"oštntoa plafona v gotovinL
Leto XIV., štev. 100
Ljubljana, nedelja 30. aprila 1933
Cena z.— IHr
L. tivuifaivo. ujuuijiiua^ <.vuču.ije va. ulica 5. — Tetefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddeieJt: Ljubljana, Šelenburgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492.
Pooruzniea Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455.
Pouružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien št. 105 241.
BB—BBMI
Dva prva majnika
Prvi majuik, prvi dan meseca pomladi, je v desetletjih pred vojno pri mnogih narodih in v mnogih državah postal splošni praznik dela. Posebej je bil še 1 : aznik socialistično organiziranih delavskih množic po evropskih in tudi nekaterih izvenevropskih državah. Marksistične stranke so ga s tako vehemen-co reklamirale za sebe, da so ga marsikje zagrenile drugače usmerjenemu deležnemu ljudstvu. Posledica pa je bila, da je proslava prvega majnika vedno bolj bledela in izgubljala na sijaju in pomenu. Zlasti v zadnjih letih so zabele rapidno pešati tudi marksistične proslave, ki so nekdaj bile mogočna revija svet objemajoče armade. Tako se je zgodilo, da prvi majnik za svetovno javnost ::s davno ni več to, kar je nekdaj bil, tn da so vedno bolj redke države, kjer f? še sploh praznuje. Letos je pozornost politične Evrope obrnjena le še na dve "oslavi, na c.io v Nemčiji in na ono v vstriji. V Nemčiji se letos prvič pro-r vi j a praznik de', a pod vlado Hitlerje revolucije. Toda to ne bo več praz-rik socialistične internati onale, katere
•	orr.Ska armada je brez boja kapitulira-
Letošnji nemški prid maj bo slavje i redno socialistične revolucije, ali, ka->r se poudarja, praznik nemškega de-Ni dvoma, da bo Gobbelsova preiz-!,t ",ena propaganda storila vse, da bo
*	di to pot triumfiraltni sijaj ogrnil Hi-r-ja rn na zunaj podčrtal vdanost ve-'. 'nega nemSkega naroda glasniku tre-
■	cga cesarstva. V tem pogledu nima-••■■> pričakovati ničesar novega, ali v~aj
česar, kar bi nadikrilievalo pomen ob Hitlerjevem ustelieenju v Pctsdamu in rb njegovem nedavnem rojstnem dnevu. T'a bi si upal proslavo kdo motiti, na to ri misliti.
Za evropsko javnost zanimiv in morda za Nemčijo pomemben pa lahko postane nemški prvi majnik, ker je Hitler obljubil, da bo ta dan objavil svoj gospodarski in socialno politični program, načrt svoje šdriletke. Dosedaj sta nemški narod in internacionalni svet bila navezana zgolj na ugibanja. Znana je tila samo Hitlerjeva obljuba, da v štirih letih ne bo nobene brezposelnosti reč. da bo imel vsak nemški človek svoj J:-;h in zaslužek. V štirih letih bo po-rnagano nemškemu malemu človeku, —-kmetu in delavcu. Po pravici tedaj vse nestrpno pričakuje razodetja, kako si predstavlja »voditelj nacionalne obnove « težko nalogo, da oremaga v razme-
■	trna kratki dobi štirih let težke posledice, ki jih je vsekala celemu svetu in posebej še poraženi Nemčiji svetovna vojna.
Kar je bilo doslej v Nemčiji opaziti, r.e kaže znakov gospodarskega in socialnega izboljšanja, niti ne smeri bodočega razvoja. Za enkrat narekuje nemško gosoodarsko in socialno politiko vedno še jtmkerski konzervativizem. repre-zontiran r>o Hugenbersu. Hitlerjevi iniciativnosti in energiji bi bilo sicer pripisovati dovoli moči, da izvrši prelom s svojimi zavezniki in se otrese on;K ki sega privedli do najvišie oblasti, toda vprašanje nastane, ali bo znal pojavit' ra mesto sedanjeTa reda nov sistem, ki bo prinesel prorokovano srečno bodočnost, in ali bo na bojnem polju gospodarstva. kjer ne odloča sila pesti, vzdržal proti zastopnikom velikega kapitala, težke industrije in vel-ea grarstva. Ako re Hitlerju res posreči najti zdravilo 7a današnje bo1 ne razmere, mu ne bo nikdo mogel odrekati zasluženega priznanja.
Prvi majnik v Berlinu ima torei pokazati. kako si Adolf Hitler zamišlja •vršitev velike naloge odrešitve iz sedanjo nemške stiske.
Tudi dunajski imitator nemškega diktatorja želi "prvega majnika pokazati sv-jo rnnr. Vsaj na zunaj. S prepovedjo realistične majniške proslave hoče do-"■timen/irati svojo zmago nad avstromar-]tizm;.m. Gotovo niso bili razlogi javne varnosti, ki so ga dovedli k tej gesti si-1 \ ka i-i več kakor štiridesetletna izkuš-r ia uči, da obhod po Ringu in slavje v Pratru ni nikdar povzročalo niti najmanjših nemirov. letošnje krotko nastopanje socialno demokratske stranke pa še manj utemeljuje domnevo, da bi majniško slavje moglo prinesti kak revolucionaren prevrat. Razumeti in utemeljiti se da izločitev parlamenta tn ureditev mirnih javnih vprašanj z na-redbami. Prenoved obhoda, katero ie kancelar ju odsvetovala celo sama policija, pa se ne more drugače tolmačiti, kakor kot izraz želje, izzvati na vsak račin dejanski konflikt. Zato lahko tudi iz avstrijskega meščanskega tis.ta razvidimo skrb, ki navdaja avstrijsko jasnost, da ne bi prenapenjanje strune vodilo do katastrofe.
Verjetno je sicer, da se bo socialna demokracija tudi tokrat umaknila dejanski sili. toda gotovo je. da Dollfuss s svojo radikalno taktiko podira zadnje mostove za sporazum in splošno pomir-jenje. Pravijo, da je povzročitelj prepovedi prav za prav državni tajnik Fey. Toda baš to b? dokazovalo, (ta je Doll-f'tss popolnoma podlegel heiwwehrov-skenru vpHvu, ki ga vodi zavestno ali
.Naročnina tirnsa uieoecu«. l>iu c...— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Kiuuijeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor. Gosposka ulica 11. Teleion št. 2440.
Celje. Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65.
Rokopisi se ne vraCajo. — Oglasi po tarifu.
■HEBBOBSBSMMMB
JEN NA TRI LETA
Včeraj je bila pred dsriavisim sodiščem za zaščito države proglašena razsodba v procesu proti dr. Mačka zaradi zagrebških punktaeij
Beograd, 29. aprila. M. V državnem
so-dišču za zaščito države jc bila davi ob 10.30 razglašena razsodba v dvodnevnem procesu proti dr. Vladimiru Mačku, ki je bil obtožen zaradi sločina po ČL 3. zakona o zaščiti države. Obsodbo in njeno utemeljitev je prečital predsednik senata dr. Vasa Petrovič. Sodba pravi:
Sodba
Sodišče je spoznalo, da }e dr. Vladimir Maček kriv, da ie od 5. do 7. novembra 1932 v Zagrebu sodeloval pri izdelavi in pismeni sestavi re^ucije, ki io je tudi podpisal, in pri čemer je imel v sporazumu z ostalimi udeleženci namen, da resolucijo izvedo tudi posamezne osebe izven kroga njenih sestavija!-cev. Ceiria točka reooluciie predstavlja zločin po čl. 3. zakona o zaščiti države v zvezi s paragraiom 70. in točno 4. paragrafa 71. kaz. zak. Zalo se obtoženi dr. Vladimir Maček obsodi ita tri leta strogega zapora. V kazen se mu po paragrafu 78. kaz. zak. všteje preiskovalni zapor od 19. marca do danes. Priznajo se mu olajšave pri izvrševanja kazni (custodia honesta). Razen tega se na osnovi paragrafa 309. in 310. obse;a na plačilo stroškov sodnega postopka, ki se proglašajo izterljivim.
V uH-emeMevanju sodbe se navaja, da morejo bit; merodajre le izjave in pojasnila, ki iih je dal dr. Maček v preiskavi in pri
g'aw» razpravi. Za vprašanje odgovornosti ie odločilno, a!; jc bil inkriminirani tekst primeren, da so ž njim vrši propaganda in ustvarja prepričanje ali razpoloženje pri drug t h. da se del kraljevine Jugoslavije izloči od celote kot samostojna država. G'e-de točke 4. reso'uc:e smatra sodišče, da je za njo tolmačem;« potrebno, da sc ooeui vsebina resolucije v celoti, ker se da njen smisel ugotoviti edmole v zvezi z vsemi ostalimi točkam. večjega pomena je trditev v točki 3. resolucije, da se je »srbska hegemoni ja« i/v-Sevala že cd početka proti Hrvatom v vseli deželah do Drine. Save n Dutiava. Ker se pod tem početkom ne more razumeti nič dri'sega. kakor čas pred 1. decembrom 19:3. je jasno, da- se je pod imenom srbska hegemonija menila državna oblast kraljevine Jugoma v'je. Sodnšče smatra, da sta b-': besed: »srbska hegemonija« vstavljeni z g-tovo po'it'čno tendenco in da se jima jc dala označba, ki naj zamenja ali prikrije označbo državnih oblasti obstoječe edr.nstvette države. V inkriminirali, točki resolucije je izrseno postavljena zahteva glede povratka v leto 191*1. kot !z-hodmn točko, in sicer v zvezi z zahtevo, da se odstrani državna nblast iz omenjenega ozemlja. S tem z ozirom na taktično stanje, ki ie	po polom« avntro-ogr-ske monarhi'e pre«! t decembrom 193S, ne-d vem no 7?Jttev»4-« !oxitev teh de/e' od dn-n~šive državne ccicle r immenom, te se jim da državno s'mcs!o>ost. P.>j?sn.-"o dr. Mačka, da ;e -nvratek v leto 1918« razumeti; !e kot izhodno točko za novo ureditev države, je nes!>re;enn''i"'VO. ker je v popolnem na«tnrotni z zahtevo, da se držaja

Roosevelt ln Herrict sta se sporazumela o potrebi sodelovaifja v vseli politlčnalfi m gospod	"
laatph sveta

Washington, 29. aprik. AA. Roosevelt in Horrtot e*a i^dtiua t^iupni kcUiumOve. jLi pravi med tL-^i-m:
Še n;koli ni bila potreba po sporazumu med trancijo in Zeami^uimi državami za ohranitev mira, m razorožitev in gospodarski napredek sveta ter obnovo demr-stva v splošni varnosti tolikšna Ka^or ca-11 es. Pri razgovorih sva ugotovila popolno složnost namenov glede načelne strani svetovnih problemov, s katerimi se bo ukvar-
š a svetovna gospodarska konferenca. Po-sebei sva še proučevala, kako naj trgovinska politika stremi za tem, da se izmenjava blaga še bolj razvije, ne pa omeji, in s i katerimi sredstvi naj se odpravita n''Zapo-j sienest in trgovska stagnacija. Zedinda j sva se. da bi v ta namen najbolje služil podrobno izdelan program zn izvršitev jav-, nih del s strani vlad v mejah njihovh sredstev. Večina perečih vprašani je po najinem skupnem mnenju med seboj trdno zvezana, ker tvorjo vse elemente skup-I nega problema, čigar zdrave in trajne rešitve je treba iskati v vzajemnem sodelovanju po mednarodnem načrtu, pri čemer so pa neobhodno potrebi«! tudi napori znotraj vseh držav. Pri naiin h svobodnih in prsrfnih razgovorih sva ugotovila, trdno vol i o naiinih držav za nadaljevanje te^a sodelovanja, kj se je tu ta!>o srečno zabelo in ki ga trpljenje milijonov de'avcev br^z dela zahteva. B;la sva si edina, da ie trebi to sodelovanje razširiti še na drufe narode, da se narodom zegotovj možnost dela v re*n:?nem miru.
Slovo Her**!ota aa New Torka
Xe\vyGrk, 29. aprila, č. Francoski delegat Herriot in francoski strokovnjaki so pri:>pcli včeraj ob 17. iz \Vashingtona v Ne\vyork Herriot se je nastanil v hotelu \Valldorf-Astoria, ij?r so bili zan; pripravljeni prostori v 23. nad^tropiu. Takoj po prihodu v Newvork je odposlal ameriškemu delegatu na razorožitveni konferenci Normanu Davisu v Ženevi brzojavko, v kateri prisrčno pozdravlja. Zatem se je zvečer udeležil banketa, ki mu ga je priredila francoska trgovinska zbornica v Ne-vvvorku. Na banketu ie v svojem govoru označil Roosevelta kot enega naiveč-jih mož, ki 90 kdaj vodili usodo Zedin;e-n:h držav. Izrazil je upanje, da bo priji-telj-tvo, ki veže oba naroda, trajalo tudi dalje.
Herriot ie danes postavni temelini kamen franeor-kemu domu v R^ckefellerjc-vem mestu in imel pri tej nriliki nagovor, v katerem je proslavljal Rockefellerevo človekoljubnost in plemenitost, ki jo je pokazal nasproti Franciji.
nezavestno proti prepadu, kateremu bi se rad izognil proti zmagi hitlerjevske-ga vpliva tudi v Avstriji.
Vsekakor imamo dovolj povoda koncentrirati svoje zanimanie na dogodka, ki ju prinese prvi majnik v Berlinu in na Dunaju. Senzacij sicer najbrž ne bomo doživeli, pač pa utegne usodni dan mnogo prispevati k jasnosti v političnem razvoju bližnje bodočnosti
Na krovu parnik a »lic de Francc« se je dopoldne vr.š 1 zajtrk, ki se ga je udeležilo več ameriških osebnosti. Ob 15. je parnik zapustil pris arnšče in se pričakuje za 5. maja v Le Havru.
Eooseveltova pooblastila
Washmgton, 29. aprila, g. Senat je sprejel z dvetretjinsko večino zaken, ki daje predsedniku Rooseveltu pooblastila, kak^ snih doslej še ni imel noben predsednik Zedinjenih držav. Posamezne točke zakona določajo med drugim naslednje: /. Znižanje vsebine zini a dolar ja do polovice sedanje vsebine. 2. Izplačilo vladnih obligacij v višini treh milijard z izdajo nekritih novčanic, ki se bodo v teku 25 let z letnimi obrestmi 4 odst. vzeli iz prometa 3. Neomejeno kovanje srebrnih novcev. Določitev vsebine srebra v kovancih se prepušča predsedniku. 4. Povračilo vojnih dolgov v srebru z maksimalno vrednostjo 50 centov za unčo. To pooblastilo velja le za obroka, ki ie zapadel meseca decembra lani in ki bo zapadel meseca junija t. 1. 5. Nadzorstvo cen agrarnih produktom' s sistemom premij 6. Pomoč farmarjem z izdajo obligacij v najvišjem znesku dveh milijat-d dolarjev z izplačilom neizerljivih kapi t al ov farmerjev 7 Ustanovitev bombažne orgsmzacije in udeležba onih bombažnih farmerjev. ki bodo znižali tečaj pri izkupičku prodaje 8 Izdaja obVgacij do največjega zneska 2 milijard dolar jev za odplačilo hipotek na hišah.
Londonska konferenca sklicana za 12. junij
London, 29. a.pr:la AA. Pripravljalni odbor za londonsko svetovno gospodarsko konferenco bo takoj, ko sestavi seznam povabljenih držav, bi-zojavr.o iszpcsial vabi. la zainteresiranim državam.
Zunanje ministrstvo je izdalo danes naslednji komunike:
Pripravljalni odbor svetovne gospodarske konference se je danes sestal v zunanjem ministrstvu ped predsednIStvom sira Johna Simoni. OcFbor je sklenil sklicati konferenco v Londonu 12. junija. Zunanti minister Simon je na.povt<ial. da bo konferenco otvo-ril osebno sam angleški kralj.
Po otvoritvi seje pripravljalnega odbora je izjavil Norman Daviš, da namerava ameriška delegacija na konferenci predlagati ea—r-ko pre^rje Zato bo popravljalni odbor v svodih valrVih na zainteresi. rane države to izrecno omenil.
Seji priprav1 jasnega odbora so nriso-stvovali razen ang^S^h in ameriSVh zastopnikov tudi franc""1*-: Ea.«tOTHvk in nem-šk. belgijski, italruns-ki. japonski in norveški poslanik.
Izpretnemba v vodstvu rfunajskega CreditanstpJta
Dunaj. 29 aprila, d. Po parafirani« »no-razuma med avstrijsko vla !o in ino^m-ki-nv imniki Creditanpfalta se bodo v t m tkem iz vršile izpremembe v predsednik vu :n upravi' zavoda, ker želi vlada, da bi ee novi predsednik posvetil izklinrno vodstvu banke >n se stalno zadrževal na Dnnaiu. Zato jt. peHinji predsednik baron Louis Roth-schild že sedaj odstepi!.
oblast odstrani iz vseh dežel, o katerih govori resotucj-.. lega v ničemur ne spremeni niti okoliše.na. da je v točki 5. resolucije dopuščena možnost, da se more po ločitvi od celote pristopiti k novi ureditvi državne zajedtnice. Ugotovivši zločin v objektivnem smislu, jc sodišče na osnovi saine resolucije spoznalo, dn se v niei predvideva možnost, da se pristopi k novi ureditvi državne za-jednice samo pod pogojem, če pride do sporazuma. Pri tem je dana eventualnost. da do r.porazunia ne pride .kar bi imelo vsekakor iza posledico detinitivito ločitev.
Resolucija nikakor ni bila namenjena »pro ■foco interno« kakor je trdil obtoženi dr. Vladimir Maček. Obtoženec je sam priznal, da ie imela služiti kot osnova za razgovore z drugimi p>litičn mj faktorji. Vrh tega vsebuje načelno programatične iziave in borbene nozi>re akcijo, ki se ne bi megla omejiti samo r.a šievilo udeležencev, ki so refc-lucijo spieieli. marveč bi mor?.In pritegniti k sodelovanju tudi druge, ker ie bil njen namen ustvariti nerazpofože^je v ma^ah proti sedanjemu političnemu stanju.
Kar se tiče subjektivnega dejanskega stanu, ni dvoma, da je dr. Maček hotel ne samo to, da se resolucija izdela, sestavi :n 'iznese iz kroga udeležencev, marveč, se ie tudi zavedal, da se ustvarja z njo razpoloženje pri drugih za ločitev enega dela kraljevine Jugoslavije iz celote kot samostojna država. O tem pričalo tudi izjave, ki j>:-h je dal dr. Maček inozemisk m politikom in novinarjem. Ne da bi se podrobno bav:!o z vprašanjem, ali in v koliko so izjave reprodu-cirane v inozemskih list h, netočne in preti-
rane. smatra sodišče, da je njih vsebina zadosten substiat za njegovo kvalitativno namero v omenjenem smislu.
Olajševalne in obremenje-valne okoliščine
Iz navedenih razlogov smatra sodišč«*, da je obtoženi 'Ir Mač^k pri sestavljanju in izdelavi inknniinirauih točk resolucije Stremel za tem, da se dosežejo na.}>:<j predvidene posledice in je s tem zakrivil zločin tudi v subjektivnem smistii. S tem pa je njegova odgovornost za zločtn po e:. 3. zakona o zaščiti države v celoti dokazana
Po določilih člena 3. zakona o zaščiti države je določena za tak zločin robija '•> o let. Kot olajševalne okoliščine je upoštevalo sodišče obtoženeevo priznanje, da do-seuaj š«' ni bii kaznovan in da je vdover r. dvema nedoraslima otrokoma kot cjitih -mino pa dejstvo, da se je zločin izvršil v tež'.:ih prilikah in da ga je izvršil kot voi. ja bivše politične stranke, ki je mora! inv-ti toliko jačjo zavest politične odgovornosti. Toda. čeprav je navedena obremeire-valna okoliščina zeio težka, pa je sodišče kljub temu računalo z dejstvom, da je obtoženec t^.ko v sodni preiskavi, posebno pa še pri glavni razpravi dal izjave, s katerimi je znatno ublažil značaj in smisel resolucije ter njenih inkriminirani točk. Med drugim je obtoženec naglpšal, da je bila naloga strar*e v Zagrebu, da najde po-ta in način, ca se takorvano hrvatsko vprašanje reši v mejah te države na zadovoljstvo Hrvatov in Srbov, s čemer je hotel popraviti aii odstraniti posledice zločina.
V smislu točke 4. § 71. kazenskega za_ konika je, zato sodišče izpremenilo kazen robije v kazen strogega zapora. Dalje je skenilo. da poleg kazni strogega zap-ora ne izreče kazni o irgubi častnih državljanskih pravic. V snntslu 3. odstavka 5 231. zakona o sodnem kazenskem postopku je sodišče priznalo obtožencu tudi olajšave, predvidene v zakonu o izvrševanju kaz.ni in odvzetju svobode. Preiskovalni zapor se obtožencu všteje v kazen. Določba o p-i-čilu stroškov sloni na §5 309. in 310. zakona o sodnem kazenskem postopku.
ženevska razprava o miliiarizaciji nemške
policije
Ugotovitev vojaškega značaja nemških poTicijskiSi čet — Angleško posredovanje zaradi nemških zahtev
ženeva. '29. aprila. A A. Razprava, ki jo včeraj začela v odborj za vojaške efekti-ve o nemški policij', se je dopoldne nadaljevala. V imenu francoske delegacije ie stotnik Vauthrin dokazal na podlagi nemških uradnih dokumentov vojaški znaPaj nemške varnostne policije. Njegova izvajanja čo nato podprli še anerleški. poljski, nizozemski. švicarski in belgijski delegat. Italijanski delegat ie skušal pobijati francosko argumentacijo in je predlagal, naj -»e smatrajo samo nekateri oddelki nemške policije za vojaške efektive, nato pa je 5P nemški delegat ponovil svoja prejšna 'zvajanja.
V krosih razorožitvene konference vlada skoraj enodušno prepr čanje, da se bodo skoraj vse države izrekle za francosko tezo. po kateri je treba večino nemške policije uvrstiti med voiaške efektive, ki jih ima v mislih konvencija.
Vodja angleške delegacije Eden je povabil za nocoj nemškega delegata Nadolnyja
r.a privaten sestanek. Gre za pojasnitev o ainandinanih, ki jih je nemška vlada včeraj predložila v glavnem odboru razorožitvene konference. Teh amandmanov je 17 in so zelo obširni. -Med njimi je tudi ama-idniari, v katerem zahteva Nemčija, naj bi nap-1 vojaške formacije ne štele med njene vojaške efektive. Preden je bila snečnia razpta-va odgodena do ponedeljka, je Eden izjavil. da se boji, da bo težko nadaljeval razpravo. če bo nemška delegacija vztrajala na t ;h amandmanih. Če za evropske vojske ne b- 6prejet enoten sistem, potem bodo sto-pde v veljavo lcstvice za vsako državo posebej, kakor jih predlaga angleški načrt razorožitvene konvenci.ie. Eden je izjavil, da np verjame, da bi bila nemška d^-eua-cija izrekla svojo zadnio besedo. Zato je povabil Nadolnya, da se z njim porazgovori in da ga pridobi za rešitev, kakor si jo želi via konferenca.
Trasrična smrt argleskega letaka
Rim. 29. aprila. Potrjuje sc vest, da so v pokrajini Castel San Nicolo na hribu Prato Magno našli truplo in letalo angleškega letalca Bertha Hincklerja, ki se je pozimi ponesrečil v švicarskih Alpah, na kraju, ki je zlasti pozimi zelo težko pristopen. Iz ostankov se vidi, da je letalo zgorelo. Po listinah, ki so jih našli pri truplu, so ugotovili, da gre res za angleškega letalca Hincklerja, ki je krenil 17. januarja iz Londona, da bi dosegel nov rekord na poletu v Avstralijo. Že prvega dne je izginil brez sledu, potem pa ni bilo o njem nobenih vesti več. Kaj je bil vzrok katastrofe, še ni ugotovljeno. Hinckler je nri nesreči dobil na glavi globoko rano. Njegovo truplo so našli nar sto metrov proč (>d letala. Bilo ie deloma ožgano, dočitn so glavo že ob'edle zveri.
Najdba ponesrečenega postnega letala
Rim. 29. aprila, i. Francosko poštno letalo. ki je vršilo službo med Bpyrutoni m Marseillom in je izg nilo pretekli teden, sedaj našli pri Sifareil ju blizu Morana v Kalabriji na težko dostopni plan ni. Izmed sedmih potnikov so našli tri še žive. Letak-se je pri padcu zaletelo v veliko drevo in »»• močno poškodovano Past rji, ki so slučain« našli ostanke letala, so čili slabo klicanje na pomoč. Ko so letalo preiskali, so našli v kabini dva ootnika. moškega in žensko ter radiotelegraf sta. pri katprih so še or>»-zili znake življenja. Bili so popolnoma os'abljeni. ker so se ves čas hranili samo » keksi in snegom.
Železniška nesreča v ČSR
Praga. 29. aprila, č. Brzovlak št. 4S, ki je vozil iz Libercev, je trčil na postaji Bakov v severnovzhcdni Češki zarad. napačno postavljene kretnice v garnituro ->r-zovlaka iz Češke Lipe. Lokomotiva brz;>-vlaka se je prevrnila, službeni voz in vagon II. ter III. razreda pa se je močr-o poškodoval. Pet oseh je bilo hudo ranjenih, med njimi vlakovodja in kurjač brzovlaka. Ranjencem so prisotni zdravniki nudili prvo pomoč, nakar so jih prepeljali v bolnišnico. Lažje je bilo ranjenih 28 potnikov. Iz Češke Lipe je bil tako; odp-j.lan na mesto nesreče pomožni vlak. Doslej ie izmed ranjencev ena oseba v bolnišnici umrla.
Proglas velikega kneza Cirila
Pariz, 29. aprila. AA. Za 1. maj je veliki knez Ciril, poglavar ruske carske rodbine izdal proglas na ru^k. narod. V njem obračunava s petnajstletnim sovjetskim režimom in tretjo internaci^nalo ter izjavlja, da združuje vse Ruse znot aj in zunaj domovine želja po zmagi nacionalnih sil nad komunističnim jarmom. Na koncu proglasa napoveduje veliki knez skorajšnjo zmago ruskih nacionalnih sil.
Povratek dr. Marinkoviča iz inozemstva
Beograd. 29. aprila, p. Danes dopoldne se je vrnil po daljšem zdravljenju v inozemstvu bivši ministrski predsednik dr. Voia Marinkovič. ki si je vidno opomogel. Na postaji so mu prijatelji priredili prisrčen sprejem.
Tisočkrat
preizkušeni uspehi
„Jutrovega" malega oglasnika priporočajo, da se ga ob vsaki dani priliki posluzite. Danes 477 ponudb in povpraševanj.
Kongres francoski socialistov
Slovanska skupnost
Slovanski narodi imajo v evropskem življenja skupne interese — Potreba medsebojnega intenzivnega s?io-znavanja — Odnošaji s Poljaki
Mlad, okreten, vitek in duševno svež
3 boste postali, ako jemljete zlasti zdaj spomladi, vsako jutro skodelico okusnega »PLANINKA« čaja Bahovec. Njegova naravna planinska zelišča, ne kemikalije, vas oproste odvišne rna-ščobe, čistijo vas znotraj in vam regulirajo prebavo. Začnite že danes s »PLANINKA« čajem Bahovec, ki ga dobite ▼ lekarnah in drogerijah, a pravega samo v originalnih plombiranih zavojčkih po Din 20.— z napisom izdelovalca
LEKARNA MR. L. BAHOVEC, Ljubljana
I
Reg, br. 1349 od 6. VII. 1932.
Bilanca niškega tabora
Zahvala predsedstva JRKD vsem, ki so na .taboru v Nišu manifestirali za novo državno politiko
Že večkrat jc imelo jJutrot priliko poročati o pojavih oži vi jen ja slovanske misli, zlasti pri češkoslovaškem narodu in njegovi mladini Opažati je, da prodira tuii pri drugih slovanskih plemenih spoznanje da postaja obnovitev stare ideje slovanske vzajemnosti vedi.o bolj aktualna, da ni le prodnikt sentimentalnosti in abstraktnih ideologij, temveč praktika potreba časa.
Velika vprašanja, ki tvorijo canes glavni predmet mednarodne politike, predvsem vprašanje direktorija velesil, ohranitve mirovnega stanja in obrambe pred teritorial. no revizijo v Srednji Evropi, nujno kličejo Slovane na plan in jim kažejo pot v pri-bodnjost, ako ne bodo hoteli pripustiti, da b0 usoda Evrope in predvsem usoda njih samih odločala brez njih. Ta Dot mora voditi h kar največjemu medsebojnemu zb!iž?nju, ki edino bi prineslo potrebno solidarnost in enakost v politiki, njenih smer. nicah in ciljih. Ni sicer dvoma, da prvotni itali.lansko-angleški n-.crt diktature štirih spada v preteklost in tudi ni nikake neposredne nevarnosti za spremembo mirovnih pogodb. Goto je, da niti Nemčija niti Italija, niti Madžarska niso odstavilo vprašanja revizije z dnevnega reda in da ®e bodo ta prizadevanja vedno in vedno zo pet ponavljala. Že samo to dejstvo je do-"Vi,ij važen vzrok za slovanske države, da v lastnem interesu utrdijo in poglobijo mi s?l vzaj< mne solidarnosti in edinosti.
Toda z ustvaritvijo enotne defenzivne fronte proti sovražnim poskusom ;>d zunaj slovanska misel še ne more biti izčrpana Poleg te v bistvu negativne smeri je še bolj važna pozitivna, konstruktivna. Gre tu za ogromno, od morja do morja segajoč« ozemlje, polno ,,rirodnega bogastva, z mm-jromilijonskim zdravim in svežim prebivat «tvom in po:ane so t-orej velike razvoju« možnosti v ekonomskem in socialnem pa tirdi v kulturnem pogledu.
Ne zadoščajo tedaj samo politični stiki kooperacija državnikov, niti same zvezne konvencije, ako naj se iz podanib komi>'>-Tient ustvari ideji siovanstva konkretna vsebina. Treba je, da se doseže čim vec.e zbližanje narodov samih, ki edino mo> ustvariti zavest skupnosti.
Historično dejstvo je, da je zavest s'f>-vanske skupnosti ravno tako stara, kakor nacionalna zavest posameznih slovanskih narodov, ker je postala živa že v dobi dt-vega nacionalnega probujenja. Prav po sebno velja to za slovanske narode, ki ž;veli v okviru avstroogrske monarhiie. iMladina. ki .je prva sprejela nacionalno idejo in jo zanesla v svoj narod, je on en> m netila tudi spoznanje slovanskega bratstva. Pri nas Slovencih je zavest slovanske skupnosti oplojevalno in bodrilno vplivala na probujaijoče se narodne množi, ce. Kljub vsem zaprekam, ki jih ie avstrijska državna uprava prizadevala grozečemu >pans!avizm<u je v našem narodu vedno živela misel na slovansko družino; naša inteligenca je gojila duševne stike z ostalim slovanstvom, naša mladina se Le učila slovanskih jezikov in spoznavala slo. V-anske literature. Kjer so tehnične ovir* onemogočale zadostno razširjenje jezikovnega znanja, je naša inteligenca vsaj gojila spoznavanje in pa tudi študij slovanske kulture s pomočjo prevodnega slovstva. Zanimanje za slovanstvo pa je bilo vedno živo in je rasti« od leta do leta
Danes, ko živimo v svobodni slovanski državi, bi bili dani vsi pogoji, da uspešno navežemo na tradicije svojega razvoja in smotreno gojimo medsebojno spoznavanje t drugimi slovanskimi plemeni. Res so obrnile povsem spremenjene državne, gospodarske in socialne razmere pozornost naše javnosti v drne-o smer, domače skrbi so vseslovenske interese potisnile v ozadje, toda historični razvoj sam nas vodi zopet nazaj na staro pot in ni dvoma, da se skromni počet k i slovanskega preporoda, ki se kažejo tudi pri nas. razvijejo v mogočno strujo, ki bo zopet vodilna v na»ši miselnosti.
Zdi se nam. da je naloga države in njenih organov, prav posebej pa še naloga na. Že misleče javnosti, da ta razvoj podpira, še več, da ga smotreno organizira in goji.
Že šolska vzgoja hi morala nuditi možnost učenja slovanskih jezikov, če ne povsod i, pa vsaj na najvažnejših srednješolskih zavodih naj bi se pouk slovanskih jezikov n vedel kot neobvezen predmet. Jma-mo pa tudi že posebne organizacije, ki bi mogle in morale prevzeti to skrb, v kolikor ®e še to ni ugodilo. Kakor so mogoči fran-
Monakovo. 29. aorila. d. Vče-rai se ie prvič sestal novi bavarski deželni zbo-r. Za predsednika je bil izvoljen narodno-socjali-stični poslanec minister Herman Esser, za podpredsednika pa član bavarske ljudske stranke dr. Prost. Socialni demokrati so se glasovanja vzdržali.
Takoj nato je podal ministerski predsed-sednik Siebert vladno deklaracijo, v kateri je očrta! naloge Bavarske v novi nemški državi. Poudarjal je, da se je sedaj k vojaški in državno-političnj enoti, ki jo je ostvaril Bismarck, pridružilo tudi zunanje in notranje nacionalno edinstvo, s čemer je bil končnoveljavno rešen tudi bavarski problem v nemški zgodovini. V političnem pogledu jc sedaj prva in najvišja naloga Bavarske. da prilagodi svojo tisočletno zgodovino enotni ureditvi nemške drŽave. Bavarska ma važno nalogo, da tvori branik vse-^emške misli na jugu in vzbodu nemške države. Svojo posebno na lopo vidi v vzdrževanju doivrih sosedstvenih odnošaiev z Avstrijo in Švico.
V nadaljnjih svojih izvajanjih se je bavarski ministrski predsednik ha vil z gospodarskim« razmerami ter je naglašal, da se mora preprečiti v gospodarstvu vsako vzne-mir.ienie. Zasebna lastnina i-n zasebna iniciativnost morata biti budi v bodoče mero-daj.ni. Obenem je napovedal da bo državno finančno ministrstvo določilo zadnji am-nestijski rok za neprijavljene kapltate, ki so bili preneseni v inozemstvo. Po poteku tega raka bo vlada uporabiila najstrožje kazni
coski in angleški jezikovni krožki, bi se morali razširiti krožki z i češčino in poljščino. Jugoslovensko-češkosiovaška liga 'e za medsebojno zbližanje našega in češkega naroda marlijivo na delu, ni pa še našla povsod potrebnega zanimanja in zato ni mogla še storiti vsega, kar bi bilo potrebno Zlasti jezikovni in literarni karzi za mladino so še zelo redki. Zdelo bi se nam potrebno, da bi naš tisk, naša nacionalna družba in pa predvsem naše šole morale stalno dajati pobudo v tej smeri. Ni nam menda treba naštevati še drugih možnosti za zbliževanje, medsebojnih obiskov, ekskurzij, izmenjave dijakov itd., akoravno se zlasti v sle-dnjeimenovanem oziru stori le malo ali nič. Podčrtali bi pa radi važnost posečanja slovanskih univerz s strani naše mladine. Kakor povsod, tako so tudi v tem oziru naši stiki s češkoslovaškim narodom še najbolj živahni. B\i so že pred vojno, ko nas je skupna politična usoda vezala v ožijo zvezo. In tudi še danes je Praga naši akademski mladini drugi dom.
Manj zadovoljivi "" so naši duševni sti-ki s poljskim nn.	Tudi tu je iskati
vzroka v žgočo v1..	anska misel, ka-
kor smo jo pozna,, ..-d vojno, je bila lis. Tjena v Rusijo. Poljski narod, katerega historično sia^ je pomagal uničiti ruski carizem, ki je zavladal nad največjim delom poljske kraljevine, ni mogel najti polne kongruence z ostalim slovanstvom in je zavzemal povsem svoje posebno sta-hšče. Avstrijski del poljske kraljevine pa je v -Avstriji zopet vžival posebno stališče, ki je narekovalo njegovim predstavnikom posebno politiko. Gališka avtonomija ni dopuščala one solidarnosti s češko in jugoslovensko politiko, kakor bi bila sicer naravna. Avstropolonizem je bolj o.lbijal kakor pa privlačeval ostale Slovane. V zadnjih letih, zlasti proti koncu vojne, je sicer tudi pri avstrijskih Poljakih prodrlo spoznanV, da od habsburške monarhije nimajo nič, nr pričakovati in da je njih bodočnost najbolje garantirana v slovanski solidarnosti,- toda v takratnih razmerah ie niso mogle konsekvence tega spoznanja praktično uveljaviti. Trenja ob meji, ki so bila ob prevratu neizogibna, so rodila nc*o napetost napram Čehom, ki pa je danes že davno likvidirana. Pa posebni položaj je imel za posledico, da ie tudi naše zbližanie s poljskim narodom trpelo. Danes so vse motnje daleč za nami in tembolj je potrebno, da se zamuda nadoknadi vsaj že v sedanji mladinski generaciji.
V Ljubljani obstoji društvo prijateljev poljskega naroda, diugod takih združitev menda ni. želeti bi bilo, da bi ljubljanski centrum vzel nase skrb, da se za zbližanje s poljskim narodom najdejo pota v vsej naši domovini. Bogati zaklad poljske literature bo našemu človeku dragocena od-mena za prizadevanje, spoznati poljski jezik in si prisvojiti vsaj njega pasivno znanje. Živa inicijativa bi mogla poklicati v življenje organizacijo po vzoru češko-jugo-slovenske lige. Pred vsem pa naj bi naša akademska mladina v večji meri našla pot v Varšavo in Krakov, ti stari ognjišči vede in kulture, ki sta poljskemu znanstvenemu delu že pred stoletji pridobili slavno ime. Razvoj politične zgodovine nam že danes narekuje prijateljsko zvezo s poljskim narodom in bo ta nujnost brez dvoma še stopnjevala. Slovanski blok od Baltika do Sredozemskega morja je naravna tvorba, ki nam jo mora prinesti bodočnost.
O vlogi rusKega naroda v slovanski dru. žini je morda še prerano govoriti. Današnje politične razmere pa naj vendar ne bodo ovira za spoznavanje kulturnega bogastva, ki ga je dal svetu in posebno slovanstvu ruski narod in ki ga posreduje znanje mogočnega ruskega jezika. Sicer pa se tudi na političnem obzorju kažejo znaki nove orentacije tudi v današnji Rusiji in upati smemo, da se bo relacija ruske politike napram zapadnim slovanskim plemenom razvila v novih oblikah in z novo vsebino
Ne zdi se nam odveč, da smo začrtali nekaj misli o gojitvi slovanske misli, Kakor bi jo smatrali za potrebno in zaželje-no Seveda pa moramo začeti pri sebi in pred vsem skrbeti za konsolidacijo v lastnem jnigoslovenskem narodu. Smo ze-dinjen narod in naša dolžnost je, da gojimo svojo kulturo z ljubeznijo in vestnostjo. Spoznavanje lastnega naroda v vseh njegovih delih, spoznavanje naše knjige _ to je srbske, hrvatske in slovenske knjige _ mora biti ena naših prvih dolžnosti.	—In.
in se tudi ne bo obotavljala, da ne bi v težkih primerih kvalificirane zločinske vele-izda-e kaznovala prestopnikov zakonskih predpisov s smrtjo in zaplembo premoženja.
Zopetna uvedba vojaškega sodstva
Berlin, 29. aprila. d. Državna vlada ie na svoji včerajšnji seji odobrila zakonski načrt o zopetnem u velja vljenju voiaškeca sodstva, ki bo bržkone uvedeno s 1. oktobrom, ter zakonski načrt, ki se tiče disciplinskega posopanja proti članom narodno-socialistioni-h napadalnih oddelkov. Po njem bodo člani napadalnih oddelkov podrejeni javno-pravnemu disciplinskemu postopaniu po predpisih, ki jih bo izdal državni kancelar kot vrhovni vodia.
Državna vlada ie sprejela na znan-ie odlok državnega predsednika, s katerim se komisarijat za rrakoplovstvo izoreminja v ministrstvo zz zrakoplovstvo. ki ga bo vodil Gorkig.
Poset dijakov Male antante v Splitu
Split, 29, aprila, n. Tu se vrše velike priprave za sprejem dijakov Male antante. ki prispejo v Split 6 maja, prav na dan mestnega patrona sv. Dujma. Prišlo bo okoli tisoč češkoslovaških in rumunskih dijakov Ker bo ta poset tudi portičneera pomena, se jim pripravlja zelo prisrčen sprejem. V Splitu se lnude eedai delegati dijakov Male antante iz Beograda, ki so že stopili v stikf> z merodajnimi činitelji zaradi organiziranja sprejema.
Pariz. 26. april«.
Nov' politična položaj, ki je nastal z zmago Hitlerja v Nemčiji, je bistveno, čeprav le posredno, pobegel tudi v francosko no-troujo politiko. Pod vtisom nove nevarnosti na meji ob Renu se je del francosk h socialističnih poslancev ob koncu proračunske debate izrekel za vojne kredite v proračunu in s tem povzročil razdor v veliki francoski social stični strank:, ki ima 129 svojih zastopnikov v parlamenta. Spor je šel za nače'no s-tališče, ki naj ga francoski socializem zavzema proti meščanskim vladam, čeprav bi nc bile tako ce-mokrateKe in socialne, kakor jc sedanja vlada radikalov pod D-aladiie-rjem. Manjše levo krilo, ki mu stoji na čelu dosedaj praznot: vodja francoskega socializma Leon Bi um. se je izja-v Jo i<z nače',nih i n progra matičnih razlogov proti proračunu, medtem ko jc desnica, ki jo vodi poslance Renaiudol, potegnila za seboj 90 poslancev. Nasprotja, ki so žc dalj i<wa tlela v francoski socialist i črni strank", dac.i se ie ta še nedavno hvadila z želo tio disciplino in enotnimi pogledi na vse politčne probleme, so poštah s term očita in so tem nevarnejša, kar je L^on Blum. ogorčen nad nedisciplino v stroroki in nad necaiupamjem. ki mu oa je izkazala pariametarna frakcija, odložil svoje predsedstvo. PosluM pa se je ovoje zadnrje pravice odstopačočega predsednika ter je sklical izredni strankin kongres v nekdanjo pnpeško prestolnico Avignon, da bi komgires kot naiivšja strankina ustanova razsodil med levico in des-n co
Nad vrati" mestne hiše v Avlgnonu, kfi-tere dvorano je dad socialistični župan mesta na razipolaigo zborovalcem, je stalo napisano z velikirni črkami: »V slogi je naša meč.« Toda kljub 11 mu sva-r lu francoski sooiaiVizem v Avignonu ni mogel premostiti nasprotij med levico in desnl-oo. Ta nasprotstve nam-eč niso le bežen pojav, temveč segajo globoko v nauke in dela francoske socialistične stranke. Pojavila so sc prvič že dan po zmagi levice pri zadnjih draatvnozborskih volitvah ob vprašanju tako z varnega kartela aLi vladne koalicije ceokup-ne levice, ki jo tvorijo ravno socolistn in radikal«. Kakor so socialisti in •radkali nastopali v volilnem boju skupno, so radikali računali, da bodo socialista tud« kasneje pripravljeni skupno z njimi prevzeti odgovornost za vladno politiko. Toda doktrinaroi v socialistični stranki so tedaj zmagali, češ da socialistična stranka ne sme direktno sodelovati v nobeni vlad. meščanskih strank. Nesoglasje,' ki je tedaj na s ta'o v social is<tiičniiih vrstah, se je zaradi trdogilarvega vztrajanja na obrabljenih martcsistiičniih teorjah ne glede na potrebe in zahteve položaja vedno bolj stopnjevalo, dokior ni ob padcu zadnje Her-riotove vlade postalo že tako napeto, da se je v stiramki koma*j še preprečil razkol. Ko je tedajj Da.ladier ponudil socialistom zopet sodelovanje vladi, se je soc afctična desnica pod vodstvom Rcnaudea javno zavzela za tako sodelovanje, toda Leon Blum je s svojo silno avtoriteto še enkrat vzdržal disciplino wi izvedel navidezno pomirjen,je v stranki.
Avignouski kongres jc sedaj obravnaval vso zadevo. BI je naijvihairnejši kongres francoske socialistične stranke po znamenitem kongresu v Tours-u, kjer je prvič; prn'3'jo do razkola v socialistični stfrrtn.k: nn do ločitve s komunisti. Po tem za sociai",i-stičoo stranko zgodovinskem zasedanju e>ta si sedaij prve stala zopet naspr<«ti dva ne-priijaiteijaka tabora: Puritanci in demokrati. Prvi zahtevajo, da socialistična parla-menitarna frakcija ne sme odločevati o tem, ali bo stranka sodelovala v vladi al: nc. Za tako odločitev je kompeteote«! kon.gires socialistične stranke. Sicer social'iwt.:č*.na stranka ob izrve^^tiiih pril uah lahko po-ma-ga meščanski vladi, toda to sodelovanje sme biti le Aičasno, nikdair pa ne sme stranka pn tem ii/jgiu(b'tti svojega pop-oilncma ločenega značaja. Temu nasproti je d°sn>Va nred'a,gala, naij se stranka ne drži suženjsko teorije, marveč naij se rajši rorvna po polit-ionom položiti ju. Zaradi tega da je boljše, da je socialistona stranka glasovala za p-ora5un. kakor da bi povzročila pidec Daladierjeve v"'ade 'n s tem omogočila povratek na krmilo kaki reake on a mi vlado. Iz teh razlogov je tudi pametnejše, če so-c.ia/lističn.i stranka še v nanrej podpi>ra sedanjo vlado. k; vodi politiko m^ru. razorožitve im spoš'ovo,n'a nje>dna.rodnih pogodb i,n	tudi doma zadovoljivo socialno poliitiko. kot pa da s svojo nepo-pustiljivo^tjo priipra«vi po\*ratek Tardieuj-u ali Flandmu.
Kongres je nato glasoval Z veliko večino 2807 glasov se je rz.javil 71 stališče p-'ed-sedn.'ka Leona Bluma. medtem ko ie Re-m>udel zbral kuna j 925 somi^ljennikov, a 220 glasov je odpadlo no radnkilne, bolj-ševiške nazore. Tako je predsednik Leon Blum sicer dob 1 popolno zadoščenje stranke, toda nasprotja med obema kriloma francoskega socializma se s tccn že niso izgradila m iz bojazni, da ne bi iz tega napetega oz.račja nastal de fin it i ven razkol v stranki, se že javljajo zahteve, naj bi se za binkošti sklical nov jizireden kongres, ki bi sedanja globoka nesog'asja skušal ziiuva 1'Zg'lodi'ti.
Z nekim n-em-rom gleda današnja vladna več i a v Pariiz.u na posledice avigi ionskega zasedanja, če bo del socialistov, čeprav tudi v manjšem številu m>go do sedaj, še v naprej podpi.ral Dalad.erovo v-jd^-' ne glede na zahteve pur.tancev, bo težko preprečit? niizkel v stranki. To pa le tedaj, «i<o se bo dc<ni\a, ]x»koreč »e franki ni disciplini, vdalo žantevdtn levice. V obeh pr merih pa se bo sedanja vladna več r.a, ki se je že pr zadnji proračunski razpravi rešita !e z 90 socialističnimi glasov., razbila. Če se pa razsuje vladna koalicija levice, se bo Francija prej alri slej zopet vrnila h koncentracijski vlad,, ki bi ji verjetno po današnjem razpoloženju na Fr. n-' coskem sledila vlada nacionalne desnice. Na vidiku so celo velike ustavne i.zpre-membe. ki jith že dalji časa z vnemo zahteva v parlamentu vodja desnice Tardieu. Zato se socraildstični »Oeuvre« upravičeno noga trmoglav m in zaslepl jenim doktr nar-cem, češ. da je v Avignonu sicer zmagala lev ca, v državi pa bo zmagala desn.ica (misli pni tem parlamentarno desničarsko opoz.icijo). Francoska soi^a'lisrične stranka sledi isti usodni znnoti kakor nemška socializem in v svoji na^poustljiivost' nri-pravlg«! sama sebi propast. Ostaja edin« možnost, da bo sipretni posredovalec Le<«) Blum našel kc.mpromis i« bo ohranil videz enotnosti socialistične stranke ^ne da bi s tem omajal položaja Daladierove vlade.
Beograd, 29. aprila p. Predsedstvo JRKD je na svoji seji, ki se je vršila iS. t. m. pod vodstvom g. ministra Nikola Uzunoviča in Katere so se udeležili ministrski predsednik, predsednik Narodne skupščine in člani kabineta, razpravljalo predvsem o uspehih velikega manifestacij-skega zbora v Nišu. Prečitano je bilo za ključno poročilo banovinskega odbora JRKD za moravsko banovino. Predsedstvo je z globoko satisfakcijo ugotovilo, da ie ne samo zunanji marveč tudi notranje politični in nacionalni uspeh niškega zbora prekoračil vsaKo pričakovanje. Po službenih podatkih je znašalo število udelež. cev iz vseh krajev naše države preko 2mi tisoč ljudi. Na zborovanju so sodelovali srezi moravske banovine z okrog 170.000 udeleženci. Iz ostalih banovin je bilo 34.500 udeležencev, in sicer največ iz var-darske banovine. Zbor se je vršil kljub ne-povoljnim prilikam v popolni disciplini ter je potekel v največjem navdušenju zbrane mase brez najmanjšega incidenta.
Niški zbor je potrdil na veličasten način odločnost našega naroda, da vztraja pri politiki, osnovani na temeljnih principih kraljevskega januarskega manifesta, in pri novi jugosiovenski ustavi in hoče zgraditi veliko nacionalno organizacijo JRKD, v kateri naj se v duhu jugoslovenske ideje združijo vse pozitivne sile Srbov. Hrvatov in Slovencev
Niš pomeni posebno zgodovinsko manifestacijo naroda i i Srbije proti vsem poskusom obnove starega strankarskega stanja. On je izraz popolne solidarnosti Šu-madije v borbi proti separatističnim eksperimentom med Hrvati in Slovenci. Končno je pokazal niški zbor silo organizacijskega dela JRKD in dal udeležencem novih moralnih energij za nadaljevanje in izpopolnitev velikega organizacijskega dela v stranki.
Predsedstvo ugotavlja v globoki hvaležnosti občudovanja vredno disciplino prista-
Dunaj, 29. aprila, d. Pogajanja v Rimu o zaključitvi konkordata napredujejo zelo uspešno. Računajo, da bo avstrijska delegacija že v ponedeljek ali pa v torek odpotovala iz Rima in da bo prinesla s seboj na Dunaj že načrt novega konkordata v ratifikacijo. Vsebina sklenjenih dogovorov še hi točno znana. Ker pa je Vatikan v zadnjih časih sklenil konkordate z več državami, med njimi tudi z Italijo in Pru-sijo, ki urejujejo v bistvu ista vprašanja na enak način, so v poučenih cerkvenih krogih mnenja, da so se pogajanja za avstrijski konkordat razvijala v isti smeri. Predvsem je šlo za ureditev sedanjega zakonskega prava, šolskih vprašanj in od-nošajev, ki so nastali z izpremembo pod-
Trboveljske občinske zadeve
Trbovlje, 27. aprila.
Na včerajšnji občinski seji se je g. župan Vodušek uvodoma v toplih besedah spominjal prerane smrti bivšega odbornika inž. Persoglia ter upravnega svetnika TPD Ran-zingerja. Občinski odbor je soglasno odobril nastavitev novega dostavljača Rateja. Občinski tajnik g. Kajtna, ki je dovršil svojo službeno dobo, se upokoji z 31. decembrom t. 1. Občinski odbor mu izreka za njegovo 40-letno zvesto službovanje priznanje in zahvalo. Ostale personalne zadeve se izroče personalnemu odboru. Ker je občina v težkem finančnem položaju zaradi zakasnelih nakazil davkov, se županu naroča, da izplačuje vse obveznosti v okviru davčnih dohodkov.
V imenu upravnega odbora je poročal g. Pavlin. Razpisana dela pri novi izolirnici se izroče kot najcenejšim ponudnikom naslednjim domačim obrtnikom: kleparska dela Klenovšku Rajku, krovska dela Milošu Rozinu, mizarska dela Pavlenču, ključavničarska dela tvrdki Jereb-Bizjak, vodovodna instalacijska dela Gučeku Francu in električna napeljava Klenovšku Jakobu. Po daljši debati se je določila psetina 50 Din za vsakega psa brez izjeme. Odklonejo se prošnje nekaterih posestnikov za napravo škarp. Naprava kleti pri občinskih hišah se ne odobri iz tehničnih razlogov, ker je graditev kleti na tistem terenu zaradi talne vode nemogoča. Prošnja Stiha za uvrstitev nove ceste na Tereziji med občinske ceste se odkloni, pač pa bo občina tisto cesto po potrebi popravljala Pleskanje pri klavnici se izroči pleskarju Ro-zinu-Tomšetu. Odobri se nabava termometra za klavnič-ne hladilnice. Odobri se nabava dveh ognjevarnih blagajn in sicer eno za Trbovlje in drugo za Hrastnik.
Odobren je načrt za zgradbo zasilnih stanovanj. Stroški bodo znašali okrog 120.000 Din. Prošnje nekaterih društev za podpore se zaradi finančne stiske, v kateri se nahaja občina, odkloni. Odobrita se pravilnika za podpiranje brezposelnih in pravilnik za socialno politično upravo. Sedanji prehranjevalni odbor se razpusti, delokrog pa prevzame poseben odbor. Beračenje tujih, dostikrat nasilnih ljudi, se je pri nas tako razpaslo, da postajajo razmere nevzdržne. Kr. banska uprava se naproša, da naroči vsem varnostnim organom, da vsakega tujca, ki berači od hiše do hiše, takoj izženo iz občine. Nabiranje podpor in milodarov 9 polarni naj se dovoli samo onim karita-
šev, ki so v težki gospodarski situacij: in ne glede na nepovoljjne vremenske prilike pokazali svojo globoko vero r bodočnost, svojo nacionalno misijo in svojo odločnost, vztrajati do kraja na poti k popotni konsolidaciji kraljevine Jugoslavije. V tem smislu predstavlja niška manifestacija veličasten odgovor našega naroda na grdo kampanjo njegovih tujih nasprotnikov. Tako bo niški zbor cenjen ne samo kn? ediustvena manifestacija za program in načela. JRKD nego tudi kot obči narodni izraz patriotstva naše celokupne nacije.
Predsedstvo JRKD je sklenilo po zapisniku izraziti tudi svojo globoko hvaležnost in priznanv? tako vsem udeležencem zbora kakor tudi strankinim organizacijam in poedinceiii, ki so se odzvali s tisoči pozdravnih brzojavk, kakor končno tudi ostalim faktorjem, ki so prispevali k uspehu niškega zbora; poimenično pirr^diteij-skemu odboru občinski upravi niškega mosta, rodoljubnim niškim meščanom, ki so se pokazali s svojo ljubeznijo gostoljubnostjo vredne svojega zgodovinskega imena in v razvoju naše nacije, ter vsem narodnim organizacijam, društvom, ki so pomagala pri velikem poslu; priznanje in hvaležnost tudi železniški upravi in njca«'-mu požrtvovalnemu osobju. Delo, ki ga opravila niška železniška uprava, mora služiti kot klasičen primer točnosti, discipline in tehnične sposobnosti.
V nadaljnjem predsedstvo JRKD odobrilo predloge glede razporeditve nadaljnjih velikih zborovanj stranke ter je defi-nitivno sklenilo, da se bo vršilo uianife-stac-ijsko zborovanje v Beogradu v prvi polovici meseca ijunija, v Zagrebu pa meseca, avgusta. Nato je predsedstvo po referatu gneralnega tajnika JRKD, mnistra g. dr. Kramerja rešilo niz tekočih vprašanj. Končno je bil sestavljen poseben komunike, ki ima nalogo, da pripravi vse potrebno za bližnji kongres stranke
ročja dveh ško-f i j na podlagi saintgermarn-ske pogodbe. Kar se tiče zakonskega prava, bo nova ureditev prinesla olajšanje obstoječih določb. Z uveljavljenjem konkordata bo uveden takozvani fakultativni civilni zakon, kar se pravi, da bodo lahko osebe ki se ne bodo hotele podvreči cerkvenemu zakonu, sklenile civilni zakon, ki bo od države priznan in pravnoveljaven. Z modifikacijo zakonskega prava bo olajšano tudi postopanje glede zakonskih ovir, ki jih predvideva kanonsko pravo katoliške cerkve. Ker pristaja Vatikan na modernejše obravnavanje zakonskega prava. Ko priznala avstrijska vlada gotove proti-usluge na šolskem področju.
tivnim in prosvetnim društvom, ki jim je to dovoljeno v smislu njihovih statutov.
Ministrstvo za trgovino in industrijo se naprosi, da se v smislu § 180 prepove vsako krošnjarenje v občini Trbovlje in okolici. Med krošnjarji so mnogokrat sumljivi elementi, ki iščejo stike s politično nezanesljivimi osebami. Dostikrat se pojavljajo v občini razni letaki s protidržavno vsebino, zaradi česar so bili preganjani domačini, ni pa bilo mogoče ugotoviti pravih krivcev. Banska uprava se naproša, da predlaga spremembo trošarinskega zakona v tem smislu, da morajo plačevati občinsko trošarino tudi privatne osebe. Z vinom se pri nas močno tihotapi, zaradi česar so močno oškodovane občinske finance, obenem pa se pospešuje pijančevanje. Da se bodo lažje ugotovili brezobzirni kolesarji, se uvedejo številke, ki bodo morale biti pritrjene vidno na kolesih. Za morebitne poškodbe pasantov bodo odgovarjali vedno lastniki koles. Sresko načelstvo se naprosi, da bo postopalo proti vsem dirkačem kar najstrožje.
Rumunski gosti v Beogradu
Beoprad. 20. aprila, p. Jutri dopoldne pride iz Sofije v Beograd pevski zbor rumunskih železničarjev in skupina rumunskih novinarjev. Dununaki pevci so b'li na daljši turneji po Grčiji in Turčiji, kjer so priredili nekoliko zelo dobro uspelih koncertov. Tudi v Beogradu priredijo koncert
Ekskurzija ljubljanskih maturantinj
Mat jraritinje VIII. a razreda mestne ženske realne gimnazije v Ljubljani so se or'-peliale s snočnjim brzovjakom na daljšo ekskurzijo kot zakliueek svojega gimnazijskega študija preko Sušaka in Raba do Sp1-ta ter se vrnejo preko Plitvi?k«h jez?r in Zagreba v Ljubljano Ekskurzijo vodi razrednik g. prof. Ciril Peternel.
Vremenska napoved
ZaerebSka vremenska napoved sa danes:
Polagoma naraščanje oblačnosti, toplo, vetrovno, poslabšane vremena. — Situaeija včerajšnjega dne: Južno Evropo pokriva visoki pritisk preko severnega kontinenta in Centralne Evrope pa prehaja barometrska depresija, ki povzroča v naših krajih tople južne vetrove, zaradi katerih narašča temperatura.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo: Pri sedaniem nestalnem in nezanesljivem vremena najbrž prehodno izboljšanje in bolj toplo z južnimi vetrovi. Za prihodnji teden: mogoče je, da bo padla temperatura.
Nova vloga Bavarske
Konec bavarske samostojnosti — Branik vsenemške misli na jugu — Smrtna kazen za tihotapce kanitalov
Pred zaključitvi jo avstrijskega konkordata
Za protžusluge v šolstvu bo Vatikan priznal večje olajšave za sklepanje zakonov
Naši kraji in ljudje
Prva aretacija v preiskavi umora
Poizvedbe zaradi umora na Dolenjskem se intenzivno nadaljujejo v stiškem kakor tudi litijskem okolišču, a sledovi so delno zavedli tuili na gorenjsko stran. Preiskovalni organi upajo, da bo velika zagonetka razvozljana že prav v kratkem. Včeraj je bila izvršena prva aretacija. Ta novica se je zlasti hitro razširila v okolici Tržiča in Kranja. Prijeli so mladega fanta, pri katerem so našli močno okrvavljene hlače in spodnje perilo. Povod za aretacijo so dale še nekatere druge okoliščine, o katerih pa v interesu preiskave še ne moremo poročati.
Št. Vid pri Stični. 29. aprla.
V zagonetni zločin, nečloveški umor mlade žene Amalije Anžlovarjeve, ki od srede razburja ves stiški okraj, prve dni ni pro-nikla jasnost ali vsaj točnejša sled. ki bi pomagala preiskovalnim organom spraviti zločinca za varne zapahe. Vsekakor pa eo preiskovalni organi že prvi dan po umoru, zlasti popoldne, ko se je najhujše razburjenje poleglo, dogr.ali nekatera dejstva, ki zavijajo zločin v koprono misterioz r<»sti, bodisi, da so tako zločinci hoteli zavesti preiskovalne organe na napačno -h d. ali pa, da bi spravili sum na nedolžne lju di, pridobili časa in se poskrili na varno. Pričakovat; pa ie. da so vprav znamenja, ki so jih zločinci bržkone namenoma zapustili za soboj, da bi otežkočili. oziroma onemogočili zasledovanje, tista oporišča. 6 pomočjo katerih bodo preiskovalni organi po logični rekonstrukciji zločina morilca v najkrajšem času razkrinkali.
Kakor v neštetih primerih, je ljudska radovednost tudi v tem primeru uspešnemu zasledovani ju zločincev vrgla marskatero poleno pol noge. Nesnrselno je bilo, da so rokateri že zgodaj zjutraj po mioru poskušali lezti skozi malo ovalno podstrešno lino, pod katero je bila spodaj prislonjena lestva in skozi katero je domnevno prišel zločinec v hišo. Namreg odločilnega pomena bi b lo. ako je bila lina, pri kateri sicer ni imel nihče in nikdar kaj opravka, zaprašena. Če bi bila lina zaprašena, bi biio jasno, da je bila lestva prislonjena le z namenom, da TH-ikrije pot. po kateri je morilec prišel v hišo, sicer bi pobrsal prah, ko ee je prerival skozi luknjo. Dvomljivo je tudi, kako je zlezel skozi lino manjši mož, — ker le tak more skozi njo — ko je, stoječ na lestvi, odprtino komaj dobro z rokama dosegel. Ta-jinstveno je tudi, kako je mogel zločnec od zunaj odtrgati močan žclezni pas, ki je bil znotraj z močnimi žeblji pribit preko odprtine. Nemogoče je bilo, odtrgati io železo z golo roko. ziočmec je moral rabiti kak drog. da ga je odtrgal. Žeblji so tako n>očno držali, da so ostali v lesu in so se jim odtrgale le kapice. To pa je delalo pr*> rej ropota in je le čudno, da se nista zakonca Mai j a že takrat zbudila, kaj šele mala Anica, ki je spala v sobi, katere okna so poleg te tajinstvene 1 ne.
Vprašanje je tudi, kako je mogel morilec nemoteno brst-ali in vse razmetati po škri-niah in omarah, po sobi, kjer je spala Anica Horvatova. To je moral opraviti z nai-v- rjo opreznostjo, da se otrok ni zbudil. Ta or»reznost pa ni brezpomembna, če jp niori-W nato sam otroka zbudil in ga s čudnim naglasom izgovorjave vprašal po očetovem denarju.
Ko je otrok tekel po stopnicah v pritličja. ni opazil nikogar pred nasprotno spalnico. čeprav je stekel k starim staršem takoj, ko je mož šel iz njene spalnice. Bržkone je bla deklica tako preplašena, da ni ničesar videla okrog sebe, sicer bi mogla vsaj razločiti, ali so bila nasprotna vrata odprta ali zaprta, če je bil kdo tam. Svetlo je že bilo toliko, da so se stvari razločevale tjd-i v gornji predsobi, iz katere vodijo vrata v spalnire in ima tri okna. od katerih je »rednje zelo veliko in nezastrto- Ce bi bil imel Andrej Mali. mož umorjene, v kritičnem času več prisotnosti duha. bi stekal po stopnicah v pritličje, ki eo niu bile bliž-j-\ kakor pa majhna vrata v zastrešje. kamor se je skril ko je odpahnil od sebe razbojnika. ki mu je nastavil revolver na prsi. Iz pritličja bi bil z enim skokom na cesti, saj so bila vežna vrata običajno le iapah-njena. Na cesti pa bi z lahkoto priklical sosede, ki bi roparjema ovirali ne >paženo in nemoteno pobegniti.
Stara Marija Anžlovarjeva. gospofnia in mati pokojne Amalije, je izpovedala: Hčerka je bila že nekaj dni močno prehlajena in je le še tako tiho govorila, da je ni mogla prav nič razumeti. Zaradi prehlajenja ie tudi večer pred umorom ležala z možem spodaj v trgovini na peči, dokler nista šla ob 22. v svojo sobo in je ona vrata v trgovino za pahnila. I>a je bila hčerka v času umora oblečena v petero zimskega perila, je vzrok in dokaz njenega močnega prehlada. Zato ni razumljivo in tudi banovinski zdravnik dr. Fedran iz Hudega pri Stični, ki je trjplo obduciral, ne more potrditi, da bi mogla umorjena s prehlaje-nim grlom in dobljenimi smrtnimi poškodbami pozvati moža, naj ji da brisačo. Seveda je razumlji-
DAMSKI PLAŠČI in DEŽNI PLAŠČI
iz specijalnlh edinstvenih blagov za katere imam samozalogo. športna oblačila vseh vrst. Za gospode vsakovrstne obleke po meri
k. pučnik, ljubljana
ŠELENBURGOVA ULICA ŠT. 1.
vo, da je bil Andrej Mali ob pogledu na razmesarjeno ženo iz uma in ves zbegan in bodo njegove izjave, ko se umiri, točnejše in bodo marsikatero nejasnost razbistrile. Znano je, da sta sp zakonca zelo dobro razumela in živela vseh tr najst mesecev zakona v najlepši harmoniji, kar je tudi rajnka večkrat omenila, češ: j Boljšega moža ne bi mogla dobiti.«
Glede poškodb umorjene, ki jih je bilo polec obeh smrtnih na vratu še devetnajst manjših, hi (lalo sklepati, da se je žrtev obupno branila, saj je vsa porezana po obrazu in največ po desni roki. na kateri ima j>o?neto kozo in m^so s prtov in z dlani do mišic, kakor z britvijo. Izključeno je. da bi dob la grozna vreza v vrat stoje med vrati. Saj je morala kri kar bruhati iz rnne in je bila krvavitev tako močna, da bi morala biti okrvavljena tjdi spredaj po \-som telesu. Kakor se je na izkazalo pri obdukciji, je b la od vratu doli povsem čista brez vsakih madfžov, na ramenih in hrblu pa je bila vsa v krvi. Iz tega bi bilo sklepati, da ie bila nesrečna žrtev zaklana na postelji, kar potrjujejo tudi ubodi, ki so jih našli v žimnici.
Razčistiti ie treba tudi, odkod in kdaj krvavi madeži v sob', kjer je spala nečakinja Anica. Morda je prišel morilec že krvavih rok v njeno sobo? Saj je težko umeti, kako se je mogel zločin dogoditi v kratkem času. ko ie moški zapustil sobo male neča-kinie in je ona koj za nj'm stekla k starim staršem v pritličju. To razdobje je bilo le
za nekaj sekund in se je moralo vse dogoditi s filmsko naglico.
Kakor rečeno, bo kolikor mogoča točna
rekonstrjkcija dejanja v tajinstveni zločin [osvetila z jasnostjo, ki bo ne le dognala motive umora, temveč tudj spravila na dan tudi tiste, ki so bili zmožni tega gnusnega dejanja. Šele takrat ee bo v naših krajih poleglo razburjenje zaradi umora Amal je Mai i je ve.
Pokojnica je bila vsenaokrog vedno spoštovana in priljubljena. Bila je za kmetiško ženo nenavadno eublilna in inteligentna. Pred desetimi let; se je vrnila po triletnem bivanju iz Amerike, kjer je bila pri sorodnikih. Že takrat ee je priučila angleščine, ki jo je doma tako spopolnila. da jo je per-fektno govorila in pisala. Stalno je dopisovala z odličnimi rodbinami v Ameriki in z gospemi na Angleškem. Popolnoma sama pa se je naučila perfektno tudi nemščine. Po vsej hiši je sled za izobraženo ženo. Po •vibah, na mizah, omarah, pultih, prav tako tadi v trgovini je polno slovenskih, nemških in največ angleških leposlovnih knjig. Čudovit čut ie imela za lepe knjige, saj ni v vsej hiši niti ene knjige povprečnega avtorja. Posebno leno zbirko angleških klasikov je imela v sobi, kjer ie epala njena nečakinja. Med drugimi: celotno izdajo Brownin-ga in Shakespeareja v luksuzni usnjeni ooremi. S knjigami je imela največje veselje in je zanje še vedno našla čas. čeprav ie v hiši opravljala prav vsa domača dela in pomagala tudi v trgovini, ker niso imeli nobene dekle.
V pobi zadai za trgovino lezi na pultu lepo pisan obširen koncept pisma, namenjen neki odlični dami v Londonu, v katerem končuje s pozdravi, ki predrage ji gospe ne bodo nikdar več dosegli.
Lepote bogato erce je za vedno utihnilo. Preveč grd. preveč zverski je bil zločin nad njim, da bi mogel za večno ostati nemašče-van.
Pevski zbor državne učiteljske šole v Ljubljani
	B5S-
	1
	
bo priredil pod okriljem Rdečega križa sa_ mostojni koncert jutrišnji ponedeljek v veliki dvorani hotela »Uniona« pod vodstvom prof. Ivana Repovja. Sodeluje tudi šolski godalni orkester, ki ga vodi prof. Prosenc. Program, ki je našftudiran z vso vestnostjo in natančnostjo, je zelo pester. Poleg orkestra nastopi mnogoštevilni mešani zbor, moški in ženski zibor Izvajali bodo umetne pesmi skladateljev- Ferjančiča, Adamiča, Pavčiča, Ocvirka, Mokranjca in Vodopiv-ca, poleg tega pa nekatere svojevrstne narodne pesmi za moški in ženski zbor. Zato bo ta koncert izredno zanimiv in bo nudil prav gotovo tudi razvajenemu okusu mno_ go plemenitega užitka. Ta ztoor je s svoji-
mi dosedanjimi nastopi dosegel že lepe uspehe, saj ga vodi priljubljeni dirigent prof. Rapovš z vsem svojim navdušenjem in njemu lastno požrtvovalnostjo. Vso javnost vabimo, da se udeleži koncerta in sama presodi, kaj se da glasbeno doseCi z vnemo in pridnostjo na srednji šoli. S svojo udeležbo bo javnost pokazala, da ji skrb za mladino ni tuja, temveč, da zna ceniti trud in idealizem glasbo!jubeče miadine. Vstopnice so v predaji v Matični Knjigami in eno uro pred koncertom pri blaga in i v Uni_ onu. — Na sliki je v sredini direktor zavoda Nande Marolt, na desni pa dirigent prof. Repovš.
rdečega križa
Prvo zborovanje odbornikov in delegatov iz vse
Jugoslavije
Ljubljana, 29. aprila.
V posvetovalnici na magistratu so se danes dopoldne zbrali k seji člani uprave Rdečega križa kraljevine Jugoslavije Ta odlična človekoljubna organizacija uživa pokroviteljstvo Nj. Vel. kralja in kraljice, osrednjo instanco pa tvori glavni upravni in glavni nadzorni odbor. Po smrti Marka Lcka bo treba na glavni skupščini izvoliti novega pred-iednika, zdaj pa vrši predsedniške posle L podpredsednik g. dr. Tugomir Alaupovič, minister v p., ki je tudi vodil današnjo sejo. Glavni odbor šteje 24 članov (med n.;imi je naš ožji rojak državni svetnik g. Ivan Škarja). Člani glavnega odbora so dalje predsedniki vseh 15 oblastnih odborov: eBograd, Banjaluka, Bito1.j, Cetinje, Ljubljana, Mostar, Niš, Novi Sad, Osijek, Priština, Sirajevo, Split, Skoplje, l"žice in Zagreb. Današnje se;,e se je udeležilo 36 odbornikov in delegatov. h poročila glavnega odbora navajamo:
Med žalostnimi dogodki preteklega leta beleži RK predvsem izgubo enega svojih najodličnejših voditeljev in sodelavcev. L*mri je njegov dolgoletni, izredno zasluženi predsednik dr. Marko Leko, v čigar spomin je glavni odbor sklenil ustanovitev posebnega fonda za jx>dpiranje zaščitnih
Vesela revijska opereta!
Danes premiera!
sijajnih šlagerjev, opojne muzike, razkošnega baleta, duhovitih dovtipov,
smeha in zabave!
V glavni vlogi ženski Charlie Chapiin temperamentna in nadvse priljubljena
ANI ONDRA
življenjski roman
Danes ob S., 5., %8. in '/,10. zvečer male Prodajalke ča ________________________sopisov, ki je postala od neznatne
ELITNI KINO MATICA koristke slavna re-
Telefon 2124	vijska zvezda!
Sodelujejo:
HERMAN TIIIMIG BERTA OSTYN PAUL OTTO
Danes nov Foxov zvočni tednik!
sester in samaritanov. Delo društva podaja sliko živahnega giban,a m borbe za uspešno pomoč vsem, ki so pomoči potrebni Organizacija društva je po številu krajevnih odborov preteklo leto znatno napredovala in šteje danes 1195 krajevnih odborov, samo da vsi ti odbori ne razvijajo cn.ako živahne delavnosti. Vseh članov šteje RK v državi 53.174, rednih, ustanovnih in dobrotnikov. Glavni odbor je za razne podpore izdal več ko 1,600.000 Din, oblastni odbori pa so na svojih delovnih področjih izdali nad 1,000.000 Din j>odpor. V ljubljanski oblasti je oblastni odbor s svojimi krajevnimi odbori razdelil nad 155.000 Din, razen tega pa je razdal še mnogo obleke in obutve, tako da je na ta način podprl nad 4000 oseb; oblastni odbor sam pa je podpira! okrog 3000 oseb in je potrošil v ta namen več ko 15.600 dinarjev.
Posebno pozornost je društvo tudi preteklo leto posvetilo siromašnim in zapuščenim otrokom. Razen vsote 336.000 Din, ki jo je društvo imelo v ta namen v svojem proračunu, je glavni odbor razdelil vsem oblastnim odborom še 86.000 ter 18.000 Din za ustanavljanje otroških okrevališč. Enako kakor centrala, so v tem pravcu marljivo delovale posamezne oblasti. V ljubljanski oblasti je šlo skozi fe-rijalne kolonije RK 300 otrok. 30C0 otrok pa je dobivalo hrano v 35 šolskih kuhinjah. Odsek mednarodne unije za podpiranje otrok pri našem društvu je preteklo leto podpiral 818 otrok, med katerimi je bik) največ dece ruskih emigrantov. Mednarodna unija je v ta namen prispevala nad 93.000 Din.
Akcija za prebrano prebivalstva v pasivnih krajih, ki se je pričela septembra 1931 in s>e zaključila v juliju lani, je zbrala prostovoljnih darov v denarju 3 in en četrt milijona Din, razen tega pa še 135 vagonov živeža ter 21 vagonov krme *a živino. Oblastni odbori so po državi na-b-ali 1,333.000 Drn, nadalje 116.5 vagonov živeža in 9 vagonov krme. V teh podatkih pa niso vključeni tudi darovi, ki ao bili nabrani na področju pasivnih krajev ter so bili na licu mesta tudi razdeljeni.
Sestrska šola RK v Beogradu- ki je doslej dala 161 diplomiranih sester, šteje tore-notno 79 učenk. Po vsej državi se je lani vršilo 36 nižjih in 7 višjih aamaritanskih
Zobe lahko
kupite
-pa
ne svojih!

Zobni kamen-uničevalec Vaših zob!
Od takrat, ko Vam zobni kamen omaja zobe, pa do takrat, ko Vam zob izpade, je dostikrat samo en koraki Kakor pa je zobni kamen nevaren, tako lahko ga je mogoče za vselej odpraviti: kar s Sargovim Kalodontom! Pri nas ina samo Sargov Kalodont znanstveno priznani sulforicinov oleat po d™ Braunlichu v sebi. On odpravi zobni kamen polagoma in zanesljivo. Pravilna zobna nega je tale: po 2x na leto k zobnemu zdravnika na pregled — po 2 x na dan Sargov Kalodontl
SAR Gov
Proti zobnemu kamnu
tečajev, ki jih je obiskovalo 1123 poslušalcev. V zdravilišču RK v Vrnjački Banji se je v teku sezone zdravilo 349 oseb, med njimi največ naših in ruskih invalidov. Velika skladišča ima RK v Beogradu, Nišu, Ljubljani, Sarajevu in Bitolju. Ta skladišča ao velike skladovnice, v katerih se za časa velikih nabiralnih akcij stekajo nabrane življenjske potrebščine, ki jih potem RK razdeli med potrebne, poleg tega pa se hrani v njih oprema za reševalne akcije, ki jih RK podvzema ob večjih katastrofah.
Naš RK je v živahni delovni zvezi z vsemi organizacijami RK v svetu. Kolikšnih simpatij je naše društvo deležno onstran meja države, priča tudi dejstvo, da je polkovnik holandske Armade spasa Gowars v spomin na vojna leta, ko se je mudil v Srbiji, z dovoljenjem vrhovne komande Armade spasa poslal našemu RK darilo 46.600 Din. Kako dobro je RK organiziran tudi v sanitetno tehničnem oziru, kaže dejstvo, da ima v ljubljanski oblasti n. pr. konjiški odbor svojo bolnišnico, gu-štanjski .svoj sanitetni avto, ptujski hiralnico, odbor v Slovenski Bistrici pa javno kopališče. Organizacija podmladka je v preteklem letu dobro napredovala. Zajela je v svoje delo po Jugoslaviji 3434 novih šol s 3o5.230 novimi člani. V njegovem področju je lani delovalo 765 šolskih kuhinj, v katerih se je brezplačno hranilo 39.585 otrok. Račun o gospodarstvu RK v preeklem leu izkazuje nad 12,000.000 prometa in 1,140.000 prebitka.
daleč tja v Italiji, v Verono in še dalje. Po
10, 14 dni so bili na poti. In še veliko vo povedati. Nad 30 let je bil občinski odbon. n:k. Kratek čas tudi župan Vrhniški. Vedno pošten in veren človek, a vedno na.prei-nega mišljenja. Izvanredno je čil, večkrat nam še zapoje kako staro krajsiko pesem, ki jih danes ni več slišati. Pred letom, ko smo praznovali god njegove žene, se je celo še zavrtih Ma'a dela še vedno oprav_ lja okoli hiše, predlanskim je še držal za plug. Takih korenjakov v tej starosti je pač malo. — Zato pa, dragi odka Frtičarn Bog te ohrani zdravega in zadovoljnega najmanj še do stotega rojScnega dne!
Jubilej uglednega obrtnika
Hrastnik, 29. aprila.
Hrastniški krojaški mojster g. Anton Štcfčsnčič praznuje danes svojo 701ctnico in je njegov jubilej vreden omembe tudi zaradi tega. ker je delovanje tega zglednega narodnjaka tesno združeno z življenjem
Oče Frtičar - 901etnik
Letos 19. aprila Je praznoval Jakob Kovač, po domoče Frtičar, svoj 90. rojstni dan, godoval bo pa jutri, 1. majnika. Rodil se je kot 14. otrok v Mali Ligajni pri Vrhniki 1843. Njegov oče si je postavil lepo domačijo na Frtici ob državni cesti med Drenovim gričem in Vrhniko, kjer je poleg kmetije otvoril tudi znano, še danes obstoječo gostilno.
Na Frtico je pridel Jakob kot štiriletni deček. Leta 1865. je prevzel po očetu posestvo in goetihno m se leto nato prvič po_ ročil. Po vdovitvi se je poročil drugič z vdovo Marijo Oblakovo leta 1889.. ki mu pa je leto« 6. aiprOa umrla, stara 88 let. — V dragem safloouu ni imel otrok.. Otroke prvega zakona je pa ie davno vBe preskr-bel. Bil je vaoren gospodar ki pošten go-stflošfcar do 80. leta starosti, na to je pa oddal vse sikupaj svojemu pranečaku Jo-šetu Kovaču, ki je poročil njegovo vnukinjo, sam pa uživa pri teh lepo jesen svo_ jega življenja, še vedno ndrav in na duhu izranderdno veder.
Številni pravnuki mu delajo veselje. — VW, ki ga poanamo, ga ljutJimo in radi poslušamo. ko nam pripoveduje doživljaje in navade iz davnih časov. Leta 1848., ko je vojaStvo marširalo v Kalijo, so trenarji teropaM gostilno, iz škafov piM vino, vse pojedli, st&n&i ki otroci so pa zfoežali v bfcifanJl goffld.
Kot de&ek Je hodil romat na žalostno goro pod Krfroona in ni bik) še takrat ne shiha ne duha po poznejši južni železnici iz LJubljane v Trst. Kot mladenič je fural
naSh narodnih organizacij. Jubilant je rodom iz Litije, svojo krojaško obrt pa jo pred 40 leti premestil v Hrastnik, ki jo bil takrat v začetku svojega naglega razvoja. Kot obrtnik si je g. Štefaneič takoj pridobil velik sloves. Delal je tudi za dame, kar je bila takrat redkost na deželi, in kot izboren krojač ie imel med svojimi odjemalci vse rudniške uradnike, kar pa ga ni privabilo v društvo takratne me-rodajne nemške gospode v naši dolini, ki » je prizadevala na vse kriplje, da bi m pridobila med vsemi sloji čim več privržencev. OBtal je zvest narodnjak in se ie ravno tako, kakor poprej v Litiji, kjer je bil med soustanovitelji pevskega društva »Lipa«, tudi v Hrastniku vneto udejstvo-val v vseh narodnih društvih. Nad 30 let je deloval tudi v vrtah naših požrtvovalnih gasilcev. Meti vojno se je začasno preselil k svoji hčerki, ki je takrat vodila kino Gaberje v Celju, po vojni pa se je spet vrnil v Hrastnik. Ko je njegova obrt najbolj cvetela, si je zgradil nad sedanjo dekliško šolo na hribu svoj dom in je bila njegova hiša prva od današnje naselbine, ki je ohranila ime Frtica, kakor je g. Štefančič kot Litijana nazval svojo domačijo.
Jubilantu, ki je še vedno čil in zdrav, želimo še mnogo »rečnih leti
Pri lenivosti črevesa, bolezni jeter in žolča, odebelelosti in protinu, katarju želodca in črevesja, obolenjih danke odpravi naravna »Franz Josefova« grenčica zastaianje v trebušnih organih hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje po bolnišnicah uče, da uravnava »Franz Josefova« voda izborno delovanje črevesja. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« Je zavarovan za 10.000 dmarier!
JRKD v Celju močno zasidrana
Podrobnosti z impozantnega občnega zbora krajevne organizacije — Odnošafi med stranko in njunim članstvom — Poročilo nar. poslanca
Ivana Prekorška
90 naao-
Kaikor smo na kratko že poročat, je tmeua sred; meseca krajevna orgaimzacija JRKD v Celju svoj občilu zbor, ki se je spremenil v lepo aborovanje, saj se je zbralo okrog 300 somišljenikov. Predsednik dr. Rruest Kalan je v svojem izčrpnem pojoči ku med drugim izvajal:
Že pri volratvah v novembru 1931 se je v Celju pokazal razveseljiv pojav, da vsi pristaši prajinijih naprednih n na in i h strank odločno manifestiraj! svojo voljo, da izbrišejo ve« sledove prejšnje strankarske razcepljenosti Ta pojav se je po ustanovitvi stranke še poglobil in v Celiju danes mi več nikakiih razlik med pristaši bivših nacionalnih strank. Krajevna organizacija je popolnoma homogena in kompaktna. Število članstva je lepo, vendar mnogi še niso prišli, ki spadajo k stranka po" svojem mišljenju in po svojem delu. Pri mnogih je kriva komodnost, mnogi poznajo stranko le, kadar^ prihajajo k mjej s svojimi že'jam i. pri mnogih pa je tudii nezadovoljnost s težkimi ekonomskimi in socialnimi prilikami vzrok, da se ne približno strank. Ne upoštevajo pa, da ja izhod mogoč le v skupnem složnem delu vseh, ki s"" dobre volje. Pri ureditvi naših razmer mora sodelovati vsak, kdor fe strinja z današnjo linijo državne politike. Kdor priznava pravilnost programa in potrebo stranke, mora imeti tudii pogum, da nosi moralno odgovornost za delo 6itranke in da tako podpre tudi delo naših demokratičnih reprez-entantov Stvarna im pozi-tivna kritika naj bo i smešen a na pravem mestu, to je v stranki saftni. Sod d oven je v stranki pa je omogočeno vsakomur, ker }e stranka " zgrajen« na principu soflidamnoeti stanov in stanovskih interesov.
Kakor prepušča stranka v strokovnih in stanovskih vprašanjih svqj:m dlan,cm popolno prostost tako je morala, na drugi strani postaviti princip izključne kompe-tence stranke in strankinih instanc v političnih vprašanjih Vs*_ želje in zahteve članov je treba uveljavljati k pri krajevni organizaciji, ki jih mora sporočiti in zastopati pri nadurnih strankinih ki upravnih instancah. To velja tudi za mnogoštevilne želje do domačega narodnega po-El«inoa.
Nasa posebna rtkrb mora biti, da navežemo nase mliwJi.no in vzibudlimo v njetj initores za javna vprašanja. Zato bo krajevna organizacija ustanovila poseben mladinski odseik.
Delo krajevne organ izac^c je bik) v mri-oulem letu tem veoje, ker je od ustanovitve »ra-ike in okrožne organizacije v Celiju vitšiia tudi posle teh dveh organ iiz&alij. Zunanje delo orgamiizaoiijc je obstojate pired-vsem v številnim iratenvenoiljaih pri vtlštjiih instancah streoke tor pr- upravnih in drugih obl-astviih. Narodni poslanec g. Prekor-šek jc bil krajevna ongaminzaciti v vseh zadevah rade volijc na razpolago. Raizen tega so torišča strankinega zamen,jega dela razne javne korporaeiie gospodarske in kulturne ustanove ter društva. V celjskem občnskem svetu ma stranka odločujočo večino. V občimKem klubu, ki mu načckije g. direktor Mravilijaik, se vsa vprašanja, o katerih ima oJjočattn občinski svet, rešujejo prej sporazumno in se že tudi iizi^ladijio vsi morebitni nasprotni nazori, V Celjski mestni hranilnici, v kateri je ob ustanovitvi stranke vodilo posle gerentetvo, je bil izvoljen upravni odbor, ki mu načelu je podpredsednik krajevne organizacij« g. lekarnar Posavec. Člani stranke se udejstvu-jejo v raznih gosoodarskrh. naoicnalmiiih in humanitarnih organizacijah na najvažnejših mestih m so povsod glavni nosit el ji vsega deia.
Razmerje do meščanov nenvfce narod-rorsti je postalo od skupščinskih volitev- v splošnem znosno: njihovo sodelovanje v občinskem svetu je korekit.no in loj a1 no. Razmerje bi pn biflo znosnejše, 5e bi cel j-fko nemško glasilo pisalo o lokalnih razmerah. kaikor tudi o razmerah v naši in v sosedin iih državah bolj looreflatm© in taktno ter manj izzivulmo.
Poročilo predsednika dr. Kalama je bilo sprejeto z velikim odobravanjem, ndkar so poročali še tajnik g. Zorko, blagajnik g. Vranjek in član nadzornega <-dborn g. Turnšek. Po soglasni raizresnrci odbora je povzel besedo narodni posknec g. Ivan rrekoršek in podal obširen in zanimiv p-egled aktualnih političnih in gospodarskih vprašanj. Izvajal je med drugim:
Neodvisna narodna država je za nas, ljudi iiz predvojne dobe. sama po sebi že
taka pmdofrVtev, da je vse nevoije današnjih dni, ki ne prizanašajo nikomur, ne morejo zasenčiti. Bil smo priče, kako se je pred našimi očmi zrušila velika, dobro urejena velesila Avstrija in so .ia njenih ruševinah preko noči vzrasle nove države. Morda je v tem tud nekaj vzroka, da 6e še vsi ne zavedamo, kaj je država n kakšna je njena moč. Pr&j smo bii vajen' rušiti nam tujo drža/vo in zato nam sedaj še ma^ka prave državljanske zavesti. V širjenju raznih tendencijoznih ve6ti se odlikuje zdastr meščanska inteligenco. \'si moramo poznati eno, najvišjo resn oo o sedanjih težkih časih: Kd<xr ima danes delo, pa ni Lačen in ne prezeba, ne »ne tarnati, ko so milnjoni brez dela n kruha. Brezposelnost je socialna bolezen in v ve-1'fci meri posledica dejstva, da je stroj nadomestil flovaka.
Cene žita so v zadrrvjih letih s%>o padJe. Padec cen je povzročil propast naše kmetije. Obubožanje kmetije je povzročilo tudi obubožanje drugih gospodaricih panog: obrti, trgovine ln industrije. Dokler kmet ne bo zmožen, da si nakupuje življenjske potrebščine, ni misliti ca trajno izboljšanje gospoda,rekih prilik.
Gosp. poslanec je nato govorili v novem državnem proračunu, k' je lapram predlanskemu znnižan od 14 milijard na 10.438.000 Din. Omenili je tudi zakon i zaščiti kmetov. odpravo žitnega monopola, ukinitev 3'odlkornega kariela, zakon o odpravi trošarine na vino, naknadne Kred te za javna
dela In vzdrževanje socialnih z«vo<lov. ob-čiaka zakon, veMa pomen paleta Male antante t« izredno vainost zakonskega predlog« o dekonoentraoir državne uprave in prenosu poslov na banske samouprave.
Gosp. poslanec je dalje omenil znani pastirski list jugosiovensikih Jkof >v Naglasi! je, da je oenkve m vere nevedno, da se je v svettiš&a, ki eo "est «"»ga naroda, vnesla politika in grda beseda. Neodpust-uo je tudr, da je voditelj h vše SLS dt. Anton Korošec, Id je dosegel t tej državi najvišji položaj, v trenutku, ko ie besnelo sovraštvo u inozemstva jmotj nam, podpisal punktaoije io pred Cvetom oslabil p*>-zic jo naše države.
PosL Prckoršek je zaključil z besedamr-»Vlijmo ai vere v srca in iaiše, te' post«i-0imK> apostoli in branutelji državne m sli!«
Cian banovinskega sveta n mestni župan g. dir. Alojzij Goričan je poročal o delu v banovinakem svetu. Navedel je važne podaike iz novega proračuna dravske banovine ter zahiteve banovinakega sveta po izvedbi dekoncentraci.jc držav.ie tprave in po ječanju avtonomije banovin skih samouprav, zaibtevo po uk ritvi ku uka drž.ivit- h nemesčentcev, resolucijo »lede «ani - je na-denarstva ter zahtevo po uvedbi dife-rernoi.ranja samoupravnih dokla.k Dotaknil se je vprašanja nadproduMicije inteligence, brezposelnioisti med uč^eljstvom, trošarine na v®o, izpadika državne dora-cig« za dravsko banovino m ustanovitve bednostnega sklada.
Po živahni debat' so s* t popolnem so-glasiu izvršile volitve odbora. V glavnem je bM izvoljen dosedanj- odbor z dr. Ka-lanom na čelu. Impozantnr občni zbor je podcazaC, kako močno je v lepem Celju že vsidrara ustvarjajoča misd stranke sloge in dela.
Večer Ivana Zormana
Ljubljana, 29. aprila.
Stiki med domovino in našimi naselbinami v Ameriki so dokaj redki in bolj slučajni kakor smotreni. Zlasti v kulturnem življenju dobivajo oni tam preko oceana premalo izpodbud od nas, mi smo pa vse premalo poučeni o njihovem dejanskem kul-u-rnem delu, ki je ako tesno združeno z ohranitvijo narodne samobitnosti in jugoslovenske nacionalne zavesti. Zato moramo samo pozdraviti, da se je v okvirju agilnega odbora »Krke« ustanovil poseben klub prijateljev Ivana Zormana. največjega pesnika in skladatelja ameriških Slovencev, ki je že dolg leta cfuša vsega našega narodnega življenja v velikem Cleve-landu.
V petek zvečer je priredila »Krka« pri Mikliču večer, ki je bil ves posvečen temu kulturnemu pionirju med našimi izseljenci. Lepa udeležba je pokazala živahno zanimanje za simpatično prireditev. Večer je otvoril g. P o d b e v š e k, ki je s kratkimi besedami orisal življenje in delo pesnika »Poti ljubezni«. Njegova poezija vzbuja v rojakih spomine na domovino in tako goji tista nežna občutja, ki so najboljša bram-ha pred izmenjajočimi vplivi mrzle tujine. Zormanova pesem pa tudi bodri rojake in jim vliva vero v narod. Koncertna pevka ga Pavla Lovšetova je z občutjem in z vsemi drugimi odlikami svoje pevske umetnosti zapela nekoliko Zormanovih pesmi, ki jih je pesnik sam uglasbil. Preproste pesino so s svojimi prav tako preprostimi, pretežno otožnimi in domačih melodij spo-minjajočimi napevi vzbujale polno pozornost občinstva, ki se je pevki zahvaljevalo z dolgotrajnim aplavzom, med tem ko ji
je »Krka« poklonila velik Šopek. G. Božidar J a k a c, naš priznani slikar in avtor velikega spisa o Ameriki »Odmevi rdeče zemlje«, je razvijal pred občinstvom svoja dva filma o Cleveiandu, industriskem središču Amerike in kulturnem centru ameriških Slovencev. Nismo videli samo pravih in resničnih nebotičnikov, razgleda s 45. nadstropja in ogromnega obrata v cleveland-skih tovarnah, marveč tudi majhne lesene hišice naših rojakov, pred katerimi se igrajo otroci, ki govor« med seboj v slovenskem jeziku. ČJlan naše drame g. Jan je iz zbirke »Pota ljubezni«, ki je izšla v Cleveiandu v prar okusni opremi in z ilustracijami B. Jakca, recitiral nekoliko Zormanovih pesmi. Nič presenetljivega ni v tej poeziji, ki so jo inspirirali naši predmoderni stični pesniki, nič izrednega — toda vsako preveva topla domovinska ljubezen, v vsaki utriplje slovensko srce. Tudi g. Jan je bil deležen aplavza vsega navzočega občinstva. Naposled je stopil na podij še operni pevec g. Svetozar B a n o v e c, takisto Zor-manov znanec in poznavalec naših ameriških kolonij. Tudi on je pel same Zorma-nove pesmi in skladbe toplo in navdušeno, da so segle vsem ljudem do srca. Ne smemo pozabiti še g. L. M. S k e r j a n c a, ki je odlično spremljal pri klavirju oboje pevcev in tako pripomogel k umetniškemu učinku. Vmes in po prireditvi pa je igrala Mikličeva godba.
L^pajmo, dia klub Ivana Zormana ne bo ostal samo pri petkovi prireditvi, marveč bo skušal vzdržati stalne in redne stike s kulturnim življenjem naših ameriških rojakov in seznanjati ž njim Ljubljano in vso slovensko javnost!
V Podsentjurjn na Jurjevo nedeljo
EJ, gotovo si že strmel v ljubko pod-šentjusko cerkvico, ko si zrl iz vlaka med litijsko postajo in kresniškim tunelom v prizor, kakor si ga navajen na blejskih razglednicah. Cerkvica zgrajena na holmu, ki ga oblivajo savske >serpentine<, j« posvečena pomladnemu vitezu sv. Juriju; vasica, ki se je razplela pod holmcem pa je dobila ime po patronu, ki nosi v deželo čudežna hotenja in razpoloženja.
I, zato menda pa je čudežna tudi vsa podšentjurska Vasica. KaKo neki si naj predstavljamo pošteno kranjsko vas, koder ne premorejo niti ene — oštarije? Ali jo poznate kje? Pod Šentjur je taka vas. le enkrat na leto se vseli tja za žegnanjsko nedeljo iznajdljivi Urškovec iz Litiae, ki prinese s seboj vedro iskre pijače in pa-ternošter suhih klobas, da si žejni in lačni pobožnjaki iz vsega okoliša, ki so se prišli poklonit nebeškemu dragoncu, ne žele prehitro iz ljubke vasice domov.
Danes, na Jurjevo nedeljo je spet gori sejem. V solncu se koplje vsa cerkvica, ki
ne more sprejeti Številnih gostov pod svoj starodavni krov, in ponosno posluša starodavno j>e9em, ki jo prepeva že v davnih časih zloženo Jurjevo himno: Sveti Jurij blagoviti, ti mučenec čudoviti, oče vernih vseh stanov. Tebi hvalo danes poje, označuoe dela tvoja, cerkev božja vseh rodov.
Okrog domovanja šentjurskega patrona se je spletlo v teku stoletij, odkar stoji nad savskimi vrtinci, že mnogo mnogo pripovedovanja. Pred dvema, tremi leti je sadil neki domačin okrog cerkve jablane. Pa je naletel na grobove in okostmjake davnih neznancev. Po kamenitih ploščah, s katerimi so bili grobovi pokriti, so domnevali, da so to znabiti grobovi rimskih vojščakov. Cerkvico pa so presodili za kapelico sosednji poganiški graščini.
To-le pa prosim ohranite zase — pod strogo molčečnostjo! Kajti bi zame ne bilo dobro več stopiti med Podšentjurce. Za-
to vam povem to-le bolj na uho. O Pod-Sentjurcih gre glas, da so prodali celo svojega patrona. Pa so o tem raztresene razne govorice, ena trdi oelo v verzih med drugim tako:
Po.lšentjurci so patrona prodal', zato, da so soli kupil', da so si močnik — osolil'...
Vsekakor huda obtožba to, in bi Sel nerad zaradi oje v pržon. Je pa s stvar, o menda tako, kakor trdijo stari oCanci: Svoje dni so imeli v podšentjnrski cerkvici deden kip vzglednega viteza sv Jurija V mladeniškem zanosu je kotajžno jezdil »belega« šimelna. S sulico pa je nebeški mladenič drezal v pošastno zverino, zrnar ja, ki se mu :e. grd kakor smrtni gieh. kobalil okrog nog. Narod je ves goreč častil junaškega zaščitnika, dokler ni prišlo do zgag. Prišel je bojd» svoje dni v Pod-šentjur pobožen kapucinar, ki je trdil, da je to hud, smrten greh: češ, Podšentjurci imajo v glavnem oltarju le enega svetnika in — dve zverini. Toliko časa je onegavil pobožni mož. da je pregovoril >cerkmo-štre«, ki so ponudili vso trojico nekam tja doli v Sevnico .. Res so udarili v roke za svetnika, njegovega konja in pošastne ga zmaja. Domov so prinesli nekaj sre-brnjakov pa čedno križpotno znamenje.
Ta kupčija se je zgodila že pced de«et> letji. ko je bilo sedanjemu mežnaTju borih 12 let.
Ta ali oni bo gotovo vprašal, zakaj sc
postavili na mični zasavski prostorček domovanje svetega Jurija Pripoveduje starinska pravljica, da je bil sveti Juri. njega dni vojščak Služil je pri konjenici in je prišel na vojaškem poho u tudi v Zasavje. Pred Litijo, v okolici Podšentjur a je Jurijevo četo pričakovala sovražna četa. ki se je utaborila na holmu nad savsko strugo Nihče od Jurijevih vojščakov n: mogel zaradii izstrelkov nevernikov niti čez Savo niti v hrib Pa se je ojunačil sam vodja Jurij; pognal je konja v valove, pre. plava! reko nato pa se je v dTznem zaletu pognal v strmi breg na severni strani holmca — in že je stal pred neverniki .. Okorajžena je udarila za voljo tudi njegova četa, ki je pogane pregnala v divji beg.
Ko zreš z grička v strmi breg in v divje savske vrtinčine. strmiš, kako e mogel čudežni sveti Jurij premagati poboo e v >škalah« . Ali to in še sto dru,g,:h stvari boš zvedel na podšentjurskem žegnanju Le pridite: bo potice, bobov in harmonik... in polno prgišče svetnikovega žegna
—nč-
Knjiga o rasti in padanju Slovenije
Filip Uratnik. Pogledi na družabno in gospodarsko struktiro Slovenije. T skovna zadruga v Ljubljani i93o. Slovenske poti.
snega naroda v bodočnosti, prehaia pisatelj
V zbirki >Slovenske poti«, ki ji je Tiskovna zadruga poverila nalogo, da postane nekakšna popularna akademija, ki naj obravnava vsa aktualna vprašanja slovenskega kulturnega in socialnega življenja, je nedavno izšla zanimiva študija ^Pogledi na družabno in gospodarsko struktjro Slovenije« od Filipa Uratnika, tajnika Delavske zbornice za Slovenijo ;n znanega delavca na socialnem, kakor tudi na socialno - slovstvenem polju. Knjigo je pisatelj razdelil v dva obširna, dovolj izčrpna dela, izmed katerih prvi opisuje naše gospodarske in družabno razmere, drugi pa zastavlja aktualna vprašanja in odpira smernice iz gospodarskih in socialnih zaeat naših dni.
Čas, ki v njem žvimo. je tako čez mero poln nerešenih vprašanj družabnega življenja. da je socialna politika že zdavnaj nehala biti stroka, ki naj 9e zanjo zanima samo specialist Vprašanja gospodarske in socialne pol tike eo postala vprašanja dneva, ki ee mora z njimi uktvarjati slednji delavec in slednji izobraženi človek. Toda o krizi družbe, o tej najbolj ponavljani krilatici našega časa, je pač za vsakogar odveč izgubljati besed, dokler ne pozna temeljnih dejstev našega družabnega in gospodarskega življenja. — »Želimo, da bi bila ta dejstva vsem čitateljem skupno izhod'šče, ko nam bodo sledili v draei del knjige, ki se bavi z aktualnimi problemi,« piše pisa-teli v uvodu. »Tu je mogoče, da bodo čita-telji drugega mnenja, kakor smo mi, vendar pa naj temelji tudi to drugačno mnenje na poznanju in upoštevanju nespornih dejstev, ki smo' jih opisali v prvem delu te knjige, ne pa na njih nepoznanju in neupoštevanju. Če bo izpolnila knjiga to nalogo, bo dvignila diskusijo o naš h družabnih in gospodarskih problemih na višji niv6. To je naloga, ki smo si jo z njo zastavili.«
In ko človek prelistava Uratnikovo knjigo. mu mora biti stran za stranjo v resnici bolj hvaležen za množico dragocenega živega gradiva, ki ga je pisatelj zbral na teh skoraj 100 straneh. Dasi 6e delo bavi z vsemi najtežjimi problemi, ki jih naš čas odpira v mali Sloveniji na približno takšne ostrine kakor pov«»od drucrod v velikem svetu, vendar se pisatelj nikjer ne spozablja v ekstreme. nikjer pa tet eno ne obtožuje, temveč samo hladno, objektivno ugotavlja, kakor so blodne. objekl:vne. pa zato nič manj zgovorne številke v statistiki. Posamezna poglavja in pregledne tabele obravnavajo vse strani materialnega življenja naroda od njega naturnih korenin pa do vprašanja, ki se rešujejo v politiki države. — Zanimiva je ugotovitev, da vojna s svojimi desetimi milijoni mrtvecev evropskih narodov nikakor ni reš:la pritiska preobljudenosti. Deset milijonov ljudi, ki so padli na evropskih bojiščih, bi v miru, pri normalnem gospodarskem in življenjskem prometu med narodi bržkone našli prilike za izselitev. Ti izseljenci ne bi delovnega trga svojih domačih dežel samo razbremenili, temveč jim bi bili tidi sicer v močno gospodarsko oporo. Samo ta račun, ki v približno enaki meri kakor za Evropo velja tudi za Slovenijo, daje precej jasnega vpogleda v ležko vzročnost vsega kaosa in razpada, ki ga doživljamo po vojni.	I
Po uvodnih poglavjih o gibanju prebival- l stva in o njega starostni sestavi, ki ie zelo | važna za tehtanje življenjskih izgledov kak-
k temeljiti analizi gospodarske in socialne strukture našega naroda. Dejstva in gesla, ki jih imamo v svoji dnevni politiki w-ak dan na ustih, pa so prazna, če so vzeta t*a-mo iz zraka, prihajajo tu v jarko luč., Ob številkah dokazuje pisatelj, kako Slovenija izgublja podobo dežele, v kateri prevladuje trdna kmečka posest, kako kmečka ik>-sest vzdržema drobi naprej in kako naša posestva vsak dan bolj postajajo gospodarske edinice, ki ne morejo več preživljati svojih ljjdi.
Dasi je statistično gradivo o Sloveniji iz neštetih razlogov zelo nepregledno, nesistematično, razmetano, vendar podaja pisatelj nazorne' slike o vsaki panogi našega gospodarskega življenja posebej. Socialni problo-mi dninarjev in poljedelskih delavcev, gozdnih delavcev in delavcev v	kier zamrle stare obrti in industrije; račun našega narodnega premoženja in donos naš^ ga narodnega gospodarstva, analiza konzir ma in pregled daiatev —- vse je Filip Uratnik obdelal z obširnim materialom, ki bo, tesno, pregledno nanizan v eni knjkri. s pridom poslužil vsakemu človeku, ki je čas v njem pobudil zanimanje za reševanje živ-ljenjskh vprašanj naroda in druge.
V drugem, krajšem delu odpira pisatelj smernice o populaciji in racionalizaciji, o gospodarskem jačanji našega podeželja, o naši izseljenski polit ki, o starostnem zavarovanju našega delavstva, o brezposelnosti v svetu Lh v Sloveniji: vprašanja, ki so v tej krizi neprestano na dnevnem redu in ki jih Filip Uratnik v svojih izvajanjih sicer ne rešuje do konca, vendar pa jih obravnava na zatorej živahen in jasen način, da morajo vzbuditi vsaj razmislek v človeku, če že ne diskusije.
S to knjigo je Tiskovna zadruga, katere redne publikacije obsegajo pretežno leposlovje, storila korak v sredo ]>erečih aktualnosti dneva, za kar ji bodo njeni čitatelji gotovo hvaležni.	—T—
»Zdravniški vestnik« je priobčil v tretji številki daljšo razpravo dr. Pavla Luna č-ka »Sectio caesarea«. V nji premotriva na celi vrsti konkretnih slučajev cesarski rez s posebnim ozirom na ponovne sekcije in na Dorflerjevo metodo. 0 rupturi aimfize med porodom razpravlja dr. Pavel P e h a n i. dr. Viktor Kocijančič razpravlja o izkušnjah s )>ernoktonom pri eklampsiji. Tako ie v tem zvezku zastopana državna bolnica za ženske bolezni kar s tremi znanstvenimi razpravami svojih mladih zdravnikov. Omeniti je še članek dr. Antona S 1 i v n i k a t-0 cepljenju proti škrlatini« ln >0b desetletnici zakona o zavarovanju delavcev. -Zdravniki vestnik urejuje dr. R. Neubauer na Golnika.
>5fiKlra ptira« je objavila v aprilski številki zanimiv članek Tomaža Štruklja >0 razstavi v Padovi in o sodobni arhitekturi v Italiji, Franciji in Nemčiji«, dalje prozo Vlad mirja Bartola. Janeza Žagarja, Mile Meliharjeve in Milene Mohoričeve.
»Gruda« je izdala številko za marec ia april, ki vsebuie prozo Ivana Albrechta, Venceslava Winklerja, Vinka Bilanca in Joža Lavriea, dalje članek Janžeta Novaka, Vlada Krefta. M lice Stupanove, Jožeta Kranjca i-P". dr. ter nekaj lirike (Esen. Sam-ea, Lubič, Lenan, Željeznova - Kokalj, Ro-jec).
Za Veliko mc na Koroško
Velikonočno jjtro. Savska dolina se kop-Fe v solncu, danes vsa praznična. Tudi nam, ki se vozimo na Koroško, je pri srcu toplo in svečano. Pred zoro že smo odbrz^li proti Gorenjski, malo se pomudili v Kranjski gori in se sedaj dvigamo proti Korenskemu sedlu. Naš avtobus se je kakor renčeča zver zagrizel v strme ride in jih požira drugo za drugo. Za nami vstajajo julijski velikani. Vitki Jalovec je pravkar pogledal izza Vitranca in se ozira tja proti kraljici Škr-latici. široki Prisank pa mrko motri njegove poglede. Toda kdo bi se menil za to. kar je za nami, saj nas čakajo onstran gora tudi lepote, večini še nepoznane. Že se sveti skozi smrečje rdečkasta DobraČeva stena. Na vrhu smo.
Po opravljenih obmejnih formalnostih se jamemo spuščati nizdoi. Počasi, korakoma se vozimo po strmem klancu — nad 25% strmine — vsaka večja hitrost utegne postati usodna. Na Strmcu se nam odpre Zilj-eka dolina. Greh bi bilo, ostati v zaprtem vozu, zato le hitro ven. da se razgledamo in sprehodimo, avto nas bo že spodaj počakal. Nam nasproti se dviga Dobrač s svojimi silnimi stenami, na zapadu vidiš Karn-ske alpe, izza Dobrača gleda masiv Gsoj-ščice e slovito Kanzel, na vzhodu pa, kjer prehaia svet v ravn no. se sveti Baško jezero. Ob vznožju se belijo neštete vasi. mimo katerih hiti bistra Žila v naročje Dravi. — Dospeli smo do avtobusa in hajdi naprej proti Beljaku. Pri Brnci prekoračimo Žilo. ozremo se še na slikovito razvalino Pod Vetrovom in že se bližamo Beljaškim toplicam Pred nami pa se razprostira Beljak Še nekaj minut in v mestu smo.
Beljak je zelo prikupno, živahno mesto s 25.000 prebivalci Že v prejšnjih stoletjih je evetel kot trgovsko mesto, o čemer pričajo stare oatriciiske hiše na Glavnem trgu Danes je Beljak važno železniško križišče
in središče tujskega prometa v deželi. Ima več komfortn;h hotelov in razvit avtobusni promet. Osojsko, Baško in Vrbsko jezero. Beljaške Toplice in Kanzelbahn eo poleg zanimivih gorskih tur glavne privlačnosti za tujce. V mestu samem pa zanima vsakogar veličastna gotska župna cerkev s 95 m visokim zvonikom in relief Koroške poleg gimnazije, zares zanimivo delo. Del naše družbe si je ogledal ti dve znamenitosti, drugim pa je bolj imponiral interieur Park-hotela in so se kar tam utaborili.
Po obedu ee odpeljemo proti Oeoiskemj jezeru, da se od tam dvignemo na Kanzel. Družbi je kar videti, kako nestrpno pričakuje trenutka, ko se bomo v tistem rdečem zaboju popeljali v zračne višave. Niti romantična razvalina Landskron, niti zeleno jezero in starodavni samostan osojski ne vzbujajo posebnega zanimanja. Kdo bi tudi sanjaril o vitezih in grajskih gospodičnah ter o kraljih - epokornikih? Annenheim, dolinska postaja. Po nekaj minutah že jadramo proti vrhu. Obzorje se širi z vsakim metrom viš'ne in ko po 10. minutah izstopiš — 1500 m visoko —, gledaš pod seboj skoraj vso deželo. Pogled t' seže od Visokih Tur in Dolomitov preko Karn6kih Alp in naših Jjlijeev ter Karavank do Obirja in Pece. Najboli se diviš seveda silnim stenam Mangarta, Jalovca in Škriatice. Iz ozadja pa štrli Triglavov vrh. Nič manj ko 7 večjih in manjših jezer našteješ. In meeta in vasi, kdo bi jih štel? Kako bi opisal krasoto barv, ki iih gleda začudeno oko? Pridi in 9e naglej! Kot posebno zanimivost naj omenim še pravljično hišico »Knufloerhguechen«, vso obloženo s srčki, prestami in pogačicam«, lesenimi seveda. Na mnogih srčk'h so napisane življenjske resnice, n. pr.: Wem Gott will reehte Gunst enveieen, den — laset er ohne Gattin reieen.« Toda dovolj o tem, da ne bo zamere.
>Zaboj« nae je varno spet prfneeel v dolino. Poslovimo se od Osojskega jezera in
odrinemo proti Vrbi. Vozimo se skozi Wem-berg in dalje ekozi slovensko Lipo. Na desni nae pozdravlja stožčasta Kepa in drugi karavanški vrhovi. Pred nami se zasveti Vrbsko jezero in kmalu zavozimo med elegantne vile in hotele na Vrbi. Nedvomno je to najprijaznejši kotiček Vrbskega jezera. Svet ie precej odprt, položni bolmi se dvigajo okoli in okoli in se sanjavo ogledujejo v jezerski gladini. Kepa in Golica pa Čuvata kot zanesljiva stražarja ta čarobni svet.
Na griču, pol ure južno od Vrbe, leži Loga vas. Del izletnikov ee je nastanil ob jez^u v peneionj >Waldviila«, ostali pa smo šli v vae med svoje roiake. Loga vas kljub bližini enega prvih alpskih letovišč ni prav nič izgubila svoje domačnosti. Lepi kmečki domovi pričajo o naprednosti prebivalcev in skoraj v vsaki hiši najdeš prijetno sobico za bivanje. Zato eo tujci ta kraj že davno izvohali ki prihajajo eem v vedno večjem številu. Kaj bi tudi ne, saj ie tu gori lepo kakor malokje. Nemoteno uživaš naravo in krasni razgled, če ei pa zaželiš jezerske bop^K ali mondenega življenja, se potrudiS na Vrbo. Za nas ima Loga vas še ta pomen, da se z domačini pomeniš lepo sioveneki. Pojdi tja, ne bo ti žal!
Večer amo preživeli v Schleicherjevi gostilni ▼ družbi loga vaških pevcev, ki so nam zapeli mnogo lepih koroških pesmi, katere Ljubljančani tako radi poslušamo. N?g'o 'e potekel prijetni večer io morali smo k počitku. Vam pa, dragi rojaki, še enkrat hvala ta vašo pozornost ki ljjbeznjiv epre-ieml
Zlato jotro na« )e kmalu dvignilo i* pernic. Poslovili smo se od Vrbe in po sladki asfaltni ceet' zdrdrali ob jezeru proti Celovcu. Pri PoreSah nas dohiti vlak in razvije ee zanimiva dirka med njim »n našim avtobusom. Že se veselimo zmage, kar moramo čez progo, zatvornioe pa — zaprte. To nam je vlakovodja strgal korenček!
Okoli devetih privozimo v Celovec. Brez postanka jo uberemo skozi mesto proti severu, na Gosposvetsko polje.
Pred nami na levi se dviguje šenturška gora, pod njo vidimo Krnski grad, kjer se je vršilo ustoličenje koroških vojvod, malo dalie opazimo na zelenem bregu kmetijsko šolo Tanzenberg, na desnici pa nas pozdravlja Magdalenska gora. Po teh višinah je še pred sto leti tekla narodna meja med nami in Nemci. In danes?
Zdajci ©e je za ovinkom prikazala impo-zantna dvostolpna cerkev, stoječa na griču, krog nje lična skjpina hiš. Zdrava, Gospa Sveta! Ob eesti pod košatimi drevesi sloji vojvodski prestol, na katerem je v davnih vekovih slovenski knez delil pravdo svojim podložnim. Stoletja pa so nrTnla in naš jezik je umolknil pri Gospej Sveti. Toda dan je preveč veder in narava se smeje prevese-lo, da bi rojile človeku po glavi turobne misli. Zato še kratek skok v vas, da počastimo gosposvetsko majko božjo, nato pa nazaj v Celovec, da si ogledamo glavno mesto Korotana.
Prvi vt's, ki ga napravi Celovec na hijca; čas ee je v tem mestu ustavil v predvojnih letih. Pogrešaš modernih stavb, lepih trgovin in zlasti živahnosti. Ulice, ki so tudi v starem delu po večini ravne in široke, eo prazne in dolgočasne. Edinole Novi trg, kjer ee okoli znanega »lintverja« koncentrira ves avtobusni promet, tvori častno izjemo. Drugače pa ima mesto v svojem starem delu lepo število monumentalnih stavb, zlasti častitliivo deželno zbornico t renesančnim dvoriščem, magistrat in bogato okrašeno baročno stolnico. Med novimi zgradbami im-noniraio gledal šče. dplavska zbornica in novo bogoslovje od Lendkanalu. Pozabiti ne smemo spomenika voivodf B^rnharda ^pont^mskega na ^'arem trgj. ki je res umetnina prve vrste j Točno opoldne emo zavili po velikovški cesti proti vzhodni stran.'. Oeta vodi po le-
po obdelani ravnini preko Krke in dalje na Velikovec. Če pa hoč^š na Klopinjsko jezero. zaviješ na desno mimo Grabštajna proti Dravi, ki jo prekoračiš po lesenem mestu pod Tinjami, ki se mogočno dvigajo na levici. Pokrajina se močno razlikuje od one, ki smo jo gledali dan poprej. Svet ie bolj raven in enoličen, gore so se odmaknile v ozadje. Najbližja sta še Ob r in Peca; med njima opaziš naše Kamniške, na skrajnem vzhodu pa ti pošilja pozdrav Uršlja gora. Široki hrbet Svinje planine s krasnimi smučarskimi jx)ljanami zapira svet na severni strani. Taka ie Podjuna. malo otožna, a vendar lepa. jiolna tiste tihe, nevsiljive lepote, ki jo moraš znati uživati; in — vsa je slovenska.
Po enoumi vožnji smo dospeli do Klopinj-skega jezera. V hotelu »Obir« smo obedovali. pevci iz bližnjega Škocijana pa so nam pripravili prijetno presenečenje z ubranim petjem. Srčna jim hvala! Klop:rv}sko Jezero je idealno letovišče, zlasti za one, ki so potrebni počitka. Blagodejni so serehodi po borovih gozdovih, nič manj blagodejna. jezerska kopel. Ob treh smo se poslovili od tega prijaznega kraja in nastopili pot povratka.
Skozi Dobrlo vas in mimo Goselnega jezera ter dalje ix) divje romantični Belski dolini nas je privedla pot v Železno Kaplo. Po kratkem postanku odrinemo dalie proti meji. Z jezerskih serpentin pozdravimo po-slednjikrat Koroško, ki nam ie v teh dveh dneh nudila toliko lepega. Z izletom smo bili zadovoljni prav vsi. tudi tisti, k so med potio imeli vedno kai kritizirati Tidi oni bodo gotovo še šli na Koroško Zvezi za tujski promet v Ljubliani. ki je izM organi-z;rala za tako nizko ceno. oa naše priznanje in zahvala!	R K.
(Prihodnji izlet na Koroško se bo vršil predvidoma za binkoštoe praznike z odprtimi avtobusi.)
Na taboru v Nišu
T?m dnlec no jugu ob reki Nišarvn stoji sr-ce moravske banovine — N š, mesto buir-ne preteklosti, junaštva m stave...
Br/ovtaik drvi po šii.oem rodovitnem Ni-škem pojjiu, ki pa je o>b Nišavi »n Moravj precej močvirnato. P^k lokomotive, p roj t okornem i ropot koles se sedaj sunkov i-to mettjarva jn ze vozrimo mimo mnog h via-i- on na p ros cm m miški kolodvor. Čeprav h;.je ura potnoči, m tu ure počuka. Peron ju natrpan seljakov, ki hite v mesto, da si č mpcoje priskrbe prenočišča ali okrepčalo v gostilnah in kavarnah v pričakovanju velikega dne, ko bodo »nrnifosfiraii za veliko, mogočno, nedeljivo Jucjoslo-vi jo.
Kor nam ni bilo mogoče dob ti p.cnoči-š~a, mik) v gogtiifeii pričakali moto. Zgodaj r- ro se <x!pa\alti z električno cestno želez-
Kniljevo letovišče »-Jela/t v Niški banji
t o > v termalno kopališče v Ni'3ko banjo. 1 »4« }e zelo dolga, meri namreč nad 12 i. . •norr^.A', a tramvaj vozn iiz mesta preti l •■:•," i bm/jino našega kamin'čaina. V pUl •u Mno tam. Kopališče je zelo lepo uredbo. v reetavmaiji pa dobiš »a cenen de-i. r n»>L?branejša jedila. Vrclec ima 35° C, , v bi-iž«»i kopališča je več vrl. med nj. mi •as.no 'p in je »Jela«, letovišče natega .'ia i arija. Ko ann si privezal,' duše, trao se •po vnnžla v N iš Tedaj se je viri! dež, ka »H^iprerrehoma mimika/, že iitek r-iramče-i zeniill io.
T'Utjrc>«i»j i vJiikr- f> priihaja&i vsi poLnr, ra-polni. lin nato so se poiirile ufroe. Ti-V. nešteti 16oč>;, kii so v eiiiltmeim naiHvu v --.<*«no feitk'ail'i prihoda fftanov v't;tde in -vn«orke. Iz ogromnih nnrncžic pa so se dvi-;; ii'e -noStete zastave n (plapolale v vetru. 1'rVnod članov vlade 'n poslancev je na-"dnA'4 lij.iotvo. Ogromna povorka med s>;-i "vkrim n- tkivom. Cela vo jedca se^atkov. za-s »sve. godbe, vztldtikanje krnlju. dinastpi, vo^fki. tiroeidbivemu narodu, Ju^jodavitji, p.?it:je janoiSkih *n naconailnTHh pesmi. Ne-jozaibniii vt:s\ Povonka je krenila r.a zbo-r^vailišče. Piro^itrraini prostor je bril pr-j«^-poinjen, premnogi nti~o molili pnisostvova-r zbocu. Tu vIld«l manifestraiti sioižno b-iKe ia jun;>ke zrml'je KiofllieKfča Marka, s'.nije.ga Jadrana, bogatih borna t9k>;h poln' z brati od pto bstre Save. V sini plohi "i občutnem mra u si vndel stuti nepremično skromne veljake. vse premočene isi pre-rnražone v apimkah do gile/mjev v vodi, f -sto prfltiisikaijoče k svoj m prsim sanbo-1, rx-.*e«tn edinstva — twba;inice — in zdelo ^ je opazovalcu, da bi tli, z jangosjoven-5v'rm duhom prežet fteiliaki raje žrtvovali fvoje najdražje, kakor da h: si pu^Ji n-t-rt-arfi zasrtn-ve iz roik. Pozneje je sitlen na-1. v <^nemr«g<7-vl nadaljevanje »bowv«nja. t >da šc n«ir>rei poi/no pnrK^'>cine so mirKKji govocniik! v ibodlbuial n.anvxi k delu za j-.rocviit i bolijtio bodočnost naše dom^v Dvesto ti-sov ziborovalcev »i je potrdilo ne-< t no in<o Tvv^i^oho.
Iz niškp zgodovine. Oi*1 f^ciati srno si meso. Niš ima pir^meit-rw> n stirate.%o izredno važno ic-uo. Tod rnmo vodi žetesnica Beograd.—Carriibrrod— na ju>g pa enako važna proti So-
l> pa kapelica obdaja danes Čele-Kulo
'urai t«r rjieflja na Prokuplje, ki bo podaig-
.-•-UM na svtjboctoo Kosovo. Zgodovina Niša poseg« že tya dsuleč v stari vek. Iu je stal m«"":no utritiia Naissus. Leta 274. se je tu r(xiil ct^rur' Konstant n Veliki. Huni so mesto za pr^edjevanja razdejal"; ko si ;e
AKARSKA
Morsko kopališče in letovišče na podnožju Biokova (1762 m). Divna plaža (1500 m), kristalno čisto morje, krasen borov gozd ob plaži. Izvrstna studenčm-ca, električna razsvetljava, dnevne zveze s parobrodom s Splitom in Metkovičem v dveh urah. Kopanje brezplačno. Prospekte in informacije daje brezplačno Kopališno povjerenstvo.	167
Omlšali - Hotel Učka
z dependanco »VILA LOVORKA« z lastnimi kopališči in prhami. Zmerne cene.
Zahtevajte prospekt?	177
Hotel Loffičarič, Selce
pri Crikvenici. Renomiran. Obiskan od Slovencev. Vsaka soba s teraso. Elektrika. Voda. Domača in dunajska kuhinja. Pension Din 65—75. Prospekt. 168
opomoglo, 90 ga pa porušiii S Loven i. Za nišk.m zidov jem se je že preiolo nmnogo krvi, posest Niša je pač bila 7.rj»iae va-ž-na lasCmku kakor napadalcu. Za turškega gospodstva je biJ N š vaina trdi.Trava. V srbske roke je prišel L 1878. Oricntatek". značaj mesta je izginil, le umikaj n^ilih mo-šaj še tvor apontin na feuršike čaoe. U n».e so široke, hiše povsem nove, a več na pritlične aii enonadstropne, ve*n?.dst-opna h ša je tu roj jv-oisL i u so tu d; v siikti vojašnice. Krosaa je zborna cencev s petimi kupolami, zidana v bizantnskem suogu. Samostan Pantelej, grobnica od B )lgrsrov ubitih duhovTukov, kskopanine »'lmkosja Naiissa so priče burne preteklosti. N-š je središče trgovine in obrtn š*va rDoravske banovine. Tobačna tovarna, predilnica. tka>'iv:ca, tvomica obuvaj in jsnjo, v predmestju pa je več opekaren, piv kvmma, klavn ca in razni mlini, priče raznnaha po-ra(j«.jofe ee Tidnstrije, fcateme pogoji sc bližina premoga i.n vodne sile Nišave. Oko'i-ca je vinorodlia. trta daje tu zelo dobro ka.pljfioo. Pctkiraijina je >polna pr rcdtvh kru-t»mt. fzi'e(ti vodijo v Nv^ko oanio, I.'čeva-Soo in Jeilatširičkio klisuro, na Svrljiški grsd, rudniflc Pod>vifi ;n v letovišča S»=udeno in Sv. Po^ik. Pa še k-mm... * Čele-Kula.
V	predmestju ob poti proti	banji stoji znam-en.:ta Čale-Kula (sto'p n,rrv:ušik.;h glav). Predvsem nek a. j zgodovine: Rus: so v pujaijamijih s T uric i zahtevatii neodvisno Srbijo, ki naj bi bf'ia pod pokroviteljstvom Rusije in Turčije, toda o tem n.iso hcto'i Of*n<bni nv slšati. Brž so ski en »V z Ang i jo ki Avstrino ter začeli pomladi. 1G09 vojno zoper Ruse.
V	ve: :k . i p štcv.iiiu so Tarilci uidark na S"be upomnilke, k- so zaradi nesloga med pove-tjujcčisTM vojvodi io slabega r»sK%a vo.jiskimMintia doživeli hud jx>ra«. Juntk Kaiagjoirgje je prodi<ra'l pire k o Ibra. d« se zidruš^ s Črnogorci in je dvakrat srečno prebili Turke. Med tem ko je »čnn.i Jut j« zmagoval, so dmžiivefii Srbi pod poveljstvom kneza S:mdjcliča pri Nišu n^ Kame^iicj poraz. Midoje Petrove, sosed kme/a S n<lje-liča, je iiz roržnje do slednjega odccikeil svojo pomoč. \'f>ivodfl Sindje ič je junaško pevdilogal « svoj'mi borci dne 3". maja 1809. na Kaimenici. Ko so Turki že vdrii v okope srbske vojske, kr «v mog'a vrč vzidržaiSi divjega navala nevem-^kov. je ju-na'-fvi .poveffn-lflc Sin liK^rj za^žigail zafogc smodni^lka in Številni Tu''ki so z ost3r,k' in
in CiMe-\uJ<* t um stoji... In glava tam ob gfavi strmi in nemo pra\n: »O bratje, glejte, čujte nas — maščujte nas. maščujte nas!
(E Gangl »Čele Kula«)
hrabre bre.ipravnc »raje« zletet z okopom v zrak. Lz maščevanja sc iaxjarjen< zmagovalci - Tui'ki porezain glave jvidli srbr-ki popadki in zatzidali v .imeajeni «>'p 252 glav. ioi stoti še danes, katerega so pa ob-zr.dap po c«vobo|on.ju v lepo k«.pen,'co; io-biin je so popadale u ^'d )"ja in «o jih po-koipah' v zomi\:o. Po eg štirih lobanj, ki so še vzidane, so torei danes le prazne votline neme priče st-rašnegi dog->d'k;a St<xp je vedno pokrit s šr'-v In-m.: venci, ki jih polagajo spominu pH-iih heroiev. Opaziš ui-di vonce francos<!h ;n anj^kih društev, ki so s? poklon la tem nesrečnim fcorctm za svobodo. Junaku S ndieVoj pa so po-staAr li krasen snomo-'ik i? t >pr.in S S;r.dje-lidem se pač m->re meriti le š-» junaštvo bana NT'd<o'e Subča-Zrinjsikiiga. kl ;e rasel 9V%o smrt tv>1 niic^n irmi	— —
Prišel je čas o-.lhoJa. Težiko fftw ee lo-ov: od di*>."?i'h n:šk.i'i znancev, zaorila ie še pf^Kjpi »Slovenec. Sri. H^va-t«, ;n že nas je b^ovlaik	? prena-^an^g.i kolo-
dvora proti pres >Vc:. V!:»dim'r Puc.
Gremo v 1®!© feajist©
Posebni brzec — „Ma!a Jugoslavija^ — Turški vpadi
Dne 7. maja ob 5. zjutraj popelje poseben vlak totoamaterje ;.n druge izletnike v Belo Krajino. Prvikrat pobit- v ta »epi deti naše domovine toliiko število iizile.i.,likov, zato se pa tudi vsa Bela Krajina pripravlja na svečan sprejem gostov. Posebni viak se bo ustavljaj satno na večjih do-letiijsikiih postajah, pač pa potem na vseh postajah Bele Krajine. Vsi iiziletniik' bodo razdeljeni v manjše skupine ter bo-do rz-stoipaJi v Semiiču, Čnnon>ljiu, Gradacu :n MeLliia. Bdiok'nwh}ski doiiiačin« in člani društva »Bela Krajina« so prevzeli vodstvo pofamezin i.h skupin, tailco da bo omogočeno visakomimr izrabiti ta dan za ogled vseh najbolj znamenitih delov naiše Bele Krasne.
Malotkaiteri dol naše zemlje je prež: v H tolilko važniih Zigodovšnislkiiih dogodlkov, kakor ravno Beila Kraij ina Upravičeno jo nazivljorno danes »»naJo Jugosiavtijo«, saj bivajo v tem majhnem kotu naše domovine r Slovenci i Hrvati i Srbi. Skozi stoletja žiiviijo v naji^pši slogi, delajo Skupno ter p«^enaša^o vdano tu-di vso be>dp, ki jo jc toliko v taj sicer Lepi deželici.
Ko se pripeljemo z vlakom s^cozri dolg predor prt Semiču, s>e nam odjiire prekrasen raOTgSod. Vozimo se med le.pinui vinskimi goricami, k i »e raizprostirajo daleč na okojii, v dolini se pa Mesec stari grad.ovi tn raizvaifene — spomini velike z^odov;ne, ki jo je preživela Bela Krajina — nekdanja Vindorcmarch;ja.
Naše morje
-nHHBraHBBMaaHHHBGEKSHGBBB
Crikieniesfi
najveft}« kopeHMe na Jadranu. 4 ta pod ure vožnje od Zagreba via Plase. 30 hotelov iti penzlionov. Tega leta velike svečano6tl in znatno znižane cene Informacije ln prospekte pošilja Zdravn. perverjenstvo tn hoteli sami.
HOTEL MIRAMARE nasproti plaže. Lift. Družabni prostori. Tople morske kopeljl Predsezana 65—80 Din.
DOM DR. SEIDL. 90 sob s tefcofo vodo Kopel jI. paraže. Pension v predseaon! 83 do 80 Nin.
HOTEL PENS. BSPLANAOS vts-a-vte pla-sSe. Popoln komfort. Tf>k. voda. Garala Popoina oskrba v gl. sea. 85—85 Din
Že 19 let po kosovski bitki (I. 1408) je občutila Beia Krajina vse k rut«*« i turškega diivjaštva, kaijiti v teh letih so poijavii.e prve turške čete pred črnomlc^m, M'ti!i-ko, Semičem :n pod Žuimberakam, Lii.ičujuč vt>e, kar so dosegle. Po teh dogodkih beleži zgodovina do prihodov Srbov v Belo Kra-jf.no "urške vpade v L 1431., 1469., 1472., 1489., 15i28. Zgodovina pripoveduje, da to odnehali Turikj 1. 1459. v suženjstvo do 60.000 ljudi iz Belo Krajine in bližnje Ilr-vatske. Teko so že Turki do skrajnosti apuistošili te kraiie in dovol(j je, da amaiiš-tno, da je bila samo Metlika uničena po Tuinkfh v 1 140S.. 1431. 14<)9.. 1511. 1 =: 17..
HOTEL PENSION SLAVIJA. 25 m.Klmio opremljenih sob s tekočo "odo Kope-1J1. caraže. Informacije gratis.
park HOTEL CRNKOVie T^-a-vls kopal
farSa. Dipl. fcuhlnja. Cene predsez. 65— Din i se?. 80—90 Din. Prospekt!
sr
PS.VSION REST. WIF,N I»ova moderna anTatfba. Vls-a-^8 kopališča V sobah Sefcoča voda. Tnfoimaclle eratis.
PEVSION ADRIA. prokrasna, mirna lega Pretfsez 60—75 Din Pod istim vod-sHro: Bptpl WrmsK Crflivurtoa: Pa-lac«.-hotel Zaoreb
HOTET.-PEVSION rVANFfC. V blUtel pristaniška in kopališka. Tekoča voda. Po-'>o»n D^nsion od 60—00 Din
HOTEL-PENSION CRIKVBNICA, nedaleč od pristanišča Moderno opremljene so-b«1 Ponolna oskrba od 60—75 Din
PENS. REST. GJURASTN, novozgrajeno mode-no ureleno poslopje z elegantno ow»mo Tpko^n voda. Pensioo v pred-R5—80 Din.
PENSION DANICA. Kopanle p-^d samo vilo. Popolna oskrba 60—TO Din. Pro-
=iT>ekt1 sratls.
PENSION EUROPA l. 1VANCIC. neposredno ob kopališču. Mirna meščanska hiša Popoln« oskrba od 75—85 Din.
PENSION »WIMMFR« nasproti kopališča
v lepi vili popolna oskrba B5—85 Din
JBeloltranjice rišejo pisanice
1575. in 1578. Pri vsakem vpadiu so vse požgali m popmoriiLi vse prebivalstvo adi pa ga odpeljat e seboj v suižnost. Ista nesje-ča je doletela tiudi druge kraje Beiie Krajine, ki je delila usodo s sosedno Hrvatsko. Vs.ed vedniiili turških bojev izmučena narod v Boaii, Hercegovini nn v Hrvatski se je začel seliti in iskati zavetišča pred Turki in tako je že v začetku 16. stoietja prčeia dobivati Bela Knaijma novo sliko, ker je bilo staro prebivalstvo doloma uničen«, ali pa je zbežalo iz ravnine okoli Črnomlja n Metlike v sosednje hribe krog Sennea, na njihovo meato so se pa ali posamič ali v veajiih skupinah prišeljevals Hr/atje -n Srbi, ki imajo še d-^iies cola naselja v Beli Krajini. Tako je t>;l v L 1534. do 1540. natJeljen Žumberak, ncikokko let pocoiege (1546.) pa Marindol itd.
Razm! gradovi v Beli Krajin i n. pr. v Semiču, Črnonrjju, na Vinici, v Grudacu, v Pobrežju, na Kruipi, Met ».ki j-td. prioajo, da je belokranjsko ljudstvo živelo doigo let pod tujerodn m gospod^^vom, ki je pa sedaj popolnoma izgšmnlo ter so vsi gradovi postali last domačinov. Nad Belo Krajino je razprostrl avoja krila tudi nemrici viteški red, ki si je pridobit veliika posestva v Metliki, Semiču, Pv^Ji/on,lfiu. Črnomlju itd. German.izaai.ja beiokrar.jiskb n>est j^ pred da-^tiioiijri sijajno napredovala s potno. j>o tujih gospodarjev, tako da so imeli Nemci celo avKije organizacije. Vse to je pa utonilo v odporn- sili naš?>ga domačega prebivalstva, ki je ckiilf> našemu nairodu velike može n. pr. našei^a najivečje^ja seda-nie^a pesnika Otona Z-uoamčiča. Hn^elber-ta Gangia in mnogo drugih odličnih n«-
rodriih dea \t:ev. Narod, ki brva v Be<i
Krajrui, je oihran.il mnogo starih navad, ki so drugod že szg'oiie. Ohranil je lepo belokranjsko narodno nošo, ohranili pa je rudi pošteno in dobro srce ter gostoljubnost. Belokrcn.jski kmet živi v bed' in z vel kitn naporom mora obdelovati malo rodovtno zemlijo. ki je po večma kraška, toda na tej 9voji zemlji visi z vfio dušo; ljubi svoj vinograd, svojo zidanico -n z na. večjo gostoljubnostjo sprejme vsakega tujca, kn se oglatii .pn neon.
Dolga leta je bila Bela Krajina pozabljena. odrezana od vsega sveta — je že tako, da mnogokrait prez<renH> lepo stvar, ki nam je tik pred nosom! Vsi, ki se zanimajo za ta skriti biser naše zemlje, naj t e zrmude prilike m pobite 7. miga tja čez tomme Gorjance!
Ob svežem mladem
A rtiče, 29. aprila.
Mlado sokolcko društvo v Artičah je zadela prva bridka izguba. 36. t. m. popoldne je preminul mladi član Franci Bračun. Pokojnik je sicer bolehal že dalj časa, a
f
kljub temu je vse pretresla njegova smrt. Tako mlad je moral umreti, bilo mu je šele 23 let. Saj je komaj vzvetelo njegovo
- . . * -J-"."«;» -	^
" i.., ^J. *	-v.t/ A V. VJ
r'..,- »" ■'• t.i - i«.••-,*•.'- -- 5"* v>■•<-*' Irii
Pere res belo!
življenje. Lani je dokončal zadnji letnik državnega moškega učiteljišča v Mariboru-Poln upov je gledal v bodočnost. Srce mu je hrepenelo med narod. Vse svoje sile je želel posvetiti le njemu. Toda ni mu bilo usojeno. Svež grob je sprejel njegovo truplo v petek ob pel 7. Ljubljenemu bratu bomo ohranili trajen spomin, žalujoči rodbini izrekamo iskreno sožalje.
I. pokrajinski zlet SKJ
V zletm pisarni in po zletnih odsekih je delo v polnem
razmahu
Ljubljana, 29. aprila.
Bliža se naš veliki praznik, na katerega se z vso intenzivnostjo pripravlja ne le ju-goslovensko, temveč celokupno slovansko sokolstvo. Na zletu bo pokazalo sokolstvo ponovno narodu svojo moč in veličino, dokazalo pa bo tudi, da je ni sile, ki bi ga ovirala v njegovem mogočnem pohodu v korist naroda, domovine in človečanstva.
Na zletišču, ki bo na letnem telovadišču Ljubljanskega SoKola v Tivoliju, je nastalo živahno vrvenje, delavci, ki jih je sta. vila mestna občina zletnemu ocfboru iz vrst brezposelnih na razpolago, so zaposleni s planiranjem, tesarski mojstri pa medsebojno tekmujejo, kdo bo prej dovršil prevzeto delo. — Po pogodbi mora biti telo-vadišče do 20. maja izgotovljeno in izročeno svojemu namenu.
V zletm pisarni in v vseh ostalih Ljub. Ijanskemu Sokolu odmerjenih prostorih v Narodnem domu, se vrše dnevno permanentne seje zletnih odsekov, ki sestavljajo celotni program do najmanjših podrobnosti.
Finančni odsek (predsednik br. dr. Fran Pavlin) in gospodarski od^ck (predsednik br. Leo čebular) delujeta vzporedno in iščeta novih virov, da se doseže za vsako ceno aktivnost zleta. — Prva pošiljatev zletnih znakov dospe prihodnji teden v Ljubljano ter se bo pričelo takoj z razprodajo istih v zletni pisarni v Narodnem do. nru (vhod z Bleiweisove ceste). 2eleti je, da si članstvo in vsi udeleženci po možnosti čimprej nabavijo zletne znake, to pa iz dveh razlogov: 1. da se prepreči naval na pisarno v zadnjih predzletnih dneh in 2. da se finančnemu odseku omogoči redno m nemoteno poslovanje.
Cena zletnemu znaku za članstvo je Din 25.—, za naraščaj Din 10.—. Zietni znak bo nudil naslednje ugodnosti: 1. brezplačen vstop k medzletnim telovadnim tekmam v dneh 25., 26. in 27 junija; 2. prost vstop na pozdravni večer na Taboru dne 27. junija; 3. prost vstop n glavnim telovadnim nastopom v dneh 28 in 29. junija; 4. ia-posloval se bo tudi prost vstop v deželni muzej. — Izvenljubljansko članstvo pa bo Imelo na podlagi zletcega znaka pravico do brezplačnega skupnega prenočišča m do voznih olajšav, telovadeče članstvo in naraščaj brezplačno, ostalo članstvo pa četrtinsko vožnjo; izdane bodo tudi še posebne železniške legitimacije, ka bodo mo. ra'e biti za povratek žigosane od zletnega odbora.
Prireditveni odsek (predsednik dr. Ciril Pavlin) je med najvažnejšimi odseki in ket tak glavna opora finančnemu; v glavnem bo njegovo dek) osredotočeno na veselič-nem prostoru velesejma. kjer se bodo vršile 27., 28 in 29. junija velike narodne veselice z raznimi prireditvami
žele5tniški odsek (predsednik br. Miroslav Gregor k a) vrši z vso intenzivnostjo važno delo, potno odgovornosti, vsaj je po. leg natrpanih rednih vlakov pričakovati
mnogo posebnih vlakov iz vseh delov naše kraljevine in iz češkoslovaške.
Redlteljski o<jsek (predsednik br. Milko Krapež) je po številu povsem naravno najmočnejši; v odseku je zbranih nad 400 bratov, ki bodo vršili v predzletnih in zletnih

Kolpi
Zletni znak, delo akad. kiparja A. Doiinarja
dnevih naporno in odgovorno rediteljsko službo. Odsekov izvrševalni odbor ima že sestavljen tečen načrt. V nedeljo 14. maja ob 11. uri bo informativen sestanek vseh. v odseku sodelujočih bratov, in sicer na zletišču samem.
Stanovanjski odsek (predsednik Drago, tin šebenik) je v pormanenci ter ima v vsakem okraju svoj pododsek, skupaj 11 po številu. Članstvo bo nastanjeno po ljubljanskih in okoliških šolah; odsek si je za_ gotovil po vseh ljubljanskih botelih čim največ sob, naravno, da apelira ti^di na privatnike za prepustitev prenočišč, deloma brezplačnih, deloma po krajevno običajni ceni.
Prehranjevalni odsek (predsednik br. Ciril Majcen) bo poskrbel za dobro m zadostno prehrano telovadečega članstva n naraščaja na zletišču. Cena obedu za članstvo je določena na Din 8.50, za naraščaj Din 6.50; jedilni pribor in skodelico — najbolje vojaško s pokrivalom, ki služi obenem za krožnik — si bo moral prinesti vsakdo s seboj. Odsek bo odredil, da bodo po vseh ljubljanskih restavracijah in gostilnah enotne cene, ki bodo morale biti vidno razobeše-ne in se bo v tem pogledu vršila stroga kontrola.
Tajniški odsek (predsednik Stane Fle-gar); člani tega odseka so porazdeljeni v ostale odseke kot tajniki, odnosno kot zapisnikarji; predsednik odseka pa zavzema mesto glavnega tajnika v zletnem odboru.
Razstavni odsek (predsednik France Ah-čin) zbira gradivo za razstavo, ki bo vsebovala zgodovino ljubljanskega Sokola od njegove ustanovitve pa do današnjega dne. Razstava bo na velesejmu.
Časnikarski odsek je v stalnih stikih z vsemi, sokolstvu naklonjenimi časopisi in obvešča javnost o zletnih pripravah.
O delovanju gradbenega in zletnega odseka smo že poročaiL Točen spored vseh izletov izide v >Zletnib navodilih«.
Sprejemu! odsek (.predsednik M. Janko Bleiweiss-Trsteniški i m zdravniški odpele (predsednik dr. Ivan Jemco) sta tudi že sestavila svoj program, začela pa bosta poslovati tik pred zletom. Glavna ambulanca bo na zletišču v bivšem kinu Dvoli. kjer bodo imeli bratje zdravniki permanentno (dnevno in nočno) službo.
Dne 25. maja pa priredi »Ljubljanski Sokol« sokolski tabor v Vižmarjih s sodelovanjem »Glasbene Matice«, naslednice »Narodne' čitalnice« kot spominsko proslavo narodnega tabora, ki se je vršil lsiotam 17. maja 1869. Istočasno razvije sokolsko društvo v St. Vidu svojo zastavo. — Po ta-ooru bo javen telovadni nastop ljubljanskega sokolskega okrožja na letnem telovadišču v St. Vidu. Več o tej prireditvi, ki je zamišljena v najširšem obsegu, prihodnjič.
-d
c
wrBrezobvezen ogled v trgovinah od 1. do 8. maja! -9»
omače we$ti
*	Prvega maja počiva delo v tiskarnah
itato bo izšla prihodnja številka »Jutra« v sreda, 3. maja. Ponedeljsko »Jutro« pa izide redno jutri z izčrpnimi poročili c današnjih prireditvah in dogodkih.
*	Spoštovanim naročnikom. Včerajšnji številki »Jutra« so bile priložene položnice za one gg. zunanje naročnike, ki jim je naročnina potekla. Prosimo jih. da jo obnove zaradi reda že v prvih dneh maja. Oni, ki bi imeli še kak zaostanek, naj blagovolijo v kratkem poravnati tudi tega, ker zavarovanje pri ravarcvalnici »Triglav« za primer smrtne nesreče po nezgodi velja samo za naročnike, ki niso t naročnino v zaostanku. -— Uprava »Jutra«.
♦	Za jubilejno proslavo NSZ je dovoljena četrtm&ka vožnja. V prihodnjih dneh lo NSZ rar.pnsla la podružnicam in ostalim društvom izkaznice, s katerimi bodo udele-#<mci uživali 75 odstotni popust na vseh proerah in za vse vlake razen orientekspre-sa. Posamezniki lahko dobijo izkaznice naravnost pri tarništvu NSZ, Ljubljana, De-1: vska zbornica. NSZ vabi vse delavstvo, njegove prijatelje in vso ostalo nacionalno javnost, da se v velikem številiu udeleži jubilejne proslave ,in razvitja prapora, ki bo It. maia na Taboru v Tjiubi.inni.
♦	Predavanja o Meštroviču. Profesor Varnier, direktor Francoskega instituta r F a grehu, je odpotoval na Češkoslovaško ter bo v bližnjih dneh v Fragi na poziv tamkajšnjega francoskega instituta predaval o Meštroviču in njegovi umetnosti ele-d> na nedavno pariško razstavo Meštrov:-č'vo. Predavanje .je v zvezi z MeštrovKevo razstavo v Pra^i. ii bo v kratkem otvor-jena.
J. MAČEK
Ljubljana, Aleksandrova c. 12
s^afvečfa izbira površnikov
bi oblek kb grospode ter deco.
♦	AmeriSki novinar v Splitu. V Split je prispel dopisnik velikega ameriškega liista >Chicago Tri'uune< Ames Ben, ki potuje f lastnem motornem čolnu »Marco Polo< ter s svojega potovanja pošilja poročila svojemu listu.
♦	Znani slovaški slikar Joža Uprka, velik prijatelj našega Jadrana, pride v kratkem v Dalmacido. da na našn obali poišče zanimive motive za svoj mojstrski čopič
♦	Odvetniška vest. Advokatska zbornica v Ljubljani razglaša, da sc je advokat v Brežicah g. dr. Anton Megušar S. t. m. s svojo pisarno preselil v Kranj
♦	Iz poštne službe. Poštni upravitelj g. f. Anton Smodiš v Ptuju je trajno upokojen.
♦	Novinarska vest. Uredništvo celjskega lista »Deutsche Zeitung«, ki ga je urejeval nedavno umrli urednik g. Franc Schauer. fje te dni prevzel souTednik dnevnika >Deutsches Volk?blatt< v Novem Sadu g Ar. Ferdinand Hribovšek.
♦	Službeni list dravske banovine objavlja v 3>. letošnji štev.: Zakon o občinah; poslovnik banovinskega arhiva v Mariboru; popravek v naredbi o potrebi nameščanja zapriseženih gozdnih čuvajev v dravski banovini; poprave v razglasil o kategorizaciji dovoznih cest k železniškim postajam v dravski banovini ter objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
ZvožBi kino IDEAL
Danes ob 3., 5., 7. in 9. uri zvečer
Film pesmi, petja, veselja, smeha, zabave, mladosti in ljubezni
(Dunafaibi
vaCcetk
Muzika Joh. Stranssa
V glavnih vlogah
Gustav Frofalic!
Hans Junkerm^-nn, Julia Serda. 'Iaria Paulder. Julij Falkenstein
♦	Izie* po Sredozemskem morju. Kakor
je našim čitateljem že inano, priredi Jadranska straža izlet po Sredozemskem monju s turističnim parnikom »Kraljico Marijo«. Za potovanje se je prijavilo rekordno š te viilo udeležencev, tako da bo Jadranska straža morala najeti še en parnik. Dan izleta je že določen. Parnik »Kraljica Marija« odpelje iz Splita 15. maja. Po3etil bo vsa važneijša pristanišča na Sredozemskem morju in se vrne v Split 17. juii!a.
♦	Samomor slovenske služkinje v Zagrebu, V Zagrebu se je s plinom zastrupila služkinja Ana Flegarjeva, stara 20 let, zaposlena pri trgovcu FeMmannu. Domneva se. da jo je pognala v smrt nesrečna ljubezen.
♦	O velikem požaru na Dravskem polju,
o katerem smo že poročali, nam pišejo, da je v Prepoljah bil to že tretji večji požar v tem letu. čudno je, da je nastal ogemj prav v prazni hiši Jakoba Habjanriča in da je kmalu potem začelo goreti sredi vasi v nasprotni smeri, kakor je veter pihal. Sumi se, da je bila na delu zločinska roka. Hudo je pri gašenju, da nekatere občine ni. so zadostno preskrbljene z vodo, posebno v ornih vaseh, kjer ne teče skozi vas kak potok. že večkrat se je poudarjalo, da bi so morale take občine oskrbeti z zadostnimi vodnimi cisternami. Tako pa morajo gasilci črpati vodo iz domačih studencev, ki jih kmalu izpraznijo in morajo potem pre pustiti poslopja uničevanju ognja. O nastalih požarih vodi oblastvo najstrožjo preiskavo.
♦	Razstava slovenske cerkve. Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v oče viru jesenske razstave ljubljanskega ve-lesejma s sodelovanjem njega uprave m akad. slikarja Toneta Kralja v paviljonu, v katerem se je lani vršila razstava >^£ena v slovenski umetnosti«, razstavo »sl< venske cerkve«. Razstava noj pokaže lepotno vlogo cerkve v naši pokraj:nn", njeno umetnostno in estetsko bogastvo v notranjščini in podrobnostih, njen zgodovinski razvoj in njeno sodobno s ta. nje. Razsfavljene bodo fotografije, risbe, načrti pa tudi nekaj originalov. Za ilustracijo estetskih vrednot naših cerkva pa je potrebna zbirka slik, ki na^j pokaže, kako je naša umetnost gledala našo cerkev in kaj je lepega ne nji odkrila. De zadoste temu namenu, ee obračajo prireditelji na likovne umetnike Slovenije, da jim dajo na razpolago zo ta namen slike, ki predstavljajo cerkev v slovenji pokrajini, notranjščine in zunanj-ščine cerkva ali tudi oltarje ali diruge umetniško pomembne predmete cerkvene oprave, nadalje slike in Kipe nabožne vsebine i. t. d. Gradivo naj bi bilo zbrf.no do srede avgusta t 1., nakar ga bo pregledala prireditvena komisija, Jci sestoji rz gg.: monsignor Henrik Stežka. dr Pr«?n Ste'e, Tone Kralj, Pavel NVinter. dr. Milan Dulair. Že naprej opozarjamo, da bo pri izb iri odloča! edino umetnostni- kriterij Prijave naj se vpošjjojo do 1. jonira t. 1. — Razstavo sodobne cerkve bo organiziral akad. sVkar in knitvir g. Tone Kralj po lastni presoj in ureditvi.
+ Dnevi Rdečega križa v Ljubljani. Spored javn.ah prireditev je: Danes ob 9. svečano zborovanje društva R. k. kraljevine Jugoslavije v zborni dvorani univerze. Vhod u Vegove milice. — Ob 10. promenad-ni koncert vojaške godbe v drevoredu »Zvezdi« in promenadnii koncert železoi-oarske godbe »Sloge« na Krekovem trgu pred Mestnim domom. — Ob 10. se začno pri Mesnem domu zbirati vsa društva, ki se udeleže manafestocijakega obhoda po mestu: se.manitam«ki oddelki R. k., ljubljanski Podmladek R. k. (z vseh osnovnih in meščanskih šol, z vseh gimnazvj ter z učiteljišča), skavti, gasilstvo. — Ob 11. odhod tTKWiifestaciQskega izprevod« izpred Mestnega doma. Razpovrst:tev izprevoda: Zastopstvo R. k. — Zastave R. k. ter Podmladka R. k. — Vojaška godba. — Podmladek R k z zastavicami (mnogo stotin v štiristopnih korakaiočih podmledkariev obojega spola) — Skavta. — Samantaoski oddelki R. k. v kroju. — Železnicami* godba. — Gasilci (do petsto mož). — 1z-prevod krene mamo stojnice čez Marijin trg in po WoIfovj ulici n« Kongresni trg. Tam se razstavi teko, d« zapre prostor, na katerem se bo vršil« javna vaja sama-ritanskah in gasilskih res^vaflce-v po sporedu. ki smo ga že objavi. — Po končani vaji se vse pri vaji in pri manife-uetji sodelujoče korporacuje — samantano mi gasilci z vsem svojim reševalnim orodjem uvrste v izprevod ki krene po Vegovi. Peternelovi in Gosposki ulici nazaj m Kongresni trg, da defilira pred zastopnikom" N j Veličanstva kt«lj« in vrhovnimi predstavniki R k., ki bodo zbrani na univerzitetnem balkonu, in d« se po Selenbur-govi ulici vrne pred Mestmi dom. ki«r se raznde — Ob 14 odhod oredietavnifcov R k v posebnih avtobusih na Bled. — V ponedeljek 1 maja ob 20 v ve'iki dvorani hotela »Uniona« koncert pe<vskega zbora ljubljanske drž. učiteljske šole.
♦	Obsodba zaradi poneverbe. Pred okrožnim sodiščem v Smederevu je trajala tri dni obravnava proti Jovanu Tedoroviču. bivšemu upravniku oblastne hranilnice, ki je oškodoval hranilnico za milijon dinarjev. Obsojen je bil na tri leta težke ječe ter na povračilo škode.
♦	Kamnosečtvo Alojzij V<xfc»ik, Ljubljana, Kolodvorstaa ulica, odprodaja saradi velike zaloge nagrobne spomenike pod redno ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na hrandlne knjižice.
♦	Zdravnik dr. France Pucelj v Kamniku se je preselil na Glavni trg v hišo trgovine žargi. Poleg splošnega zdravilstva popravlja tudi Bobe.	,
♦	Zoper mote v obleki je najboljše sredstvo TARMOL, ki se dobi r vseh lekarnah in drogerijah. Izdeluje ga »Chemntechna<. Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču tvrdke A. & E. Skaberne.)
♦	Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, aktovke najboljše kvalitete po solidni ceni nndi tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja, Ljubljana. Stari trg 18
♦	Darujte podpornemu društvu slepih, LJubljana Pod Trančo 2-1II.
♦	Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reioh.
♦	U. F. nogavice v veliki izbiri na drob-nc in debelo pri Karlu Prelogu, Ljubljana.
Iz LfiiMfane
u_ Proslava poljskega narodnega praznika. Društvo prijateljev poljskega naroda proslavi narodni praznik konstitucije 3. maja v verandni dvorani hotela »Unionac 3. maja ob 20. z nastopnim programom: 1. dr. Rudoif Mole: Ob sedemdesetletnici januarske revolucije; 2. dr. Fran Štele: Slikar Artur Grottgez, predavanje s skioptičnimi slikami. Vstop prost. Po predavanju prijateljski sestanek pri »Slamiču<. Vabljeni vsi prkjateljti poljskega naroda'
u— Vajeniška ra®»tava na Obrtni nadaljevalni šoli za umetne in moške oblačilne obrti na IV. deški osnovni šoli v Ljubljani na Prolah, ki bo odprta to nedeljo — 30. t. m. — od 8. ure dalje, se na izraženo željo Združbe čevljarjev za sodni okraj Ljubljana, ki ima ta dan dopoldne svoj občni zbor, ne bo zaključila ob 13.- ampak šele ob 15. ari. Vsi prijatelji mladega obrtnega naraščaja, dobrodošli! Vstop prost.
u_ Godba 40. pehotne<>a polka Triglavskega priredi č&nes 30. t. m. promenadni koncert r Zvezdi od 10. do 10.30 v prid Rdečega križa. Dnrigent Markovič. Spored: 1. Skorpik: »Daj dam<, koračnica; 2. Fu-čik: »Marinarellac, uvertira; 3. Dvofak: >Iz lepih da.na<, srbski popuri; 4. Racha: »Iii — Ili«, koračnica.
Ženka v čast mi pof e pesem, nežno me naziva: srček, ko od Slamiča prinesem lep keramični |i vrček!
n— »Sovražen aeropian nad Ljubljano!«
Na premnoga vprašanja iz občinsva odgovarjajo priffe-dicLji: Pri navideznem i.podnebnem napadu bo aeropian resničen -n bodo eksplozije refrrčne. Torej bo moč<io pokalo v resnici. Vsa ta javna vaja samaritanov in gasilcev se bo vršila taiko. tla se bo vsakemu zdelo, da je priča resničnega izpodnebnega napada. Nevarnosti *a gledalce pa seveda ne bo nobene, ker -z teh bomb ne bodo leteli resnični izstrelili drob-oi in ne bodo izhajali resnični strupi plini, «tmpak le povsem nedolžne megle. Vsaka bojay.cn je potem takem neosnovana. Na videz ranjeni in na videz zastrupljeni bodo samo v naprej v to določeni člaua vežbajočih izvajalcev.
u— Spored koncerta Učiteljskega ženskega ztoora, ki bo v ponedeljek 8. maja ob 20. v veliki unionski dvorani: I. del: Adamič: »Pesem beračev«, »Na »elenem trav niku«; Tome: »čakala bom Jesusa<, Adamič: »Sonce si.i«, dežek gre<, Svatovska. »Svančice, dančice, tiritiritinje«, Lijadov: »Ti rjekali«, »Oj, nji zarja lic, »Snegi he"-je<, »Na ulici došč«. Ženski zbori. V ■II. delni zapoje gospa Strozzijeva Papandopulove »Dčevojačke popijevke«. III. del ima zopet ženski zbor in sicer zapoje Bravničarjeva zbora: Polžek davkov ne plačuje« in »Pol. žek lipov bog<, dalje Osterčev kvartet Švarovo »Zimo«. Sklepno točko tvori Pa-pandopulov narodni obred v 4 stavkih za sopran-solo, ženski zbor in klavir »Dodoli.
BL P A Jf K, Vam očisti, pobarva in preoblikuje za mal denar KLOBUČAR KLOBUKE vseh vrst Sv. Petra c. 51 v najmodernejšo obliko.
OBVESTILO O PRESELITVI!
OBNOVA"
gradbena družba z o. z. v Ljubljani
preseli dne 1. maja 1933 svoje poslovne prostore s Miklošičeve ceste 16 na šinartinsko cesto štev. 21, telefon 22-78. 5324
DAME,
ali že poznate produkte
„LA TO JA" ?
5314
Advokat
r. JANC IGO
naznanja, da
se preseli s 1« nsafem
s svojo pisarno v Ribnico, kjer bo uradoval v hiši g. Ivana Bregarja.
5308
Ml 111HI If B«B1» 1» g IIII m rnnnrnnn Lepa tai pripravna	H
birmanska darila §
. .. kupite
ki poceni pr!
H. Snttner s
□ LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 ^
^	5004 ^
i n t n mn m n m m n 11 n m
MOLECIN
preizkušeno dobro sredstvo zoper mole in drugi mrčes v zalogi samo
DROGERIJA KANC
Tyrševa cesta (nebotičnik)
židovska ulica štev. 1.
ce<. Zborovodja je prof. Srečko Kuiu*«-^'stopnice po običajnih koncertnih cenah se dobe v knjigarni Glasbene Matice.
u— Prvi večer v seriji fotografskih predavanj, ki jih priredi Fotoklub Ljubljana v prvi poiovici meseca v Delavski zbornici, bo izpolnil klub«ki predsednik g. Lojze Pengal s strokovnjaškim pregledom por-tretnega in genreskega motiva v amaterski fotografiji. Ta večer bo v torek 2. mac-a. V četrtek 4. maja govori K. K<>cjančič o pokrajinskih in podobnih motivrih, prihodnji torek (9. ma.ai pa bosta obdelala gg. Ante Gab?r domoznansko, g. Viktor Vodi-šek pa športno in reportažno fotoerrafijo. Že naslovi teh predavanj Kažejo, kako obširno in mnogostransko je področje, v katerem se ulejstvujejo člani fotokluba, kajti na podlagi njihovih lastnih diapozitivov, ki so jih pripravljali s požrtvovalno vnemo za interne klubske večere, je nasta'a z;im sel. da bi se s strokovnjaško besedo in projicirano sliko pokazale vse možnosti, ki jih ima amater tudi z najbolj preprostimi tehničnimi pripomočki. Javnost, zlasti fo-toamaterski kiogi, bo gotovo s simpatijo sprejela to najnovejšo akcijo organiziranih ljubljanskih amaterjev in se ne bo dala preplašiti po malenkostni vstopnini 2 Din, ki naj bi krila režijske stroške.
u— Pevski zbor Glasbene Matice Ijub-Ijan.-ske. V ponedeljek 1. maja odpade vaja mešanega zbora. Prihodnja vaja mešane?:* zbera se bo vršila v sredo 3. maia ob 20. Odbor.
u— Violinistka Vida Jecaje-va priredi * ponedelijek 15. maja samostojni violinski sonatni večer v dvorani Filharmoničm družbe. Natančni spored in vse ostalo lavi mo.
u— Občni zbor Zveae gospodinjskih pomočnic se bo vršil 14. maja ob pol J7. v Delavski zbornici. Vabljene so vse članice Zveze. Odbor.
u— Novi grobovi. V ljubljanski bolnici je po kratki bolezni umrl g. Ivan Sitar, zobni tehnik. Pogreb bo danes ob 5. izpred bolniške mrtvašnice. — 'Istotam je umrla gospa Francka Česnikova, soproga železniškega uradnika. Danes ob 1". jo bodo spremili k večnemu počitku. — V najlepši dobi, stara šele 33 let. je nadalje umrla v bolnici gospa Mari:a V a 1 e n t i č e v a. Pogreb bo danes ob 15.30. — Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
u— V interesu javnega miru in reda, za-branjuje uprava policije v Ljubljani v smislu členov 66. in 67. zakoua o notranji upravi na dan 1. maja vsako javno manifestacijo, kake budmice, sprevode, obhode, shode, zabave in koncerte, ki bi se priredili v proslavo 1. mara. Proti onim, ki bodo to prepoved prekršiM. se bo postopalo po členu 69. zakona o notranji upravi. Upravnik policije Ve kosi a v Ker6-jvan.
Bogato zalogo pomladanskih plaščev in oblek Vam nudi
Damska in moška konfekcija
Drago Gorup&Co.
Miklošičeva cesta 16-1. nad.
u_ Mornarska sekcija J S je na svoM prvi seji izvolila naslednji odbor: načelnik Drago Drnovšek, odborniki Vekoslav Bav-dek, Ivan Knapič, Ivan Bevc, Josip Mako-vec, .Tanico Bedrač. Viktor Kušar, Vlado Ražem. Viktor Havliček, Boris Lampret, Avgust Kregar in Avgust Belantič. Prihodnji sestanek mornarjev bo 6. maja ob 20. v vrtnem salonu pri Klemenčiču f prej Košak) na Krekovem trgu. Pridite vsi!
u— Oskrba Ljubljane z mlekom. Z jutrišnjem dnem prevzamejo Gorenjske mle-kaiske zadruge v Naklem obrat Osrednjih mlekarn v Ljublijani in sicer za razpeča-vanje mleka v steklenicah, za izdelovanje jogurta in raznih vrst mehkega Bira T«i bodo imele tudi zalogo mleka in vseh vrst mlečnih izdelkov. Mleko sc bo pasteriziralo v moderno opremljeni mlekarni v Naklem, nakar se bo dovažalo v mesto v higiensko zaprtem tovornem avtomobilu, ki bo blaso dovažal tudi neposredno velikim odjemalcem.
u— Majskih hroščev že zdaj kar mrgoli. Kaže. da bo letos, ko je njihovo leto, te nadloge vse preveč. Sicer jih je, kakor pravijo, mnogo ugonobil zadnji snes, kajti topli dnevii, ki so bili pred zapadom snega, so jih prezgodaj zvabili na dan in s tem v smrt.
u_ Blago je prirr>erjal. V Schusterjevo
trgovino na Mestnem trgu sta prišla dva mlada neznanca, ki sta v srbohrvaščini zahtevala, da jiiua pokažejo nekaj blagovnih vzorcev za obleke. Ko so jima ustregli, sta s» začela na vse pretege pogajati za ceno. Posebno eden je bil zgovoren, medtem ko je drugi postajal vedno bolj redkobeseden. Medtem ko je prvi motil ljudi v trgovini, je drugi hitro izmaknil z mize kos blaga ter ga vtaknil pod suknjič. Navilianec pa se je uštel, kajti prodajalec ga je pri poiz. krsu tatvine opazil. Hitro so ga pri:eli in poklicali stražnika. Ziikovec je lagal, da je prisvojeno blasjo samo primerjal s sta-
ža pomladna oblačila, damska in moška, novodošlo blago modnih vzorcev, barv in desenov v veliki izberi in po znano
ugodnih cenah. Svila gladka v vseh barvah od Din 15.—
Svila tiskana....... „ 18.—
Voln. Creppe Hamerschlag ., „ 40.— Moški modni karagarn . „ „ 114.— Moški modni štof . . . „ „ 50.— šifon 6.50, za rjuhe 13. za kapne 28 itd.
Oglejte si naše izložbe, posetite nas! SPECIALNA TRGOVINA
NOVAK LJUBL* \NA
Kongresni trg 15 (nasproti nunski cerkvi)
G2Z32
C K ADIŠČe A NAS'BOT! CB/mt^
Iz same volne za vsa oblačila.
Rekord današnjih dni sta nizka cena in poznana odlična kvaliteta.
ro obleko. Drugi neznanec je med trm pobegnil. Tatu. brezposelnega trgovskega pomočnika Boška B. so odvedli v zapor.
u— Čudna konjska kupčijat. p,-i posestniku Ovnu na Dolenjskem s~a se zgiasi;a pred dnevi dva moška, ki sta se zanimala za nakup para konj. Ponudiia sta posestniku za konja 7000 Din in kupčija je biia kmalu sklenjena. Konja sta moška odvedla Kupec, neki S. iz Ljubljane, je obljubil, da prinese denar Ovnu že naslednje dni, česar pa ri storil. Zaiadi tega je prišel Oven v Ljubkiano, kjer pa je z vedi, da sta konja že prodana. Zaradi trgi je zadevo prijavil poMciji, Ki je S. prijeia in ga izročila sodišču, a posredovalca, znanega me še tar ja K., ki se rad druži tudi s cigani, še zasleduje.
u— Cenj. občinstvu s? vljudno naznanja. da je kavarna >Zaiaznik* odpTta do 2. po polneči. Se priporoča Zalaznik Ivan.
u— Opozarjamo na današnji ©glas manu-fakturne prodaje rvrr tvrdki Mara Ramovš, Tavčarjeva ulica 2-1.
1:
»A

a— J9-!etnica angleškega krožka v >|a. ribc-rti je biia dopolnjena že letos 4. 1anu_ j.rja in tako že preko 10 let v obmejnem Mariboru Društvo prijateljev angleškega jezika in angleške prosvete s pomočjo jezikovnih tečajev med članstvom in širšo javnostjo vrši svojo veliko kulturno misijo. DruStvo deluje z veiiko vztrajnostjo, o ka_ ter: priča zlasti lepo urejena knjižnica, ki šteje že nad 500 izibranih vezanih knjig iz klacične in modeme anglo-ameriške knji-ževnosti. Prvi predsednik in vneti mecen druSlva je bil odvetnik g. dr. Josip Rapoc, ki je danes edini častni član društva. Odboru društva predseduje zdravnik g. dr. Fran Topiak. tvorijo pa ga velezas>jžni javni delavci. Agi'ni angleški krožek bo proslavil svo-o 10-letnico v sredo 10. maja ob 20. v Narodnem gledališču z akademijo, ki bo vse točke svojoga programa pojasnjevala tudi v slovenščini, tako. da bo ta akademija dostopna vsemu prebivalstvu, od katerega se pričakuje, da bo znalo ceniti požrtvovalno lO.letno delovanje krožka
a_ Ljudska univerza. Prihodnja prireditev bo v petek 5. maja, ko bo predaval z. prof. Osip šest, režiser ljubljanske drame o vprašanju dobrega in lepega vedenja » družbi.
Pretresljiva Kalvarija ljubeče žene - matere in dveh nedolžnih otročičev se vam odkrije v nepozabnem romanu
ROKLETSTV© LJUBEZNI
ki ga dobite pri upravi »SLOVENSKEGA NARODA«, LJUBLJANA, KnaJIjeva ulica štev. 5.
Oba dela broširana 30.— dinarjev, (s poštnino Din 35.—), okusno vezano v platno s poštnino Din 50.—.
> Xj
„ 3 = -
O
H
JS S?
It
K
* s
•s-g
a. -o
a— Velika gasilska vaja v Limbušu. Vrla gasilna društva, ki se neprestano izpopolnjujejo v korist in pomoč bližnjega in celokupnosti, bodo priredila danes dopoldne v Limb-ušu velieko gasilsko vajo, ki bo nedvomno zanimala tudi ši.rše občinstvo Pri vaji bodo sodelovali gasilci iz Studencev, Peker, Bistrice in Limbuša z vs.sm moštvom in orogijem. Pričetek vaje bo oznanil strel s slovenske Kalrarije.
a— Slovensko planinsko društvo, podružnica Maribor, opozarja, da o vseh važnih zadevah ureditve, uprave, gospodarstva koč itd. odloča edinole odbor in ne posamezni odborniki osebno. Zato naj se pismene vloge pošiljajo na društveno pisarno pri »Putniku«. Aleksandrova cesta 3a_ Vse vloge rešuje odbor.
a_ Fotografi amaterji pozor! SPD podružnica Maribor, potrebuje za Mariborsko kočo, kočo na Klopnem vrhu, Senjorjev dom na Pohorju in za postojanko pri Sv. Pankraciju na Kozjaku lepe letne posnetke. Zato vabi amaterje fotografe, da predložijo svoje posnetke. Piošče. ki bodo najbolj odgovarjale, bo odbor odkupil in najlepše posnetke nagradil. Podrobnejše informacije daje Lojze Strašnik, načelnik PTogandnega odseka SPD Maribor, Gregorčičeva ulica 6. telefon 20-38.
a— Vabim vse akademske stareSine, da se v čim večjem številu udeleže koncerta akademskega pevskega zbora iz Ljubljane, ki bo 2. maja. Predsednik društva jugosli*-venskih akademikov v Mariboru.
a— Ekskurzija kovinarjev v Štore in Celje. Kovinarji mariborske strokovne obrtne nadaljevalne šole priredijo v torek 2. maja pod vodstvom učitelja g. V. Rodeta in ključavničarskega mojstra g. Kumerca pončni izlet v zelezolivarno v štorah in tf> varno Westen v Celju. Odhod ob pol 6. zjutraj. Dobrodošli tudi mojstri in pomočniki.
a_ Kopališče OUZD v Mariboru bc zaprto 1 in 2. maja in ne ob napačnem datumu. ki je bii že naveden
Tom Mix:
DEMO PUSTINJE
To je velenapeti film slovitega covvboja. Predvaja ga danes ob 3., ^5., 6., %8. in 9. uri zvečer oo dveh sijajnih šaloigrah in zanimivega tednika KINO LJUBLJANSKI DVOR (telefon 2730> ob najnižjih ljudskih cenah. Ne zamudite tega sporeda!
TeL 33-87.
Bo


^oismofi«:
Izborna športna šala v zimskem raju Evrope Švici
Ljubezen v snegu
Sodelujejo najboljši športniki Švice in Nemčije: \Y'al-ter KLml, Ilella Hartvvich, Guzzi Lantsehner, Uli Ri-tzer. Predstave danes ob 3., 5., 7. in 9., jutri ob pol 9. uri
Pride: Pod lažno zastavo!
Gustav Frohlich.
CLNt
IO, 8, 6,5, 't PifN
a— Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico priredi 4. junija veliko dobrodelno tombolo za upostavitev Doma rovežev, ki se namerava zgraditi v Mariboru za obubožane in dela nezmožne družine in poedince. Obračamo se na občinstvo, da to človekoljubno akcijo podpira ter prispeva bodisi v denarju bodisi v blagu. Dovolili si bomo poslati v kratkem času naše pooblaščeno odbornice, rta prevzamejo Vašo, blagohotno nam namenjeno podporo. Odbor a_ Podivjan bik je napadel 25 letnega hlapra Ivana Slamiča z Ranče in ga podrl s tako silo, da si jp Slamič pri padcu zlomi levo roko v zapestju. Slamič se zdravi v mariborski bolnišnici.
a_ Najdena krava. Na sejmu za živino
očividno pozabil nekdo svojo kravo, ki je še naslednjega dne mirno mulila travo okrog sejmišča. Krava je rinneno-Iisasta in je stara 10 let. Lastnik naj se zglasi pri ravnateljstvu mariborske mestne klavnice.
a_ Tatvina odej. Iz nekega osebnega
avtomobila, ki je stal predsinočnriim pred Holzovo gostilna na Tržaški cesti, je neznan tat odnesel dve odeji, vredni okrog
600 Din.
Iz Celja
e_ Proeiava 50 letnice obrtne nadaljevalne šole bo 7. maja. Od 8. do 17. bo
razstava šolskih izdelkov v Obrtnem domu, ob ln.30 pa se bo pričela v Mestnem gledališču svečana proslava 50 letnice ustanovitve šol«. Proslavo bo otvoril župan g. dr. Goričan, o zgodovinskem razvoju šole bo govoril njen vodja šolski upravitelj g. .loško Bizjak, sodelorali pa bodo pevski zbor obrtnega naraščaja, obrtnega naraščaja. obrtni vajenci in vajenke s telovad-rim; točkami in živo sliko ter Celjsko god. heno društvo. Vstopnice za proslavo se dobe r knjigami K. Ooričarja vdove.
e_ Koncert >Oljke« bo danes ob 15.30 v posojilnični dvorani v Vojniku. >01jka« bo pela iste pesmi, kakor nedavno na kon. «vctn v CeJču, na katerem je žela živahno priznanje občinstva.
e_ šahovski brzotumir za prvenstvo Celja 26. in 2S. t. m. je pokazal velike sposobnosti nekaterih igralcev. Zmagal je g. Branko Diehl, drugo mesto je zasedel g. Alojzij Volkar, tretje g. dr. Cvetko Šribar, četrto pa g. inž. Iskren Pipuš. _
Javna isSfala
Zahvaltujem se najlepše g. dr. S t r n a d u, zdravniku javne bolnice v Celju, za uspes-nc. izvršeno operacijo vnetega slepiča ter s tem še pravočasno preprečil mojo smrt. Rana se je tekom S dni brez bolečin in gnojenja zacelila. Zahvaljujem se tudi vsem drugim gg. zdravnikom sa trud in pozor-ncet v času moje bolezni.
Celje, dne 28. aprila 1933.
MIHAEL SALOBIR,
posestnik, trgovec in gostilničar, 5334	Sv. Jakob—št. Jurij ob juž. žel.
e_ Raz^iasitc-v' vojnega razporeda.. Obvezniki, ki so prejeli pozive k razglasitvi vojnega ra2^or«ia Ln se tazglasitvi n:so m- gli odzvati, se pozivajo, da se v teku prihodnjega todma javijo v občinski pisarni na Bregu. Kdor se ne bo udeležil naknadne pricfočrUe, bo kaznovan po vojaških zako-ni]1*
e_ Gasiteki d«n bo priredilo Prost.-voljno gasilno in reševalno društvo v Celju t
n p de'jo 4. junija.
e_ Zaključek samaritanskega tečaja,
ki ga je priredil Rdeči križ pod vodstvom p. dr. Fišcherja, bo danes dopoldne ob 9. v Zdravstvenem domu. Obenem se bodo vršili izpiti udeležencev tečaja.
e— V domovinsko zvezo so bili spe je ti na seji celjskega občinskega sveta v petek zvečer naslednji prosilci: Ferdinand Herman. Alojz Vr&kovnik. Urban Krivec, Ma. riia Irmanova. Josi<p Delakarda, Bernard Giobočnik in Marija Kolarjeva
e— Napisi nad obrtnimi loKaH. Zuipan-p^vo okoliške občine poziva obrtnike, ki še r->o soravili napisov nad obrtnimi lokali v sklad s predpisom člena 128. obrtnega zakona. da store to v reku 3 mesecev.
Vse vrste
fotoaparate
zamenjate ali prodaste najbolje pri
Lojze šimse Foto Turist
Miklošičeva cesta 6.
Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice jako delovanje črevesja m dela telo vitko.
Ne pozabite, kako ste trpeli in hirali pozimi!
Pazite na bodočnost!
Radijoemanacijsko termalno kopališče
DOLENJSKE TOPLICE
Vam sigurno ozdravi revmatizem, išijas, ženske bolezni, arteriosklerozo, starostno oslabelost itd. Vse kopališke naprave so izključno na izvirkih in se polnijo z lastnim pritiskom brez vodovodnih cevi in črpalk. Zaradi tega je neokrnjeno bogastvo emana-cije ln ogiikove kisline. V kopališkem domu so kopeli m šobe pod eno streho. Zaradi tega je stalna zdravilna inhalacija emanacije v vseh sobah in izredno ugodnost pri kuri, zlasti pri slabem vremenu. Pošta, brzojav, telefon. Postaja Straža— Toplice. Zahtevajte brezplačne prospekte!
Setona od 1. maja do L oktobra. 179
e_ Steru svila v 200 krasnih desenih
meter 15 Din. Samo dokler traja zaloga. Stermeoki, Celje.
e_ Nabavite si takoj nove srečke drž. razredne loterije v področju »Jutra«; v Celju.
e_ Elitni kino Union. Danes ob 16.15, 18 30 in 20.45 in jutri ob 16.30 in 20.30 zvočni velefilm ^Jutranja zarja« ter zvočne predigre, v torek ob 16.30 in 20.30 pa zvočna opereta >Quick< in dve zvočni predigri.
Iz Kranja
T— pomožni odbor za pomoč brezposelnim v Kranju se zahvaljuje vrlim bratom Čehom, ki so zaposleni v tukajšnjih podjetjih »Jugobruni«, »Jugočeški« in »Tek_ stilindust.« in so člani češke besede, za po-klonjene podpore v znesku 1005, 880 in 1300 Din, skupaj 3180 Nin. Še posebej si štejemo v prijetno dolžnost, zahvaliti se češkim malčkom, ki so poklonili siromašnim svojim bratcem in sestricam dar 360 Din. Iskrena hvala!
r— Redna glavna skupščina sreske organizacije JRKD v Kranju. V včerajšnjem jx>ročilu je nastala pomota glede dnevnega reda. Vršile se bodo volitve nacteornega in ne novega odbora, ki je stalen za dve leti.
r— Nov narašeajski prapor bo poklonil v nedeljo 7. maja Sokol v Kranju svojemu naraščaju in bo s tem izročil dosedtnji narašeajski prapor med dragocene spomine na dobo, ko so se pričele uresničevati davne sanje o svobodi jugoslovenskega naroda. Prapor, zastava 7. čete I. jugoslovenskega polka v Sibiriji, je bil izdelan 1. l&tS v samostanu v Tomsku po naročilu četnega komandirja br. Toneta Bjha in br. Alfonza Završnika, ki sta zastavo ponesla preko Sbirije in Vladivostoka v svojo že svobodno domovino in jo izročila Sokolske-mu društvu Kranj za narašeajski prapor. 10 let je čuval naraščaj častno in ponosno svoje odlikovanje. Da otme zgodovinsko dragocenost prezgodnjega poškodoyania,_ je sklenila društvena uprava lani na svečani seji 1. decembra, da shrani prapor k mnogim sokolskim svetinjam in razvije v tekočem letu nov narašeajski prapor; »vršila bo sklep, kakor omenjeno, 7. maja ob skrajno slabem vremenu pa 14. maja. Sodelovanje so obljubili realna gimnazija, tekstilna šola. Glasbena šola, deška in dekliška narodna ter obrtna in trgovska gremi-jalna šola. Na sporedu je: ob 11. akademija v telovadnici, ob 15. razvitje pred mestno hišo, kumujejo bratje 'astanovitelji društva, in ob 16. nastop na velikem letnem telo-vadišču.
Z Jesenic
s— Nagrade fotoamaterjem. Dodatno k
»Jutrovemsu« poročilu o Skalami fotoacna-terski razstavi sporočamo, da je prejefl prvo nagrado, darilo ljubljanske drogerije »Adrije«, kamero Certo-fiim za zviti film 0X9 g. Smole j, drugo nagrado, album, da. rilo Rczma.iove trgovine s fotografskimi potrebščinami g. mr. ph. Koželj in tretje darilo, dar tvrdke Gregorič, 300 Din v ma. ceriakt, g. Torkar.
Iz Kamnika
ka— Zdravnik dr. France Pooelj se je
preselil na Glavni trg v hišo trgovine žargl. Poleg splošnega zdravilstva popravlja tudi zcfbe.
Iz Zagorja
za— Posestvo »Biha« na Menini planini je v dnevih 25. in 26. t. m. od okrajnega kmetijskega odbora prevzela v svojo oskrbo banska uprava. Za gospodarja tega planinskega posestva je postavljen g. inž. Sadar, oskrbnik planinskega doma pa je po odloku g. bana ostal še vnaprej dosedanji oskrbnik g. Franc Jeglič.
Iz Višnje gore
vg— Jadranska straža, v ponedeljek 1. maja v gostilni pri Zupančiču ustanovni c-bčni zbor Jadranske straže. V ljubezni in zdravem razumevanju do našega sinjega niOTja se družijo pod okriljem JS tisoči in tisoči širom naše domovine, dokumentirajoč na ta način visci-ti. pomen posedovanja edinih in najvažnejših vrat v široki mednarodni svet. člani pripravljalnega odbora bodo na ustanovnem občnem zboru brez dvoma številnim posefcnikom izčrpno poro. čali o pomenu in namenu ustanovitve podružnice JS. Zato se pričakuje, da bo poset ustanovnega obč-nega zbora rekorden.
vg— Branibor. Kakor se čuje, se v do-glednem času ukine tukajšnja podružnica Jugosioveniske Matice, ki je lepo vrsto let prav pridno in požrtvovalno zbirala sicer skromne, a sigurne prispevke za naše zasužnjene brate izven mej Jugoslavije. Na mesto stopi društvo »Branibor«.
Iz Trbovelj
t— Koncert siavčkov pred odhodom na
turnejo. Danes ob 16. se bo v dvorani Delavskega doma vršil javen koncert trboveljskih siavčkov, na katerem se bo izjaval spored, ki ga je zbor naštudiral za svojo turnejo po ČSR. Dirigiral pa bo pevovodja g. šuligoj. Iz Ljubljane se udeležita tega koncerta tudi skladatelja Adamič in Osterc.
Iz Hrastnika
h— Kino predvaja danes najboljši Pat in Patadionov film »Pat in Patachon kot prosci«. V predigri »Triglav pozimi«.
Iz Novega mesta
n_ Kino »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes ob 18. in 20.15 veseli zvočni film »Strašilo garnizona«. V glavnih vlogah: Feliks Bressart in Lucie Engiisch Predigra Ufin in zvočni tednik.
Iz življenja na dežel?
BLED. Zvočni kino »Bled« bo predvajal danes cirkuški nemški velefilm »Skok v prepad«, kot predigro pa najnovejši Foxov
tednik.
GORNJI LOGATEC. 1. aprila je imela krajevna organizacija JRKD občni zbor, ki je bil dobro obiskan. Med drugim je poročal tudi narodni poslanec dr. Rape, katerega izvajanja so zborovalci z navdušenjem sprejeli in odobrili. — Pri občinski upravi so se izvršile zaradi smrti g. Ivana Riharja nastopne iziprememibe: za županovega namestnika je bil od občinske uprave imenovan notar g. Mrevlje, za občinskega svetovalca pa g, Lesikovec Valentin. Kot novi odbornik je bil pritegnjen k občinski upravi le*mi trgovec g. Lenassi. — Zaradi prestopka po členu 4. zakona o zaščiti države je okrožno sodišče v Ljubljani pogojno za
Čitaite tpffemko revno
»ŽIVLJENJE IN SVET«
Wcbr«oo «* Unlsttrahra sedla trn politike I* i
S. ii** iUW Ul IS 32,
dobo dveh let obsodilo tukajšnjega župnika Skuibica Antona na štiri mesece, organista Leopolda šemrova na tri mesece in Gantarja Filipa na en mesec strogega zapora. — Pri Sokolu se je 23. aprila praznovala 10-letnica ustanovitve z akademijo in igro »Krst Jugovičev«, ki se je podala prav dobro. Vmes pa bo predaval g. Puhar, uradnik pri Higijenskem zavodu v Ljubljani, v Sokoiski dvorani o treznosti, ln sicer do. poldne po maši za deco in naraščaj, popoldne ob 15. pa za odrasle. Vabljeni člani in nečlani! — Sokol se zdaj pripravlja na svoj javni nastop, ki bo 10. in 11. junija.
KOPRIVNIK V BOHINJU. Sokol v Ko-privniku v Bohinju priredi v nedeljo 7. maja popoldne spevoigro >Srce in denarc. Ker bo ta dan žegnanje, bo po predstavi prosta zabava. Vabimo prijatelje, da nas posetijo.
LJUTOMER. Občni zbor sregfke organizacije JRKD za srez ljutomerski bo 7. maja ob 10. doipokine v Gornji Radgoni, ne pa 14. maja, kakor snno svoječasno poročali, na kar ofpozarjamo vse krajevne organizacije.
RATEČE - PLANICA. Na ustanovnem zboru podružnice SPD za Rateče-Planico, ki se je vršil prejšnjo nedeljo v dvorani Mlekarske zadrege, je bil z velikim odobravanjem občinstva izvoljen za predsednika župnik, duhovni svetnik g. Josip Lavti-žar. G. župnik je vse življenje navdušen planina in ko je prišel službovat v Rateče in tedaj v Planici še ni bilo nobene koče, jo je dal postaviti na svoje stroške na lepem razglednem prostora v bližini izvira Save-Nadiže. Toda že drugo zimo je to kočo odnesel snežni olaz. Da eo Rateče-PLani-
Med. dr. IVO RAKULJIČ • ZELOV
javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike v Grazu, kjer se je specijaliziral in vršil službo asistenta pri dvornem svetniku prof. dr. E. Knauerju preselil v
Ljubljano in
ordinira za operativno gynekologijo (ženske bolezni)
in porodništvo
s 24. aprilom t. L na MIKLOŠIČEM CESTI 341 od 9. do 1L in od 16. do 19. ure.
TELEFON 20-25	TELEFON 20-25
ca postale znane daleč na okrog, je to v prvi vrsti njegova zasluga. Z njim vred so bili izvoljeni v odbor za podpredsednika g. Ivan Jalen, za tajnika g. Lojze Erlah, za blagajnika pa g. Jože Osvald.
SVEBNO PRI RADEČAH. Zveza bojevnikov, skupina Svibao, proslavi v nedeljo 7. maja dopoldne ob 9. petletnico postavitve spomenika v vojni padlim tovarišem. Po slavnostnih govorih predsednika Nanu-ta in vojaškega kura ta g. Bonača zapojejo domači fantje nekaj žalostink. Nato bo v šoli gledališka igra »Divji lovec«. Tovariši in prijatelji, pridite na našo slavnost!
ŠOŠTANJ. Krajevna organizacija JRKD za šoštanjisko oikolico je priredila 27. aprila setsaneik članov v Družmirju pri Grego-revčičru. Na sestanek smo povabili poslanca Mravljeta. Bližnji člani so se udeležili sestanka polnoštevilno, medtem ko so bili daljni zastopani po odposlancih. G. poslane j je v jedrnatem govoru očrtal pomen naše stranke in njeno stremljenje po urejeni državi in delo narodne skupščine za omiljenje krize ter je še posebej poudarjal škodo, ki so jo povzročile punktacije. člani so ga poslušali z zanimanjem in so ga po govoru nagradili z navdušenim aplavzom.
ZAGORJE OB SAVI. V imenu bedne rte-cp izreka odbor KJS najtoplejšo zahvalo vsem. ki z rednimi mesečnimi prispevki pomagajo vzdrževati kuhinjo tem najbednej-šim.
I* O R T
Dva posebna vlaka v Zagreb
Število ttbfcev se je povečalo nad 1500 — Nova navodila za potovanje — Kdo bo zmagal?
VetiBcaaako zajimanje za pohod na Ilgino tekmo med Pricoorjem in Coocordio v Zagrebu, kakor tudi stakno naraščanje prijav, paeoboo s dežeSe. je primoraLo vodstvo po. fct*Ja JHSSC Primorja. m Znreso za tujski pro-rset, da w dogovora c ieiemiško upravo ararfiJMt ^va posefceia vlaka, ki bosta pripe-ijmla t Zagreto preko 1500 kijbicev. Res feopanofcno število, ki bo brez dvoma ne samo a3amstTak> močno slovensko kolonijo v Zagrebu, temveč maso zagrebških sporL nikov ki s tem tudi napolnilo igrišče Con-cordie pri popoldanski tekmi, ki pričine ob 16. Prvi vlaik odhaja isz Ljubljane točno od 6.35, pobere v Hrastniku ob 7.37 Zagorja-ne, Trboveljčame in Hrasfcničane, v Zidanem mostu, postajališče ob 7.47, odhod ob 8., pobere Celjane in (»tale Štajerce, postane v Sevmci Ob 8.21, v Brežicah ob 8.54 in pride v Zagreb ob 9.41. Ta vlak se vrača iz Zagreba točno Ob 21.30 in tona na vseh prej imenovanih postajah postajališče za povratek zunanjih udeležencev. Drugi poseb. ni vlak odhaja iz Ljubljane točno ob 6.55 in se ustavi samo na Zidanem mostu. Povratek iz Zagreba ob 21.36 s postajališčem samo na Zidanem mostu. Ker je tedaj pr7i vlak pripravljen predvsem za zunanje udeležence in koiporacije ia Ljubljane (Soča, Tabor, društvo aramžerjev itd.) naprošamo udeležence iz Ljubljane, da se poslužijo drugega posebnega vlaka Pohod po Zagrebu z godbo na čelu odpade, zaradi nemožno. sti aranžmaja povorfee, vzlic temu se pa vrhniška godiba udeleži izleta na čelu večje skupine »drukerjev« iz Vrhnike, ki bo na ljubljanski postaji in zagrebški pri odhodu in povratku, kakor tudi pri kosilu in večerji koncertirala, tako da bo brez dvoma uživala zaradi svoje požrtvovalnosti naklonjenost udeležencev. Imejiteljem režijskih kart sporočamo, da je vodstvu uspelo preskrbeti dovoljenje železniške uprave, da se poslužijo obeh vlakov.
Vodstvu je uspelo preskrbeti prvovrstno prehrano po znižani ceni v Sremski menzi. Dica štev. 6, in sicer, kosilo in večerjo: prva izbira skupno 22 Din (juha, pečenka, 10—12 vrst, prikuha ali salata. pecivo ali kompot). večerja: jaha, pečenje 10—12 vrst, prihuha ali salata, pecivo ali kompot; druga izbira: skupno 20 Din, pečenka svinjska ali telečja, prihuha ali salata pecivo ali kompot, večerja prav tako. Tozadevni kuponi se bodo prodajali v obeh posebnih vlakih. Poleg tega se bodo prodajale v vlakih tudi vstopnice za popoldansko
tefkano, in sicer stojišča po 10 Din. Naprošajo se vsi sdmipatizerji, da pridno segajo po vstopnicah in da se na igrišču združijo v skirpine. Vodstvo pohoda je skušalo po svojih najboljših močeh ugoditi željam in nuditi čim več udobnosti udeležencem. Na vas je, »junaški ljubljanski in ostali sloven-siki kibdci, da podiprete pri popoldanski tekmi slovenskega zastopnika v liginem tekmovanju!
Nekoliko o moštvih današnjih nasprotnikov
Prvo letošnje srečanje med obema kluboma v Ljubljani je končalo neodločeno 1 : 1. Tedaj je Concordia odnesla v Zagreb eno dragoceno točko. V kolikor je v tej tekmi prevladovala Concordia s tehniko, je na drugi strani prekašalo Primorje svojega nasprotnika z odločnostjo, hitrejšimi in nevarnejšimi prodori ter telesno kondicijo. Zlasti lep je bil finish Primorja po izenačenju.
Danes ima Concordia brez dvoma prednost pred Primorjem, ker igra na lastnem terenu. Vprašanje pa je, kako ji bo uspe-i lo izpopolniti vrzel v napadu, ki jc nastala zaradi nastopa njenega najboljšega napadalca Valjareviča, v državni reprezentanci. Ali bo njen napad v postavi Jazbec, Martinovič, Kodrnja, Lolič, Babič prodor-nejšii in odločnejši od formacije, v kateri bi igral Valjarevič. Njena tehnika bo prevladovala, kaj pa kondicija?!
Primorje je od prvega srečanja izvršilo nekatere spremembe v svojem moštvu, ki so se zelo dobro obnesle!
Kondicija moštva se je zaradi skoraj enomesečnega odmora in resnega treninga brez dvoma dvignila, povezanost moštva se je izboljšala; tudi v tehničnem oziru je moš 'O brez dvoma dobro izrabilo odmor.
Elan moštva in odločnost bosta brez dvoma pojačana zaradi prisotnosti impozant-nega števila »drukerjev«. Borba med »tehniko« Concordie in »elanom« ter »odločnostjo« Primorjašev bo zaradi tega enakopravna, silno zanimiva in skrajno napeta.
Kdo bo zmagal? To vprašanje bo rešeno drevi. Težko se je spuščati v prerokovanja. Upamo, da bodo Slovenci prinesli domov časten rezultat, presenečenja, ugodna ali neugodna, pa niso izključena.
Moštvo Primorja je včeraj ob 14. odpotovalo v Zagreb. Odšli so naslednji igrači: Stare, Svetic, Hasl, Pišek I, Slamič, Bonceli, Sočan, Zemljak, Šlamberger, Jugi Joža, Franci in Uršič.
Pred odločitvijo za prestop v nacionalno ligo
V Ljubljana, igrišče Ilirije ob 15.30 Ifirija : Rapid (Maribor) — V Mariboru na igrišču Maribora ob 15.30 Maribor : Železničar
Samo še tri tekme ln liglno prvenstvo LNP bo končano. Danes bo predvidoma padla odločitev za prvo in drugo mesto. Dočim se v Mariboru srečata najresnejši aspi. ranit za prvo mesto Maribor in zadnje plasirani Železničar, se bosta v Lljubljani spoprijela kandidata za drugo mesto Rapid in Ilirija Ljubljanska teitema ne bi bila tolikšne važnosti, da ne bi LNP nedavno razposlal prizadetim klubom okrožnico, če so zato, da tekmujeta za prestop v nacionalno ligo oba prvopiasdrama kluba v podsavez-nem prvenstvu, kakor je to predlagala sa-vezu večina pedsavezov. S teon sta današnji tekmi dobili odločilen pomen. Poglejmo današnje stanje prvenstvene tabele. Maribor ima 7 točk in seore 18:14, Rapid 6 točk, seore 15:18. Ilirija 4 točke in seore 11:12, železničar 3 točke in skore 11:16. — SK Maribor in SK Rapid igrata danes svoji zadnji tekmi, Ilirija in železničar pa po dve. če Maribor zmaga nad železničarjem, je rešen vseh skrbi in mu nihče ne more odvzeti naslova podsa-veznega prvaka. Tudi v primeru neodločenega izida je Maribor zaradi boljše razlike golov še vedno prvi m bi ga mogla Ilirija prehiteti le, če bi visoko premagala Rapi-da in nato še žeteraitfarta. Ilirija more v najboljšem primeru doseči 8 tevk — če premaga Rapida in železničarje. Tekima z Ilirijo je za Rapida torej izredno važna, če zimaga, mu je drugo mesto sasdgurairtO, Ilirija ga ne more prehnteti tn bi s tem Rapid prav tako tekmoval za prestop v nacionalno ligo. Ilirija ima teabo stališče. Iz obeb
tekem si mora pridobiti vsaj 3 točke. Ako igra z Rapidom neodločeno, mora premagati Železničarja ir bi potem odločila razlika golov, ki je pa pri Iliriji boljša kot pri Rapidu. V»eh nepribk pa se lahko reši, če bo danes zmagala, Ilirija bi si svoj seore tako popravila, da bi ji niti morebiten poraz po železničarju ne mogel škodovati in bi sigurno zavzela drugo mesto. Zaradi izredne važnosti današnjega srečanje, smemo pričakovati ve ledrama tično bori«, ki bo privabila obdo gledticev.
SK Grafika : SK KOiotan na igrišču Pri. morja ob 10.30. Prvenstvena tekma je odločilne važnosti za oba klub^. Korotan, ki je na drugem mestu v tabeli, bo na vsak način hotel obdržati mesto in učvrstiti svojo pozicijo. Grafika, ki ima še vedno možnost, da se z zmago nad svojim protivni_ kom dvigne v ospredje, bo gotovo napela vse svoje sile, da uspe. Zato pričakujemo napete in zanimive borbe ter ne bo nikomur žal, če si tekmo ogleda.
SK Korotefi (Kranj) : SK Jadran (Ljub. Ijana). Danes gostuje v Kranju SK Jadran iz Ljubljane s prvina moflbvom in rezervo proti tukajšnjemu Korotanu. Gostje so v Kranju dobro znani še po gostovanjih prejšnjih let in so vedno pokazali lep in zanimiv nogomet. Ta tekma je za Korotan zadnja pred prvenstvom in obenem tudi zadnja na neograjenem Igrišču. Zaradi zanimive in napete borbe, ki se obeta za ta dan, bo poset občinstva sigurno mnogoštevilen. PrL četek ob 14
Izognete se škodi, če uporabljate vedno in povsod ia splošno preizkušen Persil, ki varuje perilo. Rabite pa Persf! sam, ker vsebuje toliko najboljšega mila, da je vsak nadaljnji dodatek nepotreberu Pazite vedno na navodilo » uporabi, ki je na zavitkih]
SK Krško : SK Laško. V nedeljo se odigra ob 16. na novo«laniranem igrišču ▼ Krškem nogometna tekma med imenovanima kluboma. Tekma ima značaj preizkusne tekme za sprejem SK Krško v LNP in jo bo sodil podsavezni sodnik g, Ma~ russig iz Sevnice. Pri tekmi se poslovi tudi zaslužni športnik g. Herzog Bruno.
Današnji nogomet v Celju. Danes ob 14.30 bo na igrišču pri »Skalni kleti« zanimiva prvenstvena tekma med Jugoslavija in Atletiki. Sodil bo g. Ochs.
Službene objave LHP. Za Bratstvo sa čitajo s pravico nastopa 7. maja: žen Marija, Kočar Ana, šfermic MaJči, Zupana Pavla, Zupan Pavla, Amibrožič Mira. Koz-jek Rozika, Hafner Anica.	fc
ASK Primorje (predsedstvo). Sej« eksekutive bo v ponedeljek, 1. maja obt 20.30 v posebni sobi restavracije Samic. Vabljeni gg. ravn. Custovič, inž. Debelak, Jugovec, Kralj, Stanko, ravn. Setina, za sanacijski odbor gg. dr. Birsa in dr. Dougaa in načelniki nogometne, lahkoatletske, plavalne in kolesarstke sekcije. Udeležba obvezna.
ASK Primorje f nogometna sefeta-ja). Se_
ja sekcijskega odbora bo v torek ob 20. t gostilni čirkole.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija-. Danes ob 10. na našem igrišču trening B moštva z Reko. Juniorji komb. igrajo pred-tekmo z juniorji Ilirije ob 14. na igrišču Ilirije. Postava v garderobi, kjer se dobi pri gospodarju oprema.
Najidealnejši
IZLET NA BLED,
PARK HOTEL — kavarna KASETO
Dnevno koncert in ples. Priporočljivo za avtomobiliste vsled lepo urejene ceste!
5318
SK Jadran. Danes ob 13. naj bodo vsi pred trnovsko cerkvijo zaradi odhoda t Kranj.
TSK Slovan. Ob 8.30 naj bodo na igrišču Primorja: Burne, šaus, Poljšak, Uhan, Bo-gel, Thuma, Ceglar, Jerančič, Rozman, Eržen, Poznik. Lapovšek Nande, šlegl m ostali igralci. Igramo trening tekmo z juniorji Primorja, katere obveščamo, da bo tekima dopoldne, ne pa popoldne, kakor je bilo v »Jutru« objavljeno.
SK Grafika. Ob 15. naj bodo na igrišča Ko r o lana Kervina, Gantar, Anzelc, Šorn, Ustnik, čepar, Indof, Verfcak, Weber, Fi-ster, Burič, Martinčič. Imenovani igrajo trening-tekmo z rezervo Korotana. Ob 10. pa na igrišču Primorja Trpin, MiheMčv Mekina, Pipan, Stupica, Bežaa, Katavič, Verčnik, Strohmajer, Trobevšek, Potrato; reditelji: Bogdan, Požgaj, Kesler. Blagajno imata Monor in Fernich.
SK Reka. Danes ob 9.30 morajo biti na igrišču Hermesa Pikič, Dane. Oto, Drage, Korle, Drnovšek, Ane, Broni, Zinke, Erže>\ Korli, Rožmanc, Erjavc.
Kolesarsko in motoci ^listično društvo »gava« sporoia, članom in prijateljem žalostno vest, da je preminil njega zvesti član g. Sitar Ivan. zobotehnik. Društva vabi člane. da se polnoštevilno udeleže pogreba danes ob 15. izpred mrtvašnice splošne bolnice.
TKD Atena (hazenska sekcija). Dane« ob 9.30 obvezen trening za vse članice.
SONČNIH PEG ?.. .
g! OR1 SOL CftEMC « i
»\\ »>i\ *--------- -----

Vsak naročnik „Jutra" ]e zavarovan zal 0 000 Din!
Gospodarstvo
Valutne zmede
Padec ameriškega dolarja je v evropskih finančnih krogih povzročil pravo zmedo. Ljudje ne vedo več, kam bi se obrnili s svojim denarjem, ko so pričele opuščati zlati standard celo države, ki imajo v vsakem oziru dovolj zlata (n. pr. Južna Afrika ki ga največ proizvaja, m Zedinjene države)." V finančnih krogih zlasti poudarjajo. da bi Zedinjene države s svojimi ogromnimi rezervami v zlatu lahko obvarovale dolar pred vsako nevarnostjo, ce bi to le hotele. Sredi aprila so znašale monetarne zlate rezerve Zedinjenib držav nič mani kakor 4313 milijonov dolarjev, to je še za 400 milijonov dolarjev več nego sredi lanskega leta (v juniju). Zedinjene države imajo prej ko slej največ zlata na svetu. zakai Francija, ki je vsa zadnja leta samo kopičila zlato, ga ima le za 3178 milijonov dolarjev in šele v znatni distanci sledijo tema dvoma državama druge države, namreč Anglija s £96 mlijoni dolarjev zlata Švica s 4S9 milijoni dolarjev. Španija s 436 milijoni. Nizozemska s 384 milijoni, Belgija s 371 milijoni. Italija s 332 milijoni, Japonska s 231 milijoni. Kanada s 113 mi-lioni in Nemčija s 100 milijoni dolarjev. Praviio da obseg zlatih rezerv danes ne more b ti več merilo za zaupanje v valuto kake države. V Švici, ki ima svoi obtok bankovcev krit z zlatom v višini 165% vse obveznosti na pokaz pa v višini 98%, se navzlic temu opaža zadnje dn> odtok inozemskega kapitala, kar ie povzročilo, da Je morala" švicarska Narodna banka v tretn četrtini aprila oddati za 74 milijonov frankov zlata in se ie zaradi tega njen zlati za; klad zmanjšal za omenjeni znesek na
milijonov frankov.
Tidi nizozemska Narodna banka je morala zadnje dni oddati znatnejše količine zlata da obdrži tečaj goldinarja. Mednarodni kapital se deloma seli v Francijo, kije po splošnem prepričanju izmed vseh držav noibolj odločna držati svoio zlato veljavo. Navzlic temu pa je morala Francija v tretji četrtini aprila oddati za 245 milijonov zlata predvsem An*liji, kamor priteka sedaj mnor*o tujega kapitala. Angleži se danes z vsemi razpoložljivimi sredstvi borijo, da bi preprečili dvig funta, ki bi zlasti sedaj po padcu dolarja škodoval konkurenčni zmoz-no^ti angleškega blaga. Tako zaznamujejo danes v angleških finančnih krogih z zadoščenjem. da je na pod13*?' intervencij na trau uspelo malo oslabit' funt. Istočasno pa smatrajo Američani kot neuspeh, da dolar noče dovolj oasti. Tako smo prišli do paradoksne situacije, da smatra mednarodni kapital da ie bolje nalagati denar v državah, kjer je val rta že padla, kakor pa v državah s polnovredno zlato valuto in da se morajo države z razvrednoteno valuto boriti proti »škodljivemu« dvigu valute.
Anali ja bo dala posojilo Franciji
Angleška vlada je te dni napovedala, da bo povišala sredstva za intervenciiski fond od sedanjih 150 na 250 ali 350 mili ionov funtov, da bo možno še nadalje nakupovati tuje devize v cilju, da se prepreči dvig funta Anglija, ki jc še pred dobrim poldrugim letom prosjačila v Parizu za devizne kredite, ima danes v Franciji ogromna dobroimetja. Stvar se je sedaj že tako obrnila, da se v Franciji boje, da bi Anglija odtegnila te naložbe, kar bi povzročilo odtok zlata v Anglijo. Zaradi takih transakcij je bila Francija zadnje mesece ponovno pnmorana oddati zlato v Anglijo. Zlati zaklad Angleške banke se je od početka leta dvignil že od 120.6 na 185.9 milijona funtov. Upravitelji angleškega intervencijskega fonda pa so primorani oddajati nakupičene devize Angleški banki v zameno za funte, da si pribavijo nova sredstva za nakup prekomerne ponudbe deviz Angleška banka pa dobljene devize takoj zamen:a za zlato. Francija ima sicer dovolj zlata, da izplača vse angleške naložbe, vendar bi ji bilo baš v sedanjem trenutku prav neljubo, če bi morala oddajati v večii meri zlato v Anglijo. Zato se je francoska vlada dogovorila te dni z angleškim zakladnim upadom, da najame na angleškem trgu kratkoročno posojilo od 25 do 30 milijonov funtov v obliki šestmesečnih zakladnih bonov z obrestno mero 25 odst. Z na ta način dobljenimi angleškimi funti pa bo sproti kupovala na angleškem deviznem trgu odvisno ponudbo francoskih frankov.
Dfoiar fe evrst
Že v zadnji nedeljski številki smo omenili, da so tečaj1 deviz in valut na črni borzi precej popustili, predvsem zaradi slabega povpraševanja, tako da je premija na tej črni borzi padla od 45 na 38'Zo. Tudi (napoleondori), ki so se v marcu trgovali še jx> 350 D n, so v ceni popustili na 31S— 320 Din. V preteklem tednu je prišlo do nadaljnjega popuščanja privatne premije. Beograjsko '-Narodno blagostanje« ugotavlja v svoji včerajšnji številki, da se na črni borzi opaža nadaljnja okrepitev dinarja in poceivtev deviz. Premija je nazadovala do 33%. Tudi cena zlatnikom še popušča, tako
BARVE, LAKE, FIRNEŽ
ln vse ostale pleskarske ln slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovoljno pcstrežen.1 — kupite le v trgovini
„LU$TRA" — V. LAZNIK
Ljubljana, Gosposvetska 3 — (poleg Slamiča) Telet on 2753
Pri večjem odjem n znaten popust.	08
H NA!
Za srčne, živčne In ženske bolezni,
počitka potrebne!
od 15. aprila do 15. junija
20-dnevno zdravljenje za pavšalno ceno Din 1.200.—
(Dovoz in odvoz z avtom, stanovanje, štirikrat na dan hrana s kruhom, dnevno ena kopel, dve zdravniški preiskavi takse in davki.) Prospekti na zahtevo!
119 ..................................
da so se pretekli teden zlatniki trgovali po 310—315 Din. Ker je Narodna banka prenehala kupovati dolarske novčanice, ee j® pojavila tudi znatna ponudba dolarjev pri neobičajni rezerviranosti kupcev. Kakor je iz gornjih številk razvidno, ee je premija na črni borzi, v kateri je vračunan tudi^ ri-ziko, že za malenkostno razliko približala oficijelni premiji Narodne banke (28.5°'«), kar je vsekakor dokaz, da ta oficijelna pre-nvia ni fiktivna, temveč da ustreza realni vrednosti dinarja. Razočaranje onih, ki so verovali le v dolar, je v zvezi z negotovostjo glede ostalih zlatih valut povzročilo, da 9kušajo sedaj mnogi čim povoljneje rea-liz rati tesavrirane valute in devize. Marsikateri, ki je v jeseni 1931 precej izgubil pri funtu, se je sedaj znova opekel pri dolarju. Dinar se že od lanske jeseni drži na zunanjih trž ščih docela stabilno na doseženi višini, kar povzroča, da se k dinarju zopet vračajo tudi načelni pesimisti.
Zadružno gibanje v preteklem letu
Lani ie bilo v dravski banovini vpisanih v zadružne registre 71 novih zadrug (od tega 5 kred tnih, 9 konsumnih in nabavnih, 4 živinorejske, 4 kmetijsko strojne, 3 elek-trarniške. 7 stavbnih in 5 vodovodnih; v likvidacijo je stopilo 25 zadrug, v konkurz so prišle 4, likvidac jo pa je z izbrisom zaključilo 23 zadrug. Od prevrata sem je b lo v Sloveniji ustanovljenih 1151 zadrug, izbrisanih pa je bilo 336 zadrug, tako da se je po vojni število zadrug povečalo za 815. Zadnja leta je bilo gibanie zadružništva naslednje:
vpisi likvidacije konkurzi izbrisi
1927	46	28	3	27
1928	66	30	2	27
1929	80	19	2	46
1930	81	27	1	32
1931	288	27	1	10
1932	71	25	4	23 Kakor je iz gornje primerjave razvidno,
je bilo ustanavljanje zadrug tudi lani zelo živahno, čeprav je bilo zaradi nevšečnih razmer ustanovljenih le 5 kreditnih zadrug (ki sicer tvorijo večino naših zadrjg) nasproti 11 v letu 1931. Velik prirastek novih zadrug v 1. 1931, ki je znašal 288, pa seveda ne more biti merilo za primerjanje z lanskim prirastkom, kajti v tem letu je bilo v zvezi s postopanjem za razglasitev veleposestniških gozdov ustamovllenih nič manj kakor 199 gozdnih in pašniških zadrug. Mlekarska zadruga ni bila ustanovljena nobena (1. 1931. je bilo ustanovljenih še 9 mlekarskih zadrug), kar je posledica gibanja za združitev kmetovalcev v večje zadružne edinice. Zmanjšalo ee ie tudi število novoustanovljenih živinorejskih zadrug (od 18 na 4). dočim je število novoustanovljenih »raznih zadrug« naraslo od 6 na 22, kar je v zvezi z deloma nezdravim gibanjem za ustanavljanje zadrug za razne zavarovalne posle.
Gospodarske Testi
= Naš industrijski izvo«. Zaradi valutnih sprememb se je letos deloma povečal tudi naš izvoz industrijskih in ru danskih proizvodov. Predvsem vidimo, da se je znatno dvignil naš izvoz dušikovih gnojil. Letos smo v prvih treh mesecih izvozili za 17.6 milijona Din kalcijevega karbida in cianamida nasproti 6.2 in 11.7 mHijona Din v istem razdobju zadnjih dveh let Tudi izvoz bakra se je dvignil na 9484 ton nasproti 5152 in 4586 tonam v istem razdobju zadnjih dveh let, po vrednosti pa na 77 milijonov Din nasproti 58.6 in 63 9 milijonov Izvoz cementa ee je po količini dvignil nasproti lanskemu prvemu četrtletju od 7251 na 7951 vagonov, vrednost pa je navzlic temu za malenkost padla od 16.0 na 15.1 milijona Din (1. 1931. še 31.0 milij. Din). Manj zadovoljiv je bil izvoz ekstraktov za strojenje, ki je znašal 6.0 milj. Din (lani 7.1, predlanskem 11.7 milj. Din), prav tako izvoz sode, ki je znašal 3.8 milj. Din (4.2, 11.7) ter izvoz svinca, ki je znašal 2.6 milij. Din (3.5, 5.0). Povečal pa 9e je izvoz rad od lanskih 17.7 na 24.3 milij. Din
= Ljubljana pije dobro mleko. Pod gornjim naslovom so ljubljanski dnevniki nedavno prinesli članek o rezultatih analiz o kakovosti mleka. Objavljeni podatki se gotovo nanašajo le na lanski privoz in na lansko kontrolo mleka ker nekateri od lanskih privoznikov letos ne privažajo več. Glede opombe zaradi lanske poskusne organizacije okoliških kmetovalcev je omeniti, da smo lani res poskusili organizirati okoliškega kmeta. Priredlili smo nad 20 dobro uspelih predavanj, ki pa niso bila samo organizatoričnega, ampak v glavnem poučnega značaja, kako je treba pridobivati in ravnati z mlekom. V pogledu organizacije nismo uspeli. Težko je doseči z dobro besedo nekaj proti volji kmetovalcev samih. Takega uspeha ne zaznamujejo niti večja mesta izven naše države, ki so ponekod morala seči celo po prisilni pasterizaciji mleka (Bratislava). S strožjim postopanjem higijenske uprave in poučnimi predavanji smo dosegli vidne uspehe. ki se kažejo na mlečni posodi in na zmanjšanem prelivanju mleka na ulicah. Le tako naprej, pa bomo v Ljubljani pili res najboljše mleko! Glede na mnenja, da predstavlja organizacija »Gorenjskih mlekarskih zadrug« resno konsurenco okoliškim kmetom, je treba poudariti, da sta si zadruga in kmet poedinec le toliko časa konkurenta, dokler nista popolna v pogledu pridobivanja najboljšega mleka. Naše gorenjske zadruge niso in tudi ne mislijo biti konkurentinje okoliškemu kmetu. Vsi vemo. da je okoliški kmet že zdav-no usmeril svojo gospodarstvo na mlekarsko plat in s, tem dejstvom zadruge tudi računajo. Na vidiku imamo načrt, po katerem je mogoče zbližanje zadrug kakor okoličanov, saj je za obe stranki na ljubljanskem trgu dovolj prostora. Kljub krizi lahko še vedno povečamo konsum mleka, saj vemo, da konsumira Ljubljana pri 60.000 prebivalcih komaj 20.000 litrov mleka dnevno. Na severu pa poznamo mesta, katerih prebivalci porabijo dvakrat celo trikrat toliko mleka kakor naši meščani. Da pa povečamo konzum mleka v našem mestu, moramo pripraviti vse pogoje za pridobivanje najboljšega mleka. V tem primeru bo izpadel iz trga edino prek up čevalec, prelivač mleka na ljubljanskih ulicah, ki ovira razvoj dobrega mlekarstva. — Fr Pavlica.
— Letno zborovanje drevesnifarskega »d seka Sadjarskega in "itnarskega društva se bo vršilo v soboto 6. maja v Škofji Loki. S
tem zborovanjem Je adrnžen tudi Izlet dre-veeničarjev in eadjaijev v to prastaro po-etojanko slovenskega sadjarstva. Vabljeni so tjdi vsi napredni sadjarji, kajti nig ni bolj potrebno nego sodelovanje drevesn čarjev in sadjarjev v vprašanjih vzgoje sadnega naraščaja. Drevesničarji bodo veseli, ako jih sadjarji opozorijo na njihove napake in bodo radi upoštevati njih želje. Odhod iz Ljubljane bo 6. maja ob 12. Po prihodu bo ogled drevesnic v Žabnici in v Dorfarjih pri Škofji Loki, ob V4I6. pa bo zborovanje dre-veeničarskega odseka Sadjarskega in vrtnarskega društva. V nedeljo dopoldne se bodo zbrali udeleženci ob času, ki bo določen na zborovanju, pred poslopjem Kmetijske družbe v Ljublian''. da se odpeljejo na ogled drevesnice Kmetijske družbe na Bo~ kalcih. Ob 10. dopoldne pa bo redna letna skupščina Sadjarskega in vrtnarskega društva v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti št. 22. Udeležencem letne ek.ip-ščine in drevesničarskega zborovanja je dovoljena polov čna vožnia do Ljubli«ne in nazaj. Poeetniki naj kupijo do Ljubljane celo vozovnico, ki bo veljala tudi za vožnjo nazaj. Ta vozna olajšava velja po naredbi ministrstva za promet od 4.—10. maja.
—	Nora tekstilna tvorniea v Kranju. Gospod Anton Božič, trgovec v Kranju, namerava v Primskovem pri Kranju zgraditi tkalnico za izdelavo volnenih in bombažnih tkanin. Na podlagi predloženega projekta je banska uprava dravske banovine razpisala komisijski ogled in obravnavo na kraju samem, ki bo v torek 2. maja.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini dolžnika Jos. Bukovca, mizarskega mojstra v Ljubljani, Opekarska 51 (poravn. upravnik Tone Javornik. revizor v Ljubljani; poravnalni narok pri okrož. sod ču v Ljubljani 3. junija ob 9„ prijavni rok do 28. maja).
—	Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo poroča 30. t. m.: Obrezovanje hmelja ee je vršilo koncem marca in v začetku aprila pri še ugodnem vremenu. Oboe se je opazovalo, da so bil"' hmeli-sk' sadeži slabejši kakor v drugih letih. To je povzročila lanska euša. Po velikonočnih praznikih nastalo slabo vreme (dež in sneg) je preoei oviralo nadaljevanje spomladanskega obdelovanja, ki je sedaj v polnem teku. Zaradi skoro stanovitnih mrzlih vetrov in nizke nočne temperature (0°) ki jejo mladi poganjki le polagoma iz zemlje in pričakujejo zaželjeno toploto. V našem okolišu ee je ploskev 70	=> v ljem, morda povečala sa kakih 10%. Neznatni ostanki lanskega pridelka eo bili pred kratkim prodani po 54 Din za 1 kg. tudi se povprašuje po ostankih letn:ka 1931. V naprej prodanih je nekaj stotov hmelja po 25 Din za 1 kg.
—	Hmeijske cene se nadalje dvigajo. Pri zelo čvrsti tendenci eo se cene na niirnber-škem bmeljskem trgu ponovno nekoliko dvignile. Cena hallertauskema hmelju se je pret teden dvignila na 230—235 mark za 50 kg (75—76.60 Din za kg) nasproti 210 —215 markam (68.50—70.10 Din za kg) v prejšnjem tednu.
=? »Slavonija« znižuje glavnico. Na rednem občnem zboru »Slavonije« d. d. za lesno industrijo v Zagrebu je bilo sklenjeno, da družba zniža evojo glavnico od 30 na 15 milijonov Din, in sicer na ta način, da se nominalna vrednost vsake delnice zniža od 200 na 100 Din.
—	Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 5. maja ponudbe glede dobave 2000 kg jedilnega olja. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 18. maja ponudbe glede dobave 2000 kg katrana, 100 komadov karbidnih svet'ljk, 90 komadov krtačic za dinamostroj, 50 bal krovne lepeer.ke, 300 kg firneža, 30 kg terpen-tina, 30 kg laka za tla, 500 kg raznih barv 50 kg kita in 10 komadov krtač za apno.
= Dobava drv. Dne 3. maja se bo vršila pri komandi savske div zijske oblasti v Zagrebu licitacija glede dobave 1885 ms drv.
Borze
Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 3.4 tnTijona Din nasproti 3.62, 2.05, 1.98 in 1.06 milijona Din v zadnjih štirih tednih. Največ prometa ie bilo v šilingih.
Devize.
Curih. Pariz 20 365, London 17.49, New-Vork 458, Bruselj 72.275, Milan 26.85, Madrid 44.25. Amsterdam 207-95, Berlin 119.25. Dunaj 55.60. Praga 15.415, Varšava 58.05. Bukarešta 3.08.
Dunaj. (Tečaji v privatnem kliringu Beograd 11.96, London 31.45, Milan 48.50. Newyork 82163, Pariz 36.71, Praga 25 66 Curih 180-22 100 S v zlatu 131.40 S papir.
Blagovna tržišča
žito.
4- Novosadska blagovna borza (29. t m.) Tendenca mirna. Prometa je bilo 38 vagonov. Pšenica: baška okol. Novi Sad. Sombor, srednjebaška, gornjebaška, sremska 207.50—212.50; baška pot. 210—215; gor-njebanatska 205—210. Ječmen: baški, erem. 64/65 kg 95—97.50; pomladni 66/67 kg 100 —102.50. Ove9: baški, sremski, slavonski
90 _92. Koruza: baška in sremska 59—61;
za april - junij 64 _66; banatska 58 — 60;
baška. ladja Sava in Begej 61 — 63; ladja Tisa in Dunav 62 — 64 Moka: baška in banatska J>0g« in »Ogg< 345 — 355: >2« 325 — 335; >5« 905 — 315; »6< ?75 do 280; >7« 170 — 180; >8« 65 _ 67.50. Otrobi: baški 55 — 57.50. Fižol: baški, sremski beli 100 — 105; slavonski marogasti 92.50 do 95.
VINO
+ Vinsko trlišfe T dravski banovini.
(30. aprila.) Klub pomladni sezoni vinska kupčija ne more oživeti, ker se 9koro nič ne gradi. Smo pač v hudih denarnih razmerah, na upanje pa nihče več nič ne da. Tudi vinski veletrgovci so pričeli previdne ie postopati in zmanjšujejo svoj obrat, ker malokateri gostilničar sproti poravna svoj račun. Cene pri proizvajalcih vina zaradi vsestranske denarne potrebe padajo nam*-starejših letnikih. Še najbolj gredo v prosto da bi se v tem času dvigale, osobito pri met lanska oenena, popolnoma povrela vina. Cena jim je po 2 do kvečjemu 3 Din za liter.
»IVINA.
+ Živinski sejem ▼ Ptaja. Na zadnji fi-vinsik sejem 24. t m. je bilo prignanih 159 krav, 41 tePc, 117 volov, 14 bikov in 155 konj. Cene eo bile naslednje: krave 1.75 do 3.75, telice 2.50 — 4.75, voli 2.50 — 4.50 in biki 2.50 — 3.50 Din za kg žive teže. Konji eo se prodajali po 600 — 4600 Din. Vsega ie bik) prodanih 112 glav. — Na svinjski sejem 26. t. m. pa je bilo pripeljanih 164 pra-ecev in 185 svinj. Prasci so se prodajali po 100 do 200 Din za komad, svinje pa 7 do 9.5o za kg žive teže. Vsega je bilo prodanih 184 repov.
Posledice bede v rudarskih revirjih
Hude stiske obrtnikov in zadrug — Zahteve zagorskih rudarjev
Hrastnik, 29. aprila.
V hrastniškem in ojstrškem rudniškem obratu je 120 reduciranih rudarjev delalo v petek svoj zadnji šiht. Od reducirancev se je začasno obdržalo v službi še 25 kopačev in pravijo, da bodo ti v službi še toliko časa. dokler ne bodo nekaterih jamskih predelov popolnoma zaprli. Nad 20 najstarejših reducirancev je predloženih za upokojitev. Seveda ni gotovo, da bo vsem tem pokojnina tudi priznana. Nad 80 pridnih rudarjev pa je tako brez dela in zaslužka.
Beda in stiska se v vedno večji meri prenaša tudi na obrtnike in trgovce. Na zadnjem sestanku, ki ga je sklicalo vodstvo obrtne nadaljevalne šole. je bilo sklenjeno. da letos ne bo prirejena običajna vsakoletna razstava vajeniških izdelkov. To je sklenjeno zaradi tega. ker obrtniki nimajo naročil in ker jim ne kaže delati na zalogo. Konzumno društvo rudarjev namerava zaradi krize opustiti svojo podružnico na Logu. Konzum na zadruga r. z. z o. z. pa se je te dni poravnala s svojimi upniki na 40 odst. Poroštvo za zadrugo prevzame Ljudska posojilnica. Stavljen je bil predlog, naj bi se zadruga razšla, premoženje pa naj bi prevzela posojilnica. Kriza se pozna tudi pri apncnicah. Prejšnja leta je bilo v tem času stavbene sezone polno naročil, letos pa jih je le malo
Zagorje. 29 aprila
Pred rudniško restavracijo v Toplicah se je vršil včeraj popoldne velik rudarski shod. ki ga je sklicala II. rudarska skupina, da bi podala r očilo o anketi, ki se
je vršila pri banski upravi zaradi redukcij v trboveljskih revirjih. Tajnik zveze rudarjev g. Arh je obširno razložil potek te ankete. V svojem govoru je naglasil. da je bila velika redukcia nameravana že v jeseni. Ker TPD ni dobila zaželjenih naročil od državnih železnic, je takoj izvedla nameravano redukcijo kopačev, poleg tega Da je odtrgala še 10 odst. akordnih zaslužkov. O kaki socialni obzirnosti ni bilo govora niti v primerih, ki bi bili še kolikor toliko mogoči po tolikih redukcijah. ker so bili izbrani za žrtve samo starejši kopači. Zborovalcem je dobrodošla obljuba, da bo posebna komisija pregledala ves revir. Rudarji so tudi pripravljeni spre eti primerno delo v drugih rudnikih. poskrbeti pa je treba za primerne nastanitve ter urediti vse najosnovnejše socialne in delovne pogoje. Na zborovanju .se je odločno poudarjalo, da je beda in izkoriščanje delavcev na toliki višini, da bi bilo potrebno od strani države delavce zaščititi s posebnim zakonom, ki bi uvedel nadzorstva nad podjetji. Delavci plačujejo od svojih najskromnejših zaslužkov vse predpisane davke, razne podjetniške družbe pa se na raznovrstne načine otre-sajo svojih obveznosti. Tudi zaradi tega bi bila potrebna kontrola države nad ve likimi podjetji. G. Sober je govori! tudi o novem pravilniku bratovskih skladnic ter je v svojem govoru naglašal. da je najboljša stran pravilnika ta, ker ie reduci-ranim nidariem zavarovana pokojnina. Med shodom in ob zaključku so se slišale kletve in jok največjega obupa.
ReiKrtoarji
DRAMA.
Nedelja, 30.: ob 20. uri »Izpreobrnitev F«r-
diša Pištore. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1.: »Dame z zelenimi klobuki. Red C.
OPERA.
Nedelja. 9).: ob 20. >Pri belem koniičkuc
Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 1.: zaprto.
Torek. 2.: ob pol 19. »Pansifal«. Poslednja I vprizoritev. Izven.	■
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20.15. Nedelja, 30.: »Ljubezen v treh«.
Izvrstna komedija »Ljubezen v treh«, ki je imela pri sinočnji premieri jx>poln j uspeh, se ponavlja drevi ob 20.15. Besed- I na in eituacijeka komika zabava poeetn ke vso predstavo. Kdor se hooe dve uri res dobro zabavati, naj poseti predstavo. Vstopnice se dobe od 10. do 12. in od 7. dalje pri blagajni Šentjakobskega gledališča v Mestnem domu. Vabljeni.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Nedelja, 30.: >Se li razumemo?< Zadnjič-Znižane cene.
Peter PreradovM iz Zagreba bo prisostvoval drevi zabavni in duhoviti komediji >Se li razumemo«. Pisatelj je dosegel na Dunaju ogromen uspeh ter rekordno število predstav, zato je za to poslednjo uprizoritev v Mariboru veliko zanimanje.
»Mornar«, po mnenju mnogo odličnih kritikov ena najboljših sodobnih poljskih komedij, 6e pripravlja v režiji H. Tomašiča. — Gledal ška uprava prosi abonente, da čim prej poravnajo zaostale obroke
Oj, le naprej
dokler je še vetra kej...
Zdaj pa še postoj pri tvrdki VLAJ, glej, kaj nudi ti za mesec maj!
Pojdi noter brez skrbi, •
saj tam DOBRO in POCENI se dobi
raznega blaga obilo
za obleke in perilo!
Zaloga manutaktirrne-ga in modnega blaga
LJUBLJANA 5307
WoIfova uffca 5 — Pri Zvezdi
Oblastveno dovoljena razprodaja od 1* maja 1933
Zaradi prezidave lokalov bomo priredili velikopotezno
v prostorih. Razprodajamo vse vrste
ČEVLJEV
po čudovito nizkih cenah. Oglejte si cene v izložbenih oknih!
VVAIDACIIER, NASLED. W. WREGG TRGOVSKA TVRDKA S Č K VI. JI MARIBOR, Slovenska ulica 6.	5337
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne soproge, oziroma matere, hčerke, sestre, svakinje in tete, gospe
Ledinek Antonije roj. Kocbek
soproge železniškega uslužbenca
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni pevskemu društvu »Drava«, ženski zvezi, vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem, ki so drago pokojnico spremili na njeni zadnji poti.
Maribor, dne 28. aprila 1933.
5338
Žalujoči ostali.
*HVALA
Za vse izraze sočutja povodom smrti naše nepozabne hčerke, sestre, svakinje in tete, gospodične
MIHAELE PODBEVŠEK
se tem potom vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. župniku g. L Turku iz šmihela, primariju banevinske ženske bolnice g. dr. M. ž. červinki in sekundariju g. dr. Ludviku Kožuhu, ki sta zastavila vse moči, da bi otela mlado življenje, in vsem čč. sestram za skrbno nego Prisrčno se zahvaljujemo gvardijanu frančiškanskega samostana p. Ciprijanu. ge. Lori Brezovarjevi in gdč. Anici štihovi za pogoste, tolažilne obiske v času njenega trpljenja, vsem darovalcem prelepega cvetja in končno vsem, ki so jo spremili na njeni prezgodnji, zadnji poti.	5331
Novo mesto—Ljubljana—Zaječar, dne 28. aprila 1933.
Žalujoči ostali.
Kraljestvo mode
Pestra modna tvoriva
X; :r> bolj "Tdozave mode, kakor je moda vzornic tih tkanin. Neštetokrat se je že zdelo. da so jo izpodrinila enobarvna tvoriva m \vndar sc vodno iznova pojavi ter zma-ea. Žene že vedo, zakaj se ji tako rade uklonijo: vzorčasta oble k ca jih namreč pomladi za najmanj deset let. A tudi one. ki še n;. rabijo vpomlajanja«, se zavzemajo za vzorčasta tvoriva, ki jih store ljubke in n<žne, kakor cvet v poletni naravi.
Letos je moda zares širokopotezna. prinaša namreč najrazličnejše vzorce na vseh mogočih tkaninah. Ljubiteljicam takozva-nega primitivnega sloga se izpolnujejo želje v pisano vzorčaslem platnu, ki ima navadno le geometrične motive. Slične vzorec prinaša tudi sirova svila. Ndvomno pa so najbolj posrečeni pisani svileni krepi, ki zaradi prekrasnih barv in vzorcev zde skoraj kako. pravljica iz tisoč in ene noči. Tudi težke svile so letos vzorčaste. Med njimi beleži največje uspehe grobo tkani »fla-misok. Za večerne obleke prihajajo v modo vzorčaSti taft. pa tudi obleke iz rožastega or-.indija prištevamo med najlepše modele te vrste.
V vzoreastih tvorivih imamo torej tolikšno izbiro, da si je prav lahko mogoče ustva-r ti eelo srardafobo izključno iz vzoreastih tkanin. Taka ideja more biti seveda le moden poizkus, ki smo ea pa zaradi njego-
ve zanimivosti prinesli v naši skupini skic.
Torej:
Z j u t r a j : obleka iz vzorčastega platna. Seveda povsem stvarna. Par gab v krilu, kratki rokavi, vrezani žepki. Poleg tega pse iz barvaste slame (1).
Dopoldne: enakomerno ornamentiran kostum iz šantunga. Lahno zvoneasto krilo, mala jopica s kepom. Jopico zavežemo s pentljami, ki izhajajo iz pasu in iz kepa (2).
Popoldne: Obleka z odgovarjajočim paletojem. Ves komplet je izdelan iz Ježke vzorčaste svile. Paletot ima pelerino z elegantnim, postrani zavezanim šalom. Vzorec naj bo svetel na temni podlagi n. pr. črno-bclo, modro-beio, rdeče-slonokoŠčeno, zele-no-peščeno izveden (3).
Za obiske: majhen kostum, ki sestoji iz vzorčastega krila ter male bolero-jopic^. Zraven nosimo enobarvno bluzo (4).
Zvečer: večerna obleka naj ne bo preveč slavnostna, tako da jo moremo nositi tudi popoldne. Lepa rožasta princes na obleka s cvetličnim vencem krog vratu ter s temno šerpo iz težke svile (5).
Slavnostna večerna obleka pa je najlepša iz rožastega organdija. Naša skica kaže, kako jo moremo kombinirati z enobarvnim organdijem, da dosežemo lep kontrast. Obie-ka ima nabrana krilca na ramenih in sicer iz rožastega in iz enobarvnega tvoriva (6).

Podzemlje
r^f
Kovina z medlo svilo
se zove novi. nizki klobuk v obliki krožnika. Izdelan je iz klobičevine in skoro vsaki dami izvrstno pristoja. Oglavje je posebno nizko, krajci pa so precej široki. Edini okras tega modela je ozek, črtast trak. Klobuk naj soglaša v barvi z odgovarjajočim plaščem ali obleko.
je tvorivo modernih torbic. Tu uporabljamo v prvi vrsti georgette, ki ga presijemo v karirastem vzorcu, da dobi malo bolj živahen videz. 1'opolen kontrast k nežnem i tvo-rivu torbice same pa je krepek ročaj iz ni-kljaste cevi, ki si je kot originalna novost pridobil mnogo ljubiteljic.
Zdravniška posvetovalnica
F. K. Log. Naravno brezovo vodo pomešajte z enakim delom alkohola ali pa s ko-linsko vodo in pridenite na 100 g te spojine 2 g salicilne kisline, da se ne pokvari. Po umivanju namažite lasišče, če bi bilo preveč suho, z brilantino ali pa, če hočete doseči temnejšo barvo las, z orehovim oljem. — Koz. Lj. Ker mislimo, da razumete pod v kurjo poltio« ogrce, Vam priporočamo, da umivate kožo temeljito večkrat s toplo vodo in alkaličnimi mili in jo potem z grobo brisačo dobro zbrišete. Potem umijte'kožo s alkoholom. Ce bi pri tem postopku postala koža preveč suha, Vam priporočamo sledečo kožno kremo za. dosego mehkih, belih rok: boraksa 10gr, Cold-Creama 90 gr. — S. J. Proti izpadanju las Vam priporočamo Hebrov milni kalcijev špirit, ki obstoja iz: zelenega mažnega mila 100 gr, vinskega špirita 200 gr, lavendo-love esence 3 gr. To sredstvo se rabi z vodo kakor druga mila, le da je potem potrebno dobro izplakovanje z vodo, ker je pene zelo težko spraviti iz las. Ker je koža potem precej suha, se mora naknadno namazati lasišče s kako mastjo ali oljem. — N. P. Predčasni izliv semena je znak raz-dražljive oslabelosti živcev. Priporočamo Vam lahka pomirjevalna sredstva, večte-densko vzdržnost in pa fizikalno terapijo (kopeli, gimnastika). — A. B. Mazilo, katerega uporabljate za nego obraza, najbrže ni v nobeni zvezi z ječmeni, ki se Vam pojavljajo na očesu. Za zdravljenje teh se rabi precipitatovo mazilo. Priporočamo Vam pa zdravniški pregled. — N. B. Kar popisujete, ni naduha, ampak nagnenje črevesja k tvorbi plinov. Tako napihnjeno črevesje pritiska na trebušno prepono in s tem na pljuča in srce. Ogibajte se jedi, ki napihujejo: to so: pripravljene s kvasom, gotovo sočivje, n. pr. fižol itd. in skrbite za redno odvajanje (karlovaška ali pa grenka sol). Tople kopeli in masaža tudi pospešuje delovanje črevesja. Ce morete, pojdite v Rogaško Slatino.
za
«a
Slatinske tablete
hlljšanje odstranijo vso preobilno tolico m Vas napravijo vitke, mladostne in lepe.
Apoteka BAHOVEC, Ljubljana
ba. - ZAGREB 12.30: Plošče. _ 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19.15: Koncert pevskega zbora. — 20.15: Spevoigra. - 22.15: češki jazz za dva klavirja. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 21: Majski sprehod. — 22.15: Jazz iz Prag?. — VARŠAVA 17: Klavirski koncert. _ 20: Operetni večer. _ 23: Godba za ple<». — DUNAJ 10-30: Godba na pihala. — 11.30: Koncert dunajskih filhi^monikov. — 12.50: Skladbe Joh. Slraitrsa (jun.). — 14.40: Komorna glasba. ___ I6.0O: Zborovsko pelje.
— 17.20: Leharjeva glasba. — 19 35: Orkestralen koncert. — 21.40: Wagnerjeva opera »Somrak bogov« (111. dejanje). — BERLIN 20: Praznik narodnega dela. — Lahka u'a?ba — K6NIGSBERG 2o: Program kakor v Berlinu. — MCHLACKER 20: Prenos programa iz Berlma- — 22.50: Nočni koncert. _ 24: Plesna glasba iz Berlina. —
BUDIMPEŠTA 17: Orkestralen in pevski koncert. — 19.45: Večer madžarske glasbe. _ 21.15: Koncert c.iaanske kapele. — 23: Lahka in plesna glasba. — RIM 17.30: Prenos koncerta iz Filharmonije. — 20.15: Dvospevi. — 22: Mešan glasbeni program.
Nedelja, 30. aprila.
LJUBLJANA 7.45: Gimnastika. — 8.15: Poročila. _ 8.30: Kmetijsko predavanje. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Živalska etika. — 10.30: Čudežne dogodivščine strica Gašperja. — ll: Samospevi g. Dermote s salonskim kvintetom. — 11.30: Salonski kvintet. _ 12: Čas. plošče. — 15: Dekl-ško predavanje. — 15.3ft: Magistrov šramel - trio. — 10.H0: Komedija »Gospod senator^. — 20: Solistični koncert ge. Pavle Lovšetove. — 20.45: K .iplete poje g. Bajde. — 21-30: Cas, poročila, salonski kvintet.
BEOGRAD 12.30: Operetna glasba. — 15: Narodne pesmi. — 10: Zborovski koncprt.
_ 18.55: Jugoslovenske pesmi. — 20.10:
Violinski koncert — 21.10: Koncert opernega kvarteta. — 22.45: Lahka glasba. — ZAGREB 12: Komorna glasba na ploščah.
—	17: Prenos cerkvenega koncerta. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 22.10: Plesna glasba. — PRAGA 19: Godba na pihala. — 20: Pesmi. — 20.30: Jeremiasova ra)isodija »Pesem stoletja«. — 22.20: Plošče. — BRNO 19: Prenos iz Prage. — 20: Koncert orkestra balalaik. — 20.30: Prenos iz Prage. — 21.10: Orkestralen koncert. — VARŠAVA 17: Koncert solistov. _ 20: Koncertni večer. — 23: Plesna glasba. — DUNAJ 9.35: Orgle. — 10.30: Klavirske skladbe. — 11.30: Simfomčen koncert. — 12.50: Lahka glasba. — 15.30: Komorni koncert.
—	19: Zabaven program. — 2{>: Dramski večer. — 22.05: Lahka godba orkestra. — BERLIN 20.05: Orkestralen koncert. — 21.20: Iz nemških oper. _ Ples. glasba. — 23: »Majska noč«. - KoNIGSBERG 20.05: Prenos iz Berlina. — 21.10: Wagnerjfva glasba. — Godba za ples. — MCHLACKER 20-30: Orkestralen koncert iz Frankfurta.
—	23: Valpurgina noč. — BUDIMPEŠTA 17: Prenos cerkvenega koncerta. — 18.45: Orkestralen koncert — 20-15: Operetni večer. — Ciganska godba. — RIM 17: Prenos koncerta iz Augustea. — 20.45: Mešan glasbeni program in veseloigra.
Ponedeljek, 1. maja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Dnevne vesli. — 13: Čas, plošče, borza. — 18: Salonski kvintet. — 19: Esperantsko predavanje. — 19.30: Srbohrvaščina. _ 20: Prenos opere iz Beograda. Vmes napoved časa in poročila.
BEOGRAD 1215: Radio-orkester. — 15.30: Popoldanski koncert. — 19: Plošče. _ 20: Prenos opere iz gledališča. — Lahka god-
<M leta
1813 odlično belo platno
Urcfnie dr. Milan Vidmar
široko šahovsko publiko zelo zanima vprašanje, ki ga čujem skoraj vsak dan: je li mogoče živeti od šaha? Posvetiti se mu popolnoma, poklicno? živeti samo na 64ih poljih, na njih samo sejati in žeti?
Od nekdaj je Šahovska sirena vlekla v sveje mreže akademsko mladino. Na visokih šolah nabira svoje novince, svoje in samo svoje mojstre. Tudi naši akademiki ljubijo šah. Odgovor na zgoraj postavljeno vprašanje je zato važen.
Poklicnih šahiatov je dovolj na svetu. Vsi veliki šahovski mojstri žive samo za šah in šah jim reže kruh. Menda sem danes edina izjema med njimi, kajti tudi dr. Euwe služI baje večino svojih dohodkov s šahom.
Pred desetletji je bil šahovski poklic zaničevan. Vsi umetniški poklici so nekdaj bili zaničevani, šahovski je najmlajši med j njimi. Zato je še najpohlevnejši. Pesniki, slikarji, igralci, virtuozi so se že prikopali do zasluženega priznanja. šahisti se bore zanj. Nedvomno celo uspešno.
Saj ni dvoma, da je umetniška igra na šahovnici plemenitejše, lepše in mnogokrat koristnejše delo nego marsikatero poslovno delo, ki prinaša denar in z njim družabni ugled. Etičnih ugovorov se šahovski poklic ne boji. Pač pa so mu še vedno nevarni materialni.
Večina velikih šahovskih mojstrov ima težko življenje. Veliki Rubinstein živi v grozni bedi. Schlechter je med vojno umrl od lakote. Stari svetovni prvak Steinitz je umrl v pomanjkanju. Lakota, beda, trpljenje so spremljevalci velikih kombinacij na šahovnici.
V preteklem stoletju je menda samo M. I. Cigorin, veliki ruski mojster, dobro živel. V Peterburgu je imel dobro plačano šahovsko rubriko, ruski klubi so skrbeli za to, da je lahko potoval po svetu in pobiral nagrade v slavo ruskega šaha. V Peterburgu je tudi imel šahovsko šolo.
Med Nemci je nekdanji prvak dr. Tar-raseh dosegel varno mesto. Po vsi Nemčiji ima šahovske rubrike, ki mu donašajo kakih 2000 mark na mesec. Njegov stari pri-• jatelj Mieses ima prav tako kot šahovski publicist visoke dohodke.
Svetovni prvak M. Aljehin se je sam ocenil na 10.000 letnih dolarjev. Njegovi dohodki pa vro večinoma iz praktične igre: turnirjev, dvobojev, simultank. Seveda piše tudi Aljehin dovolj šaha.
Capablanca je dobil od svoje domovine Kube v priznanje za šahovske uspehe naslov in plačo diplomatskega atašeja. Službe pa seveda ne vrši. Kuba je zadovoljna, da njen sin s šahom vrši uspešno propagando za njo.
Šahovske knjige, rubrike, simultanke, predavanja, šole, turnirji so dnevno delo poklicnih šahistov. Poklicnemu priznanemu mojstru donaša to delo običajno malo: kakih 5000 mesečnih dinarjev. Zgoraj opisane izjeme so na redko posejane.
Ce me tedaj mlad akademik vpraša za
svet, mu odgovarjam: pusti ta nežni poklic. Prešibek je še. Preveč nadarjenosti za stvar zahteva in preslabo jo plačuje. Malo zrase v vsaki generaciji velikih moj3trov, mogoče samo kakih deset. Na vsem svetu! Med njimi doseže kvečjemu trocija udobno življenje, če se popolnoma posveti šahu.
Človeštvo ne išče duhovitih stvari. Konjske dirke so ljudstvu brez primere ljubše nego šah, ker ne mučijo glave. Dvoboj boksarjev je za povprečno glavo dovolj duhovit. To se honorira. Kjer pa plačuje množica, je zaslužek obilen.
Človeštvo nerado plačuje znanost. Največji učenjaki uživajo po mnenju preprostega moža miloščino. Tudi veliki šahovski mojster je množici samo fenomen. Kdo bi mu dajal kruh za življenje? Svet je zelo materialističen, šah pa prav nič. Zato
se ne razumeta preveč.
*
Naslednja preprosta študija, ki jo je v »\Viener Schachzeitung«-i priobčil L. Ehr-lich, je zelo poučna. Posebno začetniku bo dobro došla. Saj mu odpira vpogled v nepričakovane skrivnosti. Nihče, ki ne pozna šaha temeljito, bi jih ne slutil.
Ehrlichova študija pa bo gotovo zanimala tudi izurjenega igralca. V končnicah je nebroj težav, ki so za praktično igro važne. Ideja, ki jo vidimo v študiji je zares za igro važna dovolj.
8 7 6 5 4 3 2 1
kš
trn
'///*s/a \ f
w%
in

sšAfSi m Hi
W W'A W''4
= mM	im
m
m
m
WA
mm

mm
w%
m
WM
t g
Beli: Kc5, Ld5, c6 (3 figure) Črni: Ka7, Ta4 (2 figuri j Eeli na potezi zmaga. Vsa moč bele vojske leži v kmetu, ki se naj prelevi v damo. Prva poteza ni dvomljiva:
1.	c6—c7	.... Tega nevarnega kmeta črni direktno oči-
vidno ne more zadržati. Bori se pa lahko z njim indirektno:
1..........Ta4—a5 +
Le na videz je to že obup. Beli mora zelo pazljivo igrati. Kar oglejte si naslednje variante:
a)
2.	Kc5—d6 ?	Ta5Xd5+!
3.	Kd6Xd5	Ka7—b7
4.	Kd5—d6	Kb7—cS
5.	Kd3—c6	pat.
b)
2. Kc5—d4 ? Ta5Xd5+! itd. c)
2.	Kc5—b4 ?	Tao—b5 -f!I
3.	Kb4—c4	.... po 3. Kb4 Xb5 je črni pat.
	3..........Tb5—bS!
in belemu ostane na vsak način samo premoč lovca. Torej remi. Pravilno je le:
2.	Kc5—c4!	Tao—al
Na 2.....Tao—a4+ bi seveda sledilo
3. Kc4—b3 in beli dobi.
3.	Ld5—c6	Tal—cl-f
4.	Kc4—d5!	....
Na 4. Kc4—b5 sledi 4.....Tel—bi +
5. Kb5—a4 Tbl—b8!
	4..........Tel—dl +
5.	Kd5—e6!	.... Kralj sme na linijo e le, če drži polje e8.
	5..........Tdl—el -1
6.	Ke6—f7!	Tel—f 14-
7.	Kf7—g7	Tf 1—gl -f-
8.	Kg7—h8	.... Končano! Na hI je šah nemogoč.
SMMO™
LJUiLJPNP
Levstikova ulica na Vrtači
Janko J. S r i m š e k :
Konjarji
Rude je razpredel svoj načrt: »Tako bo najbolje. V štirih dneh se boste čudili. Denarja "kakor peška. Samo pametno se je treba lotiti takih reči. če bi bil v ugodnih prilikah imel vsaj po par tisočakov začet, nega kapitala na razpolago, ne bi danes visel na očetovih plečih in stroških.«
»Kaj jaz tudi?« se je vmešal najmlajši brat Francek.
»Molči in spat se poberi, da ne bodo oče jutri godrnjali in nas zmerja'i z nočnimi ujedami! — Dolfe, kavo zavri! Daj mi cigareto, Janko! — Cesa vam tu ni bilo naprodaj! Za slepe cene! Ca j. kava, riž, petrolej, rum sladkor, konjak, moka, saharin. tobak, olje, sardine. — No vrag je to! Vsakdo zahteva gotove novce. Na dlan mu jih odštej, z robo pa potlej gospodari ka_ kor veš in znaš. Poznal sem v Šiški šoferja. Pri čaši piva sva sedela pri Keršiču in mi je ponujal: »Cel vagon, ako hočeš! Bencina. Prodaš ga za petrolej. Celo lepše in svetleje gori. Kraji in sela onstran Borovniškega klanca: Begunje. Kožljek, Cerknica, Grahovo, Mlaka Dolnje in Gornje Je. zero, Žirovnica, Sv. Vid se stepo za njega. Dam ti ga po sedem, tudi po šest kron liter, ki si moj človek. Ampak — na rovaš niti kaD'je. Po trinajst do sedemnajst ga prodaš/In to ti je zaslužek s sto odstotki in več!« — E-ej! Jaz revček pa gospodar vsega skupaj dveh bankovcev po petdeset kron! In še ta črva krivo žigosana. Poglej-
te! S tisoč osem s>to kronami, recimo, bi bil po šest vze1 tri sto litre v in prodal za štiri tisoč pet sto. Te štiri in pol tisočaka bi bil v drugič zatržil. Sedem sto petdeset litrov. Zopet vzemimo predajo po petnajst kron. Iznosi gotovih enajst tisoč in več. Ponovite trgovino še nekajkrat in čistih sto do sto petdeset zelencev bi bilo pod
streho--Ali razumete, otročički, mojo
povest? — To je bencin! Kje je druga roba, ki se prodaja brez znoja z dobičkom dve sto. tri sto procentov!«
Rude nas je navdušeno pogledal drugega za drugim, mi trije pa smo^razRretih glav čečkali s svinčniki vsak po "svojem papirju in računali — računali — —
»PopoLioma točno!« je potrdil Gustelj. »Ampak, koliko bi potrebovali za prvo si_ lo?«
»Najmanj dva do tri tisočake!«
»To'iko?« sem se zanesel. »Saj konji niso tako dragi. Za nekaj sto kronic se dobi par. Sam veš. kako so ljudje prišli do njih. Vsak bi se mrhovine rad iznebil. Zima je. Sena ni. Do paše je d3leč.«
»Vse to je resnica,« je prikimal Rude. »Toda rečem ti. da bomo lahko veseli, ako nam hribovci ne bodo delali zgage. Ker vsi ti vojaški konj' so ostali po dolinskih vaseh ob glavni cesti, medtem ko višji kraji komaj čakajo, da se tudi oni okoristijo. Ali ne govorim prav?«
»Aha!« je udaril Gustelj. »Je! Zadnji čas je. da se podvizamo. Ce smo že dvakrat bili bedaki, bodimo vsaj v tretje pametnejši.«
»Kako: dvakrat?«
»•Lahko bi si bili konj nabrali zastonj, kolikor bi bili hoteli, ko so se soške vojske vračale. Po v3eh njivah jih je bilo na preostanek, po vseh vaških kotih so se po. tikali. Vsak muiec jih je imel po troje. Burke smo uganjali z ubogimi živalmi, sedaj ,ko jih potrebujemo, jih ni. In v drugič oni dan. ko jih je pred Kopitarjevo gostilno vojaška komisija prodajala. Tako ti je to, če si pri rojstvu padel na trdo. Kadar se ti sreča sama ponuja, jo pehaš od sebe. Pozneje se cmeriš. Ako nam še sedaj v Starem trgu izpodleti, se ne lotim ni_ česar več.«
»Ne bo! Verjemite mi, da ne!« je krepil Rude. »Le denarja — denarja — in še enkrat: denarja mi dajte!«
»Denarja, da! Denarja!«
»Poglejmo!« je rekel Gustelj in počasi potegnil iz žepa oguljeno listnico. Zasukal se je na sedežu tako, da nam je obračal hrbet in nismo mogli videti, kaj skriva v njej. Ganljivo skrbno je brskal po predalčkih, slinil prste in zamišljeno prešteval: »Ena — dve — tri! Hudič! Zgončeva Ivanka me je upilila za krono. Izpil sem tri četrtinke. Vino je po šestnajst. Vze'a mi je iz dvajsetaka trinajst kron.«
Vrgel je na mizo tri razcefrane deset-kronače, štiri fotografije in šop ljubavnih pisem in kart: slike in dopisovanje z nežnim spolom, ki je bil z njim v zvezah denarnih in —• onga— v zadnjih vojnih mesecih. Ker moj Gustelj. brat. je bil velik babjek pred Gospodom že tiste dni.
»No?« ga je pogledal Rude.
Toliko in prevrtanega ne več!« le Gustelj meni! pobito in pljunil na one tri bankovce. »Pisal pa bom Miciki in Fani, še bolje —• braojavim jima jutri zjutraj, da nujno potrebujem; da sem v zagati; bolan: magari za svoj lastni pogreb bom zahteva1. Najkasneje v petih dneh bom premogel osem sto do tisoč kron.«
»Trideset kron? To za voz ni dosti!« je zavrgel Rude. »Novci morajo biti do poju_ trišnjem. Slišal si, kako je občinski J3nez razglasil v nedelo nod lipo. Prodaja se vrši v četrtek dopoldne, danes je torek. — Koliko imaš ti?« je pobaral Doifeta.
Dolfe je postavil na mizo štiri ogromne posode s črno kavo. nam postregel s svežim zavojčkom tobaka in zažvenkljal s po-vežnjem ključev. Pomenljivo nam je po-meiiknil, pa rahlo in previdno, da ne bi prebudil očeta v izbi, izvlekel izpod poste. Ije zabojčei«, kamor je zaklepal svoje skrivnosti.
»Nekoliko več že kakor oni —« je s palcem čez ramo pokazal na Gustlja. »Milijonar še nisem, ali bo že Bog tudi to dal. Mlad sem še —«
Iz knjige, zavite v materino ruto in povezane in zavezljane v platneno vrečico, ki se je bila našla v mojem nahrbtniku, ko sem se vrnil iz kasarne, je potegnil štiri zložene !n lepo zlikane stokronske bankov. ce. »To je moje premoženje. Na njegov račun se pr! mami zadolžim še za štiri takele krne. In bo vsega osem sto. Bo zadostova. lo?«
i »Za tebe v vsakem oziru. Tvoje gmotno ! stanje popolnoma odgovarja zahtevam na-"i šega akcicnarskega društva,« je razsodil j Rude, si zavil smodčico in srknil požirek čnie blojdre iz trebušatega lončka.
»Jaz imam dve kroni,« je dejal Francek. »Dal vam jih bom Samo ne ogoljufajte me. Vrniti mi boste morali. Obresti ne zahtevam in zaslužka tudi ne.«
»Spat, muha, sem ti rekel. Ce ne —«.
Pri dogorevajoči sveči smo izpili kavo in do pike natančno ugotovili stanje našega kapitala in še to, za koliko bo treba potr_ kati pri tej ali oni dobri dušici za posojilo.
Ko smo s cigaretami v ustih po dvoje in dvoje legali v dve postelji, je barometer za drugi dan osorej prerokoval naslednje denarne prilike: dva tisoč šest sto kron. če pojde vse po sreči; dva tisoč dve sto. ako se kje v svojih upih ne nrežemc; v najslabšem slučaju gotovil dva tisoč kron, ki jih
zberemo sami iz lastnih moči---
★
Dolfe je ostal mož beseda. Prav za prav se je mati omehčala, ko nas je videla tako pogumne in podjetne. Po dolgem prerekanju in beračenju vseh štirih — Francka, petega ne omenim — je iz Skrinje prine_ sla pet posva jkanih stotakov in nam jih drhtečih rok zaupala pod poroštvom Rudol-fove nede1 jske suknje. Dolfetove pištole in Gustlievih potrdil o oddanih priporočenih pismih za Fanl in Miclko Sam je v nagli, ci in napol zastonj prodal Bekševemu Francetu par novih čevljev, kupljenih od postojnskih tihotapcev, za tri sto kron. Rude

P\?m inniDfl
Ozelenela sta gozd in polje, prepojena in spočita, silna v svoji svežosti in in oči izvabljata starcu in otroku smehljaj. Vsa z zlatom rastočega sonca obli-ta, pod sinjim nebom opojno dehteča, odeta v svetlo zeleni, z rožami posuti pajčolan, silila tebe, kmet, delavec in meščan k oešcenju zmagovitega stvarstva. ki te vzpodbuja k boju in rasti. — K boju tam. kjer gre za zmago pravične misli, k rasti tam, kjer si že zmagovit.
(>d vseh povsod ti življenje kliče svoj pozdrav. Osvobojeno hudega in prebujeno naj te spominja na polju, v gozdu, med vinsko trto in sadnim drevjem, v hribih in planinah, med brnečimi stroji, cb bijočih transmisijah, v globokih rovih, pred počivajočimi rudniki in tovarnami ČASA, ki zahteva od tebe skrajnih žrtev, da vstaneš ti in tvoj rod nekoč v svojem ustvarjanju ž njim zmagovit.
Prvi maj!
Zdaj pa zdaj za vejejo še mrzle sape, po hribih se tu pa tam blišči še sneg. Ali škrjanček prepeva v bukovju nemoteno prs»m v razkošje poletia hiteče pomladi. V n jegovi pesmi ni slabosti, ni dvoma. V zbora tovarišev in tovariši c veseli	sil okrog sebe v skrbi
7a svoi rod. Nič manjši ni od orla v tem hoten in.
Pomlad slavi praznik svojih sil. Dela
in zmage.
Plug počiva.
Srp in kosa sta na brusu.
Prvi maj!
Veselja čas. — Tudi danes, v tem razbitem, samega sebe iščočem času, ko množice po vsej Evropi manifestirajo delo svojih rok in uma z mrkimi obrazi, iz katerih gleda obup.
Za vse milijone brezposelnih praznik vere v bodočnost, praznik spominov na preteklost.
To je siromakov prvi maj.
In mi vsi, zavedajoči se sil svojega dela in poslanstva v svetu, polni volje dati vse, kar zmore ta dobrega um in telo, slavimo prvi maj kot vsakoleten opomin, kot praznik večno zmagovitega stvarstva, da vztrajamo v svojem boju za človekove in narodove pravice proti vsem, ki jim je mrak sedanjega časa dobrodošel ščit za njihovo nečlovečnost.
Naj nam je ta dan slavje naše k soncu stremeče misli, našega hotenja: dati človeku človeške pravice.
In uresničimo besede velikega voditelja češkega naroda T. G. Masaryka:
Trudimo se, da med nami ne bo berača!
Potem pride človeštvo do svoje pomladi, ko bo prvi maj slehernemu praznik dela in plačila.
Orji! Brat!
Lopar na Raba
DbKj^rski raj velike bodočnosti — Idila in Sahara Slovenske gradbe In Se kaj
Suftak se je dram® iz spanja ter se otresli objemov lepe pomladne noči. Morje je ležalo liki zrcalo gladko in čisto. Parmi-k >Senj« se je pripravljal za odhod. Na njeni je bij o mnogo po-tnikov, kako ne — tik pred velikonočnimi prazniki. Do minute točno, kakor je označeno v voznem redsi, smo za. pusti'i sušaško luko. in »Senj« je začel elegantno rezati morsko površino. Na krovu me je seznani] uslužni gospod kapetan pa mika s sopotnikom inženjerjeom Franjom Dedkom, ki gradi sedaj na Karadjordje-vem pristanišču na Sušaku veliika carinska skladišča. Oba sva bila namenjena na otok Rab. On poslovno, jaz pa z namenom, da spoznam tiste kraje, o katerih sem že toliko lepega slišal in čitaL Vožnja je M: a clivma. V prijetnem razgovoru z gospodom ikapetanom in inženierjem mi je čas na<gk> bežal. Zacfrvljen od lepote v pomladnem solnem se kopajočfh krajev Kraljeviče, Cri_ kvenice. Se.c, Novega im Senja sem užival z dušo. polno tistega miru in harmonije, ki jo more ustvariti samo večno, skrivnostno morje.
j Ml
;|||§§:§ |||||tp| f
Ko je zapuščal pannik luko v BaSki, in smo sedli v obednici za mizo, ki je bila pripravljena za obed, mi je predlagal g. inženjer Dedek, da sipremeniim v toliko svoj potni načrt, da izstopim z njim na zadnji pristaniški postaji pred Rabom, in sicer v Loparju, saj mi to ne bo žal. Omenil mi je, da. skrivajo otodti našega Jadrana še mnogo naravnih čudes, ki so — žal — javnosti popolnoma neznana, ker vabi rekla, ma samo v konvencionalna letovišča in gredo tako legije obiskovalcev našega Jadrana mimo teh skrivnosti, ker jih morda namenoma nihče nanje ne opozori. To je zbu-dilo mojo radovednost, zato sem rade vo. lje sprejel predlog g. inženjerja ter se z njim izkrca1 v loparskem zalivu, že zaliv sam mi je nudil nekaj posebnega. Nismo se izkrcali iz parobroda na obalo, ker se pambrod zaradi plitkosti morja ne more
[irlUffiaU, IMUVGC tndi zaliva
smo stopili t majhno ribiško barko, ki nas je pripeljala do obale pred lični pensioo »Sonja«. Iz odprtih, od sotoca obsevanih oken prvega nadstropja so se razlegali zvoki klavirja: Carrnen. To je bil prvi pozdrav. Vsa okolica ni nudila tiste običajne slike naših jadranskih otokov, na katero smo vajeni. Ce ne bi vedel, da sem na otoku Rabu in ne bi slišal akordov klavirja, bi mislil, da se nahajam tam daleč na vzhodu v vrtu Getzemanskem. Okrog m okrog so 6e razprostirali divni gaji, ki so me s svojo bujno m nenavadno vegetacijo naravnost zadivih.
Po čmi kavi sva se napotila na sprehod po otoku. Gospod inženjer je prevzel vlogo ciccrona. Pot naju je vodila ob vrtu pen-siotna navkreber do lične, z o'ivnim gozdi, čem obdane cerkvice, od tam dalje pa v borov gozdič, do med bujnim zelenjem skrite majhne vile ki je last profesorja Miličeviča iz Beograda. Od tam sva šla naprej po gozdiču ter prišla na skrajno za-padno stran otoka na lepo ravnico, vrh iz morja se dvigajcčih pečin ter jc krog in krog obdana z borovci. Na tej ravnici si postavlja sedaj Ljubljanski zobozdravnik dr. Puher svoj dem za letovanje. Zavidam ga. Ne toliko zaraefi tistega, z vso udobnostjo in obenem preprostostjo urejenega domovanja. ki mu ga gradi g. inž. Dedek temveč bofj zaradi divote tistega kraja in pa nebeškega miru, ki počiva nad njim. Pred. stavljajlte sa samo visoko nad morjem ležečo ravnico, posejano z borovci. Sredi te ravnice majhen, bel dem, od katerega vodi steza do morja na lepo plažo in do pečin, ki so kakor nalašč pripravljene za sončenje. Morje, gozdič, neprecenljiva sameta, nebeški mir. Nobenih kavarn, gramofonov, radijev, pižam in razkošnJh toalet, nobenih obiskov, razen tistih, ki si jih sam že-IHS. Ob šftirih zjutraj te budi iz borovih in olivnih gajev petje ptic, zvečer te pa uspa. va tak mir, kakor da je sam Bog položil svojo sveto roko na tvojo, cd južnega sobica razgreto glavo.
Takih krajev in domov je še več na tem otoku. Tam o>b morski plaži se 3veti iz zelenih gajev lepa vila »Haus am Meer«, last neke profesorice iz Gradca, še naprej, obdano z eksotičnim vrtom, gleda prijazno v morje letovišče nekega odvetnika iz Kuf-steima na Tirolskem, še mnogo drugih že kupljenih parcefi okraj obale pa čaka, da se bodo začele graditi na njih vile. Takoj za pensionom »Sonja« leži velika parcela na kateri namerava graditi ljubljanski ar_ hitekt O. velik, moderen hotel.
Po popoldanski malici v pensi&nn >Sonji«, pri kateri nama je bi1'a tovarišica vzgojiteljica loparske mladine, p.ijazna gospodična učiteljica, katere sviranje na klavirju naju je prvo pozdravilo ob prihodu na otok, sva se napotila na drugo stran, kjer leži mesto Lopar s svojimi ličnimi hišicami in dvema čednima hoteloma. Sre_ čavala sva čmo oblečene žene, ki so nosile na ramah v lesenih, našim »neSkam« podobnih posodah material za gracPbo pota ob morju, ki ga gradi ljudstvo samo. Drugi prebivalci zopet so delali na polju n vrtovih, ker pomlad je silila iz zemlje in pošiljala po'juibe iz čudovito modrega neba.
Radoveden, kam me bo peljal gospod in. ženjer, sem stopal ob njegovi strani, ko sva se vzipenjala na grič, ki je >'9d posejan z njivami, vrtovi in vinogradi. Na vrhu tega griča se nama je odprl razgled na drugo stran polotoka, ki nudi prejšnji povsem nasprotno slike. Tu se nehajo olivni in borovi gaji. Tu se začenja tisto, kar je vide' ie majhen odstotek vseh tisočerih in tisočerih obiskovalcev Raba. Narava je ustvarila v tej dolini velik kos saharske puščave, ki jo jesensko deževje odnaša v morje in jo pomladma burja zopet napolni z najfinejšim peskom, ki pokriva vso dolino v mogočnih valovih kakor v pravi Sahari. Ta fenomen me je očaral In šele pri pogledu na mogočno morje peska ob oba'i. ki tvori najidealmejšo plažo edinstveno na vsem Jadranu, mi je postflo razumljivo, da se tu naseljujejo ljudje od blizu in daleč.
Uro daleč sva se spuščala po saharski dolini, po mehki mivki do morja. Gospod inženjer je kot poslovni človek takoj pre. računal, koliko milijonov kubičnih metrov najidealnejše mivke pokriva to dolino. Prišel je do zakfljučka da gre vrednost te mivke, če bi se nahajala na Sušaku. Ljubljani ali Zagrebu in bi se porabljala v gradbene svrhe. v stotine milijonov. Jaz pa sem zagledal v tej lepi puščavi fato morgano. Na skalovju in pečinah, s katerimi je obdana
soharafca dolina, sem uzrl celo mesto modernih hotelov, peneionov, sanatorijev, vil ki razkošnih restavracij. Po paži v dolini sem pa videl solnčiti se tisoče in tisoče go. stov in slišal razgovore Angležev, Američanov, Francozov. Špancev, Čehov in Nem cev. To zasanjane sliko bodočnosti mi je razdrl gospod inženjer z opombo da je že čas, tia se vrneva, ker solnce se je že spustilo v morje nad Saharo so pa legle črne sence, ki so jo delae še bolj divjo in romantično. Po stezi med pečinami sva se vzpela zopet do ravnir«, raz katero sva se spustila v mesto Lopar in od tam do pen. si on a »Sonja«, kjer je znova pel klavir.
Pri večerji so nama drugovali laMnik »Sonje« gospod Cepernič. njegova hčerka.
ki je učiteljica v Loparju, in nekaj gostov, ki so že prišli na velikonočni odmor. Razgovor nam je teke prijetno v sanjah o lepi bodočnosti romantičnega Lcparja. ki čaka kot Trnjulčica. da pride princ in jo zbudi iz pozabljenja nc-oczr.anja in merda tudi krivičnega omalovaževanja. Lopar! Princi že prihajajo m si grade vile. Lor-ar vstaja in je na potu k razvitku do ameriške Floride.
Drugo jutro zgodaj smo se loči': Ko sem stopal po kamniti stezi ^roti mertu Rabu, ki 'eži za gričem na dru2": strani Lopar, ja. mi je bilo mehko v dt'š:: vide! sem žs lepe kraie	na Lot>'>--"-m b: ostal naj-
rajši.	A. Z
škor

Ko 90 nas v jeseni zapustili že prav vsi pevci in selilci in odleteli v toplejše južne kraje, ki jim nudijo tudi v zimski dobi primerne mehke i>n tečne hrane, se škor,« in šKrjanci še vedno potikako po naši deželi. Očitno niso tako občutljivi napram jesenskemu vremenu, njegovim meglam, burjam in nalivom. Tudi nijihovi že.!odčki ne odpovedo takoj, kakor hitro bi zmanjkalo žuželk, ličink in črvičev. V oktobru včasih šele v novembru se zbero v velike jate in se are z noč prkzgube v južne predele Evrope ali pa celo čez morje v Afriko. Nekateri škorci pa so sc sploh že tako utrdili, da jim tudi naša zima ne škoduje huje nego dTugim pticam, in tako prebijejo hude zimske ča.se kar pri nas. Kakor hitro pa se je najhujši naval zime pomiril, komaj da se prikažejo prve kopne ledine in pomladansko solnce le količkaj prisije topleje, že so zopet med na.mi, škorci na vrtovih v sadnem drevju, ob vinogradih v visokih jagnedih, šknjančki pa na njivah, na travnikih, na poljskih ogonih. v brazdah, v razorih, na vzarah ter v prostem, odprtem zračnem prcnstoiru pod sinjim ne-tom.
Sknro istočasro se vračajo, skoro istočasno nas zapuščajo škorci in škrj-anci, in vendar so si med sabo popolnoma razliftni skoro prav v vsem.
Škorci se kakor kosi, ki so jim po velikosti zelo podobni, zelo radi drže naših domov, naših vrtov, mestnih in podeželskih drevoredov, zlasti pa drevesnih nasadov in sadovnjakov blizu vinogradov. Ko se vrnejo v prvi pomladi, posedajo cele ure, kram!(jaje in čebljaje, na najvišjih in najtanjših vejicah golih dreves. Samci imaco tedaj rumene kljune kakor kosi, perje pa se jim tedaj svetlika v solncu kovi-nastomodro, kakor da bi še nosili tople žametaste kožuščke. Na visokih zračnih vejicah ee zibloejo, grejejo, skakljajo in presedajo; ozirajo se in obletavago škorčni-ke, ki so jih jim na novo pripravili ali pa popravili in osnažili skrbni gospodarji; potem zopet dopadljivo gledajo dekleta in mladeniče, ki obdelujejo vinograd; v njem in v bližnji črešnji bodo za nje dozorevali najslajši in najokusnejši prigrizki. Zato veselo žvižgajo in piskajo, pa naglas kličejo .kopačem v vinogradu: »Vi, Vi, ju-hu, juhu, Vi, Vi.< Ko so se naveličali, se spuste na bližnji travnik; precej visoke noge imajo; i njimi stopicajo smešno, čudaško dostojanstveno sem in tja, pripogi-bajo pri tem venomer glave, kakor da bi delali drug drugemu in samci samicam ka-valinske pok ione, zraven pa stikajo v poznejši pomladi po črvih, škodljivih žuželkah, zlasti pa po gosenicah. To njihovo koristno početje daleko odtehta ono ško':o, ki jo zagrešijo, če odkljmjejo včasih res precej rudečih zrelih sadov v črešnji ali grozdov r vinogradu.
škrjanček pa č« pravi in glavni ptič-pe-vec našega širnega polja, njegovih razorov, ogonov i>n vzar; je pravi ptič-pevec solnč-nega, zračnega in jasnega nebesnega svoda. ki se nad njim boči mogočno i.n veličastno. Na Koroškem in v Prekmurju za imenujejo tudi goliber in koroška narodna pravi:
»Zdaj goliber v zrak zleti in se tudi veseli; stvarniku prepeva čast,, kteri daije zemiji rast.«
Kadar skaklja po brazdah ali pa sedi mirno v stirnišču na polju, ga ne opaziš; prstenorjavo perje ga ne izda, saj je ravno takšne barve kakor tla, po katerih se giblje. V zgodnji pomladi zanj dobro vsakovrstno se.menoe, ki ga pobira po njivah; nič se mu ne udira pri tem delu v mehki zemlji. Zato ima dolge prste in kremplje, na nazaj obrnjenem prstu nosi celo dolgo in močno ostrogo to mu povečava podporno ploskev, da lahko stopa tudi po zrahljani zemiči. Nič ne poseda kakor škorec po drevesih; polijska tla so njegovo torišče. V razoru si sam napravi gnezdo. S kremplji si izgrebe plitvo jami-co5 (jo nastelje z bilkami im koreninicami, da niti gnezda niti jajčec ne moreš ločiti od prstene okolice. Kar je ribi voda, to je njemu neskončni zračni prostor, ki sega gori do sinjega nebesnega svoda. S tal se dvigne samec, zdaj tu, zdaj tam, drug za drugim. V veJikih krogih leta in se dviga više in više; gostoli in žvrgali tako iskreno, glasno in jasno, da ti sega do srca. Ozreš se za njim, pa ga ne vidiš več; v ta-
ke since višave se jo povzp-l; g-imo n.:''>-gov s^avosrev, ki ga še veii.no č;r< i. izdaja mesto, kjer ieta Začne s- s ■ : š a t i niže; z njim njegova pesem Kmalu se prikaže sam: z vrtoslavih v šiv padu v lokih poč:'si niže. še vedno gos:o!-č :n žvrgol.č: naenkrat zgane peruti in pa -'e - kamen na zemi:o. V življenju naših ptic ni kmalu lepšega prizora, kakor je tak pomladanski škrjančev p; •'.-•t in r^-zo .-o žvrgolenje. Lepo pravi o nj.-m k- roška: jšknjkinče-k se vzdiauje. se solne a veseljoče, ker pride kmet orat. pšenic-o - : \ Škrjanček se vzdiguje. s- » k - : v. s-lruje, ker lepo pojejo in si kose brus;jo. -
škorec pa, tako rekoč njegov sopotnik, pa bi rad pel; rad po.e, pa kaj. ko zna oi dema samo p iskati, žvižgati in klicati;
pa nima. kmalu z.i-:zi. pa naj
-edoval. In če rata škripati takoj not ti-
sa
m
svoje lastne n-smi in melodiji Pač pa ima dober posluh ;:i pomni tuije napove, če niso pre i jih čuje od drugih ptic n!i od jih posnema in s tem rax- > a resno pr zadevanje, da bi v petju pn: čuje staino is-ta zarjavela ali isti mlinček ropotati, s di. da tudi to škripanje i:i drži v spominu m ga sk Pridruži se dobrim in da bi se oi n ih naučil i.-pšib -' i jih v petju ce'o dose-re!. ?,ln<>2:o si deva in se trudi revež. Pa k; nosni in samozavestni p vci hit jo, se razsrdijo, ker se štuii u kveri njihovo petje, pn sa pre?-ničujeijo, dokler se sam ne ski krošnjo, v kateri vi.--i :ijeg..va niča. škorčevka opravlja sv i li. Ko doizore črešnje. samec š.» svotj: ^.Tuhu, juhu. '•:'!>'. r•'■.-. potuhnjeno leta na s sodov v-', je in pokuša naVbek/š,- in črešnje, pa zgine zopet pr--. v k a si je v svesti svor. ga gr- šneza • če ga pri tem delu zalezuj š, s--izdal s svo"im: Vi. Vi. t'»nr tuhnil in skrrit v košati kr " - : nje; škrjanček samec pa bo .-■<■ soko nad poljem v sin: h vi;a lel in pel svojo prosto in 0(1 kri sem.
' '11 s':.
i; j ' • i priza-
S poz r.
in za-

m
"ai
bo no-1 čroš-no vi-žvraro-

Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne Domenila zrn preostale veliko, če ne vsesra. Naročite - Jutro«, zagotovite svoierm
Zlegovfika
Iz naslednjih 93 zlegev: a, a. a a, al. ak augs, ba, bij, br, fourg, ce, davs. deb, der, draš. clu. e, e, er, gal, gaz, gnod. go, gov, grad, hla. h^, hra, hri, i. i, ja, jag, je, je, jo, ka, kle. ko, ko, kcš, la, lek. li, liv, Ija. hib. lus, ma. ma, na, nas, ni, nis. nje, nje, noč, neg,' o, o. o, o„ par, pe, pec, pij. pol, ra. re. re, ri. rie, ni, sal, san, sip, so, sta, sto, ška. taj. tev, ti, ti, to, tros, tu. ver, vo. vo, vrah. zak je sestaviti 41 besed s pomenom: 1. francoska kolonija v Afriki, 2. lesni odpadki pri sekanju. 3. posel, 4. del veza, 5. krilati konj, 6. Dvorakova opera, 7. svetopisemska oseba, 8. sadno drevo, 9. rr--k -nion. goisko mejno gorstvo. 10. i"revo 11. evropski kralj, 12. goba. 13. rasti'---1.. 1*. c: ?-monska redbina izdelovalcev gosli v 16. in 3 7. stoletju, 15. vrsta perutr.: ie, 16. pre-h 1 dne v dan, 17. skorja, 18. južni morrki ptič, 19. zace'jcr.a rana, 20. n '::■-; k: -"no ime. 21. m°dTV,pt 22. močan d^ž 23. m-a. dič domače živali. 24. redka zemlja, 25. slovenski skladatelj madrigali v. 26. sko delo in reka v Afriki. 27. r>t:č. 28. posoda. 29. mamilo, 30. italijanski slikar iz dobe baroka. 31. drevo. 32. greh. 33. go -a pesnikov, 34. de' clave. 35. mesto v Nemčiji, 36. ncca majhnega velikana, gora v Rodopah. 38. Krpanov nasprotnik. 39. jezero v Severni Ameriki. 40. vrsta stonoga, 41. hunski kralj. Prve in poslednje črke cd zgoraj navzdol dajo kitico iz županči-jeva pesmi.
je od nekod dovlekel šop bankovcev. Ravno tako Gustelj, ki se je zraven tega pogodil še s Trebčevim Vencljem, da nas za šestdeset kron potegne do Starega trga in nazaj. Z eno besedo: ko smo v sredo zvečer sedeli za mizo pod jaslicami v Zgonče. vi kuhinji, smo bili oboroženi — kaj zato, četudi samo za nekaj ur — z okroglo vsoto treh tisočakov.
Gostilničar Andrej se je sicer muzal in zbijal neslanosti, ko smo se mu zaupali in ga prosili za svet. Ali nam je vendarle na dolgo in široko razlagal iz katekizma o konjskih barantijah vsa ona obširna in zapletena poglavja, ki govore o spoznavanju nog, repa in zob in oči, o poštatljivosti, smrkavosti, garjah. ušeh in drugih malih in cesarskih tadlih. »Ampak — računajmo — računajmo — kaj bi vam govoril! Za take posle vi niste in niste!« je konča', za-piraje vrata za nami in nam po vrsti prijateljski segel v roke. »Računajmo — da morebiti res kaj kupite. Dosti prida živin, če. stavim da ne bo. Ali bo šepasto ali br-ljavo. Najtorž oboje v eni torbi. Pa brez zamere. no. in — računajmo — lahko noč!«
Iz oblačnega večera je priletela črna skrb in se kakor cent težka mora zavalila na četvero src. Ah' ko smo se snet zvrstili okrog brleče Ieščerbe v domači kuhinji, pregledovali in z željnimi prsti tipali one svilnato šušteče plave sto take: ko je Dol-fe postavil pred vsakega po rajon črne kave in smo potonili v srebrne oblake toba. kovega dima; ko je Rude smehljaje izdal zadnja povelja in nasvete, so se znova zjas-
nila zmedena lica, raasbistrile so se žalostne J oči.	j
»Jutri zvečer, ko jih priženemo — vsaj dva, če ne tri — privezane z vsake strani samca, zavriskamo na Peščeniku. da bo odmevalo vse doli do Vidma in Sv. Roka. V petek zjutraj z njimi, s konjički, čez Borovniško goro v Ljubljano. Pri Figovcu jih postavimo na dvorišče in kupci se bodo za njih zlasali. Dalmatinci in Bosanci in Hr-vajte. Ako ne zaslužimo treh tisočakov, mi
v soboto razbijte nos!« — ★
V četrtek je deževVo. Izpod nizkega ne. ba je žuborelo v gostih nitih, ki so se skozi obleko prebijale do same žive kože. Ja-vorniki so bili zagrnjeni v sivino, nad jezerom se je vlačila megla in Slivnica se je kadila kakor da tli za Hrenovo žago grmada sirovega aračja.
»Slabo vreme in slab dan smo izbraM,« je godrnjal Trebčev Vencelj, zakomotan v star soldaškl olašč m je nevoljno stooical okrog težkega samca ln konj. »Najrajši bi obrni1 in pognal nazaj v hlev!«
»Slab začetek — dober konec!« je tolažil Rude im se nopel na voz. »Nič ne ma_ raj. Vencelj! Zvečer ga stresemo pri žuim-rovih pet litrov No sedaj pot pod nosre. šest je. Do Starega rga je tri ure. Kaj se ti obiraš kakor mokra kavka v vreči?« je vrgel meni. »Imaš vse s seboi?«
»Imam. — Vencelj, poženi v imenu božjem!«
Vencelj je čemerno prtoovedoval, kako je večer Se daleč, ampak je Rude obljubil,
da na Bloški polici toliko ustavimo, da si bodo konji oddahnili in mi najdemo mo. krote, ki bo prijetnejša od deževnice. »Raztrgalo se bo in prenehalo,« se je ozrl na nebo. »še sonca dobimo, preden bomo nad Žirovnico, čisto gotovo, pravim —«.
Tesneje smo pritegnili debele odeje okrog nog in jih podvili pod sedeže. Spustili kra-jevce na klobukih. Bič je tlesknil po konj. skih rebrih Kobilici sta potegnili in vseh šest: mrhi, samec Venclja in naju dva z bratom je vzelo prednomladno jutro--
Točno ob devetih dopoldne se je voziček ustavil v Starem trgu pred gostilno, kjer se je — no oklicu občinskega Janeza —
morala vršiti konjska dražba.
★
»Preklet« mački! Vš—šc! V3—5c! Ali ne greste? Kam vas vrae nosi ravno pod ti-stole klop in mizo. Dajte jima mir! Kaj ne vidite, da sta oba trudna in bolna? Vš— šc!«
V petek zjutraj je Zgončev Andrej, gostilničar, z brezovo metlo rogovolil po veliki pivski sobi okrog peči, pod mizami, pod stoli. Zgončeva mama je stala v kuhinjskih vratih, natakarica Ivanka je slo. nela na velikih, onih na hodnik. Tn vsi tri. je so od smeha jokali.
»Nehal! Prosim te, Andrej, nehaj! Mrena mi poči v trebuhu. Glava me boli. — Prosim te —«.
»Gospodar, doett je! Gospodar!« je h"i-pala Ivanka.
»Všš—99c!« je gospodar še bolj raztegnil ln loputnfl po okrogli mizi v kotu. »O—o!
Dobro jutro — računajmo — gospoda! Dober dan, konjarji! Ne zamerita! Mačke bi, računajmo — rad pregnal —. Sem vaju vznemiril? Prebudil? Ne jezita se! Devet je minilo. Bi ostala, računajmo —«.
Rude. glavo z ožena na prekrižanih ro_ kah, je hripavo zaprosil: »Vode!«, se zravnal s pleči. omahnil vznak na zid za seboj: »Go-o-ri!« in smrčal dalje.
»Takoj, takoj! Ivanka, poklici hTapca, Poln škaf naj prinese z vodnjaka. Sveže. In z nogami naj natlači, da ne bi zmanjkalo. Zvrhano mero reci!« ie Andrej mo. krih lic zapovedal v krčih se zvijajoči natakarici.
Poribal sem oči. premaknil se na sedežu in zaječal: »čaja s citrono mi dajte! in steklenico piva —«.
»Da! Veliki lonec pristavi, stara! Pivo lahko takoj zliješ v čaj Najprej vroče, za vročim hladno — ne velja, še obisti bi si — računajmo — prehladil. Vse skupaj naenkrat! Podrobjeno!«
»Kaj je. Andrej? Vi ste'« sem se raz-gledai po izbi. »Doma smo?«
»Planka! — Ho.o! — Vseh devet! Vseh devet!« ie v ?rcu menil Rude.
»že od snoči. Od polnoči!« je odgovoril Andrej »Vencelj vs-h: je zložil. Naš Tore je pomagal Sem dejal, da ste si vsi trije polomiji roke in notre. Taki ste bili. Prave vinske brente —«. Iz omare je vzel zelen-ko z žganjico in tri šilca. Na točil dve čašl kisle vode. »Menda se ne boste branili. V pajdašiji iznijemo vsaki eno za srečen li. kof. Ne bo Škodilo. Računajmo — na zdrav-
je naše in konjsko —. No. ne bosta ? Prijatelji smo. Učil sem vas. kako se konji kupujejo. Nič ne bom računal. Na zdrav, je!«
Z ledeno mrzl:mi prsti sem zlil žganje v suhi golt. Poplahnil ga s kiseiico. O, glej! V glavi se je zasvetlikalo. Zdanilo se. Počasi. Pa hitreje Vse hitreje. Kakor izza daljnih visokih gora. Nekakšno bleščeče okno se je v možganih cdpiraio na ste-žaj. Resničnost in resnica sta potrka.a na otopelo čelo. »še enkrat. Andrej!« sem se napol iztreznjen vrgel na noge. »Tako! — Rude! Zbudi se! Vstar.i!« sem stresel brata za vrat. »Rude. vstani!«
»A?« je vzdihnil Rude. »Postavi, smrkavec!«
»Je že postavljeno! Kar vrzite!« se je regljal Ancrej in tudi sebi napolnil drugo šilce. »Bova oba naenkrat? Ho.o-ruk! Spet vseh devet!«
»Hudiča:« je momlja^ Rude. -Goljufate!«
»O ne! čisto nič! Poštena roba je to. Naravna slivovka. Sam sem jo žgal. Na zdravje. Rude!«
Rude je zaprtih vek nosegel za kozarčkom. Spavaie pa ^e pritresel do ust. Zaletelo se mu je. da je ves zaripel v obraz, »Vo—de!«
»Na!« sem mu porinil čašo z vodo v pest. »Tu imaš! Pij! Pa domov!«
»Domov9 Nikoli! Kje je Vencelj? čez pol ure. Ko bo partija končana — naj zapre, že —«.
»Strela božja, strezni se! Staja j se! Rude!«
ZA HIŠO IN VRT
za cesto in šport
VICTORIA
platneni čevlji z gumi podplatom v beli in sivi barvi.
Ugodna fazona, trpežni podplati, porozno.
POPULARNE CENE;
22—27 28—34 35—41 42—46
24.— 28.— 34.— 40«»-"
DOMAČ IZDELEK
Na podplatu zašč. znak
Dobi se v vseh trgovinah čevljev, a na veliko pri SEMPERIT, Zagreb, Pošt. pretinac 102	5279
Poletno negovanje breskev in marelic
Breskev in mr.relica sta dve drevesi, ki najbolj krasita n;'še vrtove, predvsem pa zidovje ob hišah, ko sta v polnem cvetju. Nevarnost P' zebe zaradi snega in nag'ega padca temperature je te dni k sreči brez posebne škode prešla in ker je pohlevni dež presušeno zemljo že dovolj namočil, se bo pričel .sad naglo razvijati.
Ker smo najhuje menda že prestali, moramo zdaj ta kakoT tudi druga vrtna drevesa, ki s-o /e odevetela, odnosno ki bodo kmalu odevetela, pbvarovaiti rastlinskih in živalskih škodljivcev. Posebno morajo oni. 1: sv o iih dreves niti pozimi niti pomladi r:so škropili z učinkovitim arborinom ali v=»aj mazali z apneno zmesjo, zaradi česar je ostalo na debli: in vejicah nad skorjo in pod njo neštevilno škodljivcev nepakon-čanih, v b dočih mesecih pridno negovati drevje.
špalirji ob zidovih, zlasti breskve in ma-rclicc. .-o navadno polni ščitnega kaparja, to je u:.ice z rjavimi ščiti. Ti se strnejo po gotovih dclh vej v okrogihi rjavih ščitih in s-kajo tam kožni sok, a pomladi se lotijo šc drugih ozelenelin delov. Kaparje pre-ženemo in pokončamo z zmeč-kanjem in s strgan '•■cm in z namazanjem ostrganih delov z >rb rinem ali z apnenim beležem.
Breske in marelice postanejo kaj rade smolikave. Iz raznih, osobito iz ranjenih de! v lc<a prične teči smola, ki se kopiči strjena na tistem mestu in se tam posuši. Pozneje postane smolikavo tudi sadje, ko dorašča in dozoreva. To preprečimo, če okrog takih dreves, nc preblizu debla in korenin, zakopljemo plitvo nekoliko zdrobljenega živega apna aii pa gnojilnega gipsa.
Breskve še posebej napadejo razne listne uši in listne glive, ki liste skrtavičijo, dalje listna plesen, ki liste popolnoma posivi ter jih zveri/i, odnosno jih posuši zaradi pokvarjen ja listnih asimilacijskih organov.
Proti listnim ušem škropimo ali pomaka-no posamezne vejice v razredčeno razsto-p no tobačnega ekstrakta. Krtavičenja se pa ubranimo s škropljenjem z bordološko me-š nico (modra galica in gašeno apno) in x žveplanjem. Morebiti že napadene \ri.ičke in liste odrežerno in jih zažgemo
Breskovo listje tudi kaj rado zbledi in drevo zastane v rasti, zaradi čsar sc tudi sadje ne more nadalje razvijati ter počasi odpade. Naposled se pričnejo tako pri b"eskvah kakor pri marelicah vršički na posameznih vejicah sušiti. Vzroka bledice ali kloroze sta prevelika vlaga in pomanjkanje železa v zemlji, sušenje vejic pa povzroča neprikrajševanje bujno rastočih vrhov, ki se morajo vsako leto pri breskvah in marelicah primemo prirezovati. Sušenje povzroči lahko lesni črv (vrbar), ki se zarije v n tranjosr veje. Nadalje so lahko vzrok 7: m si: i mraz, poletna globoka sončna ali drugačna opeklina in naposled slaba, peščena ali kamnita, suha zemija.
Bledico odpravimo z odvajanjem odvisne v.'de in s tem, da nasujemo okrog drevesa železne galice, ki jo na rahlo zagre-b -n o ter polijemo še z razredčeno gnojnico.
Posušene dele kar odrežerno, čeprav je 1
drevo v polni rasti. V šele navrtanih vejah pa uničimo črve, če suvamo v dotične luknjice z žico ali ošiljenim lesom, dokler jih ne prebodemo, kar se spozna na mokrem koncu izvlečene žice.
Slabo zemljo moramo izboljšati z gnojenjem. poleti najbolje z razredčeno gnojnico ali pa s čilskim solitrom. razstoplje-nim v vodi, da se drevo še pravočasno opomore.
Proti boleznim in drugim škodljivcem škropimo celo drevo enkrat maja in enkrat junija z bordološko mešanico (to je 1 in pol kg razstopljene modre galice in 1 in pol do 2 kg gašenega, ne posušenega apaa na 10) litrov vode). Na ta način ohranimo zdravo tudi sadje, ki dobi lepšo zunanjost po barvi in debelosti.
Tako poletno ravnanje, osobito pa škropljenje, velja tudi za druge sadne vrste, z lasi za one, napadene od skrlitba ali fusik-ladija, in za trte žlahtnih vrst. katerim sicer peronospora listje in grozdje jiopolno-ma uniči, ako jih nič ne škropimo in ne žveplamo.
Kdor v Ljubljani a>' bližnji okolici nima za ta dela potrebnih priprav, ali če se v tem nič ne spozna, naj se obrne tozadevno na podružnico Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, Zvonarska ulica, ki mu tako škropljenje po svojem nastavljencu natančno izvrši za malenkostno odškodnino.	Fr. Gč.
Kako je ravnati s kakljami
Troti pomladi se zbudi tudi pri naših starejših kokoših materinski čut kakor pri drugih pričah. Naše dobre gospodinje z veseljem sprejmejo prve koklje v svoje varstvo in jim podložijo primerna jajca za valjenje. Prva pomladma pdščeta so gotovo zelo odporna in tudi najsposobnejša v vseh oiirih, tako za plemenske svrhe kakor tudi za klanje. Četudi nastopi hladnejše vreme pomladi:, se piščeta klijub temu dobro razvijajo, ker so izredno krepke narave.	„	.
V teku pomladi pa pričnejo nase kmečke kokoši počasi kar zaporedno kokati. Nes-nost jajc občutilo pada ki s tem, da zasedajo koklje vsa gnezda, ovirajo še ostale kokoši. Kokain je je naravni nagon, kii le osobito pri naših podežetekih pasmah, ki ŽJivijjo bolj v naravi, zelo razvit, medtem ko je pri žlahtnih pasmah, kakor pri leg-hornkah, orpingtonkath, rhodaislaindikah najti razmer no le malo kokelj. Opaža se, da postopajo nekateri perutnina/rji s kok-ljemi, ki jih ne potrebujejo, zelo sirovo. Koklje, ki leže po več dni v gnezdu, vržejo kratkomalo ven aili pa jih od časa do eaeu mučijo s tem, da jih polivajo z mrzlo vodo ali pa kar mečejo vanjo. Nekateri poikrivajo živali tudi v temnih prostorih na golih tleh po več dni s košarami in jih pustijo tako brecz hrane nn vode. Posluii-jejo sc še drugeh sredstev, s katerimi mučijo te živali.
Napreden perutniiinar pa gleda na koklje iz drugih vidikov. Zaveda se, da je to pri kokoših naravni nagon, katerega ne smemo nasilno zatirati, m ve, da je glavno sredstvo proti kikanffii dobra in zadostna kima, Jajčnik koklje se z zgodnjim nese nj-um namreč v teku zime izčrpa. Potrebno je torej zadosti krme, da se ta nedosta-tek pn živali popravi. Kotklja se tedaj prav za prav nahaja v nekakem bolnem stanju, katerega moramo s pravilnim krmiljenjem okrepiti. Zato namesti umen pe-rutoinar kokljje v kletke, tako da vise od tai!. V kletke pa dene vodo in krmo. V visečih kletkah živali ne morejo poleteti, zato že po nekaj dneh pri n.ig-h kokanje pre-neha, ker ne morejo razvijati prmerae toplote. Počasi dobijo kokoši rdečkaste rože, gladkejše perje m se sploh vidno po-
pravijo v vseh pogledih. Večkrat se tndi vidi, da devajo nefcaterj po več kokeLj v en kunirik na ti« in med nje zaprejo živahnega petelina. Čim prične kokija kžati, je umevno, da jo petelin ne pusti pn mi.ru. Koklja mora stati vedno pokonci. Po preteku nekaj dni se živalj prav dobro med seboj sporazumejo, zlaani če smo jim dobro postregli. Nikakor ne kože tudi dvakrat zaporedno dajati ja:ca en.; in isti kotklji, ker se večkrat zgodi, da žtivafi medtem silno shirago, odnosno tudi poginejo na jajcih med vsi jen jem.
Za kokbjo odberenvo samo starejše m dobro razvite živali. Obi5a>no damo pod kokoš 13, 15 ali 17 jajc. Pod pure, ki 60 za našega podeželskega perutninaria pravi domači valiini aparatu denemo tudi 25, 27 in celo 29 jajc. Nikdar se ne smeijo jajva podkladati na pare, ker n« to v skladu z obliko kokošjega trupla Koklja ne more vseh jajc zadostno pokriti s svojim trup lom in jih primerno ogrevati.
Važno je tudi, kje namestimo koklje za valjenje. Najboljši je kak bolj temen prostor, kjer imajo živali rrwr. Gnezda postavimo nekoliko od tal in jih nasteljemo z mehk;m se»nom. Pridne koklje sede ne-preimrinno po več dni na jajcih, ne da bi se premaknite. Čtvn to opa<zimo, je dobro, da jih po nekaij dneh za krartek čas prisilimo iz gnezda, da se nahranijo, napišejo in ooe-dijo.
PriporoS^fitvo je tudi, da koklje pred nasadom dobro posujemo 6 mrčesnim praškom in jih na ta način zavarujemo pred nadležnimi ušmi, ki jih mučijo med valjenjem.
Perutainar, ki skrbno ravna s kokliiami, ima največje veselje, ko se mu po preteku 3 tednov izvalijo piščeta. V največji meri pa je uspeh valjenja odvisen od kakovosti jajc. Za vadijemge tnoramo vzeti kvečjemu 8 dni stara jaijca. ki so srednje debela in s katerimi moramo zelo previdno ravnati. V sok večji stresi ja j pri ps-.mo-
PERJE
puhasto Kg 32.— Dir belo 45.—, puh 140.-azpošilja po povzetju Lepo volno ta žime najceneje prodaja
SEVER
Marijin trg štev. 2
DAME POZOR!
Trajno
ondulacijo
z aparatom na dva sistema po 100 Din izvršuje salon POLANC Kopitarjeva nllca 1.
4826
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da sem pričela točiti zopet v lastni režiji. Vodila bom izborno kuhinjo in točila le prvovrstna vina. Abonma za hrano dnevno 12 Din s čašo v tna. Se priporoča lastnica A. S mi d,
restavracija „EQŽA"
su ali prevažanju že škoduje Jajcem za valjenje. Nikdar nismo torej dovolj previdni. ko odbiramo jajca oj najboljših kokoši za valjenje.
F. K.
Suored najcenejšega in najlepšega izleta na morje
Sobota. 3. junija: Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 13.55 uri. Nedelja. 4. junija: Prihod v Split ob 7.20 uri. Pred prihodom v Split je 7 nostaie Labin krasen razeled. ki postaja vedno lepši in lepši. dokler se končno ne do^ne do Kaštel stari. Od tu je videti vso kašte'ansko riviiero. Trocir. otoke Brač. .^olta. Ciovo. v ozadju pa Hvar in morje. Na kopnem sta Kozjak in Moeor planina. kateri čuva starodavna trdnjava Ki s. rezidenca j maških Šubioev. Po prihodu v Split je zajutrk v kavarni »na novi obali«. Ob 7.45 uri je odhod iz Splita v Komižo s parnikom. Kosilo na parniku. Parnik (potuje iz Splita v Supetar, Omiš, Jelša. Bol. Starigrad in Hvar, kamor prispe ob lT.^VO uri. Od tn nadaljuje pot proti Komiži, kamor pridemo ob 21.30 uri. Večerja in prenočišče v hotelu.
Ponedeljek. 5. junija: Komiža. Ocled mesta. tovarne sardin. Biševo (modra špilja). kopanje, izleti po želji. Opoldne kosilo. Po kosilu odhod na Vis z motornim čolnom ali jadrnico. Vis. Ogled mesta in njegovih znamenitosti, spomenik bitke na Visu, kopanje. Skapna večerja. Prenočišče na Visu.
Torek, 0. junija: Zjutraj ob 5. uri odhod na Hvar. Ob prihodu zajutrk, razmeščanje po hotelih. Ogled mesta in njegovih znamenitosti. Skupno kosilo. Po kosilu oirled okolice. Skupna večerja in zabava. Prenočišče na Hvaru.
Sreda. 6. junija: Odhod iz H vara v Split, kamor dospemo ob 8.15 uri. Po zajutku ogled mesta. Znamenitosti: Marjan. Po volji kopanje. Skupno kosilo ob 12. uri. Ob 14.52 uri odhod iz Splita za Ljubljano. Ob 3.31 uri prihod v Karlovae. Ob 3.52 'jrj odhod iz Karlovca in prihod v Ljublano ob 8.45 uri dne 8. junija 1933.
V primeru z daljavo so tudi stroški zanj v resnici minimalni, saj je cena za prvi prostor le 950 Din. za drugi 850 Din, a podmladek plača le 500 Din. Kdor se prijavi, plača četrtino takoj, drugo četrtino do 10. maja. ostalo polovico zneska pa do 25. maja. Prijaviti se mora najmanj 100 oseb. kar se pa sotovo tudi zgodi, saj je polovico tega števila že dosežena. Po 25. maju dospelih prijav gotovo ne bo mogoče več upoštevati.
sedaj pa prijave 3e sprejema p;sarna JS ?
Gledališki ulici 8.
Vremenski pregled
Invazija polarnega zraka, ki se je bila zaključila ob koncu prejšnjega tedna, je povzročila znatno škodo. Zakaj tudi ko je dotok mrzlega zraka prenehal, in se je vreme umirilo, so ostale mrzle zračne mase -in se spričo izžarevanja v jasnih »oceh še nadalje shladile. tako da se je temperatura znižala pod ničlo. Nastopila je po-zeba, slana je padla v mnogih predelih Evrope, kakor pri nas tudi v večini ostalih Alp. pa tudi po drugod, tudi v razmeroma topli Franciji je povzročila prav veliko škodo, na trtah, na sadnem drevju, pa tudi na posevkih.
Šele polagoma se je ozračje toliko segrelo, da se toplina čez noč ni več spustila pod ničlo. Pri nas se je tako mirnejše in toplejše vreme uveljavilo v začetku tedna. Toda vremenska situacija tudi za naprej ni prinesla jx>polnega preobrata na tc»plo vreme. Sredozemska depresija, ki je vlekla nase mrzli zrak od severne strani, se je bila počasi prestavljala proti vzhodu, potujoč s svojim jedrom čez južni Balkan in ožine na Črno morje, pa še dalje proti Kaspijskemu morju. Ve-s ta čas j- med našimi kraji in odhajajočo depresijo seveda še vedno prevladoval zračni tok od severa, zato se temperatura n: mogla znatneje dvigniti.
Nad Atlantskim oceanom se je pojavila ogromna nova depresija ter pričetkom tedna krepko prodirala proti celini. T(Kia na njo ni mogla prodreti. jxxl njenim vplivom sproženi južnozapadni veter je mogel preplavljati samo zapadne dele kontinenta ter jih založiti znova z višjo toploto, pa s padavinami. Gospo tvo nad osrednjimi deli Evrope je ohrznil visok zračni tlak. in v njegovem območju je ostalo vreme bolj mirno in pretežno jasno, pa vendarle še vedno razmeroma hladno. V tem tednu »e sploh nikjer v Evropi ne morejo pohvaliti s posebnop rijetnimi dnevi, temperatura nikjer ni bogvekako visoka. Vreme je povsod preccj spremenljivo, tudi prve nevihte so že nastopile, zlasti na severni strani Alp, z njimi vred pa vedno znova občutna ohladitev.
Ob zaljučktt tedna se poroča celo. da je udrla iznad Gronladije poplava lede-nomrzlega zraka, ki se razliva nad severni Atlntski ocen, tja proti Skandinaviji in Velikobri tans>kemu otočju. Ta polarna fronta bi mogla doseči Evropo in znova povzročiti znatno ohladitev.
Židovska uOcs 6.
5335
TOVORNE
AVTO
1Y2 do 3 ton nosilnosti, rabljene, v najboljšem stanjii, po nizki ceni
PRODA
JUGOŠKODA d. d.
ZAGREB, Martičeva št. 13.
Zastopnik:	5266
E. ROSA, Ljubljana, Poljanska c. 13.
Avtoprevozništvo
Drva in
premog
pri
IV. SCHUM1
Dolenjska cesta Telefon št. 2951
Za preoMeKo zoS
foteljev itd. najlažje Kupite blago iz krasne naloge po konkurenčnih cenah pri
R. SEVER
Marijin trg štev. 2 Zavese, odeje, perje puh.
IVAN MOLX, LJubljana
Idrijska ulica 7. — Telefon štev. 21—26.
Priporoča se za prevažanje vsakovrstnega blaga: kuriva, strojev, pohištva i. t. d. v Ljubljani in izven Ljubljane z najmodernejšim avtomobilom.	5332
Išče se za takoj marljiv
s provizijo, z lastnim vozilom, ki je dokazano dobro vpeljan pri avtopodjetjih, avtodelavnicah itd. Prvovrstna moč ter obvladanje drž. jezikov. Ponudbe pod s>D. D.« na podružnico ?Jutra«, Maribor
Pri§t©pafte k Vodnikovi družbi
Umrl nam je naš srčno ljubljeni soprog, preblagi
oče, stari oče, stric in tast, gospod
.vaničnik v pokoju
v 71. letu starosti, previden .s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 1. maja 1933, ob 4. uri popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
so »Jutrovi« mali oglasi najcenejša nakupovalnica potrebščin. Danes priobčite oglas, jutri že prejmete številne ponudbe.
Ns zamudite prilike!
ZARADI OPUSTITVE TRGOVINE KUPITE najmodernejše lestence, likalnike in vsa svetila ter električne potrebščine pri tvrdki	5322
SLAVKA PETAN, Ljubljana
Sv. Petra cesta 25. Hotel Tratnik.
V Ljubljani, dne 29. aprila 1933.
5340
Ohiina Ljubljana
Žalujoči ostali.

prometno dvulivo
v	gari
RAZPISUJE
oddajo restavracije
v kopališču »Jasna« ob Pišenci pri Kranjski gori za 3 leta v najem. Pogoji kakor tudi vsa pojasnila se dobijo vsak dan v društveni pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertah naj se vložijo najkasneje do nedelje, dne 7. maja 1933.	5311
UBITIH VAZ, FIGUR,
ter vsakovrstnih porcelanastih posod, itd. nikar ne zavrzite, ker jih boste lahko zopet uporabljali, če jih zlimate z CELOFIX-om najboljšim porcelan kitom, kateremu voda ne škoduje. Dobi se edino pri: FRANJO ZRNEC, steklarstvo, LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5.	5321
Sto kron — Ve-ve-ja —c.
Nazaj na mizo je položil roke. Nagnil glavo r,a sklenjene dlani in se sladko za-
> o-ii v pijano spanje pijanega človeka —, *
Tako preprosta je bila naša povest. Ta-navadna in vsakdanja kakor mnogo . uglh iz tistih blaznih povojnih dni. Dru_ š-ačna niti ni mogla biti. Greh bi se bil storil ah čudež, če se ne bi bila spletla m razvila in končala tako. kakor se je.
Občinski Janez je razglasil v nedeljo po prvi maši por] trško lipo. da se oo v četrtek dopoldne ot desetin vrš*la v Starem trgu prodaja vojaških konj. ki so iih pustile za seboj soške armade. Janez je bral in objavljal svoje oklice samo — poudarjeno bodi — samo ob nedeljah zjutraj. Cez teden j h po vasi razbobnati ni mogel, ker se ie ra občinskem bobnu raztrgala koža ali kaj. Trobente za take posle občina ni i™ela, razpolajro, lajne tudi ne. In če bi jih bila tudi imela, lajno in trobento, se jih Janez re bi bi! smel posluževati. Nikakor ne. Iz pirvsem enostavnih razlogov ne. Ce bi bil namreč Janez med tednom zatrobil na vasi. bi bili ljudje izleteii na ulice gledat, kje gori. Doma požara ne bi bilo in bi se bili gotovo razbežali po sosednih vaseh, če se ni morda tam naredila nesreča. In bi bil Janez zastonj vznemirjal celo požarno brambo in storil take mnogo škode. Ce bi se bil Janez z 'ajno pojavil na cesti, bi ga bile ženske napodile z burkljami. Beračev pri nas ne trpe Da naj bi bil Janez kričal kakor čredni k in z vpitjem zganjal ljudi
iz hiš na poslušnost in posluh? Bi bila re_
kla in ustanovi'a soseska: »Občinski Janez je znorei!« in bi ga bili zvezali in poslali na Studenec.
V torek je bila — tisti torek po tisti nedelji — ona prodaja v Starem trgu pre-klicana in odložena za druge lepše dni. Mi štirje konjarji nismo vedeli tega. Na licu mesta pri Levičniku so nam razložili. In nas je Levičntkov ata gostoljubno povabil z dvorišča najprej v sobo na tečen golaž, krhke žemljice in ravnokar nastavljeno pi_ vo. Za pivom, ker se je biio vreme zares zvedrilo in segrelo, kakor je bil Venciju obetal Rude. še na kegljišče. »Samo na eno partijo Nekaj gospode je že tam —.«
Smo ubogali in smo šli. Vsi trije. In sva se z bratom pridružila kegljavcem. Ven-celj je odbil.
Ena partija! Prva partija! — Razlika: dve kroni.
' Partija je dolgočasna,« je predlagal domač starološki gospod Napolgospod. »Ne bi rajši kaj drugega? Postavim: za pet kron lučaj na prvega. Ali na kmeta. Na katerikoli kegelj hočete!«
»Dajmo!« so pritrdili gospodje — napol-gospo<lje. »Samo če sta gospoda zadovoljna — «
»Zakaj ne?« sva se vdala z Rudolfom. Lahko rečem: se precei razumem na kro_ glje. kegljišče in keglje In na fanta, ki postavlja, tudi.
Smo začeli Je šlo Dobro. Po deset in dvajset kron lučaj še bolje Pri petdesetih sva bila z Rudolfom v ognju.
»Devet sto kron je čistega. Za ceho, kolikor znaša, sem odbil,« sem zašepetal bratu med dvema vrčkoma piva.
»Kaj bi se toliko naiivaii s pivom.« je rekel slarotrški polgospod. »Po ča ju z rumom udarimo. Hladiti je pričelo. Izvolita gospoda tudi? Jaz plačam!«
»Ne bi bilo napačno.« je sprejel Rude. »Ne branim se!« Hvala! Drugo rundo naročim jaz —« sem se odzval -— — —
Od enajstih do dveh. — Od dveh do še. stih. — Pri svetilkah še od šestih do osmih. Krog'e so ropotale. Kegiji padali. Metaii se bankovci. Kuhali se in žrli čaji. Caji z rumom. — Vraga — Rum s čaji. — Hladile se razpaljene g'ave tn s pobarvanim, verjetno celo s čistim špiritom prenapolnjeni želodci z vsebino pivskih steklenic na bataljone. — Metali se bankovci. — Majhni. — Veliki. — Barve vsake sorte. — Do osmih zvečer — Ko je pijani Vencelj zapo-vedal kratko in odločno:
»Konec, fanta! Zapreženo je že cd petih. Ne čakam!«
Do osmih zvečer. — Ko naju je pijani Vencelj s pomočjo ljubeznivega Levičnika naložil na samec. — In pognal na belo ce_ sto v jasno noč —.
»Konec! Konec Rude! — Za vse so naju obrali! — Za vse!« sem pijano jokal na vozu in objemal brata. »Sto kron nama je ostao. — Od treh — z dobičkom skoraj štirih tisočakov — samo sto kron. — Vse sva izgubil s. — Rude! — Kaj sedaj?«
»Vseh devet —I« se je pijano zaletaval Rude v odgovor. »Vseh devet. — Za tri
sto. — Kdo je smrt na kegljišču? — Keg-ljaška smrt —? Za tri sto. — V lučaju. — Vseh devet — —.«
*
V soboto popoldne smo z materjo in Franckom ostali v kuhinji sami. Oče je bil v uradu. Oni drugi so se razbežali vsak na svojo stran. Guslelj k Zgoncu na tri četr-tinke. Rude k Meletovim na kegijišče. Dol-fe je pri Kopitarju marjašal.
»Tako torej! Toliko sem trpela, se ubi_ jala in stiskala na vse načine, da prihranim nekaj grošev. Vi pa — takole —« je pokazala z rokami —. »skozi okno —.« Mati je bridko zajokala. ^Brez misli. Brez sleherne koristi skozi ckno v blato, da uživajo drugi za moje žu je. Oh, jaz sirota, nesrečna.«
Zasmejal sem se surovo in brezsrčno in zaklel kakor kolne grobar, ko v pozimski čas koplje jamo in je zemlja zrarzla in trda. V grlu je vstajalo in peklo nekaj grenkega. grenkega in obraz se je pačil v ščo. meči negibnosti. »Mama. ne jokajte! Ma. ma! Sreče ni bilo. Toda vse vam povrnemo. mama Le jokati nikar —!«
»Lepo s; we_!al. Sreče nismo imeli, ma-ma. Mene so tudi ociganili za goldinar Ampak kaj zato' Bom drugega zaslužil. Nič se ne žalostite. mama. Vrnemo vam vse. Pošteno in pravično vam vse vrnemo, mama.« je modroval kraj mene Fraacek in slastno srebal mleko iz velike skodelice.
Trostanovanjska
VIL A
z vrtom na Bleiweisovi cesti se proda tudi proti hranilni knjižici Mestne hranilnice ljubljanske. Informacije: Tehnični biro, Gradišče št. 13. 5333
Barvati lase... ?
Enostavne ia lahke i šamponom v tekočini
Savoreal
kateri barva. Da lasem prekrasen )s naraven sijaj Dobiva w v vseh niaosab od črn« do zlatoplave — t vsefc v »• stroko »padajočih treovinab.
Depot: COMnochemia. Zagreb Smičiktasova »lica 23
Oglašujte v »Jutru«!
Iz življenja in sveta
Izvor premoga
Teorije, ki si precej nasprotujejo
Moderna Kemija zeLo vneto proučuje pre-mog, ker si obeta, da bo utegnila na podlagi teh raziskovanj uporabljati premog ne samo kot kurivo, temveč tudi kot sirovino za druge svrhe. Pred vsem pa ji je seveda potrebno, da prouči, kalno je premog sploh nastal. V tem oziru nikakor še nismo o vseh skrivnostih poučeni.
Dočim so smatrali v najstarejših časih premog za rudnino, ki se nahaja na zemlji od vsega pocetka. kakor pae vse rudnine, se je razšn'rii<~> sredi 16. stoletja mnenje, da gre za zgoščene zemeljsko olje. Skoraj istočasno se je rodila 11 Ji teorija, da so bi_ le rastlinske snovi, pred vsem les. izhodni material za premog. Točni dokaz za t« teorijo pa sta pcdaia tri stoletja pozneje skoraj istočasno Angiež Hutton in Nemec Link. Danes nihče več ne dvoma, da je to naziranje pravilno, dasi so do najnovejšega časa bili možje, ki eo zagovarjali tudi druga mnenja, n. pr. to, da je premog vulkanskega izvora.
Tudi morske rastline (haluge itd.) so smatrali za prvotno obliko »črnega deman-ta-. O rastlinah, ki jim pripada ta čast, pa so nas dovolj jasno poučili rastlinski odtisi v plasteh, ki pokrivajo preme gove žile. rastlinske okamenine v premogu samem itd. Črn: premog sestoji v glavnem -7. okamen«lih ostankov trosnih rastlin oz. dreves iz vrst praproti, kalamit, preslic :td.. krajinsko sliko formacije rjavega premoga pa so obvladovali pred vsem iglavci, kakor marautova drevesa in močvirne či_ prese, poleg smrek, jelk, borov, a turR že
hrasti, javorji, kostanji, bukve itd.
Dočim smo torej dovolj poučeni o tem, katere rastlinske vrste so kumovale premogu, še danes ne vemo zanesljivo, iz katerih rastlinskih delov in po katerem procesu je premog na3taJL
Stara teorija, po kateri se rastlinski ma. terial spreminja v šoto, iz te v rjavi premog. vz tega v črni premog in končno v anatracit in elo grafit, je naletela na velike dvorne, šele z razvojem kemije rastlinskih snovi smo dobili jasnejši vpogled v način tega nastajanja. Kakor znano, sesto. je rastline razen iz vode in pepela (rudninskih soli) v glavnem :z celuloze, lignin-sl:;n tolšč, smole in beljakovin. Lesni deli vsebujejo 60—70 odstotkov celuloze in zato so srna tirali najprvo to za ptaobliko premoga. Po najnovejši teoriji pa je celuloza pre. malo odporna, da bi se predolgo upirala napadom bakterij Vsekakor pa je dosti manj odporna nego lignin in zato je ta poleg drugega sirovinskega materiala giavni tvorec premoga. Po Wachsmannovih raziskovanjih tvorijo premog tudi produkti trohnenja, ki se sestavljajo iz dušikaste sintetične stanične snovi talnih mikroorganizmov. DrugI raziskovalci pripisujejo ve. lik pomen spet plastem, ki krijejo premogovne plasti.
Kakor vidimo, je teoretika o premogu zelo pestra in mnoga nazirarrja si naravnost ugovarjajo, a to tem bolj dokazuje, da izvor premoga ni tako lahka reč in da bo treba še nekaj dela, preden ga bomo dobro ra^zuimeii.
Prva tvomiea v Mannheinm
Po desetletnem naboru je nemškemu
profesorju Bergiusu uspelo najti način za pridobivanje sladkorja iz lesa, te dni pa je začela obratovati v Mannheimu prva tvornica. ki se bavi s tem pridobivanjem in ki ji bodo v kratkem sledile podružnica po vseh važnejših deželah sveta. Ni dvoma da ho nova industrija zavzela v zrna. goslavnem pohodu svet, kajti nobena druga sirov1 na ne dovoljuje tako popolne izrabe ka.kor les v tem oziru.
V poštev prihajajo vse vrste lesa, tudi njegovi odpadki. Spreminjanje v sladkor se vrši na ta način, da se les drobno zme-
lje in nato popolnoma osuši. Nato ga obdelujejo z visoko koncentrirano solno kis. lino in po nekaterih drugih manjših procedurah se spremeni v lesni sladkor. Po kratkem čistilnem procesu je že uporab, ijiv kot visokovredma knrna za živino, predelati pa se da tudi v čisti grozdni sladkor ,ka je uporabljiv v živilski industriji, zlasti za izdelavo slaščic. Lesni sladkor se da uporabiti tudi za pripravljanje špirita in kvasa, za s Dramska produkta, oetovo kislino in lignin pa 90 dane isto tako velike gospodarske možnosti. Lignin je mogoče predelati n. pr. v kriket za kurjavo.
Prebivalstvo in gostota poseljenosti
Na zom'ji je še dovolj prostora za vse ljudi in tem prav za prav ne bi bilo potrebno, da se Di epi rajo in pretepajo za vsak kotiček. To jim je ža! potrebno le zaradi iega, ker zemljo nezaslišano slabe izkori. ščajo in kor so še dobro izkoriščeni prostor tako nezaslišano slabo med seboj razdelili.
Tačic je kvadra,tai kilometer ozemlja na raapv.ia^o lo Angležem ali S Francozom aii 7 Rusom ali 6 Belgijcem ali 132 Nemcem. Seveda so tu vračunana tudi kolonialna ozemlja, toda ta ozemlja so vendar prostor za preobilice prebivalstva.
Povser.i nesmiselna je t-idi razdelitev ze. meljskega prebivalstva z ozirom na površino zemlje. Od približno 2 milijard ljudi jih živi kakšnih 60 odstotkov na površini 11 milijonov kilometrov, nekako na površini Sibirije; na približno enako veliki površini
Avstralije pa živi komaj 6 milijonov ljudi! Šest desetin vseh ljudi živi torej komaj na desetini obljudene zemeljske površine (približno 128 milijonov kilometrov), ostale 4 desetine zemlja nov pa na 9 desetinah zemeljske površine! Po današnjem stanju tehnike in kulture bi Avstralija sama n. pr. preživela lahko 450 milijonov ljudi, Evrazija 2050 milijonov, Afrika 2320 milijonov, Severna Amerika 1120 milijonov, Južna Amerika 2000 milijonov, že iz teh številk je razvidno, kako slabo mora biti človeško gospodarjenje na zemlji, da se še tisti dve bori milijardi, ki obljrudujeta danes zemljo, ne moreta sporazumeti med seboj in izvršujeta v imenu potrebe po prostoru na zemlji najibolj krvave in bedaste medsebojne zločine, rope in vojne.
Stric ii
Bajka m resnica o dedščinah onkraj morja
Skoraj vsak mesec se bere. da je ta ali oni izseljenec v Ameriki ostavil ogromno dediščino, ki pripade njegovim revnim sorodnikom v stari domovini. Prej ali slej pa se izkaže, da taksne dediščine ni ali pa da je tako majhna, da ni vredna besedi, še v primerih, da gre za večje vsote, lahko prisežemo na to. da se na.jde v Ameriki sami cel trop sororitnikov, ki morejo svojo pravico do zapuščine uspešno uveljaviti.
Kadar čita je ljudje o zapuščinah strica iz Amerike, bi si morali biti pred vsem na jasnem, da ni bilo v Ameriki niti v času največje prosperitete skoraj nič bogatih in vplivnih ljudi iz naših krajev. Večinoma so le majhni in prav majhni ljudje, ne pa
kakšni veletovamarji, bankirji, ve le trgovci ali slični nabebi. Če je sorodstvo v sta. ri domovini imelo že pravico do kakšne zapuščine ,tedaj so bile običajno le neznatne vsote okrog 2000 do 3000 dolarjev ali še manj. Pri tem je treba opozoriti na to, da je izročitev takšnih vsot zvezana z dolgotrajnimi procedurami in formalnostmi tako da preteče prej po eno leto in še več. V sedanjih razmerah pa zaradi deviznih odredb in drugih omejitev sploh ni pričakovati. da bi se tako majhne vsote likvi. dirale. Stric iz Amerike je tedaj bolj nego kdaj prej sanj3ka pojava brez realnega ozadja.
Proti sončnim pegam
Izogibaj se poleti direktne sončne svetlobe.
Nosi poleti vedno širok klobuk, in sicer po možnosti v ruanenoidečkasti ali rume-nozelenkasti barvi.
Rdečkast ali zelen pajčolan pred obrazom ščiti damo pred kemično učinkovitimi senčnimi žarki; modri pajčolani pospešujejo nastajanje peg.
Uporabljaj rdeč senčnik ali kakšen drug senčnik.
Preden greš iz hiše in tudi sicer čez dan, ovtaži si obraz in roke z 10.odstotno raztopino taninskega ali kindnekega aikohota..
Na prostem si namaži obraz s kakšno pasto zoper svetlobne žarke, kakršno lahko kupiš. Dobro mazilo te vrste je 5 odstotno mazilo kininovega sulfata s cinkom, ki gs pobarvaš narahlo z uraibro. Drugo mazilo si sestaviš naslednje: 1 in pol g estaiMna 1 in pol g dvojnokis-lega kinina pomešaš v 50 gramov vazeSna in 50 g lanolina.
Ljudje ,ki so nagnjeni k sončnim pegam In se čutijo zaradi tega nesrečne, bi morali vedeti, da sigurnih pripomočkov zoper pege ni, če so se že pojavile. Najbolje je, če se jih skušamo obraniti že v naprej.
Bikoborba iz avtomobila
V Španiji se že dalj časa kaže tendenca. da se pri običajni ih bikoborskih produkcijah nadomestijo konji z avtomobili.
Množica, pravijo, se nikakor ne m sili odreči zanimivim fazam biikoborbe, zato je nekdo sprožal m »sel, nay bi se konji nadomestili z aivitornob iMcim; mehani mi. Na-mesbu karaj bi stali p:kaidorjem nasproti avtomobili. V avttomobiilu bi moral bikoborec sam vodit- vozilo ;n sedeti pri krmilu, ka bi ga upravljali z levico, dočim bi z desnico vihtel sulico proti razdraženemu eovra-<ju v pesku. Seveda se naijdefjo budi ljudje, ki sprašujejo, kdaj se bodo Španci kakor konjj usm !llid; todi bikov, ki Po prav tako kakor konjske pare vredni usmiljenja in obzirnosti.
Polet čez južni tečaj
AmglešCci polarni raziskovalec sir Hubert \Vftkms, iki se bo priključil Etlsworthovi odpravi na južni tečajj, se je pred kratkim polijal : kozi Souftihihamptcn ter je povedal, da je Elllswoit!hovo podganje prera-čunanto na lato dni. Ek^pediicija odrine z Norveške letos 1. aivgusta ter prispe približno sredi septembra v Kapsko mes-to. Iz Afr:ke se bo napotila na Novii Zeiland, katerega bo zapusila predvidoma sredi decembra.
Na Novem Ze^andiu bodo podvzela vse
potrebno za temelijito organizacijo odprave. Pregledali bodo natančno ekspedicijsko ladjo in EltewortSiovo letalo, ki bo s svojim lastnikom okušalo preletet- ZTašno črto od Rokovega do Waddelovega morja. Letailo bo kajpada opremljeno s fotografsko kamero, ka bo posnela pokrajino pod seboj. EJtewo«th uipa da bo s tem lahko dobil novo važno gradivo o južnem tečajnem ozemlju. Dolžina zračne črte, ki jo kani p r deteti, je preračunana na 5500 km. Polet bo hrez vmesnega pristanka.
Podv g. ki ga pripravlja junaš!t; letalec, predstavlja drsnost brez primere, 6aj gre vendar za polet čez ozemlje, ki je najnevarnejše v viharnem območju južnega tečaja. Wi'.kins bo EMswort'ha po možnosti spremljal na tej raziskovalni vožnji in če se srečno vrne v domovino, bo takoj začel pripravljati laotno ekapedic jo ra juani tečaj. To odpravo si zamika s podmornico. Pravi tudi. da je z izsledki in izkušnjami, ki S" jih je pr.idobd svojčas z »Nautilom« m severnem tečaju, izredno zadovoljen. Tedanji poskusi so ga preveril«, da mudi ekepedicija s podmornico največ izgledov za uspešno raziskovanje polarnega ozemlja. Wilkinsova žena. bivša avstralska igralka Šivana Bennettova. se bo pridružila \Vil-k in sovi ek&p ediciji kot kuharica, najbrže zato, ker hoče delit' usodo svoiesa moža za vsako ceno z rojim ter noče čakati v nc-izvestnosti. če se ji mož vrne živ in zdrav ali fe podleže na potu.
SPOMLADANSKE
OBLEKE
za gospode, površnike in velika lzbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri
Drago Schwab, Ljubljana
Mnmi ne vedo...
... da je kupil lastnik londonskega lista >Da:ly Mail« na Novi Fundlandiji cel gozd. da bi njegovemu listu dobavljal sirovino za papir. Gczd meri 7500 kv. km in je torej le za polovico, manjši od dravske banovine. ,
*
... da so londonske "Times^ najtežji list na svetu, da ima številka ob delavnikih 32 strani z 1,400.000 črk. da dela v tiskarni 2000 ose > med nj;mi 300 stavcev in da iztisnejo rotacijski stroji vsako uro 25.000 izvodov.
*
... da šteje dunajska »Netie Freie Preske* okrog 30 urednikov, londonske i-Times«
130. pariški »Matin« 150.
*
... da so si dali ameriški listi zadnjo papeževo encikliko. ki šleje 20 000 besed, s stroškom nad 50.000 lir brzojaviti preko velike luže. Oddajanje se je pričelo ob 10. dopoldne in je b;lo ob 13. končano; tako se je moglo zgoditi, da so veliki newyor-ški listi imeli angleški tekst v času. ko m imelo papeževo glasilo »Osservatore Romano« še niti italijanskega prevoda *
... da je bilo na osmem zasedanin Društva narodov v ženevi 1. 1&27. zastopanih 289 listov m 30 tiskovnih agentttr. Med nekim zasedanjem Društva naiodov so izdali 44 protokolov po 40 strani, 143 dokumentov in — 70 komunikejev.
slale 19 posebnih poročevalcev v vojno ozemlje in d h so za eno samo brzojavko iz Jokannisburga plačali nekoč preko 200 tisoč dinarjev!
*
... da ima ta čas najvišjo naklado angleški nedeljnik »News of the Norld« s 3 milijoni izvodov. »Petit Parisien« ima nakiado 2.5 milijonov, »Daily Mail« 2 milijona.
♦
... da plačujejo ^^Times« svojemu glavnemu uredniku letno 100.000 švicarskih frankov, za primer delovne nesjoosobnosti pa 50.000 frankov. Njih poročevalec v Parizu prejema letno 75.000 švicarskih frankov. Urednik »Berliner Tageblatta« pa
ima letne plače 25.0™' mark.
•
... da imajo listi angleškega kralja tiska lorda Northcliffea skupno tedensko nakiado 3G milijonov izvodov in da ima ameriški kralj tiska Hearst 384 listov. Hearst zaposluje preko četrt milijona nameščencev. S 14.000 novinarji ima pogoelbo, M pravi med drugim: »če obsega kakšen stavek nad 3 vrste, je njegovemu avtorju odpovedati takoj in brez vsake odpravnine.
*
... da si je Hearst med San Franciacom in Los Angelesom zgradil pravljičen grad, velik muzej na. prostem zoološki vrst. Njegovim gostom so na razpolago tri vile in — posebni vlak z dvema spalnima vozovoma in jedilnim vozom.
... da pripada 70 odst. angleških dnevnikov petim velikim trustom. Prvi obsega da so »Tomes« med bursko vojno po- 35 dnevnikov, med temi dnevnike z naj.
Letošnje poletje
Vreme pred sto leti — Vroče leto bo 1934
Francoski meteorolog dr. Memery se bavi v nekem članku z vprašanjem, kakšno bo letošnje poletje. Kakor znano, je znižanje temperature v precejšnjem skladu s padanjem števila sončnih peg, naraščanje temperature pa z naraščanjem te. ga števila. Pri tem so opazili, da se iste vremenske prilike vračajo precej vzporedno s periodo sončnih peg, ki traja 11 let, tako aa se ista vremena ponavljajo tudi približno vsakih sto let.
Seveda so vremenske napovedi na tej podlagi dovolj hipotetične in nezanesljive že zato. ker še danes ne vemo. kaj povzro-
ča sončne pege in kaj obvladuje sončno periodo, če vemo tedaj, da so bili meseci maj. junij in oktober v 1. 1S33. topli, ni s tem še rečeno, da se bo isto ponovilo tudi letos, pač pa je to verjetno z drugimi besedami: pravo poletje (julij avgust) letos ne bo toplo, verjetno ie pa da bo zelo vroče prihodnje leto. najti tako je bilo tudi 1. 1834. Nezanesljivost takšnih vremen, skih napovedi na dolg rok pa je treba še enkrat poudariti in vsekakor to n;ma nič opraviti z običajnimi kratkoročnimi m vsakodnevnimi napovedmi, ki bazirajo na povsem drugih, prijemljivejših podlagah.
Tretji dvig v stratosfero
Fizik Cosyns bo skušal doseči 20.000 m višine
višjo naklado, drugi ima 40 dnevnikov, zadnji 8.
*
... da računa »Dailyu Mail« za	celostranski inserat na naslovni strani	1760 funtov in da so ameriški založniki 1.	1919. prejeli od inseratov 500 milijonov, 1.	1929.
pa 800 milijonov dolarjev.
•
... da je v Ameriki v časništvo investiranih 25 do 32 milijard švicarskih frankov in da je skupna naklada vseh listov znašala 1. 1929. 44 milijonov izvodov — na
vsako poldrugo družino po en dnevnik. *
... da je panamski škandal veljal usta. novitveno diužbo v celoti 1400 milijonov frankov. Od teh je prejel tisk 65 milijonov frankov.
*
... da plačuje reklamni urad igralne banke v Mcr.te Carlu francoskemu tisku letno 2 do 3 milijone frankov za priporočanje !n za — zamolčevanje.
«
... da se je hotela neka švicarska tvrd-ka na naslednii način prepričati, da-li ljudje čitajo oglase: Dala je v različne 'i. ste oglas, ki je vseboval namenoma težke pogreške proti zgodovini in zemljepisju. V enem samem tednu je prejela 4000 dopisov. s katerim' so j1 pripadniki najrazličnejših slojev izraziH svoje začudenje, da tako znana tvrdka ne posveča večje
skrbi svojim objavam.
*
... da se po ugotovitvah nekega nemškega statistika objavi komaj desetina rokopisov, ki jih prejmejo listi.
Tiho In neopazno je prof. Piccard dovršil zadnje priprave za nov polet v stratosfero, ki se izvede v najkrajšem času. Tega poleta se znameniti raziskovalec sam ne bo udeležil, temveč se bosta dvignila v višino samo njegov asistent Max Cosyns in neki pilot, v drugem balonu pa bo ravnal dviganje drug pilot. Kakor rečeno, se bo start izvedel v najkrajšem času in sicer v Hortiavennu v Belgiji, dan in ura pa sta odvisna sedaj samo od ugodnih vremenskih razmer, ki jih bodo o pravem času sporočile vremenoslovne postaje. Pri startu 14.000 kub. m. obsegajočega balona bo sodeloval prof. Piccard. ki mu je belgijska vlada dala v pomoč 250 vojakov — kakor tudi vsa finančna sredstva za ta poskus.
Kakor pri prvih dveh poletih gre tudi sedaj za proučevanje kozmičnih žarkov, za kar pa ne zadostuje več toliko in toliko vsakovrstnih precizijskih instrumentov. Treba bi bilo doseči možnost, da bi se ha. Ion ustavil v različnih višinah dalj časa
— problem, ki ga normalna aeronavtika doslej še ni rešiia. Rešila sta ga pa prof. Piccard in Cosjns na zelo umen način. Z velikim balonom bo namreč sklopljen in s telefonskim vodom zvezan drug balon s prostornino 2200 kub. m, miniatura večjega balona. Ravnal ga bo v njegovi gondoli poseben pilot. Ta balon bo rabil večjemu za nekakšno zavoro in sicer bo skrbel za to. da se ustavi v višini 4000 m. potem v višii 7000 m in končno v višini 10.000 m. Tu se bo odklopil od večjega balona, ki se bo nato svobodno dvignil še višje, sam pa se bo vrnil na zemljo. Pilot v manjšem balonu bo opremljen z aparatom za dihanje, kakršnega je uporabljala zadnja angleška ekspedicija na Moun-t Everest. Po vseh računih se bo večji balon dvignil vsaj v višino 20.000 m ali za 4000 m več nego pri zadnjem dvigu v stratosfero. Kako se bo izvršil ta polet in kakšni bodo njegovi uspehi, vzbuja se^aj zanimanje vsega sveta.
Japonski samomori
Prostovoljna smrt v ognjeniškem žrelu
Po statistiičnih podatkih o samomorih je Japonska dežela, v kateri se jih primeri največ. Japonske oblasti so proti temu brez moči in nihče ne ve, kaj tira toliko človeških bitij prav za prav v prostovoljni pobeg na oni svet, kajti samomorilci tam nimajo navade, da bi ostavliali za seboj kakšna pojasnila o motivih svojega deja-nja.
Kakor drugod so samomori tudi na Japonskem najrazličnejše vrste, a vendar imajo svoje posebne poteze. Posamezniki si po starem, strogem ritusu še vedno radi razparajo trebuh, harakiri je torej še vedno v časteh. V zadnjem času pa se množijo primeri, da se zaljubljeni pari poslovijo s
sveta na ta način, da se mečejo o ognje, niška žreia. Prvi primer te vrste je vzbudil svoječasno veliko senzacijo. Mlado dekle iz imovite rodbine na otoku Kijušiju se je vrglo v žrelo ognjenika Asana. To je postalo zelo privlačno za druge obupance na i življenjem, kajti kratko nato so morali našteti že tucat zaljubljenih parov, ki s"> sklenili življenje na Istri način. Oblasti so postavile na Asanu straže, da bi preprečile ponovitve takšnih samomorov, a zaleglo ni nič. kajti potem so si samomorilni kan. didati izbrali pač vseh 62 ostalih delujočih vulkanov na Japonskem za pristanišče svoje ljubezenske smrti. In tako je ostalo to do danes.
Farma za metulje
Sto tisoč lalikokrrlcev v Uletkah
Na Angleškem imajo več farm, ki goji. jo metulje; največja je v grofiji Kentski. V poletnem času redijo tam do 100.000 metuljev angleških vrst in neštevilno eksotičnih eksemplarjev. živali geje v klelkah. ki stoje z nogami v vodi. da pajki in drugi, zarodu nevarni škodljivci ne pridejo do njih. Uspeh vse skrbi se vidi najbolje v tem, da se iz jačec razvije do 98 odst. zaroda, dočim znaša v naravi ta odstotek komaj 1.
Kaj delajo z vsemi temi metulji? Kdor misli, da jih geje samo zaradi poezije, se zelo moti. Najrazličnejši zoološki vrti so
stalni odjemalci teh metuljev in sam zoološki vrt v Londonu j:h za svoje kletke kupuje na stotine. Mnogo je tudi vrtov in ljudi, ki potrebujejo velike množine gose. nic ter jajčec za krmitev določenih vrst ptic, kuščarjev itd. šole potrebujejo metulje istotako za pouk, po umetnostnih akademijah jih potrebujejo za »modele :, dalje je na Angleškem močno razvita industrija. ki izde^je iz metuljih krii vsakovrstne okraske. mnogi prijatelji narave kujejo cele koše lahkotnih živali, ki jih spuščajo v svoje parke in vrtove, o zbiralcih na niti ne govorimo.
Pomladne nevroze
Utrujenot in pobitost, vzrok samomorov
Novo življenje v naravi v pomladnem času apodbuja v splošnem tudi ljudi k več)-delavnosti, pri marsikakšmem človeku pi se kažejo tudi povsem nasprotni učinki. Med te je šteti znano pomladansko^ utrujenost, ki je pač glav.ni vzrok povečanega štev-la samomorov v pomladnem času in ki nikakor ne nopada samo pesnikov in zaljubljencev Proti nji poznamo izvrstno sredstvo: marljivo delo.
Noseče matere morajo skušati vsako zagatenju odpraviti z uporabo naravne »Franz Josefove« grenčiee. Predstojniki univerzitetnih ženskih klinik soglasno hvalijo pristno »Franz Josefovo« vodo, ker se lahko použije in se milo odoirajoči učinek zanesljivo pokaže v kratkem času brez neprijetnih stranskih pojavov. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Bržkone v kakšni zvezi s to melanholijo bo občutek utrujenosti in izčrpanost*, ki se poloti skoraj vs:vkega, neodvisno od telesnega delu, ob nastopu toplojše letne dobe, zlasti če se je ta nastop i:"vršil neredoma im Izdatno. Vpliv spremenjenih vremenskih razmer je tu pač očiten :n a i dvoma. da je v zvezi tudi z nenaravnim nai- -■mm življenja. ki se mu vdaja ja ljudje •akfcst- po mestih, če hi skrbel j bolj za izvrševanje temeljnih h gienskih pravil. ki zahtevajo tudi v zimskem času zadostnega gibanja na svežem zraku in soncu, hi bili ljudje pač manj občutljivi za te dobrine v najlepši letni dobi.
&NEK3GTA
Mit
Grof Duvemois. ki je znan po vsem kontinentu kot velik dirkač in požiralec kilometrov, vodi nekega obiskovalca skozi grad svojih očetov. Stopita v lovsko dvo. rano, ki je po stenah okrašena z neštevil-1 nimi rogovji »Strela'« se začudi gost, »in i vse te ste sami povozili?«
Nezgoda brazilskega predsednika
Brazilskemu državnemu predsedniku Var-gasu se je primerila huda nezgoda. Ko te je te dni peljal z avtomobilom v oWol co Ria de Janeira. se je nenadoma utrga !a skala nad strmo cesto, priletela v avtomobil in odtrgala predsedniku obe nogi. Tu d., predsednikova žen<i ie ranjena, predsednikovega pribočnika pa je kamen ub 1.
1
Vsak dan
Plaz zasul šest tihotapcev
Iz Lugana poročajo, da je hotelo šest italijanskih tihotapcev prekoračiti prelaz Crodo. ki lež' v višini 2500 m. Tihotapce pa je na poti prestregla lavina. ka jih je zasula in odmes'lr s >-aboj. ŠHe nekaj ut po nesreči se je posrečilo reševain, koloni, da je odigrn ila šest mrliče v Ležali so pod 12 metrov debelm sneg cm
Pegavec v Sibiriji
I'Z Karfcma poročajo, da je izbruhnila v bližina Bajikalsikega jezera epidemija pe-gavca. Doklej je umrlo 400 ljudi. Mandžmr-ška vlada je izdala najstrožje ukrepe, da se bolezen ne zanese njeno ozemlje. Potniki se morajo na meji podvreč zdravniški preiskav', šele potem 9mejo nadaljevati potovanje.
»Prisegam, da ti bom izpolnil vsako željo, ki jo bom bral v tvojih očeh...« »In kaj bereš zdaj??« »Da hočeš z menoj na Gregoričev foto-izlet v Belo Krajino!«
W A4ECKAUER:
51
Hana išče poti
Roman.
Doktor Schroter se je za trenutek z zaprtmi očmi naslonil nazaj, in sestra je urno pristopila ter mu dala pomirievaLniih kapljic.
»Aii naj se oddahnemo?« je ustrežljivo vprašal predsednik.
A Schroter se je pobramiiil: »Ne, ne! Dokler ne povem vsega, ne bom imel miru.«
Ln nadaljeval je: »Pomoč, ki mu jo je bila izkazala Elza Vollscheidtova, ga je jela sčasoma težiti. Mučna mu je bila misel, da je ženski dolžnik za vse. Toda ona ga je znala vselej SDet pomiriti in mu je prigovarjala, da se ji tako im tako lahko oddolži, ko bosta spet v Evropi. Povsod ga .ie predstavljala kot svojega bodočega moža, in tako tudi meni, ko sem prišel v New York.«
»Ali niste Mi kasneje sami zaročeni z njo?^ Počakajte malo, priča. Izkusite se spomniti in odgovorite mi natančno na vprašanje: ali se vam je zdelo, da je imel gospod Koster kdaj namen, rešiti se pokojaiice in poriniti vas na svoje mesto?«
»Ne, ni bilo tako. Do nesreče z ladjo je bilo še vse n&jasno.«
>Do kakšne nesreče z ladjo?«
»Do nesreče z ladčo ,Cordelia'. Na povratku se je ladja poškodovala, in midva sva zašla pri tem v strahovit položaji, ki je za nekaj časa popolnoma izpremenil najino medsebojno razmerje ...«
»Kako za nekaj časa?«
Schroter je iskal besed. Koster je spet obrnil glavo itn ga stepo pogledal. Izraz njegovega lica ie bil napet.
»Mislim, da mi je gospod Koster zameril neko napako,« je počasi odvrnil Schroter, teh ta.je vsako besedo.
»Kakšno napako?«
>0 tem nisem še nikoli govoril, gospod predsednik. Preganjal me je— a to bi bila prehuda beseda. Ogibal se me je, in ko me je v Berlinu vendar spet srečal, je Elza vplivala nanj. Moral se je videvati z menoj, nai je hotel ali ne, in tako je nazadnje pokopal vso reč. Prav za prav je ni pokopal. Samo videti je bilo tako. V resnici je zadeva tlela dalje in samo iskala prilike za vzbuh. Jaz sem pa mislil, da je zdavnaj vse pozabljeno.«
»Ne razumem vas več, priča. Kafco nad spremljam vaša izvajanja? Ali vam je obtoženec kdaj v kaki reči stopil na pot?«
»«Ne, ne!« je Schroter odločno mahnil z rokami in se ozrl na Kosterja ki se je biti privzdigni* s klopi in mu je bral sleherno besedo z ust. »Ali, gospod predsednik, zdi se mi, da sem zašel predaleč v stran... Se nedavno tega--c
PremoIknil je in njegovih zadnjih b<- -d m bflo moči razumeti. Koster se je počasi spustil na svoje mesto.
»Ali je ta napetost med vama v kakfi zvezi z gospodično VoH-scheidtovo?«
»Ne. najinega razmerja do gospodične Voflscheidtove to ne zadeva.«
»Za označbo obtoženca je važno, a« se je kasmece poizkušal otresti svojih obveznosti do pokojmice?«
»Kolikor morem presoditi, se mu je godilo takisto kakor meno. Nekaj časa sva se ji dala voditi za nos, zakaj igrala se :e z nama obema, in Bog si ga vedi kako resno ni mislila ne tu ne tam. A pozneje sva nehala občutiti svojo zavezo do nje kot kako posebno breme. Mnogokrat s>va odkrito govorila z njo o možnosti razhoda, in časih sva kar zabavno razpravljala, koga izmed na~u prav za prav mnsli im ali nafiu ne bo nekega die obeh poslala k vragu. Bila je — kako nad pečem? — moška natura itn je razumela
prajatelistvo, ne pa ljubezni.«
»To je oa res ameriško!« je menr.,1 predisedmnk. »Dekle si zaveže dva moža, a jima ničesar ne da, niti od njimi ničesar ne zahteva!«
»Prav tako je bilo. Zato je domneva, da bi se bil moral Koster s silo branritsi svojih dolžnosti do nje. popolnoma neosnovana. \ vse to je odveč. Dovoftte mu, da nadaljujem, pa se bo samo po sebi izkazalo, kako je bilo.«
Pomolčal je. Koster je spet nrroo sedel na svoiem mestu in držal v roki papir, ki mu ga je bili podal zagovornik.
»Kaiko je bik) tcreii s tistim pismom, ki ste ga dobili od pokojmice. gospod doktor?«
»Če dovolite, gospod predsednik, bi ga prebral. To bo skrajšalo razpravo.« Schroter je vzel iz žepa ovoj. Hana, ki je sedela v predzadnji klopi, je takoi spoznala pismo, ki je bilo padlo v sanatoriiu iz žepa njegovega jopiča. Srce ji je jelo razbijati. Schroter se ji je zdel pravi junak. Kako jasne so postajale vse
te zmedene reči, odkar je biil stopil v dvorano!
In zdaj je jel brati:
»Draga tovariš! Drugega naslova ti ne dam, zakaj danes hočem biti resna. Danes me je pograbilo, in mislim, da je zadeva to pot dokončna. Veš. dragi, življenje mi je presedlo. Ne maram se več moriti z njim. Vse to mi je kar od sile vrlo in urejeno. Človek brca in se oteplje, a koristi ni videti nikjer. Amerika mi je pre-pusta in predolgočasna. Berlin me pa vznemirja s svojo poštenostjo. Ali se ti ne zdi. da bi bilo onkraj velike rimske ceste pravo torišče zame? Sklenila sem. da se nastanim kot poročevalka na Martu. Good bye! Drevi startam na polet Elza.«
Pripisek: »Nikar naj te vest ne peče; ne misli, da me je stiska tvojega ljubečega srca tako prestsnila.«
Razburjeno šepetanje je nastalo med glcdalcr, in tudi sodniki so bili očividno presenečeni. To je bil nov vidik, in podmena o umoru ameriške novinarke se je zazdela vsem močno omajana.
»In kaj ste štorih, ko ste dobili to pismo?«
»Takrat je bilo že prepozno. Ob tistem času sem bil še v sa-natoriju profesorja Wittiga, m z velrMm trudom se mi je posrečilo, da sem se smel v svojem slabem stanju peljati na stanovanje Elze Vollscheidtove. Dan je bil za takšno pot zelo neprimeren, ker je hudo deževalo.«
Hana je napeto prisluhnila. To je bil DMi dan. ko .ie ona cfoupala •in ko se je njena vera v doktorja Schroterja zamajala!
»Ko sem se pripeljal na Elzimo stanovanje, je bilo njeno truplo že zaseženo. Prišel sem prepozno in ji nisem mogel \eč pomagati.« Doktor Schroter je globoko zasopel.
»Da,« je vzdihnil. »Očitkov vesta se seveda m manjkalo. Od tistega dne nisem več videl žene, zaradii katere sem bil pisal Elzi svoje zadnje pismo. Dotlej me }e vsak dan obiskovala, in zdaj se mi je zdelo kakor kazen, da se nri več zmenila zame. Zakaj vzlic vsemu sem se čutil krivega. Bilo mi je, kakor da sem tudi čaz pripomogel k Elzinemu strašnemu sklepu, in ko sem nato dobil poziv in zvedel natančnejše okolnosti, kako se je ob istem času tudii Koster odvrnil od nje, se mč j** zdelo, da jasno vidim: pognala sva jo bila v smrt, s tem. da sva jo bila pustila osamljeno. Krivo sva razumela njeno igravost in njeno nagnjenje do neresnih razgovorov. Tako sem mislil še pred tremi dnevi. Nato sem pa zdajci spoznal, da je bilo drugače.«

GtvopStev J* maja
v sredini mesta pod zelo ugodnimi pogoji, hiša obstoji iz ene enanad-dtropne in ene pritlične podkletene hiše z več skladišči, lepim velikim hlevom in prostornim dvoriščem z električno razsvetljavo in telefonom. Vprašanja na ogl. oddelek »Jutra« pod »Ugodni pogoji«.
5326
,. -..V.)"- •
2~.> . ;
f'S3B
.v
ON^na LjuWjmvs M »a« i» greto™ wv-wJ
V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je na-š iskreno ljubljeni soprog, sin, brat, stric in svak, gespod
zobotehnili
dne 28. t. m. po kratki in mukepolni bolezni Bogu vdan preminul.
Pogreb blagopokojnika bo v nedeljo, dne 30. aprila 1933 ob 8. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 29. aprila 1933.
Zdrav« no^e /ep« cblifeel
(Dm« bolečin* v negah
ia£o; o<)s<rottf(e t
Ako tu noge peko In bo!«, »k« vam Maka ot.ef ald aart (ou-kj\je □og), M fce 1®U ve-
Ser Ofcapi JJlUr ttOge
▼ kope!ji- ki Je v Bjoj nazt-optjeo« so »v Roka. Virmiu-prav« »v. Raka
»o« fv ««ie-De-m »moMj Ive poi-n tii«i a jib vuujte y anavaloik vroit vode. Takoj oaet-a ne ba-iza ms-k: mi eft £me*i .i t razvojna t: v^buje mnogo ktaka V tej raibopNU sc Kopij*** uoge pri.ai.tto 6e •rt are. Takoj zajuttte hiagod ejn« alaj^aaj4- X b jo daje »v. Roka Ml. Bolno im n-nujeoa noga bo kakor pr<«roj?na. Roiena^u knrj«	te Mekiio« vam -^ebta te prva ku
pot j « »v Ro-ks soljo vOlik-o da ~tb lahko todr br« »ia lahko wluS&*e. Ako boste neg-ovalc -toge j »v. Roka »olj«. »om »stanejo zdrave.
W1 IDR ibn«. d« »e boste dobr« pofcutfli to ii v teenih tev^jah Sv Rok« ee iobrva j>o i-ekarnah. drogerijah la parfumerijah p* 16 Din
132
Ž2lts|oči ostali.
5315
VRTNE
S O N C N I K E
izdeluje
6. Fettmann
Zagreb, Masarykova 9 Zahtevajte brezplačni cenili!	157
•Modna trgovina
v centrumu mesta, izborno vpeljana z najboljšo stranko, ter mesečnim dohodkom cca 10.000 Din se proti gotovini proda. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Potrebni kapital cca 300.000«.	5325
Ob&in® LJnblja-na M»»uu pogretrai zavod
V neizmerni žalosti naznanjamo tužno vest, da je naša Iskreno ljubljena soproga, mamica, stara mamica, sestra, teta in tašča, gospa
cesnik Franci!:
soproga žel. uradnika
dne 28. L m. po kratkem in mukepolnem trpljenju, previdena s tolažiii svete vere, mirno preminula.
Pogreb nepozabne bo v nedeljo, dne 30. aprila 1933 ob 5. url popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče na Viču.
— Ljubljana, dne 29. aprila 1933.
f
Potrtih src Javljamo vsem svojim sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna soproga, oziroma hči, sestra, goepa
roj. Pavlin
danes v petek 28. aprila ob 21. uri po kratkem trpljenju preminila v 34. letu svojega življenja.
Pogreb se bo vršil v nedeljo, dne 30. aprila ob 3.30 popoldne iz mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče pri Sv. Križu.
Ljubljana-Podbrecje, 28. IV. 1933 ERVTN, soprog ia ostalo sorodstvo
5313
1 I
Ne zapravljal denarja
KUPUJ
4972
SHELL
AVTO OLJE v steklenicah
CENEJE,
KEE PLAČAŠ SAMO OLJE!
SIGURNEJE,
KER VIDIŠ, KAJ KUPIŠ!
Uvedli smo prodajo avto olja v plombiranih steklenicah po 1H^, katerih vsebina se takoj izliva v motor in torej steklenice ne zaračn-
n a v a m o.
4NGL0-JUG0SL0VENSK0 PETR01EJSK0 D. D.
Ta daljše potovanje — ae sakrblte s specialno posodo.

Cene malim oglasom
Zenltve tm šapimovonjm. eoakm besede Dm	tar enkrmtnmpr*-
folbinm tm Ufro di tm dajanje naslovm Dim s Ogfam trgovskega ta reklamnega enačaja: *eakm beseda Dtn L-~k Po Dtn Is- ta besedo M taračunafo nmdaljt rm oglmat, ki apadm/o pod rubrike mJLasn pe kmm*. mAuto-motom. mKapital«, »V majema. mPosest«. aLokalie, »Sta movonfm oddam. aStro/t«. •Vrednoto-Informacije*. nživali*, aObrtrn b* *Lo« fer pod rubrikama aTrgovmkl potniku ta mZaslo-Imke, tm tm t oglasom vedi taslutek. oziroma, tm te tiče potnika grfo, 4 pod tema rubrikama Oče tastuikm dt tlužb*. plača ca
Za odgovor
bemedo SO par. trt m—h oglatih, ki mm taračunafo po Dim Is— _ besedo, m taračunm enkratna pristojbina Dtn 5— *a itfro « ta dajanje naslova Vmt ostali oglatt socialnega enačaja tm računajo po 50 par ta vw*0 besedo Enkratna pnstofbena tm Ufro aH tm dajanfm naslove prt oglasih, ki te taračunajo po 50 par xa vsako
besedo, tnaka Din 3.—. Sm^nmt/B mesek pri oglatih po 50 pes tm besedo, h Din IO—v
frt Oglasih po I Dtn tm besedo pm Dtn ISj—. Fm pristojbine ta tnalm oglase /a pfa&rft prt prodaji naročiU. OZk-Hh Ja *vneh*t o pismo obenem t naročilom.
VI ZAMORETE DOMA
ne da bi zanemarili svoj redni poKlic, izpopolniti svoje praktično izkušnjo s teoretičnim znanjem sodobne tehnike ali sebi zasiguratl donosen položaj v industriji in tehničnih strokah z učenjem na
Jagoslovenski sekciji Politehničnega instituta v Parizu.
Ki nudi potom pismenega (dopisnega) pouka vsaki osem možnost, brez ozira na starost, poklic, predhodno stopnjo izobrazbe, matenjelno stanje, da aobi potrebno znanje v elek-tro-strojni m arhitektonsko-stavbeni stroki in to: monterja, risarja, nadzornika, pomočnika inženjerja ln inženjerja. TeCaji so pisani razumljivo in v jugoslovenskem jeziku Po dovršitvi študija in položenih izpitih dobe učenci odgovarjajoče diplome. Vpis v posamezne sekcije ce vrši stalno. Za vsa potrebna pojasnila o programu »B« itd., ki jo damo brezplačno, se obrnite na Institut Polytechnique, Pariš XVL,
68, Bd. Exelmans.	94

B2BB
Službo dobi
Vsak* Oe*eda 60 ta da jen*« oa*i"v» aH u t'.m pa S Din m
Voditeljico
{►"•d-nžuice, l>e možnosti s kavcij«, v :>iprm kraju >. ias.ii n;es;a. sprejmem — Ponudbe na fl;r'a-iii oddel. »Jutra« pod »Trgovina me-baga«. 13631-1
Natakarica
»tfada. dostojna, marljiva, -ml: nemščine. d.ibl takoj nam^ščen/t. Ponudbe osrl. oidei. »Jatra« pod »IViaima io prilutpijiva«.
13611-1
Sezi}sko kuharico
rrr"čn«-t<h jedi (Mehlstpeis-kiV-.hin) (m s«rv:rko e prvo-TrsiaidB' hoteMvimi t»('r:če-T.ili ix":e PeifiK.-on Vovk,
B~d.	13616-1
Pek. poslovodja
■ ia.f>wt in obrtnim spriče-va'« dobi služjbo. Predli ima j* k«v«ij« rm-ofcn«. Pomidb' na o^as. oddel. »Ju i r a « p1 hi » Vuei «vod :a«.
1-8918-1
Gospodično
i »naojem ne-m^či-ne in klavca apreimeir, takoj k r-«m	v	.ini.
Naslov t oglasnem oddel. »J»tr»«.	13595-1
Boljšo natakarico
ftrjjf bol-jši hotel v Haimaoiji. Ponudbe s sliko n« »glas™ o«'.dtiei »Jutra« pod »P! ačilna«. 13337-1
Brivski pomočnik
p-oHden in ime-ligeoteai, v«jašč:.n« pr*t^.t, .b'	no nwsW> 7. v»i>
fw.k-lw v	plai-o po
Hirivor-B- On-dmlerji imajo p-»"i. Nastop 15. maja — Krtx:ii. Scvn-i^a.
13378-1
Dekle
k: je imožato kube. g-""^«)-dinjfkeg« de!« te-r rnaio šivanja, aii-cjm^m takoj. — T rindbe na c*'. oddelek »Jutra« pod	»Dekle
sa	13<j&0-l
Mamifakturist
jr'a:«i	dob-o hrežbati
dobi tj.koj ehitbo. Obširne {»on-udbe s prepisi spričeval in iiiio kikoj pi«!at,i na "gV.s. oddelek »jiutr«« pod iifro >Ma.[>ufak.t'ura<.
137?4 1
Služkinjo
i.vohttel-ji^o o-trok, ki ina tiwii šivati, staro nad 2(1 S[x-e.jme t.rg-oveka hiša nss deželi. Nas-iov v o>gi«f. oiidetiu »Jutra«. 13-6i>-l
Prodajalko
9	kavo-ijo. sprejmem take-j 7. a vinotoč in deiikatetKi. Nflt:!i>v v oglasnem oddeiku »Jutra«.	13675-1
Natakarico
pridno in zanesljivo iSfem. NTa?':ov v ogasnem oddelku »Jutra«.	137EK-1
Brivskega
pomočnika
praktikanra in onega kot vodjo s 4000 D'n gotovine ;akoj sprejme »Rapid«, Kolodvorska. 35 (aii zravem trafika).	13170-1
Brivskega
pomočnika
dobro m*rjenega. po motnosti onduierja. sprejme [v«n Prešern r Radovlji«) Plaža so nastop po dogovoru.	13176-1
Mehanika
ianerfjo-v-ega ?n spret-neg«. ki ima s-k uSnje pri in-pr« vila benenajkib no Diesel motorjev, s>trojev ia obd<>-
10	vanje losa in ki tna upravljati parni stroj, sprej-m-e™ v (tra-ino elntbo. » prostim stanovalcem. V ponudbah je navesti dohoda njo službovanje im najniij« raeso6nii zahtevek. Ponudbe, (ri teh podatkov ne navo-d©jo, se ne bo upoštevalo ttiti najije odgovorilo. Po trudibe je naloviti n« tog. Mi ao Lenarčii, Ribn-T-a na Pohorju.	13091-1
Ključavničarja
38—35 k* starega, vesrt-oeg« m resoega. iivtslbanega v •■zd-e-lovanju geser&ov, gp^ej. me m o v sta i »o sliršbo. Nu-di je prilika za napredovanj* do mojstra. — Ponud-be na i>2r'«s. odde-iek »Jutra« pod ;erska«.	13564-1
Vzgojiteljico
i roathjc-m nemškega je»ik« iu ki razume de'o pri go-spodi«ii»tvu, sprejmem k 2 o-trokoma. Ponudbe na oddel-ek »Jutra« pod ?;fro «Rosna«.	13272-1
Poslovodja
strokovnjak ia pohištvo —
smof.en ka-vcije. se sprejme Ponudbe n« podruž. Juwa v Mariboru pod »Takoj«.
13442-1
G. Th. Rotman:
Vrtismrček in Šilonoska
eno* t»3 rlplu
Ali — ponor! Tisti mah je Tone vstal, si oprhal prah s kolen in hotel dejati klobuk na glavo. A vrli mož se je kakor nalašč neznansko bal miši; in komaj naju je za -glediai, je urno vrgel klobuk čez plot, kakor c"ia bi bil zvrhom poln strupenih kač!
Plačilno natakarico
sprejme hotel Stara poš-a v Kranj}]. Ka.vc>ij« p stai-na iiušba, pi«widil>e s sliko.	13507-1
Vzgo.iitel.iioo
išče boljša družina na Gorenjskem k dve-ma de<5&o-iii«, v etaro&tii 5 >n 8 e-t.. Ref'ekti-ra se le na prvo-vrst.ao nw>č z večletno prakso in otroškim vrtcem Predstavita h je 1. maja popoldne v Cegna-rjevi u!. št. 4.	1,3478-1
Prodajalko
»nažn-o, za sanmjstojuo vodstvo trgovine v Be-ngradu ali Ljubljaoi, s kavcijo iščemo za takoj. Takojšnje pooudbe na ogias-ui »dd-elei »Jut.ra« pod šifro »Dobra moč 88«. 13425-1
Fotografskega
pomočnika
agitnega, s samostojnim na stoipom, ki je zu.namjii in notranji operater, sprejmem takoj. Ponudbe s sliko in spričervali na o-giesm o-dde-lek »Jutra« v Ljub iara pod znamko »Dobra piača«.
13562-1
Čevljar, pomočnika
speeijaiista v izdelavi opanfc išče K. Po4jene<- v Ljutomeru.	13575-1
2 pek. pomočnika
mlajša, ki st« violjna ra> našati kruli, sprejme takoj peikarna Požar, Cerklje pri Kranju.	13708-J
Mlajši kemik
sprejme. Po-nudbe z za-hteivo plače na oglasni oddelek »Jutra« pod značko Teitilc.	13739-»
Sivrljo
HTTOžTto samostojnega vodstva, sprejmem takoj kot družabnico. — Pismene ponudbe na og'a»rai oddelek »Jutra« pod »Šivilja«.
13788-°
Dekle
staro nad 16 let. zdravo. dobi takoj službo pri mali družini. Zgla-sltl se dopoldne. Zelena jarra. Ljubranska ulica 17a.	13811-1
Mizarja
podjetnega. mlajšega, moaoče z Izpitom ali obrtom sprejme vpeljano podjetie kot družabnika. Hitre ponudbe W)d Šifro »Radi smrti« na ogl. odd. »Jutra«.
13744-1
Kuharico
za dorr?ačo kuho na deželo sprejmem s 1. ali 15. majem, stara ne pod 30 let. Naslov se Izve v podr. »Jutra« v Celju.
13867-1
Služkinjk>
t>ridiw> in pošteno, vajeno kuhe. hišnih i.n zunanjih del ;šče tričlanska d-ruirna. — NTatančne pomidbe poslati n« og-'asfl,i oddelek »Ju.tr«« pod »Na deželic. 13888-1
Mladenič
od 16 do 18 let star s predizobrazbo naj man i 4 razrede gimnazije ali obrtno šolo. ki bi Imel posebno veseHe za prl-krojevanje rokavic se takoi sprejme. Ponudbe na Aloma Comoany, d. z o. z., Ljubljana.
13783-1
Čevlj. pomočnika
za fina damska flvana dela spr"1"-"5"! ta>oi. — Zamik Alfonz, 0°*°va ulica 9.	13855-1
Službe išče
V Sivki be*ed» SO p»r; m dajani* tnaiovs ali u iifro pa S Dio. (T,
Gospodična
se mudi damam Z3 što-panjo damskih in moških nogavic in vse vrste ostalega v to vrsto spada-jočega popravila. G-re labko na dom. — Cenj. ponudVe pros.m n« og!. odd. »Ju-tras pod Šifro »Lopo delam«.	.13648-2
Šofer
s praks"* in	do-
hpr, -vH.jaščioe prost, želi mesta kjerkoli.	v
oe-asasai oddeltu »Jutra«.
13601-2
Slaščičar
eJužibo. gre tnvft za »ezijo. RudMf Wi«tan. Maribor, MeJjska cesta 33.
13W7-2
Plačilna natakarica
želi menja-tii služIl. Nastop 15. ma-ja. Refleikt-ira na boljša mesta, razpola-ja s kavcijo v gotovini, p ii, ilv n« od; sm oddeJ. »Jutra« pod šifro »Poštf-na in priljublj-ena«^ 13615-2
Kuharica
30 let stara, pridtva. poštena. vaje<na dobre ktihe, išče s'užbo k manjši d-u-ž-ini ali starerou gospodu. y<,s!ov f oglas, oddelku »J-utra c. _13544-6
Brivski pomočnik
dober delavec i® buhi štu-cer, išče službo. Po-nudbe na pod-užnie-o »Jutra« v Celju pod mafiko »N^ka-dilec«-.	-3
10.000 Din
položim ako doVm kakršnokoli službo. Naslov v podr. »Jutra« v Mar-boru. 1	13577-2
Sltfžbo šoferia
i?bč<'m pri osebnem aH tovornem avtopodjetju. Imam več'et-no prakso in sem zm.^en do 30.000 D;n kn^v-oiie. Ponudbe na ped.ruž-!,,>.» »Jutra« v Mariboru pod »Delavec 29«. 1	1S578-2
Sobarica
začetnica išče me« to pri boljši d-ružiimi. Naslov v oglas. oddeJ. »Jutra«.
13576-2
Boljše dekle
želi službo k dvema osebama. 7,na tudi dobro kuhati. Naslov v og-l. oddel. »Jutra«.	13074-2
Šofer mehanik
išče službo h kateremkoli avtomobil-u, vešč vse-h popravil. Je trezen in zanesljiv vozač: zmožen »udi vrtnarije. Ce<nieiie ponudhe na oz-lasm oddel. »Jutra« pod šifro »Mehanik«. 1	13531-2
Pridno dekle
kn zna kuhati, 5ne sobe pospravi;ati. želi službo s 1. majem, gre tudi ze črez dan. Ponudbe na og'asn.i oddelek »Jutra« pod šifro »Lepa spričevala«. „„ 0
Mizarski pomočnik
vojaščine prost io zmožen vseh fiinib del. i 'astin m orod.jem- iš?e kakršnokoli zarrvsJitev. Naslov v o?'as. oddelku »Jutra«. 13274-2
Šofer-mehanik
zmožen kavcije. ž»li službo Noslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13364-2
Gospodična
zmožne s!o-venskega. nem-škesa m srbohrv. j-ezfka. vešča strojepisja in n-0™ ške stenografije, želi mesto uradnice. Gre tudi kot vzgoji te' iioa v poljubno m»sto Slovenije. Naslov v of'asnem oddelku »Jutra«.
13441-2
Dekle
staro 16 lot. išče službo k otrokom, ali v pomoč go-spod^mii. Naslov v osrlas. oddelku »Jutra«. 13468 2
Na oni strani je sedela na vrtu Kristina, služkinja pri Klobasnikovih. Namestu da bi trebila fižol, kakor so ji bili laroii'«, je brala »Slovenski Narod«. S širokimi očmi in odprtimi usti se je pravkar grozila nad opisom strašnega umora v Dolgi jami r..uh, Mati božja in vsi »veinikii
Službo šoferja
k tovornemu avtomobilu dobi. kateri položi do 10.000 Din eotovlne aH hra-nllno kn1i*ico ?a 15.000 Din. Služba stalna !n plača dobra. Po-n^be pod »Dobra mncfla« r>a -^vlružnico »Jutra«, Maribor.
13874-1
Instrumentarka
za zobosrfravnlško ordinacijo v Celju dobi zaposlitev takoj. Naslov v podr. »Jutra« v Celiu 13869-1
Služkinjo
Mnep^jivo. oisto i«i zdravo, katera okusno kutia meščansko hrano, natančno pospravlja fine parketirane sobe, pere in lika malo perilo, in ima veselje služiti pri fini mestni dru-žšni, staro 23 do 30 let, sprejmem. Naslov v ogl. oddelku »Jutra« 13886-1
Črkoslikaria
ki je obenem pleskar aH soboslikar. Išče Martin Safran. slikarski mojster v Mariboru, Slovenska ulica št. 16.	13437-1
Trgovski pomočnik
kot praktikaot želi ^name-šče.n;e v trgovini mešanega blase. Gre n-ekaj časa brezplačno. Onj. ponudbe na o-clas. oddelek »Jutra' pod ■Praktikant SS«. 13466-2
Kot gospodinja
kjerkoli išče službo ženska srednje starosti, skrbna in snažna, z z.rva.n.H-jn kuhe. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«. 13GS3-2
Prodajalka
p? r&tTMl moč i prakso, usoiaa vodstva v»ake bi«im ts-govune. ja-vrstaa aranierka isloab — itHi premeoiti mesto. Cenj-pofiiidbe pro« na oglasni odd k i-ek »Jn-tra« pod šifro »OaTvooije moaaa«. 13i97-ž
Vsa elektrodela
brezplačno izvršim
ti»ten»« podj«%j«, bi me sprejme kot šinilo. inka*an-ta ali skladtšČTiik«. Dopiee na oyasni oddelei »Jutra« pod »Vsostraaei« urnižen« 13213-2
Mesto hišnika
i£č«ta »komca brez otrok. Naslov v ogCa«i«n oddvjku >Juu«s	136Ufi.Ž
Absolvent državne trgovske šole
sposoben v&eh pisarniških del. kod knjigovodst.va — en«>sta vne ga in d vosta v n e-ga, amerikanskega, po nemški im italijanski metodi, stov.. srbohrv. in neimške korespondence, stenografije in strojepisja, izvežban ui-di v izvrševanju občinskih poslov, želi zaposlen je proti minimatoi mese&ni n« 2-radi. Gre tndi kot lesni man:,pula.rit, skladiščnik, ex-pedker, «11 eveot. kot trgovci ponvočmik. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Vesten 287«. V346M
Mesto poslovodje
ali skladošičoika bi prevzel v mestu a3i ne deteJi. vešč t-ndii samostojno voditi trgovino. Pomidbe na oc'a«. oddel-ek »Jutra« pod š;fro »Zanesljiv«.	13463-2
AbsoJ vent-odličniak
4. r*ar«diov meSčam. So Ve poštenjak, pedaotea, jftS« primemo sluifoo — v za četiku pra-feso. VesoK aa t« di obč;T«ik*>-<pi»3m. Pomidbe n« og'*»ni oddelek »Jutra« pod »Ai*wfr<■»)»••
VS9&*
Preprosto dtekte
ki zna kirhntii io oprav+jai< vsa hišna dela. vešča nemščine, želi službo pri boli« druži™. Ponud-be na oglas, oddelek »Jirtra« pod ši-fr« »Cedua«.	13767-»
prodajalka
e stroke, žeii preme niti sluižbo. V poštev pride stalno mesto s prijaznim ravna.n;-em. Tma 3 'eta pomočniške dobe. je marljiva, prijazna in poštena. Ceni. pomidbe pros- na ng'asni oddelek »Jutra« pod š:fro »Stalno 22«.	13474-2
Kro!ač
dober delavec. !š-če mo^co a'i damsko do'o na dom. Ponudbe na og'as. oddelek »Jutra« pod »Krojač«.
131&4-2
Brivski pomočnik
?1 let star. dober bubi štu cer. išče me-sto v boljši bri.vn'<?i T-vica Lončare-rič. brivski pomočnik. Varaždin — friizersti 6aioin Kristek.
184J71-2
Slaščičar
z obrtno p-avico. išče dra-žabnika. Gre tndi kot po-slovodie. Ponudbe na ogl. oddeek »Jutra« pod šifro »Agilen 25«.	13715-2
Fotograf, pomočnik
zmorem viseh del. išče na meščenje v boljšem ateljeju — tudi izven Ljubljane Ostalo po dogovore. Pismene oooudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod ?:fro »Dobra moč«.	13713-2
Žagar
mlad fant. vajeti tudi parketov, bi šel kot Žagar aH slURa ali kaj podobnega. Naslov v ogl. odd. »Jutra« pod »Gorenje«.	13746-2
Mesto hišnice
ali gospodinje
išče vdova. — Pom»dbe na
oarlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Sam«,	13774-2
Brivski pomočnik
prvovrsten delave*. dober bubi štuc-er. ki govori nemško. išče za takoj name-ščen jp. Ivan Re-ih, Ma ''bor. Mlinska 3.	13797-S
Natakarica
stara 19 let. bi šla najraje v kavarno: »prejela pa b« tudi kako drugo slu-žf>o. — Naslov v oelaanem oddelku »Jutra«.	13796-2
Maser
išče za.poslenje. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod »Maser«.	13795-2
Delavec, ozir. sluga
zmožen kavcije, išče mesto Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Pošten 35«.
13794-2
Trg. naobražena gospodična
Išče kakršnokoli namešče oje z lastnim pisalnim strojem. vešča vseh pisarniških del. obenem tudi prodaje v trafiki z ve!ifc;m prometom Cenjene ponudbe pposi n« o?'as. oddelek »Jutra« pod »Skromna«.	13786-2
Postrežnica
žeji zaiposJeinje. Pormdbe na oglas, orldelek »Jutra« šifro »Mlade«.	13782-2
Brivski pomočnik
star 22 let. Išče stalne službe, ne reflektlra na plačo. Dober brivec ln bubl-štucer. Nastop po dogovoru. J. V. pri g. Bukovčan, brivec, Celje.
13865-2
Mlada gospodična
s perfektnim znanjem nemščine ln klavirja, vajena gospodinjskih poslov, želi kakršnekoli zaposlitve pri boljši hiši. Gre tudi kot prodajalka. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Najrajši izven dravske banovine«.	13859-2
Mlajši trg. pomočnik
mlajš« moč. mešane stroke. želi premi^niti mesno. Nastopil b: tudi kot prak-tik.ao*. za dva met^a proti hrarri in stanov« rt■«. NasJov v og!««nem oddelku »Jutra« pod »Pošten 292«
13776-S
Učenca
prirtnega. modnega ifi -rd-a-veiga. poštenih staršw. » primerno šolsko izobrazbo — spre:nve takoj trgovina Fraae Os«	Vranjo.
13628-44
Učenko
s primerno šolsko izobrazbo, sra-o do 16 let. z o=k-bo v hiši. sprejme B. Hrabrič, frizerski salon, KarWac, Rečika ulica. 1. 130:7-44
Vajenca
ii poSteoe hiše, s primemo šolsko izobrazbo, aprejme A. Redmak. t>rgwin« z meša rw«n	Teharje-Ce»je. 1(4448-44
Učenca
s primemo šolsko iaob-az-bo, s stajw*vanjeim ki hfa.no t h*«H sprejnv Rudolf tr-lemnilk. trgovina meša.nega biaga, Zifdaai mos-t.
13500-44
Potniki
K<k» m* BM« pO*.
Bik«, pU4» n r«n±» bntvio Ul par: m Jn-janja aaaknm ali ta »Ura » Dim. — K<*or sprejema pomike, če	p« i
ie dajanj« HMlova ab ta Iifr« pa 6 Dio. (S)
l!Žnj
Potniku
obiskujočemu redno im pogosto trgovino in gostilne ni bivšem Kranjskem se poveri prodaja prvovrstne naravne mineralne vode. Potvudbe z referencami na oglas, oddel. »Jutra« pod »Lep počtrauški zasiur.ek«.
13632-6
Agitne poverjenike
u vse kraj« bivše Kranjske nprejm-o pod ago-inimi P^i^oji »Kreditni zavod«. — Poirudibe oa oglas, oddelek »Jau-a« pi>d »i'over jonik«.
13806-5
Učenca
mprelm* Bergoda« & Oo.. •jjnid« elektrotehn. pred-bx.*ot, Dalmatinove nI. 10 13737-4i4
Vajenca
ofM-ejms meha nična de1« v-niea Stane RakoS. Dra-štvew attea — Moet«- ori Ljoh -jeai.	13194-44
Vajenca-mehanfka
W ai oekrhi bratto to m*
tmasam. apreime Iv«o Legat. L:ob!ja»va. Prejem« ve ni. Speci jelna poprav lialnioa ta trffovice pisa' n^kih strojev. 15340-44
Učenko
za prešl vame čevllar-Bklh gornjih delov (šte-parlco) sprelmem takoj. Mokorel Jože. LJubljana. Mir je 2. 13735-44
Zaslužek
K4or i 14« aMlaika, plače aa rmkio beseda 50 par; aa —ali lili« S Dia. — Kdor n a d I ndntek. pa aa vsak« uoeedo 1 Din. u> dejanj« aasVova ali ta Kfr« pe 5 Dui. fl)
Pokončevanje
mrčesa
z dvalndvojaet tet preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov Stanovanje takoj zopet porabno! Miroma* 201 Dunajska ImlTV, ^^ ^
Entlanje 1 m 1 Dta ažur 1 m 2 Din
pllslranje, montaža brldgestor. pranje ln likanje vezenin. ročno
vezenje, monograml, strojno vezenje in pred-
tlsk najmodernejših vzorcev. Dunajska o<=*!ta Ia/IV.	155-3
Delo za mezdo
pri ?roben p^etilnem »trojo (IV V) odda.m Gaaiser. Zagreb. Biča 56.	13483-3
Posojilnica
Išče delavne obiskovalce privatnih strank. — Ponudbe z znamkami za odgovor nasloviti na: Mobilna zadruga, Ljubljana, pp. 307. 166-3
Pouk
Šofer
s 5 letno prakso, civilnim ln vojaškim Izpitom, veSč vseh popravil Išče službo h kakršnemkoli avtu. Govori slov., srbohrvatsko ln nemško. Naslov pove oglasni odd. »Jutra«.
13820-2
Mlada natakarica
išče službo na Bledu. — Naslov v ogl. oddelku »Jutra«.	13818-2
Gospodična
prikupne zunanjost! t. nekajletno pisarniško prakso, želi mesta v pisarni ali kot blagajnl-čarka. — Ponudbe pod »Vestna« na podružnico »Jutra«, Trbovlje.
13821-2
Mehanik
vešč popravil koles, motorjev in m&enetov. dober lakirar. želi službe. Event. bi šel k kllučav-nl*arju. Sem zmožen tudi kHučavnlčarstva. Cenj. ponudbe na oel. odd. »Jutra* r*>d »Grem za malo plačo«.
13778-2
UeaeOa I Din; ta de jeoje oaatorva ati aa fcfra 6 Dtn Dijekl. U lifca)e w>s trak ei j«, plete je vsako besede 90 par: ta iifre ali <e de-Jenjs naslova 8 Dia (4)
Matematiko
višjo io oižjo, iostruira vi-sokošo-lka. — Ponudbe na o?'as. oddel-ek »Jutra« pod »Enačba«.	13501-4
Nemščino
encieščjno. franooščirao, V*.a-liijoošČMio in klavir poučuje dipl. učiteljica. Kolodvorska «li«e št- U, pritličje.
13684-4
Šofer, šola E. Ceh
Tvrševa (Dunajska) oests 5t" 36. Zahtevajte prospekt
Zarod za svetlobno
prerisovanje hi razmnoževanje
ter strojepisna deia. 9o4« ta strojepisje. Pouk poea me»ntkov v tre. strok« — Kovač. Mar"vb®r. Krekoma oiioe *>.	11520-1
Oblastveno koncesijoolrana
šoferska šola
I. Gaberščik. bivii komisar si Sofersk« ijpi.te. B'eiwei eo va ceste 52. 13490-4
Nemško govoriti
io teorijo se nauče v« hitro in dobro po moji naj novejši metodi. Uspeh za jamč"« Fr. Ljutova. Salen drove uiice 40L 63327-1
Pomoč pride!
s senzacijo vzbujajočim predmetom za gospodinjstvo. Dober predmet išče dobre prodajalce. Velikansko razpe-čavanje. 50 odst. zaslužek! Gotova eksistenca. »Pico«, Tyrševa 36.
13803-5
Potnike
za obisk krojač ev in kro-jačio — za epohalini iziim. katerega vsak ku-j«. ifčo-ra •»n vso državo. Ponudbe na oglas. oddeVk »Ju.tra< pod jjvaftko »Dober za&kižek«.
1384K"
iT' f*
Ogi*im trg. anačaje pe 1 Dia besede; te da jen j« oaskrve ali aa iifr« t Dio. — Oglasi aoeialnege taečeje vseka besed* 50 par: aa da)anje aaskrra ali te Sitno p« S Din. (6)
Škropilni voz
za škropljenje cest kupi Tuj«ko-prom.ett>o društvo v Kranjski gori.	5311-6
Stružnica
aporablnva za pletenje žice, s tečajno pripravo m ležiščem prodam. Radešin-skv, Pobrežje, Tržaška cesta' 1, Maribor. 13634-6
Vrtne škropilnice
iz priina pocinkane ploče-v»oe. soi«inio delo, vsebine 10 Iftro^, komad 28 Diu, 12 tttrov 32 Din. 15 litrov 34 Din. nudi Mati-ja Janio-T-ič. splošno k eparstvo — Rimska ceste 19.
13603-6
Diabolo
posnemalnik
popolnoma norv. prodam ali Temeniam za kravo. Križ-nar Anton, Stražišče pri Kr&nju.	13271-6
Otroške vozičke «n kolesa
kupite dobro in poceni pri S. Rebolj & drug, Vošn' kova 4.
171-6
Razprodaja
otoman, žimn-ic, spaln"'h foteljev itd. pri Doničarju v gt. Vidu, ikaeproti cerkve.	13418-6
Daljnogled
Zeise 6 X v torWci, dobro ohranjen, skoraj nov naprodaj. Ponudbe ne oglas, oddelek »Jutra« pod š:fro »Ugodna oeua«. 13479 6
Leseno verando
z 12 okni. primeroo za go-stii.mško verando ali vrtno lopo, po Ufrodni ceni pro-dem. — Ogledati Ces"a na Rožnik St. 5.	13566-6
Otroški voziček
dobro ohranjen, prodam. Naslov v ogiasJsem oddelku »Jutra«.	13565-6
Francoski salon
poz'ačem, ugodno prodam. Na«!ov v oglastiem oddelku »Jutra«.	13651-6
Otroški voziček
na peresih, dobro ohranjen, ooce-ni prodam. Opekarska št. 54.
Statve
za tikanj« perzi-j-skib preprog. 1.10 m široke, napro daj na Re>sijevi cesti 32'L 13733-6
Premog ta drva
prodaja Jeaeršet, Vodm al 200
Prodam
15 oken s šupemi >n okvirji 1.15 X 1.60. pletilni euoj »VVe<ie.rma.an« 8/50. 2 m to voda. vodno eesalko io črpalko aa št»roo. vse v naijboljšem stenju, po telo ugodni cem. — Ponudbe na og.a«. oddelek »Jutra« pod mačko »Res vredno«.
12978-6
Voz na peresih
2 lepe konjske prsne opreme in 2 kompletna komata prodam. Pavel Košenina. — Ljubljana. Kol. ul. 6.	13737-6
Najcenejša kurjava
s« suhi odpadki od žage, katere ima vedno v nilogi Ivan Šiška, to-varna parketov. Metelkova ulica 4. telefon 22-44»	13394-6
Daljnogled »Zeiss«
o«emkr«t-ni, skoraj nov. te lo ugodno naprodaj v Ljub! lani. Poljanska ces'a št. 13/11, levo. 13286-6
2 izložbeni omarici
pooeni naprodaj. Naslov v oglasnem oddeiku »Jutra«.
13758-6
Trgovski puh
steklene podstavke. roč.n; voziček, pitč.je kletke io steiaže prodam. Naslov po ve ogia5>tti oddelek »Jutra« 16772-6
Voigtlander
9 krat 12 4.5	Kompux. dvojni izteg,	prodam aH zamenjam	z manjšim. Naslov v	ogl. odd Jutra«.	13716-6
Otroški vozički
najelegantnejši francoski modeli v raznih barvah. nadalie lgračni vozički. otroški triciklji ln skiro po najnižjih t-enah pri F. Batjel, — Llubijana, Karlovška c. št. 4.	13718-6
Modnega blaga
veliko zalosro prodam za knjižico Kmetske. Mestne ali Ljudske posojilnice, i vlogo 75.000 Dra. — Ponudbe na oglasni odde'ek »Jutra« pod značko »Prav ugodno«.	13704-6
Sobno kredenco
pripravno za gostilno, in omero za obieko prodam. _ Istotam pa Uidi odda®
prazno sobo
Grecorčioeve ali«* 17 bi.
1368:a-6
Banjo hi bofler
kompletno — skoraj novo proda Triibuč, G-lince. Tržaška cesta 6, telefon 2605 13725-6
Vrtne stole
jiv«. prode T-'boč, Glino«. Tržaška cesta 6. telefon 3606.	13751-6
Šamotnl materilal
star prvovrsten, različne fssonske komade ln strojne dele ter armature poceni ti »proda l LlubUanska mestn« plinarna.	12261-6
Puhasto oerie
12 Din. čohano *> Din. poti 12*> Din kg ter
volno in žimo
za madrace Szrodn« poe^ re! prodaja	W-»lfova
ulioa itev. 12 (dvoriščel
UM
Na javni dražbi ngodno naprodaj:
1 PAR VOLOV, 1000 1 vina, dne 4. maja 1933 ob 10. uri, Bo-štanj 1 pri Grosuplju.
1	BRUSILNI STROJ, 1 pisalni stroj. 1 res-kalni stroj in drugo, dne 4. maja 1933 ob pol 9., Vižmarje 80 prt št. Vidu.
RAZNO POHIŠTVO in gramofon, dne 4. maja 1933 ob 11. uri. Medvode št. 8.
2	NASLONJAČA in drugo pohištvo. dne 3. ma*a 1933 ob 16. url. Ljubljana. Dalmatinova 13.
1 MOŠKO KOLO. pisalni stroj, 1 tehtnica in drugo, dne 2. maja 1933, ob 14 in pol. Ljubljana, Franuo-panska ul. 26.
NOVE SČETKE omela, pisalne n.ize in drugo, dne 2. maja ob
15.	uri, Ljubljana, — Resljeva c. 2 iu Gosposka ul. 10.
1	MOŠKO KOLO. dne 5. maja 1933 ob 11. url, Kranj 54.
85 m' SMREKOVIH desk, dne' 5. maja 1933 ob 10. uri ca Gorenji Savi na skladišču prt Kranju.
20 TESANIH TRAMOV, dne 10. maja 1933 ob 11. url v Gradu 28 pri Kranju.
2	KLEPARSKA BTROJA 1 pisalni stroj in razni predmeti za vodovodno instalacijo, dne 6. maja 1933 ob 11. uri. Kranj 10.
1 PISALNI STROJ (Ideal), 5. maja 1933 ob 8 in pol url, Kranj št. 97.
1	MOŠKO KOLO, lahki voz in drugo, dne 1. maja 1933 ob 15. uri na Obrežju 35, Studenci pri Mariboru.
2	BRIVSKA STROJA, dne 3. maja 1933. ob 14. url, Maribor, Go-sooska ul. 15.
1 ŠIVALNI STROJ. 1 moško ko'o. gramofon ln drugo, dne 4 maja 1933 ob 9. uri v Kotu 4 pri Vel Laščah.
1 PISALNI STROJ, pisalna miza in drugo pohištvo, dne 2. maja 1933. ob pol 13. uri, Topolščlca 165 prt Šoštanju.
1 KLAVIR in drugo, dne 2. maja 1933. ob
16.	uri. Šoštanj, Grajska c. 6.
1 HAMONIKA na meh. kredenca in drugo, dne 2. maja 1933. ob
17.	url, Šoštanj, Prešernov trg 1.
1 ŠIVALNI STROJ. 1 kredenca ln drugo, dne 6. maja 1933. ob pol 9. url. Dol. Lendava, Cerkveni trg 6.
3	KRAVE, 2 svinji ln drugo, dne 4. maja 1933, ob 14. uri na Sejancl 4 prt Ormožu.
1 MOŠKO KOLO, 1 oetružna klop in drugo, dne 6. maja 1933, ob 10. uri. Poljčane 9.
1 DIV AN ln drugo pohištvo. dne 6. mala 1933. ob 11. url, Polj-
1	MOŠKO KOLO. 1 dec. tehtnica in drugo, dne 2. maja 1933. ob pol 8. url v 21šklh 31. Crenšovcl prt Dol. Lendavi.
2	PRASETA ln 20 hrastovih desk. dne 1. maia 1933. ob 11. uri. Ljutomer 177.
13733-6
Otroške vozičke
globoke. aajaovejAt, športne bele, igralne vozičke m VTCukie ljubite oajceceje v
trgovini M. Tomšič
Ljubljana. Sv. Petra c. 52.
12436-6
Peč za lakiranje
kompletno, ujjodno prodam. Leopold Sušteršič, Dunajska 41. 13749-6
20 gramofon, plošč
ma'« rabijene, za 250 Din proda Rejc, krojač v Cerkveni ulici 21. 13787-6
Kletke
praktično iz<le.ane za pa-re-uje kanarčkov, mgodno prodam- Sianiceva štev. 20 podpritličje.	13351-6
Otroški voziček
dobro ohranjen. prodam. Naslov. F. Erjavec, židovska ul. 3.
13813-6
»Kadus« - aparat
za trajno kodranje, nov, 30 svitkov, na nikla-stem stojalou, transformator in originalne preparate z vsemi pritikli-nami poceni naprodaj. Ogledati prt Osenjak V. Maribor, Trubarjeva 5.
13239-6
V istint fini
damastni namizni prti 40 Din. šestdelni Ukerni servis 40 Din. težkosvil-nate kravate 20 Din. čisti sukanec, damske ln otroške rokavice 10 Din. gTamofoni 250 Din gramofonske plošče 15 dinariev. »Omnia«. Tvr-ševa 38.	13802-6
Otroški voziček
(Korbwa;en1 skoraj nov naprodaj v Lavričevi f> I.
13879-C
Šivalni stroj
7-namke »Si-nger« in konjaka za otroke p-oda F». bolj, Vodovodna tt* fifi.
13887-6
Pisalna miza
skoraj no-va. naprodaj ra 1000 I>'n. NasV*v v og'a?. oddelku »Jutra«. 13834-6
Otroški voziček
(Korbwagen) na peresih, pcmikljan, zelo do» bro ohranjen, se poc««-ni proda. Naslov v odd. »Jutra«.
13876-0
Fotoaparat
9 krat 12 in 5 koset za 160 Din proda Dravlje 130, Rokova pot.
13877-6
Drobilec kamenja
(Steibrecber) dobro ohne. njen. ki dela na uro v-k tj 4'm* gramoza, io za p«o-
gon električne motor 10—16 Ks. 220 volu s č»m najmanjšim »bratom. kupita protš takojšnjemu pač.: l.u. Pooudbe 6 točnim opisoon in n« ved bo cejie na nesi«v Ivan Banko. DomžaJe.
13379-7
Vsaka be*eda 1 Din: ia dajanj« nsuloma aH itfre ne 5 Din.
Pozor!
zamenjam 5 cevni radffo aparat znamke Panccir-neutrodlne za Spigeli-e-flex fotografičnl apar-.it, aH za boljšo »Schlitzvcir-schluss« kamero z boljša optiko vsakega formatai. Cenj. ponudbe je posl^^ ti na F. Zaeortčnik, Fe-trovče prt Celju.
13866-»
Ogiaai trg. uiečeja p* 1 Dia beseda; ta da-jenj« iw*tove ali ta 4sfr» 5 Din. — Ogia«; »orialDega anačaje vsa ke besede 50 par; ta dajenj« oeslova ali ra iifr« pa S Din. (D
Nosilce
železniške ali stavbne, stare. rabljene, kupim za po-goreioe vasi R»>gaC"ice. — Ivan Globe vnik. Skoči jan.
136Č7-7
Pisalni stroj
rabljen, kupi Majerovič. Conotpja. Mesto denar;« da perje.	13C-47-7
Prešo za seno
v dobrem stanju kupim ali viarrHim na posodo. — Po-rwi«ibe na og:asni oddelek »Juwa« f«od šifro »Preša«.
13561 -7
Strešno opeko
(okroglo) rabljeno, okrog 2000 komadov kupim. Pu nudbe na naslon t Vrhove«. Ljatbijane, Za gradom 9
134:6-7
Akumulatorsko
baterijo
celo ali samo par e'e-m>-n tov kupi Kuhar. Mokro oog.	13377-7
Štedilnik
(lončen) i 2 pečnjakoma •io kotlom, dobro ohranjen kuiftim pro«i gotovini. Po 04Ki.be do to-ka opoldne a* .»ffUs od.ie»ek »Jutra« pod »Lončen«.	13316-7
Omaro za led
men^o. izvrstno oh'an;e-jki. 'kupim. — Pocudbe na naslov: Lavrenčič, Ljubljana, Poljanska cesta 1301 levo.	13285-7
Bukovega oglja
1 vagon, kupim franke r a g o n prots takojšnjemu p'ačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro .Ogije«.	13S00-?
Omaro za ied
dobro in prostorno, kupim eli vzamem če«z poletje v naiera. Ponudbe na naslov: De'!katese Zevnik. Tvršj*va ceftla 4)1.	13850-7
Stare spomenike
knpiono. Ponudbe na offl oddelek »Jutra« pod £fro »Spomenik«.	10420-7
Peč za k<H>alnico
kupim. Cenjene ponudbe z navedbo cene na »glasna oddelek »Jutra« pod *'fr<' »Peč«.	13&«"7
Kolesa
1
2A oesed«. Oglasi se-etjalnega tnačaja po 50 pu besede. Ze da. janjs naslova ali aa šifro > Din. oarir®ma 5 Din.	<il>
Damsko kolo
dobro onra-njeno kuiiiim. —» poivu-W>e na og'as. o«ideMc »Jutra« pod z.nooko »Kolo«.
Moško kolo
fibko. dob-o očran.fen^, kupi Jože C^Eti«, X?. Šiška 39.	13694-14
Moško kolo
malo rabljeno ia ohranjeno prodam. — PoA-milščakova š*- 20.
Tricikelj
<a prevoz paketov, k tr p f Tovarna Vidmar, Pr<-d škofijo 19.	13673-11
Novo moško kolo
znamke »Stvria«. ugiodne natiroiiaj v Ljubljani. Poljanska ce«ta 50. 13117-liI
Moško kolo
ia 550 I>™ proda Rorin« Aieksandrova cesta štev. J.
W<S-Xr-'. 1
Žensko kolo
prodam na Viču Cesta iia Dobravo št. 4.
13810-11
Avto, moto
Vam beeede 1 Din: ta dajanj« oadove ali te bfre pe 6 Dia. (10)
Tovorni avto
2 tonski, brzovoz, rabij^n, 6 koles z delno novo g**-rno. popoln>nia novo kano-seriran, z zaprto kabino, gener. popravljen, komisii. pregledan, z elektr. razsvetljavo, je takoj ugodno m prodaj. Minimalna cena E»a ."AKio v »oiovini, 20 na knjižno. Ponudbe na oglasni oddel. »Jutra« pod značko »Srez Ljutomer«. 13635-iO
Prodam
po nizki ceni: poltorora! Ford. Chevrolet lVi tona, v prav dobrem stanju, ste-laže, pudle. vage, 4-ownl radi«, gramofon s 30 ploščami, »troj za mak. Vim mem v račun vloine krtii-žice Ljud. posojiioic, tkv-nufakturo a'i motor. Šket, Stojnci. Ptuj. 13626-10
Prodam
ali zamenjam
ia. tesan ali rezan les: motorno kolo s prikolico znamke J. A. S., motor n» istoroierni tok. kn se lab-k« u.(«>r-)blja k-v dinamrj 12 do 20 ks.. različne jer-menice. sten-ke konzole 1 ležaji z obročnim mazanjem (R:"-2¥ohmir!eger). Naslov v oglas. odd. »Jutra«.
13623-10
Železne sode
pocinkane, rabljene ali nove, prvovrstne, kupi vsako množino Ivan Ravnikar, Celje.
13870-7
Avto
4-=edežna. prodam ali zamenjam za 6-sedežni eli drugo blago. Avto je v po-nolnoma dobrem stanju. —• Motorno kol« »Wanderer« zamen.am za vitio. Pooud-nr ha i*gas. odd. »Jutra« :«od »A v ;o 22.000 km«.
13612-10
Avto
v dobrem sta.nju. znamke »Ford«, prodam po ugodni eeni. N?s.ov v oglas, odd. »Jutra«. 13613-10
Potniški avto
ugodno prodam. — Martf« Omrzelj, čevljar, Trbovije.
13&I4-10
Tovorni avto
do 2000 k£. prodam tio« za kn .»i žice d-obreg« zavoda. po ugodni "ceni ali proti odplačevanj«. Tndi tozadevno obrt odstopim brez konkurence takoj. — Kozlevčar. Šoštanj.
13546-10
»Ford« limuzino
v najboljšem stanju po »•-1« nizki eeni prodam. —. Vprašati v Milarna & Sv«, farna. Ljubljane. Tvrševe ceste la.	13263-10
Harley Davidson
750 ccm. s prikoRoa. oranžne in bele barve, v najboljšem stanju prodam aii zamenjam ta težjega 1200 ccm. Naslov pove oglašal oddelek »Jatra«. 13464-10
Avto Essex
^muzina Oakland. 1 umu zrn« Lancie. odprt, sedemsed«. žen. menja za les Luokh, foetitna Kajfež, Ljublian*, Florijanska i. 13666^4
Dieselmotor
8") H P. triH-l o ra b'jen, bre?-
h ben. ngndno naprodaj.
Ponudbe na l<-k »Jntra c »G'itnax«.
oglasni odde-
pod
zn ač ki 13670-10
Nadomestne dele
zn avtomobile nudi najceneje Brama Ainerikan lui-port, Ljubljtma, Dunajska c-sta
3«.
74-10
Eluick avto
potsed-Ana limuzina, v naj-b" stanju zelo ugodno naprovlij. Z«i de "fii at-i Oe-
lot.ru znesek se vzame tndi h-«nilne knjižtae nekaterih d. 'tarnih z£vod-:-v. Naslov v rr's. asm-tn oddelku »Juitra«.
1337340
Motorno kolo
bre«blbno, znamke »F. N.« 1V/I, prodam. — Istotam nudi prodam ali ia.menj.am luksuzni
po! lovom i avto.
Vse informacije v gostilni N vak, Ljublj-atra, Rimska <vsta 19.	1;V»>10
Avto naprodaj
Zaradi preima-jhnega premeta prodam še malo rablien jn.-ili tovorni avtomobil •znamke B. M._ W., spredaj dvosed-? zon, v .j.»broni stanju, zadaj zap-t. Pripraven za prevoz suhomesoat.ib ie-d*'"kov.	ali kaj po
dobn^ga. itabi 6 1 benoroa. Poizve se v Mostah pri L:ubl :«.tri, Za tačk a c-s^a 36 13460-10
Ford avto
o^liovorm, pr-oda-m ali za-n- nj itr: ze dvi.-1-i^-i..-r«. —
Krasno jedilnico
n. orehove korenine, tudi proti bra-nlirm knjižici prodam. N a« ov v oglasnem oddeika »Jutra<. 13672-12
^alnice
masiva« poli tira ne 5000 šperane	$200
pieskane. koropiotn* i pslho in ogledalom 2000 V zalogi imam vsakovrsi ne moderne spalnice id kuhinj* po na.mižjib ee i»ah. Sprejonam naročila M Audlovic. strojno m: zsraevo. Ko«n»oskega i* 34.	11566 12
<0 vorsk a u i' ca i iki »Francija«.
It,
13588-10
Zaradi preselitve
prod ara skoro nov avto Chevrolet, 6 cilindrski, poltovomi. Nosilnost do 1000 kg. Prevozil 3500 kilometrov. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.
13741-10
Dražba
orni, 1 V
' r' ja. ^itaeija v
»
Forda«
c
tone, nova ko dober. — rorted-el jek l b lt.30. Ing. Guzeij. A VII, Jeraojeva C.
13785-10
3 pnevmatike
•ra nrn-ve. &MV17. g-vranje za 50.000 km — ter
»\Viiits« motor
- r,<-:l.iopflereki. s šnsijo, ■:' -l<>ro nov, n g o d n o »prodaj. Nisov v ogl.ns. • ielkn »Jutra«. 15&33-10
Akumulatorji
nagnetiki, agregat, centrifugalen, 40 cm, za ■ ilnice. motorji na Ofe->e. kompressor - cirku-;-ko na vozni, cirkular-np leitaje. železne poste-Je. motorna kolesa, moška in damska kolesa. Kroglični ležajl. peresa zj avtodele. avtomobilski, naprodaj po nizkih cenah. Drobilec kupim. Franc Kristan. LJubljana, Duna>?ka 54.
13806-10
Mahagoni jedilnico
starinsko, z'-lo lepo, obstoječo ia mize, 8 stolov, kredence in 2 vitrin, ugodno prodam. Posebej je ce naprodaj; korooda (lla-nja Terezija), starinska salonska m-za io nekaj drua«-ga p-riii^tva. vprašati i« Ogle; dofti v Radovljici, v vili F'**..	13M&-IŽ
Spalnico
dirbro ohranjeno, radi se-|.l.r.ve pfoda gosp. Fe.stner, Klunova nlk-a št. 6 — Ko-d"l jevo.	1391542
Pohištvo
sr^linlro io kuhinjsko opre-iiro. v dobrem stanju kupim tako5, Ponudbe na naslov: Mavric, DiKiajSfca C&tta 38.
134H6-12
Stanovanjsko
opremo
obstoječo Iz jedilnice, spalnice in kuhinje zaradi odpotovanja uoceni prodam.	13734-12
fLAm itd) prebra-iKi plača »a vsako besedo 1 Din; kdor išče prebrano pa ta besod« 50 par: za dajanje na siova a« šifro S Din. >zi»oo»a 5 Din. (14) Trgovski oirlarf 1 Din
Otroka
sprejmem v dobro oškr!»e,. Pojastmisi v ai Fa-le, Rran.i.
popr,; nO
trgovi-:;>iG4-i!4
Ptmčko
3 leta, oddam dobrini ljudem. Naslov pove ogosnri oddelek »Jutra«.	1S763-14
staro
swjo
Vaaia tmaeda i Dui, ta lajaaj« naslova aH sa Kfra pa 5 Din. (161
Motorno kolo
»?ucb«, zelo dobro ohranjeno, prodam. — Za piaiilo sprejmem tudi vložno knjižico, špecerijsko in manulak-iurno blago. Ponudbe »a ogl. od. »Jutra« pod »Puh-motor«.
13805-10
Tatra-avto
o sed., 4 cil. v najboljšem stanju zamenjam za dva in pol do tri-tonskl tovorni avto za takojšnjo uporabo. Ponudbe na ogl. odd. »Ju-tra;, Marioor, pod '^Tovorni avto«. 13873-10
Slf-
r
Vsaka 0e»eda 1 Dm; | ia lajanja tvaslsva aH ' ia šifro m 5 Din. (161
Fazpisujemo
dobavo
160 vagonov zdravili, sai-b'li bukovih drv (cepomle brez okrog .e. Id klad. fran ko nakladalna pos'aja. — F -m»>ne ponudbe z navedbo cene v kilogramih na D slov: Na bavi jo It«! zsdru ga us!uži>eJ>cev državne že-. -.nice v Ljubljani.
13707-16
Vagon suhih desk
t*~- . • h. kupi mizarstvo •-'i Kolodvorska ul. 18
T- >!••-. 2780'.	137.X>-15
g?®
rh,i f*™**.
oglaai po 1 Din seda; za dajanje na-ova ali za šifro a Dir. glasi socialnega zna-■itja vsaka bose da 50 pas-, Za dajanje naslova iin za šifro 5 Din. (13)
Dve obleki
tf«riT. :o . d i i, aa de«"ka od io—i3 let. »koro novi, i d ■ Satiri nlačkami, ugodno ■ v	tu Dvor&em trgu
k i:n.	11218-18
Družabnico
za dobro vipoljano trgovino z niečs.iilm h'.ngmn, z IH.n. 00.0»> gotovme ali s bnjVži— sprojmem. Po-iradbe tta oglasni oddelek »Jutfa« rwv| »Druiabnioa«.
13689-16
200—250.000 Din
poeojila v gotovini ižčem na novo hišo vredno 800 tisoč Din. Vknjižbe prvo mesto. Ponudbe na oglasni odd. »Ju.tra« pod »Ostalo po dogovoru«.
13633-16
Delnice Priv. Zanat. banke
kopi m. Ponudbe z navedbo ceae oa ogl. oddelek Juitra po/i Sif?o »BibaČ«. 13793-16
Posojila v gotov mi
od 10.000 do 400.000 Din
proti zadostnemu jamstvu na dolgoročno amortizacijo dajemo pod najugodnejšimi pogoji. Ponndlie Ca oddelek ».Jutra« »Ooto vrt3 <i.
oglasni pod šifro 13533-16
Molčali
Vsaka oeaeda 1 Dai. ta dajanje naslova a«
za &ifro pa 5 Din. (19)
Lokal
v prometni ulioi centra — prostoren 250	pripra-
ven za vsako večjo de 'sv. nko, gkladčšže itd. oddam s 1. fba.jens. Naslov pove or-'.i«?ii oddelek »Jut™«.
!.'eofl-!9
Vinotoč Fontana
v R.nšpohtt pri Mariboru je z-ope.t ftvorjeo. l;JS08-:9
Gostilna na prodaj
Jinana gostilna Fue-hs v Novi vasi pri Mariboru, obstoječa rt. hiše. gosipo-darskih poslopij z ii v luškimi ln svinjsk:m-i ktgljlJča. frostl-nl^kego vr-velike s svbe-ne parcele. ob sn-eMni »vtobusni progi, je z gost i':n-iškim inventarjem im pohištvom vred ni prodaj. Pojasmria daje odvetiflškn pfearna dr. Slokarja Karla,' Maribor, Aleksandrova oesta 12/1.
13609-19
Lokal
7.a trgovino	Vs-
ga vzamem v najem v ka-te.remk»-'pi krajo Slovenije na dežoli ali predmestju. Cenjene dopise na og'asni oii.ielek »Ju-tra« pod »Dober promet 300«. 13888-39
Trgovski lokal
tAk-oj (ddam na TržaJki 6. št. "i? — A"iič-Gl.pn«e.
13100-19
Trgovski lokal
s skl<i.i:iščem ia stanovanj e-m oddam v najem s 1. junij-em. Ponn-dbe na naslov: A. Kre.v,-*n\ja, Begu-n-je pri Cerknici.	1:3462-19
Knjižico
M''-s.*.ne, Kiuetske ali. Ljudske posnjlliiiice, ta-di maj-h-r/> tlogo, kupim. Ponn-ilibe ti« Mf-nsm o/kieil. »Jutra« nod = Crot-o-vina. uikoj^.
335-59-16
Zaposlena gdč.
v trenutni stiski, prosi pipmeimtega gospo-Ja za
majhn-o p.j«so-ji!:i>. Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Rešena«.
13-139-16
Lokal
trMelni, takoj oddam v Plorijanski uiie-i 15.
i&m-iD
Družabnika
s 150—200.000 Din vzame m k dfl.br eitrni podjeijai. Lep risti donos. IVvpise na ogl. oddelek »Jutra« pml iifro »Družsbnšk«.	135-79-16
50 do 70.000 Din
posojila iščem za naj-ialj i leto, vkmjiižha na prvo mes.+o nove enorvid. - i e v Ljubljani. Poei-udhe na ogl. oiid. »Jutra« j>od :-;'"ro »Tudi v vočj-ih obrok-ih«.
150.(WK) Din posojila
(tudi kratkoror.), pr< primernim obrestim, z l-.r ž-bo n-a prvo niesto, iš- em. Posojilo krito z visoko vrednostjo. Varnost popolna.. Ponudbe na ogl. odd. »Juitra« pod »Vam, naložen denar«.	13684-16
Obširen lokal
v Lj-ubljam. Mestni trg 17 v L nadstropju, priprave*! ta pisarne. skia«iŽ<e. restavracijo ali tnonao, takoj oddam. Pojasnila v t rjovim	11002-K
Lokal z inventarjem
za manafaktu*«, ♦ Ljublja
ni takoj oddam. Ponudbe aa og"asrrt oddeiek »Jut.ra< ood »Kostisija«. 13366-19
Zelo ugodni lokah
za vsako obrt in skladišča v središču vetein-dustrije, v bližini postaje oddam v najem. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »742«.
13742-19
Ugodna prilika!
za prodajalce premoga it> drv. Vsled bolezni se pro (ia aii od-i a 7 doh iti di-li <• valjana trgO".-ina v Ljnito kjani, za pro-iajo kuriva na drobno, z irrventarje»n, t. j. konje i-n vozove, aii brez imvemtarja. Od«tot'i se tudi lepo su-bo skladišče. Seznam fetnega prometa je resnim refl^ktomom na razpolago. Ponu-ibe na oglcs. oddelek »Jutra« t»<wJ šifro »Uz.jd.na i>ri.ii.ka 22«.
13720-17
Gostihio na deželi
vzamem v najem. Pomnibe na oglasmi odd»!ek »J»tra« i>od značko »Oostiln««.
1374347
Brivnico
za dame in gospode v industrijskem mestu Štajerske prodam zaradi odhoda. Ponudbe pod značko: »Poccni« na podr. »Jutra« v Celjtt.
13368-19
Trgovino
kras*io oprem,ljons>. pršrter-no za delika-teeo ali stiAno
oddam takoj na Bledu. Naslov t,ofve ogla?, oddeiek
»Jntra«.	13&7-19
Pekarno
popolnoma na nov«i n-reje-
n.o s sitel.nimi o.ijema'ci prodam zaradi opustitve. Ponudbe na ng'asni oddelek »Juitra« pod št, »WW« 13777-10
Trgovski lokal
na zft'o ,prom>eitim Wi?ki oddamo 1. avgusta t. T. Vprašati: Miklošičeva r-esifa 15./I.	13892-19
Poslovne prostore
eentrafev* lega, prvo nad-s*ropl». pTOS^OTm" in <»vet-M. posebno prklSdTH ze zo-botebmka, zdravm-ika. tovarniško ralogo, mo<l«« atelje ste', ffckoj iodi^in». — Naslov pove oglasni o-d-deiek »J-utra«. 138S3-19
fr '-I-, a ' •:-••'.-.
V najem
Pekarno
dda« pod ugodnimi poboji v n a j e m v bir?'ni Ljubljane. Na?'ov v oglas, »dftetku »Jutra«. 137?S-1"
Specerij. trgovino
i^če mlad trgovec. — i'o-iKibe na oglasmi o«ldeIek Jutra« pod šifro »Taki" srotovins«.	13W«2-17
Dvoriščni lokal
velik, v Centru meeta takoj oddam. Naslov v ogl. od del. »Jutra«. 1965r2-ij9
Lokal na ulico
Šele-nbtirgovo, Prešernovo, St rk«.r jev o, Ai eksa nd r o v« ali Tyršovo do »Evrope«, iščemo s 1. avgustom t. 1. Ponudlie n« oglas, oddelek »Jmt-rac pod značko »Točna najemoina«.	13681-19
Trafika
s papirno trgovino, v stro-2em n ritrii Zogreba naprodaj. Cst-i donos 5000 Din mesečno. Dopise na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro >Do-bro idoč«. 1672549
Trgovski lokal
prostor ein, 7-roče«n, z vef5-kl.n. skladiščem, na zek) prooiotni točki v Ljnjblja.ni oddam takoj — t-udi z bla-g->x vrej. — Pom-u-dbe no is. oddelek »Jutra« pod šifro »10«.	12610-19
Trgovino
dobro idočo, z vsem inventarjem. brez zaloge, takoj oddam na zelo prometnem kraju na deželi. V hiši se nahaja posta in mlekarna. Resni reile-ktanti naj si zglase na ogl. odd. »Ju tra« pod šifro »Dobro idoča«.	13812-19
Dva ženska plašča
lihka., črna. zelo poceni prodam. Naslov v o<rIas. (d-ieiku -Jutra«. 13891-13
Vsaka beseda 1 Din; aa dajanje nasJova ali ca *rfro pa 5 Din. (13)
Pohištvo
se dobi na obroke im na hranilne knjižiOe pri mizarstvu »Sava«. Kolodvorska 18, ali Miklošičeva 6.
Telefon št. 27-90. Š!">raoe spalnico . 3000 Din
spalnice......1800
omare
p<>»t«<Ije.....
kuhinjske oprave kub. kredence . Sprejjraiajo oe v»a popravila po kookare.n6n.ih oena h tei- -ve priipjročamio.
13702-12
Spalnico
te mehkega esa. dobro ohranjeno prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra.
13506-12
380 200 850 450
Kot družabnik
želim pristopiti k samostojni gospodični ali vdovi z dobro idočo trgovino. Cenj. dopise pod »Trgovec 54.000« na ozl. odd. »Jutra«.
13752-18
Brezobrestna
posojila
za nskw preroitenši! re ne premičnin, doto. razdolfe tev -Aii., proti poroštvu, zaznambi ali vknjižbi da jejo-. »Kreditne zadTuge«. Ljub''j on a. pošt. preda; 307 — Spre5mejO zastopnike.
136
Zagotovite si
lastno domačijo in Drezskrono bodočnost. Brezobrestno p<osoji;o za zidavo lastnega doma. odplačilo obrestnih dolgov izplačilo dedščlne in dote dosežete kot ilan zadruge Moj Dom. Ljubljana. Tyrševa cesta 31/X	105-16
Vložne knjižice
Jtigoslavenske banke, za 450,000 D® kupim. — Ponudbe na oglasn- o«ldel?k »Jutra« pod »Jugobanka«.
12865-16
Lokal s sobo
na M:lvlošičevj cesti takoj odda drogerija »Hermes«. Miklošičeva 30. 13S96-19
Lokal
z 2 prostorom«. t»a pro-m.-nem kraju v pasaii na Aieksandftovi eest.i oddaim 7ji 15<>0 Din mesečno. Po
:7.ve se v trafiki Klnndef, nasproti hotela štrukelj
13346 19
Družabnika
fi-nancerja iščem za le-po in zdravo trgovino v centru mesto. Ponudbe z višino kapitala na oglasni oddelek »Ju-tfa« pod Srfro »Edina v t-ej stroki-«.
13436-16
Vložnjo knpžico
Kmetske, Ljudske ali pa Mestne hranilnice, z vlogo 6O.000 Din prevzamem proti «jfurnemu mesečnemu od plačilu. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »Sigurno odpla*^.^^
4000 Din posojila
:ščem za povečanje obrti. Ponudbe pod značko »Si gu.rno rentabilno« na ogla*, oddelek »Jutra*. 13805-1S
Kuhinjo
prometne,m kraju oddam
takoj. Ponudbe oddelek »Jutra« »Upelja.no«.
na og.isu1! pod šifro 13532-18
Lep svetel lokal
ta trgovino ali obrt — v centru mesta takoj oddam Ponudbe na oglas, odd&lek »Jutra« pod šifro »Svetel« 13553-10
Lokal na Bledu
v Parkhotc-lu odda.ni. Pojasnila daje K. Soss. Me« a; trg 18/19. 13434-19
Lokal
V KoMvorski nlie.i št. s_ 1. junijem o-dda Ivan Koše-nlno.	13736-19
Gostilno v Zagreba
takoj oddam zaradi smrtnega slučaja pro.
ti odkupu inventarja Gostilna »Zvonimir«. — Zvonimlrova 44
13736-19
Lokal
na prometnem kraju v we djni mesta takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	137994 9
Trgovski lokal
b'izu nebotičnika na Dtinaj ski cesti ugodno oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	1385640
Nov lokal
7 X 5 tU. j skladiščeni. B» najprometnejSi točki t Ben tru Jesenic. 2 miinuitl kolodvora, prikladen »a ki k-5n,okoli trgovino aH pi »arn-o. takoj oddam. PO nndbo na naslov: Jahei VVmon. Jceemce, Go»po «vetska.	15S53-19
Natakarici
iJi dobri kuharici sred-n.je »ta-rosti, prikupi ji ve zuna-rtjosti, k.i bi bila znvož.na s®mostojino voditi vvtjo go-fil.no z več tujsk-i-i»i sobami za potnike i-n le-tovi-Ičarje, v večjem prc»meit-ne-m i-n letoviščarske-m kraju v savinjski dolini, dam n« rsč-mi. Naslon v ogl. oddulkti »Jutra«. 1310&-17
Pekarno
na promeif.ne.rn kraju od dam takoj v nflj=prn zaradi
druži listki h razmer. Potreben kapital Din 5000. Povprašati pii gospodu Tri-lirrjti. gostilna »Sto4< pri kolodvoru Žir-ovnioa. Gorenjsko.	1362i5-37
Gostilno
i-zair™ v nniom, najrajši okMiei Ljubljane ali Kranja. PrevAivirne« tudi p reu ži'tka rja v oskrbo, ponudbe na oc'«». o4d«tlek Jutra« po-d »GostSni<"arka«.
336I2447
Usnjarji-trgovc!
StarornanS trgovina z usnjem im čevljurskima ;vo-trebščinami, na zelo prometni-m kraju v Ljubljani se odda v najem po prav ugodnih pogojih. Za nd-up zialo^e .potrebnih oca. 100.000 Din. Mesečna na jomnina n lizika, teko da je uspeh agilnemni trgovcu zagotovljen. Eveffl+uelno oddam lokal in skladišče ludi za drugo trgovino ali kako drugo podje-Uje v na jem. Iraiformooijo v oglas, oddolku »Jutra«.
13535-17
Trgovino
staro, vpeljemo, oddam
vsled preselitve s 1. j<u-i jem v najem ali na račun. Josip Kosmus, Loka pri Žusmu.	13238-17
Gostilno
dobro idočo, vzamem najem v Ljubljani. Celju ali okolici. Ponudbe z navedbo letne najemnine na oglas, oddelek »Jutro« pod značko »61«.	13309-17
Iščem gostilno
najraje v najem Zmožna imam osebno
■ Mariboru iščem a.!i na račun, sem kavcije in pravicio.
Po-
nudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Gostilna 134434.7
Trgovino
7. mešanim blagom in t.rafi ko oddam takoj v najem »gilni osebi. Pomndbe na Oglas, oddelek »Jutra« pod z-nučko »15.000 Din«.
13514-17
Mehanično
delavnico
vzamem kjerkoli v n«jem Ponudbe na ped m J,. ».Jutra v Trbovljab pod šifro
hanika«.
Me
13543-17
Mesnico
kompletno, oddam v n3jem Naslov v Oglasnem oddelku »Jutra«.	13668-17
Mesnico
dobro vpeljano, oddam 1. julijem v najem. Naslov r ogl. od del. »Jutra«.
13536-17
Nagrado dam
onetnm. ki mi preskrbi do^ bro gostilno na račun ali v najem, v okolici Ljubijo ne aH na G-orenjskem. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod »Podjetna«.
13720-17
Gostilno
i inventarjem., v pr«ne< nem kraj« blizu Ljubljane oddam s 1. julijem v na jem. Pofindbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Podjeten gostilničar«.
13178-17
Ključavničarsko delavnico
t orodjem oddam v najem ali prodam na prometnem kraju. Naslov v oelasnem oddelku »Jutra«. 1251S-17
restavracij
Marinšek
Prečni ullei 6. se dobi najboljši Cviček z Gadove peči. dobijo se tudi raziič-na dobra jedila. Se priipo-iamo cenijenim gos-om.
136.50-: 8
Vsaka beseda t Din: a> dajanje uasl-orva aH n fifra pa S Di*. (20;
Posestvo
lope« kraj«, ne-daW. Ljnbjane. ftgod-tio prodam. Ponud-lo na oglasni oddei. Jutra«, pod »Plačilo«.
l,T»57-20
Hišo
dvostamovanjs-ko, t lepim vrtoim. t«rodam. Naslov v ogl. odde-!. »Jutra-.
13616-20
Stavbi šče
1372 kvad. metre-v, prr-d:ini 01inwki ulici tik tramvaja na. Tržaški oes^i. Soin* na lega, usfodr.a eejiiv. — Po-aso-llsi Snšni.k Ivan Krekov trg 10. 1364-5-20
Parcelo
12.7S0 kvad. menr-ov. primerno tudi z« tovarno, prodam na kranjskem po-ju tik drža-v.ne ceste. Po-o.vica plačljiva v hranilnih knjižic ah. T»stnik Bogomir Gadež, Kfanj !«">.
13619-20
Hiša
štlristanovanjsk«, novo^vln. na. z večjimi vrtom, v Me riboru, magd«Ionsko pred mo-suje. je takoj na prodaj. Naslov v oglas. <">d el. »Jutra«.	13606-20
Velik zaraščen gozd
izmeri preko 200 oralov je proti gotovini in hranil ni knjižici na proda-j. Informacije v og:»snem odd »Jutra« pod »Sigurna na loži tev«.	13650-20
Dvostanovanjsko hišico
kupim n« prometnem kra ju. Plačam nekaj v goto-" ii, odtalo na hrfliii'ne knjižice. Ponudbe na o odd. »Jutra-« .pod »Hišica« 13517-20
Celo tretje
nadstropje
od IS foij, vse lepo opremi je uo prodam. — Stanarina nizka, tik Jelačičeveg* trg*, vedno vse dobro oddamo. Proda se zaradi bole2nl-Zagreb. Petrinska ulica t. 4/in. Lončar.
13751-20
Dvosob. »Umovanle
pritiikltnami o.id«m za 3S5 Din v Stoiicob št. 133. — VtiraiaM IrtS Ramovžu.
i3čee-2i
Stirisob. stanovanje
komfortno, takoj oddam.
aslov v oglasnem oddiiku »Jutra«.	ldJ®5-Jl
Enostanovanj. hišo
v mestu ali bližnji okolici kapiift. Ponrrdbe z ravedV. c "ne in kupnih p«»gojev n« ng'»s. oddelek »Jutra« pod mačko »Za jesm«.
13880-30
Dvosob. stanovanje
solnčno i« suho. z vsemi pritiklifl^ml in nr«'«vro — o.idam take j. (Okolica Sta-: ona). N a »fov v ogiasnem o<ideltu »Jutra«.
! 3600-31
Parcelo
vsestransko piipravno. pod ugodnimi pogoji prodam. Pojasnila se dobi Podmilšč&kova ul. it. 11 za Bežigradom.
13816-20
Stanovanje
sob. kopaVn'**e in pr Mita odda-m takoj v Pra-žakovi ulici St. 10. prirtič-
Več se poizve istotam I. nadstropju. 13706-20
Posestvo
gostilna, mesarija, nekaj zemljišča, velika delavnica za kakršnokoli obrt v okolici Celja se proda »II odda v najem. V hiši elektrika. Ponudbe na cgl. odd. ■-Jutra« pod »Promet«.
13823-20
Trisob. stanovanje
vrtom, kletjo ta pod-#'res'»u». v Wiž'ni Stadiona odd^m s 1. avgustom. Naslov jiove oglasni odde >-k Jntra«.	13688-21
Stanovanje
»oioč^io. o+istoje."-« iz dvob snb. kuhinje at prl-tiklin,
oddam takoj. Naslov .f^ove -lasmi oddelek »Jut.ra«.
KiŠO
ta prometni točki v Ljubllar.t prodam na hranilne knllžlce. Po-titidbe pod »Trgovec« na ogl. odd. »Jutra«.
13862-20
Hišo
3 sobamf. kuhinjo, drugimi orltlkHriami 1n zelen jadnim vrtom oddam v najem, v hiši električna razsvetljava. Losra narodna, vsakdanja avtobusna zveza z mestom — pol ure. Neslcv v ogl. odd. »Jutra«.
13822-20
Parceio
na Ježici ugodno prodam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 13819-20
Solnčno parcelo
kit m1 veliko prodam, v Vodmatu. Nas'.i,t v oe^af. .»idnikH »Jutrac. 13^»l-2t)
V Celju ali
Mariboru
ktrrrin proh gotovini dro-ali trrstanfi-vanj. hišo, ciiroma vilo. SjKjkulaeija izključen«. Natančne r>oniodbe da torka ns podrnžnico Jutri t Ce:jq šifro »PosesUs.
13S1O-20
Veliko izbiro hiš, vil posestev hi stavbnih parcel
v Ljubljani in na periferiji iHnii kupova.cem za gotovino kakor tudi za hranilne knjižice [>od najugodnejšimi plačilnimi pogoji realitetna pisarna F. Videoič, Stari trg.	13837-31»
Stanovanjska hiša
z StospodaisKtm poslopjem ter velikim sad nlm in selenjadnim vrtom se proda. Spodnje Radvanje 4. Vprašati je pri Kolnlk Maksu, 8tu denci, Aleksandrova ce sta 5. Sprejmejo se tudi hranilne knjižice Kot plačilo. 13372-20
Hišo ali vilo
v trgu ali mestu. Cena do 150.000 Din kupim Ponudbe na podr. »Jutra« v Mariboru pod »Denar«.	13871-20
Malo posestvo
ugod.no na prodaj za Din 39.000. Primemo za upokojenca ali rokode'ca. Po-trehno samo poloricO" kapitala. — Pojasnila daje Kumero Franc, Maribor, Taborska ulica 10.
13.773-20
Hiša
obstoja iz 3 sob, shrambe, kuhinje, veže. kieti in malo gospodarsko poslopje, vse v dobrem stanju, dalje vrt z« zelenjavo. okrog pol orala njive, studenec z dobro pitno vodo, v mestu Slov. Bistrica ugod.no na prodaj. Pojasnila daje Anit.on Pesnic, trgovec, Slov. Bistrica.
13541-20
Enostanovanj. vila
9 sob, veranda, 1200 m' vrta, v sredini Ljubljane naprodaj. Ponudbe na ogl. nddeilek »Jutra« pod šifro »700.010«.	132"25^>
Novo hišo
na Vrho-vorh, 10 minut od tramvaja, v krasni eo:nč-ni legi. pfoda Jože Peklenk. Vrhovci, pošto Dobrova pri Ljubljani.	13054-20
Hišo ali vik)
kupim v Ljubljani — Po nudbe nA oglasni oddelok »Jutra« pod »PodkletojKi«.
1371:4-20
Hišo
z velik:m rgrajemmi vrtom in ckktr.ko, blizu kolodvora Dev. Mar. v Polju prodom za 73.000 Dim. — Naslov v oglasnem odde! ku »Jutra«.	13893-20
Stanovanje
Vsaka beseda 1 Din: sa dajanja oaitova ali s» tifro pa $ Die. (31)
Stanovanje
2 ali 3 sob oddani za maj na Vodovodni cesti 77.
13641-31
Trisob. stanovanje
s kabinetom in pritiklina mi oddam takoj. Ljubljana 7, Fratikopen.sk a 9.
136(10-31
Za podaljšanje
življenja
v«! it met»ta. Krasno več Sobno stanovanje z vpem koni.forto,m, tik železniške postaje, v res lepem in mirnem kraju takoj oddam Naslov pove og as. oddelek »Jutra«.	13283-21
Štiri sob. stanovanje
elegantno, t vsemi priti
kilimamii, etažno kurjavo in vrtom pnc-Mni oddam. Na sk»v v oglasnem oddelku »Jutra«.	13186-21
Novo hišo
e«wvnads»t.ro^»n.o, za 160.000 Din prod-am. Poizve se v trsrovlm5 Angelc BeW>-v.ičar v Dravijah.	13731-20
V najem dam hišo
tn zemljišče za obdel-ove nj« vrta, na lepem kraju Treata. Ukoj po- dogovoru. Pojasnita daje Franjo Stu denac. Trsat Sušak, Str mički pirt 17. 12576-20
Novo vilo
t. v«č sobami, na letovi Skem ta kopališkem kmjf' ob Savi pod Šmarno gor* Brod 28. oddam takoj v najem. Informacije v v'ri» 13746-30
Enonadstropno hišo
ali polovično s štirimi stanovanji, podkleteno, elektrika vodovod prodam v Sp. šiški. Der-motova 28. 13770-20
Trgovino v Severni Amerik!
dobro vpeljano, zamenjam za posestvo v dravski banovini. ponudbe n« ogl.isni
odde!"k »Ju.tra« pod Šifro »Trgovina«.	13617 20
Enosob. stanovanje
prir-ikUnami oddam
Orl-ovi alici štev.
19. 13408-31
Dvosob. stanovanje
s pritiiklina.nl i odda-m z ma jertt. Poizve »e v Stoži-tih št. l:W.	13480-211
Stanovanje
2 krasnih sob v visokem pritličju — oddam. Ponud be na oglasni odd. »Jutra pod značko »Za maj«.
13603-31
Stanovanje
»obe. kuh-'nje in pri tik! m oddam v Stožicnh štev. 130 — Dnnajska cesta. Avto poataja pred hišo.
13*97-31
Krasno stanovanie
komfortno, šest ali peitisob-no. moderno urajeeo. od dam. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« pod šifro »Strogi cemter«. 136&2-31
Trisob. stanovanje
komfortno, »olbčn-o. t Vr tom. oddam *a avgust. — Cena ugodfla. Ogled od 5 do 6. ure popoldne, fcitni
kova, vila »Laslva donja
13001-21
2 stanovanji
dvosobno in enosobno, blizu tramvajske postaje od-a Zaje, Rožna dolina — (Jesta na Brdo štev. 2.
13889-31
Dvosob. stanovanje
bližina magistrata oddam z majem, 700 Din. Naslov v ogl. oddeieku »Jutra«. Ogled od 14. do 16. ure. 13863-21
Dvosob. stanovanje
kuhinjo odda Sct-elie. T vrževa cesta štev. 60.
138.-3 21
Sobo in kuhinjo
oddam s 1. junijem stranki otrok v Mostah. Ribniška 7.	13S7S-B
Stanovanje
sob. kabioota tn vseh
pritikj'in oddam takoj ali 1. jn-nijem na Kudolje-em. Povše«tov* ulica 16.
13S74-2.1
Dvosob. stanovanje
vsomi prVtikl-lnami takoj odtl.-un * majem aii iuni-cm v ftp. Šiški, Železni-karjeva 10.	13684-21
Trisob. stanovanje
solnčno, * vsem kotnfortom
e.mitraltvo kurjavo oddam s 1. avgustom a'i preje. Naslov pove oglasni oddeiek »Jtrtra«. 13719-21
)vosob. stanovanie
pritikltaam' oddam ? 1. junijem v Vodmata. Ctg erjera ttlica Mer. 14.
13730-51
Dvosob. stanovanje
kopalnico in balkonom, minut od pc5te oddam z a.vguctom. Ponudbe nn ogl. oddelek »Jutra« pod šifro Kra*en razgled«. 33766-3!
Enosob.
ver,%nd o Din, brez 200 Din na va pot 35.
stanovanie
oddam za 260 verande pa za Ilovici, Jurčko-13757-31
Trisob. stanovanje
kubimio in »brambo. polog sod'šč« oddam. Natančne ponudbe na ogasni oddelek« Ju'ra« f>od šifro »Moeoč-no Din 1200«.
13756-21
Stanovanje
obstoj«?če iz 5 sob in priti klin takoj oddam v I. nadstropja hiše »Evrn.pa <• Gosposvetska eesta št. 2. pn.!WtiiHs v isti hiši pri Ml:liku na Gosposvetski t. št. 2.	1371M-21
Stanovanje
sobe. kuhinje tm priliki takoj oddtim man"ii družini v* Zg. Šiški, Vodnikova cesta 184.	1376(1-31
Stanovanje
nb»toječe iz 3 sob in pri ki5n. takoj oddam v hiši »Evropa«. Tvršova e. 15. Pojasnila v isti hlM p hišniku, Gosposvetska e.
13712-31
Pristopajte
k Društvu sto nova t»1. jennnlkiov. Vegov* ni-ica 8.
373-21
V Vili v Tivoliju
■vMaro i majfffl bo i
solnčno stanovanje
2 »ob. posslake #oWea, kn
binjo. pnUkVi«. kopata.;«* praln»ee ia 800 Di« Plin. eiektrtka « vodovod Vaslor v off,a*oelB oddelku • Jutra«.	11462-21
Enosob. stanovanje
P3rkeliraoo, za 350 D'w oddam z junijem na Po-kopallSci c««ti 38. Poia*ni 'i daje hišnik. 13375-31
Trisob. stanovanje
lepo in solnčno, s pritikli nami, v visokem pritličju na Šleivreisovj cest-i (vis-a-vis banovine) oddam e mavein. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra« ali telefon »t. 25^2.	13226-21
Trisob. stanovanie
s kopalnico, zelo solnčno oddam i majem na Cesti Rožno dolino 26. 13671-21
Ki
Dvosob. stanovanie
« pri tik linami, soloirK)
lepo, takoj oddam. Po jas aila na Erjavčevi c. 31/III 13502-21
^tirisob stanovanje
z etažno kurjavo in solnč no teraeo. v ao»1 vili sre d« mesta o-idam. Naslov očl-aenem oddelku »Jutra« 10620-21
Dvosob. stanovanje
komfortno, o d d i m takoj blirn glavnega kolodvora Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	16466-21
Celo vilo
e 6 sobarnc, 2 kuhinjama 2 kopo-lnicama in vrtom — pri Tivoliju oddam za ay gn5t ememu ali dvema j teresenroma za 2000 Din mesečno. — Pojasnila daje »Posest«. Miklošičeva c.
13538-21
Trisob. stanovanje
« ste*!eno verando in ko palnloo — ter dvosobno stanovanje
obe v Šentjakobskem okra ju (Rožna ul. 27/1) oddam i avgustom.	13773-3J
Trisob. stanovanje
ta 600 Din mesečno oddam s 1. majem v Veliki 6ol nareki ulici 19. 13792-21
stanovanje
ŠtiriMbno, i	komfor
tooi, v neposredni bližini Opere oddam takoj ali po ttieje. piojamvil* da trgov;
n<i Klein, \Volfova ulica
12036-31
Komfortno
stanovanje
sob ta lepih pritiklim takoj oddani. Naslov v ogl. (xi.|a!ku »Jutra«. 13«8£-23
Dvosob. stanovanje
se pod enim ključem. ? rt<nn oddam poleg šoJe v Z«. 5 l ok i »t. 215. !
Stanovanja
Vsaka beaeda 60 par; m dajanje naslova ak
sa Kfrc S Dim. (21-a)
Stanovanje
pjiosobno s pri tik Ima mi, v mestu, iščem za avgust al: prei. Naslov v oglas. odd. Jntra«.	13644-2!«
Trisob. stanovanje
ko^valmico in pritiklinami. v-rt dobrodoael, v centru aii neposredni bližini za avgustov term ta išče so'id.na uradm-iška družina 4 odras-Ih osob. Po,nudbe na ogl. nddeJ. »Jutra« pod značko »Točen plačnik«.
13518-21 a
Dvosob. stanovanje
s pritikli.na.mi, eve.nt. z vrtom, išče mirna urad.niška druft:na odras':h za avmst aii počnejo v mestu, odnosno iK-iKj-sredni bližini. Ponudbe z navedbo cene na ogla*, oddelek »Jutra« pod »Upokojenec«. 13475-31-,'a
Stanovanje
d.vo- ali trisobno, s pritl-kl-inami. išče mirna in zelo čista tričla-nska rodbina. 1'onudbe na oglas, oddelek »Jlitra« p.-l »io-liiee«.
13511-21/a
Stanovanje
(Ivo- aii Miosobmo, s kabinetom, solnčno in s u h o, iščo z julijem ali avgustom mirna odrasla dvočlanska družin«.. Po-rwid.be z navedbo ce.no na oglasni oddelek »Jut-na« pod šifro »Točno plačilo«.	13J67-31/a
Mlad zakonski par
brez o'rok išče stanovanje 2 »ob m kuhinje, po možnosti v mestu. Ponudbe na oglasni oddei. »Jutra« pod »Dober pačoik«.
136<!7-21a
Upokojenka
išče stanovanje sobe in fcu-h:nje. Ponudbe na oglasni oddei. »Jutra« pod značko »Sama«.	136o9-31a
Zakonca
mirna ta solidna, iščeta
eno- ali dvosob. stanovanje
7. a junij ali pozneje. Po nudbe nn oglasni oddelek ».Juitra« pod šifro »Točna im smažna«.	J3S43-21/a
Dvosob. stanovanie
i*če stranka 2 oseb za av gust. — TakojSnje ponudbe tla oglasni oddelek Jutro p.«d »Snažna M-ranka«.
13762-21/a
Dvosob. stanovanje
* kaMfMH-mn ta soVle^) za s'nžkinjo, išče z avgustom državni uradnik. Ponudbena oglnMii "ddelek »Jutra pod Ii<ffO »Poletje«.
13790-21/a
Hvosob. stanovanie
s pritiklinam«. išče mtana stranka — točen plačnik. Pnmudbe ns o-gla«. o-Ideček »Jutra« pod »Za avgust«.
m.M-21/a
Boljša stranka
treh odraslih oseb, čista ta mirna, točna plačnica, išče za avgust stalno, po zmerni cemi. solnčno in zračno stanovanje dveh sob, predsobe ta ostalih pritifclin. Veranda na vrt ima prednost — v bližini centra, do 20 minut od glavne p.^šte. Ponudbe prosi do 5. maja na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Red Ln mir«.	1359
Državni uradnik
išče z avgustom drvo- ali trisobno stanovanje. Točen plačnik, stalna »franka. — P«ntidbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Banovina«.
13082-31/a
Stanovanje
tri- ali dvosobno £ priti-kJinami išče drž. oslužbe nO« v bližini Tabofa al' sv. Jožefa, z junijem. P-o nudbe na oglasna oddelek »Jutra« pod »Reden plai nik«.	137110-21/»
Se U brigate za svoje zdravje?
toda mialHe tudi na zdravje svojega obraza! L'Ce je od jutra 1t> večera Capudra ii,o; zakaj ne ni -elite na to. koliko bi lahko trpe,o 7-arad; uporabe pudra sred:i5e ka-ko,vos<.i? — V pudrih B0URJ01S
Pudre soir de par1s Pudre printemps de pariš Pudre mon parfum i^.idr« fiancee
imate absolutno dvoršfDoot ra_ ao-
škod.jivust v kakovvsti, kar je v vaši polti najbolj nujno potrebno in poleg te<ra ve:;ko izbiro v barvnih nijaasab. — B.»uJ->)is-f>»rJumenr
se trudi nem-icama, da ras obrani lepo in mlado.
26.000 Din posodim
za stanovanje 2 sobic i.n nekaj vrta. Naslov v ojfl. oddelku »Jutra«. 13755-31/»
Dvo- ali trisobno stanovanje
Iščem za Julij ali	avgust. Ponudbe na	ogl. oddelek »Jutra«	pod »Ugodno plačam	leto »naprej«.
13754-21a
3 sobno stanovanje
solnčno in suho. v bll-Sini centra s souporabo vrta išče tročlanska d.-uzina za avrrust. Natančne ponudbe pod »Suho — solnčno« na ogl odd. »Jutrs« do * maia.	13750-21»
t sobno stanovanje
ali sobe. kabineta, ku-hlnle oritiklln tMe dr žavnl upokojenec, dve osebi, za Junij. JulU avgust Ponudb« na 'Tdd. »Jutra« pod »Državni«.	13747-21a
BOURJOIS
PARFUMEUR
Izdebnak-c svetovno znanih rdeči! za lice: CENDRE DE ROSE IN ROl.GE MANDARINE.
:nosob. stanovanje
iščem v centru takoj. Ponudbe n« og »sni o.lde,. k »J-utra« pou »č>i. 0i'i6.J5-7«.
1365i-21a
Zakonski par
brca otrok, išče s 1. juo;-jem čisto sobo in kubiujo — i>ajraje na Mlrju ali v bližini. Ponudbe na oglas. odd«iek »Jutra« rod Slfro »Cisto«.	13832-21,'a
Stanovanje
dvo- ali trisobno, s pri-tiklinami. Išče mirna, zelo čista tričlanska rodbina. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod »Sonce«.	I3511-21a
Lepo sobo
mirno. - souporabo kei■ ai-i: oil<i.-im na Resljevi e#-st'. N;ls.lov pove 'irlo^-uš oddelek »Jutra«. 1.'7<C.^®
Dvosob. stanovanie
s kopalnico in pritlkli-nami iščem za avgust. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod *I>rž. uradnik brez otrok«.
13S26-21a
Dvosob. stanovanje
takoj ali za jesen iščem. Pnoudbe pnotat: na
naslov dr. Ivan Tomšič, docenrt, univerza, Ljubljana.	13S8C-2'la
Sobo odda
Vss.ka beseda 50 par: M dajan}« naslov« aii
aa SKm s Dia. (23)
Opremljeno sobo
v mirni legi, solnčno, s posebnim vlio-dom ta umivalnico, oddani z majem boljšemu gospodu. Pogleda se od 10. do 1 popoldne. Costova 16, ob I»una.ji>»ki cesti.	13036-dj
Lepo sobo
sefvirirano — biizn Tabor« oddam 1 ali 2 boljšima osebama na Jeg j-evi oesti i.
Sobo
takoj odj.im. Na»'ov pov® oglasa", oddelek »Jutra«.
13376-3«
Sobo
oddam 2 osebama. — Srfari trg 9/II.	13613-33
Sobo
oddam za 1. maj. Fiigner-jeva ulica 13-11., desno, (prej Škofja m-ica).
13040-23
Sostanovalca
»krorritiegn. čednega in poštenega, čez dan odsotnega. .-fffejnvim v so-l>o k enemu go-p-«dn. Ceguarjeva uiiea 4, ua dvorišču.
13038-23
Lepo sobo
opreuiljerjo. solnčno, s posebnim vhodom ta elektriko takr/i , .\ija:u K-žn« dolina. c. VI., št. 2. Vhod s c«wte III.	J 3632-23
Opremljeno sobo
seti3rirano, z e!ek4r"ko in centralno kur;ovo o.idam blizu Ti vol L SkrabCeva 7.
13801-23
Sobo
od d »m 2 osebama r. vso oskrbo po 550 Diu m^suT-no v centru mes-«. — Istotam sprejmem tudi na dobro
domačo hrano
nekaj oseb po 14 Dta dnevno. Gregorčičeva ul. 12/1. desno.	13262-23
Sobo s štedilnikom
tak»j oddam v Podutiku št. 17.	13392-23
Opremljeno sobo
solnč io, oddam staJnemu gospodu na Gruberjevem naorežju st. 36. 14513-23
Opremljen kabinet
s posebnim vhod om in parketom oddam takoj. — Cena 130 Din. Mariborska ul. 29/1.. T»ri Stadionu.
13389-33
Dve prijazni sobi
veliki, takoj oddam v centru mesta. Naslov v og'. oddei. »Jutra«. IStfjO-tK
Pri Taboru
oddam takoj solnčno pvet lo sobo enemu aii dvema gospodoma. Naslov v pekarni. Jegličeva 10.
13666-33
Dva gospoda
kot sostanovalca sprejmem na stanovanje. Hrenova 10. Sprejmem tudi v popravilo perilo in obleke.
13063-23
Opremljeno sobo
parket, elektrika, oddam. Herbersteinova 10.
13556-23
Lepo sobo
takoj oddam Gradišče 17. pritiičje. ievo. 13G55-23
Oprem Meno sobo
veliko, solnfno. oddam ene mu ali dvema gospodoma. Naslov v oglasnem oddei. »Jutra«.	13<w3-33
Opremljeno sobo
s separatnim vbodom »4-dam s 1. majem. Naslov t ngiaSKieui oddelku »Jutra«.
13676-24
Mesečno sobo
« parketom ta posebnem vbodoca,	jeno al i j*a
prazno tak">j oddam eni osebi v Maistrovi uliei 1 i.
iS7fr.»-2a
Sobo
$	:n vhodom
r G(A a 1 is k i u I i c: št ^ v. _ 1 f>r. t»v	13728-
Več opremljenih sob in sobic
s posebnim vhodom takoj oddam v Florijanski it-.'. 24 13677-23
Opremljeno sobo
colnč>rio. s posebnim vhodom iu elektriko. bllz* Tabora oddam. Naslov pove oglasu! oddelek »Jut,-a« 13704-24
2 pisarniški sobi
vezani, v I. nadstropju pri sodišču takoj odda drogo-rlia Hermes, Miklošičeva C. št'. 30.	13395-38
Prazne mes. sobe
s ©emtralno kurjavo, topi« ta nrzlo vodo. oddaja utvara [«Isoe Grafike. Masa rvkova ccsta št. 14 'IV.
13319-23
Opremljeno sobo
v lepi logi. s posebnim oddam Cesta na Rožnik 55.	1350423
Prazno sobo
s posebtriui vhod<«m, f>dda* poleg a-vto ;e>staje v Sto-žic-ah št. 54.	l."MS7-23
Sostanovalko
sprejmem na Starem trm št. 19/1, 1-ev«. 13753--3
Parketirano sobo
sulio in solnčno takoj oddam na Sv. Jerneja c. 8/1.
13771 23
Prazno sobo
primerno za obrt. oddata takoj, event. tudi čez dan odsotnemu stanovalcu. Na-siov pove oglasni oddelk »Jutra«.	137iiS-33
Sostanovalca
sprejmem s brano in vso oskrbo za 500 Din mesečmo — samo ftano-vauje pa 150 Diu. Sv. Jakoba trg št. .">.
13765-23
2 opremljeni sobi
strogo s^piriranl, oddam za takoj na Domobranski cesti št. 23. Vprašati pri hišnici.
13740-23
Gospodično
sprejmem na stanovanje t o~krbo na S"arem trgu 28, III. nadstr. levo. 13801-23
Na Taboru
oddam sobico s poeebfiita vhodo-m in elektriko. Naslov [>ove og'asni oddelek »Jutra«. " 1379ii-23
Opremljeno sobico
o-ldam gosjiodu v Krakovski ulioi 2».	137«9 23
Solnčno sobo
čedno, oddam tak»j aH pozneje za 160 Din ateančuo v Vajjavčevi mkei 101 — Kolezija.	13790-23
Opremljeno sobo
oddam v bMilna Evraiio. Naoiuv v oglaaoe« od«i eJku »Jutra«.	13MS-S3
Lepo sobo
•>promlj««» — Wia« pava« poite takoj oddam <an« boljii osohe. Blekarika. par-kot in soaporaita kopalnsee. Besthnvnova n«ea K. 15/11 desne	ir*. 138M-ŽS
Sostanovalca
sprejmem po nizki feo1 « vso oskrbo v veiik® 'M zračno sobo Istotam
metn tndi več abonentov.
Florija.ns.ka ulica St. 1911.
13SI8-3
iiiiiiii
POZOR!
Cenjenemu občinstvu naznanjam, da bom prevzel jutri, 1. maja, ▼ svoji hiši na Mestnem trgu 11, vsem dobro znano
RESTAVRACIJO »POD SKALCO"
Opozarjam uradnike in javne nameščence, ki nimajo lastnega gospodinjstva, da se abonirajo v restavraciji »Pod skalco« na dobro domačo in dunajsko kuhinjo po zelo nizki ceni. Vedno sveža topla in mrzla jedila kakor tudi ribe. Srbske specialitete: ražnjiči, čevapčici itd. V zalogi imam prvovrstna štajti dolenjska in dalmatinska vina, direktno od vinogradnikov, po jako nizkih cenah. Raznovrstne likerje in žganje imam vedno v zalogi. Opozarjam cenjena društva, da imam sobe, prikladne za sestanke. V zabavo dobrodošlim gostom vsak večer klavirski koncert. Priporočam se za obilen obisk
W W-
n n ^ g i tiiii "vdih U
JOSIP CIGLIC.
Prijazno sobico
č i s i o io parketirano, t t*-k^bo ali brez. s pusebmm vhodom. v centru ni.es.ta oddani boljšemu go«|>odu a go~,;>odtčni. Ravnikar, modni srfon. Gregorčičeva št. 5, dvorišče I. njds.tr.
Sostanovalko
sprejmem. Biča 17/1.
Florjan-13<ii5-23
Opremljeno sobo
s posebnim trudom oddam s 1. majem Na-v ogl. odd. »Jutra« 13864-23
Opremljeno sobo
strugo separiraao, oddam v centru mesta. Nasiov 7 ogl. Odd. »Jutra«.	13325-23
Čisto sobo
oddam mirni osebi. — Bieiwelsova 4, pritličje, levo.	13559-23
Sobo
ndiim 2 gospodoma aH pn* j ei d: &o a mn v 5" a.nič evi ul i e štev. 13 — B-
i.is s:--23
Opremi teno sobo
s rvisf-bn-im vhodom, v con trn mesta oddam solidni ?webi t 15. mrrem. Istotam oddam tudi prazn« sob.- . 1 mam X*=lov v oir'as. od d e'k u »Jutru«. 13SS4-2C
Lepo sobo
si posebnim vhodom, eiek-trk," ki parkei-om oddani pospodjčni na Karoviki c. h>. 20 d »s no.	13SOO-23
Poleg glavne pošte
takoj oddam t.-I so.be v I. i»m)»tr«p.u. Pripravne za p>amo. " i no ali boljšo
M»rt.. N i - ov v og as.ne.in «d<'eiki; »J n 11 a <■. 15828-23
tv^eda 50 pa-r: i» dajanje r-a«J ova ali
» 4i,Cro 3 Din (23-a)
Šivilja
dam odsotna, išče so-b^ivj. Ponudbe 'ia ogiasrvi o«id. »J-utra« pod »M:rna«.
Letovišče
V kra «i kjer je priložnost za k• -* ' Mj'. iščem sobo z 2 3 {•osC.el.Hami m brano — a s kuhi.ijo. Ponudbe z natančnim; podatki ne egL oddelek »Jutra« pod šifro »7,-ek in v 'da«, lžilfi-io/a
l eno «*>bo
s prav d-i-bro hrnt>o vs-o ostalo oskrbo, iščem na M -ju al« v bližini. — Ponudbe n* 0£f':!~n: oddelek »Jutra« [M>d šifro »P ačam -steno«	lv>!>31-3o/a
Vsaka beseda t Din; i« o-janj« iw.*!ova aH Jifre pa S Dta
Gospod
r -kvnno ločen. 4<i let star. s:-mpat.-lče-n. posestn-ik z do-b n obrtjo, želi znanja z d. mo. ki ima posestvo ali l.".ii.OOO Kn gotovine. Poti dbe na o^ a^mi oddelek »J:K.ra< jo-d »Trezen 066«.
133S1-Ž5
Poročim
gr spodšč.iio aii vdovo brez
otrok. 8 kapitalom. Starost in zunanjost postranska stvar. Dopise s r«>;.n m ftaslov-vm mi podru-ž. Jutra v Ce!j-u fwxi zjiačko »Teh-nlkar £V«.	!3887-2o
7
/i )
Vsaia besetfta S Din. ta dajanje naslova aii Mfr« pa 5 Dia. (S4>
M. Elsa!
Pričakrajcim 17. a. Prosim odgovori.	1
Tehničar
jčč-e radi poima.njikaiijia n ia	potom gospodično
iz boijše družine, prijetne zunanjosti, za izlete s ko-1-p.s o>m 'm pež, siorvemiiko-kocvor7.aei.io — i® Maribora ali okolice. Dopise r.a podrtižnioo Jutra v Mariboru pod »St. 20«.
Prijatelja
farti+igentnega vdovca, sta rega nad 30' let, želi dobro ♦'-ulrina gospodična. Do-P'-e ieei ,K-«sni maj PK>« n.i og.asni oddelek »Jutra« 13079-24
Mlada dama
goittlemena. — Neano nim-ne dopise na oglasni odd e' ek »Jutra« pod šifro »Kavaiir«.	137<K>Ž4
Gospa
nesrečna v zakonu, po-sestnica. gostilnlčarka brez otrok, simpatična varčna. želi spoznati boljšega, starejšega dobrosrčnega. solidnega gospoda, iskrenega prijatelja. s kapitalom, posestnikom. upokojencem Ponudbe na osi. oddelek »Jutra« pod »Strogo tajno 45«. 13824-24
Dama v zelenem!
videna 29. aprila ob 4.
url p-^mldne na Dunajski cesti, na1 sporoči sestanek na ogl. oddelek »Jutra« P"'1 »Kolo«.	13817-24
Blond damo
t) jo j« v »oboto »b 10. ari pozdravi! tmj gospod, ko j« 5!» m tramvaj za v E'ško. proM. Se je po-man st.vo moino. za naslov ne oo-lasn! oddelek »Jutra« od »Zagreb*. 138ST-34
Simpatična gdč.
ffta-r« 33 le>t, s trgovino, išče znanja s poštenim, zdravim in dobrosrčnim. 33—40 let starim gospodom v svrho možitve. — Resme ponudbe na og-lasni oddoiek »Jutra« pod »Isirenosi«.
13839-24
Gospodična
inteligentna, plemenitega značaja želi dopisovati z istotakim gospodom (30 do 36 let) v svrho razvedrila. Neano-nlmne dopise na oglas, odd. »Jutra« pod »Majski sea«.	13875-24
Glasbila
Vsaka ftea^da 1 Din. u dajanj« naatora aii
la &fa> pa 5 Dfe. ($6)
Klavirj
i
piamm
Kupujte na obroke od Din 400.—
prve svetovne fabrkate BO s&ndorfer. Steinway. F5r-ster. Patrof. Holzl Stingi >rig. k so n-esrvrno naj-boljši! — Lahka precizna mehaniika. Prodaja jib a-klj-učtvo Le sodni izvedene« m bivši uoiteJj Gl. Matice
ALFONZ BREZNIK
Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove ulice).
:58 Izposojamo
plošče « gramofone »SLAGER« A lekea.nd rova cesta 4 prehod Viktorija palače
Pozor, pevska društva in šole
Planine sn harmonije dobite najceneje v tovarni Iv Kacia. Domžale. — Zahtevajte cenik. 11836-26
Klavir
dobro ohranjen, prodam za 3>>'H) Din. V račun vzamem evtsn-t. tudi
rabljen šivalni stroj
Glince. cesta Vil/31, hiša Bi-zjan.	13784-26
Klavir
križem »trima-n, proda Baj-de, GospiJ^ve-tska cesta 12.
13781-26
Živali
Vsaka OearKla 1 Dni. cn dajanj« oaatoi« aii
ia šifro pa 5 Din (27)
Kanarčkov
harSkiti, odlikovanih, imam še nekaj na prodaj. Tiskar Alojtz, šv. Petra c. 52/1.
13647-27
Psico
volčje pisime, r,-e4o ler«o. pocein.i proda Bimder. pn^'a Cri;ns.or\-ci.	13S^l-27
Kunce
črni aiS nmidri reks, beffi orjak za piome. kup« R. Abruč, Do-v^e-Mojstrana.
133S5-2T7
Iščem psa
nasvno: svilen pinč. Xas?ov v ogia;n<m oddolku Jutra 13717-27
Močvirskih bobrov
fnutrija') 30 paro>v m pls^ me oddamo gospodar<«tvo ki ima ribnike potoke »li močvirja na svojem po^ sesi-viu proti pe-rcontnaini razdelitvi zaro-ia. Vprašanja na: Zv-oniimir Mahi stein. Zagreb. Hecce^ovač ka 106.	12779-27
Ženina — nevesto
vam zanesljivo m s trojo diskretno preskrbi konceslonirana pisarna 7a ženitno posredovanje t.Fortuna«, Ljubljana, poštni predal 221. Tia prospekt pošljite 10 dinarjev.	13804-25
Jazbečarje
mlade, prodam. Poteve se cvetličarna Bizovlčar. Miklošičeva 7. 13861-27
Psa
oven--a ali vo!o;a.ka. ne izpod 6 mesecev Sitarepa kn pi Skala, Brežice. 13836-2?
Izgubljeno
Vsaka boseda 50 pari ia dajanje naslova aH sa »fno pa 3 Din
Zlata zapestnica
j« bila iigubljona pretečem« nedeljo okroe 3. ure popoldne v Radovljici od Sokolskega doma do kolodvora. Pošten najditelj naj jo odda proti dobri nagradi v občio&ki pisarni v Ra 'lovljici.	13630-28
Vsaka t*»K*la 1 Din ta lajanje oasJova alJ fcifro rw « Dim
Pisalni stroj
rablje®, dobro ohranjen, kuip; Združenje obrunikov &v. I.onart v Slov. goricah 14136-29
Mizarski m kombiniran stroj
s priključenim električnim motorjem kopi mnar&tv« »Sava«, Kolodvorska ni. 18 — Telefon 27-80. 13701-29
Več šivalnih strojev
ženskih, krojaških Im čevljarskih proda Perutai Emil — Celovška cesta štev. 94.
13S42-2S
Pisalni stroj
naMje-n, v dobrem etan.m kikpim iti zamenjam za kak drug predmet, proti na plačilu i ene ali druge stra ni. Dr. F. K., N umska uKca št. 19/L, Ljubija.n«..
13732-29
Več čevljar, strojev
za zgornje ic spodnje de-le. šivalno mno za 4 stroje, transmmjo 15 mm premera z le.iišči im kotačami tor druge pritikline prav ugodno proda Jos. Klohitar v Tržiču.	13153-29
Pisalni stroj
Ssnith & Broee. dobro obranjec. io Aoraj t»»v
Rollfilm aparat
6X9. 1'essar 4,5. »e*« ugodno prodam ali zame njam za motooikel. Naslov ▼ oglasnem oddoiis Jutea 1»64<?9
Drobilec
=ta kamenje, napravi 5 ktib. metkov ua uro.
Mlin
za pesek, z bencln-mo-torjein, napravi 3 kub. metrov na uro. Oboje ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro »Ekcoo-raila«.	13807-29
Mizarski stroj
kombiniran. že rabljen, Dieseimotor 4 do 10 HP, dlnamo z akumulatorjem do 100 žarnic kupimo. Ponudbe Treppo, Brežice.
13814-29
MHostiva!
V&i fcrrnona piatt č>ei po-le«je naj^krbnoje konzervira trvrdka L. Rot, Ueetoi trg 5, Ljnbljaoa. Obenem istega tekom poletja ta polovično eeoo popravi io modemraira. Plačtiei« j«eeoi prt pre>rsea>u.
12943-30
Dame, pozor!
Priporoča se modni atelje Roža Medved, Ljubljana, Mestni trg štev. 24/1. za točno izvršitev damakih obl-ek. ptašč^v, koetumov itd. pa najnovejših mod«l-niib krojih m zmerni ceni. Dobijo »e vsakovrstni kroji po mori. Istotam ae vrši redm p« o k t kroijonjn d a makih oblok. 13374-30
Trajno kodranje
po 80 Diti Uvršuje Draga f>nter, pri cerfcvi sv. Percr« v Ljubljani.	13766-30
Avtotaksi koncesijo
prodam v Ljmbljaoi. Na-s!«-.v pore oglaso; oddelek »Jutra«.	13760 30
Slamnike
in popravila dobite najceneje v salonu Mio, — Florjanska 6. 13809-30
V aaka beseda 1 Din; sa dajanje naslova al) z« Šifro pa B Dlffl. f901
Slava Gril
Izdel. hig. predmetov
se je preselila ix Rimske c.
v Beethovnovo alico 15,
parter (vie-a-vi? nebotič-nikovih jgradb). K ozme
tič>ni 9a4on-
13141-30
Avtotaksi št. 64
ae vljudno priporoča — telefoc 3390.	12638^0
Vsak« beseda 1 Dui. aa dajanj« aask»vm al sa Hfro pa 5 Dia. (38)
Jabolka
dobra ea. 300 kg po Din 3 prodam ekiupDo ali 30 kg naprej frauko Vel en je po povzotju. Amton Cok, Ve-temje.	3
Seno
prvovrstno, sladko, dome-če, v balah po pri4>li4no 30 kg 7,a Dim 40 v trgovini Josip Kremipi, saino Zg. Radva.njska oeete ŠL 68 (deeoo mimo kadetnice).
13580-33
Izvrstno vino
lastnega pridelka, od 5 S-trov dalje v laprtifh ste-klonicah po 5 Din liter ee dobi v prodajaiinieah mlekarne Bern.ha.rd, MariSx>r, Atoksandrova cesta 5il in Koroška costa štev. 10.
1344S-33
Gostilničarji, pozor
Več tisoč hektolitrov zelo fioega štajerekega »orura-nega vioa po ug^lud ctJii prodam. Ponudbe na o-glas. oddelek »Jutra« pod šifro »Vino«.	1329(2-33
50 h| vina
rdečega in belega, firveg« biieljčaao po S Din proda Postržin, Krško. Peere,1o-vale« dobi nagrado. Posodim tudi posodo. 13481-33
Suhe hruške
mehke, zelo siadlke vma slen^e« io slive, 10 kg Din 50, 100 kg Diai 350. franko moeto ktrpca povretje pro daja Po«tr»i«i, Kriko.
»480-S!
5000 kg mrve
'roda dražba Gradi dom. ■redraa 15.	13685-S3
Informacije
Vsa4a beseda 1 Din: sa dajanje oaatova aH aa Hfro pa 5 Din. (SI)
Častna izjava
Spodaj podpisana preklicu jeva e tem vse protičastaie itjave v giostilna Skieber v Stalcerjih in izjavljava, da eo bil« b r e x vi.ro.ka ic prevdarka proti umrletmi »»-lespoštovanoma gosp. »ol-skejmi upravitelju Franc.n HfVglerjn, m Je labvalju-jeva go«pe nad ni. HOgier. na odstopa od sodreijskega posflofia.nja. — S"aloerje pri Kočevju.. 21. aprila 1933. Georg Skiober io Vrabič Rud-oif L r.	13779-31
Preselit v eno
naznanilo
goltom \djvdno naznanjava. da sva se preselila i« gostilne Svetima v itarOMia.nO gostiln« pri Ker-iišTKku (Trebušniiu) v 2i-novmioi ter bova cemj. gostom vedno postregla e pristnim dolon-j^k lin cvičkom vil iaibraiimri štajerskimi v»lni im domačo kuhinjo t«r »e priporočata oenj. goMoro Je sa nadaljnji obisk. — Miei in Her-nvvn Burger.	13fti0-3a
Tvnlka Skiger
Sva.hii stroji d. d., se je preselila v K okr*k o pred-meatije št. 51. v hišo gospe Omenil (puškama) naepro-ti Nar.idm-ga donva.
13886-3B
Poravnave
z dobavitelji posredujem t
naj.ktila.otrveje. Ponudbe na op'as. oddelek »Jutra« pod »Ij^pošeo poe.rtdovia!ec«.
13898-31
Sporočam
eeoj. gospodinjam, da sem otvoril na vogau Slomškove ul. št. 9 i<n R»-ijere eeete trgovino x mešanim biagom ie delikate-eo. Imam budi jvžn« udje. lel-eojavo. kakor nudi to druge domače potrebščin«. Potrudil se bom. da vse cenj. odjemalce postrežem z vro pozornostjo in vedo« x najtroli&im im svežim blagom. Za obiieo obisk « vi.iudno priporoča Josip Bračiko.	136S2-31
Preklic
Podpisa.«« Haneel Srečko prekHcs.j«n vs« vesti, katere som širil o »vrriki Cvotič J mii« in drug v Murski Soboti, ker so ime neresnične ter se g. Cvetifcu zahvaljujem, da je odsto pil od «robe. — Han-zel Srečko, potinik tv. Šiftar Ludo-vik. Murska Sobota.
13775-31
H
tu b u innriririnnnm immitm
u
Potujem
M oekaij dni v Nemčijo (Bedim) in prevzamem laii ko uredi tov trgovskih po slo* proti mali odškodo«ty Ponradbe do 6. maj« t. i na aasiov: JoSoo Babnik, LouS>lija.na, Kolodvorska ni st. 34, parter lovo. Telefo« »t.94-50	_136T1-31
Naznanjam,
d« sem otvoril ekspres-čevljarsko delavnico v VošnJakovi ulici št. 2. kjer Izvršujem Tsa ▼ čevljarsko stroko spadajoča dela po najnižjih cenah. ManjSa popra, vila izvršujem takoj. Se vljudno priporoča Alojzij Klavžer.
Rajnim
petiateie
doba
B 8
□ □ □ □
□ □ □ □ □ □ □ □
n
V (caGcvosti ieaicci* doslej
□ □ □ □ □ □ □
G
DULULflJUUUUUUU^^
Tofcalca?
TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO TOBRALCO
je tkanina, ki sama o sebi govori	.
se izdeluje iz egiptskega bombažal kJu
nadomestaje platno, cefir in svilo je zajamčeno perilna tkanina je praktična moda je blago elegantnih dam in preprostih žena je perilna tkanina za otroške oblekice je ceneno blago za večerne obleke, za posete in za vsak dan je izdelan v vseh barvah in čudovitih vzorcih ne pozna krize
je izdelek slovečih angleških tvornic
rJL Š^aieme
JsiubUctna
pri tvrdki
POZOR!
ZARADI PRESELITVE
se vrši
POZOR a*
prodaja ntanu^akture
po globoko znižanih cenah
pri tvrdki MARA RAMOVŠ v Tavčarjevi uBd St. 2, L nadstropje.
Navajamo oene raznega blaga:
Sifon SO cm
Sifon 80 cm ..,..»*
Najfinejši šifon......
Platno za rjuhe 150 cm . . . najfinejše domače platno 150 cm
platno za brisače.....
Oksford 80 cm . . « « črn koton 80 cm . , .
frotirke.......
Poplin za damsko perilo . najfinejši svileni poplin , ostanki svile . , • ■ ,
»	■
■	•
■	a
•	■
po	Din	5.—	Poldeleni za damske obleke . .
„	„	8.—	Poldeleni boljše kvalitete . .
„	„	11.—	Volneni deleni s svilnatimi karo
„	„	19.— vzorci........
„	„	21.—	frvic. etamin črn, siv in moder
»	„	7.50	Svileni poplin za damske obleke
„	„	5.50	Ajig-leški poplini za moške srajce
„	„	5.—	Crep de chine boljše kvalitete
M	n	8.75	ia blago za trenchcoate . . .
„	w	13.—	la češko blago za moške obleke
„	w	17.50	Najfinejši angleški kamgarnl .
w	w	7.—	Športne hlače moške 1 komad
po Din
7.50 10.—
11.— 13.— 11.— 18.— 38.— 70.— 70.— 160.— 120.—
Ostanki angleških kamgamov od m 2.90 do m 3.20, res ostanek 400.— Din.
Trgovcem in krojačem poseben popnst Vsak se lahko prepriča brezobvezno o kvaliteti in ceni blaga. 5327
v m*. Oe<*f<la i i)i.r,. u (lajanje na^ova al; u ti-fro Da fi Din ,'32
Prostov<rfjna dražba
čistega pohištva, kom.ple.t-ni4i postelj, omar. m:?., stolov. starinske ure. pletil-n«'ga stroja, kopalne ban.e. brilja-nteiega prstan«, stekla in porcelana bo v torek dne 2. ma;«i o-b 9. uri dopoldne v hiši št. 5 na Novem trgu v Ljubljani — v III. nadstropju desno.
13510-32
Vrednote
m i>ese(la 1 Dlu. ta dajanje naslova ali •a rfro os 5 Din fSfV

. V^ika tieiat-Jj, i L>:ij. 1 f* iaianje na-lova a' j S:fro M S Din
Rekonvalescent
ki se je vrnil z Go n: k a •SČe « daljš- č«? sob... po možnost" s e<;.--,:ir. o.-krb'-. v kra u z o-k-.li y>0 m i.' seč nadmor-ke vtšl-ne. Po midhe z natančtrmi p -dat ki in pojoji je i>"s a ti rs ou'. oidel. »Jutr;.« i*' i »?amski..

Srebrne krone staro zlato in srebro
kupuje rafinerija dragih kovin v Ljubljani. Ilir-ka ulica štev 36 — vhod z Vidovdanske ceste, pri go sukti M-oiina-	70
Vsakovrstno zlato
kupuje po najivišjih cenah
CERNE — juvelir
Ljubijaoa. Wo!fova uJ-ica 3.
Vse, kar želite,
lobite v »Jutrovem« malem og-lasnlku.
Občutek sigurnosti
dosežen s p-avilno nego ko-že. vnm daje posebno dražest Z !ip"--:ibo fh .-s. p-mi'a boste t u 'li vi to de segla.	109-10
Na»boljša okrepitev
po hr;pi aJi ž;vč-n: ho'»-■'nt. — Ho'.-Nj>i-.n<i>"'ii »Tns.a «. Bohinjska R;=tri<-a. 5 ove-lOdtievtio b'vanje 400 Din. v sezii.ji 45ii D:n.
Bled, hotel »Grad-; ;
daje ko-mipl. p-nziom z it:« . I I zdr. takso za -I" Din. šo--ki | I izletniki in turisti plača." j za celodnevno prehran*-, n prenočišč-« 25 K«u 1^-176-40
Šmarješke Toplice
Jugoslovenski »Gastein pri Novem mestu se i otvorijo 1. maia. Jako uspešne pri ve ni bo- | le^ni. Zeio znižan^ cene. Proso^Kti na 7ahte- I vo zastonj. 12S90-40 i
Velika Isbira
c I
IflSA
v vseh ciodnih oarvah. g-ladka m vzorfcasta. različne
kakovosti, za obleke, bluze m perilo.
,,Pri škofu"

po najnižjih cenah, tenis-rakete, nogometne potrebščine, najugodnejše kupite le pri
»Tehnik"
Ljubljana, Miklošičeva easta 20
ZALOGA GRAMOFOXOAr IX RADIO APARATOV 5319
—»—wiiiLwyii wi i f '■'■IJ"""—l?i
NEKADILEC
na mah za vedno la-liko postanete z uporabo

Antifumin je tekočina, ki, uporabljana za izpiranje ust, ustvarja veliko odvratnost napram tobaku in daje priliko tudi najbolj strastnemu kadilcu, da se na najlažji način in
v najkrajšem času odvadi grde razvade kajenja. Cena originalni steklenici 40.— Din, s poštnino 45.— Din.
Depo za Jugoslavijo:
Dvorska lekarna Bogojevica, S koplje
Dobi se tndi v Ljubljani v lekarni g. Ramora, Miklošičeva cesta; v Murski Soboti v drogeriji Andercha Josipa in v mnogih lekarnah in drogerijah v na>i kraljevini. 178
KsSSSS
u t"" f' fimffiili
ZAHVALA
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalia, ki smo jih prejeli povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga, ateka, sina, brata, strica, svaka, gospoda
ViCjema de ^o&ia
trgovskega poslovodje
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo
smo dolžni g. dr. Jamarju, g. dr. Rusu za njih trud in požrtvovalnost, čč. duhovščini, pevskemu društvu nižjih poštnih uslužbencev, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.	532S
V Ljubljani, dne 30. aprila 1933.
Žalujoči ostali.
V globoki žalosti naznanjamo, da je naša Ijuc ljena mamica, stara mama, teta in tašča, gospa
ANA O It M

vdova
dne 27. t. m. po daljšem trpljenju. pre\idena s t. lažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bo v nedeljo, dne 30. t. m., ob 9 uri poldne izpred hiše žalosti na domače p I • črešnjevcu.
Crešnjevec, dne 29. aprila 1933.
Žal
lUi" : '
A
Največji uspeh med poletnimi obutvami so dosegle do danes
opanke
s svojo ljubkostjo in lepoto, prikladno za vsako priliko. Te imajo na vsakem podplatu vtisnjen gornji zaščitni žig, ki jamči, da so pristne.
Mehanična tovarna opank in obutve
PETAH M. DUMITKOV, PANČEVO.
so kupijo za odplačilo vknjiženega dolga pri sledečih denarnih zavodih. Flača se 1-3 vsote takoj, ostale -l3 se vknjiži na isto mesto, in sicer na veliko trgovsko hišo v Mariboru, za dobo enega leta, proti 8% obresti. Posojilnica Narodni dom, Maribor, Spodnje štajerska posojilnica, Maribor, Zadružna gospodarska banka Ljubljana ali Maribor. Ponudbe na upravo »Jutra« Maribor pod : Sigurnost
kapitala«.	530-4
KLEPABS&A DELAVNICA
"T M 1
f JL
GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 16 »pri Levu«.
Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raznovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vaši želji, najsolidneje in po zmernih cenah
Spolna slabost, izmučenost, nespečnost, utrujenost, nerveznost
Bo posledica preranega staranja. Organizem boste osvežili in mladost ter zdravje sem vam vrneta z uporabo APARATA PELITHE X RADIOM! Prve svetovne kapacitete so se zelo ugodno izjavile o 'rJ.ITHE. Zdravljenje brez bolečin. Aparat deluje, medtem ko vi pite. PELITHE je odobren z odlokom ministrstva za socialno po-itiko in narodno zdravje, štev. 9141 od 28. V. 1932. Za diskretne r.formacije in prospekte se obrnite na »PELITHE«, Ljubljana,
poštni predal št. 139.	5045
LEPE GRUDI
»OMNI A«,
fcvrate m BOfmaine polnosti do»e4ete v 4—o tednih pri
NERAZVITIH GRUDIH
ali kadar p« usahnejo za rad; bolezni aJt otrošk-e [»atelje z z.u.na.nj-0 uporabo garniture »J0L1FEMME« [« prof. dr. med. Bieru. Pri tem se ne ukrepe te-lo m boki. Nar« ven, po-polnoma ne pesen in zajamčeno neškodljiv propara-t 135 l>;n.
PRI MLAHAV1H IN MEHKIK
pr»:h zadot'rte s preparatom »J UNO« (po sijajni »ee«! i« priporočilu ir. med. Fu®.ke-ja in dr. H. Majorja) zopet riastafinof-t in čvrvt&M. Garnitura 70 Diji. — On^tule SCHRoDER-SCHENKE razpošilja oddelek fJ Zagreb, Drašuovičeva ulica 27 Poštnina prt p ačkiu v o«prej 6 Dia. po po-vzetjm 12 Din. 4091
Zahtevajte brezplačno Hustrovan cenik.
I
P«
i
Staroznana trgovina z usnjem in čevljarskimi potrebščinami, na zelo prometnem kraju v Ljubljani se odda v najem po prav ugodnih pogojih. Ža odkup zaloge potrebnih cca 100.000 Din. Mesečna najemnina nizka, tako da je uspeh agilne-mu trgovcu zasiguran. Eventuelno oddam lokal in skladišče tudi za drugo trgovino ali kako drugo podjetje v najem. Informacije v oglasnem oddelku »Jutra«.	5300
Znameniti astrolog orof. Helčn se je odiojil brezplačno izdelati Vara horoefcop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede ua razdaljo, meji na čudovito«. Prof. Keien Vam pove po resnici vso Vašo usodo; napove Vam, kdaj lahko dosežete uspeh aH najdete srečo itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodoMh dogodkov gotovo vzbudi 'vzačudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadlkujte, vse se obrne na bolje.
tirajte, kaj Vara p!£e prof. Heten:
Spoštovani prijatelji! Ze satna objava da bom izdeloval horoskope brezplačno, je povzročila, da je moj tukajšnji zaved naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost. da se Vam tem potom zahvalim za Vaše zaupanje. Svoje sposobnosti dajem sedaj na raapolago vsem. Sporočite mi svoje nas'ove. poklic, dan. mesec in leto rojstva in povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti tr. preteklosti več. nego bi Vi smatrali ze možno. Samo "a izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj zavod- Astrol. labor K. Havelka. Prasa 31 — Vinohradv poštni predal 28. J—350. Upam. da Vam pokažem boljšo pot v bodočnost ln ostajam Vaš prijatelj
prof. Helen, astroL

Tako vprašujejo moški, kjerkoli se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetloplavimi lasmi očara vso svojo okolico. Njen uspeh je istočasno tudi uspeh
SPECIJALNEGA SAMPONA S. Y. S
ki varuje svetle lase nevšečnega potemnevanja in daje potemnelim
lasem tudi brez sijaja svetel blesk in svilnato mehkobo. 2e prvi poskus vas bo prepričal o tem!
Oprema za enkratno uporabo.....
Oprema za trikratno uporabo.....
Dobiva se povsod. Poskusite še danes,
S. Y. S spcdjalsi šampon sa plavolaske.
Prodaja na debelo: »COSMOCHEM1A«, Zagreb, Smičikla»ova ul. 23.
.....Din §.—
.....Din 12.—
a zahtevajte izrecno
rustvo
reg. porn. blagajna z o. z., MARIBOR, STOLNA ULICA 5
sprejema po vsej Dravski banovini redne člane v zavarovanje na pohištvo kot nagrado ob poroki (ženitvi). Zahtevajte prospekte ali poset potnika. Sprejemajo se v vseh srezih Slovenije mizarski in pleskarski mojstri v produktivno članstvo. Rešite se brezposelnosti!
Potrebno predizobrazbo za pomočniške in mojstrske izpite v dam-sko-frizerski stroki: barvanje las, lasničarstvo in drugo vam nudijo
oblastno dovoljeni strokovni tečaji v Mariboru pri
M. FETTICH - FRANKHEIM
Prijave vsak čas. Za pism. pojasnila je priložiti znamke za odgovor.
»TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles ln otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovfcka c- 4.
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in igrač-aih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izbira Najnižje cene. Ceniki tranko.
Znajti se je treba v tem težkem času
Mi mudimo vsakomur priliko, da zae-lužd — kdor hoče deiati. Uredite si d-omačo plt-ur-ik>. ker mi damo vsakomur poeu, a odkupimo gotovo pl-eten-o blago. Prejo za pletenj« dobavljamo in posebej h-onoriramo pletenje, kar dokazujejo mino^je zahvalinice lju-d.jj, ki h m ta način našli za-postenja. in zaslužka. Z zaupanjftm zatiteroiite bfuzjplačme prospekte od tt. Do-mae-e pleitareke - industrije Jo^np Toma žic. Maribor, Krekova 16.
142
inonoaonoo -.odo Med mestom ln deželo
posreduje »Jutrov« mali oglasnik.
PRIČAKOVANJA
'bodo nadkriljila izvrstna
glasbila
,nojvečje domače odpremne ( tvrdke KPALjEirsia mroSia
DOBAVITELJ
PROISVOD GJ.A2B11. IN PRIBORA
2A&RCB.
Nilcoličeva. ul 12/c
Violine...od Vin "71r<*>5« fjritare,- - ~f5B.- -Mandoline ■J08.- » Harmonike -* jfS.- * Havajske grtare, kromatične harmonike, trube, saksofoni Lt.d. po najnižjih cenah.
ZAHTEVAJTE
hcesplačni poučni
C SzlVMJtC
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri
Matek B MEkeš, Ljubljana
poleg hotela štrukel.
Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje gumbnie. Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene.	79
Žične vloge po 1C9 Din
žične vloge iz izvanredno trde žice Din 159. Samo po povzetju, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje.
„WEKA", MARIBOR 9.
oV>e *V* ve**
V
IJII1 OII; COM
kTW
D. 1».

NARODNI MAGACIN
ŠNA TEKSTILNA
LJUBLJANA, MESTNI TRG 17 ~
D.
D.
ZA USTANOVITEV
VEČJE MODERNE
na jako ugodnem prostoru se ustanavlja delniško društvo z deleži po 10.000 do 20.000 Din. Interesenti naj vpošljejo svoj naslov podružnici »Jutra« v Mariboru pod šifro »Dobro naložen kapital«. Sprejemajo se tudi vložne knjižice dobrih zavodov.	5302
	Vam nudi po neverjetno nizkih cenah				5233
		8.— 11.—	volneno blago za kostime .	Din	59.—
volnene delene		Din 20.—	blago za moške obleke od .	»	52.—
češka svila 100 cm široka . .		» 20.—	angleško blago za moške .	»	200.—
moderne frotire	za obleke .	» 22.50	češki kamgarn .....	»	114.—
moderne vzorčaste Bemberg .		» 43,—	kontenina, rjava ....	»	6.—
Crepe de Chine vseh barv . .		» 40.—	šifon 80 cm širok ....	»	7.—
volneno blago za dam. obleke		» 40.—	češko platno za kapne 100 cm	»	30,—
zgotovljene moške obleke . » trenchcoate » pump hlače . » otroške obleke
Din 430.— 660.— 100.— 114,—
» » »
marinar. oblekce » 185.-
PRIDITE IN PREPRIČAJTE SE, DA TO NI SAMO PRAZNA REKLAMA.
ZeS© prikladen objekt za
tekstilno industrijo
prodam.
Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Gorenjska proga«. 5273
večjih in manjših, v I. nadstropju, v Prizrenski ulici 5 (pri hotelu Moskva) v Beogradu, prikladnih za pisarne, podjetja, delavnice, in dvorišče za skladiščno blago damo ugodno v najem. Obrnite se na M. Milica, Bfogmd, Prizrenska 5.
SPOLNE BOLEZNI
sifilis, kapavica, beli tok so ozdravljive brez strupenih injekcij, brez živega srebra in salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva. Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova
ulica 10, J. 17. CSR.	162
Cenjenemu občinstvu sporočam, da sem vzela v zakup
OTEL„PLESNIK"
M
▼ Logarski dolini
ter ga otvorim v nedeljo, dne 30. aprila. Svojim cenjenim gostom b-_;tn postregla s prvovrstno hrano in izborno kapljico. Priporočam se za obilen obisk	525)	VERA KENDA.
Na pljučih bolni
VEC TISOCEV OZDRAVLJENIH.
Zahtevajte takoj knjigo o moji novi umetnosti hranjenja, ki je že mnoge rešila. More se uporabljati v vsakem načinu življenja in pomore, da bolezen naglo premagamo. Nočno potenje in kašelj ponehata, telesna teža se zviša, a postopno ovapnenje konca bolezen.
RESNI MOŽJE zdravniške vede potrjujejo odličnost moje metode ter jo radi priporočajo. Cim prej počnete z mojim načinom prehranjevanja, tem bolje.
POVSEM ZASTONJ
dobite mojo knjigo, iz katere boste ! lahko črpali mnogo koristnega. Ker znaša moja naklada za brezplačno odpošiljanje samo 10.000 komadov, pišite takoj, da se boste tudi Vi lahko "J prištevali med njene srečne dobitnike. — Zbiralno poštno mesto:
GEORG FTJLGNER, Berlin-Neuko!n Rfaigbahnstrasse 24, Abt. 490. 2796
KOKOŠJE, PURJE. GOSJE in RAČJE
NAVADNO, S STROJEM ČIŠČE-NO in COHANO
PO ZNATNO NIŽJIH CENAH.
VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO
'Mm&K™ DOBAVLJA V J VSAKI MNOŽINI
f. Uafda, (Gadovcc
Telefon 59, 60, 3, 4«
PERILO
direktno iz tovarne.
Oksford srajca......Din 27.—
Poplin srajca..............» 36.—
Touring srajca............» 42.—
samo
TRGOVSKI DOM
femedtL
rnvA«tA • pf«. A • m - 08iEr
CELJE št. Jfr
Veliki ilustrirani eenik zastonj. Kar ne
ugaja, se zamenja ali pa se vrne denar.
OTROKOM:
Vrsta 4431-00
Lahki otroški čeveljčki za vsakdanjo nošnjo ob toplih dnevih. Izdelani so iz platna z gumijastim podplatom.
Vrsta 3661-00
Najdražjim — najboljše! Za Vaše ljubljenčke te močne in udobne čeveljčke iz najfinejšega usnja.
Vrsta 2942-00
Zračne in lahke sandale s podplatom iz
crep-gumija. Za tople sončne dni neobhodno potrebne.
Vrsta 3922-00
Za nemirne dečke nizke čevlje iz boksa z močnim podplatom iz krupona. Zelo trpežni. Štev. 35—38 Din 69,—
Vrsta 5851-30
Za Vaše ljubljenčke te kombinirane čeveljčke iz laka ali v rjavi barvi. Zelo lepi in ckusni.
Br: 27-34
Vrsta 5S42-40
Za deklice te udobne, kombinirane f!e-ksibi-čeveljčke, iz laka ali rjavega boksa
te prave
novih čevliev
Z našimi novimi cenami smo omogočili letos vsakomur, da se lahko dobro obilje po potrebi, vrensenis in za vsak poklic«
ženam:
Vrsta 3335-10
Ženski sivi platneni nizki čeveljčki z gumijastim podplatom. Za lepe sončne dni.
Vrsta 3925-23
Za hišne gospodinje, kadar gredo kupovati na trg, te praktične in trpežne čev Ije iz boksa z gumijastim podplatom.

Vrsta 3945-03
Praktičen in udoben čevelj iz črnega boksa z gumijastim podplatom. Nenadomestljiv za vsakdanjo uporabo.
Vrsta 8865-11
K lahki letni obleki te idealne in okusno kombinirane opanke. Zelo so zračne, lahke in udobne. Rdeče in modre.
Vrsta 2845-11
Za navadne dni te čevlje iz črnega ali rjavega boksa. Ravnotake iz laka za nedeljo in praznik za Din 99.—.
Vrsta 1805-68
Eleganten lakast čeveljček kombiniran z usnjenim podplatom. Idealen čevelj za vsako damo, kadar gre v družbo ali na obiske.
Vrsta 2605-16
Zek> okusno okrašeni čevlji k športnemu kostima. Izdala ni so iz temnorjavega boksa.
Vrsta 9645-38 .
Eleganten čevelj iz rjavega boksa ali črnega laka s kombinacijo iz kačje kože.
NAŠI ŠPORTNI ČEVLJI, PRAKTIČNI IN POCENI
Vrsta 9535-V?
.'vidno eleganten pems-čeveljček iz laka ali rjavega boksa z okusnim okraskom.
CENENE NOGAVICE IZ PRVOVRSTNEGA MATERIJALA:
Vel. 24—28. Najidealnejša obo^ev za vsak šport In vsako igro v pri-rodi. S temi čevlji boste prištedili mnogo denarja ni obvarovali Vase usnjene čevije. Vel. 29—34 Din 35.—, 35—38 Din 39.—, moški
Din 49.—.
OTROŠKE NOGAVICE:
Dolge bombažaste 8, 10
in 12 Din Kratke iz sukanca
Din 7.-, 9 — Za šport Din 10.-, 12.-
MOŠKE NOGAVICE:
Iz sukanca ali pol-
svile .... Din 15.— Egiptovski bombaž
z deseni . . . Din 10.— Polevilene . . Din 7.— Močne bombažaste 5.—
čhtJte svoje čevlje z našo kremo. 1 škatla Din 4.
ŽENSKE NOGAVICE:
Najfin. svilene Din 29.— Svilene viseosa » 25.— Svilene .... > 19.—
Ia flor..... » 19.—
Bombažaste . . » 15 — Bombaž., normal » 9.— Iz sukanca za soort 10,—
možem:
Vrsta 2947-00
Sandale, ki ne žulijo ne nog ne žepa. Zelo so lahke zračne in udobne. Ženske Din 49.—.
Vrsta 2927-41
Zračne in lahke sandale s chrom-podpla-tom neobhodno potrebne za tople dni.
Vrsta 1937-29
Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi ali črni.
Vrsta 1637-21
Nizki čevlji iz dobrega črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom.
Vrsta 1637-80
Nizki čevlji iz prvovrstnega telečjega boksa, okrašeni s perforacijo. Nosijo se k športni obleki. Usnjena peta.
Vrsta 3967-22
Visoki čevlji iz močnega boksa s široko in udobno obliko in z močnim gumijastim podplatom. Zelo trpežni.
Urejuje Davorin Kavljea. Lsaaja sa ionzorcij »Jutra« Adoit Ribnika*. Za Narodno tiskarno d. <L kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za mserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v LjH&ijam.