Stav. 724 MttiUdufttnhltotomtomum V Traku, v sredo 21. »tp leto L 60.—. — Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. EDINOST Posamezne številke v Trsta ia okolici po 30 stotink. — Oglasi se računajo » širok osti ene kolone (72 mn). — Oblati trjovcev in obrtni lov mm pa (9 stot. osmrtnice, zahvale, poslanice In v»frilj pa L 1.—. o*ljsi de.ia.ni i mvjIjv, mm po L 2. — Mali oglasi po 21 stot bess Ia. naj nan| pa L 2. — Oglat, naročnira in reklamacije sepsŠUJifo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulica sv Frančiška AsiSkega Stev. 20, L nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-57, Zanimivo zasliševanje Slučaj Ivana Bona zavzema vedno ve* cjo politično važnost. Cim bolj se člo* vek vglablja v razmere, iz katerih se je ta nečedna stvar rodila, tem večje mo* Talno ogorčenje mu pretresa dušo. Do= igodek, ki naj bi služil v zasitamovanje 'in ponižanje našega ljudstva, se spremi* 'ni a v najtožjo obsodbo političnih raz* mer, v katerih moramo tukaj živeti. Ko smo preiskali zadevo Iviana Bona smo izvedeli stvari, ki so nam pognale od sramu kri v glavo. Dognali smo namreč, da je dva dni po požigu »Narodnega doma« pri Sv. Ivanu prišel ob 5. uri popoldne k staremu Bonu orožnik in ga pozval, naj se poda nemudoma na civilni komisariat v G radi sco. Starec se je takoj predsta* vil komisarju in ta je začel nemudom: svoje izpraševanje: »Kako se imenuje* te?u--Anton Bon, sin Ivana Bona. --Zares, oče lepe mrhe ste! Vas sin bo ustreljen!« Starec se je začel od stra* fcu tresti :n je gled-iJ preplašeno po sobi. •»Anton Bon, vi ste Slovenec!«--- Gospod, jaz sem Furlan.--»Ne! Vi ste Slovencc. Vi imate obraz Slovenca ali Nemca.«---Gospod, jaz sem Furian.--»Bon, povejte, kie ste ro* • eni,«---iV Rutarsu, gospod.-- i Kje je to Rutars?«---Rutars leži nad Krminom. gospod.--»Bon! Ali ne govorijo ljudje v Rutarsu sloven* »ko?«---Ne, gospod, tzm govorijo furlansko. —---»Ne, vam rečem Tam govorijo slovensko, slovensko, sloven* sko rečem!«---Gospod, opro* stite, tam so Furlani doma. Govorijo furlansko.---»Bon, jaz Vas nemu* doma ustrelim s samokresom. Ce naj* dem samokres pri sebi, Vas na mestu počim!« Komisar je postal besen. Začel ie »r.kati po mhA orožie. Starcu je ]>ojtajalo tesno v grlu, odre* venel po vsem telesu. Mož ima težko srčno hibo, je bolan na želodcu in v no* gah. Ko se je vrnil begunstva v Zdrav* ščino, se je vlačil po dveh palicah. Bolnemu starcu so se zameglile Oči, ko \e gledal togotnega kcmisarjpL »Bon, po* slušajte! Prej bomo dali pestreliti Va* še^a sina pred vrati Vaše hiše. Javno, pred ljudstvom, da ga boste vsi videli. To vam bo služilo v zgled. Potem bomo pa dali postreliti vso družiino!« ---O* dober Bog! — — »Nič Bog. Sedaj ne go* vorimo o Bogu.«----. . . Komisar se je vzdignil in izginil iz sobe. Šel je najbrž poizvedovat, ce je Rutars res furlanska vas. Ko se je vrnil k Bonu, je bil tili. Korakal je gori in doli po sobi. »Povejte mi,« je povzel, »kje je vasa lici v službi!« Stari Bon ima 16 letno hčer, ki služi v Grtaidisci v ljudski kuhinji. — — »Povejte mi, kako se imenujejo njem Gospodarji!« Starec je bil ves zmešan. Vedel ni več ničesar. Spominjal se ni nifti rojstnegai leta svoje žene in svojih hčera.--»Glejte, je vzkliknil komi* sar, kako me vleče za nos! Treba ga je t.skoj ustreliti.« Stopil je k telefonu in zaukazal: »Pošljite orožnika! Naj prine* se s sabo puško, kajti treba je ustreliti moža na 1'cu mesta!« V tem času so bili šli po 16 letno Bo* novo hčer v Grad sco. In tcs stopita, v so* bo orožnik in Ecnova hči. Oče in nje* gov otrok si stojita nasproti. »Ali _ po* znaš, dekle, tega staaca?«--- Moj oce -'e!___ »Dobro. Povej, kje si rojena!« Stari Bon hoče pomagati! prestrmem hčerki in odgovori: »V Medani!« »Proč z njim — zavpije komisar — vtaknite ga nemudoma v zapor!« ^ " Orožnik pelje iz sobe trepetajočega starca. Šestnajstletno dekle ostane samo v izbi. Kcmsar jo izprašuje o njenih starših, bratih in sestrah. »Vi ste Slo* venci, ni res!«--Ne, gospod, mi smo Furlani.--»Tebe bomo tudi ustrelili. Vso druž ino bomo postrelili!« Vsi napori so bili zaman. Ko je komi* sar to uvideL je izpustil očeta in hčer na svobodo. Poln* strahu in trepetajoča od nog do glave sta bežala domov. Tam sta pripovedovala preplašeni družim, kar se jima je pripetilo. Bonova družina ie tudi ni2tm pripove* dovala o teh strašnih dogodkih. Stan Bon je pripravljen potrditi resničnost svojih izjav s prisego. Dejstva sama na sebi govorijo s tako močjo, da bi vsfsfca naša beseda le osla* bila njih mogočen vtis. Dr. E. Besednjak glavni urednik Edinosti Statistika Mrtva ▼ JagodarijL j LJUBLJANA. 19. Po podatkih ministrstva za prosveto je znašalo skupno število ljudskih j šol v vsej uedinjeni kraljevini v šolskem letu 1919—20 5974 proti 5610 v ietu 1918—19, število učiteljev je znašalo 12.458 proti 11.064 leta 1918—19, število učencev pa 800.868 proti 658.876. Po pokrajinah se je to število šol, učiteljev in učencev razdelilo takole: šole učitelj učenci šole učitelji učenci 1919/20 191t>/19 Jugoslavija Neresnične vesti o vprašanju prestolom nasledstva v Jugoslaviji BELGRAD, 20. Tiskovni urad javlja: Nekateri tuji listi so objavili vest da je vprašanje prestolonasledstva v kra* Ijevini Srbov, Hrvatov in Slovencev od* prto zaradi zahtev princa Jurj'a; najsta* rejšega sina pok. kralja Petra. Pcoblas* ceni smo, da zanikamo to lažnivo in tendenciozno vest na; najbolj' kategori* čen način, ker vprašanje prestolonasled* stva je že rešeno v ustavi. Princ Jurij, princ Arseni:e, kraljev brat lil princ Pa* vel, brat princa Arsenija so bih prvi, ki so prisegli zvestobo novemu kraljiu Alek* san dru. Skupna intervencija Jugoslavije in Italije preti Ogrski Razgovor dopisnika »Jutra« z italijan* skim poslani kem v Belgradu BELGRAD, 19. V soboto dopoldne je posetil ministrskega predsednika Niko* lo Pašiča italijanski poslanik Manzoni. Govori se, da je njegov poset v zvezi z vestmi, daj se italijanska vladia pogaja z jugoslovensko vlado glede eventualne akcije s kombiniranim italijansko * ju* gslovenskim vojaškim oddelkom proti Ogrski, da se prisili, da izpolni trku on* sko mirovno pogodbo. BUL GRAD, 19. Povodom vesti časo* pisja o eventualni italijansko * jugoslo* venski akciji proti Ogrom zaradi izro* čitve Zapadne Ogrske Avstriji, je imel dopisnik »Jutra« intervju z g. Manzoni* jem, ki mu je toztadevno izjavil, da za sedaj še ni predvideno tako skupno po* stopanje, da pa ni izključeno, da pride do tega. Diplomatskim potem je dobila Ogrska nalog, da absolutno izvrši vse točke mirovne pogodbe, da se flako že enkrat vzpostavita red in mir v Evropi. Ako ta opomin ne bi imel pričakovane* ga uspeha, bi zavezniki nastopili ostre* je in bi z' ekonomsko blokado in zapo* rom g run i c skušiali uveljaviti mirovno pogodbo. Ako pa tudi to ne bo imelo uspeha, bi kot poslednje sredstvo bila umestna italijansko * jugoslovenska o* borožena intervencija. Ta bi bila vsekam kcrr bolj na mestu, kJakor intervencija male entente, ker bi bila dokaiz, da inter* vtr.cija ne zasleduje interesov male en* ten te, ampak le uveljavi j en je mirovne pogodbe. Izjave Manzonija dopisniku lista »Agramer Ta g blatta«. BELGRAD, 20. Nedavno so pisali ne« kameri listi, da se pripravlja skupen nas stop italijanske in jugoslovenske vojske proti Madžarski zaradi Zapadne Ogr* ske. Čeravno se zde te vesti... precej neverjetne, vam vendar pošiljam vsebi* no tov jdevnili izjav, ki jih je dal rta? liian.sk; poslanik Manzoni dopisniku za* grebškega lista »Agramer Tagblatta«. italijanski poslanik je izdavil, da se Se nt razpravljalo o tem načrtu, da pa ni izključen skupen nastop. Madžaiski vla* di je bilo uradno sporočeno, da se mo* rajo določbe mirovne pogodbe natančno izvršiti. To velja za vse zmagane države, k:> morajo že z ozirom na mir in red v Evropi točno izvrševati določbe mirov* ne pogodbe. Če pa bi ostal ta ukrep vele* vl&sti brezuspešen, bi se morali ukreniti potrebni koraki, in sicer naijprej gospo* darska blokada Madžarske. Če bi Mad* žr-Tska še nadalje vztrajala pri svojem, bi moralo priti do vojaškega posredo* vanja, o katerem sedaj piše jugosloven* sko časopisje. Nastop italijanskih in ju* goslovenskih čet proti Madžarski bi bi; bolj primeren nego posredovanje Male entente, ker v tem slučaju bi obe državi enostavno zalitevali od Madžarske, da izvrši mirovno po^oc'ibo, dočim bi v dru* gem slučaju igrale vlogo tudi koristi po* sreduječih držav. Važne spremembe volilnega reda za parlament BELGRAD, 19. Ministrstvo za kon* st tuanto je izdelalo nai^rt prememb vo* lilnega zakona za skupščino, ki se imajo po predpisu ustave sprejeti preko Zako* nodajnega odbora. Tk načrt naj prila* godi volilni red ustavnim predpisom. Najvažnejša je določba, da pride en mandat na 40.000 prebivalcev, kjer pa je preko tega števila nad 25.000 ljudi, se pridene še en mandat. Odpravljla se pospeševanje malih strank, ki je obsto* jalo v tem, da so se upoštevale tudi stranke, ki niso dosegle količnika. Rezultati ljudskega štetja v Sloveniji SI venija ima 1,056.464 prebivalcev LJUBLJANA, 19. Iz Belgrada poro* čajo: Ministru za socialno politiko je bil predložen izid ljudskega štetja na ozem* lju slovenske pokrajinske uprave. Vseh prebivalcev je en milijon 56 tisoč 464, med njimi je po materinem jeziku 985.155 Slovencev; 10.721 Srbohrvatov; 4196 drugih Slovanov, med njimi največ Rusov in nekaj Čehov; Nemcev je 39.631; Madžarov 14.897; Italijanov 680; dalje 14 tisoč 63 tujih državljanov in 16.454 »neodločnih«. Med tujimi držav* ljani je večina Avstrijcev in nekaj Mad* žiarov, nekaj Čehov in vsi Rusi, med ne* odločnimi so šteti vsi oni begunci itz Primorja, pri katerih še vprašanje opri* je in državljanstva ni urejeno, ter znat* no število Nemcev, ki se še niso odločili, da odidejo. Po veroizpovedanju imamo 6627 pra* voslavnih, 501 grškega katolika, 27.253 evangeljskih, 650 muslimanov, 946 izra* elitov (samo v Prekmurju nad 600!), vsi drugi so rimski katoliki. Ti resultati so predhodni. Revizija bo prinesla še neke korekture, ki pa niso bistvene in ne bodo izpremenilo obče slike. G. minister za socialno politiko je naročil, da se revizijske korekture izve« dejo či!m najhitreje, da se morejo defi* nitivni resultati čimprej uradno obiaviti. Bos-Herc. 470 1095 53 039 4sH 1004 40 909 Vojvodini* 616 898 42 976 607 837 42.976 Dalmacija 535 919 ' 57 823 489 799 52.595 Slovenija 7. 3 243(?> 120 072 64'J 2 8? 1 ".20:2 Hrv.-Siav. 16*2 3263 253 008 1642 3300 221.504 Črna gora 2 4 462 20.753 235 150 15.431 Srbija 1434 3133 2001 >5 1361 2454 127.484 Celokupno število gimnazij leta 1919—20 je znašalo 134 s 3638 učtfelji in 52.482 učenci. Po pokrajinah je znašalo Število gimnazij, učiteljev in učencev: Bosna in Hercegovina 12, 183, 3415; Vojvodina 13, 136, 3347; Dalmacija 5, 94, 1819; Slovenija 13, 229, 4341; Hrvatska in Slavon ja 34, 603, 12.243; Crna gora 7, 123, 2133; Srbija 50, 1233, 26.347. Realk je bilo vsega skupaj 5 s 133 učitelj in 3154 učenci, cd katerih odpada na Vojvodino 1 s 15 učitelji in °*96 učenci, na Slovenip pa dve z 99 učitelji in 1549 učenci. Učiteljišč je bilo 32 s 433 učitelji in 5638 učenci. Od teh odpadata na Dalmacijo 2 šoli, 28 učiteljev in 291 učencev; na Vojvodino 5, 26, 382; na Bosno in Hercegovino 4, 52, 453; na Slovenijo 6, 71, 823; v Hrvatski in Slavoniji 7, 95, 1151; v Črni gori 1, 4, 274; v Srbiji 1, 157, 2029. Kar se tiče meščanskih šol, katerih pa v Srbiji in Crni gori sedaj ni bQo (leta 1900 jih je bilo 17 s 40 učitelji in 734 učenci) jih je bilo v vsej državi 52 s 335 učit in 4892 učen., od katerih odpade na Bosno in Hercegov. 1 z osmimi učitelji in 192 učenci; na Vojvodino 14, 73, 1301; Dalmacijo 7, 32, 469; Slovenijo 8, 48, 1028; Hrvatsko in Slavonijo 22, 174, 1902. Trgovske šole so se proti lanskemu letu zelo pomnožile in jih ?e bilo v šolskemu letu 1919—20 skupaj 29 z 272 učitelji in 3910 učenci. V Črni gori ni trgovskih šol. Istotako ne v Dalmaciji. V Bosni in Hercegovini jih je bilo 8 s 104 učitelji in 1695 učenci. V Vojvodini 4, 36, 273; v Sloveniji 5, 63, 470; v Hrvatski in Slavoniji 4, 39, 879; v Srbiii 1, 20, 692. Kar se tiče vseučilišč, je bilo stanie v šolskem letu 1919—20 nastopno: vseučilišče v Belgradu je imelo 127 profesorjev In 7250 slušateljev (velika šola leta 1900 je imela 58 profesorjev in - 415 slušateljev, lata 1910 pa 92 profesorjev in 904 slušateljev), vseučilišče v Zagrebu je imelo 133 profesorjev in 3279 slušateljev, vseučilišče v Ljubljani 73 profesorjev, 769 slušateljev. Pravna fakulteta v Subntic: 9 profesorjev in 106 slušateljev, filozofska fakulteta v Skoplju 10 profesorjev in 37 slušateljev. Poljska Program nove poljske vlade VARŠAVA, 20. Novi ministrski pred* sednik je pojasnil zastopnikom raznih parlamentarnih skupita m listov program nove vlade. Ponikovski je poudarjal po* trebo, da se na vsak način vzdrži red v notranjosti in da se reorganizira buro« kratični s&tem. Nadalje je izjiavil, da namerava vlada ukreniti vse potrebno, da se davki pora^zdele sorazmerno na vse sloje brez kakih privilegijev. Glede vnmjepoiitičnega programa je Ponikovski i'zrazil namen, da se ohrani na vsak način prijateljstvo z entento in da se vzpostavijo prijateljski stiki tudi s sosednimi državami. Ministrski pred* sednik je nato izj^tvil, da namerava vlat da čim prej razpisati državnozborske volitve. __ Rusija Sramotno ozadje medzavezniške akcije za pomoč Rusiji LONDON, 19. Nansen je dobil od konference, ki se je vršila v polovici avgusta, v Ženevi, nalog, da se stavi kot načelnik komisije za pomoč Rusiji v stik z rusko vlado in da doseže od nje po* trebne olajšave 'm garancije. Angleško in posebno francosko časopisje je kmalu 0 tem naznanilo svetu, da se je Nansenos va misija ponesrečila in da ni dobil od sovjetske vlade nikakih garancij. Sedaj pa se je ugotovilo, da so bUe vse te vesti izmišljene m da je Nansen skle» nil s Cičerinom dogovor, na podlagi kas terega začne ženevski rdeči križ lahko takoj svoje poslovanje v Rusiju5. Ta do« govor pooblašča Namsena, da lahko po* sije v Rusijo tolifco delegatov, kolikor bo smatral za potrebno za zajamčen je varnosti tekom prevoza in tekom razde* 1 je vanja živiL Poročevalcu lista »Westminster Ga* zette« je Nansen izjavil, da so živfla, poslana 70.000 ujetnikov v Rusijii, prišla . vsa na cilj in da ni nobenega povoda za j dvom, da bi se živila, naimenjtena ruske* mu ljudstvu, porabćla za prehranjevanje sovjetske vojske. Položaj v Rusiji je strašen — je izj«a* vil Nansen, — toda ruski narod se lah* ko reši in dokazali so to Amerikanci s svojim delom za pomoč ruskim ženam in otrokom. Razen Amefljkancev je vzel tudi angleški odbor pod svojo zaščito 100 tisoči ruskih otrok. Nansen se je pritoževal nad Zvezo narodov, ki ni ukrenila nobenega ukrepa za pomoč Rusiji. Iz Rige j'avljajo, da se v neka radrofor* zojavki Nransen pnosi, naj prosi pri ev* ropskih Vladah, oa bi dale na razpolago kredit 10 miljooov šterlingov 2a pobija« nje lakote. Sovjetska vladat — pravi na* daljie brzojavka — bo dovolila ose« banu k£ jih določi Nansen, da pridejo v Rusijo v svrho kontrole pri razdeljeva* nju živil, toda pod pogojem, da se vzdr* že vsakega političnega delovanja. Kalija Rus načelnik urada v italijanskem voj« nem ministrstvu RIM, 20. »II Paese« je objavil dolg članek, v katerem očita sedanjemu voj* nemu ministru Gasparottu, da je vzel kot načelnika urada v svojem ministra stvu bivšega ruskega stotnika dr. Goh= glinskega, ki se je boril v vojnš na ita* lijanski fronti. List vpraša vojnega mi= nistra, ali ni med italijanskimi častniki bolj vrednih ljudi za to mesto. Romunska - Izjave italijanskega poslanika v Buka« reštu BUKAREŠT, 20. Italijanski poslanik pri romunski vladi je izjavil, da' stoji! Ita= lija glede zapadnoogrskega vprtešanja na stališču, da se mora tri^nonska pogodba izvršili. Ne more se dovoliti ne ljudsko glasovanje ne razdelitev v zone; vsaka izjema, ki se dovoli; Madžarski, bi pome* nila, spravljati zopet nq dan vprašanje splošnega: miru. Poslanik smatra, da bo madžaiska vlada uvidela, da je treba izvršiti mirovno pogodbo. Merodajne romunske osebe izražajo isto mnenje. FrasKlJa Francozi zanikajo zaroto proti Rusiji PARIZ, 20. Ministrstvo vnanjih stvari je poročalo, v katerem ponovno zanika vest, da je francoska vlada pritiskala na varšavsko in bukareško vlado, naj po« šijete Rusiji ultimatum in izkoristite se* danjo lakoto v Rusiji. Poročilo pravi, da govori proti tej vesti že dejstvo sa« mo, da Francija organiziraj pomoč ru* skemu ljudstvu. Sovjetska vlada bi ho? tela s takimi tendencioznim.il vestmi nat? prtiti drugim odgovornost za položaj, ki ga je zakrivila ssma. Umik francoskih zasednih čet iz Nemčije BEROLIN, 20. Francoska vlada je po* slaSai 17. t. m. nemški vladi noto, v kate* ri ji sporoča, da» je sklenila umekniti francoske čete, kr jih je poslala v zase« deno ozemlje minulega majnika. Prevar žanje čet se je začelo 15. septembra in se bo dokončalo pred koncem meseca. Gre za umik Čet, ki so bile določene za zasedbo ruhrske kotline. Koliko znaša francoski uvoz in izvoz L 1920. in 1921. PARIZ, 20. V prvih osmih mesecih 1. 1921 je znašal uvoz 13.607,849.000 fran* kov proti 34.342.777.000 frfankov v istem času L 1920. Izvoz je znašal v prvih osmih mesecih 1. 1921. 14.089,002.000 fran* kov proti 17.234,654.000 frankov v istem času leta 1920. Izvožene^ai blaga je bilo proizvedenega v Franciji 11.665,710.000 frankov leto 1920. a- za 13.16,631.000 L 1921. Anglija Angleško « irski spor. Odgovor De Vas lere Lioydu Georgeu DUBLIN, 20. De Valera je brzojavil snočž Lloydu Georgeu. Vprašal gaj je v brzojavki, naj! mu pove, kakšen namen je imelo njegovo pismo od 17. t. m., to je, ali je nameraval zahtevati pokor It ev ali pa povabiti nla svobodno konferenco brez kakih predsodkov v slučaju, da ne pride do sporazuma. V tem zadnjem slučaju bi irski' delegati prišli takoj na konferenco, ki! naji ji določi Lloyd Geor= ge čas in kraj. Razveljavi jen je vojnih dolgov: edino sredstvo za obnovitev sveta LONDON, 20. »Sundai Times« j^e, da proučava g. Keyenes vprašanje raz* veljfavljenja vojnih dolgov. Pisatelj pra* vi, da je razveljavi j en je vojnMi dolgov neizogibno in da se brez njega ne bo moglo vzpostaviti trgovsko ravnotežje. Države # dolžrrice ne bodo mogle isto? časno* kupovati blago in plalčati vojme dolgove. Posojila so se ponafbljala za unis če van je in ne za proizvajanje. Vsled tega države * dolžnice ne morejo plačati tozadevnih obresti_ NemZija Komunistična demonstracija v Monas kovem MONAKO VO, 20. Minulo soboto je policija razgnala neko komunistično zborovanje in pripeljala na policijo po* slanca Remepa s kakimi 50 demon* stranti Prothnonarhistični izgredi pri Berolinu BEROLIN, 20. V Bernanu blizu Bero* lina so socialisti razgnali skupino biv* ših vojfckov, ki so se biK zbrali, da pro* slavijo obletnico bitke pri Tannenbergu. Socijalisti so sežgaii monarhistične za* stave in znake. Izročitev treh bivših nemških torpedo vk Poljski GDANSKO, 20. V hiko so priplule pod angleško zastavo tri nekdaj nemške torpedovke, prisoj ene po mirovni po« godbi Poljski. Ladje so dolge 60 metrov in nosijo 320—350 tonelat. Svečana iz* ročitev teh ladij poljski mornarici se bo vršila v kratkem. Zveza narodov Zveza narodov in gornješlezijsko vprašanje ŽENEVA, 20. Neka poučena oseba je izjavila zastopniku agencije »Haivas«, da je reševanje gornjeslezijskega vpra* sanja dobro vpeljano. Vsak čiatn komi* sije je proučeval vprašianje s posebne strani! in povpraševal izvedence, ki so dali obilo informacij, posebno o delav* skih vprašanjih. Smatra se, da bo vod* stvo Zveze izrabilo svoje mnenje o vpiui* šanjtu že v prvi polovici oktobra. Mala Azija Vojaški dogovor med Francijo in Ke* mai listi LONDON, 20. Carigrajski poTcčeva* lec »Timesa« brzojavlja: Frankilin Bo* uiilion je odpotoval v Angoro, kjer bo predložil turški nacion^Jistovski vladi besedilo framcosko*kemailistovskega do* govora. Frankilin Bouiicn je odpotoval v spremstvu treh francoskih častnikov, ki bodo razpravljali z angorsko vlado — kakor smatrajo turški merodajni krogi — o klavzulah francosko * kemailisto'V* skega vojaškega dogovora. Grki prosijo Zvezo narodov za posre* dovanje PARIZ, 20. »Temps« javlja iz Lom dona: Kakor javljajo listi, so gršk? de» legati prosili Zvezo narodov, da bi po* sredovala v grško * turškem sporu. Ta vest je dal povod najrazličnejšim ko* mentarjem. Listi smatrajo, da bo res kmalu prišlo do pogajanj potem posre* dovanja vodstva Zveze narodov. »Dayl Mayl« javlja, da nameravajo tudi Turki predložiti turško * grško vprašanje Zvezi marodov. Turški uspehi CARIGRAD, 20. Kemalisti so zavzeh Sivri Hiso. Pri tej priliki so ujeli veliko število vojakov i!n zaplenili mnogo to* pov in municije. Grki pripravljajo nove obrambno črto pri Said Haziju in G o* nenehu Pinaru._ Zedinjene države Vprašanje angleško * amerikansko s ja« ponskega dogovora glede Tihega oceana PARIZ, 20. G. Frank Simons piše \ »New*York Heraldu«: Brzojav vas j t gotovo že obvestil o neugodnem vtisku, ki so ga naTedile v Z edin j en/h državah zadnje izjave Lloyda Georgea. Angleš* škemu ministrskemu predsedniku se pri* pisuje namen, izpremeniti angleško * j a* ponsko zvezo v trajno zvezo, ki bi žago* spodovala nad Tihim oceanom. Tlaj na* men je zadel ob splošen odpor. Ko gre za tako vprašanje, ne sme biti nespo* razumljenj. Zedinjene države ne name* ravajo urediti vpitešanja Tihega oceana potom kake zveze. Zedinjene države ho* čejo, da se sporazumno z Anglijo in Ja* ponsko omeji bojna oprema na morju in eventualno tudi na suhem in da se priznajo nekatera načela, kakor enako* pravnost.teh treh velevlasti in integri* teta Kitajske in Japonske. Japonska Japonska vnanja politika LONDON, 20. Brzojavka iz Tokia govori o članku »Mirovna politika Ja* ponske«, ki ga je objavil japonski mini* strski predsednik v nekem tedniku. G. Hara izjavljtat v tem članku, da temelji vnanja politika njegove države na pri* jateljskem sodelovanju med velesilami. Japonska vidii prevladujoči vpliv Ame* rike in Velike Britisiaije na politični svet in smatra, da bi zbližanje med temi) ve* levlastmi odpravilo vse elemente, ki bi mogli dovesti do nesporazumljenj. Mi* nistrski predsednik priipominj a, da Ja* ponska želi rešiti vsa sporna vpraš m j a m pomagati tudi pri delu za gospodar* sko povzdigo Sibirije. Končno pravi mi* nister, da je povsem krivično cčitati Ja* ponski militarizem. _ Italija in Madžarska »Era Nuova« je priobčila te dni neki dopis z Dunaja, ki je razpravljal o spo* *u med Nemško Avstrijo im Madžarsko radi vprašanja Zapadne Ogrske, priso* jene Avstriji; gre torej za vprašanje, ki dela sedaj toliko skrbi evropski diplo* maciji. Dopisnik je trdH: »Mala ententa« nastopa sedaj proti »veliki ententi«. Na milijone Madžarov je priključenih k Čehoslovaški, Jugosla* vije in Romunski. Vsi ti Madžari stre* mijo narodno in politično nazuj v Mad* žaisko. Seveda je odpor proti trianonski pogodbi spravil na Madžarskem na po* vršje tudi mnogo dvomljivih ekzistenc. Čete, ki se zbirajo okoli nekaterih vi* šjih častnikov, so postale država v dr* žavi. Med tem pa se zavezniki malo bri* gajo za Ogrsko. Rapallska pogodba in nezdrava protihabsburška politika Sfor* ze (Prosimo, tako je stalo v »Eri«! Prip. ured. »Edinosti.«) sta prezrli, da bi bila močna Ogrska' trden jez ne le prod pre* hodnemu boljsevištvu, ampak tudi proti stalni slovanski nevarnosti 11 Italija ima največji interes na tem, da se Avstrija In Ogrska ojačite v obrambo proti slo« vanskemu ogroževanju Alp in Jadrana* Strna IL v lim«, đm 1921. Zadnii čas je, da začne Italija z aktivno politiko napram AVstriJt in Ogrski, ker sicer bi morala priti Avstrija — kakor se že kaže — popolnoma pod češko*sfoe vaško varuštvo! Fantastični češko«jugo* slovenski koridor se ima izvesti preko Avstrije in Ogrska bo popolnoma osam* Ijena. Tudi v Hallstadtu sta Masaryk in Havnisch razpravljala o vprašanju ko? ridora. Vsakdo mora le strmeti* ko vidi, kako se tu italijanski list zavzema za Ogrsko kljub temu, da Ogrska stremi za vzpostavitvijo vladavine Habsburžanov!! To ie neskladnost, ki bije naravnost zdra* ve mu človeškemu razumu v lice. Lahko si je misliti, kako razpoloženje morajo ustvarjati v Jugoslaviji taki gla* sovi v italijanskem časopisju! »Agramer Tagblatt« — torej list, ki navadno mir* no razpravlja' o raznih vprašanjih in tudi l> nesoglasjih med Italijo in Jugoslavijo — piše n. pr.: »Mi moramo biti italijanskemu tova* iišu le hvaležni, da tako jasno in brez ovinkov opisuje stališče naše zaveznice. Pri tem mu lahko odpuščamo kričeče nepoznavanje razmer. List pravi narav* nost da mora Italija sodelovati pri vspo* Etavitvi Habsburžanov, da se zajezi »slo* vanska nevarnost«!! Sedanja avstrijska vlada, ki je razpravljala s Čehi celo o koridorju, ni vredna! nikakeca zaupanja, pač pa je treba vrlega Hortija in vse dobre stare legitimiste sploh z vsemi močmi podpirati. Le močna Avstrija; in močna Ogrska se moreta združeni po* staviti po robu »mali ententi«. In kje naj bi bilo bolje zagotovljeno to edinstvo kakor pod slavnim žezlom Karla Habs* burgovca?!« »Nasledniki Macchiavelliia ob reki Tiber igrajo nevarno igro! Ti »zavezni* ki«s ki so imeli doslej vedno dve železi v ognju, sm'atrajo entento že za tako oslabelo, da vlačijo sedaj drugo železo iz ognja: sporazum med Nemčijo, Av* 5trijo in Ogrsko! Ladjo entente, ki se po njihovem mnenju že potaplja-, hoče* jo zapustiti pred njeno pogubo, da si pridobe simpatije pri njenih nasprot* n kih. Taka konjunkturna po-itika Ita* lije težko da bo dosegla zaželieni uspeh. Ententa vendar ni. še mrtva. Premagane države nai le čifajo zgodovino zadniih let, da bodo mogle prav ceniti prijatelj* >tvo in zvestobo Italije. In še nekaj naš cenjeni zaveznik: A tako zvanai »slo* venska nevarnost« se ne da odstraniti z rovarjenjem in zavratnimi mahinaci* j umi. Le eno sredstvo je, ki more od* stri. niti »slovansko nevarnost«. In to je odkritosrčna in poštena politika, ki se bo pa mogla uveljaviti šele tedaj, ko pride Italija slednjič do spoznanja da je Jugoslavija! — in je prav za prav tista » slovanska nevarnost« — močna in zara» va država, ki zahteva od Italije le to, kar ji gre in ki mora živeti v dobrem in poštenem sosedstvu z Italijo!! Le bo= lesini italijanski imnerializem se more strašiti pred slovansko nevarnostjo, nik* dar pa ne italijansko demokratično ljudstvo!« »Gospod Della Toretta — italijanski minister za vnanje stvari — deluje sedaj na Dunaju. V bližnjem času se mora po* kazati* ali tudi uradna Italija podpira vzpostavo Habsburgcvcev, ali pa da ita* lijanska vlada vendar zasleduje druge cilje, nego pa izvestno italijansko časo* pisje. Tako vsaj zahtevai interes ita? lijanskega nareda«! V teh izvajanjih zagrebškega lista se ircali razpoloženje v Jugoslaviji, ki je nastalo radi člankov, kakoršen je bil oni v »Eri Nuovi«. — Zagrebški list želi pri* jatelistvo z demokratičnim italijanskim narodom. To žel mo tudi mi! Zato smo uverjeni, da služimo le koristi Italije, ko izražamo željo, da bi se v italijanskem časopisju že enkrat nehala taka škodlji* va in razburljiva p:sava. podali na delo. ampak k počitku. Krfaar «Ma- pomen. S tm rodnega doma« je bil pozvan m krtstvro, kjer so mu uneL pokazati are ti rance, da ugotovi, ali so bili pri požigu udeleženi. Predstavljajte si krčmarjevo začudenje, ko mu na kvesturi povedo, da m bil sploh nihče aretiran, ampak da je pozvan, da poda podrobnosti in podatke o osebah, ki so zažgale, čeprav je to že večkrat prej storil. Že iz tega se jasno pozna dvomlijva dali i; da m zavedajo, da se mora nafte pleme neprestano krepčati ob inrih vrelcih vsečloveSke knlture, — če hočemo doseči, da tudi primorski Jugosloveni doprine-semo sicer majhen, a dragocen kamen k zgradbi celotne kulture. GoriSki rojaki so napolnili v sredo zvečer dvorano «Pri zlatem jelenu*, da slišijo besedo o Danteju. Dr. Alojzij Res je v nad enournem volja oblastev, krivce izslediti. Pomanjkanje J predavanju izklesal postavo Dantejevo. Živo dobre volje pa se, stopnjuje v naslednjem do' je zrastta pred nami temna doba, v kateri je nedopustnosti. Neko soboto pozno popoldne se j živel pesnik. Pretresljiva strastvenost pesnika, je pritepla skupina kakih osmih mladeničev) viharji, ki so mu trgali veliko dušo, brezupna pred «Narodni dom». Fantje so si hišo ogiedo- j ljubezen, ves tragični in veličastni boj Človeka vali z zadovoljnim nasmehom. Bili so celo tako za osvobojenje lastne duše — vse to je vstalo predrzni, da so se glasno izjavili, da Še ni do-j pred nami. Na kratko, a jasno je predavatelj volj, ampak da bo treba še to, kar je ostalo, j označil bistvo Dantejevih pesnitev, njih pomen uničiti. GostilniČarka je spoznala v njih neka-; za italijansko književnost in svetovno kulturo, tere, ki so bili pri požigu udeleženi. Spoznala i V dovršenem prevodu Otona Zupančiča je jih je tudi služkinja in otroka gostilničarke. recitiral govornik V. spev «Pekla». Zaključil jc GostilniČarka je takoj poslala služkinjo na z globokodoumljeno paralelo med Dantejevo in orožniško postajo, da pokliče stražnike. "Vsi so sedanjo dobo. Zakaj se danes vsa ljudstva zem-pričakovali, da bodo vršili orožniki svojo služ-; ije spontano klanjajo Danteju? Zato ker je bo; vendar pa poveljnik (maršal) niti na izrecno j Dante sinteza, ker je glasnik duhovne enote, zahtevo krivcev ni aretiral, kot bi moral, am-1 do katere se ima človeštvo priboriti skozi pe-pak je pustil, da so nemoteno odšli. Ponovno kel in vice živlejnja, — naprej do miru, har-je vzel o njih osebne podatke ter omenil, da ni ( monije in sreče. Vedno, ko je bilo človeštvo na potrebno, da bi jih tu aretiral, češ saj pozna' dnu nesreče, se je vžgal^ njem to hrepenenje celo «squadro». In to bo menda res, kajti ko soj po harmoniji; in tudi danes koprnijo ljudstva, šli mimo omenjeni, so ga prav vljudno pozdra- priti iz razcepljenosti k Enoti, iz razjedajoče vili in on jim je še vljudneje odzdravil. Nadalj- skepse do sinteze. Zato se klanja vesoljni člo-nega komentarja nemara res ni treba, slučaj je veški rod luči, ki gori v Dantejevi roki že šest-prekričeč. Naše gg. poslance prosim, naj tega! sto let vsem razdvojenim in kvišku hrepenečim originalnega maršala priporočijo na pristojnem f«— gori tudi nam in druži vse, ki verujejo v mestu. Očividec, j vstajenje novega človeštva. Proslava zavzetja Rima. Včeraj se je vršila v j Doživeli smo dragocen večer. Goriški rojaki Trstu proslava zavzetja Rima. Mesto je bilo v \ smejo biti ponosni na to, da so bili med vsemi zastavah in patriotična društva so priredila! Jugosloveni edini, ki so na obletnico Dante-shode in obhode. Uradi so bili zaprti. Straža pri jeve smrti na tako lep način dokazali, da ljubijo naši tiskarni je pa bila poostrena. lepoto. Škofova palača, kakor tudi druge bolj gorke točke mesta so bile mečno zastražene. »Glasbena Matica». Jutri ob 19*30 odborova seja. _ Iz tržaškega iivlienla MALI OGLASI sa računajo po 2* siotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmaajia pristojbina L 4'—. Kdor iice sluibo. plača polovično ceno. DUHOVNIKI POZOR! Hiš«, v lepem, mirnem kraju, z zdravim primorskim zrakom in zvezo poštnih avtomobilov na vse kraje, se odda v najem umirovljenemu duhovniku. Pojasnila daje Župni urad ▼ KrSanu — Istra. 1680 RAZPRODAJA umetnega gnojila na drobno itf debelo. Trst, via Solitario 19. 165t< POZOR! Srebrne krone in zlato ;k> najviljih cenah plačuje edini grosist Bellcli Vita, Via Madonnina 10, I. „ 38 KRONE, srebrne, zlate plačam po najvišji ceni Pertot, S. Francesco 15, II. nad. 1658 STISKALNICA za grozdje ež rabljena, se zelo ugodno proda. Via del Ronco štev. 2. 1721 ČEVLJARSKI pomočnik, sposoben vsakega dela, se išče. Nastop takoj. Sv. Ivan 1113, Rudež, čevljar. 1722 Vesti Iz Istre Iz Ricmanj. Prihodnjo nedeljo bo priredilo tukajšnje pevsko in bralno društvo »Slavec« veliko siavnost. Polovica čistega dobička je namenjena istrskim žrtvam. Vabimo bližnje ob-__ ,, . , činstvo, da se te slavnosti udeleži v čim ve- Roparski napad pri belem dnevu ▼ gostilni jem številu, da bo moralni kakor tudi mate-«AI Friuli» v nlici delTArcata. Včeraj zjutraj Halni uspeh čim sijajnejši. Sodeloval bo do-okoli 8. ure je pometal 19 lelni Pavel Kadrć i ma£i pevski zbor ter nekatera bližnja društva, kakor po navadi gostilno svojega očeta v ulici jn sicer: »Slava« iz Sv. M. Mag., »Slovenec« delTArcata štev. 14. Par trenutkov pozneje je; jz Boršta ter pevski zbor druitva »Kolo« iz vstopil v gostilno prijatelj Kadićevega očeta, j Trsta. Tudi pevska društva, katera se niso še čigar ime nam ni znano, in je vprašal Pavla: priglasila se bodo lahko udeležila slavnosti. > Glede nastopa naj se javijo pri rediteljih slavnosti. Med posameznimi točkami bo svirala «Kje je tvoj oče? ♦ Mislim, da je še doma!» « Je že dobro» je odgovoril prijatelj, zapustil godba Takoj po izčrpanem vzporedu pevskih gostilno in vstopil v ljudsko kavarno, ki se na-| se i,0 igrala T. S. Finžgarjeva enodejanka: haja na nasprotni strani Kadićeve gostilne. Ka- ' „Vse naše« Igri -1-—*i---J- kih pet minut po2neje je vstopil v gostilno ne- prosta* zabava, znanec, delavsko oblečen. Kmalu za njim KUPUJEM staro železo in svinec. Via del Olmo št. 4, Cerneca. 1723 DEKLE išče sluvžbe pri mali družini. Povprašati v via Milano 18, IV, od 6—7 zvečer. 1724 UČITELJ za srbo-hrvaški jezik se išče. Ponudbe pod «Hrvat* na upravništvo. 1725 ZALOGA sena in ovsa na Opčinah št. 171. 1684 ZLATO m srebrne Itroce plačam v«{ kot dru^i kupci. Alb*rl Povh. vrar. Marzini 46 (v bližini drvenega trga). • 44! samec, se išče za prodajo moke in otrobov. 701 Mm in w. mm. mm ENONADSTROPNA hiša z gostilno in inventarjem (nov avtomat in glasovir) nad pol orala vrta (katerega se uporabi lahko kot stavbni prostor) v Mariboru, se za 165.000 dinarjev, takoj proda. Ponudbe pod c=št. 6/3» ! na I. Sušnik, Maribor, Slovenska ulica 15.! 1726; Proda se PRODAJALKO z dobrimi relencami, izvež-bano v manufakturni stroki sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina, II. Bistrica. 1716 UČENKO s primerno Šolsko izobrazbo, poštenih starišev sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina, II. Bistrica. 1715 blizu kolodvora, v sredini mesta, dvonadstropna, z 9 stanovanji, električna napeljava. Nasloy pri upravništvu. 759 GOSPODIČNA išče sobo, če mogoče v bližini zasebne Šole pri Sv. Jakobu. Ponudbe pod ; «UčiteIjica» na upravništvo. 1714 SLUŽKINJA, ki bi stregla bolno in opravljala hišna dela, se išče. Zglasiti se v Skednju št. 641. 1711 BRIVSKEGA pomočnika spr-jmem takoj. Plača po dogovoru. Prinčič Štefan, Bovec. 170S bosta sledila srečkanje in _____________ _ -- . sta prišla v gostilno še dva neznanca. Vsi trije so stopili k banku in zahtevali kozarec maršale, Kadić je vstopil v stran, prijel za večjo steklenico maršale in jo prelil v litersko steklenico. Pri tem je videl, da se je eden izmed neznancev približal It predalu, v katerem se je nahajal denar, katerega so prejšnji dan inkasirali. Ta kretnja ni Kadića Bog si ga vedi kako vznemirila, a kljub temu jih je držal strogo pod očesom, posebno pa tistega, ki je stal poleg pre- n^ £/,enarjcmV j* neznanec je mislil, da ne ^Kranjec" t0~, jTCr^orm 5,' J. Bekar 5, J. pazi Kadic nanj. Zato je segel po ključu predala vJ^Jin m S^a 7 z namenom, da bo odprl predal. Toda Kadić je Darovi za nssreCne žrtve o Istri Stergar Franjo 20, Marija Štok 4, St. Jakob-ski čitalničarji ker se ni vršila prireditev na Opčinah: Peter Može 2, Anton Smerdel 2, Josip Bizjak 2, Josip Černigoj 5, Josip Mirk 2, Kompara 2, M. H. 2, R. A. 2, Adolf Gombač 2, Josip Škerl 2, v isti namen Bremic 28, ter Sežanci: M. Barbič 30, I. Schiffrer 20, F. Ma-hnič 15, A. Bekar 10, F. StojkoviČ 5, N. N. 5, PRODA SE radi selitve po ugodnih cenah v večjem prometnem kraju na Notranjskem enonastropna hiša, v kateri je že dolgo let dobro idoča gostilna in trgovina z velikim; prometom. Proda se ves k gostilni in trgo- j vini spadajoči inventar. Hiša leži v središču: trga tik državne ceste. Naslov pri upravni- | štvu «Edinosti». 1704 v odd Iku vil v Maribora s 7 sobami, ku-: hitijo, kopalno sobo, z vrtom in drugimiJ pri iklirami, se proda. Stanovanje kupcu na razpolago. Cena 370.000 jugsl. kron. -Pojasnila cbje Ernest Zelenka, trgovina 760 pohl! .va, Marlbcr. HIŠA z gostilniško koncesijo, velika vinska klet, dvorana, 3 verande, terassa, 6 sob, vodovod, električna razsvetljava, v sredini mesta, se proda za L 90.000. Josip Maglica, Opatija. 16S7 Trebeč 10, Gerbec 20, Sega 2 din., P. Pirjevec 5, A. Pirjevec 5, (da bi našli posnemalcev), v počeščenje spomina nepozabnih Zorke in Ma-*__"C--Jamin dniTina PiT-ih SO. ter dru- fz žepa nož in ranil z njim Kadiča v roko. ™^- Ana Ćijak 4, Martin Fabjan 2, Kljub temu, da je bd Kadić ranjen, se jima je dr. Sedmak 100, N. N. 2; nab. zvil iz rok, zagrabil z mize kozarec in udaril z 1 e ' - — - *--- planil nanj in ga vrgel iz gostilne. Pri tem je padel neznancu iz rok ključ predala. Ko se je povrnil Kadić z ulice v gostilno sta ga prijela ^ 3o! Xsi^^TeTak'53, "prijatelji" iz druga dva neznanca za roke. Kmalu se je vnel j™1 k nabrali v Kastvu ob pribki banke- med Kadicem in neznancema hud boj. Ko sta ! V Oi™ g pogrebu pok. Josipa Preloga videla neznanca, da ne opravita ničesar z i t3L ^rečhi poklonili v počastitev opomina 150, ¥ povlekel eden izmed njijn nab. Vola št. 413-414 gdč. Milke Župan: Ana Cijak 4 ,ie i dr. Ferfolja in dr. Sedmak . . - . . . . , . 1 z i 511—512 nabrano v Tru$kah 360, na- njim po glavi roparja, k, ,e skušal pobrati s tal, ^^oVec nepričakovano inkasirani račun ključ predala. Med tem časom ,e vstop J v go- 5, nab. pola št. 128 gdč. Josipine stilno oni ropar, ki je bil prei vržen iz go- ~ \.. < ™ n' s T P D F od storie- stUne, in hotel planiti z nožem na Kadiča. Toda i G.fc * ker se je zbal ljudi, ki so se zbirali pred go-« m\ - j29.942.90 L, 3717.50 din., 1100 stilno, ,e pobegnil s svojima tovarišema proti ^ j dolar in Li0 marke. Ganbaldijevem trgu. Ranjeni Kadić se _ s&aT 131^.W L, 371930 din., 1100 rub-spustil za njima, a ker so mu med potjo zraanj- ^kron, 1 dolar in 1.10 marke. kale moči, jih 11 ■ mogel dohiteti. neFr* «-ron« 1 __ Kadič je dobil prvo pomoč v bolnišnici. Policija zasleduje oredrzneže. Dve stolicL Preteklo noč sta naletela dva Sežana Na tukajšnji mesečni semenj od dne stražnika pri Sv. Jakobu na 20 letnega Josipa x0 ™tcmbra t 1 ie bilo prignane izredno ve- Flega, stanujočega v ulici Molin a vento št. 15, •■Jt« i ' —„ ___t_____- ___ , 1_____* 1 liko število z UBIRALEC in popravijalec glasovirjev in harmonijev. Pečar Andrej. Trst. via Coroneo 1, V. nad. KUPUJEM srebrne krone in zlato, ter plačam dražje kot drugi. Ulica Valdirivo 3t. 36, II. 1671 mitični amDuMorlf Trs), uliea Selie Fontane št. 6,1. Odprt A dan od 9-13 in od 15-19 Izvršujejo se hitro in točno v^a dela: z zlatom kakor tudi zobnice s kavčukom 763 ^^ D&Io zslar^t'eno HIŠA skoraj nova, na Pendice Scorcola 15 prostorov, 900 m obdelane zemlje, vodnjak, Stanovanje takoj prosto, se proda za Lit. 50,000 proti takojšnjemu plačilu polovične svote. Pojasnila Piazza Rosario 4, slaščičarna. 1697 NA PRODAJ je več praznih sodov od 100 I do 700 I. Milič, Slivno št. 2. 1703 na nsjprometnejšem kraju, v kaferi se nahaja t govina že nad 60 let, se proda pod ugod-pogo^i. — Pojasnila daje posestnik DRAGOTIN LAPAJNE, Idrija. mmi 76* Na račun se odda ki je nosil s seboj eno leseno m eno železno ™ orašičev in 22 drobnice. Tudi kupčija je S^r^SS? Sa «^prodanih , M. železno živine in sicer: 900 goved, 310 konj. Tudi kupčija Domače vesti Vzoren maršal. Prejfli smo od Sv. Ivana: Citajoč notico «Dragoceno priznanje» v «Edi-nosti* od 17. t. m. sem se spomnil na dogodek, ki se je dogodil^ pred kakimi štirinajstimi dnevi SPFBRNE kro ne po L 1'50, o cal inata 3, Fcnda. baker do L 3'80, 1720 VILA v Rogaški Slatini, najmodernejšem kopa- ! lišču v Jugoslaviji na predaj. Vila stoji na ® jako lepem prostoru, iira 3 pritlične sebe, kuhinjo, štiri sobe v podstrešju, vse mobli-rano, s postelnino in perilom. Poletf vile je tudi obsežna drvarnica, 17 arov zemlje. (Sa- /.anteva Si primerna Kavcija. 7£4 donosnik in vrt). Cena L 35.000. Pojasnila , _ .. daje Vinko šket, II. Bistrica. nis.Naslov pove upravništvo Edinosti. v zelo prometnem kroju, tik kolodvora. Zahteva ss primerna kavcija lici, sta ga odpeljala stražnika v zapor Coroneo. Stolici sta lastniku na razpolago na policijskem k^misariatu v ulici A. Vesnucci. Zapisnik eseb, ki sta jih cmeharila dr. Cncern ^dei ^Vd"najborjSih in največjih, in Tabrcuret V Gorici je bda kavarna Gari- ^ -- T^^^T JL_j__t- .knmi nad 250 glav živine. Pri tej priliki se opozanajo vsi živinorejci in trgovci na prihodnji mesečni semenj, ki se bo vršil 12. oktobra. Ta semenj a Vesti Iz Goriike Javno predavanje ▼ Gorici. Drugo javno pre- • o ~ t - t,- ----.----------.davanje se bo vršilo v dvorani restavracije «Pri P" Sr- P? wNar?dnega1 d?™\»< i«' ^atem jelenu., danes 21. t m. točno ob 20. ur" vsakdo ugibal, al, bodo poz.galce izs edilL Var- Predaval bo urednik ^Edinosti* dr. E. Bese£ nostno oblastvo je baje po poročilu nekega'„jak o družabnih silah, ki nosijo ustavo niske unkeonarja aretiralo par mladeničev, stanu- j sivjetske federativne socialistične^Tepubice ,očih pn Sv. Ivanu, na katere e popolnoma _ Vabimo vse rojake, deUvS in inteCnco upravičeno pad al sum V usodni noči niso biH da se udeleže predavinja. - Načelstvo doma, ampak so bdi Bog ve kje (?) in so se1 ~ - - na««ivu, vrnili šele proti jutru. Naslednjega dne se niso iiafasAntcT trgovinske zbornice v Spli- baldi opeharjena za 2450, v Trstu JL g. Franc 1 s-jati se bo vmdkraišem času ustano- Guštin za 892 in 137 lir, dr. F. M. za 115 Krf ^ \ ^Iu 'kIL posestnik Cok za 600 Hr. ^^^ v^ odikodnina J«gpri.Tijt Belgrajska vlada je predlagala nemški vladi, naj poravna vojno odškodnino namesto v denaV* v lokomotivah, v železmških vozovii inv ^lezniškem material«. Nemškavladana-merava željam jugoslovenske vlade ugoditi ^ upS? da bo jugoslovenski železmiki aSi^ Sopara. Po naredbi belgrajske-ga finančnega ministrstva so v *av«p dr-favne blagajne kakor tndi sprejemati bankovce 25 para do zneska 25 dinarjev kot zakonito plačilno sredstvo. j Dantejev večer v Gorici. Da so goriški Slovenci priredili Dantejevo slavje, ima poseben PODLISTTK Rene Thćvenin. Železni malik — Kaj pomenja vse to? — je vprašal gospodar, ker ni nič razumel o tej stvari. — Ali je to kip, ki vam ga je poslal profesor Bernard in o katerem ste mi pripovedovali nekega dne? Kako je možno to, ko nesrečni raziskovalec — to je gotovo — ni bival v kraju, kjer je živel Quiterio? On torej ni mojjel dvigniti malika iz groba! — Mari ni rekel vaš sluga, da je malik sam odšel? — je vprašal Mavricij Tarnier. — Sam? Ali kako bi kos železa...? — In stvari, ki krožijo okoli, niso kosi železa? — Ni možno, ni možno verjeti. Kaka moč naj bi jih gibala? Kako morete reči?... — Tiho! — ie zapovedal Pedro Ibanez osorno. — Nekdo prihaja. Res so se bližali koraki. Tarnier je hitro položil malika zopet na mesto. Odprla so se vrata in vstopil je človek, ki je sprejel potovalce na pragu mesta. — Mir z vami, tujci — je rekeL — V imenu Jukasa, našega gospoda, vam napovedujem, da bo zemlja v treh dneh na polovici svojega letnega pota po vsenrirn. Zato bomo imeli coletni solnčni obrat Prosimo vas torej, da pridete v tempelj, da boste skupno z nami slavili boga neba. Danes začenjajo molitve in posti! — Mi ne častimo vašega boga — je rekel gospodar. — Ne morete nas siliti.« —- Mi spoštujemo vero tujcev in jim dovoljujemo, da tu vrše bogočastje svojih očetov, ali, istočasno hočemo, da vsi priznavajo vse-možnega našega boga. — Zakaj? — Tak je naš zakon, bratje, in nikdo ga ne sme kršiti pod smrtno kaznijo. Vi ste gostje mesta Solnca in morate častiti Solnce! POGLAVJE XXI. Slovensnost Solnca. — In vi bi hoteli še trditi, da smo svobodni? — je iztisnil Peter Desroches. obrni vsi se k Mavric iju Tarnierju. — Lepa svoboda zares. Pridržujejo nas s silo x fantastičnem mestu. Pod pretvezo verskega posta bomo morda morali skoro umirati gladu skozi tri dni In kakor da lega ni še dovolj, moramo še v tempelj častit Solnce! Profesor se je zasmejal in rekel: — Se svoje strani vam pravim, da grem rad. Mislim, da bomo videli čudne stvari in to bo vredno, da se poklonimo kaki zlati podobi. V globini srca pa moremo ohranjati nadalje ne-dotakneno vero, ki nam je draga. Za malo žrtev našega dostojanstva dobimo odškodnino velikega prizora. — In da ne izgubte nič od tegaprizora, me silite nai hitim. Pridemo za Časa. bodita minil Noč je še in meščani so Se zaprti v svojih hišah, zbrani v molitvi. — Da ali jaz hočem priti tja poprej, nego vsi drugi, da ne zamudim nobene podrobnosti cerimonije. pomislite da nam bo gledati stare legendarne obrede, o katerih se je mislilo da so izumrli s špansko usvojitvijo. Mislim, da prisostvovali čudovitim stvarem. — Ne vem, kam me še dovede, te s svojo nenasitno radovednostjo znanstvenika, menda ste vpijivali tudi na Pedra Ibaneza, ker je odšel precej časa pred nami. — Res je. Ali ni odšel iz istega vzroka. Izjavljam vam odkrito, da me njegov nagli odhod nekoliko vznemirja. — Zakaj? — Ni se odrekel svoje bedaste Želje. Bogastva, nakopičena v tem mestu, so mu zmešala glavo. Ugiblje o ne vem kakem načrtu za plenjenje in prisvajanje. Načrtu, ki nas — bojim se — spravi do najhujše katastrofe. 2al, da sledi ubogemu Indijancu, ki za sleduje svoj namen maščevanja in hoče kri svojcev maščevati s prelivanjem krvi Jukasov! — Kaj hočete? Namen je opravičen. Če bi bila moja hči r smrtni nevarnosti, storil bi vse, da jo rešim. A če bi se pokazalo, da e moja nada prazna, nikdo ne bi mogel zadržati moje maščevalne roke. — In vendar vam ponavljam, da osvoboditev pride, toda ne s pomočjo sile. Prenaiajmo potrpežljivo: čas is nai in bodočnost nam donese boliše ~ ^Gospodinje ! Uporabljajte okusne domače rezance, vrvice in maicarcne iz tovarna tasteitJn v II. Bistrici. 708 Urama in zlatarna FRANCESCO BUDA Tkrsit Via Sca lina ta it. 1 sprejema vsakovrstna popravila. — Cene vedno najniije. 41 Kupuj« srtbrns krene. Pozor na naslovi Pozor na naslovi Županstvo orane Pokora pri Gorici vabi vse one v tukajšnjo občino pristoj* ne, a izven iste živeče osebe, da dopoš? ljejo tukajšnjemu občinskemu uradu do 10. oktobra 1921 svoje natančno izjpols njene družinske liste (ime, priimek, oče* tovstvo, materinsko, dan in kraj rojstva ter sedanje opravilo in bivališče). Te liste rabi županstvo za. sestavo iz? kaza oseb, ki so glasom st. germanske pogodbe zadobile italijansko državljan? stvo po polnem pravu (dr p i eno diritto). ŽUPANSTVO OBČINE PODGORA dne 10. septembra 1921. (7Izredni komisar Dominko. ust z več let dobro idočo trgovino, gostilno in trafiko, v najbolj prometnem kraju reške doline, ob glavnem križišču cest blizu železniške postaje, je na prodaj. — Pojasnila daje upravništvo. 745 »18* Mineralna voda neprekosljiva proti boleznim na mehurju, obistih, jetrih, žilah i. t d. G avni založnik za vso Italijo COLOHIALE OLANDESE Drulba za uvos In livoi UST. via Pler Ln!«l do Poltstilaa it 2.