OPBänlStuo in npraufliStoo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
izhaja T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
Z uredništvom se more govoriti mk dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon št. 113.
ffsročniEis iistu :
Celo leto .	. .	...	12 h
Pol leta.......................6	K
Četrt leta.................... 3	K
Mesečno....................... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vm. od čredne petitvrste; pri večkratnih ozga-nilib velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
m. 98
Maribor, dne 29 avgusta 1910.
Letnik II.
Katol. nar. dijaštvo.
Občni zbor Slovenske dijaške zveze se je vršil dne 23. avgusta 1910 v St. Jakobu na Koroškem v najlepšem redu.
Zborovanje je otvoril po sveti maši v Narodnem domu predsednik S. D- Z. M. Natlačen. Najprej pozdravi med velikim odobravanjem zborovalcev zastopnika dalmatinskega- hrvaškega katoliškega termalnega društva „Pavlinovič“, gospoda I, Viloviča, gospoda bogoslovca Hvalica in Mihca, zastopnika benet-skih Slovencev, in vse navzoče. Nato preide k dnevnemu redu.;
fiz poročila odborovega smo) povzeji, da 'je delovala tudi letos S. D, Z. ined vrlim in dobrim krščanskim slovenskim ljudstvom z velikim vspehom, ter vestno izpolnjevala svoje dolžnosti:	verske, na-
rodne in demokratične.
Nato so bili izvoljeni soglasno v novi odbor sledeči gospodje: ‘A. Ogrizek, iur., predsednik; P. Rupnik, iur., podpredsednik; 'J, Fön, abit.j In J. Kete, bogoslovec, tajnik; Ivan Milač, i;ur.,; blagajnik; F. Rueh, teh., in A. Vrtovec, iur., knjižničarja; : Stanko Masič, iur., J. Kotnik, lil., odbornika brez mesta; Jernej Hafner, bog., in J. Brozovič, iur., revizorja.
Nato odloži iur. M. Natlačen predsedništvo in ga odda P. Rupniku, podpredsedniku,. ker je bil novoizvoljeni predsednik A. Ogrizek odsoten-
Sprejme se sledeča resolucija:
„Slovensko katoliško narodno dijaštvo, zbrano na rednem občnem zboru S. D. Z. v St. Jakobu v Rožu, obžaluje,, da se je postavil eden del slovenskega dijaštva v nasprotje z dosedanjo zahtevo vsega slovenskega dijaštva in celega slovenskega naroda po vseučilišču v Ljubljani, obenem pa odločno protestira proti temu, da ena dijaška; struja podaja izjave v tako važnih narodnih zahtevah v imenu vsega slovenskega dijaštva. Slovensko katoliško narodno dijaštvo se prisrčno zahvaljuje poslancem S. L. S. in onemu delu slovanske delegacije v državnem zboru, ki je s toliko vztrajnostjo branika slovenske interese v vseučiljškem vprašanju in jih prosi, da vztrajajo v tem boju do popolne zmage.“
Po vsprejetju resolucije zaključi predsednik dopoldansko zborovanje.
Lakoj po obedu so zborovali združeni organizacijski odseki S. D. Z. Z velikim zanimanjem je
sledilo občinstvo predavanjem, ' ki so se vršila popoldne.
Prvi je predaval iur. A. Veble < o manjšinskem delu pri Cehih in Poljakih. Ker bo ta govor natisnjen v koledarčku katoliškega narodnega dijaštva. in v n a r o d n a- ob r a mb n e m vestniku, ne bomo natančneje navajali njegove zanimive vsebine.
Iur. J. Brozovič je poročal o manjšinskem delu pri Nemcih. Dokazoval je, kako pogubno delujejo nemška društva, pred 'vsem Siidmarka. in Šulferajn, na Slovenskem. Najprej obračajo nemška društva pozornost na mesta in trge, kjer tvorijo v pretežni večini njihove stebre obrtniki). Iz mest? in trgov pa poltem skušajo razširiti svoj nemškoprotestantski duh po okolici in po krajih, ki ležijo ob železnici. Saj vemo, kako so železniški uradniki naklonjeni nam Slovencem. Kako pa dobi SchuBverein slovenske sta-riše na limanice? Večinoma na ta način, da pravijo, da slovensko še govorijo samo kmetje in neolikani ljudje, ter da jijn za nemške šole ne bo treba miti vinarja plačevati, dočim morajo. za slovenske šole plačevati velike doklade. Pa hvala Bogu, da ne morejo pridobiti Südmarkovci več tako zlahkega slovenskih kmetov, pač pa delavce, ki delajo po nemških tovarnah ter se bojijo za svoj kruh/ Najboljši- odpor proti temu bo, ako bomo z požrtvovalnostjo izobraževali slovensko ljudstvo s pomočjo bralnih in drugih društev, ter se dosledno ravnali-1 po geslu: „Svoji k svojim!“, kojega se Nemci najbolj boje. Isto velja o italijanskem manjšinskem delu. Italijani pa obračajo svojo pozornost zlasti na /Trst in Gorico. A v) Gorici žanje prepotrebni Šolski dom lepe vspehe. Najbolj pa se Nemcem dopade Koroška, A kljub temu ne potrošijo nemška društva primeroma drugim slovenskim deželam za njo veliko denarja. Zakaj? Ker ni treba zidati Schulvereinu nemških Šol,, ker je deželni šolski svet popolnoma v nemških rokah.
Govornika sta vzbujala s( svojimi temeljitimi referati viharje navdušenja«
Veselo pa se je obnesel ob 7, url zvečer prijateljski sestanek. VrM šentjakobski pevci so nas zabavali s, .prekrasno slovensko pesmijo, ki je prišla od srca in je Šla k srcu. Prepričali smo se, da so vsi nemški upi prazni: Št. Jakob je in ostane slovenski. Govorila se je marsikatera, navdušena zdravica.)
Beneški Slovenec je na sledeč način proslavljal delo S. D. Z.: „Najboljši dokaz,, kako plodonosno1 deluje S. D- Z., smo mi beneški Slovenci. Ako bi tu-
di S, D. Z. drugega ničesar ne storila, kot da je vzbudila k narodni zavesti' 50,000 beneških Slovencev, je to delo,, ki ovekočuje ime S. D. Z. v zgodovini slovenskega naroda.“
Brzojavno so nas pozdravili gospodje: državni poslanec Grafenauer, državni in deželni poslanec dr. Šušteršič in sin, državni poslanec Jaklič, dr. Krek in drugi.
Med ljudstvom.
Zopet je za nami nedelja in zopet lahko poroča-1 mo o marljivem delu naših prvoboriteljev med ljudstvom. Šentiljska slavnost, ki se bliža s hitrimi koraki, zahteva od naše strani sicer mnogo moči, a vendar ne zabrani, da bi v nedeljo ne vršili svoje dolžnosti.
V naslednjem podamo dosedaj došla poročila: Hotinja vas.
Shod, bi je bil bolj pičlo obiskan, otvori gospod državni poslanec PiŠek, ki povdarja namen zborovanja, ter. podeli besedo gospodu nadrevizorju Vlad. Pušenjaku,
Govornik razpravlja o vzrokih sedanje draginje mesa in živine ter govori obširno o skupni prodaji živine in o pospeševanju živinoreje,
Nato govori gospod dr.i Leskovar o davkih.
Zborovalci so pazno sledili govornikom in zahtevali, da se sličen shod priredi v Račah ali Slivnici in zanj razvije velika agitacija.
'	1 Gora Oljka.
Včeraj v nedeljo dne 28. avgusta je bilo.
Od vseh strani1/'so prihajale cele gruče ljudi/ Ce si gledal s Hriba*f videl Bi* £a£jg s® živi* pisani trakovi vijejo polagoma proti cerkvici na goro. Ob 10, uri bila sta cerkvica in hrib polna ljudi.
Gospod dr, H o H n j e G je stopil na prižnico in nam razlagal nedeljski evangelij h posebnim ozirom na besede: Adolescens, dico tibi, surge!
Po sv. opravilu se je vsa množjica vsula na zborovalnij prostor. Pravni praktikant dr. Rakun je bil izbran predsednikom. Podelil je besedo dr. A. Korošcu, ki je razkladal program katoliško-naro-dne mladine.
PODLISTEK.
Sodnijski obrok.
(Dalje.)
„Res, Marijanka, pred Šestimi tedni je pisal. In denarja mi je, poslal. Dobro se mu godi, in kadar se mu bode pa godilo še boljše, *pa se bo vrnil k nam domov,“
„O — Gregor!“ ponovi Marijanka, „in mislila sem, da je vaš Gregor že zdavnaj mrtev. .Govorili so tako.“
Starka kihne.
„Jaz nisem- verjela nikoli,' Čeprav so vsi pravili. Zakaj bi moral umreti ravno moj Gregor?, Saj nimam razven njega ničesar na svetu., 'Med tednom plevem kje na polju, v nedeljo pa grem na železnico čakat. Ako ljubi, Bog in svetniki v nebesih hočejo, se bode vrnil moj GregOF na nedeljo, (ko imam jaz Čas,"
Oprla se je na Marijanko in Šli sta proti kolodvoru, a Marijanka je vedno In vedno ponavljala med potom:
„Jej — da Gregor živi — da Gregor živi!“ in ni se mogla načuditi.
Starka pa, ki ji je hoja, postajala lažja, je govorila:
„Saj bi mi ne bilo treba več toliko delati;, saj dobivam ! starostno r podporo od gospoda deželnega svetnika,, vsak teden dobim poldrugi goldinar *— pomisli ! Pa denar rajši) shranim. Bogve, kako je z Gregorjevim bogastvom.: (Nazadnje pride lahko ubožen domov, — in prav dobro zaleglo mu bo nekaj goldinarjev.“
Ko sta prišli na kolodvor, sta sedli na rob jar-
ka,, odkoder se je videlo, če se je kdo pripeljal po že leznici.
„AM hočeš brati pismo Gregorjevo?“ vpraša starka. „Dolgo in lepo pismo je;, r bere se kakor v bukvah. Vedno ga imam pri sebi, 'čeprav ne znam brati. 'Se,, že zmiraj kakšen človek dobi, da mi ga prebere,“
Privlekla je pismo iz žepa. Zavito je bilo v ru-deč robec,
„Pa ,prav glasno moraš brati) ’Gregorjevo pismo“, opomni starka.
'Marijanka bere:
„Barbeck (Nemško), 27. 5. 19..
Ljuba mati!'
Dvakrat sem vam že pisal pred zadnjim dogodkom, pa mi niste odgovorili. Niti ne vem, ali živite ali ste umrli.“
„Nobenega pisma nisem dobila", mrmra starka, „svet je hudoben, vse se lahko zgodi.“
„Ali ste mu sedaj odpisali?“ vpraša radovedno Marijanka.
„Sem. — Našega gospoda učitelja sem prosila, in mu je pisal.,! da še živim. 'Zato čakam sedaj na Gregorja.“'
Marijanka nadaljuje branje:
„Ker ste vendar moja mati, moram poizvedeti, ali še živite. Meni se godi zelo dobro, in Če mi ne bo ugajalo,1 pa pridem domov in si postavim lepo gospodarstvo.“
„Oh, kako je to lepo pismo!" vzdihne radostno Marijanka.
Starka pokima in mladenka nadaljuje:
„Pisati vam moram o zadnjem dogodku. Moji tovariši, delavci,, so napravili rOvoluČijo. Ubiti so hoteli našega gospoda. Jaz sem se spomnil na gospoda župnika, ha vas in na vse domače r in sem dejal: ue, to se ne. sme! In stopil sem pred gospoda, dvignil sem mizo in sem udarjal po napadal-
cih', Potem je nekdo vstrelil, vojaki so prišli, in jaz ne vem, kako — mislil sem,, da sem mrtev, ker so me obstrehli.
Ljuba mati, če ste že, mrtvi, bo gospod učitelj bral pismo in moji domači; ljudje bodo vedeli, kaj se je zgodilo. Ce pa dobri Bog in ljuba Mati božja hoče, da Še živite,, potem pa — ljuba mati — bodite veseli!
Ker nisem umrl in sem vendar gospoda obvaroval smrti, so me vpraŠaM, kaj želim. In rekel sem: Ne zamerite mi, rad bi si doma kupil gospen darstvo. Pa so mi dali denarja — ne, denar je pri bankirju v Berolinu, in lahko ga dobim, kadar hočem. Denar za pot imam tudi„ in ko bom ozdravel popolnoma — nekoliko sem še vsled strela hrom — pa se popeljem domov.“
Marijanka je obstala. Nato je pričela brati,, vsa rudeča v obrazu:
„ITudi bi rad izvedel, kako se godi Marijan
kj.	Ali je že velika in močna ?;f Tukaj so dekleta bolj nežna, ,pa to mi ni všeč. Ce bi nakladale gnoj ali kopale krompir, saj bi se pretrgale pri f delu. Ljuba mati . .
„Jezus,, Marija, ’ vlak prihaja“, f vpije starka, „daj mi pismo nazaj-------“
„Ne, mati Glombka — rada bi---------“
„Ne, ne, pismo nazaj!“
S tresočimi rokami je zagrabila starka svoj zaklad in ga je potisnila v žep. Z izbuljenimi očmi, komaj dihajoč, je gledala puhajoči vlak.
„Strašna moč to — in moj sinko se pelje — o, Bog, usmili se!“ mrmra starka.
Vlak se ustavi.
Marijanka kar steče radovedno naprej proti ko. Iodvoru.
Starka krevsa za njo in mrmra molitev . . .
Ljudje se razkrope,, vlak odpiha, pričakovanega sina pa ni — ni e-	(Dalje prih.)
Za njim je govoril dr, H o li n j e c ter vnemal mladino, da naj gleda na krepkost telesa, duha in volje.
In sedaj je prišlo zanimivo presenečenje. Za geli so nastopati mladeniči govorniki. Njih govori so nas iznenadili ne samo po lepi obliki, ampak’ pred vsem po zanimivi, originalni vsebini. Govorili so: M. Steblovnijk iz Pake na Rečici, Berbil iz Skal, rudokop Alojz Zajc iz Skal, Alojz Culk iz St. Jurija ob Taboru, Tajnšek iz St. Andraža nad Polzelo, Franc Korbar iz Polzele.
Nazadnje sta še izpregovorila navduševalne besede domači gospod duhovni svetovalec Atteneder in predsednik shoda dr. Rakun, Po dveurnem zborovanju se je zaključil izredno zanimiv in dobro obiskan shod.;
Sv. Lenart v Slov. gor.
Radi pomankanja prostora prinašamo danes samo kratko poročilo.
Dijaška veselica se je krasno obnesla. Od vseh strani je prihitelo mnogo ljudstva. Gospod Kurnik s svojim orkestrom je izborno rešiil svojo nalogo, ravno tako je znano mojstrsko popeval šentjurski pevski zbor. Posebno je pa vgajaila dobro igrana „V Ljubljano jo dajmo,“ Po oticielnem vsporedu se je vršila zelo živahna in animirana prosta zabava.
Ponticm pregled.
Baron Bienerth.
„Neue Freie Presse“ ima naslednje poročilo: _
Med 0. in 6. septembrom se povrne baron Bienerth na Dunaj, kjer se bo začel takoj pogajati z voditelji strank radi! delamožnosti češkega ! deželnega zbora.
Predsedstvo nemško-nacionalnega kluba bo imelo dne 6. septembra na Dunaju sejo, v, kateri se bo
posvetovalo o predpripravah za strankarski shod v Celovcu, Z gotovostjo se lahko trdi, da bo stopil pri tej priliki baron Bienerth v stik s predsedstvom nemško-nacionalnega kluba.;
Ker ima tudi češka parlamentarna komisija dne
2.	septembra sejo radi 'češkega deželnega zbora, se bodo pričela pogajanja' z vlado med 8, i,n 12, septembrom.
Crna gora — kraljevina.
Včeraj dne 28. t. m. je bila proglašena Crna-gora za kraljevino. Kakor je bilo poprej določeno, se je vršim slavnost proglašenja po sledečem redu:
V nedeljo dne 28. avgusta se sestane črnogorska skupščina. Predsednik skupščine je Ivkanovič, ki bo stavil tozadevno resolucijo. Ministrski predsednik Tomanovič se bo v imenu vlade pridružil tej resoluciji, nakar jo bo skupščina sprejela, Nato, pojdejo vsi poslanci h knezu Niki$, da mu sporoČe v skupščini sprejeto resolucijo. Knez Nikita bo nato o-dobril to resolucijo, ter podpisal tozadevni ukaz. Poslanci se bodo nato zopet podali v, skupščino, kjer bodo na znanje vzeli knezov ukaz, ki se potem razglasi v uradnem listu.
Kakor poročajo zadnje, danes 29. m. došle vesti, so bile slavnosti 'na Cetinju sijajne. Ojd Vseh strani so prihitele ogromne množine,: (ludi zelo mnogo tujcev je bilo na Cetinju.: Ob iO.- uri predpoldne so blagoslovili novo vladno palačo.: Ob 11. uri je izročila deputacija častnikov knezu Nikiti krasno sabljo. Ob H12. uri se je položil temeljni kamen za novo otroško bolnišnico in kirurgično kliniko. Vse svetovno časopisje se bavi s pomembnim slavljem in večinoma simpatično pozdravlja novega' kralja.
Bolgarski car in slovanstvo.
Bolgarski car Ferdinand je v eni izmed svojih napitnic rekel med drugim:
„Posebno me veseli,, da sem to pot prišel v domovino hrabrih Črnogorcev skupno s svojim sinom knezom Trnovskim. Ta bo videl tu od blizu, kako s if ji o plamti črnogorsko srce za njegovo domovino in spoznal bo pristna slovanska čustva in bratsko ljubezen, ki napolnjuje dušo junaškega naroda črnogorskega do bratov Bolgarov.“
Sijajna zmaga krščanskih socialcev na Pi*ed-ar Iškem.
Dne 24. avgusta so se vršile v mestu Bludenc volitve v mestni občinski svet, v katerem so dosedaj gospoda rili svobodomiselci.
Pri zadnjih volitvah pa so zmagali krščanski socialci s 17 kandidati, ter imajo tako v mestnem svetu, ki šteje 30 članov, 4 glase večine.
Razun Bregienca imajo v vseh predarlskih mestih večino krščanski socialci.
Nemški nacionalci in kanalsko vprašanje.
Nemški nacionalci so z načinom, kako rešuje ministrski predsednik baron Bienerth kanalsko vpra-šanje, jako nezadovoljni.
Povdarjajo, da kanalsko vprašanje ni izključno v interesu Galicije, tepaveč da velja tudi za Nižje-Avstrijsko, Moravsko in Češko, ter zahtevajo, da se mora vlada z vsemi temi deželami enako pogajati, ne samo odkupiti pri Poljakih.
Ce se to ne zgodi,^ bodo nemški nacionalci v parlamentu nasprotovali enostranskemu reševanju tega vprašanja.
Udržal sklical parlamentarno komisijo čeških po-I slancev.
Državni poslanec Udržal je sklical parlamentarno komisijo čeških poslancev za dne 2- septembra v Prago.
Ta komisija se bo bavila posebno z vprašanjem o delozmožnosti češkega deželnega zbora.
Cesar Viljem.
Nemški cesar Viljem je zopet presenetil svet s kaj čudnim govorom, ki ne bo ostal brezi posledic in bo gotovo prišel v zbornici na razgovor.
Po poročilih listov je izvajal cesar ' vi svojem govoru dne 25. t m, v Königsbergu nekako to-le:
„V Königsbergu se je najprvo vresničila misel vstaji in osvoboditvi domovine. Tukaj si je dal moj starš oče iz lastne pravice prusko krono na glavo, ter mu ni bila podeljena od kakega parlamenta, ali skupščine, ali ljudskega sklepa. Kot izvoljeno orodje nebes opravlja on svoje vladarske posle. Pri spominu na te čase ne smemo pozabiti kraljice Lujize, ki je doprinesla dokaz, da brezi zaupanja v Boga, to je brez samospoznanja in brez samozavesti ne dosežemo ničesar.“
Nadalje je povdarjal potrebo skrbnega oroževa-nja, ker na naši vojaški moči počiva naš mir. Ženske naj pa posnemajo plemenito kraljico Luji,zo. Njihova naloga ni posegati v javno življenje in boriti se za namišljene pravice, ampak njihova naloga obstoji v delu za hišo in družino. Otroke vzgajati v pokorščini pred oltarjem r in jim vzbuditi ljubezen do domovine, v tem smislu mora delovati žena!
Govor je vzdignil mnogo prahu. [Vladno časopisje sicer hiti zagovarjati, da je cesar govoril tako absolutistično, ker se socialistično gibanje hitro širi, a s temi se demokratični in ustavni krogi ne morejo zadovoljiti.
Skoro vse časopisje je mnenja, da je tako demonstrativno povdarjanje f absolutističnih načel 'ter popolno neumnevanje modernega ženskega vprašanja neumestno in neprimerno.
Kolera.
Odredbe v Mariboru.
Magistrat je odredil, da se morajo osebe, ki so došle v zadnjih petih dneh iz kakega od kolere okuženega kraja ali'bodo od tam prišle, (takoj pri mest. nem svetu javiti. Naznaniti se morajo tudi vsi sumljivi slučaji obolelosti. Za okužene kraje se smatra južno Italijo in Rusijo,
D.	u n a j.
Dva slučaja kolere na Dunaju — tako je sedaj konečno konstatirano. Umevno je, da je ta vest zelo razburila javnost, posebno Dunajčane.
Dne 26, avgusta se je vršila na Dunaju sanitarna konferenca, ki se je posvetovala,! kako zabraniti razširjanje kolere.
Konference so se udeležili: dunajski župan, zastopniki notranjega ministrstva in mnogi odlični dunajski zdravniki. Sklenilo se je, da se izda na ljudstvo proklamacija, naj bo pomirjeno, ker na Dunaju ne obstoji; več nevarnosti zaradi kolere. Konferenca je sklenila, da se vrši stroga kontrola nad trgom z živili ter se skrbno pazi na potniike, ki potujejo z ladij ami.
Na Dunaju se dosedaj (ni f pojavil noben nov. slučaj kolere in ni sedaj več nobene nevarnosti. Stanje na koleri oboiele Terezije Hofman se je zboljšalo.
Sanitarni oddelek notranjega ministrstva je izdal dne 27. avgusta komunike, y katerem naglaša, da se do dne 27. avgusta ni pojavil noben nov slučaj kolere, rri petni oseOan, u katerin se je domnevalo, da so obolele na koleri, so zdravniki konstatirali, da so obolele na drugih boleznih,
.Vojaške oblasti so odredile na Dunaju obširne varnostne odredbe, da se kolera ne razširi meu vojaštvo. V vsaki vojašnici sesltoji posebna sanitarna komisija, ki ima skrbeti za to, da se vzdržuje stroga snaga po vojašnicah.
! N a C e Š k e m.
Po Pragi so se v soboto dne 27, t. m, razširile vesti o koleri. Na stvari pa je bilo Je ,toli|ko resnice, da so v Pardubicah izstopili trije potniki iz Rusije, ki so jih sanitarne oblasti radi preiskovanja izročile v oddelek za infekcijske bolezni. Neki r drug ! ruski potnik je moral, ker je prihajal iz okuženih okrajev, izstobiti v Litomercah. Zdravniška preiskovanja so dognala, da na vseh teh potnikih ni opaziti nobenega sumljivega znaka kolere.
Na Ogrskem.
V	Požun se ie dne 26. avgusta s parnikom „Regensburg“' pripeljala neka potnica Trnka-Rahn, ki je kazala, da utegne biti infekciranä. Zdravniki so jo takoj preiskali, a niso dognali nič sumljivega. Potnica in parnik „Regensburg“ sta bila desinfekcirana.
V	Mohaču je dne 26, avgusta umrl 531etni dninar Janez Schrottbauer, Višji fizik je konstatira! pri umrlemu cholera asiatica,
Kolera v Ljubljani?
„Slovenski Harod“ od dne 27, t, m. poroča: V ljbljanski garnizijski bolnici vlada razburjenje. Kakor se čuje iz zdravniških krogov, imajo tam nekaj
slučajevi, ki jim delajo veliko skrbi, — nekaj bolnikov, pri katerih so se pojavili znaki kolere. Natančno še ni dognano, če je zanešena v Ljubljano prava kolera, ali če imajo omenjeni bolniki samo koleri podobno bolezen, vendar bo to te dni konstatirano,: Ker. najnovejša poročila ne vedo o koieri v Ljubljani ničesar, bo zgorajšnja vest gotovo prehitra.
' Na Ruskem
se kolera vedno bolj Širi. Dne 26. t. m. je v Peterburgu obolelo na novo 60 in umrlo 29 oseb na koleri. V vseh rusko-evropskih gubernijah, rje zadnji teden obolelo 3860 oseb, smrtnih slučajev pa je bilo 932.
Italija,
V	mestu Barletta v Italiji je dne 27. avgusta na novo obolelo 11 oseb, 9 pa jih je umrlo za kolero.
V	Andriji se je konstatoval en, v Spinacola 2 slučaja kolere, V Aivi je en na koleri oboleli potnik umrl. V Cerignoli sta zbolela dvajin umrl eden bolnik na koleri. V Trinitapoli so trije oboleli in dva u-mrla na koleri. Iz Margarete di Savoy poročajo, da se nahajajo v tamošnji bolnišnici 5 kolere osumljeni bolniki, tri so pa umrli; istotako je v San Ferdinan-do zadnjo soboto obolela ena, umrli pa dve osebi na koleri.
Zgodovina kolere.
V	Orientu in Rusiji je kolera staJno udomačena,: Najraje se drži Indije in Rusije, kjer ima v veliki nesnagi in neredu najboljše zatočišče. Maloke-daj se razširi na zahod. Pred kakimi 100 leti se je začela kolera po karavanah raznih azijskih in sibirskih trgovcev širiti proti Evropi,
Leta 1816 se je pojavila kolera prvokrat na evropskih tleh, ob rusko-azijski meji. 14 let pozneje je prekoračila reko Wolgo, je pomorila na tisoče ljudi k Moskvi, se je razširila čez severno Nemčijo na Francosko ter se je čez kanal razširila tudi na Angleško.
Na Dunaju in v večini avstrijskih mest se je pojavila prvokrat leta 1831, Velika panika je nastala na Dunaju. <Se-le februarja 1832 je docela izginila kolera z Dunaja. Umorila je okrog 2000 Dunajčanov,' Leta 1872 je kolera zopet obiskala Dunaj in naše kraje, a v manjši meri.
8. septembra v Št. nj.
V St. liju in Mariboru se vrše obširne pripra* ve, da se otvoritvena slavnost Slovenskega doma kolikor mogoče slovesno izvrši.
Se enkrat vabimo vse vrle naše pristaše in rodoljubne Slovence, vsa naša društva, vse tiste, ki so prispevali k skladu za šentiljski dom, da se udeležijo te slavnosti, ki bo nekaka skupna slavnost Štajerskih obmejnih Slovencev,
Združimo se dne 8. septembra vsi, f ki čutimo Kruto pest tujčevo, vsi, ki nam je zemlja slovenska sveta,, k slavnosti, da navdušimo naše Šentiljske Slovence in Slovenke za nadaljne borbe.
Naj velja po vsej naši Sloveniji glas: Vse kar čuti z nami, mora dne 8. septembra v naš obmejni St, lij! fVIijmo z našo udeležbo Šentiljskim Slovencem novega poguma, novih močij, dajmo jim veselja do obrambnega dela!
Slovenci, Slovenke! Vsi na dan 8. septembra v St. Ilj!
Raznoterosti.
Iz pošte. , (Poštni odpravnik Mihael Schmid je Imenovan ( za ( poštnega oficiala! prvega službenega razreda na' Pragerskem^
Tristoletnica. Kapucinski samostan na Reki, na katerega se gotovo marsikdo, posebno oni, ki so biti z nami na Trsaitu, spominjajo, je obhajal včeraj dne 28. t m. .tristoletnico svojega obstoja. Leta 1606 jje prosilo reško mestno zastopstvo papeža Pavla V., da bi ustanovil, f na Rekj f samostan oo. kapucinov. Stavbeni prostor za samostan, za katerega zidavo so se zbirali prostovoljni darovi,je kupil cesar Ferdinand II. Temeljni kamen je bil položen dne 28. avgusta 1610. Slavnost, ki se je vršila včeraj v proslavo tristoletnice, je bila zelo sijajna in veličastna, ter se je je udeležilo ogromno ljudstva.
Društvo proti jetiki na Štajerskem je izdalo poročilo za leto 1909. Iz tega posnemamo: glavna skrb je obrnena na zdravilišče Hörgas.; V času od 5. jun. 1906 do 31. dec. 1909 je bilo v zdravilišču 1137 bolnikov z ,116.425 oskrbovalnimi dnevi. Ako prištejemo k temu še okrog 11.000 letnih oskrbovalnih dni ' za perzonail, potem mirno lahko trdimo, da je zavod dokaj velik. Društvo je dobilo posestvo „Vila Barbara“ pri Neumarktu na Zgornjem Štajerskem kot/ /Volilo. Preuredilo je poslopje v zdravilišče za ženske. Društvo se vzdržuje v največji meri s prostovoljnimi doneski.
Jeruzalemsko romanje. Ker sem prevzel vodstvo petja, zatorej uljudno prosim, da se mi fcj-ej Ko le mogoče pismeno javijo vsi gospodje pevci in gospodične pevke, z dostavkom, Kateri glas bode dotični peL Josip Sichert, organist v Ribnici na Dolenjskem, Kranjsko.
Goriški nadškof odlikovan. O priliki cesarjeve osemdesetletnice je dobil izvanredno odlikovanje tudi gor,iški nadškof dr. Sedej. Iz kabindtne pisarne ,’ dobil ctoposlano cesarjevo sliko, izdelano v bronu, z marmornatim stojalom.
Otvoritev železnice Friedberg—Aspang se bode izvršila na cesarjev god dne 4, oktobra. Dne 25. t. m. je vozil po tej železnici prvi poskusni vlak. Z novo železnico bo vzhodna Štajerska po krajši poti zvezana z Dunajem.
Osebna vest. Štajerski deželni, odbor je imenoval deželnega' živanozdravnijka Alojzija Komersa v Cmureku za živinozdravnika v žaleu.
Tiskarski škrat in novi stokronski bankovci. Prerano je bilo veselje tistjh, ki so se že veselili novih Stokronski h bankovcev. /Tiskarski škrati je namreč pokvaril besedilo v mažarskem tekstu in zatorej bodo sedaj že izdane bankovce potegnili nazaj in izdali druge.
Papirnat protest. Izvrševalni odbor Narodne stranke je imel sejo, v kafterji je sklenil protest proti imenovanju Drellaka za nadzornika v mariborskem okraju. Ne vemo, kako včinkujejo taki protesti, nam se zde samo vdarci v vodo. Po našem mnenju bi bilo veliko umestnejše, če bi bila Narodna stranka in njen general dr,: Kukovec tozadevno poprej kaj storila. Sedaj, po toči zvoniti, nič več ne pomaga. Dr. Kukovec hoče s tem papirnatim protestom samo zakriti svojo politično lenobo. Seveda, v ,Celju pri polnih mizah sklepati „ogorčene“ proteste, to zna še dr. Kukovec, za faktično politično delo pa nima ne sposobnosti, ne znanja in ne veselja. Dolžne se pa čutimo tudi, i da pri tej priliki vprašamo naša narodna učiteljska društva, kaj so ona ukrenila z ozirom na predstoječe imenovanje. To je vendar zadeva, ki se v prvi vrsti njih tiče. Zdi se nam pa, da se liberalno učiteljstvo pač upa klicati v boj na „klerikalnega zmaja“, na nemškmtarskega pa ne. To pa iz pripro-stega vzroka, ker mnogo „narodnih“ učiteljev kaj rado dela kotau pred nemškutarijo. Zadnja, imenovanja le prejasno pričajo, da prenese liberalno narodno u-čiteljstvo vsako zaušnico. V njem ni nobene odporne sile več in pred vsako krivico klonel tilnik'. H koncu tega, za našo liberalno stranko nad vse žalostnega in sramotnega poglavja pa še enkrat pribijemo: Liberalni poslanec, ki je delal za* Herica, je napravil pot Dreflaku v Maribor.
Mantegazza umrl. Znani fiziolog Paolo Mante-gazza je včeraj dne 28. t. m. zjutraj (v svoji vili v Santo Terenzo pri Speciji v Italiji umrl. Rojen je bil leta 1831 v, Monzi in je spisal veliko Število fiziolo-gičnih del.
Dreflakova afera. Prijatelj lista nam piše glede te afere: Liberalci se trudijo narediti iz Heričeve afere Drellakovo afero, kajti boje se, da bi se še nadalje govorilo o imenovanju Herica, ki po spričevali „Narodnega Dnevnika“ narodno 7 ni dovolj zanesljiv. Gospod Dreflak ni nanovo imenovan, ampak Heric, 5n pri imenovanju tega moža so imeli liberalci svoje roke zraven. Sicer ne dr. Kukovec, kajti 'dr. Kukovec sploh ni, storil koraka v celi zadevi.- Ta mož si jako lahko predstavlja svojo poslansko nalogo. fVjleže bo na medvedovo kožo in z zabavljanjem na kmečke poslance odvrača pozornost proč od svoje neodpustljive malomarnosti.) 'Sploh1 je znano, j8a ga ni bolj malomarnega /poslanca na Štajerskem; kakor je dr. Kukovec, kajti ta mož prepušča delo drugim, le zabavljanje pridrži samemu sebi. Poslanci Slovenske kmečke zveze so se trudili pošteno in lojalno, da se reši nad-zorniško mesto v interesu slovenske stvari, toda samoumevno je, da se je vlada takoj z obema, rokam« Oprijela predloga, ki se ji je stavil od liberalne str a. ni v prilog narodno nezanesljivega Herica. Kdor je delal za Herica, ta jeob enem $udU vedel, da pride v slučaju Heričevega imenovanja Dreflak v Maribor. Tako se jie tudi zgodilo, zato je vse liberalno vpitje sedaj komedij an/stvo in hinavščina.
Že zopet strupene pilule, žena nekega vpokoje-nega uradnika imenom Kastellez na Dunaju ^ je poslala dne 17. julija svoji teti Lauri Moravek: v Lipnici Škatljico strupenih’ bonbončkov z namenom zastrupiti jo: Moravek je namreč imela pri zakonskih Kastellez naloženih 12.000 K. Ker sta bila Kastellez v dolgovih in v vednih denarnih stiskah ter nista mogla pošiljati Moravek obresti od kapitala, ki sta ga s špekulacijami potrosila, skušala je žena Kastellez z žastrupljenjem svoje tete se iznebiti te obveznosti.
Slovenci, na zadružni shod na Dunaju! Zadr. zveza v Mariboru '■ je poslala vsem svojim članicam •sledeči poziv: „Po preteku štirih let se vrši zopet na Dunaju v času od 13.—15. septembra ' II. avstrijski zadružni shod. Vsi avstrijski zadrugarji se pripravljajo za obisk tega shoda, na katerem se bodo razpravljala, važna kmetijstva in zadružništva se tičoča vprašanja. Tudi mi Slovenci ne smemo zaostati; pokazati moramo z mnogobrojno udeležbo naše zanimanje za zadružništvo in napredek kmetijstva. Važna predavanja,! vzlasti pa ogled raznih velikih zadružnih podjetij, znamenitosti na Dunaju in lovske razstave, bo nudil vsakemu udeležencu mnogo poučenja. Obračamo se radi tega do vseh zadrug s pozivom, da naj pošljejo svoje zastopnike E temu važnemu zborovanju. Dolžnost vseh starejših in trdnejših posojilnic, kakor so posojilnice v Celju, Cirkovcah, Gbrnjemgra-du, Konjicah, Križevcih, Ljubnem, Makolah, Mariboru, Mozirju, Dplotnici, Rečici ob Savinji, Jevnici, St. Juriju ob juž, žel., Slatini. St. Lenartu v S,to v. gor., Šmartnem na Paki, St. liju pri Velenju, Ljutomeru, Jarenini, !St. liju v Slov. gor., fSv. Tomažu pri ,'Ormožu, Slov. Bistrici, Kozjem in Sv. Petru pod Sv. gorami je, da izvolijo izmed članov načelstva in nadzorstva jednega zastopnika in mu povrnejo stroške. Manjše zadruge pa naj določijo primeren znesek kot prispevek za pokritje potnih stroškov f in n;i|m to
javijo; mi bomo določili iz dotičnega okraja uglednega, delavnega zadrugarja ko/ zastopnika za kakih 5 ali več zadrug v okraju. Prosimo prav kmalu za prijave. Kdor želi, da se mu preskrbi prenočišče, naj to javi. Vsi priglašeni udeleženci! dobe natančna pojasnila glede odhoda, stanovanja it’d*“ Želeti je le, da najde ta poziv odmev pri vseh poklicanih krogih, da bomo Slovenci častno zastopani na tem shodu.
Veselo naprej!' 'Mladini in starini se ravsajo veselo napitoj. „Podlost in infamijo“ očita i„Slovenski Narod“ od dne 26. t. m. mladinom. , A to Še ni vse. Tudi naše celjske mladine je okrtačilj „Slovenski Narod“ od ravno tega dne. Tam beremo sledečo, ne ravno Ijubeznjivo notico: „Neodpustljivo beganje . . . „Narodni Dnevnik“ prijavlja dopis, ki ga ne moremo drugače imenovati kakor zlohotno beganje slovenske javnosti., Beležijo se celo take gorostasnosti, kakor je ta, da hoče vlada prevzeti upravo Ciril-Metodove družbe pod svoje okrilje. S takimi in enakimi vestmi se namenoma vliva olje v ogenj in to od popolnoma nepoklicanih strani. Že tako je položaj skrajno težaven, pa se ga Še tako lahkomiselno ' ali zlobno poostruje. To je naravnost neodpustljivo.“ Počasi bode slovenska, tudi liberalna javnost že spoznala kvaliteto celjskih liberalnih polltijkastrov. Kiako j'e že pisala liberalna „Edinost“ o „Narodnem Dnevniku“,: „Potajuje, Če je treba, solnce na nebu.“ In sedaj govori „Slovenski Narod“ ’ c „zlobnosti in lahkomiselnosti“ celjskih liberalcev. Z zadoščenjem beležimo..
Nemški bojkot. Na postajo v Štorah je nedavno prišel službovat neki slovenski uradnik. 'Tamkajšnji posilinemški gostilničarji so pa pokazali sloven’ skemu uradniku vrata, češ,! da mu ne morejo dati stanovanja, niti hrane, ker se boje, da bi radi tega bili bojkotirani. .Uradnik mora radi tega hoditi v eno uro oddaljeno Celje jest in spat. To je res Škandal, kakršen je mogoč samo med avstrijskimi Nemci in slovenskimi posilijnemci.
Svohodoraiselci se zelo hudujejo, ker je vlada odredila, da so se na Dunaju zaprli zavodi 'društva „Svobodna Šola.“ Vlada je spoznala, da se goji v teh Šolah anarhizem, brezverstvo in mnogokrat nemora-
la.	Zato je storila' ta korak. Svobodomiselstvu pa to ni po volji. Ves liberalni svobodomiselni tabor cele države je sedaj po koncu in kliče vse duhove in vrar gove na boj proti katoličanom. Vsi listi svobodomiselnega kalibra — od židovske „Neue 'Freie Presse“ do našega prijatelja „Narodnega Dnevnika“ — kričijo, da se godi svobodomiselnem strašna krivica. Svobo-domiselei bi radi ustvarili v naši državi z brezverskimi šolami take razmere kot so na Francoskem in Španskem. Pa žalostne izkušnje so nas, ld: ljubimo naše ljudstvo, izučile, in hočemo biti na straži, preden bi bilo prepozno.
Važen odlok, štajerski deželni Šolski svet je izdal odlok, v katerem se določa, 'da se štajerskih domačinov, ki so dovršili svoje študije v Ljubljani ali Gorici, pri nastavljanju ne sme zapostavljati. lUpa-mo, da je s tem ugodno rešeno pereče vprašanje, ki je pomenilo za marsikoga biti ali ne biti.
Dr. Tavčar župan •— Hribar podžupan ljubljanski. „Narodni Dnevnik" od dne 26. t. m. ve, kakor pravi, iz dobropoučenega vira poročati: „Hribar se misti še to pot voliti županom. Da pa ne spravi občinskega sveta v nevarnost razpusta, ker bi, ake bi Hribar prevzel izvolitev, vlada to smatrala kot demonstracijo,, se bo takoj po izvolitvi zahvalil ter odklonil novo izvolitev. Na to bo izvoljen za župana dosedanji podžupan dr. Tavčar, a na njegovo mesto pa Hribar.“ Odgovornost za resničnost te vesti moramo seveda prepustiti „Narodnemu Dnevniku“,; ki je pa žalibog navadno zelo slabo informiran. Vsaj „Slovenski Narod“ trdi tako, ko mu očita „neodpustljivo beganje.“
Hoče. Kakor smo zadnjič poročali, je bila 18-letna Marija Žigart,. viničarska hči z Reke, od Tropin Alojzije obstreljena. Žigart je dne 26. avgusta v mamborski bolnišnici vsled dobljene težke poškodbe umrla.
Hoče. Dne 27. t. m. je 221etni 'Jožef Poharc, posestnika sin z Pečke, na državni cesti s konja, katerega je v Maribor gnal, padel in je nezavesten obležal Rešilni voz ga je na brzojavno obvestilo pripeljal težko ranjenega v Maribor v bolnišnico.
St. Ilj v Slov. gor. V Ciršaku ob Muri se vrše dne 14. septembra občinske volitve. Občina Ciršak je ena najboljših naših občin. Ves občinski odbor je v naših rokah. IŽupanuje v tej občini vrli naš pristaš in rodoljubni prvoboritelj gospod Tone Han« Zmaga Slovencev je tudi pri tej voliftvi popolnoma zar sigurana.
Skomre. V sredo dne 24. t. m. popoldne je Šel posestniški sin Andrej Štravs ' na lov r s puŠko-dvo-cevko, da bi jo poskusil. Pridružil se mu je posestnik Franc Rozman. 'Zagledala sta veverico in ko je prišla v strelho črto, je Štravs sprožil. Strel pa ni zadel veverico, ampak Rozmanovo sedemletno hčerko Marijo, ki je neopažena iz daljave 50 m gledala. Več šliber ji je šlo v meso, a poškodbe so le bolj lahke, ter bo nesrečna Marija ozdravela.
Braslovče. V bližini našega trga je dne 19. t. m. gorelo. Štiriletni Lojze in petletna Cenka Prislan st.a prišla nopoldne v hlev, kjer sta se igrala z vžigalicami; Nastal Je ogenj, K je uničil hlev, šupo in žitnico. Ker je bila posestnica Ana* Prislan zavaro-
vana samo za malo svoto ’ in so bili spravljeni že skoro vsi pridelki, je škoda zanjo zelo občutna,
Podgorje pri Braslovčah, Dne 19. it. m. je prosjačil 701etni Alojzij Podjorec pri posestniku Mihaelu Sijterju. Ker se ga je bil že nekoliko navlekel, je prezrl stopnice, ki peljejo v klet, ler> je padel preko njih. Pri tem ‘padcu je dobil tako težko rano na Čelu, 'da je Še tisti dan umrl.
Gradec. Tukajšnji nemški listi prinašajo danes skoraj neverjetno vest, da je baje ministrstvo za uk in bogočastje izdalo odlok, da se bode na tukajšnji kr. I, in II. mestni realki v 1, in 2. razredu v letu 1910-1911 'dvakrat v tednu poučeval protesjtantovski veronauk. Prusija je pa tudi popolnoma protestantov-ska država, zatorej kaj takega za prusovski Gradec ni nič kaj novega, ki si hoče povsod pridobiti popolnoma prusovski sistem.
Hotinja vas. Dne 30. septembra 1910 naredi v samostanu šolskih sester v Algersdorfu pri Gradcu hčerka gospoda državnega poslanca PfŠeka slovesno obljubo kot šolska sestra Metodi j a.
Pilštanj. Velik dekliški shod za kozjanski okraj in za sosedne okraje' se vrši dne 18« septembra na Pilštanju. Dekleta iz Posavja, na delo! Naj bode ta shod pri 'škapulirski Mariji na Pilštanju pravi dekliški tabor. Udeležili se ga mora*jb vse Marijane družbe, vse dekliške zveze, vsa bralna društva' in vsa dekleta, ki še do sedaj niso v nobeni zvezi ini v nobeni družbi, Natančneji vspored objavimo pravočasno.
Bigonce. Za župana, mesto dosedanjega Ogorevca, je izvoljen na novo posestnik Blažinč,
Gabrje. !Za župana smo si izvolili posestnika Vučanjka,
Št. Lenart v Slov. gor. Za nadučitelja na Šul-ferajnsko Šolo v Št. Lenartu v Slov. goricah je. imenovan Oto Flöry, dosedaj učitelj v Krieglaehu na Zgornjem Štajerskem,
Šmarjeta pri Celju. Dva Šolarja sta pri Šmarje ti blizu Celja neki posestnici z nožem ogulila skor_ jo z mladih drevesc.
Razgled po svetu.
Veliki gozdni požari iv Ameriki trajajo naprej. Prijeli so tri možke, ki so osumljeni, da so sami zažgali gozdove. Velikanska pokrajina okrog mesta Wa-Iaoe je popolna ognjena puščava. O prejšnjem mestu ni pe duha ne sluha več, Samo kup razvalin Še priča, da je bilo tam nekdaj mesto Wallace. Enaka usoda je zadela dvoje drugih mest in do 20 naselbin, V ognju je našlo smrt okrog 300 ljudi;, požar Še divja dalje.
Velika železniška nesreča v Ameriki. Na postaji Tiraud v Ameriki je zavozil nek osebni vlak z vso brzino v tam stoječi brzovlak,i Vsi potniki v spalnih' vozovih so mrtvi. Potniki drugih vozov so težko ranjeni. Tudi v osebnem vlaku je več smrtno ponesrečenih'.
Tatvina na pošti. Podružnica italijanske banke Union je dne 18, avgusta poslala podružnici nea-poljske banke v Benetkah denarno pismo z 25.000 lirami. Ko je bančni blagajnik dne 19, t. m. pismo prejel in odprl, ni bilo nobenega denarja v njem. Preiskava je dognala, da je bilo pismo odprto na železniški pošti med Vidmom in Benetkami.
Laški anarhist aretiran na Cetinju. Iz Cetinja poročajo: Tu je bil aretiran laški anarhist Papage-orgi, ki je rodom Grk in ki je najbrže nameraval izvršiti kak atentat na kneza ali na zastopnika kake druge države.
Poroka baronice Vaughan. Te dni se je poročila bivša žena belgijskega kralja Leopolda, baronica Vaughan, z nekim gospodom Duirienxom. Poroka je biia v trgu Arronville. Zaročenca in njuno spremstvo se je pripeljalo v avtomobilih. Na cesti se je na-bralo vse polno radovednega občinstva, kar je nevesto zelo jezilo. Posebno divja je bila na fotografe, ki so postavili ob cestah svoje aparate. Mahala je s solnčmkom in ukazala šoferju, naj hitreje vozi. Občinstvo jo postalo vsled njene vidne nevolje še bolj razposajeno in se je baronici v obraz smejalo. Srečni ženin se ni menil za radovedneže in se je držal zelo rosno. Baronica je spremenila svoje plebejsko ime Kar-.lina v aristokratsko Jolanto.
Svetovnoznana Kruppova tovarna ? ža vojaške topove v Essenu na Nemškem je dne 22. avgusta deloma pogorela. Eksplodiralo je V laboratoriju. Ponesrečilo se je mnogo delavcev.
Zrakoplovstvo. Grof Zeppelin je sestavil nov zrakoplov „Z VI.“, kateri je dne 21. t. m. inapravil vožnjo iz Friedrichshafena v Baden-Baden. Vožnja se je lepo posrečila, — Aviatiki: Lochner. Lindpaintner in Jeannin so s svojimi letalnimi stroji napravili tekmovalni zlet iz Frankfurta h Mannheim. ' Zmagal je Jeannin. — Aviatik Debaeder se je pri svojem vzletu v Cambraiui ponesrečil. Padel je s svojim aparatom iz precejšnje višine in se smrtno nevarno ponesrečil.
Ponesrečene tri turiste, ki so prejšnji teden na sloviti gori Jungfrau zdrčali v prepad, so dne 22. (. m, našli in jih spravili v Lauterbrunnen.
Potres. Iz Carigrada se poroča, da je v vila-jetib Diabekr in Ercerum dne 21. avgusta napravil potres mnogo škode.
Cerkven rop. V Bladenu blizu Opave je prišel nekdo ponoči v župno cerkev, iz katere je odnesel z’ trto monštranco, srebrn kelih in nekaj pregrinjal v skupni vrednosti 1600 K.............
Stran 3.-
S JE K ffi 2 Ä.
29. avgusta 1910;
Poslano s
Dva dijaka
sprejme na stanovanje in hrano z dobro postrežbo po nizki ceni J. P. Šunko, Maribor, Kasin8ka ulica št. 2.
114
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalove, decimalne, za živino, tablico ve in vsake druge vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalah,
tovarna za vage,
Brno, Menice MomsKo.
80 slovi nska obrt.
ordinira zopet :od 9—10. ure predpoldne in od 2.-3. nre popoldne.
Vam ne more ako pišete takoj po nove vzorce od ženskega ali moškega blaga, katere razpošilja proti vrnitvi franko narodna veletrgovska hiša
vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih po- | trebščin, trgovskih knjig na debelo in drobno pri J
Goričar & Leskovšek, Celje i
Graška ulica štev. 7.	|
Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnik skladov po novih pred- | piših. — Zaloga vseh tiskovin za urade.
I
Cerkveni in sobni slikar in pleskar
franjo Horvat
MARIBOR, Kasinogasse štev. 2.
Se priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu za slikanje cerkev, dvoran, sob, društvenih odrov, napisov na steno, deske, plošče in steklo ter za vsa v pleskarsko in slikarsko stroko spadajoča
: : dela. : :	53
Postrežba točna! :: :: :: Cene nizke!
Edina slovenska kisla voda
Svoji k svojim!
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodca in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurja ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tndi osvežujoča namizna kisla voda. Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomostu 1896. in na hi-fgijenični lazstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta Guštanj, Koroško, kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkov gre v narodne namene. Slovenci! Svoji k svojimi Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino! Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino sloven-108	sko kislo vodo.
Maribor
Ts&ethofova cesta 39
perd kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlat-nine, srebrnine, ur i. t. d., po najnižji ceni.
Dtnnfuun sfslovenskimi ploščami, čistim in clJXlUlUiit? jasnim glasom iz najboljših tovarn.
Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Slovenska trgovina
Umetni zavod za slikanje na steklo
i TRGOVCU
z modnim in manufakturnim blagom ter krojaškimi potrebščinami - - -
Sv. Petra nasip št. 7
se priporoča preč. duhovščini in cerkvenim predstojnikom za izdelovanje slikanih cerkvenih oken, in vse v to stro-'ko spadajoča dela po najnižji ceni.
= Hlčrfe lit proračune n« raspofago. ===
Ne pustim potovati ker preveč stane, prodajam pa po ceni ker ne pustim potovati. Obrnite se toraj pismeno ali osebno in zahtevajte vzorčne pošiljatve.
Narodna veletrgovska hiša Stepmecki : C<
Postrežba točna in stroga solidna,
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
F rane Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah.
Rfajsolidnejša in točna postrežba, »♦♦♦♦♦♦»»m
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc PograjCj glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21. Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnej-
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
p
OST Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
P.taJilnlea Im. Vadi a« razpolago domaće hranilne nabiralnike»
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4%, proti 3 mesečni odpovedi po 41/,. Obresti se pripisujejo h kapitala 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ce da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na raspolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posojila se dajejo
le članom in sicer: na vknjižbo proti papilarni varnosti po 4%%i na vknjižbo sploh po 5%i na vknjižbo in poroštvo po 57*% in na osebni kredit po 6%. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzeuvši praznike. — V uradnih arah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnile se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8,—12. dopoldne in od 2.—5. popoldne.	6
y.U'h.iV in izdajatelj: Konzorcij „Stezi»“.
Odgovorni urednik: Fran Rakovič.
Tilk tiskarne iv. Cirila v Maribora.