Liublgarta. petek 22 m?rcs 1929 Cena 2 Din Kvo&uu suia mesečno 25 Din. tooiemstvo 40 Dm. Uredništvo: Unijam. KmfUeva i*ca 5. Telefon »te*. 3122. 3123. 3124. 3125 ia 3126. Maribor: AJefcsaodrova cesti 13. TeWoa St 440 Celja: Koceoova M. 2. Telefo« itev. 190. Rokopisi m ne vračajo. • Ozteai po tarifo. Uprava] itv»» UuMSana, Preieraova * M Telefoa U. 3122. 1123. >124. 3128. 312«. imaeratal oddelek: Ljohtjana. PreSernov ulic« 4. Telefon it 2442. Podružnica Maribor: Aleksandrova ecM it. 13 leleioo it 4» PMfru.xAlca- Celie: Kocenova ofica K t Telefon St 100 Satani pri pnSt &ek. tavodih. Ljubljana U. 11.842. Praha čuk> 78.180; Wlea Nr. 1QS 241 ii m Na slnočni seji min. sveta pod kraljevim predsedstvom je bil defi- nitivno odobren delovni program viade Beograd, 21. marca p. Danes popoldne ob 1730 se Je sestal mhrstrski svet pod predsedstvom kralja. Na tej seH se je vršila razprava o delovnem programu vfade. tako. da ie današnje sklepe kronskega sveta smatrati po 6. januarju za najvažnejši dogodek v naši državi. Ko so se ministri že povodom sestave proračunov seznanili s poedinimi problemi svojih resorov, Je vlada na številnrh sejah razpravljala o sestav? delovnega programa, k! na? tvori podlago za vse sistematične reorganizacije. ki i?h hoče vlada izvesti. Ta program ie docela v skladu s proračunom ter predvideva samo to. kar dopuščalo razpoložljiva finančna sredstva. Na današnji sej? pod predsedstvom kralia ie min'strskj svet deiini-tivno odobril programe, ki so lih po razpravah na preišnjih sejah vlade sestavili poedTni resorn? ministri. Seja ie tr?'°'a 20 Beograd, 21. marca. p. Zvečer je bil izdan naslednji siužoeni komunike: Danes se je vršila pod predsedstvom kralja seja ministrskega sveta, na kateri ie bil končno sprejet proračun s finančnim zakonom za leto 1929.-30. Na tej seji je vsak resorni mlnster obrazloži! v glavnih potezah delovni program svojega resora. Po daljši razpravi je ministrski svet odobril obrazložene programe in sklenil, da se začne ta program takoj izvajati Program je v glavnem naslednji: I. Notranje ministrstvo Splošna politika notranjega ministrstva bo šla za tem. da s popolno depolitizacijo in izbiro osobja po strokovnem znanju in poštenosti s strogo in pravično uporabo zakonov napram vsakomur enako zagarantiia popolni red v državi, osebno in imovinsko varnost vsakogar, popolno zakonitost in temeljno izpremembo ia izboljšanje splošne administracije. V tem cilju bodo sprejeti: a) Zakon o ustrojstvu notranje oprave. ki bo vseboval predpise o ustrojstvu in delokrogu oblastev notranje uprave o položaju in nazivu administrativnih organov, o njihovih pravicah in dolžnostih o njihovih nagradah, slič-ro onim v sodni stroki, disciplinske predpise, popolno depolitizacijo itd. b) Zakon o policiji, ki bo predpisoval organizacijo in dolžnosti policije. Sedaj obstoja 6 različnih organizacij, ki jih bo treba unifcirati. Policija se bo depolitizirala in usposobila za izvrševanje njene važne naloge za varstvo redu in čuvanja javne varnosti. c) Zakon o policliskh, prestopkih s predoisi materijalne in formalne narave. ker novi kazenski zakon obsega sarro zločine in prestopke. č) Zakon o administrativnem postopku s predpisi o administrativnem delovanju oblastev in o postopanju pri sprejemanju in izvrševanju administrativnih odlokov. , ■ * II. Ministrstvo pravde Predvideno je Izenačenje celokupnega formalnega in maier.jaino-pravnega kazenskega in državljanskega prava, ureditev sodne službe, revizija sodnega osobja, pri čemer bodo izločeni iz tega stanu vsi oni, ki s svojo slabo moralno in notorično nesposobnost kršijo ugled pravosodja. V tem cilju je bilo poleg že izvršenega zakonodajnega dela na organizaciji sodišč m sodnikov. poieg novega kazenskega zakonika, novega kazenskega postopka in zakona o izvrševanju kazni izročeno na oceno vrhovnemu zakonodajnemu svetu zakon o zlorabah pri uradnem poslovanju, ki bo s sankcijami in večjo odgovornostjo nego je predvidena v splošnem kazenskem zakoniku mnogo doprinesel k izboljšanju celokupnega državnega aparata. Prav tako je izdelan zakon o ministrski odgovornosti kot sestavni del zakona o vrhovni državni upravi, s katerim se vprašanje odgovornosti in sankcije popolnoma izenači z materijalno pravnimi predpisi gori omenjenega zakona. Ta zakon predvideva poseben postopek kot je že določeno v zakonu o vrhovni državni upravi z dne 6. januarja 1929. Izdelujejo se potrebne uredbe, pravilniki In navod Ia, s katerim bo urejeno poslovanje sodišč, državnih pravdništev in državnih kazenskih zavodov. S tem bo tudi določen tip. število in kraj kazenskih zavodov in njihova organizacija. Pripravlja se zakon o centralni državni upravi, s katerim bo znižano število ministrstev. Ta zakon bo izhodna točka za administrativno reformo in bo v okvirju tega zakona točno določena pristojnost poedinih resorov. določeno njihovo delovanje in organizacija in bo s tem podana tudi osnova za predpise o ureditvi podrejenih obiastev vseh resorov. kakor tudi osnova za splošno sistemizacijo vseh stanov in položajev v vseh strokah vseh resorov. s čemer bo omogočena točna sestava proračuna ter redukcija pos'ednjih in pokojninskih izdatkov. V tem cilju se bo ta-koi pristopilo k reviziji uradnlškga za. kona. V cilju izenačenja vseh formal-no-pravnih predpisov bo sestavljen zakon o civllno-sodnemu postopku, zakon o Izvržbi. konkurzn? zakon, ki bo obsegal tudi poravnalno postopanje v konkurzu in izven konkurza in nudil garancije proti zlorabam na podlagi dosedanjih opažanj' in izkušeni pri nas in drugod Izdeluie se zakon o zaščiti kred'tnih odnošaJev. V pripravi ie trgovski zakonik In zakon o nomorskem pravu. Dalje se pripravlja zakon o Izven sodnem postopku, ki bo omogočal delo na izenačenju vseh sodnih postopkov. Pripravlja se enotni zemlJeknfižnJ zakon, v katerega bodo sprejeti principi za osnovanje in vodstvo zemljiških knj:g ne samo v Srbiji in Črni gori. marveč bo ta važna materiia izenačena tudi v vseh ostalih pokrajinah. Na koncu kodifikadjskega programa ie sestava splošnega državljanskega zakonika za vso državo. Na tem velikem delu so neprestano zaposlene strokovne komisije in pričakovati je. da ni več daleč čas. ko bo končano to epohalno delo FevIzUa sodnega osobia se bo Izvršila ko bodo zbrani objektivni podatki. pr? čemer bo služilo za osnovo mnenje apelac;.iskih sod;šč in predstomi-kov prvostopnih sodišč o delu. sposobnosti vrednost! in moralni kvalifikaciji sodnega osobia. To bo edin? kriterij za revizijo Predhodno bo posebna anketa ugotovila, katere-ljudi bo treba iztočit? iz sodniškga stanu. V kolikor bi se izkazalo, da poedincl za posamezna mesta niso snosobni. se iih bo premestilo. če odgovarjajo sicer <^av-Ijenim zahtevam, na druga mesta. Pre-me«titve bodo potrebne tudi "iz zgloi sodno-admfnisfratlvnih razlogov da bi se lažie izvedla noorarba novih sodmh postankov v k r a iih kier so načela teh postopkov nonolnoma nova Poleg zakona o odvetnikih ie bil *nreW tudi zaVon o rlr^vnih nravdrnVh i" špri?at-skih «od;š?ih. teVom le^šn^a Wa bo irdolana zakonska uredba . <; katero bodo zasidrana notreb"a sr^cfva. da bi se moglo 7*5«»*? r rIzdaja-nfe*" c^tttogra rhorrrka zakonov. III. Ministrstvo prosvete Ministrstvo prosvete bo delalo na ustvaritvi stalnega državnega prosvetnega programa. S svoje strani bo storilo vse, kar ie potrebno, da se uspešno zaključi že zaoočeto in deloma že izvršeno delo na Izenačenju pravopisa in terminologije. Izpopolnil se bo učni program in sestavili zakoni o vseh poslih, ki spadajo v področje ministrstva prosvete. Za najnujnejše posle, je določen ^ naslednji načrt: Zakon o ureditvi ministrstva prosvete. o glavnem prosvetnem savezn. o osnovnih, meščanski, učiteljskih, višjih pedagoških 1n srednjih šo'ah. o univerzah (v'sok'h Šolah). o gledaliških in umetniških šolah, o muzejih ln o čuvanju starin, o knjižnicah in zaščiti avtorskega prava. Glede narodne nrosvefe bo posvečalo ministrstvo poleg orgamVranja in širje-n»a raznih poučnih tečajev glavno pa-žnjo na kooperacijo in angažiranje privatne inicijafve na vseh teh poslih, da se s skupno akcijo dvigne nivo šole zlasti v krajih, ki so nafboli zaostali, izvršena bo redukcij gimnazij in bodo ostaTe samo tam. kW to narekuiejo šolske potrebe. Skušalo, se bo odstra-nti _ vse. * Var ovira delo in prosvetno a levilo cnV>h. IV. Ministrstvo^ narodnega zdravja V prvi vrsti je potrebna dobra odgovarjajoča organizacija sanitetne službe, kot predpogoj za uspešno delo in napredek. Ministrstvo narodnega zdravja dela na organizaciji odn. na reor-. ganizaciii poslovanja v minstrstvu ter v celokDpni sanitetsko-pravni sltržbi. Mojstrstvo hoče spraviti v skladnost obe glavni sanitetni stroki, prevenfv-nn 'n kurafvno. V to svrho se bo razširila in rM>**?nožila organizacija knra-Mvne med'c?ne v toPki meri, da bodo š'roki sloii naroda bhvo vselej in povsod umival1 zdravniško. pomoč. Tako splošnim, kakor soc:a!nim bolircam se bo posvečala osobita skrb, da bi se številnim bolnikom, zlasti z nalezljivimi boleznimi. omogočrla bolniška nega in da se veliko pomanjkanje v tej panogi- čimnrei ublaži iti sčasoma docela odpravi Preventivni med?c'n? se bo še nadatje posvečala vsa Pažnia in se bo tudi v bodoče prizadevalo, da se spravi to delo na ono me. o in v oni pravec, kot bo odgovar;alo naš:m oril kam in potrebam. Zdravmškem s*anu se bo posvečala vsa potrebna skrb. da se ga ivigne na dostojno v'šino. zlasti pa da se praktično usposobijo praktični in specnalni zdravniki. Pazen tega si bo minstrstvo narodnega zdravja prizadevalo. da se nižje sanitetno osobje dvigne na odgovarjajočo strokovno in etično višino, k? jo zahteva ta poklic. Na polju zakonodaie se bo gledalo na to, da se čimorei izvede Izenačenje celokupne s«iiWne zakonodaje. V, Ministrstvo ver Ministrstvo ver si bo prizadevalo, da spravi v harmonijo interese države in cerkve. V tem cilju bo sprejet zakon o pravoslavni cerkvi z uredbo o ureditvi pravoslavne cerkve ter se bo delalo na sk'enitvi konkordata z Vatikanom. Sprejet bo nadalje zakon o musliman skoversk i zajednici ter zakon o zvezi ž'dovskih verskih občin, kakor tudi zakon o medverskih odnošajih. Istočasno bo sestavljen tudi zakon o zaščiti zgodovinskih in arhitektonskih cerkvenih spomenkov. VI. Ministrstvo financ Glavni momenti programskega značaja in posla ministrstva financ so naslednji: 1. denarna politika, 2. politika državnega kredita, 3. davčna in splošna fiskalna politika v -rvezi z reorganizacijo stroke in 4. carinska politika. Izvršene so vse priprave za zakonsko stabilizacijo dinarja v sporazumu z Narodno banko. Stabilizacija se ima izvesti na bazi sedanje vrednosti dinarja. Z zakonom o stab Mzaciji bo uvedena zlata vakita in zasigurana kon-vertibiliteta novčanic Narodne banke; ker bo določeno razmerje med kovinsko podlago in obtokom novčanic. Za stabilizacijo valute se bo uporabil del inozemskega posojila, na čegar najetju se dela že več let in še sedaj. S 1. januarjem ie stopi! v veljavo novi zakon o neposrednih davkih in so dohodki v novem proračunu predvideni že potemtakem. Naknadno so bile izvršene še nekatere izpopolnitve in izpremembe tega zakona, na podlagi dosedanjih izkušenj in nastalih potreb. Dopolnilni progresivni davek je bil ublažen. Davčna stopnia za zemljišča je določena na 12%. Donos davka .ie izračunan na osnovi 4.500000.000. Izvršuje se reorganizacija stroke in službe po uredbi z dne 8. oktobra 1928, s katero je bilo ustanovljenih 14 finančnih direkcij. TethJ zakona o centra'ni upravi; S to redukcijo se bo izvedlo skladno gru- (Nadaljcvanje na Z strani) Maršal Foch na mrtvaškem odru Poslednji trenutki velikega jem o smrti v zbornici - S Pariz. 21 marca. i. Včerai zjutraj se je maršal počutil ie nenavadno dobro in nič ni kazalo, da ie katastrofa tako blizu š-A ob 15 uri se le stanje obrnilo na s!ab$e dasi se bolnik tega ni zavedal Zdravnik ki ga ;e kasneje oreiskal, ie odredil, da no ra maršal nemudoma v Dosteljo Bolnik st je branil češ da naj ga samo še par minut paste pri oknu. vendar se je udal pristopat laniu in se napotil proti postelji V tem hi Du pa se ie zdrkni' in kmalu nato povesi elavo Prenesli so ga v fotelj, kier mu ie zdravnik dal 'nfekcijo za okrepitev srca toda brezuspešno, maršal je bil že mrtev Ni bila še 18 ura ko sta ea vdova in hčerka položi'5 na posteljo in mu zatisnih oči Podlegel ie srčni afekclji in pljučnici, ki je oslabila srce Vest o smrti maršala se ie bliskovito raznesla po vsem mestu Maršalov adjutant je obvestil predsednika vlade Poincarčja, ki je prisostvoval seji zbornice Predsednik je razburjen in vznemirjen čakal konca govora vojnega ministra, nato pa iavil zbornici: »Gospodje, vladi republike ie velika žalost, javiti vam kruto vest: Maršal Poch ie umrl • Poslancem se Je izvil obupen vzdih in kakor na mah so vstali, obsedeli ■»o !e komunist*-in nekaj sociialistov. Poin--arč pa je nadaljeval: »Pranciia ni Izgubila samo velikega vojaka, marveč tud> odličnega državljana Ne dvomim, da se zbornica pridružuje splošni narodni žalosti« Nato Je poslanec Štefan Flaudit v par besedah označil velikost izgube ter izrazil sožalje zbornice svojcem maršala in francoskemu narodu. Finančni odsek je ravno zaseda! ter je takoj potrdil vladni sklep, da se veliki vojskovodja pokojlie na državne stroške. Pariz, 21. marca, (be.) Francoski kabinet ie sklenil, da se bo vršil pogreb maršala Focha na državne stroške in najbrže ne pred nedeljo, da se omogoči inozemskim delegacijam pravočasen prihod v Pariz. Večina francoskih listov Je izšla s Črno obrobljenim robom. Ameriški predsednik Hoo- vojskovodje - Globok do-<>žalne izjave iz tujine voji poslednji volji, da hoče biti pokopan j svoiem rojstnem kraju, bo pokopan v jerkvi St Louis des Invalides. kier počiva-o /e-nelicki ostanki Napojeonea I Pariz. 21. marca, (pa.) Pred truplom •:mrlega maršala Focha defiliraio neprestano zasmpniki vseh slojev naroda Davi ob 9 30 ie prispel brat pokojnega Pred trupom velikega borca za svobodo Prsne"e so se nadalje poklonili predsednik republike Doumergue, Clemenceau. maršala Joffre. Lyauiey in člani vlade. Popoldne ie prispel belgijski krali Albert I Pogreb se bo vršil najbrže v torek Z vsega sveta pri-Haiaio neprestano sožalne brzojavke. Inozemsko časopisie prinaša dolge č1?nke v katerih slave pokojnika kot velikega vojaka in zmagovalca v svetovni volni. London. 21 marca. (10.) Pri pogrebu maršala Focha bo zastopal angleškega kralia princ Jurij. Angleško vojsko bosta zastopala maršal Plumer in načelnik genera'-nega Štaba sir George Milne Angleško mornarico bo zastopa! admiral lord We-myss. k? Je bil prisoten v družbi maršala Focha prj sklenitvi premirja. Angleško le> talstvo bosta zastopala maršal letalstva Hugh Trenchard in podmaršal Lambe. Beograd, 21. marca. č. Povodom smrti francoskega maršala Focha so bile danes odposlane predsedniku francoske republi« ke, ministrskemu predsedniku Poincareiu in sorodnikom pokojnika sožalne brzojav« ke kralja in kraljice, celokupne vlade m posebej še vojnega ministra. Na pogrebu bo zastopala našo armado posebna deputs* eija. V nedeljo bo v Beograda podpisan prijateljski pakt med našo državo in Grčijo? Povratek dr. Kumanndija iz Ženeve - Grški zunanji minister Karapanos pride v soboto, dr. Marinkovic pa se vrne še le koncem maja Beograd, 2t. marca d. Danes ob | klicno podpisan ▼ nedeljo 24. t m. r 1 /4 m. aa t* trvMtl mm Un/l!>MMnXl/!MI UvvA — - - - * _VI • ________•• ___*__' . i _ 13.45 se ie vrnil z budimpeškini brzo vlakom v Beograd minister dr. Kuma-nudi. Novinarji so obsuli dr. Kumanudija z vprašanji, vendar pa je dr. Ku-manudi odklonil vsako obširnejšo izjavo sklicujoč se na to. da je že v Ženevi tamošniim jugoslovenskim novinarjem povedal vse. kar ima povedati za javnost. Pristavil ie samo. da je na povratku v Davosu posetil zunanjega ministra dr. Marinkoviča. ki je na potu okrevanja ter se bo koncem maja vrnil v Beograd na svoje mesto. Novinarji so se zlasti zanimali za vprašanie prijateljskega pakta z Grčijo. o katerem krožijo najrazličnejše verzije. Podpis pakta ie bil že ponovno napovedan, vendar pa doslej vedno znova odgoden. Dr. Kumanudl ie na tozadevna vprašanja kategorično Izjavil da so pogajanja za sklenitev pakta z Grčijo zaključena ter bo pakt nepre- IJrM 10 'UUUVI ju Vlada bo v bodoče štela Beograd. 21. marca. 1 Po načrtu o centralni upravi bo ukinjenih 5 ministrstev. Spojijo se nekatera ministrova In sicer prometno ministrstvo s poštnim v eno ministrstvo, dalje poljedelsko ministrstvo z ministrstvom za agrarno reformo, prosvetno ministrstvo r ministrstvom ver in ministrstvo narodnega zdravja z min*strstvom za socialno politiko. Z redukcijo oziroma s Beogradu. Grški zunanji minister Karapanos pride v ta namen na povratku iz Ženeve v soboto v Beograd, kjer bo gost naše vlade. Glede vprašanja narodnih manišin. ki se je na zadnjem zasedanhi Društva narodov v Ženevi razpravljajo, je dr. Kumanudi izdavil, da se. predhodno se-staneio predstavn'ki naše države. Potiske. Češkoslovaške. Pumunije in Grčije začetkom aprila v Parizu in da bodo tam razpravljali o vsem zbranem materiralu. k? ga predlofe posamezne omeniene države o položaju svojih narodnih manišin. Na temelju tega materijala sestavi Politis poročilo, ki fco predloženo Chamberlainn. (Včerajšnja dunajska poročila o izdavi g. Kumanudiia glede' podnisa pakta z Grčijo so se glasila nekollco drugače. Op. ur.) Redi UdlVT za pet ministrstev manj spojeniem teh ministrstev bo naravno zmanjšano tudi število ministrov, vendar pa do rekonstrukcije vlade ne pride še tako hitro. Potrebno ie še precej časa. da se'bo izvedla likvidacija oziroma spojitev ministrstev in ta Čas ostanejo na svojih mestih tudi mbvstri ukinjenih resorpy. Šele po Izvršeni likvidaciji prldeio na dnevni red personalna vprašanja. Zakon o pobi ?aniu korupcije v VZS Beograd, 21. marca. p. Vrhovni zakon©« dajni svet Je na svoji današnji seji sprejel zakon o pobijanju korupcije z nekaterimi spremembami, ki pa so večinoma zgolj sti« lističnega značaja Prihodnja seja je skli* cana za jutri popoldne ob 3 30 Na dnev« nem redu je pravilnik o zdravniškem pre« gledu državnih UTtifhvkov in zakon o dr. rs vnem svetu. VZS bo zboroval Se do 25 t. m. Objava fugosI.-gršTrih ženevskih protokolov Atene, 21. marca, g Grško^jugosloven« ski protokoli ki so bili prve dni marca Ipisani v Ženevi, bodo v kratkem isto« mo objavljeni v AM^fh ia Beogradu. Ustanovitev velike državnt agrarne banke Beograd, 21. marca p. Na današni, seji ministrskega sveta pod kraljevim predsedstvom ie bila sklenjena ustanovitev državne privilegirane agrame banke. Osnovna glavnica bo znašala 300 milijonov in se lahko poviša na eno milijardo Potrebni krediti so glasom komunikeja, ki je bil izdan o današnji seji. že osignrani. Banka bi predvsem služila za dajanje cenenih kreditov in olajšala sedanje težke kreditne obveznosti kmečkega prebivalstva. Ministra za poljedelstvo so bili isto-J časno odobreni večji krediti za nakup in razdelitev semena za pomladansko sete* Vladni program za reorganizacijo oprave (Nadaljevanje vladinega komunikeja s 1. strani.) piranje sorodnih poslov in s tem omogočilo trajne prihranke. Prav tako bodo ukinjene državne ustanove, kojih posli se lahko brez škode za državne interese prenesejo na sorodne ustanove. Z reorganizacijo poedinih strok sa mora državna admrnrstracija poenostaviti in poceniti. Država pričakuje od tega dvojno korist Na en strani bo delo državnih organov boljše in intenzivnejše. na drugi strani pa bodo izdatki manjši. Osebni izdatki bodo znižani do skrajne mere s tem. da se ne bodo nastavljati novi državni uslužbenci, marveč da se bo njihovo število znižalo na skrajno mero, potrebno za redmo in ekspedltivno opravljanje državnih poslov. Olede vseh ostalih vrst Izdatkov se bo takoj po izvedlbi reorganizacije izdelalo predpise, s katerimi se more omejiti angažiranje izdatkov fe državnega proračuna samo za stvarne in neizbežne potrebe. Sploh se bo najodločneiše prizadevalo, da se štede-mfe napravi za sistem pri u>pravi državne imovine. - VII. Ministrstvo zunanjih del Na utrjeni osnovi zunanje politike naše kraljevine v polnem soglasju s politiko miru, katera se želi v vseh odnošajih s sosednjimi in ostalimi državami, se nalaga zunanjemu ministrstvu reorganizacija celokupne službe. V svrho čuvanja mednarodnega prava in ugleda kraljevine kakor tudi v svrho uspešnejše zaščite naših nacijonal-nih interesov v inozemstvu in v svrho lojalnega izvrševanja mednarodnih obveznosti v službi splošnega mednarodnega miru in konsolidacije se določajo naloge in metode deia tega ministrstva. Z ozirom na intenzivno mednarodno življenje in veliko gospodarsko tekmovanje so glavne dolžnosti zunanje službe tudi proučevanje in pospeševanje gospodarskih zvez naše kraljevine z inozemstvom ter povečanje razpečavanja naših proizvodov v mednarodni trgovini. Pri izvrševanju teh nalog se ne bo ločilo diplomatske službe od konzularne, ker se smatrati obe enako važnim. Da se izvede čim uspešnejša organizacija celokupne službe zunanjega ministrstva zunanjih del je že izdelan načrt zakona o organizaciji tega ministrstva, ki bo v kratkem stopil v veljavo. Namen tega zakona in njemu priključenih pravilnikov je doseči čim racionalnejšo razdelitev in kontinuiteto poslov v ministrstvu zunanjih del in službe v inozemstvu. VIII. Ministrstvo vojne in mornarice Ministrstvo vojne in mornarice nadaljuje pričeto delo organiziranja, opremljenja, preskrbovanja in ohranjevanja državne obrambne sile v meji najpotrebnejših formacij in proračuna odgovarjajočega mirovnemu stanju vojske in mornarice. Imajo se na minimum znižati izdatki tega ministrstva pri upravi in administraciji vojske in mornarice. Treba je oprostiti službo in administracijo vsakega birokratizma. Izdelal se bo načrt novega zakona o administraciji vojske in mornarice, kakor tudi potrebne dopolnitve in izpre-membe k sedanjemu zakonu o ustroju vojske in mornarice. IX. Ministrstvo javnih del Ministrstvo javnih del bo delovalo na Izenačenju celokupne gradbene zakonodaje v smeri enotne gradbene politike in enotne administracije. Revidirale se bodo po možnosti državne ceste v zvezi z novim zakonom o državnih in nedržavnih cestah. Organizirala se bo služba za vdrževanje javnih cest s pomočjo stalnega in sposobnega cestarskega osobja. Končat ima započe-to delo obnove cest in gradb mostov. Pristopilo se bo k proučavanju novih sistemov gradb in projektov za obnovo važnih državnih cest in mostov po potrebah sedanjega prometa. Pri gradnji in popravilih državnih cest se bodo uporabljale delovne sile vseh državljanov. Pristopilo se bo h koncentraciji tehničnega dela v ministrstvu javnih del in k racijonalni uporabi kreditov oziroma delovnih sil. Pristopilo se bo tudi k reviziji podjetniških pravic. X. Ministrstvo saobračaja Prometno ministrstvo bo nadaljevalo z delom na racijonalizaciji vseh panog prometne službe. Po potrebi bo pristopilo k reorganizaciji prometnih ustanov samih. Racionalizacija se bo zlasti usmerila v pravcu boljšega in pravilnejšega izkoriščanja delovnih sil, materijala in prometnih sredstev, ki so dana na razpolago. Izvršila se bo revizija tarifov v pogledu klasifikacije robe in vozarinskih postavk. To delo se bo izvršilo na temelju zbranih podatkov. Pojačalr1 se bo kontrola ekse-kutivne služoe. Pospešila se bo sestava pravilnika za vse panoge železnl-čarske službe. Gradnja novih železnic se bo nadaljevala po finančnih možnostih. Z novimi pogodbami se bo povzdignila obalska služba na naših morjih. Z racijonalnim delom se bo poskušalo da rečna plovba obnovi iz svojih sredstev svoj plovidbeni park. XI. Ministrstvo za pošto in brzojav Poštno ministrstvo bo predložilo v kratkem nov zakon o pošti, telegrafu in telefonu, ki bo nadomestil razne zastarele zakone in uredbe. Posebna pozornost se bo posvetila strokovni izobrazbi nameščencev tega ministrstva. Izdelajo se podrobna navodila za poštno službo. Izvrši se revizija računovodstva in knjigovodstva, da bi se na ta način omogočila kalkulacija renta-bilitete in prosperitete ustanov ter sestava letnih bilanc. Okoli 200 malih pošt, ki so prometno tako slabe, da niso za nje upravčeni veliki prostori, se bo pretvorilo v pogodbene pošte. Pospešilo in končalo se bo delo pri brezžični postaji v Gorici pri Zagrebu in ravno tako delu pri postaji v Skoplju. Razen tega se bo pospešila montaža avtomatske telefonske centrale v Mariboru in radiofonične postaje v Beogradu Dela pri brezžičnih postajah se bodo izvršila na račun reparacij. Postavile se bodo nove telefonske linije, tako telefonska linija Beograd-Šabac-Brčka, da dobi Beograd še eno zvezo s Sarajevom. Večja pozornost se bo obrnila na sestavo tehničnega programa. Skrbelo se bo, da se vsi posli postavijo na racijonalne temelje ter se bo vodilo iračuna o vseh potrebah prometa, kakor tudi o njega rentabilnosti. XII Poljedelsko ministrstvo V tem ministrstvu se bo delalo na povzdigi kmetijstva in na izboljšanju tehničnih sredstev za obdelovanje zemlje, na preskrbi umetnih gnojil in selek-cijskih semen ter širenju strokovne izobrazbe med seliaki. Skrbelo se bo za regeneracijo vinogradov. Posebna pozornost se bo posvečala vzgoji našega kmeta potom osnovnih Sol. tečajev. strokovnih šol in drugih ustanov. Med najvažnejšimi problemi našega poljedelstva je danes omogočenje cenenih kreditov na najširši mogoči osnovi, osiguranje izvoza naših poljedelskih proizvodov. Že se pripravlja, da se dosedanja direkcija poliedelisklh kreditov v min-strstvu preuredi na avtonomni ln bančni osnovi, da se njena sredstva povečajo, da bi tako mogla odgovarjati kreditnim potrebam seljaka. V pogledu Izvoza se bo gledak). da se pri sklepanju novih trgovinskih pogodb osi-gurajo olajšave za izvoz naših poljedelskih proizvodov. Samo onim državam se bodo dovoljevale olajšave pri uvozu njih Industrijskih proizvodov, katere bodo pripravljene, da nam nudijo odgovarjajoče olajšave za naš izvoz. V dosego tega cilja se bodo ukinile vse Izvozne carine na naše proizvode ter se bodo znižale uvozne carine za kmečke potrebe. XIII. Ministrstvo za sume in rudnike To ministrstvo donese nov enoten zakon o šumah in nov lovski zakon, skupno s potrebnimi pravilniki o njih uporabi. Oba zakona se pripravljata. Ministrstvo bo pristopilo k reviziji že izdelanih zakonskih načrtov. Ugotovi se obenem privredna vrednost državnih gozdov. Izvrši se revizija dosedanjega postopanja pri ekspK>ataclji šum v zvezi z izpremembaml sklenjenih dolgoročnih pogodb. Da se doseže enotnost odnošajev napram podjetnikom, se ustvarijo enotni tipi pogodb, ki bodo onemogočali dosedanje neenakomerno postopanje v slučaju izprememb pogodb. Revidirali se bodo primeri udeležbe države pri posamnih gozdnih podjetjih. V krajih, kjer je to mogoče in kjer to zahtevajo interesi gozdarstva, se bo organizirala režijska eks-ploatacija, ki bo upoštevala rentabili-teto in prosperiteto. Večja pozornost se bo posvečala državnim dohodkom iz eksploatacije gozdov. Povečala se bo odgovornost državnih organov za prospevanje državnih oodjetij. Sistematična pozornost se bo obrnila na pogozdovale gollčav ln krasa. Rešilo se bo vprašanje regulacije hudournikov potom novega zakona za celo državo. Predložil se bo zakon o zaščiti domače male ln srednje gozdne Industrije, kateri se bo uredilo preskrbovanie surovin in bo skrbelo za njih normalno dek> in pravilni razvoj. Država bo povečala nadzor nad občinskimi gozdovi in občinskimi nepremičninami v pogledu trajnega gospodarstva. V tem oziru se Izdela zakon o občinskih nepremičninah. Posvetila se bo posebna pozornost gradnji potrebnih komunikacij kakor tudi gradnji onih objektov, ki so potrebni v interesu gozdarske službe. V svrho čim uspešnejšega izkoriščanja rudarskih podjetij je glavna naloga izvesti temeljito raoijonalizacijo celokupnega dela, tako v administrativnem kakor tudi v tehničnem oziru, kar se ima doseči v dveh etapah. V prvi etapi, to je v danaSnjem stanju zakonodaje ie ootrebno pristopiti k izvedbi sledečih načrtov: 1.) Ohranitev avtoritete in discipline pri delu ter odstranitev birokratizma. 2.) Izvedba programa za tehnično In ekonomsko sanacijo rudnikov na temelju praktičnih proučavanj sedanjega stania rudnikov na licu mesta in onih faktorjev, ki pospešujejo pocenitev in povečanje produkcije. V tem oziru se ima posvetiti večja pozornost metodam eksploatacije. s Cim večjo mehanizacijo in modernizacijo transportnih naprav in separacij. 3.) Ureditev sistematičnega in strogega nadzorovanja v svrho dosege čim racijonalnejše produkcije. 4.) Uvedba akordnega dela, kjer je to mogoče in kjer ni na mestu režijsko delo. S tem v zvezi je treba izvršiti revizijo obstoječih akordnih postavk. Večji uspehi v tehničnem, administrativnem in komercijalnem oziru se morajo pri državnih rudniških podjetjih doseči v drugi etapi potom komercija-lizaclje državnih rudnikov, ki bo omogočala večje investicije v svrho izkoriščanja rud potom boljših tehničnih sredstev. Ureditev administrativne in komercijalne službe se ima izvršiti po vzoru organizacij privatnih ustanov. Načrt za komercljallzacljo državnih rudnikov je že izdelan. V prvi vrsti se prične z izdelavo novega rudarskega zakona, katerega načrti že obstoje, kakor tudi vseh pravilnikov in predpisov, ki so v zvezi z rudarskim zakonom. Istočasno bo potrebno proučiti nov načrt zakona o zavarovanjih rudarskih delavcev. Ta zakon je že gotov. XIV. Ministrstvo trgovine in industrije V mlrrfstrstvu trgovine se bo osnoval zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Glavna naloga tega zavoda bo iskanje ukrepov, ki lahko vodijo do povečanja našega izvoza, in obveščanje domačih in tujih interesentov. Glede naše zunanje trgovinske poIit:1ke si bo ministrstvo prizadevalo, da v sorvraz-rnnu z zunanfim ministrstvom čimprej sklene trgovinske pogodbe. V tem pogledu so že v teku priprave za pogajanja s Španijo. V teku so pogajanja za sklenitev trgovinskih pogodb s Poljsko hi Rtimunijo. Ministrstvo s? bo tudi prizadevalo, da čimprej ratificira že sklenjene pogodbe. Na vidiku so pogajanja za trgovinslke konvencije s Ho-landijo. Kubo, Brarlijo, Zedlnjenlml državami ln z republiko ChHe. Obstoja dovolj izgledov, da bodo ta pogajanja končana še tekom letošnjega leta. Osnovan bo nadalje tehnični laboratorij in zavod za pospeševanje industrije in obrti. Njegova glavna naloga bo. da preišče kvaliteto naših surovin ln daje oo.uk o najmodernejših metodah za ml-bovo Izkoriščanje. Izdelan bo obrtn'ški zakon, ki naj izenači zakonodajo za vso državo !n ukine obstoječe zastarele zakone. V delu je nadalje zakon o kontroli Izvora polledelsJdh pr*de'kcv, zakon o industrijskih obveznicah, o privatnih bankah, zakon o zastavljalnicah, zakon o zaščiti vlagateljev, zakon o kontroli zavarovalnih družb, zakon o omejitvi obrestne mere pri hipotekami!! bankah,' zakon o turizmu in rriinogo drugih zakonov v zvezi z izvajanjem programa teg2 ministrstva. XV. Ministrstvo socialne Cim prej bo izvršena likvidacija bivšega ministrstva za prehrano in bodo končana predvidena dela v pasivnih krajih na zadovoljstvo naroda. Izvršena bo sprememba invalidskega zakona v zvezi z revizijo invalidov na ta način, da bodo neinvalidi avtomatično odpadli, obenem pa se bo izboljšal položaj pravih invalidov, njihovih rodbin in sirot v moralnem in materijal-nem pogledu. Celokupna delavska zakonodaja bo podvržena reviziji, tako da bo tvorila organsko in harmonično celino za zaščito dela in omogočala sodelovanje med delodajalci in delojemalci. Uzakonit se mora način, da bo mogla država reševati kolektivne spore in pogodbe med delodajalci ln delojemalci. Ustanove, ki potekajo iz zakona o zaščiti dela, se morajo poenostaviti in njihovi upravni stroški znižati tako, da bo omogočena izvedba zavarovanja za primer nesposobnosti in starosti ter se bodo mogle zgraditi manjše bolnice jx>vsod, kjer obstojajo večja industrijska podjetja. Glede izseljeništva se vsiljuje dolžnost, da se izseljevanje sistematično organizira, izseljeniško vprašanje primerno uredi ter sklenejo z vsemi državami, ki prihajajo za nas v poštev, odgovarjajoče izseljeniške konvencije. Delo države in državnih zavodov v inozemstvu mora izseljencem znova vliti zaupanje v državo. S posebnim zakonom je treba zaščititi in centralizirati prihranke Izseljencev. V teku so nadalje dela, da se državna stastika dvigne na stopnjo znanstvenega zavoda, ki bo odgovarjal zahtevam časa, potrebam države in našim mednarodnim obveznostim. XVI. Ministrstvo agrarne reforme Likvidacija agrarne reforme se mora končati še tekom letošnjega leta in to s posebnim zakonom za severne kraje ln s posebnim zakonom za Južno Srbijo in Dalmacijo. Ti zakoni se bodo prilagodili sedanjemu stanju, nastalemu na podlagi dosedanjega izvajanja agrarne reforme. Zaključna beseda Dela na vseh teh poslih bodo kmalu pokazala rezultate, ker vlade pri tem ne bodo ovirale težkoče, katerim je bil izpostavljen dosedanji sistem uprave. Vse delo na tem programu se bo izvajalo v duhu onih velikih idej in načel, ki jih je označil kralj v svojem zgodovinskem manifestu na narod in v svojem nagovoru na ministra. Jesenice proglašene za mesto Beograd, 21. marca. s. Kralj Je podpisal ukaz. s katerim so proglašene Jesenice s Fužinami In Savo za mesto. S tem kraljevim ukazom je izpolnjena stara želja Jeseničanov In dvignjene Jesenice v vrsto mest. za kar so bile že davno izpolnile vse predpogoje po številu prebivalstva, kot sedež razvite železne Industrije. Zakon o državnih pravdfiikih podpisan * V veljavo stopi 1. aprila. Beograd, 21. marca, č. Na današnji avdijenci je pravosodni minister doktor Srskič predloži! kralju v podpis zakon o državnih pravdnikih in šerijat-skih sodiščih. Državni pravdniki bodo odslej nosili enoten naslov »državni to-žiteljc. Fungirali bodo pri vseh sodiščih od okrožnih dalje. Ustroj državnih pravdništev ostane v glavnem bistvu isti kot je bil doslej v Sloveniji in na Hrvatskem. Državne pravdnike postavlja kralj z ukazom na predlog pravosodnega ministra in v soglasju z ministrskim predsednikom. Z doseženim 65^ letom starosti morajo državni pravdniki oditi v pokoj. Višji državni pravdništvi v Ljubljani in Splitu obdržita dosedanji delokrog, ravno tako tudi vrhovna državna pravdništva v Zagrebu. Sarajevu in NOvem Sadu in to do tedaj, dokler se ne osnuje za vso državo enotno kasaciisko sodišče. Zakon dobi obvezno moč s L aprilom 1929. Naša delegacija za mednarodni kmetijski kongres Beograd, 21. marca r. Na štirinajstem mednarodnem kmetijskem kongresu, ki se bo vršit 7., 8. in 10. junija v Bukarešti, bo tudi naša država zastopana. Šestnajst naj-oaiičnejših naših kmetijskih strokovnjakov je sestavilo referate ža kongres. Referat kmetijskega ministra dr. Frangeša, ki se bo osebno udeležil kongresa, se nanaša na vpliv mednarodnih cen na kmetilsko produkcijo v naši državi, drugi referent pa bo načelnik Miloš Štibler V ostalem so bili prijavljeni še naslednji gg.: dr. Gra-čanin, A. I. Stebut, dr. Todorovlč. Ivan Ri-t!g.. dr. Ogrizek, dr. Sava Ulmanski, dr. Josip Predavec, ga. Ana Bregina. dr. E. Ojimkovski, dr. St. Ivanič, dr. Kario So-štarič-Pisačič, dr. D. Cosič, dr. P. Vuka-sovlč In dr. M. Josifovič. Promet s Splitom po 52 dneh otvorjen Vsak dan po en vlak Zagreb. 21. marca. n. Zagrebška železniška direkcija je nocoj izdala naslednje službeno obvestilo: Danes je otvorjen železniški promet a Splitom na prosi KarJo.vac - Split. Sa prožri Karlovac - Split in . obratno vozi samo en par potniških vlakov, in sicer St. 1011 in 1012. Potniški vlak št. 1012 odhaja iz Zagreba ob 23.55 ter Drihaia v Split ob 15.05. Potniški vlak št. 1011 odhaja iz Splita ob 13i40 in prihaja v Zagreb točno ob 5. Po 52 dnevih je končno vzpostavljen železniški promet, ki je bi! ukinjen zaradi velikih žametov In hudega mraza na liški progi. . Spor v starokatoliški cerkvi Škof Kalogiera odstavljen, a se sklepu sabora ne pokorava Zagreb, 21. marca. n. Kakor znano, je bil za danes sklican v hotel >Royal< izredni sabor starokatoliške cerkve, ki naj bi razpravljal o škofu Katodieri. Sabora se je udeležilo 69 delegatov iz vseh cerkvenih žup v državi, razen iz Splita. Na predlog konzuliorja župnika Donkovida je sabor soglasno sklenil, da ae i«volitev Marka Ka-iodjere ki škofa starokatoliške cerkve, ki je bila Izvršena 21. januarja 1824. proglasi ss nično in neveljavno, ker je dokazano, da je bil Marko Kalodjera na dan volitve formalno in stvarno še pripadnik rimskokatoliške-cerkve. Soglasno je bil nato izvoljen za upra vitel ia škofije župnik dr. Cerov-ski. V popoldanskih listih je škof Kalodiera objavil od njega in njegovih pristašev podpisano izjavo, v kateri povdarja, da sestanek v hotelu >RoyaI< ni niti redni niti izredni sabor starokatoliške cerkve, nego le sestanek bivših članov upravnega sveta in njihovih pristašev Zato so zaključki terja sabora neveljavni in nimajo nobene važnosti niti po pred cerkvenimi niti prod drugimi pristojnimi oblastmi. Nasprotstvn v sta^okato-liški cerkvi da so podpihovana in organizirana od strani izven cerkve. Lokomotiva brez stroje- vodj e Virovitira, 21. marca. n. Prazen industrijski vlak šumske industrije Virbo je včeraj vozil sedem delavcev v šumo Delavci so bili nameščeni pri lokomotivi. Zaradi previsokega zračnega tlaka je para razbila ventil ter se razširila proti delavcem na stroj. Delavci so dobili silne opekline. Neki delavec je skočil z lokomotive, pa si je Dri tem zlomil obe nogi. Lokomotiva je toliko rasa brez vodstva vozila dalja, da je pohabila vso paro. Strojevodja, kurjač in štirje delaci so bili mr>čno opečeni, prepeljani v virovitsko bolnico. Danes opoldne sta na opeklinah umrla strojevodja Maksa in Kurjač Biky. Velik cvetnonedeljski sejem v Zagrebu Zagreb. 21. marca č. Danes se je vršil v Zagrebu vsakoletni tradicionalni veliki cvetnotedenski sejem. ki je dosegel rekorden uspeh tako glede dogona, kakor tudi glede kunčij. Na sejem ie bilo prignanih 2.03^ glav goveje živine. 2574 konj in '.600 prašičev ter ogromne množine sena. slame, drv in drugih potrebščin 90 odstotkov na sejem drtreljanega blaga Je bilo prodano. V Italijo je bilo prodanih 10 vagonov goveje živine in štirje vagoni konj. Cene «o bile v splošnem naslednje- biki 7 do 9.75. molzne krave 6—9. krave za mesarje 3—8.50. voli T 9—12, II. 6—8 Din za kg žive te?e. Najdražji konj je bil prodan za 9.500 Din. Mala antanta • V. 1 za manismsko razpravo BukareSta, 21. marca. g. Listi poročajo, d« so države Male antante pooblastile rt* munskeg