OGLAŠAJTE V NAJSTAREJŠEMU SLOVENSKEMU
DNEVNIKU V OHIO ★
Izvršujemo vsakovrstne tiskovine
EQUALITY
neodvisen dnevnik za slovenske delavce v ameriki
ADVERTISE IN
THE OLDEST SLOVENE DAILY
IN OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
VOL. XXXI. — LETO XXXI.
CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), JULY 21, 1948
ŠTEVILKA (NUMBER) 141
Vlada dvignila obtožnico proti dvanajstorici komunistov
Sovjetska zveza pripravljena, da preskrbi hrano za Berlin
Položaj v Berlinu je še vedno zelo napet; Američani se nečejo umakniti
BERLIN, 20. julija—Sovjetske okupacijske oblasti so danes naznanile, da so pripravljene preskrbeti hrano za vse osebe, vključno, 2,000,000 Nemcev, ki se nahajajo v blokiranem Berlinu.
Pravijo, da bodo v stanju to*	"
storiti s 100,000 ton žita, ki ga bodo pripeljale iz Sovjetske zveze.
Uradni sovjetski tiskovni urad pa je v zapadnih sektorjih mesta obvestil Nemce, da morajo kupovati sovjetsko hrano z denarjem, ki so ga natiskali So-vjeti.
Izjava sovjetske okupacijske oblasti je prišla istočasno, ko so zapadni zavezniki naznanili, da jim je zaradi sovjetske blokade Berlina nemogoče zvišati odmerke hrane v svojih sektorjih.
S svojo izjavo so Sovjeti izpostavili zapadne sile na dva načina. Niso samo dali vedeti, da lahko hranijo ves Berlin, ampak so obenem poskušali denar, ki so go tiskale zapadne sile, prikazati za popolnoma brez vrednosti, kar se tiče kupovanja hrane.
Gen. Clay je skeptičen glede sovjetske izjave
V	Frankfurtu je ameriški go-verner gen. Lucius Clay izrazil' ju." svoj dvom v možnost Sovjetov, da hranijo Berlin.
"Dokaz je v izvedbi, ne pa v izjavi," je rekel.
V	pogovorih z založnikom dveh mississippskih časopisov "Durant News" in "Lexington Advertiser" Hazel Brannonm je gen. Clay dalje izjavil:
"Mi moramo poraziti komunizem in sedaj je čas, da to storimo. Amerika ne sme doživeti neuspeh pri prvi resnični preis-kušnji njenega položaja v,mednarodnih zadevah."
Gen. Clay je pristavil, da je na kocki "popolen diplomatični poraz v celi Evropi in izguba podpore demokratičnih elementov v Nemčiji, Belgiji, Franciji, Italiji, Skandinaviji in Nizozemski."
Sovjetska izjava pa je vsekakor spravila zapadne sile v neroden položaj. Če bodo pristale, da sovjetska hrana prihaja v njihove sektorje Berlina, bo znižana potreba za obdržanje velike zračne sile, če pa ne bodo pristale, se jih bo obtožilo, da hočejo sestradati Nemce, kot se je to dolžilo Sovjete.
Tisk v sovjetskem sektorju napada "zračni most"
Tisk v sovjetskem sektorju Berlina je napadel anglo-ameri-ško oskrbo Berlina zračnim potom in izjavil, da je "ta most brezpomemben, ker vsi Berlin-čani lahko v bodočnosti kupujejo hrano v sovjetskem sektor-
Nov grob
:ROSEMARY BRUNECZ
Snoči ob osmih je umrla po I štiri-tedeniski bolezni v Mt. Si-jnai bolnišnici Mrs. Rosemary I Brunecz, rojena Mozser, stara 32 let. Rojena je bila v Cleve-landu in družina živi na 1458 E. 71 St. Tukaj zapušča soproga Steve, sedem otrok: Anna, Steve, Michael, Rosemary, Paul, Donald in Thomas, sestri Mrs. Margaret Veres in Mrs. Mary Luckas ter dva brata Mike in Anthony. Pogreb se bo vršil pod vodstvom Grdinovega pogrebnega zavoda.
Berlin se po enem mesecu blokade nahaja v težkem položaju. Ameriški veščaki pravijo,, da bo do konca meseca verjetno brez dela do 200,000 oseb. V ameriškem sektorju so že morali zapreti 40 tovarn, vsled česa je 8,500 Berlinčanov ostalo brez dela.
Mestna nemška uprava je v poskusu, da reši vprašanje brezposelnosti odobrila 75,000,000 mark za tri-mesečno nujnostno javno delo.
Na petem kongresu komunistične stranke Jugoslavije bo odobreno stališče vodstva
BEOGRAD, 20. julija. — Peti kongres komunistične stranke Jugoslavije, ki se bo v sredo sestal v Beogradu, bo vrnil na vodstvo sedanje voditelje, ki so bili tarča kritike Kominfor-me.
Glasilo stranke "Borba" je dalo nedvomno vedeti, da se bo to zgodilo, ko je podalo pregled Zadeve s Kominformo in stopilo v obrambo sedanjega vodstva. "Borba" se opira na argument, da je zaradi narave in dosedanjega dela ljudi, ki so člani Centralnega odbora, povsem nemogoče, da bi znotraj stranke obstojala diktatura. 'Borba" pojasnjuje to na približno sledeči način:
Vodstvo jugoslovanske stran-je sestavljeno izključno od Zanesljivih revolucionarjev, ki So deželo vodili skozi vojno in revolucijo in takim ljudem bi ^sak poskus, da se jim diktira bil zoprn. Takšni ljudje bi v enem tednu razbili vsako diktaturo, če bi res kdaj obstojala.
V sedanjem vodstvu stranke, y Centralnem odboru, se naha-3a 26 Članov. Politbiro je organ
Centralnega odbora, ki odreja smernice stranke. Začetkom vojne je v Centralnem odboru bilo 36 članov, od katerih pa so mnogi padli v borbi.
Možno je, da se bo v novem Centralnem odboru nahajalo od 60 do 100 članov, z ozirom na dejstvo, da je od leta 1939 bilo zvišano število članov od 14,000 na 430,000 začetkom tekočega leta. Poleg tega je Centralni odbor leta 1939 vodil stranko, ki je bila podtalna in je zaradi varnosti vodstvo moralo biti po številu majhno. Teh razlogov pa danes ni več.
Maršal Tito bo podal poročilo o položaju v stranki
Na dnevnem redu za Peti kongres se nahaja obširno poro čilo o splošnem položaju v stranki in deželi, ki ga bo podal maršal Tito kot glavni tajnik stranke. Polkovnik gen. Alek sander Rankovič bo kot načelnik organizacijskega biroja po dal poročilo o organizacijskih zadevah.. Rankovičeva naloga
(Dalje na 2. strani)
Promeina nesreča
Pred tednom dni se je zgodila avtna nesreča na križišču Cherokee Ave. in E. 188 St. V koli-ziji sta bila avto-taksi in neki truk. Pri tem se je avto-taksi zaletel proti hiši Mr. Joseph Sus-nika na 18715 Cherokee Ave. in podrl drevo, in baš to je preprečilo, da se ni zaletel v hišo. V i taksiju se je poleg voznika nahajala žena z malim otrokom, ki sta bila odpeljana v bolnišnico.
Enake kolizije so se pripetile v tej okolici že preje, in zelo priporočljivo bi bilo, da bi naši mestni zastopniki podvzeli korake, da bi se jih na en ali drugi način preprečilo.
TEŽKE OBTOŽBE PROTI VATIKANU NA OBRAVNAVI, KI SE VRŠI V ZAGREBU
BEOGRAD, 20. julija. — Glasilo jugoslovanske komunistične stranke "Borba" je danes napadlo Vatikan z zvezi z obravnavo proti skupini ustaških teroristov, ki se vrši v Zagrebu.
"Splošno je znano, da Vatikan igra eno glavnih vlog v imperialistični aktivnosti proti demokraciji in socializmu," pravi "Borba".
"Obravnava v Zagrebu je odkrila, da Vatikan ni nudil obtožencem samo moralno podporo, ampak tudi finančno, preskrbe! jim je ponarejene potne liste in jim pomagal, da so prekoračili jugoslovansko mejo."
Prvorojenček
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Joseph Erjavec, 21161 Goller Ave., in jima pustile v spomin krepkega sinčka-prvorojenca. Dekliško ime matere je bilo Molly Gombach, ter je hči Mr. in Mrs. Anton Gombach v Madison, Ohio. Naše čestitke!
Predsednik objavil pro-klamacijo o naborni registraciji mladenicev
WASHINGTON, 20. julija—Presednik Truman je danes objavil proklamacijo o naborni registraciji mladenicev, ki se bo začela 30. avgusta. Na ta dan se bodo morali registrirati mladeniči rojeni po 30. avgustu leta 1922. Registracija se bo nadaljevala do 18. septembra za vse mladeniče, stare od 18 do 26 let.
V	predsednikovi proklamaciji so navedeni tudi datumi za registracijo ostalih letnikov in sicer kot sledi:
Mladeniči rojeni'leta 1943: 31. avgusta in 1. septembra.
Mladeniči rojeni leta 1924: 2. in 3. septembra.
Mladeniči rojeni leta 1925: 4. ali pa 7. septembra.
Mladeniči rojeni leta 1926: 8. in 9. septembra.
Mladeniči rojeni leta 1927: 10. in 11. septembra.
Mladeniči rojeni leta 1928: 13. in 14. septembra.
Mladeniči rojeni leta 1929: 15. in 16. septembra.
Mladeniči rojeni pred 19. septembrom leta 1930: 17. in 18. septembra.
Mladeniči, ki so bili rojeni 19. ali pa po 19. septembru leta 1930, se bodo soglasno s proklamacijo registrirali na dan ko bodo stari 18 let ali pa v teku petih dni po izpolnitvi 18. leta.
Ukaz o naborni registraciji se nanaša na vse moške državljane omenjenih letnikov, ki prebivajo na ozemlju Zedinjenih držav ali pa njenega ozemlja in posestev.
Predsednikova proklamacija pozi vi je guvernerje posameznih zveznih držav, teritorijev Alaske, Havaje, Puerto Rica in irginskih otokov kot poverjenike distrikta Columbia, da se držijo nabornega programa v cilju izvršitve efektivne in popolne registracije.
V	proklamaciji ni navedeno, kdaj se bo začelo dejansko vpeljevanje v armadno službo. Soglesno z zakonom se nabor ne more začeti pred 22. septembrom, to je pred potekom 90 dni, odkar je predsednik podpisal Selective Service Act.
Predsednik je pozval delodajalce in načelnike v vladnih uradih, naj svojim uposlencem dajo prost dan, ko bo prišel njihov datum za registracijo.
Major gen. Louis B. Hershey, ki je bil v drugič zaprisežen kot direktor "Selective Service", bo predložil predsedniku Trumanu vrsto pravil in navodil glede razdelb in odložitev nabora na podlagi zakona.
Dolži jih, da so bili ''v zaroti za nasilno strmoglavljenje vlade/' sedem jih je policija aretirala, med njimi Posterja
Med komunisti, ki jih policija išče je tudi predsednik stranke v Ohiju Gus Hali
NEW YORK, 20. julija—Danes je vlada dvignila obtožnico proti skupini dvanajstih voditeljev in članov ameriške komunistične stranke, češ da so "zagovarjali nasilno strmoglavljenje vlade Zedinjenih držav."
Med obtoženimi voditelji se*~—--
nahaja tudi predsednik ameriške komunistične stranke William Z. Foster. Sedem obtožencev je policija že aretirala. Poleg Posterja je bil aretiran tudi glavni tajnik stranke Eugen V.
Dennis.
Ostale, ki so omenjeni v obtožnici, policija še vedno išče.
Formalna izjava komunistične stranke, ki je bila objavljena par minut pred aretacijo sedmorice vodilnih komunistov,
je zanikala obtožbe in jih označila "za pošastno zamisel."
Eden član skupine je bil danes aretiran v Detroitu, Mich.
To je Carl Winters, predsednik michiganskega sveta komunistične stranke in član. narodnega odbora stranke.
Ostali so bili aretirani v New Y o r k u in sicer: . new-yorški counčilman Benjamin Davis;
tajnik stiankinega oddelka za strokovne unije John B. Williamson; organizacijski tajnik stranke Henry Winston in prosvetni tajnik Jacob Stachel.
Policija išče predsednika komunistične stranke Ohija
Vseh dvanajst obtožencev so federalne oblasti označile za člane Narodnega odbora komunistične stranke. Med njimi sta dva zamorca, Davis in Winston.
Imena petorice ostalih komunistov, ki jih policija išče, so:..
Upravnik Furriers Joint Councila of New York City (CIO) Irving Potash, urednik "Daily Workerja", uradnega glasila stranke, John Gates,
predsednik new-yorške komunistične stranke Robert G Thompson, distriktni tajnik komunistične stranke v Chicagu Gilbert Green in predsednik komunistične stranke Ohija Gus Hali iz Clevelanda.
V obtožnici se dolži omenje-
ne komuniste, da so bili "v zaroti, da učijo in zagovarjajo strmoglavljenje vlade Zedinjenih držav potom sile in nasilja."
ke Amerike je med ostalim rečeno:
"Ameriško ljudstvo lahko sedaj vidi, V kakšne obupne pro-vokacije se zateka Truman, da bi na vsak način zmagal pri volitvah. Kot je jasno izjavil "New York Sun", je poročana obtožnica proti komunistom bila vešče odmerjena, da zmede novo ljudsko stranko, ki ima sedaj svojo ustanovno konvencijo v Filadelfiji."
Dalje pravi izjava, da je vrhovno vodstvo demokratske stranke prijela groza zaradi naraščajoče podpore, ki jo uživa Wallace-Taylorje^v tiket.
"Ta ameriška verzija požiga Reichstaga je domač protiuteg, da se mrzlo vojno v Berlinu spremeni v vročo. Za te namene se ga bo uporabilo na posebnem zasedanju kongresa."
V	Filadelfiji je upravnik kampanje za Wallacea C. B. Baldwin izjavil:
"Mi ne bomo podali nobene izjave glede tega, ker v to ni vpletena Nova stranka."
Obtožnica omenja sestanek narodnega odbora
V	obtožnici se dolži vodilne komuniste, da so se ukvarjali s protipostavnimi aktivnostmi že od 1. aprila leta 1945.
Med ostalim je v ' obtožnici omenjen sestanek narodnega odbora stranke, ki se je vršil junija ali okrog junija meseca leta 1945. Baje je ta sestanek bil sklican z namenom, da "se organizira kot komunistično stranko Zedinjenih držav društvo, skupino ali zbor ljudi posvečenih marksistično-leninistič-nim principom strmoglavljenja in uničenja vlade Zedinjenih držav potom sile in nasilja."
Obtožnica dolži tudi omenjene komuniste, da so bili člani komunistične stranke "dobro ve-doč, da je omenjena komunistična stranka bila in je društvo ali
Obtoženci se bodo borili za dobrobit ljudstva."
Sodnik Leibell je odgovoril, da obtožnica samo omenja obtožbe, da pa nujno ne navaja dokaze. Pristavil je, da so obtožbe resne, da pa bodo obtoženci imeli "ameriško obravnavo."
Zapadna Evropa je za previdno politiko napram Sovj. zvezi
Bidault predlaga zvezo zapadne Evrope; Španija bi bila vključena
Šestorica aretiranih v New ljudi, ki širijo nauk za str-Yorku je bila pripeljana pred n^oglavljenje vlade Zedinjenih federalnega sodnika Vincenta ^^^^žav potom sile in nasilja.
Vsi obtoženci se bodo morali zagovarjati, ker da so kršili Smithov act. Federalni uradniki so izjavili, da najvišja kazen za obsodbo na osnovi tega akta znaša 10 let zapora in $10,000 globe.
Leibela, ki je odredil jamčevino v znesku $5,000 za vsakega. Odvetnik skupine je viharno protestiral proti znesku. Leibel je odobril zahtevo za 30-dnevni rok, v katerem času lahko omenjeni vložijo priziv. Nato pa je ukazal, naj se obtožence zadrži v zaporu, dokler ne bodo položili jamčevino. Toda tekom noči so bili izpuščeni, ker je ni bilo mogoče preskrbeti. Leibel pa jim je ukazal, naj jutri pridejo na sodnijo in položijo de nar.
Izjava komunistične stranke glede aretacije voditeljev j
HAG, Holandija, 20. julija. — Predstavniki petih držav zapadne Evrope so se danes sporazumeli glede previdne politike v Nemčiji napram Sovjetski zvezi. Priznali pa so, da je položaj "zelo resen."
Iz dobro obveščenih krogov poročajo, da so predstavniki petih držav, Anglije, Francije, Ho-landije, Belgije in Luksembur-ga, v polnem soglasju, kar se tiče spora, ki je nastal po sovjetski blokadi Berlina. Zapadno. evropske države so Zedinjenim državam dale vedeti, da predstavljajo enoten blok in da so proti vsaki demonstraciji sile ali pa ultimatumu Rusiji.
Francija se pripravlja, da bi predložila svoj načrt glede ustanovitve Federacije zapadne Evrope. Načrt je ustvaril francoski zunanji minister George Bidault, toda ta načrt je precej oslabljen zaradi ostavke francoske vlade.
Veruje se, da Bidaultov načrt predvideva povezavo Norveške, Švedske, Danske, zapadne Nemčije, Italije, Španije in Portugalska s petimi državami, ki so zastopane na konferenci, v nekakšno zvezo.
Svet je tudi razmotrival o predlogah glede jačanja vojaške zveze. Ni pa prišlo do nobenega bolj važnega sklepa. Vprašanje enotnega vojaškega šefa za vse oborožene sile zapadne Evrope je sedaj predmet daljnih proučevanj.
Odvetnik obtožencev vihamo protestira proti obtožnici
Odvetnik obtožencev Abraham Unger je zahteval od sod-nije, naj osvobodi aretirane komuniste in dejal, da bi sramoten značaj teh obtožb moral biti popolnoma jasen sodniji.
"To je poskus, da se spod-j koplje tlo osebam, kar se tiče V izjavi komunistične stran-'njihovih političnih prepričanj.
Rezervacije za večerjo
Krožek št. 1 Prog. Slovenk bo v soboto zvečer priredil piknik na prostorih farme SNPJ. Ob tej priliki se bo tudi servi-ralo okusno večerjo, za katero naj bi vsi, ki se želijo udeležiti, preskrbeli rezervacijo pri predsednici ali tajnici, Ke 2723 ali KE 2173. Večerjo se bo servi-ralo med 6. in 7. uro zvečer, nakar se razvije splošna zabava s plesom.
Na operaciji
Bili Novak, 17-letni sin Mr. in Mrs. Frank Novak na 3705 E. 108 St. je srečno prestal težko operacijo v nedeljo zvečer v St. Luke's bolnišnici. Obiski so sedaj dovoljeni. Želimo mu, da bi čim preje popolnoma okreval!
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING 8c PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3. OHIO
HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) -
For Six Months—(Za šest mesecev)---
For Three Months—(Za tri mesece) -
-$8.50
-	5.00
-	3.00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries; (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države):
For One Year—(Za eno leto) —--
For Six Months—(Za šest mesecev) -
For Three Months—(Za tri mesece)--
-$10.00 — 6.00 — 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office ax Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
FANTJE, NE BO ŠLO. . .
2e smo nameravali z'včerajšnjim člankom za nekaj časa zaključiti naše pogovore z A. D., ko nam je včerajšnji uredniški članek tega časopisa pod naslovom "Taki listi morajo iz slovenskih družin" še enkrat potrdil, da nameravajo nezmotljivo sigurni učeniki zabrenkati v druge strune. Toda ta najnovejša ofenziva ni več naperjena proti naprednim ameriškim Slovencem, ampak proti našim rojakom katoliškega prepričanja, katere želijo po znanih srednjeveških metodah spraviti v tak položaj, da bi čitali le en časopis in videli kako zadevo v tej solzni dolini stojijo samo skozi črna očala klerikalne propagande.
Ni seveda zgolj slučaj, da se je ta vzklik "pokažite škodljivcem vrata" in "taki listi morajo iz slovenskih družin pojavil prav po objavi naših odgovorov na izzivanja A.D. To je očitni dokaz, da je nezmotljivo sigurnim učeni-kom in prerokom zmanjkalo argumentov in da so se sedaj začeli opirati na—cenzuro. Ameriškim Slovencem katoliškega prepričanja hočejo enostavno ukazovati, kaj naj čitajo in kakšne organizacije haj podpirajo. Na vso moč si prizadevajo, da bi organizirali takozvano "katoliško slovensko fronto," v drugem pomenu besede, da bi raznim bankrotiranim starokrajskim politikom preskrbeli tako zvano zaledje in jim omogočili, da bi povsod nastopali v imenu "ameriških slovenskih katoličanov." Kdor pa zasleduje trudapolno delo klike, ki se zbira okrsg A.D., si pač mora biti na jasnem, da starokrajski fantje nameravajo hujskati na sovraštvo ene skupine naših naseljencev proti drugi. Zanetiti želijo nasprotja v takem obsegu, da bi smatrali za svoj navječji triumf, če bi se ameriški Slovenci kar na ulicah medsebojno spopadli.
V članku z dne 15. julija pod naslovom "Pokažite škodljivcem vrata" pravi A.D., da je "zadnja tri leta postalo posebno jasno, da smo Slovenci tudi tu v Ameriki popolnoma ločeni v načelih." Vsled tega se razburja, ker je tudi veliko število Slovencev katoliškega prepričanja, ki so se nekaj naučili od ameriške demokracije in se zavedajo, da živijo v skupnosti, kjer je toleranca napram drugim, najsibo v verskem, narodnem ali pa političnem oziru, eden glavnih principov ameriške demokracije. Kam bi v tej deželi prišli, če bi naše ljudstvo nasedalo takšnim sejalcem sovraštva, ki nameravajo pognati eno narodnostno skupino proti drugi, eno versko skupino proti drugi, skupino tako zvanih naprednjakov proti drugi skupini tako zva-jiih katoličanov!
#
Skozi dolga leta so naši ljudje živeli v toleranci in medsebojnem spoštovanju. Kajti končno so tudi naši Slovenci katoliškega prepričanja prišli v to deželo vsled istih vzrokov, zaradi katerih so prišli tudi naši naprednjaki. Ti vzroki so bili tesno povezani s socialnimi, ekonomskimi in političnimi razmerami v starem kraju, v tistem "starem kraju," kjer so vladali klerikalci tipa dr. Korošca, kjer ni bilo zaslužka, kjer ni bilo svobode, kjer ni bilo nobene demokracije. Vsled tega je naše globoko prepričanje, da pošten ameriški Slovenec katoliškega prepričanja ima več skupnega s poštenim ameriškim Slovencem naprednega prepričanja, s katerim je rama ob rami kopal premog ali pa delal v tovarnah, kot pa z raznimi starokrajskimi "doh-tarji," ki tu v Ameriki še vedno predstavljajo senco tiste preteklosti, ki je nas vse skupaj spravila iz rodnih krajev v širok svet.
Seveda klika okrog A.D. se poskuša skriti za krinko tako zvanega katoličanstva in vere. V že omenjenem članku pravijo, da ni "prišel še en človek iz starega kraja v zadnjem času, če je bil le količkaj znan kot somišljenik katoliških organizacij, da se ne bi ali 'Enakopravnost', ali 'Proletarec' ali 'Glas Naroda' vanj zaleteli' (Neizkušeni dr. Krek ali kdor je že ta članek pisal, je pozabil na "Prosveto!") Resnica je, da so mnogi ljudje prišli ž^ iz starega kraja in se ni nobeden napreden časopis v njih zaletaval, če niso prišli z namenom, da bi med nami sejali razdor in sovraštvo ali pa, kakor dr. Krek, šest mesecev po svojem prihodu, zmerjali napredne Slovence z "gar-javimi ovcami." Nikoli ni bilo v "Enakopravnosti" zapisano ničesar proti veri. Nasprotno pa je klika okrog A. D. dokazala, kdo se zaletava v somišljenike katoliških organizacij s svojimi strupenimi, klerikalnimi, jezuitskimi napadi na mnoge ugledne slovenske katoličane v Ameriki. Spom-
UREDNIKOVA POSTA
Piknik in lekma lovcev
St. Clair Rifle and Hunting Club priredi piknik v nedeljo 25. julija na klubov! farmi, oziroma strelišču, ki se nahaja par milj od Painesville na 4~4 Rd.
Vsi lovci, zavbščici in ostrostrelci, ki znate čvrsto pomerit na muho lovske puške, imate priliko iti v tekmo na lončene golobe.
Kakopak, tudi ženske imajo pravico do nagrad, ki bodo razdeljene najboljšim strelcem.
Letos imamo nagrado, ki prekaša vse dosedanje, namreč nov radio, katerega nam je podaril član — naš Jože Dovgan, ki la-stuje Century Tire Service na Waterllo Rd. Joe ima dobro srce, pravi, da je treba pri klubu tudi kaj sejat, ne pa samo čakat na žetev . . . Podpora, Joe! Bog te sliši in ti povrni v imenu našega kluba stoterokrat.
Ampak, kaj sedaj? Hm, jaz sem v zadregi. Moja žena pravi, da nuca nov radio! Kje za vraga je zvedela, da bo oddan radio osebi, ki bo napravila največ točk? Torej me ima na muhi, pa še kako . . . Pravi; no, sedaj pa se velja — kakor se reče — ponujat; zdaj kar pokaži kako znaš streljat. Bomo videli, kaj bo.
I, kaj bo, pravim. Saj veš, da sem že star. Stare kosti in rev-matizem imam, ne morem več streljat tako kakor sem streljal, ko sem bil mlad.
Ona pa pravi: Hudič, te bom pa tisti večer pred tekmo namazala z jazbečjo mastjo, ki praviš, da pomaga za revmati-zem. Kaj se izgovarjaš, pokaži kaj znaš!
Torej, dragi lovci, priporočam, da greste v soboto zgodaj spat, da boste mirnega kalibra v nedeljo 25. julija na strelišču.
Cenjeno občinstvo i n lovci drugih klubov ste vljudno vabljeni, da nas pridete opazovat pri našem športu. Imeli boste par ur zanimivega užitka.
Tudi izurjeni balincarji bodo tam. Big Tony je rekel, da se posamezno nobenega ne boji pri balincanju. Veš, Tony, priznam, da res izvrstno balinaš, vedi pa, da bo prišel tja tudi Tony Mrs-nik. Kaj praviš na to?
Anton Novak.
I splošno občinstvo, da nas po-I seti.
Preskrbljene bodo vse potrebščine, katere so tako zaželjene v prosti naravi. Ker je na farmi prijazno plesišče, bodo zaposleni tudi muzikantje.
Kdor nima svoje Lize ali pa ne ve za prostor, naj pride med eno in dveh popoldan na prostor Slovenskega društvenega doma na Rechar Ave. kjer bo dobil prosto vožnjo.
Kažipot pa je: Vzemite iz Euclid Ave. Richmond Rd., vozite do Chardon Rd., nato pa obrnite po Chardon Rd. na levo. Tam boste dobili na vseh cestah na levo znamenje, ki peljejo na Eddy Rd., kjer bo zopet znamenje in kjer obrnete notri in vozite do konca farmske poti. Tu so naši pikniški prostori.
M. K., član.
Resolucija informbirqja komunističnih strank
O STANJU v KOMUNISTIČNI STRANKI JUGOSLAVIJE
V ITALIJI POSKUŠAJO RAZBITI UNIJE
RIM, 17. julija—Delavski voditelji, ki pripadajo krščansko demokratski stranki, so danes pozvali svoje pristaše, naj izstopijo iz mogočne Konfederacije dela, ki se nahaja pod vplivom komunistov, in organizirajo novo unijo.
Krščansko demokratski voditelji so apelirali na delavstvo za ustanovitev "demokratične in neodvisne unije, v kateri ne bodo politične stranke imele nobenega vpliva." Za prihodnji teden pa so že sklicali poseben sestanek, na katerem bodo poskušali ustanoviti takšno unijo.
Predstavniki' Konfederacije dela so takoj okrcali poskus za cepljenje delavske enotnosti s strani krščanskih demokratov. Apelirali so na delavce, naj ostanejo enotni in jih opozorili, da je prav vsled razdora v delavskih vrstah prišel fašizem na oblast v Italiji.
'Piknik društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ
Euclid, O. -— Članstvo društva "Cvetoči Noble" št. 450 SNPJ je sklenilo, da bo priredilo piknik 25. julija na prijazni L. Zgoncovi farmi v Willough-by, O. Ker članstvo omenjenega društva podpira vse napredne ustanove, katere so v prid zavednemu delavstvu, se prosi
ROMUNIJA PBEKINII.A i ZVEZE Z VATIKANOM
j BUKAREŠTA, 18. julija. — I Romunska vlada je včeraj pre-' klicala svoje uradno priznanje katoliške cerkve in zavrgla sporazum (konkordat), ki ga je leta 1929 podpisala z Vatikanom.
Vladni komunikej pravi, da se je to storilo, ker se je hotelo "zagotoviti polno versko svobodo, ki jo jamči ustava Ljudske republike Romunije".
Konkordat je podpisala stara romunska vlada, katere premier je bil Juliu Maniu, ki je bil lanskega novembra obsojen v zapor radi izdajstva.
Naročajte, širite in čitajte " Enakopravnost!"
nimo se samo, kdo je vodil strupeno gonjo proti Rev. Trun-ku, Rev. Cernetu, Mrs. Novakovi, itd. itd.!
Slovenski katoličani v Ameriki so sedaj tarča klike brezumnih sejalcev razdora in sovraštva. Po sili hoče ta klika združenih malih "papežev" kontrolirati slehernega slovenskega katoličana in ga pognati v boj, katerega ta katoličan nikakor ne želi, ker je v tridesetih, štiridesetih in več letih svojega bivanja tu spoznal osnovo svoje nove domovine, spoznal je, da se resnico da dognati samo ako je slišal obe plati zvona Mi naših idej ne vsiljujemo nobenemu. Želimo pa, da bi tudi slovenski katoličani zvedeli naše stališče glede vseh vprašanj, ki tudi njega samega prizadevajo. Samo na osnovi dognanja stališča A.D. in stališča našega lista, si bo lahko stvoril svojo lastno sodbo. Toda, ko pri A.D. apelirajo na katoličane "naj pokažejo škodljivcem vrata," je to jasen znak, da je z njimi nekaj narobe. Naprednemu časopisu lahko zapirajo vrata samo oni, ki se bojijo, da ne bodo mogli slepariti tiste, v katerih imenu baje govorijo. "Taki listi morajo iz slovenskih družin," lahko vpijejo samo ljudje, ki želijo ljudstvo držati v temi in ki se kot stenice bojijo vsake luči resnice, kajti pred tako lučjo morajo vznemirjeno zbežati v najbolj temne kote.
Ta najnovejša metoda borbe vsiljivih klerikalnih diktatorjev je zopet brezupna, ko so bil vse prejšnje, javne in podtalne. Lahko jim že vnaprej popolnoma odkritosrčno povemo: Fantje, ne bo šlo. . .	1
(Nadaljevanje )
Informacijski biro je mnenja, da v Komunistični partiji ni mogoče trpeti takšnega sramotnega, popolnoma turškega terorističnega režima. Interesi samega obstoja in razvoja Komunistične partije Jugoslavije zahr teva, da se napravi konec takšnemu režimu.
6. Informacijski biro je mnenja, da daje kritika Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije, ki so jo izvršili [Centralni komiteji Vsezvezne I komunistične partije (boljševi-kov) in centralni komiteji drugih komunističnih partij kot bratsko pomoč Kompartiji Jugoslavije, njenemu vodstvu vse I potrebne pogoje za najhitrejšo odstranitev storjenih napak. Voditelji Komunistične partije Jugoslavije, okuženi s pretirano ambicioznostjo, ošabnostjo in domišljavostjo, pa so med tem, namesto da pošteno sprejmejo to kritiko in krenejo po poti boljševiškega popravljanja napak, sprejeli kritiko z razburjenjem, zavzeli do nje sovražno stališče, krenili po antipartijski poti splošnega zanikanja svojih napak, pregrešili so se proti marksistično-leninističnemu nauku o odnosu politične partije proti svojim napakam in s tem poglobili svoje antipaftijske na-Ipake.
Ker so bili brez moči pred kritiko Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) in centralnih komitejev drugih bratskih partij, so jugoslovanski voditelji krenili po poti direktnega zasleplje-vanja svoje Partije in ljudstva, pred Komunistično partijo Jugoslavije so skrili kritiko nepravilne politike Centralnega komiteja pred kritiko in ljudstvom so tudi skrili dejanske vzroke obračunavanja s tovarišema Žujovicem in Hebrangom.
V zadnjem času, po kritiki napak jugoslovanskih voditeljev s strani Centralnega komiteja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) in bratskih partij, so poizkušali dekre-tirati vrsto novih levičarskih zakonskih ukrepov. Jugoslovan-jski voditelji so z veliko naglico I izdali nove zakonske ukrepe o 1 nacionalizaciji drobne industrije in trgovine, katerih izvajanje j sploh ni bilo pripravljeno in ki lahko glede na to naglico, samo poslabša preskrbovanje jugoslovanskega prebivalstva. Z isto naglico izdali novi zakon o žitnem davku za kmete, ki prav tako ni bil pripravljen in ki lahko zaradi tega samo dezorgani-zira preskrbo mestnega prebivalstva z žitaricami. Končno so jugoslovanski voditelji povsem nepričakovano in v bučnih deklamacijah nedavno proglasili svojo veliko ljubezen in predanost Zvezi sovjetskih socialističnih republik, čeprav je do-gnano, da do danes v praksi izvajajo sovražno politiko proti Zvezi sovjetskih socialističnih republik.
In ne samo to. Voditelji Komunistične partije Jugoslavije v zadnjem času z velikim samoza-upanjem napovedujejo politiko likvidacije kapitalističnih elementov v Jugoslaviji. V pismu' Centralnemu komiteju Vsezvez-1 ne komunistične partije (boljše-1 vikov) z dne 13. aprila tega leta pišeta Tito in Kardelj, da je "Plenum Centralnega komiteja | potrdil ukrepe, ki jih je predlo- j žil Politbiro Centralnega komiteje in ki streme za likvidacijo kapitalističnih ostankov v državi." V soglasju s to koncepcijo je izjavil Kardelj v svojem govoru v Ljudski skupščini Federativne ljudske republike Jugoslavije dne 25. aprila:
"V naši državi so šteti dnevi vsem ostankom izkoriščanja človeka po človeku."
Takšno orientacijo voditeljev Komunistične partije Jugoslavije k likvidaciji kapitalističnih elementov v današnjih pogojih Jugoslavije, torej tudi likvidacije kulaka kot razreda, ni mogoče kvalificirati drugače kot avanturistično, nemarksistično. Kajti te naloge ni mogoče rešiti, dokler prevladuje v državi individualno kmečko gospodarstvo, ki neizbežno poraja kapitalizem, dokler niso pripravljeni pogoji za masovno kolektivi-zacijo kmetijstva in dokler se večina delovnih kmetov ne prepriča o prednosti kolektivnega načina gospodarstva.
Izkušnja Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) priča, da je šele na temelju množične kolektivizacije kmetij mogoča likvidacija poslednjega in najštevilnejšega izkoriščeval-skega razreda, razreda kulakov, in da je likvidacija kulakov kot razreda neločljivi organski del kolektivizacije kmetijstva.
Da bi uspešno izvedla likvidacijo kulakov kot razreda in potemtakem tudi likvidacijo kapitalističnih elementov na vasi, mora partija opraviti predhodno in dolgotrajno pripravljalno delo za omejitev kapitalističnih elementov na. vasi, za okrepitev zveze delavskega razreda in kmetov pod vodstvom delavskega razreda, za razvoj socialistične industrije, cposobne za organizacijo proizvodnje strojev za kolektivno vodenje kmetijstva. Naglicr. v tej zadevi lahko povzroči samo nepopravljivo škodo.
Samo na osnovi teh, skrbno pripravljenih in dosledno izvedenih ukrepov, je mogoč prehod od omejevanja kapitalističnih elementov na vasi k njihovi likvidaciji.
Kakršni koli poizkusi jugoslovanskih voditeljev rešiti to nalogo v naglici in s pisarniškim dekretiranjem, pomenijo ali avanture, ki so že vnaprej obsojene na neuspeh, ali bahavo in prazno demagoško deklaracijo.
Informacijski biro je mnenja, da jugoslovanski voditelji s takšno napačno in demagoško taktiko ne žele samo pokazati, da stoje na stališču razredne borbe, temveč da gredo dalje od tistih zahtev, ki bi se lahko postavile Jugoslovanski kompartiji na področju omejevanja kapitalističnih elementov glede na realne možnosti.
Informacijski biro je mnenja, da lahko ti levičarski dekreti in deklaracije jugoslovanskih voditeljev, kolikor so demagoški in v danem trenutku neuresnič-Ijivi, samo kompromitirajo zastavo socialistične izgradnje Jugoslavije.
Zaradi tega ocenjuje Informacijski biro takšno aventuri-stično taktiko kot nepošten manever in nedovoljeno politično igro.
Kakor je videti, so omenjeni levičarski demagoški ukrepi in deklaracije jugoslovanskih voditeljev preračunani, da zamaskirajo njihovo odklonitev, da priznajo svoje napake in da jih pošteno popravijo.
7. Glede na stanje, ki je nastalo v Komunistični partiji Jugoslavije, in v prizadevanju, da dajo voditelji Komunistične partije Jugoslavije možnost izhoda iz situacije, so Centralni komiteji Vsezvezne komunistične partije (boljševikov) in drii-gi centralni komiteji bratskih partij predlagali, da se na zasedanju Informacijskega biroja razpravlja o stanju v Komunistični partiji Jugoslavije na osnovi prav istih partijskih načel, po katerih so razpravljali o delu drugih komunističnih partij na Prvem zasedanju Informacijskega biroja. Jugoslovanski voditelji pa so medtem na večkratne predloge bratskih komunističnih partij, da se v In-
formacijskem biroju razpravlja o situaciji Komunistične partije Jugoslavije, odgovorili negativno.
Da bi se izognili pravični kritiki bratskih partij v Informacijskem biroju, so si jugoslovanski voditelji izmislili verzijo o svojem baje "neenakopravnem položaju." Velja reči, da v tej verziji ni niti besedice resnice. Vsem je znano, da so komunistične partije, ako so organizirale Informacijski biro, sprejele kot temeljno neovrgljivo načelo, da mora vsaka partija odgovarjati za svoje delo pred Informacijskim birojem, prav tako kot ima vsaka partija pravico kritizirati druge partije. Komunistična partija Jugoslavije se je te svoje pravice v obilni meri poslužila na prvem posvetovanju devetih komunističnih partij. Dejstvo, da so Jugoslovani odklonili, da bi odgovarjali pred Informacijskim birojem za svoje delo, da poslušajo kritične pripombe drugih komunističnih partij, pomeni dejansko kršitev enakopravnosti komunističnih partij in je enako zahtevi, da se za Komunistično partijo Jugoslavije v Informbiroju ustvari privilegiran položaj.
(Dalje prihodnjič)
NA MADŽARSKEM SODIJO KATOLIŠKE DUHOVNIKE
BUDIMPEŠTA, 19. julija. — Danes se je začela obravnava proti direktorju madžarske Katoliške akcije Sigmundu Miha-lovicsu in trem nižjim katoliškim duhovnikom.
Mihalovicsa bodo sodili v odsotnosti, ker je po zasliševanjih na policiji zbežal iz Madžarske. Obtožnica pravi, da je vojni zločinec, ker je za časa vojne vršil propagando proti Sovjetski zvezi.
Na petem kongresu komunistične stranke Fugoslavije bo odobreno stališče vodstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
je, da namešča vse uradnike znotraj stranke.
Podpremier Edvard Kardelj bo podal pregled mednarodnega položaja Jugoslavije in pregled položaja v sami Jugoslaviji, vključno poročilo o programu za socializacijo dežele.
Moša Pijade bo orisal bodoči program stranke, Milovan Dji-las, šef propagande in agitacije, glede svojega dela in končno bo dr. Blago je Neškovič, ki je predsednik Ljudske republike Srbije, prečital nova pravila stranke.
Delo OZNE pohvaljeno
Danes je komunistična stranka odobrila in pohvalili delo Urada za, državno varnost (bivšo OZNO), katerega obveščajni in proti vohunski oddelki se ukvarjajo s pievratnimi elementi v deželi in z agenti sovražnih jugoslovanskih skupin (beguncev) v inozemstvu.
"Borba" je podala pregled zgodovine Urada za državno varnost, odkar je slednji bil ustanovljen leta 1944. Navedla je velike uspehe pri zatretju skupin agentov, ki so jih v Jugoslavijo poslale razne sovražne izbegliške organizacije. Zelo zgovoren primer metode dela Urada za državno varnost je tekoča obravnava v Zagrebu proti pctdesetorici ustaških agentoV. Ti agentje so bili po-lovljeni v teku zadnjih 12 mesecev. V vsakem primeru so bili ulovljeni, takoj ko so prekoračili mejo ali pa par dni pozneje.
Prikaz učinkovitosti Urada za državno varnost ustvarja veličastni vtis o skoro nezmotljivem delu policije pri razkritju sovražnikov sedanjega režima, brez oziia na koga so navezani. Izgleda, da je urad izborno organiziran in da je kos vsaki vn elementom, ki bi poskušali vreči sedanjo vlado.

21. julija 1948.
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
M. Iljin:.
PRIRODA IN LJUDJE
(Nadaljevanje ) Nastanek rud
Ce položimo roke na kamni-ten bok gore, ne čutimo nobene toplote: kamen je hladen. Toda v notranjosti je telo gore toplo. Pri gradnji dolgih predorov je delo zaradi vročine zelo težavno.
Globlje v notranjosti zemlje je se bolj vroče. V globokih rudnikih so rudarji pri delu goli do pasu celo pozimi, ko zgoraj na zemlji sneži, čim globlje pride-■^0, tem bolj vroče je.
V Oklahomi v Zedinjenih državah so zvrtali v zemljo 3,400 metrov globoko luknjo. To je ^ajgloblji rov, ki ga je izkopal človek v smeri' proti središču zemlje. Na dnu je taka vročina,
da se voda, ki priteče tja, spre-Dneni v pregreto paro kakor v parnem kotlu.
Učenjaki so zračunali, da mo-'"a biti v večji globini še bolj vroče. V globini kakih 20 do 30 kilometrov je taka peklenska vročina, da se celo kamenje sta-Blizu pod našimi nogami gori
torej razbeljena peč in v tej peči
vrp 1, s v. . , , v. . . na morju "ie v zareci m tekoči stljeni ma-	•'
SI sto in sto raznih snovi, raznih kemičnih spojin. Tu je kraljestvo se nerojenih rud. Tu se ku-v enem kotlu železo s kosi-trom, zlato s svincem, živo sre-'^''0 z bakrom.
To žarečo in tekočo maso ime-GuJejo učenjaki magnao.
Kateri kovač pa razpihuje Ogenj v tem podzemeljskem
Ognjišču? Kdo tali tam kamenine?
Kamen sa tali sam. Sam v se-
atomov, tem več je eksplozij. V globini 20 do 30 kilometrov je toliko radioaktivnih kovin, da se pod vplivom njihovega" razpadanja kamenina segreva in tali.
V večji globini je takih kovin spet manj. V globini sto kilometrov je tako malo radioaktivnih snovi, da ne morejo več taliti kamenin. Tam je dno ognjenega oceana.
Kaj sledi iz vsega tega?
Z vsemi našimi gorami in ravninami, z vsem, kar nas na zemlji obdaja, plavamo na površini oceana iz tekoče kamenine. In pri tem se zibljemo, kakor pač to mora biti na oceanu. Dežele in celine imajo težo. Ene so težje, druge lažje. Težke, z gorami obremenjene se spuščajo, lahke pa dvigajo. Cele dežele se zibljejo kakor skledice na tehtnici.
magma, ki so jo grude potisnile proti površini, ne najde izhoda.
Podzemeljski vulkan, ki se ni
čo vodo. Voda, ki se dviga k zemeljski površini, ima v sebi raztopljenih na tucate snovi. Spotoma se vroča raztopnina ohlaja.
mogel roditi, kipi in vre. Zgoraj Snovi, ki so bile raztopljene v
je hladneje kakor spodaj v globini in ognjena magma se začne zato polagoma strjevati.
Tedaj se vrši pod zemljo zapleten proces. Iz žareče in tekoče staljene mase se izločajo kovine—kristal za kristalom. Tekoča magma se spremeni v trdo mešanico kristalov.
Toda snovi ne ostanejo vse v globini zemeljske notranjosti. Goreče struje hlapov in plinov silijo skozi razpoke zemeljske skorje navzgor. V razpokah se kakor v hladilnikih mnoge snovi zgostijo in usedejo na stenah. Vodna para se spremeni v vro-
vodi, se izločajo. Pri tem se vsaka snov vede po svoje: ta snov se izloči iz raztopnine nedaleč od podzemeljskega ognjišča — tam, kjer je še zelo vroče, druga v nekaj večji odaljenosti, kjer je hladneje, tretja še dlje pri prav nizki temperaturi.
Tako se rodijo rude v strogem vrstnem redu.
Če poznamo njihova svojstva, lahko vnaprej povemo, kje morajo ležati. Kositer mora na primer ležati v bližini podzemeljskega ognjišča, svinec bolj proč in živo srebro še dlje.
(Dalje prihodnjič)
Jože Bon
Srce za srce—zvestoba za zvestobo!
Včasih kamnite grude ne vzdržijo napetosti in počijo; tedaj se površina planeta strese— doživimo .potres. Vse okoli nas in pod nami je v gibanju kakor
bi
lina nekaj, kar ga sili, da se
tali. To so radioaktivne kovine ''^dij, torij in kalij.
Radioaktivne kovine niso preproste, ampak prav posebne ko-viiie. Njihovi atomi eksplodirajo drug za drugim in pri tem razpadajo na kose, ki jih meče-daleč proč. Čim več je takih
v velikanskih gmotah se skušajo grude zemeljske skorje dvigniti druga nad drugo. Če leži med dvema gmotama mehka gmota usedlin, ki so se nakopičile nekoč na morskem dnu, tedaj jo oni dve zmečkata, zgu-bata, da se dvigne visoko nad ravnino in tako nastane gorovje-
Spodaj v globini pod trdo zemeljsko skorjo pa se nahaja staljena, tekoča kamenina, magma. Grude, ki se spuščajo navzdol, jo utesnjujejo, pritiskajo nanjo in tedaj vdere magma od spodaj, od znotraj v gube dviga jočih se gor. Včasih si poišče pot navzven, si utre odprtino in se izlije na površje. To imenujemo izbruh ■ vulkana.
Pogostoje pa se je zgodilo, da
Sto šest in trideset Bolgarov je prišlo včeraj opoldne v Ljubljano z namenom, da nas spoznajo in da nam zapojejo in zaplešejo. Ne bodo samo v Ljubljani pokazali svojo ljubezen do njim tako dragega slovenskega ljudstva, temveč se bodo podali tudi v druge kraje naše domovine, posebno med naše delavce.
Pred menoj je roža, utrgana na rožni njivi blizu Kazamlika. Dala mi jo je Bolgarka Agne-sa Stajnova. Res da je uvela, je pa iz Bolgarije, kjer živi ljudstvo, ki nas ima tako do srca rado. Že na kolodvoru sem jo videl in slišal, kako lepo ubran glas ima in kako lepo je pela z ostalimi svojimi tovariši pesem o Stalinu, Titu in Dimitrovu. Veselo je bilo včeraj na kolodvoru. Potniki — hiteč na vlake — se skoraj niso mogli utrgati z oken, ko jih je klicala navdušena in lepa bolgarska beseda. Bolgari — pozdravljeni od naše oblasti in z njo od vsega slovenskega naroda — so še lepše odzdravili z predstavnico Gino Mirčevo slo-
JUGOSLOVANSKA PETLETKA V SLIKAH

Vodne turbine, ki jih bodo izdelovali v Jugoslaviji
Na moderni tehnični osnovi bodo zgradili nove panoge industrije



3 @ 3 3 Q 0 9
o


vensko ljudstvo. Gina je tako prisrčno pozdravila, da smo ji bili hvaležni. Rekla je, da so k nam prinesli svoje srce in da močno verjamejo, da jim bomo mi prav takega dali z naše strani.
Šel sem vštric z Agneso vse do "Uniona". Zdelo se mi je, da hodim med rožami, ki cveto pod najvišjim vrhom Balkana.
—	Tam so vse povsod rože
—	je rekla Anesa. In tako lepa in mrzla voda nam teče v dolino. Pridite Slovenci, kaj k nam nr, obisk! —
Nemci so jim uničili nasade, niso pa Bolgarom uničili srca, ki je in bo vedno bilo za pošteno stvar. Rože so znova vzcvetele in zrasle in z njimi je pognala iz bolgarskega ljudstva še večja ljubezen do vsega slovanskega sveta.
Pa ni samo Agnesa v Bolgariji. Z njo so prišli najboljši delavci in uslužbenci. Cvetan-ka Angelova je udarnica v tovarni "Painuk". Če je človek vpraša, zakaj je udarnica — dekle odgovori samo to, da ima rada osvobojeno domovino. Telegrafist sofijske pošte nam je povedal s pogledom, da ni on prav nič drugačen. Pa Dimiter Kolveč in Peka Giorgij^va, petkratna udarnica pri svojem delu. Vsi se dobrovoljno smejejo in pravijo, da nismo Slovenci v Titovi Jugoslaviji prav nič drugačni ljudje, kakor so ljudje, v Dimitrovi Bolgariji.
—	Srce za srce, poštenost za poštenost — je nekdo izmed Bolgarov povedal. Jaz pa vam, dragi gostje, ki nam boste te dni peli in plesali ter si ogledali naš ljubljeni košček zemlje
—	lahko rečem v imenu vseh nas:
—	"Zagoreli" smo za Bolgarijo in za njene delovne ljudi!
Srce za srce — vjara za vja-ro!
F o R N E z I
Novi fornezi na premog, olje, plin, gorko vodo ali paro. Resetting $15 — čiščenje $5; premenjamo stare na olje. Thermostat.
CHESTER HEATING CO., 1193 Addison Rd., EN 0487 Govorimo slovensko
MOŠKI
dobi dobro službo v pisarni tvrdke, ki prodaja premog in gradbene potrebščine. Mora imeti nekaj izkušnje v knjigovodstvu. Pokličite za osebni sestanek.
KE 0808
FORNEZ
Equity izdelka na premog, se proda. V zelo dobrem stanju, star komaj štiri leta. Ravno tako se proda tudi grelec za vročo vodo, star štiri leta. Podrobnosti se po-izve po 4. uri popoldne na
19407 SHAWNEE AVE.
!l
' I-' E« 'V - 'l' ^ :
pBlfc" ''

I
0:



%
livarna
TITOVI ZAVODI
LITOSTROJ
LJUBLJANA
IZ URADA DRUŠTVA CARNIOLA TENT ŠT. 1288 THE MACCABEES
Naznanja se članstvu gori imenovanega društva, da se vrši redna mesečna seja v nedeljo 25. v dvorani št. 1 SND ob navadni uri. Za ta mesec se bo pobiralo asesment v ponedeljek 26. julija.
Članstvo je prošeno, da to obvestilo upošteva in pride na društveno sejo. Prosi se tudi, da plačate redno svoj asesment, ker je le to v vašo korist.
Pozdrav
JOHN TAVČAR, tajnik
IZ URADA SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA 6409 St. Clair Ave. Cllveland, Ohio
Naznanja se vsem tajnikom društev, kateri pobirajo mesečni asesment v Slov. nar. domu, da se bo za ta mesec pobiralo asesment v ponedeljek 26. mesto v soboto 24. julija.
Vzrok temu je, ker se v soboto 24. julija vrši v spodnji dvorani svatba.
Prosi se vse tajnike in članstvo društev, da to važno naznanilo vpo-števate.
JOHN TAVČAR, tajnik SND
STAREJŠA ŽENSKA
dobi delo za oskrbo dveh otrok ill opravljanje lahkih hišnih del; mora ostati preko noči. Starši so zaposleni.
Pokličite na dom KE 2523 ali v trgovino GL 3373
NAPRODAJ
6 akrov zemlje, 35 milj izven Clevelanda, na tlakovani cesti; hiša s 8 sobami, lepo splanirano, dobra štala in druga zunanja poslopja. Na biznes vogalu v slovenski naselbini. Vdova je znižala ceno za hitro prodajo na $6,000. Za dogovor, pišite na
J. KELEMEN Rt 3, Geneva. O.
HIŠA NAPRODAJ
Za 2 družini; 4 sobe in kopalnica, zgoraj in spodaj. V provrstnem stanju. Garaža in lepo cementiran dovoz; zunaj nanovo prebarvano. Se lahko takoj vselite. Cena $12,800.
Zglasite se pri lastniku Jos. Jak-setich ob večerih.
1272 E. 168 St., med Grove-wood in Waterloo Rd.
Zakrajsek Funeral Home, Inc.
6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicott 3113
B. J, RADIO SERVICE
1363 E. 45 St. — HE 3028
SOUND SYSTEM
INDOOR—OUTDOOR
Prvovrstna popravila na vseh vrst radio aparatov
Tubes, Radios, Rec. Players Vse delo Jamčeno
Moški in ženske, ki morajo nositi
OPORE (TRUSSES)
bodo dobro postrežem pri nas, kjer imamo moškega in žensko, da umerita opore.
Lekarna je odprta ob nedeljah. Lekarna odprta: Vsak dan od 9:30 dopoldne do 10. zvečer. Zaprta ves dan ob sredah
Mandel Drug
LODI MANDEL, Ph. G., Ph. C.
SLOVENSKI LEKARNAR 15702 WATERLOO ROAD
Cleveland 10, Ohio
^aljnovodni jambori, po katerih bodo v Jugoslaviji »napeljali električno žico
Tovarna usnja na Vrhniki
IZ URADA SLOVENSKEGA NARODNEGA DOMA 6409 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio
VAŽNO NAZNANILO
Tem potom se obveča' delničarje Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., da prinesejo v urad SND vse svoje delnice, da se iste spremeni v članske certifikate. Vsa pojasnila glede lega dobite v uradu.
Prosim delničarje, da to važno obvestilo vpoštevate.
JOHN TAVČAR, tajnik SND
NAZNANILO!	NAZNANILO!
CENJENEMU OBČINSTVU NAZNANJAMO, DA SMO OTVORILl
GROCERIJO IN MESNICO
v SLOVENSKI NASELBINI NA
1376 E. 49 St.
Prodajamo tudi sladoled in mehke pijače. Se priporočamo vsem znancem in prijateljem, da nas ob priliki obiščete. Postrežba bo vedno točna in prijazna, blago prvovrstno in cene bodo zmerne.
MLADI MOŠKI
ZA DELO V ODDELKU Z PRTLJAGO V POSLOPJU GREY- ' j HOUND TERMINALA	i
Dobra prilika za one, ki so pri volji učiti se transportacijskega dela. Stalno delo. 40 ur tedensko. I Plača od ure. Izkušnja ni potrebna, toda visokošolska izobrazba je priporočljiva.
MR. V. D. ARNOLT)	I
Baggage Agent
GREYHOUND TERMINAL 1465 Chester Ave.
med 9. zj. in 5. pop. ob delavnikih
JOS. ŽELE IN SINOVI
POGREBNI
6502 ST. CLAIR AVE.
ZAVOD
ENdicott 0583
Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. COLLINWOODSKI URAD:
452 EAST 152nd STREET	Tel.: IVanhoe 3118
OGLAŠAJTE V
"ENAKOPRAVNOSTI"
IŠČE SE JEKLARSKE ZIDARJE
Jeklarna na zapadni obali želi priti v dotiko z zmožnimi zidarji. Ta družba se posebno zanima za zidarje, ki se želijo za stalno ha-seliti v Californiji. Oni, ki bodo sprejeti, bodo imeli stalno delo— to ni začasno podvzetje. Tovarna se nahaja v idealni naselbini, ki ima cerkva, družabne klube, šole in druge zanimivosti. Prosilci, ki so zdravi in lahko prestanejo natančno zdravniško preiskavo, ter se zanimajo za to, da bi se pridružili gradnji jeklarske industrije na zapadu, so prošeni, da se prijavijo na sledeči naslov, v oskrbi uprave tega lista: BOX 1000 c/o ENAKOPRAVNOST. 6231 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND 3, OHIO.
MIHAIL ŠOLOHOV
TIHI DON
DRUGA KNJIGA
(Nadaljevanje )
—	Lepe reči se gode! .... Zdaj pa zdaj! . . . Kako bomo neki živeli? . . .
Ko je Sergej Platonovič zagledal skozi okno gnečo v trgovini, je sklenil oditi na po-menek s starci. Oblekel si je ra-kunasto suknjo in stopil na glavni vhod, opiraje se na rjavkasto palico s preprostimi srebrnimi začetnicami. Od trgovine je hrumel direndaj.
—	No, Platonic, ti si izobražen človek, povej nam, nevednim, kaj je zdaj in kako bo? — je vprašal Matvej Kašulin, se plaho smejal in nabiral okoli prezeblega nosu poševne gube.
Na pozdrav Sergeja Platono-viča so starci spoštljivo sneli čapke, se razmaknili in mu napravili prostor v krogu.
—	Brez carja bomo živeli . . .
—	je v zadregi dejal Sergej Platonovič.
Starci so vsi hkrati spregovorili :
—	Kako pa pojde brez carja?
—	Naši očetje in dedi so živeli pod carji, zdaj pa car ni potreben ?
—	Glavo odsekaj in nikar ne misli, da bodo noge živele brez nje.
—	Kakšna oblast pa bo prišla?
—	Nikar se ne taji, Platonic! Odkrito se pomeni z nami
—	česa se bojiš?
—	Morebiti še sam ne ve, •— se je zasmejal Avdejič Laž-nik ob smehu so se mu jamice na rdečkastih licih poglobile.
ogledoval svoje stare gumijaste škornje in rekel, z bolečino iztiskajoč besede;
—	Narodna skupščina bo vladala. Republiko bomo imeli.
—	Huda nam bo predla, hudič jih vzemi!
—	Ko smo služili pod rajnim Aleksandrom Drugim ... — je že začel Avdejič, a robati starec Bogatirev mu je prestrigel besedo.
—	Že vemo! Zdaj ne govorimo o tem.
—	To se pravi, da bo konec kozakov ?
—	Mi se tule pričkamo, Nemec bo pa medtem prišel do Petrograda.
—	Zdaj je enakost, to pomeni, da nas mislijo izenačiti z mužiki . . .
—	Kajne, potlej se bodo pa še do zemlje gotovo prikopali? .. .
Sergej Platonovič se je po sili nasmejal, se ozrl po razburjenih obrazih starcev, v duši se mu je^ zmračilo in zagnusilo. Z vajeno kretnjo je razpolovil rjavkasto brado in spregovoril, jezeč se kdo ve na koga:
—	Poglejte, starine, do česa so pripravili Rusijo. Izravnali vas bodo z mužiki, vam vzeli privilegije in se še starih žalitev domislili. Bližajo se hudi časi . . . Odvisno je od tega, v kakšne roke bo prišla oblast, zdaj lahko pride tudi do popolnega konca.
—	Če bomo živeli, bomo videli! — Bogatirev je pozibal glavo in izpod ščetinastih čopkov obrvi nezaupljivo pogledal Sergeja Platonoviča. — Ti. Pla-
Sergej Platonovič je topo tonič, poješ svojo pesem, a nam
bo morebiti zdaj tudi kaj olaj-' aano? . . .
—	Kaj pa vam bodo neki olajšali? — je zbadljivo vprašal Sergej Platonovič.
—	Morebiti bo nova oblast končala vojsko . . . Ali nemara ne more biti tako? Jeli?
Sergej Platonovič je zamahnil z roko in z ostarelo hojo za-drsal proti svoji čedno zidani hiši. Šel je, raztreseno premišljeval o denarju, o mlinii in poslabšani trgovini, domislil se je, da je Jelisaveta zdaj v Moskvi. Vladimir pa bi moral vsak čas priti iz Novočerkaska. Topi bodljaj skrbi za otroke ni zmotil motajoče se brezzvezne misli. Tako je prišel do vrat in začutil, kako se je ta dan življenje hipoma zmračilo, in celo sam je na znotraj nekako prebledel spričo trapijivih misli. Kisli, rjasti okus v ustih je izzval dotok sline. Sergej Platonovič se je ozrl po starcih v trgovini, pljunil čez rezljano ograjo pristenka in zadrsal po terasi v hišo. Ana Ivanovna je srečala moža v obednici, m u preletela obraz z navadnim ravnodušnim pogledom prstenih oči in vprašala;
—	Boš kaj malical pred čajem?
—	Čemu neki! Kakšna malica neki?! — je izbirčno zavrnil Sergej Platonovič.
Ko se je slačil, je ves čas čutil okus po rji v ustih in ne-veselo, gluho praznino v glavi.
—	Liza je pisala. Ana Ivanovna, debela in prepotena, je' odšla v spalnico, se pozibavala v bokih (tako je ves čas hodila, od prvega dne zakona jo je težilo veliko gospodinjstvo), in prinesla pretrgano ovojko.
"Lahkomiselno in, kot je videti, omejeno dekle," — je prvikrat tako pomislil o hčeri Sergej Platonovič in zavihal nos spričo močnih vonjev, ki so lili iz trdne ovojke. Starec je površno prebral pismo, se kdo ve zakaj ustavil ob besedi "ubranost" in dolgo premišljeval in iskal njemu samemu nerazumljivi smisel. Ob koncu pisma je Jelizaveta prosila, naj ji pošlje
denarja. Sergej Platonovič je še zmeraj občutil morečo praznino v glavi, ko je prebral zadnje vrstice. Nepričakovano se mu je zahotelo, da bi tiho zajokal. Spenjajoče se življenje mu je v tem trenutku pokazalo svojo prazno notranjost.
"Tuja mi je, — je pomislil o hčeri. — In jaz sem nji tuj. Sorodstvene zveze občuti, kolikor potrebuje denarja . . . Zoprno dekle, ima ljubčke ... v mladosti pa je bila plavolasa in ljuba.. . Moj Bog! Kako se vse spreminja! ... Do sivih let sem ostal bedak, verjel sem v nekakšno lepše življenje v prihodnosti, v resnici pa sem osamljen kot kapelica ... Nepošteno sera obogatel, saj pošteno sploh ne obogatiš! — Gnjavil se, gnal, zdajle bo pa revolucija in jutri me utegnejo moji govnači treščiti iz hiše... Tri sto hudičev! ... In otroka? Vladimir je zabit . Pa čemu sploh misliti? Saj je vse eno, prosim ..."
Po neki nesmiselni zvezi se je domislil davnega dogodka pri mlinu: voznik kozak je bil ogorčen spričo velike merice in ni maral plačati; on, Sergej Platonovič, je bil tisti čas v strojnici, stopil je na plan in, ko je zvedel, za kaj gre, je velel teh-talcu in mlinarjem, naj ne dajo semlete moke. Drobni, neopazni kozaček je potegnil vrečo za en konec proti sebi, mlinarski hlapec, debeli, prsati Zavar pa proti sebi. Tako se je pripetilo, da je kozaček sunil hlapca, a ta se je razhudil in ga udaril po sencih z debelo, po strani stisnjeno pestjo. Kozaček je padel, potem planil na noge in se opo-tekel; na levem sencu mu je iz rane tekla kri. Mahoma je stopil k Sergeju Platonoviču, ga mrko pogledal in zašepetal z je-čečim glasom:
— Kar vzemi moko! Požri jo! — in je odšel z drgetajoči-mi rameni
sočutje pri mlinarjih, in govorila;
—	Kaj pa je to, dobri ljudje? Kakšne pravice pa so to? Vrnite moko!
—	Pojdi, tetka, pojdi zlepa, če ne, ti bom populil lase! — se je posmehnil Zavar.
Bilo je neprijetno in sitno gledati, kako se je tehtalec Valet, ravno tak slabič in pritlikavec kakor tisti kozaček, spoprijel z Zavarom in potem, ko ga je oni hudo premikastil, prišel prosit za obračun. Vse to je bežno preletelo skozi možgane Sergeju Platonoviču, ko je zlagal prebrano pismo in gledal pred se s slepimi očmi.
Ta dan je ob koncu zapustil v njem prisadno, topo bolečino. Sergej Platonovič je ponoči slabo spal, preobračal se je, brezumne misli in nezavedne že-
ljah krotit delavce z biči, minila je vaša sramotna služba carju krvonosu. Ustavodajna skupščina bo gospodar nove, svobodne Rusije. Ta bo znala zgraditi drugačno, tako rekoč svetlo življenje!
Od zadaj je drgetala njegova življenska tovarišica, ga vlekla za kožuh in šepetaje moledovala:
—	Mitja, nikar! Vedi, da ti škoduje, ni treba! Glej, spet se ti bo ulila kri . . . Mitja!
Kozaki so poslušali Balanda, v zadregi govešali glave, vzdi hovali in prikrivali smeh. Govora mu vendarle niso pustili dokončati. Sočuten glas iz prednjih vrst je dejal v basu:
—	Življenje bo morebiti že res še svetlo, a kaj, ko ga ti, bledica, ne boš učakal. Mar bi šel domov, tule na cesti je hlad-
Ije so ga trpinčile; zaspal je po no
polnoči, zjutraj pa, ko je zvedel, da je v Jagodno prišel z bojišča k očetu Jevgenij Listnickij, je sklenil odpeljati se tjakaj, da bi se pomenil, objasnil resnični položaj in razbremenil dušo žgočega kipenja grozečih slu-tenj. Jemeljan je sesljal vivček, zapregel v praznične sani dirkača in odpeljal gospodarja v Jagodno.
Nad vasjo je zorelo sonce kakor pomarančast sad, pod njim in nad njim so tleli in se kadili oblaki. Ostri, mrzli zrak je bil prepojen s sočnim vonjem po sadju. Pod kopiti dirkača je hrustala zmrzla cesta, veter je nosil paro iz konjskih nozdrvi nažaj, ivje je legalo na grivo. Sergeja Platonoviča je pomirila hitra pot in hlad, dremuckal je, se pozibaval, se drgnil s hrbtom ob obloženo naslonjalo v saneh. In v vasi se je na trgu kakor ovčji trop črnila gruča kozakov, ženske so se gnetle kakor ovce, zavite v don-ske kožuhe.
Na sredi gruče je učitelj Balanda z robcem pred pozelene-Brez vsake vidne zveze se je' Umi usti in z rdečim trakom v
Balanda je požrl neizgovor-jen stavek, omahnil in odšel iz gruče.
Sergej Platonovič se je pripeljal v Jagodno opoldne. Jemeljan je odvedel dirkača za uzdo k ograjenim jaslim zraven konjarne in, medtem ko je gospodar lezel iz sani zavihal polo kožuha, poiskal žepni robec, je že razuzdal konja in ga pregrnil z odejo. Sergeja Platonoviča je pred vrati sprejel visok, siv, rjavkasto lisast lovski pes. Dvignil se je pred tujcem, se stegoval na dolgih, kitastih nogah in zdehal; za njim so se ravnotako leno dvignili tudi drugi psi, ki so kakor črni svitki ležali ob vhodu.
"Hudiča, koliko jih je! . . — Sergej Platonovič jih je ne-zaupno pogledoval in se ritenski umikal po stopnicah.
V pusti svetli prednji sobi je dušljivo smrdelo po psih in je-sihu. Nad skrinjo so na vejna-tem ogrodju jelenjih rogov viseli vranja častniška kučma, bašlik s srebrnim čopom in krznen plašč. Sergej Platonovič je pogledal tjakaj; za trenutek se Sergej Platonovič domislil tega j gumbnici polukožuha vročično | mu je zazdelo, da stoji na skri-
gledala Sergeja Platonoviča, ko se je slačil, in vprašala, ne da bi spremenila resni izraz na zamolklo lepem obrazu:
- Greste k Nikolaju Alekse- ^ jeviču? Takoj naznanim.
Stopila je v sobo, ne da bi potrkala, in tesno za seboj zaprla vrata. V tej razcveteli čmooki ženski lepotici je Sergej Platonovič trudoma spoznal Astahov-Ijo Aksinjo. Ona ga je hipoma prepoznala, tesneje stisnila češ-njevo ustnice, stopila dalje, držeč se nenaravno pokonci in ne-koliko giba je motne gole roke. Čez trenutek je za njo stopil iz sobe sam stari Listnickij-Umerjeno ljubeznivo se je nasmehnil in dejal:
— O! Stepenstvo! S kakšnimi novicami? Izvolite ... — Stopil je vstran in s kretnjo soke povabil gosta v sobo.
Sergej Platonovič se je pri' klonil s spoštljivostjo, ki mu j6 že zdavnaj prešla v meso in kri v občevanju z vplivnejšimi ljudmi; stopil je v sobo. Nasproti mu je prišel Jevgenij Listnickij in mu mežikal izpod ščipalni-ka.
dogodka in njegovih posledic: kozačkova žena je prišla s prošnjo, naj vrne moko; šiloma je zadrževala solze, da bi vzbudila
bliskal z očmi in govoril:
i nji črn kosmatinec in mu ne-
— ... Glejte, prišel je konec j razumevajoče kaže hrbet. Iz prekletega samodrštva! Z d a j j stranske sobe je prišla polna vaših sinov ne bodo več poši- črnooka ženska. Pazljivo je por
—	Izvrstno, predragi Sergej Platonovič! Pozdravljeni. Kaj pa je to, kakor da ste se postarali? A?
—	E, nikar, Jevgenij Nikola-jevič! Mislim vas še preživeti-Kako kaj vi? Ste živi. in zdravi?
Jevgenij se je smejal, pobliS" koval z zlatimi kronami v zobeh. in za podpazduho potegnil gosta na stol. Sedla sta za majhno mizo, si izmenjala brezpomembne stavke in iskala drug drugemu v obrazu spremembe, ki so nastopile po zadnjem srečanju. Vrnil se je gospodar, ko je bil naročil, naj postrežejo ® čajem. Velika pipa se mu je kadila med zobmi. Ustavil se j® ob stolu Sergeja Platonovič^' položil na mizo starčevsko koščeno, dolgo roko in vprašal'
—	Kako je pri vas na vasi-Ste slišali . . . novice, kaj ?
Sergej Platonovič je od spo' daj navzgor pogledal obrite, vi' seče gube na podbradku in ge* neralovem vratu in vzdihnil.
(Dalje prihodnjič)
J^aznanilo in 2^ah*Oala
žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je preminul naš dobri soprog in oče
1886
Trank Subadolittk
1948
ki je umrl dne 7. junija 1948. Dragi pokojnik je bil roje n dne 21. marca 1886 v vasi Sobočevo, župnija Borovnica na Notranjskem. Pogreb se je vršil dne 10. junija iz Frank Zakrajšek in sinovi pogrebnega zavoda v cerkev sv- Vida in po sveti maši zadušnici, katero je daroval preč. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvar, smo ga položili k zemeljskemu počitku na pokopališču Kalvarija.
Na tem mestu želimo v prvi vrsti izreči prisrčno zahvalo preč. Msgr. Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljeno sveto mašo zadušnico in pa za spremstvo pokojnega iz Frank Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ter za vse pogrebne molitve, ki jih je opravil za pokojnika. Za vse to naš prav iskreni: Bog plačaj!
Dalje se zahvalimo vsem, ki so poklonili toliko lepih Irencev ter pokojnika ozaljšali, ko je počival na mrtvaškem odru, ter ga tako počastili ob zadnjem slovesu na zemlji.
Iskrena zahvala tudi vsem onim številnim, ki so darovali za svete maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše pokojnega.
Dalje naša zahvaW vsem onim, ki so dali na razpolago svoje avtomobile na dan pogreba povsem brezplačno
Dalje se prav toplo zahvalimo Mr. in Mrs. Valentin Lesnik, to je svaku pokojnega, ki sta prišla tam iz Chisholm, Minn, na pogreb. Prav tako se zahvalimo svaku pokojnega Mr. Max Lešniku in sinu, ki sta prišla iz Louisiane na pogreb pokojnika.
Naša iskrena zahvala društvu sv. Vida št. 25 KSKJ, društvu Slovenec št. 1 SDZ ter samostojnemu podpornemu društvu Kranj za vso naklonjenost in pa za izplačilo smrtnine.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so pokojnika prišli kropit ter molit Za mir in pokoj njegove duše ter vsem onim, ki so se udeležili pogrebne svete maše in potem pokojnika spremili na njegovi zadnji poti vse do njegovega groba.
Naša iskrena zahvala tudi pevcem Glasbene matice: Mr.
Primož Kogoju, Mr. Louis Belletu, Mr. John Nosanu ter Mr. Frank Lauriču, ki so zapeli pokojniku v zadnje slovo in mu tako izkazali zadnjo čast.
Dalje se zahvalimo vsem dragim sosedom in drugim prijateljem za vso pomoč in naklonjenost ob smrti dragega pokojnika.
Končno se zahvalimo pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in sinovi za vzorno vodstvo pogreba ter za vso prvovrstno po-slugo, ki so nam jo dali.
Ti pa, preljubljeni soprog in oče, počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška gruda; duši Tvoji blagi pa večni mir. Spočij se od truda in težav, ki si jih imel z nami in Večni Bog naj bo Tvoj bogati plačnik za vse Tvoje delo in pa trpljenje Bog daj, da enkrat snidemo se nad zvezdami!
Truplo zdaj naj mimo spi,
duša v večnosti živi,
dokler da trobente glas spet zbudi življenje v nas.
Žalujoči ostali:
JENNIE SUHADOLNIK, soproga JENNIE JR. poroč. POWALI, ELEONQRE, hčeri ANTHONY, sin
VNUKI in VNUKINJE V stari domovini zapušča sestro MARIJO TURSIČ ter brata MATEVŽA SUHADOLNIK
Cleveland, Ohio, 21. julija 1948.
f