Poštnina nivtallriM. i,©to II., *tev. 300 V Liubljani, petek dne 23. decemora <921 posamezna rtev. 50 par • 7 (shaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno. ......20 „ /a inozemstva . . 600 . Oglasi za vsak mm vižine stolpca (68 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (68 mm) . 1 . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko Uredništvo: Miklošičev« cesta š< Ifi/T TelefoD it 7?.. 'Jpravnlštiro- ["šernova ulica t. l Telefon št. 36. Rsčuit Ur. pošt ček ura^s »tev. 11.84!!. Beograd, 22. decembra. Vprašanje imenovanja vojnoga mini-■tra je danes dospelo do kritično točke. Demokrati, opirajoč so tudi na sta, lišče obeb manjših grap, so ostali nepopustljivi in brezpogojno izključujejo ■povratek generala Zečeviča na čelo vojne uprave. Ni dvoma, da so v tem oziru simpatije vse javnosti, ne izvzemši celo modernejše mislečo radikalske kroge na njihovi strani. Odstranitev dosedanjega vojnega ministra se splošno smatra kot prvi korak za odpravo režima v naši vojni upravi, ki se ni dovolj zavedal parlamentarnega značaja naše države, v kateri ne more biti nobene državne funkcije, ki bi ne slonela na avtoriteti narodne reprezentance in ki bi so ne izvrševala po volji vcčiue parlamenta. Vojni minister, četudi je general, ae more biti le vojak. Vsi njegovi ukrepi morajo biti v skladu s splošno politiku ostale vlade, brez katere vednosti *< tudi v armadi ničesar zgoditi ne sme. Baš v tem oziru je zaznamovati v zadnjem času slučaje, ki kažejo, da general Zečevič ni vedno zavedal parlamentarno odgovornega značaja svoja pozicije. Odstavitev vojvodo Bojovica kot šefa generalnega štaba, ki se je iz-ršila brez vednosti vlade in na način. Ja je vojvoda šelo iz službenega lista izvedel, da je odslovljen, je vzbudila rti nogo slabe krvi in pojačala odločnost, da se tudi v vodstvu vojne uprave brezpogojno uveljavi strogi ustavni |rincip. Zahteva demokratov je v tem, oziru velikega načelnega značaja in ustvarja koristen in potreben prejudic ra bodočnost. Da bi razčiščevanju tega vprašanja ^.rize ne zavleklo še bolj, so demokrati danes sestavili formulo, ki tvori dobro iihodišče iz težkoč. Predložili so, da naj provizorično gosp. Pašič kot ministrski predsednik prevzame vodstvo \ojnega ministrstva, dokler sc ne naj-rifi oseba, ki bo všeč. I parlamentarni • čini I kroni. Ves. dan so danes tra-iala pogajanja in g. Pašič je bil dvakrat pri kralju v avdijenci. Zvečer sc j.-, razvedelo, da je krona odobrila formulo. ki bo omogočila, da po tolikih pripetijah in pretresljajih vendarle dobimo tik pred Božičem novo vlado. Z odobritvijo krone je odobreno tudi rogo ustavno načelo, ki ga je demokratski klub v tem vprašanju zastoj, ii. Parlament bo imel svojo prihodnjo "jo šele po Božiču dne 28. decembru. Njegov zakonodajni odbor pa si ne sme privoščiti prazničnega oddiha. V smislu •istave morajo biti v zakonodajnem o,l-Virti razpravljene vse uredbe, izdano - ^ vizorij, da omogoči državi redno in nt'i Borba za vofnega ministra j Veleposlaniška konferenca potrdila šopronjski plebiscii PAŠlC PROVIZORTČNl VODJA VOJNEGA MINISTRSTVA. NAČELNI POMEN SPORA. - KABINET BO DANES IMENOVAN. Beograd, 22. decembra. (Izv.) Ob 11. dopoldne ie Ljubi Davidcvlč posetll ministrskega predsednika Pašlča in mu sporočil, da Demokratski klub brezpegojno zahteva Izmenjavo vojnega ministra. Pašič je takoi obvestil o tem radikalni klub, kl je sklenil, da prepušča v tem oziru Pa-šiču proste roke. Nato le odšel Pašič na dvor in poročal krallu o položaju. Popoldne se ie vršila nova konferenca med gg. Pašičem in Davldovlčem. Gospod Pašič je skušal z vsemi mogočimi razlogi utemeljevati vstralar.je radikalcev na zahtevi, da ostane vojni minister tudi še nadalje general Zečevfč. G. DavidovIČ Je končno predložil g. Pašlču novo solucijo, da namreč g. Pašič sam prevzame port-felj vojnega ministra za čas, dokler se ne naide primerna osebnost. O Pašič le obljubil, da bo o predlogu relerlrai kroni in da bo po sporazumu z radikalno stranko sporočil g. Davldovlču deflnitivnl odgovor. Popoldne le bil Pašič znova pri kralja. Avdijcnca le bila lako dolga. Zvečer se le izvedelo, da le kralj odobril predlog g. Davidovima. Novi kabinet bo lutrl Imenovan. Pariz, 22. decembra. Poslaniška kon- Holling, Wolf. Kreu/.baea. Agend ferenca je vzela na znanje Izid ljudskega glasovanja v šopronju In je naročila pododseku komisije, naj izdela načrt direktiv za aplikacijo izida ljudskega glasovanja, katero naj hI vodil) zavezniški generali. Dunaj, 22. decembra. Pri plebiscitu je dobila, kakor poroča šopronjski »Heimatsdionst* v občinah Warendorf, llarkau, Kolenhof in Zinkendorf kl.ii:'-> terorju Avstrija 7885 glasov, MacKn ska pa 6765. Razmerje jo za Avstri> > 54-6%. za Madžarsko 45-4%. Madžan so dobili večino v Zinkendorfu, ki ga Avstrija že pri sklepanju st. gcnuaii ske pogodbo ni zahtevala, ter v Hol-lingu, kjer so razvili Madžari sil. toror. Zakonodajni odbor bo delal tudi črez praznike Beograd, 22. dec. (Izv.) Danes popoldne so je vršila z ozirom na politično situacijo konferenca zastopnikov skup-šč.nskih klubov o načinu, kako bi se do dne 28. decembra moglo rešiti v zakonodajnem odboru uredbe, katerih razpravo ustava do toga termina predpisuje. Po daljši diskusiji je bilo sklenjeno, da ee vse uredbe, ki jih ima zakonodajni odbor še rešiti, razdole v tri kategorijo in sicor: t) uredbe za katere so so vse stranke sporazumele, da se sprejmejo brez debate, 2.) uredbe, ki so imajo ukiniti in 8.) one o katerih se bo vršila še pod robna razprava. je sklenil, da za ta čaj! odpadejo v zakonodajnem odboru samo oni posli, kl se j.h proglasi za sporne. Na osnovi sporazuma je bil za delovanje zakonodajnega odbora odrejen sledeči program: Jutri pridejo na vrste uredba o davku na vojni dobiček, potom u-redba o upravi fondov, o nošenju orožja, o Jendarmeriji in uredba o prevozu preko rek in jezorov. Pojutrišnjem naj pridojo v razpravo uradniške uredbe. Do dne 24. morajo vse sekcije dovršiti svojo delo ln sporočiti odboru svoje predloge. 0 nospomih uredbah, ki se imajo spre- Zaključek konference v Londonu BRIAND ODPOTOVAL. - LJUBOSUMNA ITALIJA. - NEM CIJA MORA PLAČATI! Pariz, 22. decembra. (Izv.) Briand je odpotoval iz Londona ob 14. in dospe v Pariz okrog 21. Lloyd George ga je opremil na kolodvor in so v prisotnosti Berthelota, in Loucheurja tor raznih izvedencev prisrčno poslovil ud nJega. Zadnjikrat sta konferirala državnika danes od 11. do 13. Pariz, 22. decembra. (Izv.) Agence Havas poroča, da sta se Briand in Lloyd George sicer sporazumela v vseli vprašanjih, da pa nista ničesar odločila. ker more o vprašanjih, katero sta načela, končnoveliavno sklepati samo prihodnje zasedanjo vrhovnega sveta. Oba državnika torej nista podpisala Predstavnik klerikalcev posl. Hohnjec j bato. Dne 27. ln 28. se vrši diskusija in je zahteval, da zakonodajni odbor za čas | glasovanje o ostalih spornih uredbah, katoliškega Božiča ne posluje. Odbor pa.' -- Prva sela zagrebškega občinskega sveta EKSODUS BLOKAŠEV. — RADlCEV MANDAT RAZVELJAVLJEN. jeti ali ukiniti, se bo glasovalo brez de- I nobenih dokumentov. Pariz, 22. decembra. (Izv.) Sestanek Brianda z Lloydom Georgem jc silno Zagreb, 22. decembra. (Izv.) Danes ob 16. url se le vršil prvi sestanek novo izvoljenega zagrebškega občinskega sveta. Navzočih ic bilo vseh 50 zastopnikov. Sejo je otvoril mestni načelnik dr. Petrik, ki je prečita! pismo vlade, da Stiepan Radič in Slavko Kaurič ne moreta biti verificirana, ker v pieišnjein občinskem svetu nista hotela priseči in sta zaradi tega izgubila za tri leta državljanske pravice. Nato so občinski svetnlkl-narodnl poslanci Hrvatskega bloka, Stjepan Radič, Gju-ro Šurmin io dr. Mirko Košutlč izročili načelniku dr. Pefriku dopis, v katerem izjavljajo, da zaradi dela za hrvatsko državo ne morejo sodelovat! pri delu mest- nega sveta, vsled česar odlagajo svoie mandate. Dr. Petrik jim le odgovoril, da jim pisma sploh nI treba Citati, ker njihovi mandati še niso verificirani, neverl-ficirani zastopniki pa ne morejo zahtevati, da senjihov odstop vzame na znanje. Sledilo le glasovanje o neveriflkacljl mandatov Stjepana Radlča In Slavka Kauriča. Hrvatski blok se le pred glasovanjem odstranil. Ker pa je v zmislu občinskega volilnega reda smatrati take glasove, kakor da so oddani za predlog, mandata Radlča in Kauriča nista bila verificirana. Seja je potekla sicer popolnoma mirno, brez incidentov. i razburil politične kroge ostalih zavezniških držav. Včeraj je italijanski poslanik v Londonu marki De Martini posetil Llovd Georgea in izrazil obžalovanje, da Italija ni bila povabljena k tem posvetovanjem. Zvečer je obiskal helgij-.ki poslanik Montheur Brianda, kateri ga je informiral o vsebini razpravljanj med obema ministrskima predsednikoma. London, 22. deccmbra. (Izv.) Angleška vlada bo jutri z zastopniki londonske industrije in bank razpravljala o problemu financ Evrope,. Drugi teden bo v Parizu podobna konferenca zastopnikov vlade in pariških finančnikov. katere se udeleži tudi zastopnik angleško vlade. Pariz, 22. decembra. (Izv.) »Tem!*« odklanja, v uvodnem članku misel na jamstveno pogodbo med Anglijo, Francijo in' Nemčijo in priporoča francosko-angleško pogodbo v svrho zagotovitve izpolnitve členov 42 in 48 versajlsk« pogodbe. Nemčijo bodo zavezniki j o, zvali, naj poda izjavo, da na evojorn ozemlju ne bo dopustila, organizacij in pokretov, ki bi povzročalo rovarrmi" proti zaveznikom. Pariz, 22. decembra. Kakor poročajo londonski posebni poročevalci t kajšnjih listov soglasno, ?o porazi".v ri med Briandom in LIoyd Georgem p: vedli do sporazuma glede nemSkjli paracijskih odplačil v Januarju, \ | Sanja splošnega značaja, zlasti tir.t;-ni problem, rusko in arijental.?ko vpr. šanjo kakor tudi vprašanje razorožit > ostanejo pridržana vrhovnemu vetu Cannofi. Izvedenci so se včeraj dokončno 'I- ■ menili, da danes dopoldne pr V.-, obema ministrskima pr-ed.-e..lni';-ii' s priporočila glede nemških odplak) • 15. januarja in 15. februarja; po t-priporočilih bi so odklonila vsa!.a «el o moratoriju. Na ta način bi pri ■■ francosko stališče do veljave. Noro. < bi bila primorana.. izvršiti ur-l:<č,v zapadlih 500 milijonov zlatih m-Znesek 20% izvozne vrednosti bi 1 inogel pustiti pri strani, ker jo \ ■•rima odplačan s prirodnimi dajat' ar: : Priporočilo naglaša plačilno zrno. t Nemčije s statističnimi dokazi pa končno, da. more Nemčija na .:: trditvam noto državnega kanclerja i reparacijsko komisijo plačati dok vsoto. V priporočilu so priporoča <- : odredb, zlasti razširjenje poobb- :>l . rancijskega odseka iri strožje nadzir." nje nemške izvozne trgovinske -'uri'!i ke, da se prepreči ponovitev trdit plačilni nezmožnosti nemške, vlai Končno so vzdržuje in savani le W? ska prioritet«. takonn sloneče novem letu. gospodarstvo t,udj v ODLIKOVAN DEMOKRATSKI POSLANEC. Beograd, 22. decembra. (Izv.) NJ. V. fiialj je odlikoval poslanca demokratske •stranke, Slavka Sečerova, z redom Sv. Save III. stepena. BOLNA DECA V DRŽAVL Beograd, 22. decembra. (Izv.) Oddelek B3 zaščito dece v ministrstvu za socialno politiko sestavila pregled duševno aH jizlčno bolnih otrok v naši kraljevini. Po dosedanjih podatkih imamo v naši državi 540 slepih, 1862 gluhih in nemih, 2687 pohabljencev, 1802 duševno omejenih 1915 tkrofuloznlh in 286 sifllltlčnih otrok. Ker pa še niso zbrani vsi podatki, je prlčako-■ atl, da bo natančno število še nekoliko večje. OKROŽNI URADI ZA ZAŠČITO DELAVSTVA. Beograd, 22. decembra. (Izv.) Mini-V.rstvo za socijalno politiko objavlja, da to začeli okrožni uradi za zaščito delavcev že poslovati In poživlja vsa podjetja, • a prilavijo svoje delavstvo in uradništvo. | VOJVODA BOJOVIČ V AVDIJENCI Beograd, 22. decembra. (Izv.) Kralj Aleksander je sprejel danes bivšesa načelnika generalnega štaba, vojvodo Bojo-Viča. v oosebni avdilencl. Prepoved vaBoSne špstrjlaciie v Svstriii Dunaj, 22. decembra. Zvezni finančni minister je izdal provizor.čno naredbe, po kateri se inozemska plačilna sredstva v svrho špekulacije ali oddaje premoženja ne smejo niti pridobivati piti oddajati Aretirani Karlovi pomelnik? j Budimpešta, 22. decembra. Predsednik j zatožnega senata, budimpeštanskega ka, ! ženskega sodišča je v procesu proti ob Konzularni delegati za izseljence Beograd, 22. decembra. (Izv.) Zunanjo Pesimistični glasovi o razorolitvi Nezadovoljstvo na Japonskem. London, 22. decembra. (Izv.) Tukajšnji I amerikanski poslanik Harwey je izjavil ministrstvo je objavilo poziv, da naj sc časnikarjem, da washingt'>nska konferen vsi naši izseljenci, ki potujejo v Ameriko i c% n j k a r> r še ni dospela v svojem delu preko Francije, .javijo v Parizu pri našem | ta)?0 da,egi bj bilo smatrati, da bo konzulatu, kjer se bo poseben delegat za- j krnotu končana. Japonski princ Tokuga-vzemal za interese teb izseljencev. Taki i________—n j. « SontuTm-n drugih naših konzulatih na razpolago. REDUKCIJA URADNIŠTVA V NOTRANJEM MINISTRSTVU. Beograd, 22. decembra. (Izv.) V no tožoncom zaradi izdaja Štefanu Rakow- I traniem ministrstvu se jc pričela Izvrše-szkemu in tovarišem izrekel končnove- ! vati redukcija uradništva. Odpuščeni bodo 1 vrsti nadštevilni praktlkantl In po- Ijavno razsodbo. Grof Andrassy, Borovi-czenyi bi Lorencz so oproščeni, Štefan ,ročene ženske. Rakowszky, grof Sigray, dr. Gratz ter | Avgust Schnitzler, ki je v tem trenutku I šo prost, bodo aretirani in se odvedejo i v preventivni zapor. Zahteva po aretaciji Štefana Kraya mlajšega in Aleksan , dra Alezaia je bila zavrnjena. Povelja, za aretacijo bodo Izdana, jutri. i va je izjavil, da je vprašanje Santunga delegati bodo izseljencem tudi pn vseh |to|iko kakor 5e nerešeno, in «Daily Te- legraph* piše, da se vprašanje mornariške razorožitve absolutno še ne bliža rešitvi ter da nI nobenega vzroka, soditi uspehe konferenco optimistično. Tokio, 22. decembra, (Izv.) »Chicago Tribune* dozna.va, da dolze tokianski politični krogi japonsko delegacijo v VVashingtonu, da ni z zadostno energijo zastopala interesov države na razorožit,-veni konferenci. Več uglednih novinarjev je ustanovilo protiameriško zvezo. Sploh jo japonska javnost, zelo razburjena zaradi velikih koncesij japonske delegacije. ODMEVI ČEŠKO AVSTRIJSKEGA SPORAZUMA. Praga, 22. decembra. (Izv.) K obisku avstrijskega zveznega predsednika in zveznega kancelarja v Lani roroča «Čc-skoslovenska republika«, da se ie dosegdl v Lani ogromen moraličen uspeh, kl bo blagodejno vplival na razmere v srednji Evropi In trajno zagotovi! srednjeevropski mir. Predsednik republike,, Masaryk, Je primerja! v nekem razgovoru uspeh konference v Lani z uspehom washlng-tonske konference. PONESREČEN EKSPRESNI VLAK. Benetke, 22. decembra. Pri mostu v S. Antoni dl Padua sta nocoi ob 21.45 zadela skupaj lz Pariza prihaja'oči vlak in ekspresni vlak Trst-Rim. Iz Mestra In iz Benetk so bili odpo-tunt s* K* alo, posebno od italijansko strani? 'Arbeiter Zeitungs obtožuje direktno italijanskega ministra zunanjih zadev Della Toretto. O njem pravi, da je italijanska imp rijalistična politika po razpadu Avstro-Ogrske našla novega neprijatelja, Jugoslavijo, pa išče sedaj proti njej zaveznika. Našla je Madžarsko, katero jo podpirala že poprej in katero podpira tudi sedaj proti Jugoslaviji. To dejstvo prinaša omenjeni list na pozornieo pred celi svet, rekoč: Della Toretta si je zabil v glavo, da mora zabijati klin mod Cehi ln Jugoslovani. Koridor jo ono strašilo, ki muči Della Tore.tto, da sa poslužuje takih metod, ki danes ne morejo ostati prikrite. VpraSanje je le, če bodo tudi druge velesile, ki pazijo na rvojo diplomatsko korektnost, Be dolgo dovolja-valo tako italijansko igro in to tudi na svoj račun. Madžari so s plebiscitom seveda zadovoljni, ker so mnenja da je pravomočen. vemo. Zadnio besedo bo morala izreči veleposlaniška konferenca.* ftrprovizgclfjtka debata v ij^blj. obt. svetu Občinski svet ima svoj aprovizacijskl odsek. Klerikalci pr niso smatrali za potrebno, d*, bi spravili svojo predlogo glede aprovizaeije v ta odseli, ampak opravili so jih kot nujno v plenum obč. »veta. Hoteli to s tem lačni Ljubljani /amašiti usta in prazne želodce z beso-dnmi. S časopisnimi članki hoče časopisje koalirane večine dokazati, da so duer večina, ki vlada v občini, toda od-jdgovornosti pa nočo napram občinstvu nikake. Za se zahteva pravico in moč odločanja, dolžnosti napram prebivalcem Ljubljane pa odklanja. Opravičeno so bile besedo obč. svetnika dr. Pestotnika. ki jo povedal zvezanim narodnim socialistom, soc. demokratom ln klerikalcem polno resnico: Gospodje od koalirane večine, lepo sto »tovorih nalašč kot na javnem shodu. Vi so imenujeto koalirani socialistični blok in umevno je vašo razburjenje, ki vodite občino žo nekaj mesecev in ne morete pokazati niti najmanjšega resno-ga poizkusa kaj šele uspeha na polju preskrbe z živili v prid ljubljanskemu prebivalstvu. V pretresu je vprašanje klanja in eksperta živino v sosedno države. Opozarjam na naredbo o izvažanju živine, mesa in mesnih predelkov od februarja 1920, ki je še vedno v veljavi in ki daje mestni občini močno oporo, ako jo znate izkoristiti Dovolim si vprašati g. župana in večinsko koalicijo, kaj ste do sedaj storili za to, da se ta narodba res izvršuje. ali ste do sedaj vsaj s prstom micnili? Jjiozarjam še na eno okolnost. Ako se Se kolje in izvaža v velikem iz Ljubljano, znaša,jo glavina, jetra, srce in vampi dnevno gotovo Bamo v tukajšnji klavnici do 1500 kg. Bivša mestna aprovizacija je znala izkoristiti svojo klavnico v prid najbolj revnim ljubljanskim slojem. Dogovorila se je z vsemi, ki sr> klali v meBtni klavnici, da so odstopili drobovino mestni aprovizaciji, ki io je po skrajni nizki ceni prodajala o-rim. ki so bili pomoči najbolj potrebni. Mestni magistrat jo imol tudi v preteklih mesecih priliko storiti isto. Vprašam večinsko stranko in g. župana, ali ste v tem pogledu do sedaj že kaj storili? (Mrmranje in godrnjanje v klopeh večine). Gotovo je, da so vzroki draginje in pomanjkanja živil mnogo globokejši kot fo jih omenili nekateri gospodje od večinske stranke, dasi s tem ni rečeno, da kra^vne aprovizacijske organizacijo no morejo ničesar doseči. Marsikje so pokazale aprovizaeije z mešano gospodarsko obliko, v kateri so z delom in donarjem zastopane javne uprave in možje od stroke in poklica, mnogo vspo-ba. Dovolil bi si opozoriti v tem oziru tudi na to možnost pri tukajšnji Vnov-<«valnici za živino in mast. Pogodba to družbe z vlado vsebuje za tnestno občino dalekosegle materijelne n^odnoetL Naš trir io oa vendarle brez meaa in ljudje stradajo. Vprašam koali-rano večino, ali poznate to pogodbo, o kateri se je pisalo prod par meseci po vseh časopisih. Vprašam to večino, kl uo«l formalno ln dejansko odgovornost za noprilike in nevarne posledice, kl ao nastopile na naših trgih, ali se boste prebudili lz svoje ietargije ali »te že v kateri odsekovl seji razmotrivall besedilo pogodbe In premišljevali o trgovski izrabi te pogodbe za trpečo ljubljansko prebivalstvo. S sovraštvom in sentimentalnostjo ne boste vršili težkega aprovi-zaeijekega vprašanja! (Glasna nojevolja in protesti pri večini). Sem za vsako poostreno kontrolo, a raztegnite jo tudi na velike izvozničurske tvrdke kakor so Gospodarska Zveza (kler.), Impex (kler.-mednar.), Nakupovalna (soc. demokr.). G o« pod jo, vi govorite za javnost, vaša srca in dejanja so drugod. Naravnost se pa čudim onemu delu govora g. Kremžarja (81.8), kl je naperjen proti koristim kmetov živinorejcev. Ta gos[K)d zahteva kontingent ira-nje mesa za mesto po primerni ceni. To se pravi po domače, kmet naj da gotov odstotek svojo živino za mesto po cenah, ki mu jo določi oblast. (G. Krcm-žar sc repenči). Gosp. Kremžar, pojdite s svojim protikmetskim govorom tudi med kmete, med volilce SLS, prepričan som, da so vrnete b krvavo glavo v Ljubljano. Toda stara stvar je dvolična gospodarska politika SLS, eno lice In ena načela za mestne konsumente, drugo lice In druga gospodarska načela pa za producenta, za kmeta. (Ugovori pri klubu SLS). Počakajte na dokaze za moje trditve: klerikalne izvozne organizacije imajo v vseh političnih funkcionarjih po deželi — v posvetnih in cerkvenih — svoje agent«. Na vseh shodih po Gorenjskem v zadnjih mesecih so govorniki SLS podžigali v kmetskih poslušalcih ostudno sovraštvo proti meščanom in hujekali. da držijo svojo živino in drugo pridelke, ker dosežejo še višjo ceno. Klerikalne zadruge po kmotih so danes marsikje nakupna zadruge za živino, kl jo oddajajo svojim strankarskim centralnim eksportnlm družbam v Ljubljano za Trst. Na eni strani pohlep po lirah — na drugi pa socialni evangelij za mestno reveže — ali nI to laž-nj va dvoličnost SLS? Se en slučaj naj navedem za svojo trditev: 27. novembra 1921 je bilo na Brezovici pri Ljubljani raz prižnice potom župnika, pred cerkvijo pa po občinskem slugi razglašeno, da naj ljudje javijo, koliko mleka bi lahko dnevno oddali za Trat po 8 kron. Gospodje od večinske stranke, Vam je neprijetno, da od Vas javnost, nnši Ljub-l;ančani nekaj zahtovajo, da Vas smatrajo odgovorne, ako je Ljubljana brez najpotrebnejših živil. To je samo po sebi umevno, naravno in edino dosledno. Odgovornost nosi v polltlčnom življenju vedno večinska stranka. Ta ima moč ta lahko sklene, kar smatra za potrebno, manjšina no moro ničesar ukreniti, ker jo ravno manjšina in nima zadosti glasov za veljaven sklep. Gospodje od ko-alicije, Vam pa Ljubljana zamerja, ker dosedaj v pogledu aprovizaeije niste ganili niti s prstom. Šele splošna ljudska nejevolja Vas jo nekoliko zdramila lz prijetnega miru. Socialno zavarovanje Minister za socialno politiko dr. Kukovec je na podlagi pooblastila § lt>3 urodbe St. 320. ur. 1. 0 ureditvi zava-ovanja delavcev zoper bolezon in nezgode izdal novo naredbo dne 2. deccmbra 1921., s katero so z ozirom na lanašnjo življeniske razmere in v svrho olajšave enoličnega ustrojstva delavskega zavarovanja uvrščajo bolniški zavarovanci v trinajst mezdnih •azred ^ . Zavarovana mezda, ki je podlaga odmeri prispevkov in podpor, je določena v najnižjem razredu z 2 din. iu znaša v najvišjem razredu 20 din. in odgovarja najnižji inezdi posameznega mezdnega razreda, v katerem se triblje višina mezde od 2 din. do preko 20 din. Po dosedanjih zakonitih predpisih (nar. 407 ur. 1.) je bilo določenih 12 mezdnih razredov, v katerih je odgovarjala najvišji mezdi od 7—44 K zavarovana mezda od 6 do največ 48 K. Z isto naredbo se je v slučaju nezgodnega zavarovanja zvišal najvišji vračunljiv zaslužek, ki služi kot podlaga za odmero prxlpor in prispevkov in preračunjenje odškodnin od 18.000 kron na G.000 din. in sicer za celo kraljevino izvzemšl Srbije in črne gore. Naredba stopi v moč že 1. januarja '922 in velja do 1. julija 1922, toraj (lo časa, ko se začne izvajati nova uredba št. 329. Namen isto je jasen; odpravljati stoptiievaje pot za poslovanje po novi uredbi. PRVA BOR/A POD SOVJETSKIM REŽIMOM. Koncem preteklega meseca (e bila na svečan način otvorjena prva trgovsko-kooperatlvna borza v Moskvi. Na prvem sestanku ie bil izvoljen borzni komite. Pristopna taksa za vsakega poedinca je bila določena na 25 zlatih rubljcv. Letna taksa znaša 100 zlatih rubljcv. Na borzni skupščini Ima pravico glasovanja 39 gospodarski organizacij, 37 zadrug, 38 državnih gospodarsko-ekonomskih organizacij ln 19 gubernljsklh profesionalnih zvez. Borzni komite sestoji Iz Izvoljenih članov profesionalnih zvez, Iz enega člana komisarljata za zunanjo trgovino in Člana državne banke. Politične beleZhe -f- Povrnitev Zlvojina Balugdžiča? Zagrebški «Jutarnji List* v6 povedati, da je kralj pozval iz Aton svojega bivšega dvornega ministra Živojina Balugdžiča, sedanjega našega atenskega poslanika, ker je z informacijami, katere mu je dajal med sedanjo krizo minister dvora Jankovič nezadovoljen. «J. L.« priznava odlične sposobnosti gosp. Balugdžiča, ki ga štojo mod naj-odličnejšo našo politične ljudi, poudarja njegove zasluge za dinastijo in njegovo demokratičnost, dolžeč ga celo da jo za »socijalnodemokratično« ureditev države. Kor ne more »Jutarnji List« ničesar slabega reči o gosp. Ba-lugdžiču, ga obtožuje, da je »neprija-telj Hrvatov ln Slovencov» ter »proti-ven sporazumu s Hrvati in Slovenci*. Ml gosp, Baiugdžida dobro poznamo in visoko cenimo baš radi njegove poštenosti, demokratičnosti in iskrenega jugoslovanskega čustvovanja. Ravno nasprotno trditvi zagrebškega lista je gosp. Balugdžič iskren prijatelj Slovencev in Hrvatov. Protivnik pa je vsakemu rcakcijonarstvu in to je tudi vzrok, da ga je svoječasna Protič-ko roščeva vlada z nečuvenim pritiskom izrinila z njegovega mosta tor spravila v Atene. Balugdžičev povratek bi pomenil za radikalce in ono kroge, ki jih Beograd naziva »belo roko». hud udarec. + Podtikanje. Zagrebška »Svobodna Tribuna« spravlja dr. Žerjava in dr. Kramerja v zvezo z nameravanim ukiujenjem ljubljanskega dopisnega urada, odnosno Novinskega ureda v Zagrebu, ki ae bajo izvrši že s 1. januarjem. S tem ukinjenjem nameravajo bajo demokrati monopolizirati vso informativno službo v svojih rokah. Seveda je zopet minister Pribičevič vseg.i kriv, kajti on da je kratkomalo dal brisati budžet dopisnega urada, ker hoče udariti ono časopisje, ki ni razp.v loženo za demokratsko politiko. — Mi ne vemo, v katerem štadiju se nahaja vprašanje dopisnega urada, vemo pa toliko, da je prešla povodom razprave o budžetu v ministrskem svetu dopisna služba popolnoma v kompeteneo zunanjega ministrstva odnosno njeg.v vega presbiroa. Kakor znano gosp. Pribičevič ni zunanji minister. Kar so tiče očitka, da hočeta dr. Žerjav in dr. Kramer ubiti dopisni urad. da monopolizi-rata v svojih rokah informativno službo, smo pooblaščeni izjaviti, da je ta očitek zlobna izmišljotina brez vsake podlage. + «Nova politična stranka«. Pod tem naslovom prinaša »Zagrebački Dnevnik« sledečo notico: «Iz Ljubljano nam pišejo, da nekatere tamošuj i politične osebnosti žele organizirati slovonsko-hrvatsko radikalno stranko. Kakšen program bo zasledovala t.i stranka, no vemo. Vprašamo se, kolikn se bo še organiziralo strank v naši blaženi deželi. Ali se ne bo s takim početjem šc bolj zmanjšalo produktivno delo našecra parlamenta, Nimamo M dovolj polittič. »kupin in skupinic, od katerih vsaka stavlja svoje posebne zahteve, kadar je treba ustvarjati v v-čino, ln katere na drugi strani zopet neprestano ustvarjajo nove krize in tako onemogočalo delovno sposobnost parlamenta. Nam kot izvenstrankar-skemu listu bi bilo vseeno, čo vsled tega trpijo interesi države. Težavice in krize ne koristijo gospodarskemu svetu, a ravno tako ne koristijo bednemu uradništvu, kateremu se je že tolikokrat obljubila ureditev njego^j-ga slabega stanja, da jo to žo smešno. Nasprotno bi z veseljem pozdravili, da se stranko in strančice čim bolj zdri-žijo, tako da bi imeli močno parlamentarno večino in dobili močno opoziciji ter bi druga drugo vspodbujali k čim vstrajnejšemu delu.» -f- Dr. Smodlaka — zemljoradnik? Dalmatinski listi javljajo, da je dr. Josip Smodlaka, odvetnik in dolgoletni narodni poslanec v Splitu, pristopil stranki žemljoradnikov. K temu koraku se je, kakor poročajo, odločil po dolgem razgovoru s prvaki te stranko v Beogradu. Dr. Smodlaka, ki je rodom Dalmatinec, se je pred nekaterimi tedni preseli! v Maribor in se torej domneva, da bo svojo nadaljno politično akcijo razvijal med Slovenci. -j- Razžaljen zajedničarskl minister. Beograjski šaljivi list »Koprive« je od-javii pred nekaj časi šalo, v kateri so pripoveduje, kako jo neki pretkan Zid znal ukaniti nekega ministra za šume in rude. Ime ni bilo navedeno nobeno, a vendar se je čutil eden bivših ministrov za šume in rude užaljenega. Ta užaljeni minister je sam Ivi-ca Kovačevič zajedničarski minister v bivšem Protičevem kabinetu, ki je vložgaii 250 albanskih vasi ter odpeljali vso živino. — Ta poročila so žo sa-ma ob sebi neresnična, ker o kakih jugoslovanskih grozodejstvih v Albaniji sploh ni govoriti, zato je celo šara se-kretarijat Zveze narodov izdal služben domanti, v katerem odločno pobija vesti albanskega presbiroja in objavlja službeno poročilo albanske preiskovalne komisije, v katerem so izrecno poudarja, da so jugoslovanske čete zapustilo albansko ozemlje v največjem rodu in da so ni izvršilo ves ta čas niti najmanje nasilje. + «Slepa politika* markiza Della Torrette. V uvodnem članku pod naslcv vom »Slepa politika« napada tržaška »Edinost« ministra zunanjih zadev PiJ-la Torretto, kateri jo s svojo nosjjretno politiko izgubil vse simpatije, ki jili je uživala Italija v Avstriji in Češkoslovaški. V času, ko je g. Sforza vodil italijansko zunanjo politiko jc izgledalo, da bo igrala Italija v Srednji Evropi zelo važno vlogo. Danes fo vse simpatije Srednje Evrope na strani Francije, danes stojimo pred tvorbo srednjeevropskih držav, ki bodo združile Cehe. Jugoslovane, Rumune, Poljake i avstrijsko Nemce v blok proti Italiji. Po svefu — Poslanec Tuntar v Gorici. Tržaška »Era Nouva« poroča o Tuntarjc-vem vodstvu goriške bolniške blagajne, ki je vzbudil ogromno senzacijo. Komunistični poslanec Tuntar je baje vzel pred blagajnikoviroi očmi 2000 lir in jih spravil v žep, vkljub vsem urad-nikovim protestom, ki je končno pozval na pomoč policijo. Tuntar jo vsoto vrnil, policija pa ga je prijavila sodišču ker je to baje že drugi Tuntarjav slučaj poslanževe zlorabe. — Ustanovitev italijanske demokratske stranke v Trstu. Obo tržaški italijanski nacijonalistični grupi sta se 20. t. m. združili v »Partito democratico«. Ustanovni zbor, ki ga je vodil Kari Mrach. se je spominjal slavnih tržaških borcev od Obcrdanka naprej. Fo izjavah zastopnikov obeh grup in z navdušenjem bojevniškega govornika se je izvolila komisija za prihodnji zbor, ki se vrši še ta teden. — Italijanski pogoji za sporazum z Rusijo. Rimski odsek za zunanje zadeve je odobril predlog ministra Della Torrette, da sestavi Rusiji pred piv gajanji z Rusijo sledeče predloge: 1.) Ruska vlada mora biti izraz narodove volje; 2.) vse dosedanje Italijanske pravice v Rusiji ostanejo v veljavi; 3.) radi teh pogajanj se ne smejo poslabšati odnošaji Rusijo i drugimi državami. — Cehoslovaška odlikovanja Italija-nov. Imenom čehoslovaške vlade je iz-izročil čehoslov. major Mttller mnogim Italijanom, ki so delovali za čehoslo-vaško osvobojenje, revolucijsko kolajno. Odlikovanih je bilo 17 oseb, med njimi bivši zunanji minister Beneduco, grof Spada, grofica Piccolomini, kipar Perdo, general Solari iz Turina in ko-mendator Hednig z Reke. — Amerika ln Češkoslovaška. Nc-vj ameriški poslanik v Pragi g. Einstein jo imel razgovor z zastopnikom lista »Prager Prosse«, kateremu jo rekel, da Američani zelo simpatizirajo s Čeho-slovaki. V Ameriki zna.joi ljudje ceniti borbo za svobodo, ki sta jo vodila Ma-taryk .in Beneš za časa svetovne vojne. — Nemška statistika. Berlinski urad je izdai poročilo po katerem živi v Evropi 81 milijonov Nemcev. Kompaktno je naseljenih 60 milijonov v lastni državi, 10 milijonov izven meja in le 4 milijoni žive raztreseni po tujih deželah. — Odprava državnih prehranjevalnih prispevkov v Avstriji. Parlamentark stranke v Avstriji so se zedinilo na to, da se prične odprava prehranjevaliuh prispevkov žo 8. januarja. Prispevki za moko in mast so ta dan splošno ustavijo, krušni pa šelo polagoma v treh presledkih. Od 29. aprila 1922 dalje bodo morali vsi konsumenti plačevati polne cene. — Polarna ekspediclja. Iz Rio de Janeira je odpotovala Shakletonova ekspedicija, ki raziskuje južne polarne kraje, na novo potovanje proti južnemu tečaiu. Prosvcfa REPERTOAR LJUBLJ. GLEDALIŠKA, Drama Petek, 28. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dec.: Zaprta Nedelja, 25. dec.: »Komedija zmetnjav«; popoldne ob 8. uri. Izv. Nedelja, 25. doc.: »Poterčkove poslednje sanje«; zvečer ob 8. uri. Izv. Pondaljok, 26. deo.: »Peterčkove pogled nje sanje«; ob 8. uri Izv. Pondeljek, 26. dec.: »Revizor*. Izv Torek, 27. dec.: Zaprto. Opera Petek, 23. dec.: Zaprto. Sobota, 24. dec.: Zaprto. Nedelja, 25. doc.: »\Verther*. Iz*. Pondoljek, 20. dec.: »Prodana nevesta«, Izven. Torek, 27. dec.: Zaprto. • Stoletnico Dostojevskega proslavijo ru. ski akademik! v Liubliani na ta način, da priredijo v torek dne 27. decembra ob 3. url popoldne v veliki dvorani univerze pod predsedništvom prol. dr. Rubnova primerno literarno slovesnost. Na dnev. nem redu so sledeči govori: Prof. doktor Ozvald: Aljoša Karamazov — dobri genii ruskega naroda In vsega človeštva (slovenski). I. Hribar: Zakaj le Dostojevski naš veliki pisatcli? (slovenski), ing. Kerg; Heroji Dostojevskega In ruska katastrofa (ruski). Dr. Preobraženskl: Dostojevski lu usoda ruskega naroda (ruski). — Vstopnina; v dvorano 2 din. na galerijo 1 d!n. Cisti dohodek Je namenjen za podporo ruskim akademikom. Koncertna dvorana FUharmonilne družbe v LJubljani Je zopet prosta in bo v bo-doče služila namenu, za katerega le postavljena. Prvi koncert v tej dvorani, odkar Je prišla v slovenske roke, bo dne 4. januarja 1922. Ta dan koncertlrajo prof. konservatorlja »Olasbene Matice vljolinski virtuoz Jan Slals, koncertna pianistka g. Ruža Deylova iz Prage in koncertna pevka g. Marija R6thl-Nostls Iz Kočevja. Dne 9. januarja pa nastopita v samostojnem koncertu naš rojak, klavirski virtuoz An-ton Trost In njegova soproga ga. Clalre Flcdlcr-Trost. Ljubitelje glasbe opozarjamo na oba ta dva koncerta, kl se vršita pod okriljem naše »Olasbene Matice« In vabimo na številen obisk. Oskar Wilde: 23 in sklene se pravočasno potrebno »hoditi zaradi njegove nastanitve. Sprejme in odobri se novo službeno navodilo -a mostne Šolsko slugo, ki ga jo zasnovala posebna anketa pristojnih pedagoS-1 'h in administrativnih faktorjev. Reši ;e voč internih vprašanj, ki (o s tem tki/vodilom v zvezi. Ko pojasnita nadzornik in zapisnikar nekaj internih zadev pedagoške in gospodarsko vsebine, zaključi predsednik sojo. * Pokojninski zavod za nameščence nam pojasnjuje, da je bilo v časopisju objavljeno besedilo o napovedanom dnev nem redu in sklepu zadnje seje občinskega sveta ljubljanskega glede ponudba zavoda za nakup mestnega sveta za lložigradom pomanjkljivo, tako da ne-katerniki mislijo, da jo hotel zavod ta s*.*ot odvzeti mestnim nameščencem. Zato zavod ugotavlja, da je v Bvoji vlogi izjavil, da je pripravljen kupiti le preo-? tanek tega sveta, če ln kolikor ga ne b potrebovali mestni nameščenci. * Za pragmatiko uslužbencev Mestne hranilnice v Ljubljani Na predi ig uslužbencev je upravni odbor Mestne hranilnice včeraj izvolil odsek treh članov (gg. Rozman, Jug in Pire), ki r.aj končno razčisti razmerje med uslužbenci hranilnice in mestnimi nastavljene! ter izdela za hranilnične nameščence službeno pragmatiko. Odsek bo začel z delom takoj po praznikih. * Vldiranje potnih listov. Proti najnovejšemu razglasu policijskih obla-stev, da se odslej izdajajo našim državljanom za potovanje v Avstrijo, Tialijo in Madžarsko potni vizumi samo za potovanje iz države, ne tudi za l ovratek, ter da se morajo vsi naši potniki radi tega javljati pred povrat-kom v domovino pri našem predstavništvu v inozemstvu, je trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo v interesu gladkega prometa protesti raki pri ministrstvu za notranja dela, pri trgovinskem ministru in pri pokraiin-fikem namestniku. Trgovska in obrtniška zbornica je zahtevala, da sc vzpostavi star položaj, ker novi ukrep težko prizadeva prometno svobodo ter nalaga našim državljanom veliko izgubo časa. * Narodni kolki na poštnih pošiljkah. Ministrstvo za pošto in brzojav je dovolilo, da se smejo vinjeto in kolki Družbe sv. Cirila in Metoda ter .Jugoslovanske Matice nalepl jatl na poštne pošiljke. * C. M. koledar za leto 1922 se je, kakor nam poroča tajništvo družbe razposlal na običajne naslove. Ker pa niso znani vsi naslovi, se ni mogel vsem stalim naročnikom dostaviti. Družba prosi vse one, kateri bi želeli dnižbin koledar, da ga naroče v O. M. pisarni v Ljubljani, ker ga ima družba Se nekaj na razpolago. Oena je 6 Din. Slovenci! Ali ste si nabavili za Božič in Novo leto novo-izišle družblne razglednice. Ako zahtevalo po vseh trgovinah C. M. razglednice, koristite s tom narodni stvari in m podpirate tuje izdelke. * Družbi sv. Cirila ln Metoda »o 8aro- vali p. n. postajni uslužbenci glavnega kolodvora v časten spomin priljubljenemu, dne 11. dec. umrlemu tovariSu viš. rev. Oskarju Szillichu potom moške šent-peterske podružnice 1200 kron. Vsem darovalcem iskrena hvala! * Za Ctril-Metodovo družbo. MoSka 0. M. podružnica v Trbovljah je nakazala 586 kron kot čisti dobiček od Martinovega večera. — Deteljica v restav-raciji g. Matije Dolničarja je darovala povodom Miklavža potom moške šent-peterske podružnloe 0. M. družbi 1 kamen 200 K. — Vsem darovalcem iRkre-na hvala! * Za stradajočo rusko deco kot božični dar je nabrala šolska mladina drž. osnovne šolo in madžarske osnovne šolo v Dolnji Lendavi zneek 812.44 K. Za obmejni kraj vsekakor zelo lep dar. * Za stradajočo rusko deco jo nabrala šolska mladina v Radečah pri Zidanem mostu 1241 kron. Posnemajte! * Darila za rusko deco. Predsedstvu pokrajinske uprave v Ljubljani so poslali kot darila za rusko deco: šolsko vodstvo Sv. Jurij ob Taboru 806 K; manjšinska Sola v Ljubljani, Erjavčeva cesta 377 K; gdč. Antonija Milavec. poštna ad-junktinja 100 K ln neimenovani 300 K. * Za pesnika Stritarja. Ljubljansko u-radništvo »Jadranske banke» je zbralo in j odposlalo pesniku Josipu Stritarju za bo-jžično tn novoletno darilo 100.000 avstrijskih kron. * Kolo Jugostovensklh sester v Ljubljani priredi dne 2. januarja v dvorani Mestnega doma božičnloo. V to svrho so prispevali: velik češki prijatelj 1000 kron, g. Albin Smerkol 1000 kron, neimenovan 1000 kron, knezoškof 400 kron, gospa | Ant. Milavec 40 kron, gospa iz Kamnika I 30 kron, tvrdka Glaserman in dr. 1 kos : blaga poleg lOodst. popusta pri nakupu blaga, tvrdke Eger, Korenčan, Scrbec in Zargi sukanec, in razno gumbe, Praznik, Zeechko in Tile pa Šolske potrebščine. Vsem darovalcem, kl znajo ceniti delo našega «Kola», najlskrenojSn zahvala! * Kolo jugoslovensklb sester v Ljubljani priporoča znova svoje srečke, i Kakor hitro se razprodajo, bo žreba, {nje. Glavni dobitek znaša 50.000 kron | StarSi! Dajte svojim malčkom polea 'drugih darov ob drevesu še eno tako srečko! Saj stane le en dinar! Otroci Je bodo veseli, Kolu bo pa s tem tudi pontagana. Srečke dobite v trafikah, restavracijah In kavarnah. Ne odklonite Jih, ko vam Jih ponujajo! * 30.000 ltron se je nabralo za božlčni-jeo revnih otrok obeh okoliških Sol v Ce- II ju. Vendar pa kljub temu ne bo mogoče j obdarovati toliko otrok, kakor navadno, I ker so cene posameznih predmetov pre-j velike. j • Razdelitev civilnih oblek pri vojaški intondanci v Ljubljani bo dne 81. decembra 1921 zaključena. Vsaka oeebna ali pismena intervencija pri tej ustanovi bo poslej brezuspešna ln naj se opuBti. Samo ujetniki, ki so se vrnili po 1. maju 1921, morejo dobiti še civilno obleko, ako imajo tozadevno uradno potrdilo pristojne občine ta orožnlSke postaje. ' Natančna navodila so bila uposlana ok-j rajnim glavarstvom v svrho obvestitve i občin. * Lov krajevne občine Cerklje se bo j četrtek dne 5. januarja 1922 ob 10. uri na okrajnem glavarstvu v Kranju soba St. 6 potom javne dražbe oddajal v zakup za dobo od 1. januarja do 81. decembra 1926. Zakupni in dražbenl pogoji se zamorejo vpogledati na okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami * Občinski lov trike občine Tržič na Gorenjskem se bo dne 24. docembra dražbenim potom oddajal ob enajstih dopoldne v občinski posvetovalnici v Tržiču. * Redek lovski plen. Divjega prašiča 80 kg težkega, jo ustrelil pretekli pondeijek gozdni nadkomisar inienjer Jen-č;8 iz Kočevja. * Slovensko Planinsko društvo naznanja, da priredi v sredo dne 1. februarja svoj planinski ples v prostorih Narodnega doma v Ljubljani. Za ples bodo prirejeni zgornji in spodnji prostori Narodnega doma. Tudi ta ples se bo vršil kot neprisiljena veselica planincev ta prijateljev planinstva. * Policijska nra v Ljubljani. Državno policijsko ravnateljstvo naznanji, da se ne bo dovoljevalo podaljšanje policijske ure ob prilikah kakor Božič, Silvestrovo in pustne dni nič več pavšalno na prošnjo gostilničarske zadruge, marveč mora vsak posameznik, čo želi podaljšanja policijsko ure, sam za to zaprositi, in sicer osem dni poprej ter kolkovati prošnjo za 2 dinarja, priložiti pa kolek za 5 dinarjev. * Naseljevanje v Macedonljo, Ljubljanska agrarna direkcija objavlja: Glede doseljevanja v Macedonljo jo sporočila agrarna direkcija v Skoplju tukajšnji agrarni direkciji, da je za v o-Ijo zime dodeljevanje zemljo naseinl-kom do marca 1022 ustavljeno. Vsaka pot, v ta namen napravljena, je torej odveč, zlasti še, ker je vedno zvezana z večjimi stroški. Kdor pa sicer Seli kakih pojasnil gledo kolonizacije Ma-cedonlje, ki po dobljenih poročilih zares razvesoljlvo napreduje, naj jih zahteva pismenim potom, najbolje z dopisnico, od agrarne direkcije v Ljubljani. * Smrtna kosa, ▼ flublJansH tplomi bolnici Je umrl kurjač juž. železnice, Frane Perdan. * Nazarencl v naši vojski. Pred sarajevskim vojaškim sodiščem se je imel te dni zagovarjati redov (prostak) 26. pešpolka Poro Hručijar iz Petrovca pri Novem Sadu zaradi tega, ker ni hotel položiti prisege in sprejeti orožja. Ko so njegovi tovariši polagali v Sisku prisego, je on odklonil prisego, češ da je nazarenec in da mu njegova vera tega ne dovoljuje. Ravnotako ni hotel prevzeti puško in munlclje z izjavo, da mu brani njegova vera, oziroma Bog, ki prepoveduje ubijati. Izjavil je, da l>o državi v vsem zvesto služIl, a orožja ne more sprejeti niti v svrho samoobrambe, ker mu vera ukazuje, da trpi in no reagira na udarec. Odvedli so ga takoj v zapor- sedaj pa je bil obtožan zaradi insubordinacijp. Pred sodiščem je izjavil, da jo, pvedno je prestopil k nazarencem. mnogo grešil, a sodaj sc je »pokoril in živi pobožno življenje, ne pije in ne pušl. Vojaško sodišče ga je obsodilo na dve leti ječe, zadeva pa ^e bo odstopila velikemu vojaškemu sodišču. Ko je bila obsodba razglašena, jo je obtožcnec sprojel s stoično mirnostjo ter izjavil, da se nc bo pritožil. * Štrajk krojačev v Sarajevu. N' Sa rajevu bo krojaški pomočniki žo prod mesecem dni pričeli štrajk, ki Eo vedno I trnja. Delodajalci ne popuščajo delav-I skim zahtovarn. * Mariborski drobiž. Zasebniol Jeri j lteisman Je neznan tat ukradel srebrno ! moško in žensko uro z verižico. — Iran! Haupt v Frankopanovi ulici je Izginilo pet kokoSt. * Kopalnice v zagrebških šolah. Zagrebški mostni fizlkat je dal po vseli mostnih ljudskih šolah urediti za šolsko mladino brezplačne kopalnice. * Tragičen samomor. Železničar Fr Toblak iz Sv. Križa pri Trstu ee je ob prihodu Italijanov preselil v Maribor, kjer jo dobil službo pri železnici, do- j čim jo njegova družina ostala pri Sv. Križu. Te dni je prišel Toblak v Sv. Križ ter je pregovarjal ženo, naj gre k njemu v Maribor. Uspeha ni imel. To je Toblaka. tako razburilo, da so jo vrgel pod brzovlak, bil je pa le neznatno poškodovan. Koj nato so je vrgel pod drugi vlak, ki ga je popolnoma raz-mesaril. * Vojak ustrelil kmets. Te dni je na naši severni meji, pri Sv. Duhu nad Mariborom, neki vojak mejne čete streljal na kmeta Antona Knreta, kl na klice »Stoji. ni obstal. Kmet je bil smrtno zadet ta je obležal na mesto mrtev. * Nesreča. Veleposestnik Vllčnlk lz Zgor. Dupleka pod Mariborom je r sredo med vožnjo padel s sani ta sl večkrat zlomil nogo. Prepeljali so ga v mariborsko bolnico. Gospodarstvo IZVOZ LESA IN LESNIH PROIZVO- - Oddaja melase. Z »zgiascra, gene- nnv V ITAIlin ralno direkcije posrednih davkov v Beo UUV v . gradu, (.Uradni list. M. 148), u oddaja Domači trsovskl krogi se ponovno pri-1 molaM v prvj vr8lj tvornih, za Spi tožuleio, da se nahala vsa živahna, mno- ;fU in (ll.ot p„lcm pa tudl posestnikom go obetuloča lesna trgovina z Italijo v|jn kmetovajMra v 0Ilii, pokrajinah, kjer tem trenutku v popolnem zastoju. Vzrok b0 tovi ,)a primanjkuj, krmo za Ulje v glavnem vedno eden In Isti: pontanl- vin0 Ti kmetovalcl ln posestniki se kanje prevoznih sredstev. I le; osvojili smo s| misel, da si zgradi »Sokol, svoj lasten dom, ki bi bil prosveton ta družaben centrom kočevskih Slovencev. Toda delo je ogromno ta sami nismo kos tej zasnovani nalogi. Obračamo se vBlod tega na vse denarne zavode, trgovska podjetja m posamezne rodoljube r. prošnjo, da se spominjajo »Sokol.1', v Kočevju ter mu naklonijo denarne priBpevke. — Odsek za zgradbo sokolskega doma v Kočevju. Iz Sv. Marjete na Dravskem polju nam poročajo, da se .je dne 18. dec. vršil tamkaj prvi sostanok zaupnikov, na katerem je bilo sklonjeno, da se ustanovi »SokoU. Izvoljen le bil že prinravliai-ni odbor. Ta člančič niina namena braniti koristi;bo povečala svoj obrat, Cena zvonov z» raznih nereelnlh elementov, kl so se vrl-:kg so suče od 150 do 160 K. nlil tudi v lesno trgovino. Te bo zadela Slavonija d. d. za lndustriju drva j« prej ali slej usoda. Na tem nam Jc, da osnovala za svoja podjetja v Madžarski našu država čim več izvaža, da čim prelc , p0iiebno madžarsko družbo • kapitalom Izravna svojo mednarodno plačilno bllan- j v znesku 5 milijonov kron. co, da stabilizira s tem valuto In prepreči j « Tvornico makovega olja oenojs v z izboljšanjem dinarja nadaljno povečanje j Kavadaru Milan Veljkovič. draginje. Naj kmet sedal v sezoni proda „ Češkoslovaški vzorčni vlak aa Bal-svoj les, drva In oglje, ker ga poleti nI kaili ki ^ ukor ,,nlln0) bu v Romuniji mogel vnovčiti s tako lahkoto in tako do- ln ]jnlK.lrij| 80 ^ vmu T p^go. blčkanosno, kakor sedaj po zimi. „ Cene koi,am d|vjačlne. Iz Zagreba Iz vseli navedenih vzrokov nam Je ne- poroi;ajo da ,e T Hrvatski v privatni uinllivo, zakaj vlada ne da vsa) malega jt ^ ,a{ajo 6,fl(ieiSe Mne kofam djT kontingenta Prevoznih sredstev za našo j ja{inB. 7„jcjo koie po 25 K, lisičja po najvažnelšo produkcijsko In rgovlnsko £fl0 do 80() K ^^ po boo do 800 K, panogo na razpolago. Potem ko bo lira k do ,50o K zopet padla ko bo zima pri kraju, ko bo _ 7ngreUke banke ,„ ,rhitr.ia. »A češka n avstr ska konkurenca zopet nc-' rr .,„.. ____ „ premagljiva, bo prepozno. Zopet bo les ^,ran!or Tagbtot. doznava, da Hfrtb- gnll po gozdovih ali pa v najboljšem slu-'Ske * ^ J ! £ čalu čakal pod težkimi pogoll na razpre-7 £ dalo v komisiji pri tržaškem trgovcu. arh't™1" dtaarjs, t« Zato dajte vagonov na razpolago, dokler^ ™ , « nI prepozno! J® P11® tp!!ko od1«81 »pekulaeijam, H . | nesejo lepe dobičke, zlasti ker se temu I sklepu niso pridružile beograjske ta lju • NAŠE VODNE SILE. bi Vinske banko. Z uklnjenjem gori ome- Po preračunani!! naše generalne dlrck- eUlepa. grozijo zopet Ikodljl«. clle vod Imamo v vsi naši državi, kadar Poledice dinarju. Skrajni &is Je, da na-le najmanj vode v naših rekah, skupaj! P"vi vh,u Potrebne korake n regnla 3,507.790 konjskih sil. (c»i<> našega denarnega trg«. V Evropi ni mnogo držav, ki bi bile v j ~ Vzorčni sejem v Baslu se vrfi od tem pogledu tako bogate. Pranclja Ima L'2. aprila do 2. maja 1922. Razstavilo » pri najmanjši količini vode okrog 4 mili Jone 600 tisoč konjskih sil, a pri srednji količin! vode okrog 9,600.000 konjskih sil. Italija ima pri najmanjši količini vode okrog 4,656.000 konjskih sil, a pri srednji količini okrog 7,350.000. Zelo |e bogata na vodnih silah tudi Švica. Francija, Italija In Švica izkoriščalo po eno četrtino vseh svojih vodnih sil, dočim ml Izkoriščamo samo 160.000 konjskih sli, torej niti dvajseti del vseh naših vodnih sil. bo samo Švicarsko blago. Nemški Industrijalci v Petrogradu. V Petrograd jo dospela delegacija nem ških industrijalcev, kl bo razpravljala krajevnimi oblaetmi o obnovi petrograj sko industrije. Rorza Zagreb, devize: Berlin 149 — 15!, m . i. »x i _ j m ., , i Milan izplačilo 1185 - 1195, ček 1185, Ko bi Izkoriščala naša država, kl le po ^ 1085 _ mo, Newyork kabel prlrodl ena na boga cjših v Evropi, vse,m _ 2r>9 m Istoiam se dobe, ozir narode 2197 za srednji glas lrilnfia s spremlj. fi.il