P.b.fe kulturno - politično glasilo Po”tni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2. POZOR! Sedaj cenejše, kdor želi pravočasno naročiti apno. Dostavljata pa na dom vaša zastopnika za Podjuno brata Jože In Tenej BLAŽEJ LETINA - Pošta: ŠMIHEL pri Pliberku dom ačih do g o d k o v Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt LETO XV./ŠTEVILKA 13 j———— —— — CELOVEC, DNE 28. MARCA 1963 CENA 2.- ŠILINGA Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom? šev in tisti narodni nestrpneži, ki se spretno skrivajo v ozadju. Nek takšen nestrpnež „častnega“ formata, ki živi v veliki meri od našega slovenskega ljudstva, je na primer v Dobrli vesi ob priliki slovesnega evharističnega obhoda na praznik Rešnjega Telesa šel od ženke do ženke in jim naročal, naj za božjo voljo molijo vendar nemški rožni venec, ker bi se ob slovenski javni molitvi tujci lahko „zgra-žali“. Vemo, da ima naš prevzvišeni nadpastir dobro, blago srce, odprto srce tudi za naše potrebe in da bi rad upošteval naše pravice, če bi drugi tega zavestno in sistematično ne preprečevali. ' Pri tem pa le ostane odprto nadvse važno vprašanje: Kdo nosi danes pred Bogom zadnjo odgovornost za usodepolna dejstva, da slovenski duhovniki ne smejo več postopati po svoji vesti, da sc v šoli ne smejo več posluževati družinskega jezika, da ne smejo v šoli z otroki moliti v tistem jeziku, v katerem z njimi doma njih starši opravljajo običajne družinske molitve? Kdo nosi zadnjo odgovornost pred Bogom, da se postavljajo naši duhovniki na zatožno klop in jih sodijo ljudje, ki zato nimajo legitimacije, ljudje, ki so vse drugo kot prakticirajoči katoličani? — Kdo nosi v škofiji zadnjo odgovornost pred Bogom, da cela vrsta naših otrok po raznih farah kljub prijavi k dvojezičnemu pouku leto in dan ne sliši več slovenske besede? — Ali tu, g. generalni vikar, ne vidite krivice, — tu, ko gre za naravno pravo našega slovenskega človeka in za od Vas tako poveličevano pravico staršev? Kdo nosi končno zadnjo odgovornost pred Bogom za obstoječi manjšinski šolski zakon v današnji obliki: država ali cerkvena oblast? — Država je širokogrudno predlagala pri formulaciji tega zakona mate- rinščino za učni jezik krščanskega nauka, cerkveni zastopniki pa so to edino pravično in krščansko rešitev preprečili in določili za manjšino krivično formulacijo, ki praktično izključuje materinščino pri veronauku in poleg tega omogoča — kar je v nasprotju z vso cerkveno prakso — učiteljem-laikom ne glede na njih svetovni nazor, da „ nad-z i r a j o “ naše katehete pri poučevanju veronauka na dvojezičnem ozemlju. Kdo nosi slednjič odgovornost pred Bogom v deželi za porazno dejstvo, da trpijo naši duhovniki na svojih postojankah dostikrat pravo mučeništvo? Na eni strani jim vest kot najvišji sodnik veleva dejanja, ki jih cerkvena oblast s svojimi odloki izrecno prepoveduje. Na drugi strani pa jih vsak lahko napada in toži na najvišjčm mestu in le malo je slučajev, da bi vzelo cerkveno predstavništvo v določenih primerih naše duhovnike v zaščito in bi jim nudila možnost obrambe! Tako ni čuda, da se je ob tem žalostnem stanju v zadnjih letih osem slovenskih bogoslovcev izneverilo svojemu poklicu. Mlad človek bi moral imeti živce in svetniško stanovitnost, da bi si še upal po teh poraznih spoznanjih vršiti duhovniško službo na dvojezičnem ozemlju. Dolgo smo čakali, ponovno prosili, a vsa naša dokazovanja so bila na žalost zaman! Nikdar pa nismo grozili s štrajkom ali z izstopom iz Cerkve, kot z uspehom grozijo gotovi, cerkveni oblasti znani ljudje. Spričo zadnjih dogodkov v Dobrli vesi, ki so verjetno samo začetek že dolgo vsestransko zasnovane večje akcije, pa ne moremo več molčati. Ako ni človeka v škofiji, ki bi imel pogum in bi čutil dolžnost, braniti naravne pravice manjšine, potem apeliramo na pravični čut vesoljne Cerkve, apeliramo na krščansko čuteči svet zunaj naše dežele! Narodni svet koroških Slovencev Avstrija je dobila novo vlado V sredo je odstopila stara vlada. Zaprisega novih ministrov in državnih tajnikov Koroški Slovenci slovimo v zgodovini po svoji otroški zvestobi nasproti Cerkvi in škofu. Ko je nemški del dežele zajel val proti-cerkvenega gibanja „Proč od Rima!“, so slovenski verniki strnjeno stali za svojim škofom in papežem kot najvišjim cerkvenim poglavarjem. Takisto je bilo za časa narodnega socializma. Zavedni Slovenci so •stali zvesti Cerkvi in svojemu nadpastirju in marsikateri je moral za to svojo zvestobo v koncentracijsko taborišče ali v gestapovski zapor, dočim so nemški priseljenci po vrsti odpadali in netili sovraštvo do Cerkve. Ni čuda, da so krški škofje Slovence kot najzvestejše vernike tudi temu primerno cenili. Škof Kahn je bil znan prijatelj Slovencev. Značilen za njegovo miselnost je izrek: „Lasset die Slowenen Slo-wenen sein, damit das Gift des deutschen Liberalissnus nicht auch unter ihnen Wurzel fasse!“ Celo nadškof dr. A. Hefter, dasi Nemec iz rajha — je ljubil Slovence in se zanje tudi potegoval. Tudi nadškof Roh-racher nikdar ni dopustil, — več takih slučajev je znanih, — da bi postali njegovi duhovniki žrtve političnih napadov. Ščitil jih je z vso svojo avtoriteto in je v kali zatrl vsako gonjo proti njim. Od tega časa se je v deželi življenje dosti spremenilo. Vzgoja v semeniščih našim dijakom in bogoslovcem ne da s seboj tisto, kar bi moralo biti naravna podlaga za vsako uspešno delo med ljudstvom: ljubezen in znanje materinega jezika! S tem se zavestno pospešuje nekakšen razdor med starejšo in mlajšo duhovniško generacijo. In vendar bi morali biti glede konsolidarnosti duhovniki blesteč vzgled laikom: „0 quam bonum jucundum est, habitare fratres in unum.“ Koliko upravičenega pohujšanja lahko nastane med vernim ljudstvom, kjer je medsebojna mržnja zajela duhovnike sosede, ki se v ogromno škodo verskega življenja med seboj sovražijo ter delajo drug drugemu težave. Gospodova napoved, da mora vsako kraljestvo, ki je na znotraj razdvojeno, nujno razpasti, se v teh žalostnih primerih prvič v naši zgodovini v vsej tragediji nresničuje. Vedno je bila, krajevno gledano, največja nesreča za Cerkev, če je postala sužnja političnih struj ali žoga v rokah oblastiželj-nih diktatur, in ni mogla v miru in nepristransko brez razlike stanu in jezika učiti svoje vernike. Obdobje, v katerem zdaj ži-v!mo koroški Slovenci, je v cerkvenem pogledu morda najtežji preizkusni kamen v naši zgodovini. _ Nikdar naši požrtvovalni, svojemu materinemu jeziku zvesti duhovniki pač niso kili tako kot danes brez vsake zaslombe in, brez razumevanja cerkvene nklasti za naše življenjske pravice, popolnoma prepuščeni brezvestni gonji in napadom nahujskanih raznarodovalnih organi-*aciji ki se skrivajo pod svetohlinsko krinko navideznih verskih gibanj v spodnjem delu dežele. Na žalost ugotavljamo, da si gotovi, Po svoji dvomljivi preteklosti sumljivi ele-njenti svojijo celo „dano“ pravico, da nad-*lraj0 naše duhovnike in kot edino zanesljivi poročevalci ugotavljajo „dejanske“ je-:*ikovne razmere in potrebe po naših župnijah. če jim postane kak duhovnik radi svoje doslednosti, ker pri veronauku upošteva družinski jezik otrok, neprijeten, ga zatožijo in posledica jc prej ali slej ta, da 'nora brez zaslišanja in brez možnosti zagovarjanja in obrambe svojega stališča izginiti iz šole. Tako se bližamo vedno bolj kaotičnemu stanju, ko naše duhovnike ne bo več nastavljala in premeščevala cerkvena oblast po danih objektivnih dušnopastir-skih potrebah, temveč razna društva star- ko dolgih zapletenih razpravljanjih, so se zadnje dni vladna pogajanja vendar pri-ibližaila koncu. Ko so se stranlke sporazumele o zadnjih vprašanjih nove vlade — preteklo isdbdto zjutraj ob 4,15 —, so izdelale načrt, po katerem bi se naj vršila za- 50.000 gledalcev na Planici Velikim tradicionalnim poletom na planiški velikanki posvečajo vso pozornost ne le v Sloveniji, temveč po vsem svetu. Posebno doživetje pa so za gledalce skoki, saj je res užitek opazovali polete čez stometrsko znamko, ki sledijo zaletu z brzino do 120 km na uro. Za to prireditev, ki sodi v krog Oberst-dorf-Kulm-Planica, so se prijavile skoraj T«e evropske drlave. Vsa najboljša mesta tako v osebni kot moštveni razvrstitvi so odnesli zastopniki Vzh. Nemčije in si tako tretjič in dokončno osvojili po zmagah v Kulmu in Obcrstdorfu »Trofejo v spomin inz. Stanka Bloudeka*. Med prvimi desetimi najdemo v splošnem zaporedju kar 5 Vzh. Nemcev, 1. Bockeloh, 2. Klemm, 3. Kilrth, 4. Recknagel in 10. Peter Lesser. Kakor avstrijski zastopniki, ki so dosegli 7. mesto, je doživelo zastopstvo Jugoslavije posebno smolo. Za v soboto na prvih poletih je nenaden, močan sunek vetra spravil svetovnega prvaka, Slovenca Jožeta Šlibarja, iz ravnotežja tako, da je pristal po dramatičnem poletu namesto s smuči z glavo. Odpeljati so ga morali v bolnišnico, kjer se je ob postrežbi zdravnikov kmalu prebudil iz nezavesti. prisega novih ministrov in državnih tajnikov v sredo popoldne, zvečer pa bi naj izglasovali proračuoslki osnutek za 1963. Vodilni avstrijski stranki OeVP in SPOe sta potegnili končno črto pod dolgotrajna vladna pogajanja. Odobrili in sprejeli sta končno izid pogajanj. Vodstvo OeVP se je pretekli torek sestalo k večerni seji, kjer je zvezni kancler dr. Gorbadh v škoraj enournem govoru poročal o poteku vladnih pogajanj. Nato je razglasil imena onih politikov, ki jih je predložil kot zastopnike OeVP za novo vlado. Zvezno strankarsko vodstvo je potrdilo izid pogajanj. Imenovalo je može, ki bodo kot zastopniki OeVP odposlani v novo vlado: Zvezni kancler dr. Gorbadh; trgovinski minister dr. Bodk; Obrambni minister dr. Schleinzer; pravosodni minister dr. Drim-mcl; kmetijski minister dipl. inž. Hartmanu; finančni minister dr. Korinek. Državni 'tajniki: v trgovinskem ministrstvu dr. Kotzina, ravnatelj komornega urada za Zgornjo Avstrijo; dr. Franz Hetzenauer (po poklicu odvetnik) v pravosodnem ministrstvu ‘ter dr. Kranzlmayr v notranjem ministrstvu 'ter dr. Steiner v zunanjem ministrstvu. Tudi 'zastopstvo SPOe je soglašalo dogovoru z OeVP. Imenovalo je sledeče vlaldne člane: podkandlcr in minister za podržavljeno industrijo dr. Pidtermann; notranji minister Olah; zunanji minister dr. Krei-Sky; minister za promet in električno gospodarstvo Probst; pravosodni minister Dr. Klaus je izstopil iz vlade Socialisti so vedno prekrižali njegova načela varčevanja Že pred dvema tednoma je finančni minister dr. Klaus nameraval odstopiti od svoje službe. Vendar je na prošnjo zveznega kanclerja še vršil svojo nalogo, dokler ne bi bila sestavljena nova vlada. »Brez zagrenjen j a izstopim iz svoje službe; na-pram zveznemu kanclerju pa bom še dalje ohranil staro prijateljstvo«. S temi besedami je dr. Klaus zaključil svoj govor pred zveznim vodstvom ljudske stranke. Dr. Gorbadh je tik pred imenovanjem nove vlade še enkrat prosil dr. Klausa, naj vstopi v novo Vlado. Dr. Klaus je izjavil, da vztraja pri svoji odločitvi. Svojo pot je utemeljil kolt vedno z dejstvom, da so mu socialisti vodno prekrižali načela štedenja in stvarnosti v vodstvu finančne politike. To se je pred vsem jasno kazalo v zadržanju socialističnih zastopnikov v zadnji fazi vladnih in proračunskih pogajanj. Kljub 'temu, da se je dr. Klaus vedno prizadeval, da bi bil finančni minister za vse Avstrijce, j c moral v zadnjem času v vedno večji meri pogrešati s strani socialistične stranke odkrite pripravljenosti do skupnega ddla. Obratno, okusiti je moral s te strani vedno zopet nezaupanje in nestvarno kritiko ter upor. Dr. Klaus pa je zagotovil, da bo še dalje aktiven član Avstrijiske ljudske stranke. -KRATKE VESTI - Alžirske oblasti so sporočile novico, da je Francija razstrelila svojo novo atomsko bombo v Sahari. Bomlba je najbrž eksplodirala v oporišču Hoggar. Ker v Parizu niso dali o tem nobene izjave, se ne more vedeti nič točnejšega glede jakosti in načina zadnje jedrske eksplozije. Francija ima pravico do vojaških oporišč v Sahari po evianskih sporazumih, vendar jc sedaj alžirska vlada ostro protestirala pri pariških oblasteh zaradi nove atomske eksplozije na severno-afriškem ozemlljh. V Kairu se že več časa sestavljajo z. Nasserjem iraški in Sirski državniki, ki se razgovarjajo o možnosti ustanovitve arabske federacije med ZAR, Irakom, Sirijo ter verjetno še Jemenom in Alžirijo. Vse te nove možnosti za arabsko enotnost so nastale po nedavni revoluciji v Siriji. Minister za trgovino komunistične Kitajske je prispe1! s posebno delegacijo na uradni obisk v Anglijo, da bi se tam razgovarjal o možnosti trgovinske izmenjave med obema državama. To je prvi obisk kakega Maovega ministra v Veliki Britaniji. Predsednik De Gaullc se je mudil na peturnem obisku pri holandski kraljici Julijani. ObiSk je zahteval izredno varnostno službo. Francoski državnik se je sestal tudi z zunanjim ministrom Lunsom. Broda; socialni minister Proksch: državni tajniki kot doslej VVeikert in RcVsdh. Dosedanji notranji minister Afrksch ne bo več član vlade. Novi finančni minister Novi finančni minister dr. Korinek je nam Korošcem dobro poznan. Dr. Korinek je Dunajčan, star 56 let. Od leta 1934 do 1938 je bil tajnik Deželne obrtne zveze za Koroško. Pozneje jc postal odvetnik in je leta 1947 sledil klicu v Zvezno gospodarsko zbornico, kjer je do leta 1950 bil pod ravnatelj komornega urada. Odslej je bil generalni 'tajnik Zvezne gospodarske zbornice. Dr. Korinek dobro pozna gospodarstvo in njegove organizacije ter socialne probleme. Že nekaj let je podpredsednik glavne zveze članov socialne zavarovalnice v Avstriji. Politični teden Po svetu ... UGANKE OKOLI BIDAULTA Ko so -zasačili nekdanjega ministrskega predsednika Georgesa Bidauka, voditelja »Nacionalnega upornega gibanja« v Stein-bacliu ob VVorthsee nedaleč tu Dr. Josip Srebrni? - 40 let škof škofija na oloku Krku slavi redek jubilej: njen vladika škof dr. Josip Srebrnič obhaja 40-letnico škofovskega posvečenja. To je redko slavje, na katero so se verniki na Krku lepo pripravili, kot beremo v njih škofijskem listu z dne 12. februarja 1963. Tam je najprej kratek življenjepis slavljenca, ki ga je sestavil pomožni škof Zazinovič. Škof Srebrnič sc je rodil v Solkanu leta 1876. Gimnazijo je študiral v Gorici, nato je šel študirat zgodovino na dunajsko univerzo. Postal je profesor v Gorici, toda kmalu je pustil svetno službo in stopil v bogoslovje. Poslali so ga v Germanicum v Rim, kjer je doktoriral na Gregorijanski univerzi. Po vrnitvi v Gorico je bil najprej prefekt v bogoslovnem semenišču, nato rektor v Malem semenišču. Istočasno je poučeval cerkveno zgodovino v bogoslovju. Med prvo svetovno vojno je bival z ostalimi člani profesorskega zbora v samostanu v Stični. Po končani vojni je ostal v Ljubljani in bil imenovan za profesorja zgodovine na bogoslovni fakulteti nove ljubljanske univerze. Tu ga je leta 1923 zateklo imenovanje za škofa na Krku po smrti pok. msgr. Mahniča. Za škofa ga je posvetil škof Jeglič na praznik Brezmadežne leta 1923, škofijsko stolico na Krku je zasedel dne 23. decembra 1923. Iz tega je razvidno, da bo prava 40-letnica šele v decembru. Toda ker bodo takrat vsi škofje v Rimu na koncilu, so slovesnosti hoteli imeti prej in izbrali so v ta namen praznik sv. Jožefa, nebeškega zavetnika škofa Srebrnica, in naslednjo nedeljo 24. marca. Ob obletnici dr. J. Grampoviana Nedavno je ameriški Slovenec inž. dr. Janko Grampovčan obhajal 65jletnico svojega rojstva. Dr. Edi Gobec je v „Glasu naroda” (New York) orisal življenjsko pot slavljenca, ki je doma iz Vrhnike. Krepko sc je udejstvoval kot gospodarstvenik pa tudi kot jezikoslovec. Med jezikoslovci je zbudil pozornost s svojun delom „BcriIo in Bcarla”; v rokopisu ima „500 semitskih besed v slovenščini”, „Turške in arabske besede v slovenščini” in ,rSanskrt-slovenski slovar”. Kljub svoji visoki izobrazbi se je v Ameriki moral lotiti najtežjih del, da bi se preživljal; delal je najprej v tovarni čevljev, nato je bil nočni čuvaj, potem pometač, električni žagar, zadnje čase pa inšpektor za trdnost jekla. Ker si bo kmalu prislužil ameriško pokojnino, namerava prihodnje leto izpreči ter preživeti zaton svojega plodnega življenja doma v Sloveniji. Slovesna blagoslovitev prostorov Slovenske prosvete v Trstu V nedeljo je bila v ulici Donizetti slovesna bla- goslovitev društvenih prostorov Slovenske prosvete, ki jo je opravil tržaški škof, prLsostovala pa »ta tudi vladni generalni komisar dr. Mazza in tržaški župan, dr. Franzil. , Prostore, ki so sicer v stanovanjski hiši, je Slovenska prosveta preuredila in dobila tako še dokaj veliko dvorano in nekaj sob, tako da jmpol-noma ustreza potrebam za seje, predavanja in vaje. Za velika zborovanja tu sicer ni mesta, a že s tem, kar je zdaj, je rešen velik problem, ki je bil toliko let tako pereč za to prosvetno centralo. Blagoslovitev so si lastniki novih prostorov zamislili kot slovesnost, na kateri naj bo predvsem mladina ob najvišjih predstavnikih države in Cerkve. In res so mladi akademiki in dijaki višjih srednjih šol, ki so včlanjeni v Slovenskem kulturnem klubu, napolnili prostor ih dali slovesnosti mladostno veseli značaj. Takoj po blagoslovu je škof nagovoril mladino najprej kratko v italijanščini, nato pa v slovenščini in izrazil zadovoljstvo, da je med njo in ji je želel mnogo uspehov v organizacijskem delovanju in v oblikovanju značajev. V imenu Slovenske prosvete in organizatorjev mladine jc goste pozdravil prof. Jože Peterlin, v imenu mladine pa dijak Igor Jogan. Za tem je spregovoril tudi župan dr. Franzil, ki jc ]>ouda-ril, kako mesto potrebuje mladino, posebno še mladino, ki je pogumna in ki zna več jezikov. Mesto Maribor se žiri Predsednik mariborske občine ing. Marko Kržišnik je napovedal skorajšnjo pripravo, generalnega urbanističnega načrta tudi za Maribor, ki ga zahteva neprestano širjenje mesta. Po smlhi strokovnjakov se bo število mariborskega prebivalstva od sedanjih 89.000 v prihodnjih letih dvignilo na 150.000. število prebivalstva se bo zlasti povečalo v mestnih predelih na desnem bregu Drave, ker sc tu mesto tudi najbolj širi. Na desnem bregu Drave živi sedaj v Marilmru 50.000 ljudi, v bodočih letih bo to število naraslo na 120.000. Na levem bregu Drave živi sedaj 38.000 prebivalcev, v prihodnjih letih se bo pa to število povečalo samo za kakih 10.000. Ogromen mlin v St. Ltiisu v MLssouriju razpolaga z izpraz-nilno rampo, na kateri izpra-znejo v petih minutah priklopnik žita. Žito sc vsipa iz poševno stoječega priklopnika na tekoči trak, ki ga prevaža v velikanske žitnice (desno v ozadju). (Uladimit' JMakne vazsfavl ju Zopet slovenski umetnik v Galeriji 61 V celovški Galleriji 61 so pred kratkim adiprli umetniško razstavo LijuIMjainčama Viladimira Makuca. Po Omanovi razstavi omenjena Gallenilja nadailijulje s predstavami inozemsikilh umetnikov in z Vladimi-roiTi Makucem podčrtava svojo posebno ljulbezen do slovenskiili slikarjev Ln grafikov. Nemški 'tisk ob tej razstavi začuden ugotavlja presenetljivo bogato števil/) u-metnikov v sosednji državi. Vladimir Makuc nam Korošcem ni nepoznan. Uspešno je že sodeloval na številnih razstavah v Jugoslaviji in v inozemskih središčih upodabljajoče umetnosti. Leta 1960 je razstavljal v Beljaku, lami pa v špitailu ob Dravi. Na obeh krajih je bil zastopan z nekaterimi listi v Okviru kolektivne razstave slovenskih sodobnih umetnikov. i Rodil se je 8. maja 1925 v Solkanu pri Gorici. Študiral je na šoli za umetno obrt v Ljubljani, kjer je diplomirali lota 1954. Obiskoval je še posebno Sodo za irestavrira- Ob slovenskem praznovanju 1100-letnice: SV. METOD UTRJUJE KRŠČANSTVO MED SLOVANI Po Cirilovi smrti je papež Hadrijan postavi 1 Metoda za apostolskega legata za širjenje krščanstva v slovanskih deželah. Jesenu 869 ga je posvetil v nadškofa in ustanovil painomskomoravsko nadškofijo kot obnovljeno nadaljevanje nekdanje sremske metropolite, ki je bila po poganskem navalu opuistošena in zatrta. Metod je bil torej sremski nadškof. Paipež je želel, da bi se Metodovi metropoliti pridružili tudi Hivati in Srbi. Do 1. 869 je bila Panonija pod cerkveno upravo salzburškega nadškofa. Po ustanovitvi panamSkomoravske nadškofije so se nemškoJlaicimški duhovniki umaknili v Safe-buig. Pod pokrovitdljlsltvom pobožnega panonskega kneza Kodlja in s sodelovanjem panonskih vetUkašev je nadškof Metod s svojimi panonskimi in drugimi učenci v Panoniji uredil dušno pastirstvo s slovanskim bogoslužjem. Sredi lota 870 je nadškof Metod odšel v moravsko kneževino, ki so jo po mnogih bcjiili začasno zasedli Nemci. Na moravskih tleh so ga Nemci nasilno zajeli, ga na bavarski sinodi (Regensburg) v jeseni 870 obsodili in pregnali na švabsko. Po dveh letih in pol (pregnanstva) je papež Janez VIII. s svojim odločnim nastopom nadškofa Metoda rešil iz pregnanstva, da se je mogel vrniti v Panonijo in od ondod v moravsko kneževino. Tedanji moravski knez SvetopOlk je bil silen bojevnik, a površen in nedosleden kristjan. Za Cirilovo in Metodovo misijonsko in prosvetno delo ni imel razumevanja. A a-postoksko delo svetih solunskih bratov je bilo med moravskim ljudstvom že tako zakoreninjeno, da je Svetoipodk moral to upoštevati. Ko je Sveccpolk svojo državno moč že dovolj utrdili, se je očitno družil / Metod ovitim nasprotniki, odklanjal slovansko bogoslužje, kot brezobziren bojevnik pa ni mogel prenašati dosledne krščanske strogosti sv. Metoda, ki je zahteval, da morajo tudi velikaši in knezi živeti po krščanskih zapovedih. A svetniški nadškof je bil tako spoštovan med ljudstvom in v Rimu, da ga knez Svetopolk ni mogel nje. V glavnem je grafik, kopira tudi srednjeveške freške. Naj omenimo še njegova študijska potovanja v Italijo in Pariz, ki so močno vplivala na njegov razvoj. Ob otvoritvi v celovški galeriji je o umetniku in o njegovi umetnosti spregovoril vodja galerije arhitekt inženir Nitsch. Med elementi Makučeve umetnosti prav njegova tehnika zbuja največ zanimanja. Njegove kombinacije v jedkanju in afcva-tiinita pri jedkanicah ter globoki in visoki tisk pri lesorezih iso bili že od vsega začetka predmet pozornasti. Razstavljenih je 18 'listov, dela so umerjena, premišljena, brez špekulacije, ki izpričujejo bogato umetniško doživljanje. Njegove slike izžarevajo posebno neposredno ekspresivnost Njegovi kraji in ljudje, Slovensko Primorje in Istra, o katerih pripoveduje, so nam prirasli k srcu. Razstava bo odprta do 29. marca. Njen obisk priporočamo vsem umetniško zainteresiranim. zrušiti. Šale po Metodovi svetniški smrti leta 885 so Metodovi nasprotniki pod Sveto-poJkovtim pckroviteljistvom izgnali Metodove učence tor porušili slovansko versko in prosvetno delo prenesli med južne Slovane, Hrvate, Srbe, Bolgare in Makedonce; od ondod pa se je na koncu 10. stoletja preneslo tudi v Rusijo in preobraiziilo polovico Evrope. SVETNIŠKA PODOBA SV. CIRILA IN METODA- Sveta brata ata bila že v rojstni hiša v Solunu pdbožno vzgojena. Njun oče Leon šele konec preteklega tedna smo prejeli ameriški naročniki zadnji dve številki koroško-sloven-ga družinskega mesečnika „Vera im dom”, ki ga že 14. leto izdaja Družba sv. Mohorja v Celovcu. Vsakega dobrega glasu s Koroškega sem vesel, najbolj pa kulturnega. In „Vcra in dom” je odlično kulturno glasilo koroških Slovencev, ki ga ureja v imenu potsebnega uredniškega odbora znani slovenski koroški kulturni delavec Lovro Kašelj, župnik na Hodišah. Iz Celovca imam med tem sporočilo, da je v vmesnem času že izšla tudi prva Številka novega letnika (1983). — še vseeno je danes dolga pot od tam do Clevelanda. Dvojne številke ViD, ki je pred menoj, sem zelo vesel tudi zaradi lepe in bogate vsebine, ki jo ima. Silno veliko ljubezni in požrtvovalnosti je v njej skrite. Samo res iz dna srca o svoji pravični stvari prepričani ljudje so sposobni tolikšnih žrtev! Ne vem, pri kateri stvari, naj bi se najprej ustavil v tem svojem poročilu. Pri sleherni številki vselej najprej preberem duhovno misel, ki jo za vsako številko napiše urednik Kašelj. Tako pri-sr&io domača iz srca ter aktualna je vselej! Drugo, kar v ViD vselej takoj preberem, pa je vsakokratna literarna reportaža dr. Metoda Turnška pod naslovom „S pesniki v njih zbirke”. Tokrat se je župnik dr. M. Turnšek ustavil ob svojem prijatelju „Ksaverju Mesim, štajcrsko-slovenskem klasiku”. V glavnem obnavlja svoja srečanja s pisateljem Meškom; posebno še v obdobju zadnje »ve- je hil »pobožen in je natančno spolnjeval vse božje zapovedi« (ŽK 2); enako je bila pdbožma njuna mati Marilja. Cirili je v ranih deških letih napravil zaobljubo devi-štva. V razkošnem Carigradu se je talko odlikoval »po čistem življenijiu, da je bil ljub Bogu in ljudem.« Kot bistroumen fii-lazof je Mozofijo umeval kot prizadevanje, da v seihi ohrani itilslto bogopodObniosit božjo podobo), kalkršno je imeli praded Adami pred izviiimiim grehom; prvotno Adamovo bcgcpodoibndst je imenoval pradedine časti. 7 e dedne čaisiti je naiš odrešenik Kristus po odrešenju Obnovil. Ker je pa v odrešenem človeku še ostalo hudo nagnjenje, zato se morajo kristjani prizadevati, da nadnaravno bogom zmeraj rad prišel, saj mi je pomagala do svetovnega slovesa. Srečen sem, da, presrečen v tem trenutku te velike zmage.” mov Koroške sta 3. marca doživela Selana Oraže Toni in Lamsiseger Karel odlične umestitve: Oraže je zasedel 3.. mesto v splošnem zaporedju in si osvojil skupno z. dvema prijateljema skupinski pokal za leto 1963; Laustseger pa se je uvrstil z nekaj desetink presledka na četrto mesto. 9. in 10. marca je Pristovnik Maksi, ki se letos neprenehoma rine v ospredje, sodeloval v Innshrudku na olimpijski progi pri preizkušnji celotne avstrijske mladine. Presenetljivo se je Maksi odrezal v slalomu, kjer je v 2. teku bil 9. (najboljši Korošec) in v kombinaciji 19., kar je z ozirom na široko udeležbo nadvse zadovoljivo. Naslednjo nedeljo pa so Se člani selske-ga društva razdelili na dve skupini: ena je odlično zastopala svoje društvo v Maria Luggau-u v dolini Lesah pri vzhodnotirol-siki meji, druga pa je pobrala vsa odličnejša mosta v sosedni fari v šmamjeti v Rožu. V Luggau je organiziralo tamkajšnje društvo (DSG-Luggau) močno zasedeno tekmo za »Sonoisteinipokal«; ta tekma je bila celo v seznamu najvažnejših tekem Koroške. Pristovnik Maksi je brez večjih naporov pri precejšnji konkurenci zmagal v mladini 11 in posegel s svojim 3. mestom tudi v splošno zaporedje. Smolo je doživel Oitzl Hans, ki je bil v prvem teku veleslaloma najboljši, a se je po padcu v drugem teku moral zadovoljiti s 6. mestom. Sorazmerno dobro sta odrezala tudi Oraže Toni (11.) in Lausseger Karel (8.). V Smarjeti v Rožu PLANICA: kot n;1 mravljišču sc preriv; množica 50.000 nai dušenih gledalcev -med njimi poleg Sle vencev mnogi iz Avstrije in Italije — ol izteku planiške veli kanke. Vsakdo je ho tel biti čint bliže bc Icmu in bliščečemi slapu skakalnice. — pred kratkim so tam ustanovili DSG-društvo (Diozcsainsportgemeimsohaft - škofijsko športno društvo) — je pri nekoliko šibko prirojeni tekmi bil najboljši dneva Oraže Maks, pred Štern Maksom, Roblek Tomi pa je 'bil četrti. Med mlajšimi pa sta Hubert Ogris (I.) in Travnik Erih (2.) zbudila pozornost nase. Od 22. pa do 24. marca so se tepli zastopniki posameznih dežel za prva mesta v 16. avstrijskih prvenstvih katoliške mladine na Reissedkiu, prvič na koroških tleh. Vsaka zvezna dežela je poslala najboljše; povabilu se je odzvalo tudi močno moštvo iz Južne Tirolske. Koroška se je številčno s 6 deklicami in 20 fanti (od teh 9 gostov) dobro zastopala, pač pa so se izmed teh le posamezniki mogli vmešavati med ospre-dna mesta. Kot prejšnja leta, ko so še — zdaj že svetovno znani — Sehranz, Zimmermann, Sailer, Nennimg in drugi sodelovali pri prvenstvih katoliške mladine, tako so tudi lotos bili navzoči odlični vozači s Tirolske, Salzburške, P redar bike... številni gledalci, med katerimi je bilo videti tudi marsikaterega letoviščarja iz Nemčije, so oh zelo zgovornem reporterju bili presenečeni nad splošno kvaliteto. Pri deklicah je zmagala v kombinaciji slaloma in veleslaloma Saloher Gerda (Salzburška) pred Tirolko Greier Maria in Korošico Lagger Renate. c:l moškimi pa so Korošci vidno pogrešali lanskega mladinskega prvaka Pristovnika M., Užniga H. in Oraže M., ki so jih zadržale bolezni in drugi razlogi. Tako je bilo od enajst zastopnikov Koroške »samo« pet sl o vernikih tekmovalcev: št. Janžam Pšeider Hainzi (pri srednješolskih prvenstvih kot zastopnik slovenske gimnazije dosegel v mladini 1 9. mesto) se tokrat ni znašel na zaledeneli progi in je že v veleslalomu zaradi slabe štartne številke (71) ipo težkem padcu moral izstopiti. Nesrečen dan je imel tudi Selan Oitzl, največje upanje Korošcev v splošni skupini; resno se je približali najboljšemu vmesnemu času Juž-notirolca Senonerja, a je na istem mestu kot j užndtirolec padel 'tako nesrečno, da so se mu odprle klopke in je moral pravtako izstopiti! Tudi Oraže Toni in Lausseger Karel tse nista pojavila na kakem vidnejšem niojtu (37. in 46. v splošnem zaporedju veledlalcima) in v slalomu pa sta bila diskva-lificirana, kot večina drugih tekmovalcev. Čaat Korošcev sta rešila Aiscbbacher Hans i/. Remmvega, ki si je osvojil naslov avstrijskega mladiniškega prvaka ter Erik Užnik (Startno številko 16!), ki se je vrinil med najboljše jun i orje iz Tirolske, Salzburške, Str jenke ... kot edini Korošec med prvimi desetimi na 5. mesto v veleslalomu in če-tito v slalomu in kombinaciji. Kot moštvo so se Korošci (Aschbacher, Užnik in WaJl- ner iz Šmohorja) umestili za moštvom iz Nižje Avstrije, Tirolske in Zgornje Avstrije na častno četrto mesto. Naslov avstrijskega prvaka v splošnem zaporedju pa si je priboril junior Woli Heinz (Tirolska) pred juniorjem Walchho!er Rupertom (Salzburška) in Thomašberger Hansom iz splošne skupine (Nižja Avstrija). S slovesno razglasitvijo zmagovalcev v Koibnicu so se ob navzočnosti prevzvišenega škofa Jožefa Kbst-nerja in drugih odličnih oseb zaključile izredno dobro pripravljene tekme avstrijske kat. mladine za leto 1963. Istega dne se je Pristovnik udeležil v Italiji na Višarjah mladinskega tekmovanja med Slovenijo, Koioško in Videmsko pokrajino. Priboril si je sijajen čas, ki je zadostoval, da je skupno z Ernst Maicrjcm in Klaus H okli or j cm tvoril moštvo, ki je z večjim presledkom prod moštvom iz Vidma in Slovenije odneslo skupinsko zmago za Koroško. NAMIZNI TENIS: St. Jani - KDZ (dijaki) 5:5 V nedeljo je končno le prišlo do tekme v namiznem tenisa med 2 slovenskima organizacijama, mod mladinci Koroške dijaške zveze (KDZ) in mladinci Katoliške mladine iz Št. Janža. KDZ, ki ima (tudi svoj športni odsek, je prod kratkim v Heimlingerju priredila namiznoteniški turnir. Trije najboljši mladinci, in sicer Groblaoher Franc, Lemisch Geriiard in Wakounilk Mirko so nastopili proti šenitjanškim igralcem Gabriel Zdravkom, Siedler štefiju ter Hornbeok Toniju. Kot najboljši igralec srečanja se je izkazal Gabriel Zdravko, ki je prav gotovo največji šeniijanški talent. Pa tudi Hornlbodk Toni je zapustil dober vtis. Od KDZ so zmagali Groblacher (2), Wa-kounik (1), Leimisch (1) ter Groblacher— Lemisch, dočim sta za Št. Janž dosegla točke Gabriel Zdravko (3) in Hombock (2). Želeti pa bi bilo, da bi se slovenske skupine tudi v športnih prireditvah večkrat srečale, posebno v namiznem tenisu, ker igrajo razen KDZ in št. Janža — tudi še v Št. Jakobu, Bilčovtsu in Št. Uju. NOGOMET: SV Kotmara ves — SV Št. Jani 1:1 (0:0) V svojli L letošnji prijateljski tekmi je šentjanško moštvo, ki si je od Bistrice sposodilo 2 igralca, prišlo do lepega neodločenega razultata. Pri Št. Janžu sta manjkala VValchensteiner Helfried ter Gabriel Han-zej. — šele v 2. polčasu je Anhell Dieter dosegel L gol za Št. Janž, dočim so Kot-mirčani 2 minuti pred koncem izenačili z enajstmetrovko. V nedeljo pa se prične prvenstvo II. razreda. št. Janž igra proti Št. Pavlu v Labotski dolini. fi&nsUa a&ma ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i Bistrica v Rožu. — Sobota, 30. 3.: ButUlonbvooks, 2 Teil (IV). — Siljaij 'in razpad neke nemške ple-miiiške družine v sredi preteklega stoletja. — Nedelja, 31. 3.: Happymd im September (IV). — Komedija. Ameriškega samca spelje njegova ilali-janska prijateljica v zakon. — Sreda, 3. 4.: Das Bat-taillon des Teufels. Borovlje, 30. 3.: Die Irrfahrten des Herkules (IV). — Moaisterslki £ilm o pustolovščinah antičnega pripovednega junaka. — Nedelja, 31. 3.: Sclrvvar-zc Rose, Roisemarie (III. — Ljubezenska romanm med nekom nemškim dekletom in ameriškim filmskim igralcem. Dobrla ves. — Sobota in nedelja, 30. in 31. 3.: Umter Aussohiluss der Oeffentlichkcit (IV). — Kriminalni film. Državni pravnik na lastno pest raziskuje ozadje nekega umora. Miklavčevo. — Nedelja, 31. 3.: Die falsche Braut. Sinča ves. — Petek in sobota, 29. in 30. 3.: Tim-btiiktu (IV). — Pustolovski film. — Nedelja, 31. 3.: Der vorkaufte (.nora.'ater (Ha). — Veseloigra iz kmečkega življenja. Pliberk. — Sobota in nedelja, 30. in 31. 3.: Der Fischer vom Heiligensee (III). — Ljubezenska zgodim med sinom ribiča in baronico. — Torek, 2. 4.: Brautaeit und Ehe (IVa). — Film, ki naj bi razjasnil življenske skuivncstii. Za odrasle s premislekom. — četrtek, 4. 4.: Dor graue Rauber (111). — Ruski živalski film v bairvah. št. Jakob v Rožu. — Sobota, 30. 3.: Im 6. Stook (III). — Film prirejen po neki francoski ljudski igri, ki prikazuje življenje malomeščanov v nekem stanovanjskem bičku. — Nedelja, 31. 3.: Max, der Taschendieb (IVa). — Komedija. Lopov pride na sled dvojnemu morilcu in postane pošten. — Sreda, 3. 4.: Liebe, Hass und scharfe Klingen (IV). — Pustolovski film. Prostrana ravan ob vznožju planiške velikanke je bila podobna vojaškemu taboru. Med tisočimi gledalci so bile prodajalne stojnice, kjer so prodajali čevabčiče in kranjske klobase, ki so teknile posebno številnim avstrijskim gledalcem. Čeprav je sijalo toplo pomladansko sonce, se je na veliko točilo kranjsko vino in slivovka. Marsikateremu je ta pijača tako prijala žc pred tekmovanjem, - ko je skupina domačinov v narodnih nošah zaplesala nekaj valčkov in polk v starem slogu —, da je pri vožnji domov skoraj pozabil, iz katerega razloga se je peljal v Slovenijo. Nemir je v naših srcih ... Vse ije daines nemirno, 'Vise ibega iln hiti. Duih čalsa ije ncmliren, zato (je (tudi .sodoben človek v masiprotjiu z ndkldamfjlini ne primerno (bolj1 nemir en. Stari lj'utllje n|pira-vtilčeno itožijo: (»iNdkoič je pa le (bilo lepše, ko je bilo vse tako preprosto in mirno!« Ta nemir je pridobitev modernega časa. Posledica je v veLikii meri dtveh strašnih vojn, ki jih je doživel rod iz sedanjega stoletja. Ti voijlni sta silno razgibali ozračje ih še dolgo bo trajalo, preden se bodo ■Ijinidljie 'uimlirili. Opažamo, da je ita diuih nemir nos tli zajel cel svet in socialni nemiri pretresajo tudi najbolj zaostale lin oddaljene predele zomllje. Želja in nemirno iskanje jX)ti do napredka in življenjskega blagostanja je prežela sldherno Ljudstvo. Vse (to se izraža v vedno števiLnejših potovanjih dn iizlotih, v športnih prfiroditvah in tdkmorvanjtih. Mnogo pripomorejo k temu tudi sodobna prometna sredstva, ki s svojo hitrastjo kar izzivajo k poletom in premikom iz ene dežele v drugo. Posebno v poletnih mesecih doživljamo kar prava preseljevanja ljudstva. Svet je postali čez noč: majhen. Ljudstva najoddaLjenejŠih dežel so se neverjetno zbližala med seboj in Kitajec, Zamorec ali Indijanec ni nobena posebnost več tudi pri inas. Nekaj primerov, ki potrjujejo, tla je sivet zares postali majhen. Danes že M-leten otrok povprečno več ve o Koreji, Kubi in Argentini ali Maroku kot pred 50 leti učitelji in profesorji. Radio nam vsak d škof, mons. Santin, otvoritvene slovesnosti pa sta se udeležila tudi tržaški Vladni komisar in župan. 'Jz tfilmj kega sneta TUDI NA JAPONSKEM KRIZA KINA Kar doživljajo filmska podjOtljia v Ameriki im Eivro|p!i 'že nekaj, let, do tega jic prišlo sedaj tuidi na Japonlškom: konkurenca med televizijo iln .kinom. KOt pravijp po točila, je ta konkurenca 'tdlevtiizije tako huda, da morajo povprečno rta dan zapreti dve fiiimiski dvdranii. Talko so v mlinu lem letu nad 500 kilno-dviOran zajprli in to največ v predmestjlilh vdčjiih mošt. Te dvorane sedaj predelujejo v garalže, plesne dvorane in Stanovanja. VELEFILM »CLEOPATRA« IZGOTOVLJEN Kot smo že iporočalli, bo vdleiflillm »Cleo-patra« najdiražjli. Itim, kar so jih dosedaj' izddLalli. Prvotno so računali, da bo ifilm stali Okrog 200 milijonov šilingov, a zaradi številnih kriz, Obolenj, igralcev, odpovedi iln drugih škandalov so iStihšfld dosegli petkrat večjo vsoto, tako da stane ta film ibaj- Tudi je cela vrsta dejanj, ki izvirajo iz močnih čustev in so brez vsake povezanosti z načeli. Tako spremlja naše življenje nešteto dejanj, ki so storjena brez »nadzorstva« načel. To so največ dejanja v območju čustvovanja in nagonov, človek je po naravi umno bitje. Po umnosti se loči človek od živali. To pa ne pomeni samo to, da si človek z umom pomaga. Tak človek bi bil le »umna žival«. Tudi če bi se človek svobodno odločal, a za živalske težnje, bi bil še vedno žival. Človek je. človek po pameti, po tem, da presoja vse po pameti in sc svobodno odloča po pameti. Izraz te resnice pa je že načelo, ki je sicer zelo splošno. Glasi pa se: ČLOVEK MORA DELATI IN ŽIVETI PO PAMETI! no vsoto (Skoraj, eno miillliljapdo šilingov! Kot poročajo, so minuli teden konlčalli z doki in talko je ta film po troh letih vendar kon-čaln. Izdelallli so ga v H011ywoodu. V bližnji bodočnosti nameravajo v Hoi-lywoodu izdelati naldaljmih 14 filmov, kar bo stalo inckaj manj kot 1 im pol milijarde šilingov. FILMSKI IN TELEVIZIJSKI FESTIVAL V TRSTU V vrsto številnih filmskih festivalov, ki jih letno (prirejajo filmski producenti že vse 'preveč, 'bo v dneh med 1. in 4. majem tudi v Trstu. Organizirala bo to filmsko-televMjsko prireditev 'tržaška velasojtuska ustanova iln propagandni odsek pokrajine. Da je filmških festivalov že vse preveč in zato izgnbljajo na pomenu, uvidevajo tudi filmiški delavci. Talko je pred kratkim vodja beriiiniskega filmskega festivala, dr. Alfred Bauer, predlagal mednarodni filmski zvezi (FIAFF), da bi naj organizirali v vsej zapadni Evropi vsako leto le tri filmske festivale. Predlagal je tudi, da bi se naj ti festivali ohranili le v Benetkah, v Cannesu in v Berlinu, Istočasno je tudi predlagal, da bi smeli na teh festivalih predvajati le itilste filme, kateri še niso bili predvajani drugod v deželi, kjer je bil film izdelan. DVA VELIKA FILMA V CELOVCU Skoraj štirinajst dni so predvajali v Celovcu mogočen Urim iz španske zgodovine z naslovom »El Gid«, kar pomeni »Gospod«. Film je zelo priporočljiv in je dobro izdelan. Filmska dela so stala nad 14 milijonov dolarjev (350 mlilijionov šilingov). Ta (teden pa predvajajo film »Najdaljši dan«, ki prikazuje v vernem posnetku invazijo zaveznikov leta 1944 v Normandiji. Film traja tri nre. JANEZ JALEN: 24 CVETKOVA (dUJkfL ZGODBA Cilka se je Skoraj ustrašila svojih lais/tmih 'besedi. Zefa bo mislila, da si pOžali drugih moških. (Mordbiti jo ibo cdlo dolžila, da se loči bolj zavoljo Janeza kakor zaradi Vik terja. »Ne, Zefa mi taka. Ge pa misli, naj pa miMi. Popravljala ne bdm. Bi utegnila še bolj skaiziti.« Da ise ji domov mudi, je še povedala Cilka in brhko, kakor bi bila še dekle, je stopila čez prag in visoko zravnana šla proti domu. Viktor je opazil ženo koj, ko je prišla iz župnišča. Seddl je v hiši za mizo in računal, koliko približno mu mora vreči les, ki ga ima na žagi'. Na Cilko se je že ves dan po malem jldzil. Nič mu mli povedala, kam gre. Sedaj pa, ko jo je videl prihajati proti tlomu talko tsamozavetsltno, se mu je koj izazcidlo, da je nekaj zasnovala proti njemu. Pogrdlo ga jd: »iNalji le poskusil! Če sti domišlja, da se je bojim, se hudo moti.« Cilka je iže šla uk mimo okna. »Videla 'me ije. Umakne se v kuhinjo. Pa se ne bo ogrnila. Že prideva skupaj. Ne bo delala talko samolvoljino.« Cilka pa je v veži samo mimogrede odložila košaro in prišla naravnost v hišo. Skrbelo jo je, kako se boUta z možem pogledala, ko mu pove. Iz zadrege jo je rešil Viktor sam, ki je hotel namenoma pokazati, da je On gospodar. Daši presenečen, je 'srepo pogledal ženo: »Greš, pa nič ne poveš. Kje pa hodiš ves dan?« »Kdaj tsi pa iti meni povedal, kaim zahajaš? Pa si ipo d!rugaičnlilh potih hodil kakor jaz danes,« je iprisdkljiivo na pol zatisnila Cilka levo Oko. »Sem iti že (povedal, zalkaji sem hodil,« je hdtel Viktor ponižali ženo. »Otroke bi bila 'imela.« »Kdo naj iti pa verjame,« se je Cilka naravnost poimdhavala mOžu. »Nikar ne mi-Šli. Mi niso pozabili povedati te zadnje mesece, kalkšen babjdk si bil med vojsko.« »Tudi ti riisii bila pred pdrOko svetnica,« je rzairežai Vilktdr. »Ne, nisem bila. .Priznam. Pa moj grdi je proti tvojemu 'kakdr smdt preiti kupu gnoja,« se Ije razburila Cilka. »In če hočeš zvedeti vse, pa vedi. Ljudje sl iprisapetujejo, da otrok ni tvOj.« »Kdo 'to pravi?« Viktor je Oti togote zardel in vstal. »Tisti, fci vedo, v kakšno bolnico si zašel med vojno. Pa tudi tisti', ki itvojp nata-Ikarico poznajo Ibolje kakor ti.« Cilka je Od gnuSa pUJunlila. Viktor je Stopil izza mize pred Cilko in ji namerili: »Ženska!« Cilka »e niti za .ped ni umaknila: »Kar 'udari! Samo nikar si m c domišljaj, da je bila Timca samo tvoja.« »Lalžeš!« Vik|tor je povesil dvignjeno rolko. »Če lažejo tisti, ki se nama za hrbtom posmehujejo, lažem tudi jaz. Sicer je pa meni zdaj vseeno. Jutri zvečer se morava zglasiti v župnišču zavoljo ločitve.« Viktor je prebledel: »Tak, tako. V žup- nišču te hujskajo. Jaz ne grem nikamor.« »Nihče me ne hujska. Sodnija tako zahteva.« Cilkim glas je bil že sj>et popolnoma miren. »Talkooo —? Pri sodniji si že bila?« »Da. In so mi rekli, da bo tvoj greh drag.« Viktor je zardel prav v lase: »Prav. Vedi pa, da utegne biti kdaj tvoja svojeglav-most še dražja. Pozabljaš, da sem gospodar Gvebkčve domačije sedaj jaz in da naredim z njo, kar hočem.« »Naredi. Jaz samo tega ne morem pozabiti, da s-em prepozno prenesla svojo posteljo iz zgorajice v hišo.« Cilka je .povesila oči. Bilo jo je sram pred Viktorjem in pred samo seboj. Viktor je hotel še nekaj reči, pa ga je [zašili! kašelj, ki ga je zadnje čase zmeraj pogosteje nadlčgoval. »Pre-kli-cami prehlad,« je med kašLjanjem iztrgal. Cilka je moža pazljivo pogledala v o-braz. Že davno ga ni tako. čudno varljiva rdečica mu je silila v lica. Pod očmi pa je bil ves črn. Čudno. Saj se že več dni nikamor ni premafcrtil od doma. »Kaj pa, če ni samo prehlad —?« Cilka je odšla nazaj v vežo. Viktorjev pas Tiger je pritekel z dvorišča in se ji dobrikal, kakor bi jo bil hotel vprašati, če mu je kaj prinesla. Odtigala je od mesa v košari košček loja in mu ga vrgla. Ne, sama pa tudi ne pojde k župniku. Sicer se pa ločitvi res tako zdlo ne mudi. Pogledala je skozi vežne duri, kakor bi hotela svoje misli obrniti kam drugam. Ni se ji posrečilo. S [zolja sta prihajala oče im Minca. »Kaj bo z njima, če odidem z doma —?« Po dvorišču so vsi zmedeni pri čivkali piščančki. Koklja jih je bila prezgodaj pustila. Pismonoša je prinese1! Viktorju povabilo na sodnijo. Iz pisanja pa Viktor ni mogel razbrati, zakaj ga prav za prav kličejo. »Zaradi Cilke bo. Kaj pa naj bi bilo drugega.« Čudno se mu je pa zdelo, zakaj tudi žena ni dobila Obvestila. Da je najbrž najela advokata, je sodil: »Se bo že kako izdala.« .Natančno je nekaj dni opazoval vsak njen korak, jo prebadal z očmi, poskusil colo napeljati pogovor na ločitev, pa ni mogel rtič dognati. Ni zdržal več. Naravnost se je lotil Cilke: »Kako pa misliš jutri hoditi v Radovljico? Da ne bova skupaj hodila ...« »Po kaj naj bi šla?« se je začudila Cilka. »K sodniji vendar,« je razdraženo revsnil Viktor. »K sodniji? PoČemu?« Cilka je zmajevala z glavo. »Kaj se delaš nevedno? Saj si vložila tožbo za ločitev.« »Nece. Do sedaj še ne.« »Vraga! Kaj me pa potem kličejo?« »Moraš že sam bolje vedeti kakor jaz.« Cilka se je zasukala, da bi odšla. Pa jo je pičila muha. Obrnila se je nazaj im zbodla moža: »Morebiti te pa Tinca toži.« Viktor je sršasto pogledali ženo: »Me nima za kaj.« »Kdo ve,« je skomizgala z rameni Cilka. Viktor je hotel spet žaliti, pa ga je napadel kašelj. Preden je spet prišel do sape. P * | * S * /\ * N * O * B * R * /\ * N * J * E STARI KUHAR Ndkega zimskega večera leta 1786 je na dunajski periferiji umiral v mali leseni hiši slej) starec — bivši kuhar grofice Thun. Točneje — to ni bila hiša, temveč stražarnica, globoko v vrtu. Vrt so pokrivalle trhle veje, ki jih je veter odlomil z drevja. Če si stopal jx> tem vejevju, je začelo pokati in tedaj se je oglasil pes na verigi. Tudi pes je umirail od starosti, kot njegov gospodar. Niti lajati ni več mogel. Nekaj let predtem je kuhar oslepel. Grofičin upravnik ga je tedaj preselil v stražarnico im mu dal od časa do časa nekaj forintov. Skupaj s kuharjem je stanovala njegova hči Marija, dekle osemnajstih let. Vsa o-prema stražarnice so bili: jxxste!lja, klopi — invalidi, okorna miza, razpokana glinasta posoda in, slednjič, klavir — edino Marijino ‘bogastvo. Klavir je bil tako star, da so strune dolgo in tiho pele in odgovarjale vsem zvokom, ki so nastajali okoli njega. Kuhar je v šali imenoval ta klavir »čuvar moje hiše«. Nihče ni mogel stopiti v hišo, ne da bi ga klavir sprejel s starinskim odmevom, polnim tresljajev. Ko je Marija umila umirajočega in mu oblekla hladno, čisto srajco, je starec rekel: OTON ŽUPANČIČ: ZARJA Zarja spava m gorami, drobne ptičke jo bude: »Daj, predrami sc, predrami in osveti nam polje! Cvetke nas poslale pote daleč s temnih so poljan, čakajo tako željno te, da privedeš beli dan. V nočni temi že si liste nežne razklenile so zbiseri ji rose čiste lepo okrasile so.« Odpre zarja temna vrata, svetli žarki venkaj vro, lije sc svetloba zlata čez nebo in čez zemljo. »Dobro jutro, cvetke moje!« zarja jim v pozdrav hiti. . »Dobro jutro, dobro jutro!« tijej zveni od vseh strani. — Nikoli nisem ljubil duhovnikov in menihov. Ne morem poklicati sjx>vodni-ka, toda rad bi si pred smrtjo olajšal vest. — Kaj naj storiva? — je preplašeno vprašala Marija. — Stopi na ulico in poprosi jjrvega mimoidočega, naj jmide sem in spove umirajočega, — je rekel starec. — Nihče ne bo tega odklonili. — Naša ulica je tako prazna ... — je zašepetala Marija, si ogrnila ruto in odšla. Pohitela je Skozi vrt, s težavo odprla zarjavela vrata in obstala. Ulica je bila prazna. Veter je po njej nosil listje, s temnega neba pa so padale hladne deževne kaplje. Marija je dolgo čakala in prisluskovala. Slednjič se ji je zazdelo, da liodli neki moški oh ograji in po tihem prepeva. Stopila mu je nekaj korakov naisproti, ga zagledala in poklicala. Moški se je ustavil in vprašal: , — Kdo je to? Marija je zgrabila človeka za roko in mu z drhtečim glasom povedala očetovo prošnjo. — Dobro, — je mirno odgovoril moški —. Nilsem duhoven, toda to ni važno... Greva. Stopila sta v hišo, pri- svečavi je Marija zagledala suhega, malega moškega. Na klop je vrgel svoj mokri plašč. Oblečen je bil okusno im preprosto; plamen sveče je odsevali z njegovega črnega suknjiča s kristalnimi gumbi in čipkastim ovratnikom. Ta neznanec je bil še zelo mlad. Kot kak deček je stresel glavo, sd popravili napudramo lasuljo, naglo primaknil k jx»-Stelji stolček brez naslanjata in veselo pogledal umirajočega v Obraz. — Pripovedujte! — je rekel neznanec. —-Morda vam bom lahko olajšal zadnje minute življenja in vam z duše snel breme, in to z močjo Oblasti, kd mi je ne daje Bog, temveč umetnost, v katere službi sem. — Vse življenje sem delal, dokler nisem oslepel — je tiho spregovoril starec in prijel neznančevo rokio ter ga potegnil še bliže k sebi. — In kdor dela, nitma časa za greh. Ko je moja žena — ime ji je bilo Marta — dobila jetiko in ji je zdravnik predpisal razna draga zdravila ter naročil, naj jo hranimo s smetano in figami, jriti pa ji maj dajemo topdo rdeče vino, sem ukradel iz servisa grofice Thun malo zlato skledo, jo razbil v več kosov im prodal. Sedaj pa mi je hudo, da bi to hranil v spominu in Skrival pred hčerko: na- učil sem jo, da se ne dotakne niti najmanjše drobtine s tuje mize. — Je imel kateri grofičinih služabnikov zaradi tega no]>rijctnosti? — je vprašali neznanec. — Nihče, -prisegam vam, gospod, — je odgovoril starec in zajokal. — če bi vedel, da zlato ne bo j) omagal o moji Marti, bi mar kradel, bi mogel... — Kako vam je ime? — Johann Moier, gospod. — Poslušajte, Johann Meier, — spregovori neznanec in položi svojo dlan na starčeve sloj>e oči — vi niste ljudem nič slabega storili. To, kar ste naredili, ni greh miti kraja, temveč se vam lahko šteje v podvige ljubezni. — Amen! je zašejretal starec. — Amen! je ponovil neznanec. — Sedaj j)a mi povejte svojo poslednjo željo. — Želim si, da bi nekdo skrbel za Marijo. — To bom storil. Si še kaj želite? — Rad bi še enikrat videl Marto — takšno, kakršno sem srečal v mladosti, da bi fvidel sonce in ta stari vrt, ko se pomladi razcveti. Toda to je nemogoče, gospod. Ne jezite se name zaradi teh neumnih besed. Saj sem od bolezni že pvopolnoma ob pa^ met. — Dobro, — je rekel neznanec in vstal. — Dobro, — je ponovil, stopil h klavirju in sedel pred njim na stol. — Dobro! — je spregovoril tretjič z močnim glaisom in nenadoma se je po stražarnici razsulo drobno zvonjenje, kot da so na tla padle stotine kristalnih kroglic. — Poslušajte, — reče neznanec, — poslušaj te in glejte. Zaligral je. Marija se je kasneje sjaominja-la neznančevega obraza — obraza, ki ga je zagledala, ko je prva -tipka zazvenela pod neznančevo r-Oko. Nenavadna bledica mu je prekrila čelo, v potemnelih očeh pa je trepetal jeziček sveče. Klavir je jsel z vso svojo močjo, prvič po mnogih lotih. Napolnil je s svojimi zvoki ne samo stražarnico, temveč ves vrt. Stari pes se je izvlekel iz svoje hišice. Sedel je z glavo postrani, strigel z ušesi im mahal z rejx>m. Začel je padati moker sneg. — Jaz vidim, gospod! — reče starec in se v postelji dvigne. — Vidim dam, ko som prvič srečal Marto in ko je ona, vsa zmedena, razbila vrč z mlekom. Bilo je to pozimi, v planini, Nad nama se je širilo nebo, j>ozarno kot modro steklo, Marta pa se je smejala... je ponovil, ko je poslušal žuborenje vode. Neznanec je igral in gledal v črno okno. — Kaj pa vidite sedaj? — je vprašal starca. Starec je molčal in poslušal. — Ali ne vidite, da je noč, do sedaj orna, postala modra, fjotem svetlomodra in da že pada od nekod topla svetloba in da se je na starih vejah vašega drevja razcvetelo belo cvetje. Zdi se mi, da so to cvetovi jablane, čeprav so od tod iz sobe bolj podobni velikim tulipanom. Vi vidite: pivi žarek je padel na kamnito ograjo, jo ogrel in že se z nje dviga para. To je verjetno j)ara iz mahovitne, jmlne staljenega snega. Nebo se vzdiguje, je vedno bolj modro in mogočno in jate ptic že letijo proti severu nad našim starim Dunajem. — Vse to vidim! — je vzkliknil starec. Tiho zaškripa j>edal in klavir svečano zapoje — kot da ni pel on, temveč stotine veselih glasov. — Ne, gospod, — je rekla Marija neznancu, — to cvetje ni niti najmanj jx>-dobno tulipanom. To so cvetovi jablane, ki so se razcveteli v oni sami noči. — Talko je, — je odgovoril neznanec, — to so cvetovi jablane, imajo pa zelo velike liste. , — Odpri Okno, Manija, — nagovori starec svojo hčer. Odprla je okno. Hladen zrak je vdrl v sObo. Neznanec je igral zelo tiho in lahno. Starec je vdihaval zrak in prebiral s prsti po odeji. Marija je pohitela k njemu. Neznanec je nehal igrati. Sedel je pred klavirjem nepremičen, kot da ga je prevzelo lastno igranje. Marija je vzkliknila. Neznanec je vstal in stopil k postelji. Starec s težavo izdavi: — Vse som videl jxiijx>looma jasno — kot pred mnogimi leti. Toda ne morem umreti, ne tla bi izvedel... ime. Ime! — Ime mi je Wolfgang Amadeus Mozart, — je odgovoril neznanec. Marija se je umaknila za korak od po-stellje in se globoko priklonila preti velikim glasbenikom. Ko se je vzravnala, je bil starec že mrtev. Zora se je raiaplaimtela za okni in v njeni svetlobi je bilo videti vrt, posut s cvetjem mokrega snega. Konstantin Faustovski ža do&cb votla Kdor prvi udari V Hongkongu sta se na glavni ulici prepirala dva Kitajca. Neki Evropejec, ki je to opazoval, je rdkel svojemu kitajskemu prijatelju: »Čudim se, da se po tako ostrem prerekanju ne stepeta.« »Za nas Kitajce velja pravilo, da kdor prvi udari, prizna s tem, da mu je zmanjkalo besed.« mu je žena svetovala: »če imaš že opraviti v Radovljici, ne jx>zabi stopiti še k zdravniku. Nisi samo jjrehlajen.« Viktor ni utegnil odgovoriti, Cilka je že zaprla vrata. Obe opomnji sta Viktorja ujezili. Tista o Tinci in tista o bolezni. »Kaj jo briga moj otrOk in njegova mati! In kaj ji mar moja bolezen! Seveda, komu bi bolj ustregel s smrtjo kakor njej. Pa naj nikar ne misli!« Ponoči je Viktor slabo spal. Skoraj nič. Kašelj ga je nadlegoval in od samih pustih misli in skrbi mu je kar grmelo jx> glavi. Podobno je mod vojsko včasih slišal v polspanju oddaljene toji-ove. Izmučen, kakor hi bil po vsem životu stepen, je vstal dokaj pred svitom. Oblekel sc je j>o tihem. Nameraval je neopaženo oditi z doma. V samih nogavicah je prišel v vežo. čevlje je prinesel v roki. Skoraj bi mu bili padli že na stopnicah na tla, tako se je začudil, ko je zagledal v kuhinji luči in zaslišal Giilko. »Kaj si tudi ti že vstala?« »Tešč vendar ne boš hodil na pot.« »Čeprav.« »Ne bodi tak. Obuj se, da se še bolj ne prehladiš in sedi in jej.« Cilka ga je zaskrbljeno pogledala. Ni mogel odreči. Gorka kava ga je jx>živila. Popotuje pa ni maral vzeti s sabo. Da je povsod vsega dovolj naprodaj, se je izgovoril. Ob odhodu ga je /ona sjnet opomnila na zdravnika. Jutro je bilo hladno, njega pa je hoja čudno neprijetno grela. Na čelu je začutil mrzle kaplje znoja. Obrisal si jih je z golo dlanjo: »Vročino imam,« se je.zavedel, »in žena ima prav, ko me priganja k zdravniku. Saj Cilka ni slaba ženska, le škoda —.« V smrekah so zapriiutale vrane, se dvignile v jutranji somrafk, hripavo zalkrakale in odletele proti Ščavnici. Viktor se je znova vznejevoljil: »Prav vašega nemarnega pozdrava mi je bilo še treba na jx>t.« Ko bi bil imdl pni sebi jmško, bi bil u-strolil za njimi, čoprav bi jih več ne dosegel. Na Bistrici se je oglasil pri Tinci. Prav zato je tako zgodaj odšel v dolino. Natakarica je bila še neumita in nepočesana. Samo ruto si je bila zavezala okrog raz-kuštranih las. Natočila mu je kozarček žgartja. Spil ga je, prilegel se mu pa ni prav nič. Poočital je bil Tinci, zakaj ga sodnijsko prijemlje, ko vendar redno plačuje Smulkavtki, ki ima otroka v reji, in ga tudi lepo oblači. Natakarica ga je začudeno gledala. Res ni razumela, česa jo dolži. Raizložiti ji je moral. Kako je bila užaljena! Da gre rajši prosjačit s fantkom vred, kakor bi jk> sodnijah hodila, mu je zatrjevala in si s predpasnikom brisala oči. Viktor se je spomnil, da podobno včasih jokajo dekleta na odru v igrah. Nerodno mu je bilo. Miril je Tdnco, pa se kar ni hotela potolažiti. Da jo utegne otrok kdaj še v grobu kleti, ko mu iz same obzirnosti postavno ne zagotovi, kar je njegovega. Oče bi se pa tudi lahko sj>re-umcl in za vsak primer zagotovil'svojemu edinemu otroku primerno življenje, da se mu ne bo treba potikati za pastirja in hlapca okrog, ko bi bil lahko gospodar. Viktor ni vedel kaj odgovoriti. Pogledal je na uro. Kar prav mu je bilo, da se mu je že mudilo na vlak. »Če me ne kliče sodnija ne zavoljo Cilke ne zaradi Tince, kaj za vraga naj bi bilo,« se je jezil Viktor, ko je hitel na postajo. »Ali laže ena, ali pa obe? Preklicane ženske!« Premišljevanje ga je še bolj utrudilo. V Radovljici po klancu navzgor mu je hotelo kar sape zmanjkati. Zaskrbelo ga je, kako bo zvečer hodil nazaj na Koprivnik. Ne, na Bistrici jja ne ostane, rajši za uro dve poleži v listnjafcu. Sodnik ga je pustil precej časa čakati. Kakor na trnju je sedel na klopi pred vrati in kadil cigarete, čeprav mu niso prav nič dišale. V sapniku ga je začelo ščegetati. Odkašljal bi se bil rad, pa se je premagal. »Ravnik Viktor,« je poklical sluga. »Tukaj,« je ušlo Viktorju v zamišljenosti. Pa se je koj spomnil, da je napak naredil, ko ni ne v šoli ne j>ri vojakih. Vstopil je. Komaj sta s sodnikom dobro sjDregovorila, je Viktorija minila že vsa skrb. Zaslišal ga je kot ]>ričo zaradi neke lesne kupčije. Pa Viktor ni vedel dosti povedati. Da se je pri drugi mizi z natakarico pogovarjal, se je izgovoril. Sodnik se je naslonil s ko molči na mizo in astro pogledal Viktorja: »Kaj niste vi Cvetek s Koprivnika?« »Seveda sem, gospod svetnik.« »Tako,« je pogladil sveetmik Obrito brado. »Le kaj vam je treba z natakaricami stikati glavo, ko imate doma kar brhko ženo.« Viktor je zdaj zvedel, zakaj ga je prav za j>rav sodnik poklical predse. Pričevanje je bilo samo pretveza. So druge priče ve- dele več povedati kakor on. Upornost je začela rasti v njem. Molčal je. Sodnik j>a je vrtal najprej: »Kako se pa sedaj razumeta z ženo?« »Govoriva, kar je potrebno.« »Tako. Pa bi se ne mogla pobotati?« »Ko pa ni otrok.« »Saj sedaj ga imate. Pa še fanta!« »Žee —,« je zategnil Viktor. »Nič žee —. Še tisto babo pustite in ženi se kako ojDravičite, pa bo,« je skoraj rohnel sodnik. »So še druge stvari.« » Kakšne? « »Ne bom razkladal.« Sodnik je vstal: »Cvetek! čeprav ste Bohinjec, ne smete biti tako trmoglavi kakor na roge navezan vol.« Viktor je pomolčal: »Ali sem opravil, gospod svetnik?« »Ste.« »Potem ]>a z Bogom.« Visoko vzravnan je odšel. Na cesti ni mogel zadržati kašlja. V izpljunku je opazil rdečkasto marogo: »Cilka ima prav. K zebavniku moram.« Zdravnik ga je vsega obtrkal in mu vse kraje na j>rsi in na hrbet nastavljal slušalko. Viktor ni j>rezrl, da se mu je obraz zmeraj bolj resni!. Zapisal mu je zdravila in kar naravnost povedal, da ga zdravila sama ne bodo pozdravila. Sam naj se zdravi. Delati ne sme nič. Je naj, kolikor more in same dobre stvari. Pa tudi razburjati se ne sme. Vse drugo je Viktor lahko Obljubil, le glede razburjanja se je obotavljal. (Dalje prihodnaič) Pri nas na Koroškem VOGRČE (Dva farana sta odšla) Že ddligo 'nami je smrt prizanašala, sedaj pa je naenkrat pdbrala kar dva izmed na-šiih naljlstarejSih faranov, oba stara 78 let. šulnov oče, Alojz Miklin, je bil pravi Vogrski očak, čaisitiitlijiiv in izkušen mož, prediVsem pa globoko veren in svoj nairod ljubeč. Doma je bil na Bistrici v šmihel-ski fari in preživel mladostna dela skupaj s pokojnim ljubljanskim škofom dr. Gregorijem Rožmanom. Nekaj časa je dela! v Črni, potem pa kupil Kotnikovo domačijo v Vog^čab. Ko si je tu opomogel, je kupi! ŠullinovO posestvo. Po smrti svoje prve dobre žene je vzel njeno sestro Ljudmilo, s 'katero sta spravila šulnovo gospodarstvo v Vzorno urejeno kmetijo. Bdi je silno priden, delaven in še do konca, do nekaj dni pred smrtjo je doma pomagal mladim gospodarjem. Bil je ljubezniv in dober in žival z vsemi ljudmi v miru in so ga zato •visi spoštoval!. Do konca je bral vse naše časopise: Mohorjeve knjiige, Nedeljo, Vero in dom in Naš tednilk-Kroniiko. Zato je bil tudi tako vernega duha in je zvesto spoflinljeval venske dolžnosti in zlasti spoštovali Gospodov dan. Nekaj čaisa je bil ključar vogrske cerkve. Ko smO leta 1954 nabavili nove zvonove, je bil s svojo rajno ženo Ljudmilo boitcr najivečjemu zvonu, posvečenemu sv. Florijanu in Srcu Jezusovemu. Družino je posvetil Srcu Jezusovemu in opravi j ai 'pobožnost prvih petkov, zato mu je bilo Srce Jezusovo varno zavetje v smrtni uri. Komaj je legel, je previden s sv. zakramenti brez vseh bolečin miirno zaspal, star 78 let. Na kvaltrno soboto, 9. marca, smo ga ob izredno veliki udeležbi spremi!! na farno pokopališče. Počiva pri cerkvi, ki mu je bila drugi dom, trajen spomenik pa mu bo veliki farni zvon, ki s ponosom din čaisltjo noši ime botra Alojzija Milklina. Dan po njegovem pogrebu je umrla Čerabova mati, Terezija Kerbic. Tudi ta je doživela enalko visoko Starost 78 let in bila viseskorzi izredno zdrava. Toda zadnje mesece je tem hujše, prav neznosno trpela. V bolnici ji niso mogli! več pomagati, pa je vsaj doma umila. Billa je zvesta abiisko- JUGOSLAVIJA JE ZNIŽALA CENE ZA VIZE Jugoslovanski generalni konzulat v Celovcu sporoča: „S takojšnjo veljavnostjo bomo na jugoslovanskem generalnem konzulatu vpeljali nižje cene za vize. Odslej bo treba plačati za eno do tri potovanj 26.— šil., za šest potovanj 52.— šil. (prej 78.— šil.), za dvanajst potovanj pa 78.— šil. Viza za večkratno potovanje velja za eno leto, viza za enkratno potovanje pa samo tri mesece od dneva izdaje dalje. Vsa druga določila so ostala nespremenjena. valka sosedove hiše božje in pa najbolj pri/dna romatlica. Kjerkoli je blizu kaka božja pot, povsod je šla peš, tudi v zadnjih latih. Kolikokrat je peš poromala na Svoto mesto k Mariji, sam Bog ve. Sedaj pa je zares. In zadnjikrat poromala na najbolj svoto mesto — k Bogu, kjer naj uživa večni mir! Obema družinama izrekamo naše iskreno sožalje. SELE (... prijalelj ljubljeni nas je zapustil) Jožef Dovjalk, pd. Žnidarjev na Borovnici, je bil prej krepek gozdni delavec. Toda že pred tremi leti jc moral odložiti žago in sekiro, postal je za delo nesposoben. Iz srčnega ožilja je krvavel v pljuča in je bruhal -Jeri. V starosti šdle 33 let je postal invalidni rentnik. Bil je prijeten družabnik, še na predvečer svojega godu je bil v družbi prijateljev dobre volje, pa ni slutil, da je zadnjikrat mod njimi. Naslednji dan po godu mu je postajalo slabo; krvavitev se je močno ponovila in v četrtek, 21. marca dopoldne je izdihnil. Šele 35 lat star je legel v grob. Pogreba se je udeležilo posebno mnogo moštva, moški zbor se je ob grobu poslovil od njega z žalostiniko »Vigred se povrne . . .« Pokojnik naj uživa božji mir v družbi svojega patrona. Žalujočim domačim pa izrekamo srčno sožalje. PODGORJE (Naše pokopališče) Marsikdo je že Občudoval lepo lego našega pokopališča. Pa je res, da na njem ne najdeš nobenega zapuščenega groba. Komaj čakamo, da bo izginil sneg. Potem bo vse polno pridnih rolk, ki bodo popravljale grobove svojih rajnih, sadile rože in pospravljale. Da je na našem pokopališču tako lepo, se moramo predvsem zahvaliti naši pridni Mojci Ramuiscli, ki že dolga leta. vestno skrbi za vse grobove. Hvaležni smo ji vsi živi farani in prav gotovo tudi naši dragi rajni. Lani smo napravili na pokopališču novo mrtvašnico in nanovo postavili vzhodni zid. V teh dneh smo se lotili tudi še zapadnega obzidja. Ko človek tako hodiš po 'pokopališču, vidiš spet itri nove grobove od Novega leta sem. To sicer ni tako veliko. Pa saj je nas lani tekom enega meseca zapustilo sedem faranov. Tako je nam marala smrt vsaj v teh prvih mesecilh novega leta vsaj nekoliko prizanesti. Pdkapali smo rajno Vogadinjo Marijo Klemenjak. Bila je dobra, verna in ugledna gospodinja. Kako težko je spravljala naprej gospodarstvo v vojnih letih. Mož ji je umri leta 1938. Ostala je sama na kmečki hiši. Veliko je delala in veliko ZAHVALA Ob priliki izgube naše dobre matere Neže Sr5ene položene dne 19. marca 1963 na Suhi k zadnjemu počitku, nam je bilo izraženega toliko sočutja, da se tem potom najiskreneje zahvaljujemo vsem številnim žalnim vernikom, ki so se iz Obirskega, Žitare vesi, Št. Lip-ša, Globasnice, Štebna, Metlove, Žvabeka, Suhe, KPčanj in Pliberka in še iz drugih krajev udeležili pogreba. Poseben Bog plačaj številnim šmihel-čanom, ki so ali prisostvovali pogrebnim Obredom ali prišli ipokojnico pred prevozom kropit v župnišče. Prisrčna zahvala duhovščini, zlasti govornikom, pevcem in pogrebcem, avtopodjetju Štefanu Sienčnifcu in končno prav posebno še vse onim, ki so se že ali 'se še bodo pokojne spominjali ■ v molitvi. Otroci in vsi ostali sorodniki molila v teh letih. Bila je dobra žena, dobra revežem in Cerkvi. Mlada leta so ji potekala v Zelučah onstran Dragožič. Dosegla je lepo starost 83 let. Na smrt je bjla vedno pripravljena in Bog jo je odpoklical naglo in brez posebne bolezni. V zadnjih letih je bila vsa srečna, ko je videla, da v hiši gospodari nov rod, da rastejo v mladi družini dobro vzgojeni o-troci, da bo hiša, za katero je toliko žrtvovala, ostala tudi še zanaprej v rokah vernega gospodarja in pridne gospodinje. Pogrešajo jo domači, pogrešajo jo bolnice na vasi, katere je večkrat obiskala, pogrešamo jo vsi. Postati 'hočemo še ob grobu njenega sorodnika Primoža Klomenjalka, pd. Jurca v št. Ožboltu. Bil je brat raijlnega Vogada. Rajni Jurc je bil spoštovan mož daleč naokrog. Dolga leta je bil ključar podružnice v Št. Ožboltu. V svojem življenju se je vedno, tudi v težkih čaisth med vojno, ravnal po besedah: Jaz in moja hiša bova služila Gospodu. Bog daj, da bi nam taki gospodarji ne izumrli. Pri Jurcu ne bodo. Njegov sin je ostal zvesit veri in mišljenju svojega očeta. Ne samo on, vsi trije sinovi so videli v Očetu dober izgled in zvesto sledijo naukom in zgledom raijmega očeta. Tudi na Jurčevi hiši doralšča verna družina in oče in mati iznata s svojimi otroki opravljati ‘Jknpno družinsko molitev, kot je bilo to v času rajnega očeta. Rajni je še videl velikanski novi most preko Suhe in tudi novo cesto, ki !bo kmalu dograjena. Ni pa več doživel sprememb, ki bodo v št. Ožboltu radi elektrarne, katero gradijo pri Bistrici. Pravijo, da bo tudi v Št. Ožboltu Drava vzela hiše trem kmetom. Upamo pa, da nam bo ostala vsaj starodavna cerkvica sv. Ožbolta. KARNTENS MODERNSTE MOBELFABRIK bringt fiir Gastbetriebe und Privatverm ieter DIE FREMDENZIMMER-SONDERAKTEON 1963 • ms ei^enet ttneupmp • Hm seIhkrnsimiUtk m 1500 femimidtnme Ciefedat • Ifaft det fufeik diteki mu* fta&fee 9 Meb&eutaMe Die F.R.C.-Mbbelhauser in Klagenfurt, Burggasse 14, Villach, BahnhofstraBe 12, und Karntens grbBte stdndige Mobelschau in Klagenfurt, 5andwirtsdle, Kolpinggasse 2 (neben Hotel Sandwirt), zeigen gualitativ hervorragende Fremdenzimmer (Edelholz furniert) zu einmalig giinsti-gen Preisen. MATRATZEN • EINSATZE • Tl SC H E SESSEL • BETTBANKE ® COUCHES ® FAUTEUILS JOKA-ERZEUGNISSEeAUSTRO-SESSEL QLEDALIŠČE V CELOVCU Petdk, 29. marec. Ob 19.30; Tosca, v okviru kulturne izmenjave med Koroško in Friaulom. — Sobota, 30. marec, ob 19.00: Die IValkure (zadnjikrat). — Nedelja, 31. marec, ob 15,00: Tosca. VELIKA KONCERTNA DVORANA: (M iestalerstra ji e) Sreda, 3. april, ob 19.30: So leben wir allc. Gostuje Berlinski 'kabaret. — Sobota, 6. april, ob 19.30: D as Fenster zum Flur. — Nedelja, 7. april, ob 19.30: Die Hoch-zeit des Figaro (krstna predstava). Za vse predstave prosita prodaja vstopnic., KOMORNE IGRE: Sobota, 30. marec; nedelja, 31. marec; četrtek, 4. april; nedelja, 7. april, začetek vedno ob 19.30: Bunburj. — Prosta prodaja Vstopnic. Objava Kmečke gospodarske zveze V četrtek 4. aprila t. 1. od 10. — 12. ure dopoldne je zbornični svetnik g. Kumer Mirko, ipd. črčaj star., gospodarjem za nasvete in intervencije na razpolago v pisarni Kmečke gospodarske zveze v Mohorjevem domu. Isti dan je popoldne ob 14. uri seja širšega odbora z raznim sporedom. Osrednji odbor Hatzenbichler-kombinatorjc, sejalne stroje, orala, brane, trosilce gnoja, gnojnične sode in črpalke. elektromotorje dobite vedno najcencjSc v vaši domači strokovni trgovini JOHAN LGMŠEK Št. Lipš, Tihoja. p. Dobrla ves Zaloga strojev, mopedov, koles, radio-aparatov Offašuj v našem listu # STROKOVNA TRGOVINA ZA DEŽNA OllLACILA Bal km — Popeline, lodcn - plašči za moške, dame in otroke v največ ji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj VAL. TARMANI! KLAGENFURT, Volkermarkter Stralle 16 Nalnovejše kmetijske stroje, štedilnike, oralne stroje, gospodinjske po-trehšcine ugodno in na obroke pri HANS WERNIG KLAGENFURI, Paulitsthgasse (Prosenhof) ; List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80.— šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.