla še večjo v podlogi suknjiča.
— Ah. tako, — se je spomnil Starič, — gotovo se je zataknila najprej v podlogi, zdaj je pa padla skozi to luknjo.
iSe/csitiea
£ VT X     07- c n a r»
1JANBS: Sobota, -14. ncverttf^rtl: Jotaafst
JUTRI: Nedelja. 15. novembra: Leopold DANAŠNJE PRIREDITVE
KINO  MATICA: Fedora KINO   SLOGA:  »Ne pravi ml tega< KINO   UNION: Takšen mora biti mož: KINO MOSTE:  Noč maščevanja in Robinzon 1918 RAZSTAVA ŠTIRIH MLADIH UMETNIKOV, akad. slikarja Kregarja in Omer-se ter akad. kiparja Zdenka Kalina in Putriha v Jakopičevem paviljonu, odprta nepretrgoma od 10. do 17. PRIREDITVE   V NEDELJO KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO VODSTVO PO RAZSTAVI v Jakopičevem paviljonu ob 11. dop. Vodi prof. Ivan Vavpotič
DEtUSNl LEKARNE DANES IN JUTRI: Mi. Bakarčić, Sv. Jakoba trg 9, Ramor. Miklošičeva cesta 20. Murmaver, Sv. Petra cesta 7* NEDELJSKO "DEŽURNO ZDRAVNIŠKO SLUŽBO bo opravljal od sobote od 20 do ponedeljka do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Franc C i b e r, Štefanova ulica 7.
Radio Ljubljani.
NEDELJA. 15. NOVEMBRA 1942-XXT 8.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Ulisse Mattev. 11.00: Prenos pete mase iz Bazilike Presv. Oznanenja v Firenzi. 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini < O. Marino). 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Simfonična glasba. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec — slovenska glasba. 15.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Ing. Koren Janko: Skrbimo za zdravje milih živali — predavanje v slovenščini. 17.35 Lahka glasba. 17.45: Koncert modernih pesmi, vodi dirigent Zeme. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Valček. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Filmsko glasbo vodi dirigent Segu-rini. 21.15: Koncert Radijskega orkeatra, vodi dirigent D. M Sijanec. sodeluje sopra-nistka Ksenija Vidali — operna glasba. 21.50: Predavanje v slovenščini. 22.00: Plošče. 22.15: Koncert pianistke Pine Pitini. 22.45: Poročila v italijanščini.
PONEDELJEK. 16. NOVEMBRA 1942-XXT
7.30: Pisana glasba. 8.00: Napoved časa — poročila \ italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenAčini 12.45: Polke in mazurke. 13.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: V kraljestvu plesa. 14.00: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert pianistke Marte Bizjak-Valjalo. 17.35: Pisana glasba. 19 00: i Govorimo italijansko« — poučuje prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 10.45: Komorna glasba. 20.00: Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.45: Prenos iz gledališča v Bologni: ČILEA: Arlezanka. V odmorih: predavanje v slovenščini. Zanimivosti v slovenščini. Po končani operi: Poročila v italijanščini.
ttfff. 26.2
»SLOVENSKI  NAROD«,   sobot«, 14. novembra 1S42;\X1
Stran 3
Od ledine do črne zemlje
I^fiHntka zemlfa, tako hitro aprenenila
obdelana v zadajih Ictfh, se se bo
Ljubljana. 14. novembra Humus, crnica, sprstenina. črna zemlja, vrtna zemlja — so imena le za isti pojem. Crne zemlje se pa seveda precej razlikujejo med seboj. Vsaka črna prst se ni sprstenina v pravem pomenu besede. Tudi črna šotna zemlja ni povsem istovetna s sprstenino. Prav tako ni pomešana vsaka zemlja, čeprav je dobra ter rodovitna, enako s humusom: nekatera ga vsebuje več. druga manj. Crna, vrtna zemlja je ideal meščanskih obdelovalcev vrtov. Novi mestni okraji, ki so vrtno mesto v pravem pomenu besede, so se razvili na ozemlju nekdanjih travnikov in njiv. Meščani so ob svojih domvih začeli uiejevati večje ali manjše vrtove. Toda marsikje zemlja ni bila dovolj dobra, da bi lahko dejala toliko, kakor bi želeli na tako majhni površini. Ta zemlja še ni >vrtna<. Posamezni meščani so dovažali ter kupovali vrtno zemljo od vrtnarjev m drugih posestnikov, da bi izboljšali ledine. Da je razlika med zemljo in zemljo, so sprevideli tudi zadnja leta mnogi meščanski obdelovalci zemlje, ki so zasadili lopate v ledine kakor pravi pionirji.
Marsikdo zavida Krakovčane in Trnov-čane za njihovo črnico. Zemlja v Trnovem in zlasti Krakovem je res v pravem pomenu besede vrtna. Ljudje, ki so se šele v novejšem času začeli zanimati za zemljo ter obdelc^anje, bi tudi želeli obdelovati sv-jc vrtove s takšnim uspehom kakor izkučeni krakovski in trnovski zelenjadarji. Morda kdo m»rli celo. da si lahko ustvari kmalu tako dobro zemljo, kakršna je v trnovskih in krakovskih gredah. Vedeti pa moramo, da je krakovski humus nastal v stoletjih skrbnega obdelovanja in gnojenja ze-nije. Kr^Vovčani, ki so bili podložniki križevniške komende. so obdelovali vrtove, kjer *e dmdares uspeva tako lepa zelenjava že zdavnaj. Tudi tam v začetku ni bilo take lepe sprstenine. Humus je pri n<*3 v veliki meri sad dela človeških rok. Nastal je pod ugodnimi pogoji, ne pa >sam od sebe<.
Ni mogoče točno določiti, kakšna kemična spojina je humus, kajti razlikuje se več aii manj po tem. iz kakšne zemlje, odnosno snovi je nastal, če se pa oziramo na povprečne številke, je sprstenina zemlja, ki vsebuje 58—64rc ogljika 3or'c kisika, 4.5*~ć vodika in 2— Sr> dušika. Takšne zemlje je v srednje dobri zemlji le 3 do 5r£-
Zakaj je prav sprstenina tako rodovitna? če hočemo to razumeti, moramo tudi vsaj malo poznati življenje rastlin 1n čudoviti proces spreminjanja anorganskih snovi v onranske. Rastlina, ki črpa hiano iz zemlje, potrebuje pri toni pomočnike, bakterij**. Nevidna armada mikroorganizmov mora P*ej predelati zemljo, da razpade v spojine in raztopine, uporabne za rastlinsko hrano. Pri tem procesu opravlja pomembno nalogo tudi voda. Ko se Crnica
razkraja daje rastlinam hrano, ki jo imenujemo dušik; pri tem nastaja tudi ogljikov dvokis. ki raztopljen v deževnici omogoča topljenje fosforne kisline, kalija in apna. crnica ali sprstenina je rodovitna tudi zaradi tega. ker je mnogo bolj rahla in luknjičava kakor n. pr. ilovica. Luknji-čava zemlja vsebuje več zraka in je zato tudi toplejša, ker je zrak slab prevodnik toplote. Primes sprstenine težki, ilovnati zemlji torej popravi zemljo tudi fizikalno. Toda humus popravi tudi peščeno zemljo, ki postane bolj povezana, to se pravi da v resnici učinkuje nasprotno kakor pri ilovnati zemlji. Peščena zemlja se preveč razsipa in voda skoči njo prelahko pronica. Zato pa trpi zelo zaradi suše.
Razlikovati je treba med sladkim in kislim humusom. Sladki humus imenujejo tudi »nevtralni humuse. Nastane ob razkrajanju rastlinskih in živalskih odpadkov ob pristopu zraka. To bi moral obdelovalec zemlje vedeti, da bi primerno uporabil gnoj. Gnoja namreč ne smemo pregloboko pod-kopati ali podorati, kajti v globljih plasteh ne more do njega prodreti zrak. Kako globoko pa podoravarno gnoj ali rastlinske odpadke, zavisi predvsem od kakovosti zemlje. V rahli zemlji ga smemo podorati globlje. V peščeni zemlji ga je treba podorati globlje kakor v težki ilovnati. Sicer se gnoj spremeni v sprstenino tudi. čeprav do njega ne more prodreti dovolj kisika, toda tedaj nastane kisli humus. Po takšnem humusu postane zemlja kisla. Včasih ostane kisla dolgo dokler se dobro ne prezrači ali oksidira. To je pomembno, kajti mnogim rastlinam kisla zemlja ne prija. Predvsem zaradi tega je tudi potrebno oranje ali prekopavanje zemlje pred zimo, posebno, če je močvirna. Zemljo moramo dobro prezračiti, da jo tako razki-samo. Vedeti pa moramo tudi, da zemlja, ki vsebnje humusne kisline, ne vsebuje dovolj rastlinske hrane. Kisline razkrajajo snovi, ki jih rastlina potrebuje za hrano in voda jih izpira v globlje plasti, do kamor korenine ne sežejo. Po tem nam postane razumljivo, zakaj je potrebno globoko oranje pred zimo. Velikega pomena je pa tudi seveda, da preorana zemlja bolje premrzne ter postane rahlejša. S prekopavanjem ali preoravanjem zemlje pred zimo pospešujemo proces nastajanja dobre crnice.
če torej želimo, da bi se ledinska zemlja, ki smo jo začeli obdelovati zadnja leta, vsaj sčasom spremenila v sprstenino, jo moramo marljivo obdelovati, a ne. kakor so delali nekateri, ki so zasadili v njo samo konico lopate. Prekopati jo je treba pred zimo. Seveda je pa neobhodno po-
tretmo tudi gnojenje. Zato smo govorili, kako pomebno je. da si meAčani pripravljajo kompost, ker jim primanjkuje hlevskega gnoja, in da si lahko pomagajo zelo
z zelenim gnojenjem.
DNEVNE VESTI
— Na polju slave sta padla konjenik Vir-gi: Galmini. rojen 1920, ter letalec Angelo Bruno Mazzoleni, rojen 1919. Oba sta bila rodom iz Mlana. Dalmin; je žrtvoval svoje mlado življenje pr; kraju Bobrovski na ruskem bojišču. Pripadal je fašiju v Rozza-nu.' Mazzileni je bil odlikovanec in je izšel iz vrst milanske fa.sijske skupine »As-so«.
— Italijansk; kulturni institut v Odeaf ie pričel s svojim delovanjem. V navzočnost: steviln h prijateljev Italije, pisateljev jn umetnkov je pričel Italijanski kulturni zavod v Odesi s svojim delovanjem. V okviru omenjenega zavoda je :mel odlični violinsk; virtuoz Anton lan igro svoj prvi koncert, k i mu je prisostvovalo številno občinstvo. Z otvoritvijo Ital janskega kulturnega zavoda je kulturno ter umetnostno življenje v Odesi zelo poživljeno.
— Novi italijansko finska trgovinska pogodba, iz Rima poročajo: Nova trgovinska pogodba, ki je bila sklenjena med predstavniki Italije jn Finske, zagotavlja Ital:-j»j pomembne količine najrazličnejših surovin, ki so posebnega pomena za ital:jan-sko gospodarstvo, tako na primer celuloza, papir, les itd z italijanske stran: pa je bilo zagotovljeno finskemu gospodarstvu dobavljanje povrtnine. sadja ter tekstilnih izdelkov.
— Sola fašistične mistike. V Milanu se ie sestal V navzočnosti podpredsedn:kov Karla Borsanja in Ferdinanda Mezzasome svet sole fašistične mist:ke. Svet je razpravljal o delovnem načrtu za Šolsko leto XXI. s posebnim ozirom na tečaje, kjer se poučuje dci-trina fašizma, ter na posamezne sekc je omenjene šolske ustanove.
— Pomembne izkopanine v Herkulanu. Navzlic vojnim prilikam nadaljujejo v zgo-dov:nskem starorimskem mestu Herkulanu z izkepa\-anjem sVtrinsk:h predmetov. Rimska ikonografija je obogatela z novo važno najdbo: s sliko znamenitega M. Nonija Balba.
— UsuševanJe morske plitvine.   Iz Zare
poročajo: Te dr.- so pričel j z uresničevanjem važnega načrta. Gre zi zboljšanje ter melioracijo znane morske plitvine None ter ureditev spodnjega dela reke Mi°liucc;o. ki se izliva v omenjenem okoljšu. Morska plitvina Nona obsega več ko 80 hektarjev in bo izkušena z obsežnim kanal izac'jskira omrežjem. Ta velika izsuševalna dela bodo prinesla dalmazijskemu kmetskemu preb:-valstvu ugodno zemljišče za smiselno poljedelsko obdelavo.
— Zavida je preveč uspavalnega sredstva, pa se je zastrupili. Stanovale; v h ši ulice France?co Emilei 29 v Veron: so opazili, da ni bilo že več dni na spregled gospe Mar je Ottav;ani. Obvestili so o tem policijo, ki je udrla v stano\*anje n priš'.a o pravem času. Ottavijanijevo so našli nezavestno v bolnišnico, kjer so dognali, da j« zavžila preveliko količino uspavalnega sredstva in se zaradi tega zastrupila.
— Časopis za bojevnike domačine. Zelo ran :m ivo in koristno pobudo je sprožil župan občine Cignese pri Stres- Borromeo. ki se razprostira ob vznožju Mottarona. Z namenom, da bi bf I t občani te občine, kj se bojujejo na različnih bojiščih, v čim živahnejšem st?ku z domačo občino, je bil ustanovljen posebe nčasop s, ki ga razmnožujel JO s pomočjo razmnoževalne naprave. L>st izhaja najmanj enkrat mesečno ter vsebuje vse domače novce, ki zanimajo bojevnike domačine, in tudi vesti iz domačega
družinskega življenja. Županstvo pošilja potem po en jzvod časopisa vsem onim občanom, ki so pod orožjem in k; rad- prebirajo smotrno zbrane ter zanimivo podane novice iz Gjgnesa. Pa tudi domačin; sami z zanimanjem prebirajo vesti, ki jih objavlja občinski vestnik. Verjetno bodo sledile tudi druge obč ne temu zgledu prijazne alpske občine.
— Razpis za najlepšo pesem. Milanski pokrajinski Dopolavoro objavlja peti razpis za najlepšo pesem v italijanščini. Udeležijo se ga vse založniške ustanove, pa tudi posamezni skladatelj, in avtorji. Razpis vsebuje štiri sekcije in sicer pesmi, ki povzdigujejo italijanska vojna dejanja, nadalje ljudske pesmi, moderne pesmi v hitrem ritmu jn moderne pesmi v bolj počasnem ritmu. Med italijanskimi skladatelj: se opaža živahno zanimanje za ta razpis.
— Navodila poljskim delavcem. V navzočnosti konfederalnega predsednika nac. svetnika Anija Bignardija ter odličnih predstavnikov oblasti in stranke je bil ob prliki btvdrttve novega kmetskega doma v Bologni glavni sestanek zaupnikov in sindikalnih dirigentov pokrajinske fašistične zveze poljskih delavcev. V okviru izčrpnega poročila o nalogah poljskega delavstva je očrtal nac. svetnik Anij Bignardi navodila, ki se tičejo nadaljnjega delovnega programa s:ndikalne organizacije poljskega delavstva. Ob zaključku je bilo izročenih Zveznemu tajniku v Bologni 500 zavojev, ki so bil* poklonjeni v dar vojakom v Se-vernj Afriki.
— Odklonjena pomilostitev treh švicarskih vohunov. Zvezni zbornici v Bernu sta zavrnili prošnjo za pomilostitev, ki so jo naslovili na zbornici trije podčastniki, ki so bili zaradi vohunstva ter izdajstva obsojeni na smrt.
— Smrt v kolodvorkj čakalnici. 54 letnt Peter Štefan Scala iz Milana je bil na vožnji kozi Rim. Počakal je zveze s svojim vlakom, pa je šel v čakalnico. Nenadoma se je zgrudil na tla ;n je obležal negiben. Kmalu zatem je izdihnil. Zadela ga je srčna kap.
— Potresne »unke so beležile potreso-merne naprave v geofizični ter meteorološki opazovalnici v Bariju. Potresni sunki so bili precej močni, potresno srediSče je v daljavi okoli pet tisoč km.
— Prirodne muhe: 6 in pol kg težko repa. Na polju pri naselbini Faule df Polonghera je zrasla orjaška repa. Iz povsem normalnega semena je pognala 6 in pol kg težl<a repa. Nenavadna rast orjaSke repe vzbuja zanimanje vse okolice. S pozornostjo si jo ogledujejo kmetski gospodarji in gospodinje, ki jo prihajajo gledat več ur daleč.
— Proslave Tita Livtfa v Španiji. Tudj v Španiji proslavljajo 2000 letnico Tita Izvija. Tako je organiziral v Saragos taksno proslavo tamoSnjf Italijansk? kultumf zavod ob sodelovanju pokrajinskega zastopstva ljudske vzogje. Slične proslave ob 2000 letnici znamenitega rimskega pisca bodo tud; po drugih večjih španskih mestih.
— Hrvatska kulturna rasatava v Rimu I* Milanu. Kakor znano, je bila prva hrvatska kulturna razstava v Benetkah že zaključena z lepim uspehom. Ta razstava, ki je bila prirejena pod geslom »Hrvatska skozi stoletja«, bo prenesena v Rim in Milano. V Rimu bo nameščena razstava v veliki razstavni palači v ulici Nazionale.
L3URL.3ANSK! KINEMATOGRAFI
v kfcaa Matici In Uulonu: ob i/jl«. ta »i 18. uri; v Slogi neprekinjeno od 14. ure dalje. Ob nedeljah In praznikih v vseh treh kinematografih: oh 10., !>I6. In i/218. uri:
KINO MATICA TELEF. Z ZA 1
Tragična ljubezen ruske velikaši nje...
Laj is* Ferida, Amedeo Nazzari. Osvaldo Valentl
KINO UNION TELEF. &B-21
Ljubezen lepe, razvajene meščanke in postavnega ter značajnega kmetskega fanta
Takšen mora biti mož!
Igralci: Adolf Jam*. Blrglt Tengmth
n\lNO SLOGA TELE*. 27-30
Popularni komik »Macario« v svojem najduhovitejšem filmu
Ne pravi mi tega
Sodeluje lepa Silvana Jachino in Vanda Osiri
— Letošnje Vodnikove knjige iz:dejo za Miklavža, člani prejmejo za 16 lir članarine in 1 liro. odn. 2 dopravninc Vodnikov«« pratiko za leto 1943 in povest Janka Ka-ca »Na novinah«. Ker tiskamo knjige ie v skromni nakladi, vljudno opozarjamo v3e Člane, naj pohite s prijavami, da ne bodo ostali brez knjig. Prijave sprejemajo: pisarna Vodnikove družbe. Puccinijeva o, poslopje Narodne tiskarne, prodajalna Tiskovne zadruge, šelenburgova 3 in knjigarna Učiteljske tiskarne. Frančiškanska ul. 6.
— Janka Kača  povest   »Na novjnah«.
ki izide v letošnji izdaji Vodnikovih knji^. je izredno globoko in mojstrsko pisano novo pripovedno delo znanega oblikovalca ljudskih tipov in usod iz Savinjske doline
— Pred zgodovinsko središče pri Burijo
su. Ob arheoloških izkopaninah v Silosu v pokrajini Burgos sc je. kakor poročajo iz Madrida, pokazalo, da gre pri tem za odkritje pravega predzgodovinskega središča, ki je bilo zgrajeno ob pričetku prvega tisočletja pred Kr. To predzgodovinsko selt-šče je blo naseljeno skoz; 1300 let. Razen značilnih predzgodovinskih predmetov so bila najdena oblačila iz rimske dobe. pa tudi iz dobe zapadno gotskega vladstva. Sredi utrdbenih del in poslopij so bila odkrita zanimiva keram čna dela. orožje. Gospodinjski predmet:, pa tudi razne vrste nakita. Izkopanine so velike važnosti za ugotavljanje ter proučevanje prve ar:jske invazije v Španijo ter za razčiščenje odnosa jev med prvotnim prebivalstvom na en:
stran- ter Zapadnim; Goti na drugi strani. Te izkopanine so pr-vab;le v Silos številno
arheološke raziskovalce ter učenjake iz Španije .pa tudi iz drugih evropskih držav.
— Nov uvod za proučevanje italijansk h političnih piseev. Agencija »AgiU poroda: V svoji zadnji šefi je sklenil ministrski svet. da se ustanovi v Rimu poseben zavod za proučevanje italijanskih političnih piscev. Slušatelji se bodo pečali z znanstvenim proučevanjem najpomembnejših italijanskih političnih spisov ter piscev od Danteja, ki je bil oznanjevalec srednjeveške univerzalne monarhije, pa preko BC&rsOlJa Padovanskega. Alberica Gentila, Machia-vellija. G. B. Vica. pa do Mazzinija. apostola italijanske ter evropske mladine, ter Mussolnija. oznanjevalca nove Evrope in ustvarttelja imperija. Omenjeni zavod bo skušal prikazati tudi prispevek Italije ter njenih velikih sinov k razvoju evropske civilizacije. Finančna srelstva za novi zavod so zagotovljena s strani raznih zavodov ter zasebnikov, pa tudi v proračun ministrstva ljudske vzgoje je vnesena v ta namen postavka 50.000 lir. Zavod je postavljen pod nadzorstvo  ministrstva  ljudske vzsroie
mu je priznano svojstvo pravne osebe. Statut zavoda, ki bo urejeval pouk ter sestavno ureditev zavoda, bo odobren s posebnim Kraljevim odlokom.
— Slovenski čebelar je prakar zaključi! s skupno 11. in 12. številko 45. letnik. V uvodnem članku razpralja Metod Klemen o treh vrstah kranjiča. to je: o Janševem panju, trgovskem in navadnem kranjiču. Urednik Bukovec nadaljuje poučno zgodovinsko razpravo o naših panjskih končnicah. Članek je zopet lepo ilustriran. Fr. L. piše o pravilnem shranjevanju medu in o prašilčku - negovančku. Objavljeno je poročilo o občnem zboru. V >Kotičku za radovedneže« in »Drobirju« najde čitatelj marsikatero zanimivo poučno drobtinico. Iz sejnih zapisnikov je razvidno, da čebelarsko društvo doslej še ni prejelo sladkorja za krmljenje čebel. — List bo izhajal prihodnje leto v dosedanjem obsegu in nakladi.
— Nesreče. Angela Mihelič. 37-letna žena delavca iz Sneberja. se je peljala z vozom domov: ko je bila že blizu doma, so se jj splašili konjj in je padla z voza ter si zlomila desnico. Prepeljali so jo v ljubljansko bohv'STiico. V-zadnjih dveh dneh so bili sprejeti v bolnišnico še naslednji ponesrečene^ Ana Bogojevič, 60 letna zasebni ca iz Ljubljane, je padla na cest in si zlomila levico. — Primožu Sedmaku je šlo kolo čez levo nogo in ga močno ranilo. — Janeza Piškurja. 53 letnega posertnika iz Trebnjega, je konj brcni v levo nego in mu jo zlomil. — Filipu Štefane ću. 50 letnemu posestniku iz Plešoče pri Brezovici je padla lestva na glavo. — Franc Cerov-šek. 14 letni sin delavca iz Brezovice, si je pri padcu v gozdu, kjer je nabiral gobe, zlomil levico. *
NI UTEGNIL Janeze^ pride domov ves blaten.
— Kaj si pa zopet počel, da si tak? — vzklikne mati.
— V blato sem padel.
— In kar v novih hlačah?
— Da. Nisem utegnil sleči jih.
KAKRŠNO VPRAŠANJF . .. i— Kaj moraš res ves dan držati cigareto v ustih?
— Kje naj bi jo pa držal?
NEMOGOČE
— Natakar fv moji juhi plava mrtve muha.
— Nemogoče, gospod! če bi bila mrtva, bi ne mogla plavati
POZNA GA
— Ce si hotel brcati žogo. zakaj me pa
nisi poprej vprašal, da-li smrš ? .
— Prav zato ne, papa.
IZ LeIUBLJANE
živilskih
nakaznic
2e prejšnji mesec smo prebivalstvo opozarjali, naj ne izrcCa živilskih ali oblačilnih nakaznic prav nikomur, čeprav bi še tako uradno nastopal in se izkazal celo z uradno legitimacijo. Mestni prt*skrbu\ ai-ni urad namreč nikogar ne pošilja k strankam po karte, tla bi jih vzel in prinesel, temveč vedno povabi stranko samo v ura*!, če je treba kaj urediti zaradi živilskih ali dragih nakaznic.
Tak tnt se je v ponedeljek spet pojavil v Krojaški ulici Silno oblastno je nastopal in z odločnim i.radrnm glasom zahteval, naj mu pokažejo živilske nakaznice, da jih uradno pregleda« čc je vse v reriti m po predpisih. 2o skoraj izrabljene nakaznice je pustil, celo karto je" pa vzel seboj seveda je pa ni prinesel v mestni preatcrbovalnl urad. ker jo je ukradel za svoje umazane namene.
Opozarjamo prebivalstvo, da še tako oblastni in uradni nagtpSi ter neobhodna aktovka nikakor nikomur ne daje pravice izbirati živilske nakaznica, kor, kakor rečeno, mesini pres^krbovalnl nracl nikogar op pošilja po kakrsjtekoH nakaznice; temveč stranke vedno vabi v urad.
Zato vsakega takega1 pređniiefta takoj izročite policiji!
*    * *
—lj hladneje. Zračni tlak narašča n^l dne do dne 1n. sorazmerno s trm. je vedno hlaineje. Najbrž bi že dobili sneg, če >>! zračni tlak malo popustil. Čudno Se nam zdi. da je Se vedno oblačno, čeprav Je že doslej zračni tlak skoraj najvišji Včeraj je bila najvišja dnevna temperatura koma; za dobro stopinjo viSja kak^r m"nima!ra: znašala je 4.4:'. Davi je bilo "e hladneje kakor včeraj zjutraj. Najnižja temperatura je znašala 2.6°.
—lj 1'mrli so v Ljubljani od 6. do 12 t. m Kraškovie Apolonija. roj. R-emskar, 82 let. trgovka, Stari trg 22, KraSovec Helena. 85 let. zas^bnica. Japijeva ul. - Hahm Katanna. roj Zorie. vd. Pire. 69 let* zasebni ea. Kolezijska ul. 2, Leghssn Marija, roj. PodbevjSek. 83 let, vdova čevMarja. LevstikcVa nI 23 Zor Miroslav. 6S let. pckončevalet mrčesa. Frančiškanska ul. 7. Oclob A r/j 71 let. zvaničnlk drž. žel v p. Vodovodna r . 34, Debevec Breda 2< , 1-ti hčerka šOiske^a upravitelja, Bi ;\ve.-seva c. TO, QrjfvyŠek Štefan, 53 let, vlako-vocrja drž. Ie! v p.. Ižanska e 159. Dol i nar Franc. iej lel. poljski delavec. V:dovdanska c. 9. — V ljubljanski bolnici so umrli: SkufVa Vincencij. leti. sin pos" strika.
Sp. Brezovo 17 pri Višnji gr>i i CI vohat Ivana. 39 lot. vdova drz. cestarja. Poolhov Gradec 43 pr: Ljubljani, Zdešar Iva-a. 4 leta, hči posestnika, šujica 19 pri Dobrovi. Res-n k Matildo, 27. sluz.. Cesta v Zelon: lo^ 37, Bolta Ivan. 73 let. trgovec, Krakovski
ul. 20. Stebla j Marija. 22 let, trgovska pomočnica. Stožice 69, obč. Jež ca. Kopčaver Marija, 31 let, trgovska nastavljenka. Maistrova ul. 14, Farkaš Kr:stina. roj. Pavcie, 38 let. žena delavca. Pod ježami 15. Justin Anka. 26 let. žena mornar, naivdrrk*. Robičeva ul. 7, K^un Milan   51 let, trgOVfec,
RibtrceaiA-iPiFc A&j*»i* IbVBi Itssrtfri U ■ ■> r*^ Rožnati. 4J..'Žte^r^č.^.Jar^, rojJEM«;.. 67 let, prevžitkarica, rpieujamska ul. 3"T; Mihelič Ivan, 9 kt, sin kovača. Karfovfca 5 pri Velik h Laščah, Zorman Janko, 2 leti, sin ključavničarji. Sv. Petra nasip. M.i-rincelj Peter 50 let. gostilničar. Hrastje 7. obč. Polje. Novak Marija, 19 let. hči posestnika. Brezja 3, obč. Dobmnje, Koren-čič Jeflert. 68 let. dnmarfča, Vir 26. obč Stična. Lipovšek Marija 41 let. služkinja, Za gradom 4, Brina* Kristina, dninarina, 8marje£a-Sv. Krištof.
KINO M OST K Amedeo N'azzari in Clara Calamai
Noč tnaščevassja
Drugi film: 200 let po Robinzonu na Rohinzonovih otokih
Ker je zanimanje za ta dva filma že danes ogromno, opozarjamo na preprodajo, ki ho v nedeljo od 10. ilalje. Nedelja 13.30 in 1(1.30. delavnik lfi.30
—lj Soboslikarski. Iičar*»ki in pleskarski pomočniki so vabljeni, da se udeleže orsra-nizacijsko-strokovnega sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, fine 15. novembra ob 10. dopoldne v tajništvu industrijskega oddelka Pokrajinske delavske zveze. Za člane udeležba obvezna! — Predsedstvo Skupine soboslikarjcv in pleskarjev.
—lj Oddelek industrijskih delojemalcev PDZ vabi vse delavce in delavke industrijskih kategorij, ki so se vpisali v sindikate, da Čim preje dvignejo članske izkaznice. Za člansko izkaznico je treba plačati Lir 1. člani lahko dvignejo izkaznice v tajništvu oddelka med uradnimi urami, ki so vsak delavnik od 8.—12. in od 3.—6. ure. — Industrijski odsek PDZ.
—lj Vsi šoferji v L:"ub!j*nni so vaMj'enl. da se zanesljivo udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 15. nov. ob 10 dopoldne v pritličju Pokrajinske delavske zveze, N";1 sestanku se bodo določile smernice, po katerih naj se šoforska delegacija ravna na predstojeći anketi za ""ureditev SbfeTHrc- rn vprašanja. Zato naj ne bo nobenega šoferja, ki bi od tpga va*2nega sestanka izostal.
— Predsedstvo Ple:r»:ne šoferjev PDZ.
—lj čistilno kopaifcče v Zavodu za so. cialno zavarovanje nn Miklošičevi cesti st 20 bo z 20. XI. 1942 zopet odprto. Kopališče bo zaenkrat odprto le tri dni v tednu, to }e ob petkih in sobotah ves dan od S. do 18.30 ure. ob nedeljah pa le dopoldne od S. do 12. ure. Parna kopel bo odprta samo za rajske ob sobotah ves dan.
—lj Drž. učiteljišče v Ljubljani. Ravnateljstvo di ž. učiteljišča sporoča učencem in učenkam II. do IV. letnika, da naj prilejo v torek dne 17. novembra t. 1. ob 8. uri v Solo, Reslieva cesta, ker se bo ta dan pričel pouk. Urnik in druga navodila bodo sporočili gg. razredniki.
—lj Gambellovo pasfito, valpoličello. chl-anti in kraški t:ran v originalnih steklenicah v gostilni Lov5"n.
—lj Po 1 liro za kg nudi Mali gospodar
— žegosa na Gallusovem nabrežju 33 obrezano korenje za prehrano živali.
—lj Gospodinjski koledar za leto 1943 KXJ-XXII bo izšel v založbi knjigarne Tiskovne   zadruge.   Naročila   sprejema knji-erarna v  šelenburgovi  ulici  štev. 3.
VARČNOST
— Zakaj si pa Tiatlačil tol:ko robcev v žepe svoj? p lin me?.
— Ker jo mislim., oddati ar perilo.
Športni pregled
Objave NZ
Nogometna zveza objavlja slede jesen-skega nogometnega turnirja, ki je b:l končan preteklo nedeljo. Se na::cdnje-
Po vpogledu sodniškega poreč la je verificirana finalna tekma, odigrana dne 8. t. m. med Ljubljano :n Marsom s 3-0 v ko-rist prve Zato je končn VTStnj red v turnirju B ugotovljen takole: 1. Ljubljana. Mars. 3. Vič.
Najrrade. Kakor je bilo >e Javljeno, se nagrade za moštva ki so H dc'ova'.a na turnirju, lahko dv.gnejo pri nogometni zven.
Kar se t če nagrade za najbolj far moštvo, je bilo po sodniških poročil h ugotovljeno, da moštva Zabjaka V ea n Popola vora v turnirju A ter moštva Ljubljane. Marsa. Dopolavora, Zab.iaka in Viča niso prejela v teku turnrja nobene ka/.ni ali r»pom;na n se zarad tega nagrada, določena V ta namen, razdel na enake dele med vseh osem  omeni en ih moštev.
Nagrada za četrto plasirano moštvo ne bo jzdana.
Jutri na obisk k Hermesu
Table-teniski propagandni turnir, ki ga prireja jutri ob 8. spoitna s«-k< :.,a »Hermes« v dvorani hotela M k.ii DO nudil ljubiteljem igre z belo žogico, sodeč po predanih prijavah, lep športni uZitek. Športna sekcija »Hermes je za ta turnir opremila svojo igralno dvorano z novimi mizami tei izvrstno razsvetljavo. Za zmagovalce so pripravljene lepe praktične nagrade Iz propagandnih Odrov ni nobene vstopnine. Sodeč po velikem Številu prijav bo turnir trajai vso nedeljo tir m bo odigra!:* bržkone finalna bo: ba sob« popoldne.
Športna sekcija -Hermes prisrčno vabi vse ljubitelje tega spoita. naj jo obiščejo!
•
— K Jo ie rs.če! s stjtt-t nimi teki. Y no-
vejsecn časa trdijo, da so b;li isvedonl prvi Stafetni teki • Ncnićij: in ne kafcot ><> doslej miv<!iii v Angliji, keduj točno so z njiim zaceli, ni inojgočc ugotoviti, Vsekakor je gotovo, da m> bili ie \ navadi c&eii U lsi,ii. Y /ačcriv.h letih tekači n*- . premi m1! palice, pač pa zastavic«. Pive štafete bo bile 5 ■ 1<m) m. oato 4* loo m o kasne« je tuji 3X100 m. Zelo petfjuhljena u hiU nekaj Časa nidi štafeti IOXM0 m i M L 19(13, naprej |c v navadi štafeti I   l<M| m,
rned   Um   k«» uvedi   t.ix<» :iiK'nt.«;i:i(/
švedsko štafeto -b-*> 300 200 - i*mi rde mnogo kasneje. l*o <-lunpijecH lt><w i i itavduSili /:i očimpijsko -tatett, na Ihmi m. Zadnja; k: |e bMa uradno primani in je danes ena izmed privlačnih lotil rtee lak" k<»a!lc;:-k h prireditev^ ie štafeti t 1 i(M' m*
\"i>-c t<<- p* "i 0a agencija   »( 'entraIcnr<-pa~.
»RiiJfiikii.i^ \  iobotđ in nedeljo ic sa .i jevski dc!avs\i šp.rtni klub »Rado*« s\i-Can« peoatavil 30iotnico ii »ojugi otietoji n
ilcla.   Pr«Ms'.i\-i   je   pri>-•-t\ova 1   hrvatsAcI *lr-
/a\Tii  vddj«  :pD*rts  WWko Zet>ič. Prirejen
ic da:t vaf Zvh'x p ^chon p; k.i!  Pn-Kal dni-'^h^lir^^k'T-ct^fv'i-h k tU bel  ttt kwi ■pila; tudi  ragrebf-ki . 1 [a 5»   in   seiaie^sfei
Sa-'k.  hib e prijil Vb  te i  pr:l. /:n>-ti 20.000
kun podpore kot pri/na nje /j svoje zavlu/.
no delo.
K L O B l t A R N A
P A .1 K*
vrim ^tr(»ki»rn ia<ko i>ći<*i. preoblikuje *n prebarva   klobuke   vseh   ?rst   po rii?hih
cenah.   Lastna   delavnica    —   Se   priporoi *
RIDOLF PAJK   S%    Petra c.
— Spodnje P(>Juni*\iv §/a/er*lui 1-1, v Gra-dcu  je bila v nedeljo nogosnetni tek
tna med sastop tvom Stajetikc in Spodnje «ja Podonava. l*u živahni   'jri ic Sprednje Podonavjc premagala štajorako 3;1 (l:l)-
— št^jernko nof^ometno prvenstvo m *^<." daj  bliža  boocti. V   nedeljo  u- tnarih Raf>ld v Mariboru premagal Post Giai
in z<'pct p' u r 1 svoji stremljenje, *la p** stane lct(»*nji fpoinjc "tajc^ui prvak, V predtekmi » nv.iribc-rski la^tarji pre:na«iaH Rapidovo   reaaervo  3:1 Odp« Ha jo
prvenstvena tekma med slovensko Bhvtrleo in marbersikuni Po." ta rji. Marih-- T»-k; Železničarji so gefltcvali v Lcihnit/u ui premagali tiinni'njf TuS Leibnit/ -1:1 CofjC ic na SVGrjcm iL'~;0u na>r*:pi!<> pr< ti iJrtiŠkcmu Špo rriL nm klubu.   Prcinaijalo  f*a je ^:2.
— VII. kolo italijanskejcji nogometnega prvenstva. Jutri bodo v diviziji A Odigrane naslednic tekme: v Milanu: Milano-Vene-zia. v Vicenzi: Viccnza-Tn: ino. v Fir^m-ah: Fiorentina-Iag:uria, v Rimu: Roina-Atalan-ta, v Genovi: Genova-Lazio. v Torinu: Ju-ventus-Eoicpr.a. v Uvornu: Uvcrno-Bart, v Triestu: Triestina-Amtjresiana. Iavorno se 7. veliko verjetnosO obetati naflnljnji dve točki, prav tako pa tudi Torinu. — V diviziji B se bedo sestalo naetednje rivo-}ice: v Bustti A rs.: Pro Patria-Pisa. v No-vari: Novara-Peacara, v Aiessajjdrii: A)es-
san.lrii-Sxivona. v Modenl: Mcrlena-O omo-nese. v Dresoii: Brescia-Udinese, v A neon i: Anconit; na-Si .n i. v Pjleiinu: Palermo-S^ozla, v Pasovi: Padcva-Fnnfulla in v Nancrllju: Naooli-Mater Nap'li :n Padova l>c?ta veijetno oba spravila poln izkupiček, med tem ko ima v6drća Spezia težavn > nalosro in ni gotovo, ali ne bo morala zapustiti svoj presto.
CbnGvite naročnino!
ali oglasi
DVOSODNO
STANOVANJE
lepo, čisto, elektrika, parket, lice ali zamenja z i stota ki m v mirni, čisti hiši v centru — Kaluža. Gosposka alica 5-II. o
OTROŠKO STAJICO novo, zložljivo, pro-lam. Pavšičeva 6.
Inserirajte v
,Slov Narodu*
Tulipane
in krokuze originalne holandske smo dobili
SKVER & KOMP., UIBUANA
Stran ¥
i~ > :     š Eri
Oskrbovanje mestnik nasadov nekdaj
Kako so meščani zatirali
LJubljana. 12. novembra
M.šc\ ni so biii upravičeno ponosni na ovoje riis^de že v prejšnjem stoletju. Najlepši nasadi so bui že tedaj v Tivoliju, ko je bil zasajen Lattermannov drevored. Tedaj so tudi zasadili drevored od sedanje pošte proti tivolskemu ali podturenskemu gradu Diugi nasadi so bdi majhn:. tako da skoraj niso prihajali v poštev, a meščani so jih seveda cenili; b li so jim pri ?rcu kakor vse, kar je krasilo mesto in buuilo njihov ponos
Nekateri starejši nasadi
Kako je prišlo lo satatve Latermanno-vega drevoreda, smo že nekoliko op sali. Vedeti moramo, da jt bil tedaj ta drevored mnogo daljni, ker posestva tivolske graščine še ni rezala železnica. Na stare.,š;h načrtih mesta vid mo. da je Lattermannov drevored segal v ravni črti do X\unske ulice. Tedaj so bila zemljišča zahodno oc Se-lenburgove ulice še slabo zazidana. Graščinsko ozemlje se je zlivalo z vrtov- zasebnikov v velike zeleno površino. Mestu se je začelo razvijati sorazmerno pcz ! > prot^ znhodil, čeprav je bila lega ugodna za zidanje in kraj je bi! lep Solnčno n suho je bilo Toda leda. je bilo še povsod dovolj prostora zn lanje in stavbne delavnosti skoraj ni bilo. Živahnejša stavbna delavnost se je začela v Ljubljani še? po potresu. Ko s-> po/ tnU vsa, kar so nameravali, je zopet nastopil zastoj m šele po prvi svetovhi vojni so začeli zidati na vseh korcih tU kraj h. Dokler ni b:lo železnice, so nasadi, odnosna vrtovi čeprav ne občinski — segali c?lo do S.drnburgovc ulice. Tivoli in zvezda sta bla že skoraj združena Ko b: ^edaj lahko gledali v prihodnost jasneje, b: nam ostal pas zelene površine, po kaki dnem stremi regulator mesta dandanes, od Zvezde do Tivolija. Morda bi tudi nekdanja Blei\veisova cesta ostala del tivolskih i asadov m bi ne pozabili, da je bil tam nek laj Cojzov drevored. K'jub vrnili pa moramo biti hvaležni pred-namcem, da s~) nam zapustil! vsaj toliko nasadov, odnosno, ua so us.varili pogoje za njihov rasvoj. Ce bi ne bil zasajen Lattermannov drevored, bi se tivolska graščina najbiž ne spremenila v jasne jarke. Zemljiščt b; morda ostalo nezazidano, toda bilo bi nep* istopno meščanom kakor je n. pr. zemljišče Cekinov,.ga gradu. Ce ho-
* . se sd storili za olepšan je Ljubljane prednamci, bi morali našteti vse mestne nasade, ki jih je LJubljana debila v prejšnjem stoletju. Načrtov je bilo več. kje vse naj bi zasadili drevorede, a vseh niso tako, ur=snič li. Taka so že v tistih časih, ko je Ljubljana dobila Latetrmannov drevored, nameravali posad'ti dr V je vzdolž Dunajske ceste. Najprej so tam namera* . Drevored na Dunajski cesti smo pa dobili lata 1823. torej približno pred 120 leti. Tedaj pa nso sadi1- akacij, temveč jagnjedi. Plci iti so ". sadili drevored v s -danji Stre. liški ulici. Dievored je bil od strelišča. s-»da jega Ljudskega doma do Gruberjevega prekopa. Na Dunajski cesti so posadili drevje od mitnic.}, ki je bila pri Sv. Krištofu, do Save. ■— O enem starejših in naj-
pisali. zato se zdaj ne bomo več spuščali v podrobnosti.
Železnica varuje Tivoli
Železnica je zasekala hudo rano Tivoliju, vsaj tedaj se je *delo tako. Mesto je bilo ločeno od tivolskih nasadov Ki so bili razcepljeni na dva ieia. Na srečo je ostal manjši del nasadov na mestni strani. Kmalu se Ja izkazalo, da ozemlja na mestn: strani proge ne ho mogoče ohraniti nezazidanega. Manjši de« tivolskih nasadov ob železnici so se precej dolgo upirali zazida v i Mestno zidovje je vedno bolj sililo tudi v Tivoli, pos bno tam. kjer gra ni varovala železnica. Da, železnica je varovala ln še varuje Tivoli, morda bolj kakor slovesna obveza, da bo Tivoli ostal vedno nezazidan. Tako vidimo, da je bilo precej tivolskega zemljišča porabljenega za druge namene na severni strani, kjer železnica zavije proti vzhodu, že nekajkrat je bila sprožena razprava o za zidavi zelena površine, ki tudi spada k Tivoliju, ob velesej-mišču in Cekinovem gradu. Odpor meščanov proti «*adaltniemu okrnievaniu Tivoliju je pa bil prehud Na južni strani je ^zlezlo Cct, železnico v Tivoli e nekaj manjših začasnih stavb, ki tudi niso zavzele večje površine Precej prostora je zavzelo mestno vrtnarstvo, kar tudi ni takšna nesreča. Morda je še celo bolje, da se je na robu TivoUj? naselilo mestno vrtnarstvo, ker je bilo s tem preprečero, da bi kdo drugi  posegel   po  lepem zemljišču.
mestnega vrtnarstva sčasom spremen.io v mestnega vrtnarstva sčasom spremenilo v otroško igrišče, v lepe nasade, ter da bodo rastlinjake prestavili na bivše Kollmanovo posestvo pod Rožnikom  Kako dobro je že-
leznica varovala Tivoli, opre vidimo najlaže od Ceste na Rožnik do Puharjeve ulice. Na notranji strani železnice je v tem delu že skoraj vse zazidano; tudi Trubarjev park se je zelo zmanjšal, na zunanji strani je pa ostal Tivoli neokrnjen, kakršen je bil v prejšnjem stoletju. Spremenil se je le toliko, da je postal lepši, ker je dandanes bolj skrbno urejen in ni več zanemarjenih travnikov.
Prva igrišča v Tivoliju
V Tivoliju se meščani niso vedno le sprehajali. V začetku so rekateri zašli v tivolske drevorede tudi s kočijami. Tam so tudi rndi jezdili. T-* je bilo pozneje prepovedalo in šele tedaj je Tivoli postai p. rk v pravem pomenu b sede. V Tivoliju je dobila mladina tudi kmalu svoje igrišče. Igrišče za velesejmišč m ima že svojo tradicijo. Tam se je mladina zbirala že v prejšnjem stoletju, kmalu potem, ko je bil zasajen Lattermannov -m Gimnazijsko ravnateljstvo je zaprosilo, naj bi odka-zali za igrišče dijakov primeren prostor. V ta namen je bil določen del zemljišča .tik ob tivolskem ^ozdu«. menda nekje tam, kjer se otroci pozimi sankajo. Na travniku niže so pa otroci še pred leti bili žogo. Kr*r se je mladina tam sestajala tudi. ko ni bilo veš! uridno priznanega igrišča v Tivoliju, so se odločili, da preurede v igrišče travnik nasproti Trubarjevega parka. Tisti travnik je bil prejšnje čase še neurejen. Poslej je v njem. zlasti ob vodom?tu, igrišče za najmanjše, ki so še pod nadzorstvom mamic in oestunj.
Tudi vandalstvo ima tradicijo •..
Cim je Ljubljana dobila nasade, so se začeli udejstvovati vandali. Delali so veliko škodo že v prvem mestnem nasadu za škofijo. Lomili so vsa. kar jim je prišlo pod roke. Tivoli so vandali menda nameravali povsem uničiti. Kakor da so so zakleli proti Lattermannovemu drevoredu, so začeli puliti komaj posr.jena drevesa. Ze leta 1816. ko delo še ni biio končano, so di**- I jaki poruvali in polomili mnogo dreves. Tedaj so čuvaji stražili do 2   poroči, a div- i
jalci so menda bedeli tako dolgo, dokler -čuvaji m so zadremali. Meščani so no silno
razsrdil nad divjastvom sovraznkov tivolskih napadov. To je razumljivo, saj so mnogo žrtvovali za Lattermannov drevored in zelo so s3 ponašali z njim. Zato so Skušali pošteno zagosti neznanim divjakom, da bi jim za vselej minilo veselje delati škodo ter sramoto mestu. Sestavil se je odbor, ki je razpisal nagrado za izsleditev vandalov. Ali so potem ujeli koga, ki bi preizkušal svojo me.7- -mi drevjem v Tivoliju, ni znano. — Vandalstva pa nI bilo mogoče nikdar povsem zatreti Vedno je nekaj ljudi, ki ne morejo krotiti svojih bolestnih nagonov, še veO jih. je, ki jim pijaca stopi ▼ flavo. d' n*» ved-» K&i 1 r»"**i — sa je tivolske nasad o oskrboval v prejšnjem stoletju stavbnik Fr Zeschko in sicer za 104 goldinarje na leto. Do leta 1820 še niso imeli stalnega vrtnarja Tedaj so ga zaposlili, kar je bilo neobhodno potrebno. To je bil začetek mestnega vrtnarstva, ki se je v desetletjih r?-zvilo v vzoren oddelek magistrata. Ko je bil zaposlen le en vrtnar, je imel mnogo dela. čeprav so bčii mestn -»sadi tedaj še majhni. Obrezali je mony ftpevfe enk"^*' n • i to *>*,ridi firo^^o-i okopaval. Trikrat na leto je pokosil travo ob drevoredih, a baje je tedaj tu in tam trava rasla tudi v samem drevoredu, ker še ni bilo taksnega prometa. Magistrat je potreboval tudi drevesnico, ko je mesto dobilo nasade. Omislilo si jo je že 1. 1821 ob Celovški cesti. — Meščani so v začetku obupavali nad tivolskimi nasadi, ne le, ker so vandali delali veliko škodo, temveč tudi, ker so drevesa slabo rasla. Posebno slabo so rasli kostanji Zato so že prihodnje leto prisadih še po eno akacijo med dva kostanja. Končno se je magistrat obrnil na strokovnjake pri Kmetijski družbi, da bi ugotovili, zakaj drevesa ne uspevajo bolje. Strokovnjaka sta opravila svojo nalogo ter poročala magistratu, da drevesa ne morejo rasti, ker so posajena pregosto. Predlagala sta naj petekajo akacije. M.i^:SLrst se Je ravnal po tem predlogu in pos ei so imeli v Lattermarmovem drevoredu večino ko-stanji kakor še dandanes
V spomin odlični sotrudnici „Slov. Naroda"
Sonji — učiteljici Ani Fabjanovi, uradi pred 30 leti
Ljubljana, 12. novembra Dne 5. novembra jc minulo 30 let od smrti učiteljice Ane Fabjanove; ki je umr-a v graščini v Gradacu. kamor se je po predčasni upokojitvi — radi bolezni — preselila iz Šcmiča, kjer je nazadnje službovala.
Marice Nadi i šek-Bartol ove »Slovenka«, je prva prižgala svoj žar. budila, klicala in vabila k sebi nadarjene Slovenke, da bi ob njem ruča in toploti razširjate našo lepo besedo in z njo širile izobrazbo,
V prvi Številki z dne 2. januarja 1897. so se že oglasile mlade moči. med katerimi je b$o največ učiteljic, ki so frmele v tistem času najvišjo žensko izobrazbo. Pri »Slo-venk!« sd sodelovale učiteljice, ki so zapisane v zgodovini slovenskega sN/v^tva: Marica Strnad-Cizerljeva. Elvira Dolinar. Vida Vovk-Jerajeva. Kristina Schulerjeva in Ljudmila Podjančeva-NataSa.
Po šestih letih je »Slovenka« prene-haila izhajati in novi mladi atlenti iz vrst
učiteljic so se začeli oglašati v »Slovenskem Nairodti« in temu listu velja neoporečna hvala, da je sprecl literarno nadarjene učiteljice za svoje sot rud niče ki so polnile kolone podlistkov in od teh so razširile svoje delovanje pri drugih listih in revijah. — Od L 1905. dalje so se v »Slovenskem Va-r«,du« pr.jfvvic učiteljice: Marija Kmetova. Hasnnar.uica Iva Ccčeva. Marija Grošlj'*-va. Sonja-Ana Fabjanova in Mara Tavčarjeva, pozneje še druge z Man> L a mu t ovo. Uredništvo »Slovenskega Naroda« ie b;lo učiteljicam vedno naklonjeno, ki niso te prispevale z leposlovjem, temveč so bile tudi dopisovalke iz svojih službenih krajev, med katerimi je bila tudi Ana Fabjanova.
Ko se je v podlistku »Slovenskega Naroda« pojavilo ime Sonja smo postale pozorne na novo moč in tembolj, ko smo zvedele, da je to psevdonim učiteljice.
Ana Fabjanova je bila rojena na Turjaku, kot hči grajskega uslužbenca 1. 1880. Šolala se je na Igu. dalje v Ljubljani pri Ur-Sulinkah, kjer je završila meščansko šolo z odličnim uspehom. L. 1900. je položila ma turo na ljubljanskem učHe4ji§cu. Službovala je na Rad ovi ci pri Metl:fci. na Bučki pri Krškem, se vrnila nazaj v Belo Krajino m sicer v D raga tuš. od tu v Semič, kjer je stopila v pokoj. Iz Semiča se je prešel rta na graščino Krupov Gradac, kjer je umrla v starosti 32 let.
Pisateljevati je začela že na ućstefljiscu. v javnosti pa se je oglasila 1905. v »Slovenskem Narodu«, ki je bil vodilni Ust naše javnosti Tisti čas so pisali v kolone fcljtonov odlične oebnosti, kakor /ran Cankar, Anton Aškerc — dr. Fran Tominšek, dr. Alojzij Kokalj, dr. Vakntin Kanin, dr. Miljutin Zamik, Fran Milčinski Ivan Lah, Vitomil Fedor Jelene in drugi. Zato je morala biti učiteljica, ki jc posiarla svoje spise, izrazit talent, da ji je odprlo uredništvo »Slovenskega Naroda« svoje predati e. Sonja-Ana Fabjanova je priobčila v tem dnevniku sledeče spise: K u zrn in Mina, Odlomek iz kmečkega življenja. Stara pesem. Pri mrliču, Prijatelj širne, F rida Iz naše vasi. Povest v pismih in Diletant je.
Od »Slovenskega Naroda« jo prešla na druge liste. Pisala je v, »Domačega prijatelja« v Pragi, katerega je urejevala Zofka Kveder-Jdovškova, ki je bila edmstvona v svojih pismih do sotrudnic i pobudami ki so kresale voljo do dela, posebno s Sonjo je   bila   v   ieJcrenern dooJovunju.
Sonja-Ana Fabjanova se je najbolj oklenila »Slovenske gospodi nje«, katero jc ure-jcvata m vodita skrbna in vzorna roka Min-ke Govokarjeve. Pisala je članke iz Ženskega pokreta, črtice m novelcte. V »Slovenski gospodin ji« je priobčila rudi »Chopinov motiv« pesnitev v verzih, ki je ginljivo tužen po vsebini, kakor da je napisan v težki slutnji smrti, saj je ob pisanju tega deta žc začela zavra t na bolezen svoje uničujoče delo v mladem telesu inteligentne učiteljice.
Jesenski veter je ra-znaša1 uvele liste pod oknom njene sobe, ko je božja poslanka utrgala list Sonjmega življenja, — a ta list je bil še nepopisan... in to je navdalo učiteljice v Beli Krajrirri. ki smo jo spremile na poikopaHščc v Podzemlju s prežalostnimi mislimi in besedami ob slovesu. Uredništvo »Slovenskega Naroda« je posvetilo svoji odlični sotrudnici ginljive spominske besede. Med drugim je omenilo:
v Skromno, slabotno dekle je bila pokojna, a pisateljski talent, kakoršmh je malo med slovenskim žeristvom. Kat bi lahko postalo iz tega dekleta, ako bi ževefto v ugodnejših razmerah in da ni tako zgodaj začelo bolehati. Ana Fabjanova fe za nas list napisala le nekaj feljtonov pod mrenom Sonja% a vsak teh listkov fe bil umotvor, vsak je bil biser ...«
Učiteljica Ana Fabjanova se je živo zanimala za   žensko  gibanje.   Z Antonom
Aškerecjra se jo uddcžfia kongres* Svobodne misli v Pragi. Bila je izredno izobražena, govorila jc več jezikov in je slovanske klasike citata v izvirniku. Ves svoj prosti čas je pcs*etjia študdju svetovne literature in filozofije. Njen slog je bil krepak, odločen, snov je zajemala iz dejanskega žviljenja in iz svoje okolice.
Ob 301etnici smrti odlične sotrudnico »Slovenskega Naroda«' naj bodo te vrstice nepozabljcni tovajniici-knjižcvnic? Sonji v najbtažji spomin.
Mara . Tavčarjeva
250 let stara opera
Ob koncu 17. stoletja so bil tudi v Nemčiji knežji dvorci edini, kjer se je gojila opera. To je tudi razumljivo, saj so imeli na razpolago vse za sijajne uprizoritve. Tu se je lahko opera najbolje razvijala. Mestne občine so imele le v redkih primerih lastne opere. Med takimi izjemami je bilo mesto Leipzig, ki je imelo-^lastno'.opero
£e t 17. stoletju. Mesto je hotelo s t ena ustreči mnogim tujcem, ki so prihajali trikrat na leto v Leipzig na vtdesejem, Tlko so lahko tujci združili prijetno s ko* x jtnim.
Opero v Leipzigu je ustanovil kapelnnc na dvoru sa&kega kneza v Dre.^denu Strungk. Vladar mu je dovolil zgraditi v takratni glavni leipzi.ški ulici prvo operno gledališče. V pičlth 30 letih jc uprizorili, leipziska opera sem o med veleaejmi opere. Prva opera je obstojala do let* 1720 in jc uprizarjala samo neniSko open\. 24 let pozneje se .ie pa pojavila v Leipzigu potujoča italijanska skupina, ki je upr* zarjata italijanske opere. Pozneje so z velikim uspehom uprizarjali poleg domaV-ili tudi tuje opere. Prve trajne temelje je p* dobila operna umetnost štie, ko je prešlo gledališče leta 1817 v mestno upravo. Naj, slovitejši nemški orkester Gr\vnndhausor-kester je postal takrat mestni orkester m temelj opere. Leta 1868 jo dobila oponi svojo novo poslopje, v katerem deluje zdaj. Tu je do svoje smrti deloval tudi največji nemški dirigent Arthur Niksch.
Moderno
kletarstvo aa Slovaškem
Letotafe riavaiko viso ie izvrstno — Pridelek |e
traftiii oA
Po podatkih državnega raziskovalnega zavoda v Bratislavi ima Slovaška 8307 ha vinogradov. Najbolj vinorodni kraji Slovaške so ob južnem vznožju malih Karpatov v področju Bratislave ter v južnem delu vzhodne. Slovaške. Letina je zelo različna. Leta 1939, ko je trta zelo dobro obrodila,, je znašal pridelek na' hektar, v bratislavskem okrožju 34.93, v drugih vinorodnih krajih pa samo 17.04. Predlanskim je znašal pridelek v bratislavskem okrožju samo 10.12, drugod pa samo 6.8 hI. Prav tako različna je tudi kakovost vina. Navadno je v moštu 15.6 do 20° sladkorja, letos bo pa vino izredno dobro, saj ima most nad 20°. Po kakovosti je bila torej letos vinska letina na Slovaškem izredno dobra, po količini pa pod. povprečjem in je le nekoliko večja od predlanske, ko je pridelala Slovaška 140.000 hI vina.
Vinarstvo Slovaake je po pretežni večini v rokah nemških vinogradnikov. Ti so organizirani v sedmih vinogradniških zadrugah* ki Štejejo okrog 800 Članov. Predlanskim in lani se niso imeli na razpolago nobenih kleti, vendar so pa kupili predlanskim 2,000.000 lani pa že 2,100.000 litrov vina. To vjno je alo večinoma v Nemčijo m Protektorat. Vmogradmki so takoj dobili izdatna naplačila za svoje zaloge. Pozneje, ko ae je vino podražilo, jim je bila pa se izplačana razlika v ceni. Za pridelek 1940/41 so prejeli okrog 4 milijone za pridelek 1941/42 pa nad 6 milijonov doplačila.
Se lasi so začeli graditi tri,moderne.Meti v bratislavskem okrožju. Kleti bo že toliko
dograjene, da bodo lahko spravili v nje letošnji pridelek. Prostora jc v njih za. 23.000 hI vina. Opremljene so z najmodet-nej&imi sliskalnlcami. Tako ima zdaj Slovaška vse pogoje za pridelovanje prvovrstnega vina. Osebje je strokovno dobro izšolano. Kletarske naprave so izpopolnjen« z napravami za umivanje steklenic, sterili-zatorji, stroji za zamaske in etikiliranje. ■ dvjgaii itd. Nad kletmi so pa moderno opremljene restavracije z zborovalnicami, pisarnami itd. To, kar je v Nemčiji samo ob sebi razumljivo tudi pri najmanjšem vinarskem obrtu, se uvaja zdaj tudi na Slovaškem.
Medicinska predavanja
Rektor berlinske univerze prof. dr. Lo-thar Kreuz je predaval 2., 3. in 4. t. m. v Bukarešti o zdravljenju in zaposlitvi vojnih invalidov. Prvo predavanje je bilo na medicinski fakulteti bukareške univerze. Tu je predaval dr. Kreuz o potrebi najnovejše amputacije nog in rok. članom anatomsko kliničnega društva je preiaval o zdravniškem obnovitvenem delu pri težkih amputacijah rok in nog. Zadnje predavanje ja bilo splošnega značaja in prisostvovali so mu tudi mnogi povabljeni gostje med njinu soproga maršala Antonesca. Sloveči berlinski zdravnik in učenjak je sklenil zavzeti se tudi za rumunske vojne invalide, in bo sodeloval s pristojnimi rumunakimi oblastmi.
D. Dn Manriert
144
Prva lena
Romam
Naslonil se je bil na naš voz in si zasenčil oči z roko. »Kaj ne bi mogli poslati tega preklicanega lajnarja k vragu?« je rekel. »Njegovo ciguljenje mi je neznosno.«
»Ali ni najbolj preprosto, da mu sam poveš?« ga je zavrnil Maksim. Se čutiš zmožnega, da bos vozil? AH bi morda rad, da Julvan prisede k tebi?«
»Minuto, samo minuto,« je mladi človek zamr-mral. t Zdaj mi odlega ... A ti ne razumeš. Ta novica je bila zame hud udarec, povsem me je vrgla s tira.*:
»Za boga, dečko, opametujte se,« je rekel Julvan. »če ste potrebni okrepčila, stopite nazaj m poprosite zanj doktorja Bakerja. Ta bo najbolje vedel, kaj je za vas. Samo tu na cesti nikar ae uprizarjajte nastopa.«
»Oh, vam je lahko govoriti!« Favell se je vzravnal ter pogledal Julvana in Maksima. >Vi ste xdaj brez skrbi. Maksim je dosegel, kar je hotel, in če ho treba, dobi od Bakerja celo dokaz, črno na belem. Tn gospod polkovnik bo v zahvalo za opravljeno delo lahko vsak teden obedoval v Manderlevu in se bo še postavljal s tem.«
»Kaj menite, ali ne bi sedli vavtomobfl?« je pol-
kovnik rekel Massu. »Saj lahko spotoma govorimo.«
Maksim je odprl vratca in ga spustil v voz; jaz sem sedla na prejšnje mesto. Favell je še vedno slonel ob naštem avtomobilu in se ni ganil. »Svetoval bi vam, da se peljete naravnost domov in ležete v posteljo,« mu je rekel polkovnik. »In počasi vozite, drugače je nevarnost, da pridete v ječo zaradi malomarne usmrtitve. In... glede na to, da se najbrže več ne vidiva, vzemite hkratu na znanje, da imam kot mirovni sodnik neka pooblastila, h katerim bi se utegnil zateči, če ae še kdaj pokažete v Kerrithu ali njegovi soseščini. Izsiljevanje ci nikoli za dolgo dobičkanosna obrt, gospod Favell. In naj se vam zdi še tako malo verjetno, vendar vemo tudi tod, kako je treba ravnati z izsiljevalci« ,
Favell je opazoval Maksima. Pepelnata barva mu je polagoma izginjala z lic, in ustnice so se mu znova krivile v prejšnji nesramni režaj. »Nu, da, Maks... lahko se pohvališ, da si imel srečo, kaj?« je rekel počasi. »Odsihdob boš, mislim, mirno spal. Vendar, vendar... zapomni si, da se najbolje smeje tisti, kdor se smeje nazadnje ... vsak po svoje.. • «
Maksim je še poganjal voz. »Mi imaš še kaj povedati?« je vprašal. »Ce je tako, lahko poveš kar zdaj.«
»Ne,« je Favell odvrnil. »Ne, ne bom te zadrževal. Kar vozi.« še vedno s smehljajem na obrazu, se je umaknil na pločnik. Voz je potegnil. Na ovinku, pri skrinjici za pisma, sem se obrnila in ga videla, kako je še vedno gledal za nami in smeje se mahal z roko.
Nekaj časa smo molče brzeli dalje. »Nič ne bo
mogel napraviti,« je nazadnje rekel polkovnik Julvan. »Ta nasmeh in to mahanje s roko sta bila samo del njegovega ,blufa\ Taikšni neprkupravi so vsi enaki. A zdaj nima več kaj govorita. Bakerjeva .izjava mu je zavezala jezik.«
Maksim ni odgovoril. Skrivaj sem ga pogledala, toda njegov obraz mi ni odkrival ničesar. »Ves čas mi je bilo na misli, da nam ne more dati kljuca nihče drug kakor Baker,« je polkovnik nadaljeval. »Vsa skrivnost, ki je obdajala tisti domenek, in to, da ga je zamolčala celo gospe Danversovi... Nekaj je sumila, kakor vidite; vedela je, da je nekaj narobe. Vsekako prava tragedija. Tragedija. Dovolj, da se ženski, ki je Še mlada in lepa, zmeša v glavi.« .
Ob cesti, ki se mi je zdela brez konca, so limuzine, odprti vozovi in majhne vile z novimi vrtički kakor blisk švigali mimo nas in zapuščali v mojem duha neizbrisne dojme.
»A vi, de Winter, kaj niste nikoli nič zaslutili o tej stvari?« je vprašal Julvan.
»Ne,« je Maksim odvrnit »Nikoli ne.«
»Nekateri ljudje imajo vprav bolesten strah pred... pred takimi stvarmi Posebno ženske. Tako je moralo biti tudi pri vali leni. Za vse na sveto bi bila imela dovolj poguma, samo za bolezen-ne. Ni se čutila zmožne, da bi ki jubovala telesni bolečini. Pha, tako ji je bila vsaj prizanesena.«
»Da, da...«
»Da, da... «
»Mislim, da se bi bflo napak, če m brez prevelikega hrupa razširil po Kerrithu in po grofiji glas. da nam je neki zdravnik v Londonu
gibZa slučaj, če bi nastale čenče; človek nikoli ,ne;ve. In če bi ljudje vsaj približno vedeli resnico, bi bilo tudi vam mnogo laže.«
»Da,« je rekel Maksim. >Da, razumem.«
»Čudno, skoraj bi rekel, nadležno je, kako se na deželi širijo isto rije. In koliko časa ne utihnejo! Nikoli nisem mogel razumeti, zakaj je tako, a resnica je na žalost taksna. Ne da bi v vašem slučaju
pričakoval še kakih___sitnosti, ali, veste, zmerom
je bolje, da je človek na vse pripravljen. Ljudje so zmožni,  da zaženo naj neverjetne j se govorice, če imajo le količkaj priložnosti za to.« \»Da..~c ■
' »Vidva s Crawieyem bosta seveda zadušila vsako čenčo, ki bi jela krožiti po Manderleyu, in jaz lahko storim v Kerrithu isto. Tudi svoji hčerki porečem besedico zastran tega. Mnogo občuje z mladimi ljudmi, in prav ti so največkrat tisti, ki brez preudarka govore tja v en dan. Mislim, da vas časnikarji ne bodo več nadlegovali, in tako vam je vsaj ta skrb odvzeta. Oh, videli boste, čez dan ali dva bo vse pozabljeno.«
»Da___« je odgovarjal Maksim. Vozili smo skozi
predmestja na severu Londona, in kmalu smo bili spet v Finchleyu in v Hampsteadu.
»Pol sedmih...« je rekel polkovnik. »Kakšne namene imate? Jaz imam v St. John'« Woodu sestro in bi se najrajši oglasil pri nji, da jo iznenadim in se povabim na večerjo. Tako sem lahko še za časa v PabVhgtonu, da u jamom zadnji vlak. Vem, da je ves ta teden še v mestu. Prepričan sem, da bi bila presrečna, če bi vaju mogla pozdraviti...« »
Urejuje Josip ZopanK — Za Narodno tiskarno Vran Jena — Za
dd Ostat