108. številka. Ljubljana, v soboto 12. maja. XXVII. leto, 1894. MM MOR Uhaja rsak dan »večer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po po* ti prejeman za avstro-ogerske dežele aa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jedea nesec I gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta b gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kz. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frank irati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni st v o je na Kongresnem trgu st. 12. Uprav uištvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse adininintrativne stvari. Zaradi Binkostnih praznikov izide prihodnji list v torek, 15. maja 1894. Za ljudstvo! Jutri obnovila bode katoliška cerkev spomin na prevažni svoj dan, ko se je sv. Duh razlil na zbrane apostole, da so, obdarovani z jeziki in napolnjeni srčnosti, stopili potem vunkaj pred množice Jeruzalemske. Tedaj je bil pravi ljudski shod, tedaj so narodi z vseli stranij t uli iz oduševljenih govorov nauke Kristove, in lahko si mislimo, kako jim je bilo pri srci, ko se jim je viharno odpiral svet dotlej nepoznanih idej. Vsi ljudje so vstvarjeni od jed nega Boga, odrešeni od jednega božjega Sinu in vsi imajo jednak namen! Hipoma ho je moral v tlačenem ljudstvu razširiti ta temeljni nauk krščanske vere in kakor razdeljen v vode je izpod-plavljiil tu in tam poslopje tedanjega družbenega reda evropskega. Ideja demokratična je bila tu in oznanjevala se je v bodočem času s samim evangelijem, po božjih svetiščih. Padlo je suženjstvo rimskega prava, ta najhujša, prisiljena oblika človeške nejednakosti. Ljudstvo samo je potem sicer še stoletja in stoletja tičalo v sponah tlačanstva in moralo prenašati pritisek privilegovanih stanov. Ali krščanska misel, da imajo vsi ljudje sami po sebi jednako veljavo, ta misel, kojo so prosvetljeni možje razširili v knjige in sisteme, napolnila je ves napredujoči svet in nazadnje nad posameznimi državami obviseht kakor oblak, ki potrebuje le najmanjšega piša, da se vsuje in očisti ozračje. In to se je tudi v resnici zgodilo: več ali manj mej gromom in treskom zadobilo je ljudstvo koncem prostega in v prvi polovici sedanjega stoletja besedo v javnih rečeh, zadobilo večjo ali manjšo mero politične in socijalne veljave nasproti brezozirno vladajočim krogom. Toda ostalo ni in ne more ostati pri tem, da se v ljudstvu vidi temelj in prava vseb na države in da se mu zato dopusti mrva politične svobode in emancipacija v družbenem redu. Evangelij o človeški jednakosti uviđel je novo zapreko svojemu oživotvorjenju v sedanjem redu ljudskega go- _~.T~---1— 'it-----r— j , , LISTEK. Binkošti. Gospod urednik! Vaše zaupanjo do mene, naj bi Vam jaz kaj napisal za Hinkošti ali Duhovo, me je nekoliko iznenadilo, ali ob jednem, reči moram, tudi počastilo. Da sem mlajši in ne tako že bolj v letih, zapel bi Vam pesem, vender pa se čutim še toliko krepkega, da nočem reči, da zapeti več ne morem. Toda, kakor ste prizanesljivi, bi se Vi vender na smeh namuzali, ko bi jaz „post tot di-8criminau peti začel. Ostanem torej pri prozi. Vam pa kar brez ovinkov in naravnost povem, da lepših praznikov v letu ni, nego so binkoštni prazniki in to posebno takrat, ko spadajo v mesec majnik in v majnik tako krasen, kakor je letos. Vi nekoliko odkimu-jete in izrečete, da bi dobrohotni, kakoršni ste, mi preveč ne nasprotovali, samo besedico: BNo!" To vse ravno ne pomeni, da ste Vi popolnem mojih mislij. Jaz pa ostanem pri tem, kar sem rekel, in tisti, ki bodo ta podlistek čitali, naj presodijo, nisem Ii jaz vsaj skušal svoje trditve opravičiti. Ako pa tudi Vas za svojo misel pridobim, potem postaneva, Vi tenak, jaz obilen, še izdatnejša prijatelja. spodarstva. Gospodarsko robstvo je hujše od političnega, kajti le-to je gola posledica onega! Ljudstvo dela, ljudstvo se poti v potu svojega obraza, a sad njegovega dela in potu ne ostane njemu, ampak gre drugam, gre v denarne shrambe tistih izvoljencev, ki nič ne sejejo, nič ne delajo, ki pa s svojo denarno premočjo potem vender lahko državne stvari obračajo, seveda »opet ne v ljudsko, nego svojo korist. Vzemimo jeden, a splošni dokaz. V naši državi je okolo deset tisoč milijonov takega dolga, za čigar obrestovanje mora skrbeti ljudstvo. Kmet, obrtnik, delavec je z davki, osobito z užit-nino dolžnik, a spekulajoči kapitalist, v j rvi vrsti žid je njegov upnik. Ljudstvo? si torpj mora pritr-govati od svojega pridelka in easlužka, a še hujše je to, da tisti, katerim plačuje obresti od omenjenih dolgov, špekulirajo z denarjem na ta način, da žend ceno zlata umetno Čedalje bolj kvišku, tako da so zadnjih dvajset let najvažnejši poljski pridelki izgubili polovico cene, a ne da bi zato živež cenejši postal. In to je tista široka pot, po kateri se ljudsko imetje počasi preseli v roke varnih židovskih borzijancev in bančnih Špekulantov, tista žalostna pot, po kateri mora ljudstvo samo dospeti v staro tlačanstvo, a država poo oblast malega broja kapitalistov. Ni čuda torej, d| se je, četudi pozno ves ljudstvu res udani svet oknenil socijalnega vprašanja, katero je rešiti tako, da se gospodarski razvoj postavi pod načelo prave zasluženosti in krščanske jednakosti ljudstvu v prid! Kar se nas tiče, udani smo „krščansko-soci-jalni stranki", katera ima na Dunaji svoj glavni tabor in katera je osobito ta teden po svojih voditeljih v državnem zboru pri razpravi zastran iz-plačanja dvesto milijonov goldinarjev državnih not branila proti koalirancem ljudske interese. Ali mi smo že davno, predno se je pokazala ta stranka, skrbeli za svoje ljudstvo s tnm, da smo je obdržali na naravni narodni podlagi in se pred vsem postavili v boj za narodno slovensko šolo, ker je narodna zavest in narodova splošna omika prvi pogoj, da se narod osamosvoji tudi v gospodarskem oziru. Nam narodnost ni prazna beseda, ampak je Prvi ugovor, katerega znači Vaše odkimavanje, in katerega menite Vi, da bodem jaz tiho ovrgel, opira se na božične praznike. Da! Božični prazniki so vir najlepših spominov na otroška in najslajša mlada !< ta. Bodisi, da se jih človek spominja iz dobe, ko št; ni zapustil rojstne hiše in domačega kroga, bodisi, da prične lepi spomin s trenutkom, ko je izrekel učitelj zadnje besede: „Sedaj pa pojdite, pa pridni bodite in glejte, da se v pravem času vrnete,* — vselej človeka kar nehote prešine spomin na ono dobrodejno gorkoto in ono globoko zadovoljnost, katero deli Sveti večer neizkušeni mladini, bivajoči pri svojih roditeljih in drugih sorodnikih v bolj ko navadno razsvetljeni gorki sobi za obilno obloženo mizo in ob kratkočasnem raz govarjanji do polnočne maše. Toda „hitro, hitro mine čas" in blagor mu, katerega, stoječega še v mtadeniških letih, ne poišče ona skrb, ki mu le pre-jasno dokazuje, da mora mej svet in njegove te zave; blagor mu, ki že v teh letih marsikogar ne pogreša, s katerim je v prvih letih še tako srečen hožičeval, ali komur ne vzbuja spomin na božične praznike bolesti po tistih, ki so zanj skrbeli in kateri so ga tako dobrohotno vsprejeli, ko je za Božič zopet vstopil v družinski krog. Silno dosti je človeku prestati in grenak je lek, katerega imenujemo čas, ki hiti naprej, ustvarja vedno nova prizore moč, ki daje ljudstvu življenje in pogoje za vsestransko zdravo napredovanje. Kaj je bil poprej naš slovenski preprosti rod brez narodne zavesti , brez narodnega pouka, brez narodnega slovstva, brez slovenskih posojilnic? Pa kaj je sedaj, ko ima vse to, in kaj še lahko bode, ako se sam iz sebe razvija tudi v bodoče? Našim domačim nasprotnikom, ki jadrajo sedaj pod to, sedaj pod ono firmo, a nam pravijo, da baje nimamo jasnih načel in baje ne vemo kam, njim torej lahko odgovarjamo, da prav dobro vemo, kaj prav za prav nameravamo. Nase načelo je jasno, ker je narodno, in kakor poprej, tudi sedaj vemo, kaj ž njim nameravamo in kaj tudi ž njim dosežemo, namreč : osamosvojbo in duševni, kakor gmotni razcvit našega ljudstva in vsega slovenskega naroda! Nam ni treba segati po drugih načelih. Tudi apostoli so na jutranji dan govorili v Jeiuzalemu vsakemu narodu v njegovem jeziku in vedeli so, zakaj! Slovensko šolstvo v letošnji proračunski debati. IV. Konec.) Preidera k pojastienju utrakviRtiSkih Šol. Takih e bilo po Btarem učnem načrtu 93, sedaj jih ie 84. Ako bi bile te utrakvistične šole res tu, kar bi imele biti po besedaL, bili bi Slovenci ž njimi zadovoljni. Koroški Slovenci eo mi pisali, naj v tej visoki zbornici povem, da bi bili zadovoljni, ako bi bile te utrakvistične šole res utrakvistično urejene, to se pravi, ako bi bila za teh 10.188 slovenskih šolarjev v teh utrakvističnib šolah slovenščina u "-ni jezik in bi se nemščina, začenši s tretjim šolskim letom, učila kot učni predmet in sicer na pedagogiko dopusten način. Ako bi bile te Šote tako urejene, bili bi Slovenci ž njimi popolnoma zadovoljni, ker je taka uredba v ondotnih razmerah jedino primerna, jedino prava in pametna, ki tudi ni v nasprotji z državnimi osnovnimi zakoni; slovenski otroci bi se na ta način reB nečesa naučili in si osvojili tudi znanje nemškega jezika laglje in bolje, ne da bi glede življenji, toda malokdaj ali pa največkrat nikdar več n»» onega zadovoljstva, katero ima v sebi otroška brezskrbnost, ki je le tako malo časa ogrevala otroške čute. Gorje človeku, ki samotari na božični večer, zatorej se vse druži in drug pomaga drugemu, da njemu in sebi olajša težave, ki nas tarejo vsaj za hip. Velikonočni prazniki so, rekel bi, od vseh praznikov najbolj prozaični. Da ima človek zdrav želodec, jih navadno prav zadovoljno preživi. Naj jih praznujemo še v tako zgodnji letni dobi, dan ae je že le podaljšal in narava se vzbuja. NoČ in mraz sta znaka smrti, dan in gorkota vzbujata življenje, in naj se le zaganja kruta zima še s tako silo v junaško pomlad, premaga je ne in krepost narave daje tudi človeku pogum, da ne zaide v one ek-gične misli, katere ga napadajo v božičnem času, ko ne najde pomoči, razun pri ljudeh, ki so dobrega srca, a takih ni preveč. Zatorej ne nazaj, ampak Ie naprej, — v dan in življenje I In stokrat pozdravljena mi bodi prekrasna pomlad in vi, binkoštni prazniki, ki ste tako samo na sebi dobrohotni, da dajete človeku vse veselje, če ima le še nekoliko zdravja in lahko vest! Najlepša družba je vaš prirodni kras, katerega radovoljno prepuščate vsemu svetu, vaš zelen log, vaš oživljeni hrib, po katerem vse žvižga in znanja lastnega, slovenskega materinega jezika imeli Škodo. Ali baš take smotru primerne, pametno urejene šole se na Koroškem oeče dati Slovencem. (Posl. G h on: Občine same jih nečejo 1) Peticije dokazujejo nasprotje. (Poal. Ghon: Prav peticije dokazujejo to; o tem bodem še govoril.) Deželni šolski svet pa je te šole tako uredil, da se v prvem in v drugem šolskem letu, to je pri otrocih, starih po šest in po sedem let, rabi slovenski jezik, potem pa, od tretjega leta naprej, nič več; te utrakvistične šole imajo torej samo v prvih razredih utrakviatično barvo, v višjih razredih pa so povsem nemške šole, in zato mislim, da bi imela naučna uprava tudi v tem oziru dolžnost, vmes poseči in odpomoči, ker jej mora vender na tem biti, da tudi šolarji slovenske narodnosti na Koroškem dosežejo v državnem ljudskošolskem zakonu določeni učni smoter. To pa je pri uredbi teh utrakvističnih Bol povsem nemogoče, kar bom takoj dokazal. V najnižjih razredih teh utrakvističnih šol se rabi slovensko-nemški abecednik, kateri je izdal Kari PreBchera. Ta razpravlja na straneh 1 — 46 o glasovih in vajah v čitanju v slovenskem jeziku, na straneh 48—102 se razlagajo nemške pisane in tiskane črke, na straneh 105—160 pa ima 16 slovensko nemških, 13 slovenskih iz 25 nemških vaj za čitanje. Iz tega sledi, da se otroci v najnežnejši starosti, v šestem in Bedmem letu seznanjajo hkrati z dvema jezikoma, s slovenskim maternim jezikom in z nemškim, jim še tujim jezikom. Ti otroci se morajo v dveh letih naučiti treh abeced: slovenske abecede in nemške tiskovne in pismene abecede. Zajedno se morajo otroci tudi naučiti čitati v teh treh abecedah, vrh tega pa si še osvojiti toliko nemškega jezika, da jim more počenši s tretjim letom samonemški pouk kaj koristiti. To je nemogoče. Ko bi se poslali na te šole sami čudeže delujoči učitelji in bi ti dobili tam same čudovite otroke, bi komaj to dosegli, ali čudovitih učiteljev je le malo, navadno pa Ijudskošolski otroci tudi niso čudoviti otroci. Te neznosne razmere bile so pogostoma predmet pritožbam v deželnem zboru koroškem in tudi v tej visoki zbornici do leta 1890., a pritožbe niso imele nikakega uspeha. Sele v tem letu je dobil koroški deželni šolski svet od naučne uprave nalog, da revidira stari učni načrt. Leta 1890. jo izšel nov učni načrt, kateremu se je dodal poseben učni načrt za slovensk pouk na utrakvističnib Šolah. Reklo se je, da je to za koroške Slovence pridobitev, to pa ni res. Slovenski jezik se v specijalnem učnem načrtu omeni, kar prej ni bilo. Sicer pa se ni nič bistvenega ukrenilo, pač pa vsa zadeva še bolj zamotala in poostrila. Po tem učnem načrtu se ima slovenski ma-terni jezik začenši s tretjim letom po tri ure na teden učiti kot učni predmet, katere ure imajo biti zadnje pri dopoludanskem pouku. To je obvezno le za tiste otroke, katerih roditelji niso zahtevali opro-ščenja. Gospoda moja! Ta določba glede slovenskega jezikovnega pouka je nova krivica, novu žaljenje slovenskega naroda na Koroškem, ker se slovenski materni jezik ponižuje na sramotljiv način za učni predmet in bo kot pastorko pahne na zadnje mesto. l>oje. Božič zahteva dobrih čevljev in gorko sobo, "Velika noč vsaj dober kos potice, vi, binkoštni prazniki pa daste vse zastonj ! Ako ima sirotica le hlačice in srajčiko, pa si nabere lahko cvetic dovolj, ako ne že tudi črešenj. Tički pojo za vse ljudi in aolnce ogreva celi svet. Ko je naš Stritar zlagal svoj umotvor „ Spomladi le nikar*, gotovo je imel pred sabo tisto letno dobo, v katero spadajo letos ti prazniki, in popolnem se strinjam ž njim, da bi «e človek najtežje poslovil od tega sveta takrat, ko bi mu bilo zreti še jedenkrat v kras pomladnega cveta in v vzbujeno naravo. Ta se spreminja, mineva pa ne, in ako si čvrst narave sin, o binkostnih praznikih boš naj manjkrat. žaloval po izgubljeni sreči, a največkrat se okrepil za naprej v bran proti preteci žalosti. „Duhovo" jih imenujemo tudi te praznike in kje bolj, nego v čvrsti prirodi, si moremo krepiti duha in razum svoj? Zatorej hvala Bogu, da smo jih zopet doživeli, sam sem jih vesel in vesele voščim v prvo svojemu narodu : da mu zopet podkrepijo duha in razum, da čvrst ostane, kakor je sedaj in se vreden izkazuje neskončne dobrote, ki ga je valjda postavila v najlepši kraj sveta! —c. Povsod, v celem izobraženem svetu je materni jezik podlaga in središče cele vzgoje in učni jezik, samo na Koroškem in samo za slovenske otroke pa to ne sme veljati! Sieer se pa na ta način slovenski otroci neodpustljivo obremene. Bodi mi dovoljeno obrazložiti, kaj vse se od teh otrok v drugem in v tretjem oddelku zahteva (čita): ,11. oddelek (3. in 4. šolsko leto): a) Čitanje; glasno in po smisla pravilno čitanje, razlaganje besed in atvarij, ponavljanie tega, kar se je čitalo, po b ta vi jeni h vprašanjih, pri Čemer je delovati na to, da ss polagoma doseže raba od berila neodvisnih izrazov, učenje na pamet in predavanje vzglednih spisov v vezani in nevezani besedi; b) jesikovne vaje: vaje v prepisovanju in zapisovanju besed in stavkov s posebnim ozirom na ločitev zlogov ia na besede, ki se pišejo z velikimi začetnicami, pojem in poznavanje samostalnikov, pridevnikov, glagolov in zaimkov, spol, število ia sklanjanje samostalnikov, osebe, število in časi glagolov. Poleg pismenih sluvaiških vaj: kratke in lahke pripovedke in popisovanja v zvezi z obravnavanimi berili. III. oddelek (5, 6., 7 in S šolsko leto); a) čitanje : gladko in izrazovito čitanje tiskanih iu pisanih stvarij, tolmačenje besed in atvarij, navajanje vsebine in vodilnih mislij beril, učenje na pamet ia predavanje uzornih beril; b) jezikovne vaje: nadaljevanje in popolnjenje oblikoslovja, skladje. Poleg pismenih slovnišk h nalog: izvajanje vsebine obravnavanih beril; popisi, povesti, potrebni opravilni spisi in pisma. To je tisto gradivo, katero si imajo nemški otroci s pomočjo nemškega pouka v dvanajstih urah na teden prisvojiti, to je tisto gradivo, katero morajo slovenski otroci v isti šoli 8 pomočjo nemškega učnega jezika v dvanajstih urah na teden zmagati, in vse to gradivo naj sedaj slovenski otroci v treh urah na tedea zmagajo v slovenskem jeziku, v katerem so se doslej tako malo vadili. Ia to Se v končnih urah, ko so učenci in učitelj že utrujeni. To, gospoda moja, je povsem nemogoče, to je tako, da bi človek zbežal, in res beže otroci kar trumoma. Kaže se, da je to tudi po intencijah dež. šolskega sveta, zakaj določil je sicer, da je pouk obligaten, zajedno pa zaukazal, da je roditeljem ustreči, ako bi zahtevali, naj se njih otroci tega pouka oproste. Vsled tega se ta slovenski jezikovni pouk na 49 utrakvističnih šolah splob ne vrši in le na 30 takih utrakvističnih šolah se ga udeleži 1839 izmej 10188 sloveiskih šolarjev, 8349 šolarjev pa beži pred tem poukom, ker se roditelji za tako pedago-gično trpinčenje njihovih otrok raje zahvalijo. V takih razmerah je pač razumno, da koroški Slovenci od dež. šolskega sveta ne pričakujejo niti obzirov, niti pravičnosti več in da se vsled tega čedalje večkrat obračajo s peticijami do naučnega mini-Hterstva. L. 1891 imel je tedanji minister Gautsch 33 takih peticij v rokah Petit se je v vseh jednako, glasil, namreč: uvedenje slovenščine kot učni jezik za slovenske otroke in nemščine kot učni predmet začenši s 3 letom. Minister Gautsch je bil vsUd tega jako zlovoljen in se je tudi v tej visoki zbornici jako neprijazno izrekel. Rekel je, da se je to načrtoma uprizorilo. To so vender čudne besede za kakega ministra; moral je vender vedeti ali pa je mogel to izvedeti od poslancev, da, če se načrtoma agituje in germanizuje, je pač tudi obramba po načrtu dovoljena. Sicer je on samo jedno jedino peticijo ugodno rešil in tako so Slovenci po dolgem času zopet dobili prvo slovensko ljudsko Šolo v Rožni dolini. (Poal. Ghon: Občiia sama je pa sedaj zopet protestovala!) Ali kako se je ta protest iz-posloval? To je drugo vprašanje. (Posl. Ghon: Pojdite po občinah in vprašujte župane in občinske predstojnike!) Min ster je samo jedno peticijo ugodno rešil, druge pa je dal dež. šolskemu svetu, naj o njih poizveduje in naj jih reši. To spominja sa bajko o ovci, volku, in kraljevskem levu. Ovca se je pri kraju Živalij pritožila radi zlega, katero jej pro-uzroča volk. Lev pa ni hotel soditi, nego je vse prepustil volku v uradno rešitev. Predno pa se je dež. šolski svet lotil reševanja teh peticij, izšel je ukaz na prebivalstvo, naj sestavi protipeticije; in kadar so potem take pro-tipeticije in protiresolucije došle v Celovec, so se dotične resolucije takoj rešile, seveda neugodno. Posl. Ghon: Kdo pa jih je odposlal? Občine? Neposredno občine? Posl. dr. Gregorec: Iz Celovca. Posl. Ghon: Od občine? Predsednik: Prosim, da ne motite govornika. Posl. dr. Gregorec: T ste peticije pa, proti katerim se niso mogle spraviti na dan nasprotne peticije, obleže in se ne rešujejo. Posl. Ghon: Nobene take se ne najde. Posl. dr. Gregorec: Vender jih je nekoliko nerešenih. Posl. Ghon: Ne, vse so rešene. Posl. dr. Gregorec (nadaljevaje): Mej tem torej traja šolska borba na Koroškem naprej, in upravo čuditi se moram, kako premetenost kaže tu povsodi deželni šolski svet in kako samovoljno navadno postopa. Ako nasprotne peticije več ne pomagajo, se loti tega, da na kratko dotične proseče občine razbije na dvoje v dve novi občini. S tem odpade pritožujoči se subjekt in akcija Slovencev je preprečena. (Veselost.) Dolgo vrsto let si je pomagal deželni šolski svet z nekako zlorabo § 6. državnega ljudskošolskega zakona, da je odklanjal slovenske peticije; naročil si je namreč pri vsaki taki peticiji izjavo nemškega deželnega šolskega sveta; seveda je bila ta izjava vselej in redno proti slovenskemu pouku. To zlorabo ustavila je odredba naučnega ministerstva leta 1890. Potem je izumil deželni šolski avet drugo sredBtvo. Bilo se je bati, da bi utegnila vender-le prodreti občinska zastopa Žabniški in Globasaiški s svojima pritožbama pri ministerstvu. To se je moralo preprečiti. Ia kako? Razdelilo se je brez pomisleka utrakvistično Šolo v Zabnici v dve jedno-razredui Soli; jedna ostane utrakvistična, druga lahko postane slovenska. Zdaj bodem po rečenem podal majhno sliko šolskih razmer na Koroškem. Slovenski ljudski šoli Bta zdaj dve, jedna jedaorazredaa na Jezerskem in jedna štiri razred na v Št. Jakobu; razdeljene šole pa so štiri v Žabnci in v Globasnici, kjer je le 31 nemških otrok poleg 864 slovenskih. (Čujte! Čujte!) Potem so utrakvistične šole, in sicer jih je 84, v krajih, kjer Slovenci stanujejo zdržema in v kompaktnih masah. Te šole obiskuje 10.188 slovenskih in 1861 nemških otrok. Nemških šol v slovenskih krajih je 24, katere obiskuje 1316 nemških in 1311 slovenskih otrok. Na 114 šolah na Koroškem, v katere zahaja 14.132 slovenskih šolskih otrok, pcučuje 202 učitelja; mej temi jih je 120, ki so deloma zmožni slovenščine, 82 pa jih umeje samo nemški. Ako prosijo slovenske občine, da se nastavijo slovenščine zmožni učitelji, pravi deželni šolski svet navadno, da nima taoh učiteljev na razpolaganje. Tu imam tak odlok z dne" 18 januvarja 1894.1., ki ga je dobil krajni šolski svet v Kotmari veai; v njem se čita: B. . . nastaviti kratkim potom take učne moči ni mogoče, ker manjka slovenščine zmožnih učnih sil, zaradi česar ostane nekaj drnzih učnih mest, na primer v Srednji vasi in v Grečah, začasno praznih." Deželni šolski svet se torej izgovarja b tem, da nima slovenščine zmožnih učiteljev na razpolaganje; pravilneje bi moral reči, da jih neče imeti (Tako je!); kajti če bi jih hotel imeti, bi moral več storiti za naraščaj slovenščine veščih učiteljev na učiteljišči v Celovci. Na tem zavodu je zdaj le 33 slovenskih obiskovalcev poleg 148 nemških in slovenščina ni obligaten predmet. (Čujte! Čujte 1) Tu ne gane deželni šolski svet siti roke niti noge. Drugič: Oa preganja slovenske učitelje (Tako je!) Saj neče slovenskih učiteljev. (Posl. Ghon: Ne segajte tako daleč! — Posl. dr. Ferjančič: On terorizuje!) Terorizuje in preganja jih, imeti hoče le nemške učitelje ali slovenske renegate. Ne bodem navajal imen, obljubil sem to g. Ghoau pošteno in bodem tudi pošteno mož beseda. Torej le na splošno. Neki učitelj pr šel je pri okrajnem glavarju v eum, da goji gotove simpatije za slovensko šolsko društvo. To se je moralo kaznovati. Bil je za kazen premeščen in je moral z ženo in 5 otroci sredi zime seliti se 12 ur daleč. Drug vrl učitelj ni mogel dobiti službe in je zato odšel s Koroškega. Zopet drug slovensk učitelj, vrl mož, kar je priznal celo Šolski nadzornik, moral je letos' ostaviti Koroško. Ta učitelj je trikrat kompetiral za slovensko učno mesto na ljudski šoli v Št. Jakobu, je bil jedini ■jjnJT" Dalje v prilogi. "W Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 108, daj 12. maja 1894. prosilec in vender ni dobil službe. Da bi se ta služba ne razpisala v četrtič, je poslal deželni Šolski svet tja učiteljico. (Čujte! čujte 1) Sicer mi je pop jI-noms razumljivo, zakaj deželni šolski svet tako ljubi nemške učitelje; slovenski pouk se pnč se more bolj temeljito onemogočiti, nego če se po-tavi trde Nemce za učitelje v slovenske šole. Potem preneha slovenski pouk sam po sebi. Z druge strani ie očividso, kako se protežu-jejo nemški učitelji in posebno tisti slovtnski učitelji, ki se dado zlorabiti kot renegati. Taki smejo storiti kar hočejo. Navedel bodem tu izgled, razume Be zopet brez imen. Učenec N. dobil je v Olobasaici po Šolskem vodstvu od nemškega „tcrmlvereina" hlače. (Posl. dr. Ferjančič: Kaj?) Hlače. (Živahna veselost.) Učenec je bil vzprejet v utrakvistično šolo. Ker je pa od Velike noči hodil v slovensko šolo, je učitelj že nekaterekrati zahteval hlače nazaj (v e-selost) in grozil dečku, da mu bode hlače strgal s telesa, če mu jih ne prinese nazaj prihodnji šolski dan. (V e b e 1 o s t.) Omenjeni učenec ima samo te hlače, a ker mu mati ne more druzih kupiti, se deček ne upa v šolo, ker se boji, da bi moral v sami Krajci domu iti in da bi ga součenci zasmehovali. (Veselost.) Tako počenjanje učitelja pač ne more poučno vplivati na nežno mladino, nego jo le demoralizuje. Glejte, tako govore kmetje v njih oznanilib na okrajni šolski svet v Velikovcu. (Posl. G b o n : Tega ni pisal kmet t — Posl. dr. Ferjančič: To je vse jednako, če je tudi pisal gospod, surovost je le! — Posl. dr. Fux: Če je res! — Posl. Ghon: Pro-Bim, pokažite mi pismu I) Dam Vam to, da pregledate. Predsednik: Prosim gospode, da ne motijo govornika. Posl. dr. Gregorec (nadaljevaje): Drug učitelj, ki je bil vedno poslušen vsem odredbam dež. šolskega sveta, vender ni mogel vsega dobiti, kar je hotel. Gobane včasih slabo sliši, ni mu torej hotel dati, kar je hotel imeti. Kaj je storil? V svojem srdu kupi revolver in se pelje v Celovec, da ustreli deželnega nadzornika Gobanca. Na srečo se je še pravočasno brzojavilo v Celovec o nameravanem atentatu in tako preprečilo zločin. Učitelja so razorožili, a čudno, namestu da bi ga vtaknili v kriminal ali pa v blaznico, vzprejel ga je deželni predsednik v avdijenci in poslal nazaj na svoje šolsko mesto. Šele pozneje so ga izročili preiskovalnemu Bodišču in ga bodo bržkone proglasili blaznim. Največjo pozornost je vzbujala — tu se mi je dovolilo navesti imena — imenovanje učitelja Hugona Moreta šolskim nadzornikom v Št. Mohorji in da se mu je tudi dovolilo, da ustanovi tam otroški vrt. Ta mož se je jako prikupil deželnemu predsedniku in deželnemu šolskemu nadzorniku in s cer s slavnostno pesmijo za nemški strankarski shod dne 13. novembra 1892. 1. V tej Blavnostni pesni pri-spodablja Slovence na Koroškem z zmajem ali ,liat-vernoinM, ki je v starodavaem času bival blizu Celovca in katerega so potem ubili prebivalci. Da se potezajo koroški Slovesci z naporom poslednjih svojih sil za bvoj narod, ni prav temu učitelju in ljudskemu izobraževalcu Hugonu Morotu in v tej slavnostni pesmi pozivlje nemške sorojake na Koroškem kar naraviost, naj Slovence, torej so-deželane svoje, kar stro in uničijo. Dotično mesto se glasi (čita): . . . . „Es i si, als \vollt' Nun abermala iler gitt'ge Dracbe WHchsen i m Klirntnerland, Vernichtnng muas ilnn worden Dom Drachenwnrm, der vvied'rum waolisen will, Zermalmen muaa der Kiirntiier ihti, dna merket, Zn .iialmcii, ja, ehvor tr groan gevvorden.- (Čujte! Čujte!) Ta mož, ta fanatični nasprotnik Slovencev, postal je šolski nadzornik! Gospoda moja! Kaj naj vender Slovenci mislijo o tem, kaj naj želijo? Pač morajo misliti, da šolska oblastva in deželni predsednik mislijo istotako, kakor ta mož, da torej hočejo, da se nas stare in uaiči. Tu je pač slovenskemu prebivalstvu težko, da vidi v tacih oblastni) vredne zastopnike državne sile in Nj. Vel. cesarja (Pritrjevanje), kajti to pač smem trditi, da Nj. Vel. cesar neče videti nas Slovencev strtih in uničenih. (Odobravanje. — Poslanec Ghon: To ni naperjeno proti Slovencem, nego proti vnanjim hujskačem ) Toliko nemščine že razumemo. Predsednik: Prosim, da se ne kliče vmes. Posl. dr. Gregorec: Dokler torej ostanejo razmere take, kakeršne so sedaj, posebno dokler ostane deželni Šolski avet tak, kakor je sedaj, in dokler mu je na čelu sedanji deželni predsednik, ne morejo koroški Slovenci imeti zaupanja in ne morejo verovati, da se nam bode tam podelila pravica. Zatorej si usojam predlagati resolucijo, kajti v teh stvareh nam more pomoči le visoko naučno ministsrstvo. (Čita:) „Visoka vlada se pozivlje, da v vojvodini Koroški uredi javne ljudske šole, katere obiskujejo učenci slovenske narodnosti, v smislu čl. 19. drž. temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867. I. in da v to svrbo: 1. Preustroji sedanjih 84 takozvanih „utrakvističnih11 šol zares utrakvistično, da se namreč v njih slovenski materni jezik učencev rabi v vseh razredih kot poučni jezik, nemSki jezik pa se kot učni pred met uči od tretjega Šolskega leta, v kolikor to pripuščajo pedagoška načela; 2. naj odredi, da se sedanjih 24 povBem nem-ških Sol v večinoma slovenskih krajih razdeli v dva oddelka namreč v nemške za 13IG nemških učencev in v slo venske oddelke za 3111 slovenskih učencev in da se v poslednjih pouk uredi tako, kakor bo je omenilo zgoraj v točki prvi; 3. na učiteljišči v Celovci Daj se ukrene vse potrebno, da se zagotovi zadosten naraščaj slovenščine v pismu in govoru popolnoma zmožnega učiteljskega oBobja; 4 za slovenske šole naj se v narodnih vprašanjih objektivno misleči, pravični šolniki nastavljajo kot okrajni in deželni Šolski nadzorniki. (Pritrjevanje.) Sedaj bi le Se nekaj besedi spregovoril gosp. poslancu Ghonu. (veselost.) Govoril je dosedaj ne-kolikokrat jako ostro proti nam slovenskim poslancem v tej visoki zbornici; vender ni tako zloben, kakor je videti, ali kakor se včasih dela. (veselost) Nasprotno. Nahaiam se v prijetnem položaji, da kon Statujem, da se je prav čudovito poboljšal (živahna veselost) in le želim, da bi to poboljšanje trajalo in imelo praktične posledice za Slovence. Bil je namreč tako prijazen, da je s svojim tovarišem g. posl. Kirscbnerjem prišel na 21. „bauerntag" v L?denicah, na tem uhodu je imel govor, v katerem je rekel izrecno (čita): „Mi zastopniki koroški ne želimo ničesar dru-zega, nego, da se otroci slovenskih roditeljev nauče v šolah najprej dobro svoj materni jezik, (Čujte! Čujte!) da se pa pri tem nauče tudi neobhodno potrebnega nemškega jezika". To je prav lepo, in jaz sem mu hvaležen za to izjavo. To je namreč isto, kar Slovesci že od nekdaj žele, njih smotri se popolnoma krijejo s temi besedami. Zdaj pa morate še priznati, da se morajo Slovencem tudi dovoliti neobhodna sredstva, da dosežejo ta smoter in v to je potreben pred vsem drugim slovenski poučni jezik, potem slovenske knjige, sloveaščine zmožni učitelji in tudi pravični Šolski nadzorniki in smoter je dosežen. Slovenski otroci se bodo naučili svoj materni jezik lahko in dobro, ob jednem pa se tudi priučili nemščine, kakor je dejansko potrebno na Koroškem. Gosp. poslanec pravi nadalje (čita): „Ne smemo torej prouzročevati nepotrebnega boja mej nami". (Dobro!) ,Hočemo, da vlada mir mej nam u. To žele Slovenci tudi. Ta mir se da takoj doseči. Treba je le jedne besede, katero vam je zapamtiti in dejansko izvesti. Ta beseda je : Pravičnost. To je tudi potrebno pri učni upravi; ako buče dokončati neprijetni šolski prepir, mora postopati pravično in podeliti dobrote člena 19. drž. temeljnega zakona vsem narodom te drŽave, potem se bode naselil mir, ko bode povsod vladala popolna pravica. (Živo odobravanje. — Govorniku čestitajo mnogi poslanci.) Državni zbor. Na Duuaji, 11. maja. Zadoja seja pred binkoštnimi prazniki. Poslancem, kar jih je bilo v zbornici, se je poznalo, kako nestrpno čakajo trenotka, ko se jim bo posloviti. Začetkom seje interpelirajo posl. Helcelet in tovariši vlado, zakaj je v Freistadtu in v Ostro-vici nastavila same češkega jezika nezmožne uradnike, potem pa se je začela specijalna razprava o valutnih predlogah in sicer o načrtu glede vzetja 200 milijonov drž. not iz prometa. Člen I. se vzprejme brez debate, pri členu H. predlaga posl. Abraham o wic z, naj se določi rok za vzetje not iz prometa in za izročitev nakupljenoga zlata banki do konca I. 1897. Poročevalec Szczepanovvski priporoča predlog naznanivši, da je vlada Ž njim zadovoljna. Zbornica vzprejme po- tem člene II., III. in IV. in Abrahamovviczev amende-ment. Pri členu V. govori posl. E i m, rekši, da ima fi-iančni minister glede podaljšanja bančnega privilegija vsled tega člena vezane roke. Če obvelja ta člen, mogla bo pač banka odreči obnovljenje privilegija, nikakor pa ne vlada. Država je pač juristično zavarovana, da dobi svojih 160 milijonov, a ne trgovsko. Ako vlada ne obnovi privilegija in ustanovi novo banko, potrebovala bo pač to zlato za fundiranje, ali imela je ne bo. Pravo čudo bi bilo, ako bi navihani gospodje pri banki tega ne izkoristili. Abrahamovviczev amendement je dokaz, da so tudi druge stranke spoznale to nevarnost, ali s tem amendementom se ni nič izdatnega storilo. Banka je napovedala boi, naj bo boj dožene. Govornik predlsga potem dostavek k temu členu, s katerim se določi razmerje eventuvalne nove banke k stari banki. — Poreč. Szczepanovvski se izreče zoper Etmov predlog. Pri glasovanju se odkloni Kimov predlog, člen V. in vsi nadaljnji členi ee pa potem vzprejmejo brez debate, takisto tudi ostala dva valutna zakona in naposled vsi trije zakoni tudi na tretjem branji. Zbornica reši potim predlogo o olajšanju pristojbin pri posojilih za obnovitev po trtni uSi uničenih vinogradov, predlogo o zgradbi oziroma o nakupu poštnih in brzojavnih poslopij v Cel j i in v raznih drugih krajih, in poročilo o nekaterih volitvah, potem pa se seja zaključi. Prihodnja seja bo v sredo. Dnevni red: Proračun poljedelskega ministerstva. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 12. maja. Državni zbor. Danes so se začele za poslance binkoštne počitnice. Prihodnja seja državnega zbora bode v sredo. Z ozirom na to, da velja provizorni proračun samo do konca meseca majniks, premenil se je za zbornico določeni delavni program tako, da se reši najprej ves proračun, vse druge predloge, ki so se Še prej ali mej tem imele rešiti, zlasti predloga o lokalnih železnicah in tiskovna novela, pa se odlože. Ako bode čas pripuščal, rešile se bodo po proračunski razpravi, če ne, pa pridejo šele na jesen ia vrsto Sicer pa se najbrž zasedanje poslanske zbornice zaključi šele prve dni meseca junija. Glasovanje o valutnih predlogah. Slovenske volilce gotovo zanima izvedeti, kako so pojedini slovenski poslanci glasovali glede valutnih predlog. Za vladne predloge, da se izplača 200 mil. drž. not in velikim kapitalistom v korist založi banki kupljeno zlato, sta glasovala samo dva slovenska poslaica, namreč: grof Hohenvvart in prof. Šuklje, proti predlogam so glasovali poslanci: grof A fred Coronini, dr. Ferjančič, dr. Gregorčič, dr. Gregorec, Klun, Kušar, dr. Laginja, Nabergoj, Pfeifer, Povše, Hobič in Spinčić, dva pa sta se abseotirala, to sta: G I o b o č n i k in V o š n j a k. 1» ilržavnomhovshlh odsekov. Obrtni odsek, ki ima „vzprejeti" vladno poročilo o »razmerah" v severnih premogokopih — to se pravi o dogodbah v Falknovu in v Ostrovici — in o njem poročati zbornici, se je imel predvčerajšnjim dogovoriti o formalnostih za to svoje delo, ker pa je seja posl. zbornice trajala do polnoči, se je to odložilo, seveda na nedoločen čas. V tem bo vlada zamogla urediti materijal in dobiti dokaze, da so vse nesreče samo delašci krivi, dočim so vsi organi javne varnosti ravnali strogo zakonito in ljudomilo, kakor je v nas sploh navada. — Upravni odsek je v zmislu predlogov poslancev Hobič, Pacak, Kaiser in Roser glede premembe domovinskega zakona sklenil, predlagati zbornici resolucijo, s katero se vlada pozivlje, naj čim prej izdela primeren zakonski načrt „Naša Sloga" o jedinosti poslancev. Z ozirom na prizadevanje slovenskih poslancev, priboriti koroškim Slovencem slovenske ljudske šole, piše nNaŠa Sloga": Poslanci dr. Ferjančič, Klun in tovariši interpelirali so dne 4. maja naučnega ministra, ali ie voljno, narediti konte nenaravnim iu nezakonitim šolskim razmeram na Koroškem glede ondotnih Slovencev. Žh lani sta govorila posl Robič in Spisčič, a letos je obširno govoril o Šolah na Koroškem za Slovence dr. Gregorec. Šole bo res nenaravno in nezakonito urejene. Vse prošnje koroških Slovencev, pismene in ustne, ne koristijo nič. Po stopa se ž njimi ne turški, kakor je te dni neki list pisal, ampak še slabše. Celo perijodo sedanjega zasedanja se obračajo koroški Slovenci na poslance na Dunaji, naj jim priskočijo na pomoč. V začetku niso hoteli niti govoriti, niti interpelirati. Uredilo se je, da je prišlo odposlanstvo Slovencev iz Koroške k bivSerou ministru Gautschu. On je bil obljubil, da stvar uredi, in „Slovenski Narod" je svoj čas pri- nesel uvodni članek za Božič ali za novo leto, kako smejo slovenski poslanci biti veseli, da so koroškim Slovencem priborili, kar ]im gre. Predstavljali so to kot veliko .pridobitev" njihove politike. Sedaj sta od tedaj že dve leti minoli, in koroški Slovenci imajo samo dve slovenski šoli. Sedaj se je hvala Boga spoznalo, da je treba govoriti in interpelirati in ne nehati dokler se ne doseže, za kar se gre in kar je opravičeno in v zakonu utemeljeno. Drago nam je tu omeniti, da so na interpelacijah podpisani slo« venski poslanci obeh klubov, kakor tudi Hrvati in Cehi, tako Mladočehi kakor moravski Čehi; samo v takem jedinstvu, z odločnim in nepristranskim postopanjem se more kaj doseči od avstrijske vlade. Ko bi Hrvati, Slovenci in Čehi v vseh rečeh tako postopali, tako bi danes bili že v vse drugih razmerah. No, kar ni, dal Bog, da bode čim prej. Vse-kako pa bi bilo odstraniti one, ki so si že povsem ogrdili obraz, ker jim ni verovati: iz nevolje se morda hipno tudi za dobro stvar zavzamejo, ali pri prvi dobri priliki služili bodo zopet raje vsakemu drngemu nego svojemu narodu." Delavsko gibanje. V noči od četrtka na petek so vojaki v Oatro-vici pokopali tiste nesrečnike, ki so bili pri izgredih ustreljeni. Niti sorodniki ustreljenih delavcev niso vedeli za pogreb, ker je vlada hotela preprečiti eventuvalno demonstrativno udeležbo. Včeraj popo-ludne so se delavci zbrali na pokopališči, da bi ustreljenim svojim tovarišem izkazali zadnjo čast. Vojaki bo jih razpodili. Ko so delavci izvedeli, da so bili ustreljena po noči pokopani in sicer vsi v jeden grob, dajali so svojim čutilom primernega izraza. Ogorčenost mej delavci je velika in prav radi tajnega pogreba je začelo več sto premogarjev Štrajkati. Ogerska kriza. Minister grof Ludovik Tisza se je odpeljal na Dunaj, da poroča cesarju o položaju, nastalem vsled propada cerkvenopolitičnih predlog v magnatski zbornici. Poročila o tej stvari so telo zamotana ia težko je ločiti resnico od neresnice. Toliko je vidno, da so vlsdni pristaši zelo razjarjeni. Z ostudnimi napadi in psovkami, z grožnjami in demonstracijami hočejo ugnati konservativne magnate v strah, vrh tega pa se sosebno srdito zaganjajo v ministra unanjh del grofa Kalnokvja, katerega dolže, da je prouzroči), da so prišli zoper predloge glasovat razni dvorni dostojanstveniki in politiški in vojaški funkcionarji. Navzlic eklatantnomu porazu v magnatski zbornici, zoper katere obstanek se je tudi že začelo hujakati, ne misli vlada vstopiti. Sklicuje se na Gladstonea, ki tudi ni odstopil, ko je peerska zbornica zavrgla home-rule, pravi vlada, da jej ni treba odstopiti, ker magnatska zbornica ai tisti faktor, ki izraža narodovo mnenje. Narodovi poslanci so vladi sijajno izkazali svoje zaupanje, zato jej ni treba odstopit1. VVekerle misli koj po Binkoštib predlogo o civilnem zakonu zopet spraviti v zbornico in jo, Čim jo ta odobri, novic predložiti magnatski zbornici, računajoč, da se ta ukloni narodovi volji. Le če se to ne zgodi, odstopi ministerstvo. V nanje države. Makedonsko vprašanje. Listi naznanjajo, da je turško pravosodno ministerstvo odbilo pritožbo ekunemskega patriarha glede imenovanja bolgarskih škofov. S tem je zmaga bolgarske stvari zagotovljena, vprašanje rešeno. Po litični krogi ugibajo, katera velesila je pomagala Stambulovu do zmage in bolgarski vladi služeči listi ne vedo, kaj bi še povedali o tem silnem uspehu in njega splošno političnem pomenu. Ali stvar je vsa drugačna, kakor jo listi predstavljalo. To ni nikaka zmaga Stambulovljeva, to je mojsterski coup Porte same. Na Turškem ni bilo nikdar jezikovnega vprašanja. Konfesijonalne občine so ustanavljale šole, kjer in kakor so hoteli, a tudi druge države so imele to pravico. Po rusko-turški vojski je prišla vlada turška do uverjenja, da imajo te šole namen, delati politično propagando in začela v tem zmislu postopati. — Znano je tudi, da so bolgarski državniki zadnja leta vedno zatrjevali svoja prijateljska čutila za Turčijo, da pa so povsem pozabili na to, da je sultan bolgarski suceren. Sultan in njegovi ministri so že dolgo iskali način, kako bi bolgarsko vlado pripravili do tega, da bi to že pozabljeno razmerje pred vsem svetom priznala. Zato so jej nekaj ponudili, na kar sami ne polagajo nikake važnosti. Uspeh te koncesije je bil znani telegram Stambulova na sultana. Turčija more biti ž njim zadovoljna, kajti sedaj ima Koburžaa dolžnost, da tudi izposluje kako koacesijo, v katero Hvrho mora seveda dokazati, da je sultanu Se bolj udan, kakor Stambulov, vrh tega pa je Turčija opravičena podpirati v Makedoniji tisti živelj, ki jej je najmasj nevaren, namreč Bolgare in to na troSke Srbov in Grkov, ki gravitirajo v Atene in v Beligrad. Zmaga angleške vlade. Nasprotstvo zoper demokratične in protikapi-talistične reforme angleSke vlade pomnožilo je vrste konservativne opozicije za nekatere omahljivce in bati se je bilo, da propade vlada pri glasovanju o državnem proračunu. Da se je to zgodilo, bilo bi sedanje ministerstvo prvo, kateremu se ni votiral budget, kajti v angleSkem parlamentu je navada, da je vladi, ki je v pravem zmislu besede konstitucis jonnlna, vedno dovoli budget, nasprotstvo pa pokate pri drugih predlogah ali na kateri-koli drugi način. Roseberyjevi nasprotniki ps no se prerano veselili, kajti zbornica je vsprejela proračun z veČino 14 glasov. Dopisi. Ix Kamne Oorlce, 8. maja. [Izv. dopis.] (Propad žebljarskega obrta.)Kakor v Kropi, je bilo tudi v tukajšnji občini, ker so izostala naročila kovanih žebljev, odpuščenih nekaj delavcev, kateri so si pa šli takoj dela iskat na Savo h kranjski obrtni družbi. Ta družba je vsem prosilcem dovolila v delo stopiti in jim celo obljubila boljših plač, ako se izkažejo sposobne za fužinaraka dela. In tako so delavci hvaležni, ker imajo zopet zaslužek, obrtna družba si bode pa tndi lahko domače delavce priučila in v porabi imela, ker so gotovo toliko pridni in pošteni, kakor oni, ki jih večkrat dobiva iz tujih krajev. Saj so nekateri Kamnogo-riški delavci že od začetka v delu pri najvažnejših fužinskih opravilih na Suvi. Odkar so fužine v Kamni Gorici in Kropi prenehale izdelovati surovo železo doma, prenehalo je že močno obrtno gibanje. Potem bo nastali stroji za izdelovanje žebljev in zadušili ročno delo, posebno pa izdelovanje konjakov, katero je bilo v Kropi v najboljšem stanji, tako da se je zalagala ž. njimi v obili meri avstrijska konjica, kakor tudi konjice raznih sosednih držav. Sedaj so v porabi le po strojih izdelani konjaki, trgovci imajo pa založena skladišča z domačimi izdelki, nevedoe kam ž njimi, tako da leži mnogo novcev v blagu. Kamnogoričani so v tej zadevi nekoliko bolj srečni, ker jim vodstvo državnih železnic naročuje žebljev, katerih potrebuje pri raznih progah. Fužinarji ali deležniki fužin so res dobili za odškodovanje starih fužinskih pravic dobave oglja in lesa (in ne pašnikov kakor neki list napačno poroča) 60 tisoč gld., a to odškodovanje pri propadu žebljarskega obrta nima nikakega pomena, ker s tako svoto ni moči dveh obrtnih krajev, kakeršna sta Kropa in Kamna Gorica vsled slabe kupčije in velike konkurence spraviti v življenje. Želeti bi bilo, da bi tudi v ta dva kraja prišel podjetnik s primernim kapitalom kakor v Tržič ali Mojstrano, da bi sezidal tu tovarno, bodi to že predilnica ali papirnica ali kaka druga tovarna, in tako ljudem dela in zaslužka pripravil, ker delavcev je zadosti, vodne moči pa tudi dovolj. Na oživitev žebljarskega obrta je komaj misliti, razne podpore v denarjih ali živilih pomagajo za malo časa, nego le trajnega zaslužka bo treba iskati, ker ta je jedini rešitelj v tu navedenih kritičnih razmerah. Iz Ptuja, G. maja. [Izv. dop ] (Odbor »Slov. pevskega društva v Ptuji") razposlal je poverjenikom note ter nabiralne pole. Prosimo tem potem vseh poverjenikov, rodoljubov in prijateljev slovenske pesmi, da vsak v svojem krogu deluje za prospeh in razvoj društva. Opazovali smo žalibog lansko leto nekako mlačnost in popustljivost, posebno kar se tiče nabiranja letnih doneskov. To je prouzročilo, da se je blagajnica precej skrčila in da nam letošnje slavnosti, pri kateri se obhaja desetletnica društva, ne bode menda možno v tistem okviru obhajati, kakor to zahteva ugled in dostojnost društva, ki uživa mnogo simpatij. Nečemo rekriminovati in očitati posameznim slojem našega narodnega razumništva, dasi imamo prav bridke izkušnje. Toliko pa lahko rečemo, da, če se tega društva in smotra, kateri je po društvenih pravilih podlaga društvu, trdno ne oklenemo in ne držimo, bode naš prapor kmalu padel in stagnacija bo zavladala ▼ celej vrsti. Še je čas, da se temu izognemo. A treba je napeti vse sile. V prvi vrsti naj se nabirajo letni doneski, katere so nekateri še dolžni za nekaj let. V drugej vrsti treba je, da se pevke ia pevci prav pridno vežbajo. Natančneje podrobnosti o programu slavnosti javili bodemo svoj čas. Domače stvari. — (Gostje, srčno dobro došlil) „ Primorsko planinsko društvo", katero jutri binkoštno nedeljo počasti belo Ljubljano, pozdravljamo prav prisrčno v ime vsega slovenskega prebivalstva. Kakor so lani obsore vrli primorski bratje iskreno vzprejeli našj „Slovensko plan. društvo" ob izletu na UČko in v Primorje, tako tudi nam srce veselo utripije, ko se zopet nestajemo, da se družimo in radustimo na rodnih tleh. Odlični hrvatski planinci bodo ta '-olj «trjjo?qiv *-;iaTodX .aoitnvohfts mi\a fk sbslv ei I dva praznika naši ljubi gostje. Ne le .Slov. plan. društvo" se pripravlja za dostojen vsprejem dičaega bratskega društva, ampak vsi bodemo radi vrnili našim bratom ljubav z ljubavjo. Nadejamo se, da bosta letošnja biokoštna praznika prav vesela is prijetna hrvatskim in slovenskim planincem, pa tudi koristna vsem Hrvatom is Slovencem, kajti njim v korist bode ob tej slovesni priliki tudi koncert v prospeh hrvatske in slovenske družbe sv. Cirila in Metoda. Vsak zaveden Slovenec, upamo, da se bode a rodoljubnim srcem odzval povabilu k temu hrvatsko-slovenskemu koncertu. Bog dal obilo uspeha Gest je, dobro došli! — (Slovensko planinsko društvo) naj« uljudneje prosi vse čč. člane in druge prijatelje svoje, da bi se blagovolili obilo udeležiti vsprejems milega nam .Primorskega plan. društva" po kolodvorih, koncerta v korist družbama sv. Cirila is Metods t Ljubljani in izleta na Bled. Programi se dobivajo pri g. Sokliču Pod Traačo v Ljubljani. — (Konec polemiki!) Slovenec nima sreče, — namreč Ljubljanski „Slovenec" in sicer je nima pri polemiki. V tem oziru je podoben tistim nedeljskim lovcem, ki nikdar ničesar ne zadenejo in katerih so se zajci in srne že tako navadile, da niti ne beže pred njimi. Opravičenost te primere dokazuje notica „ Kriza v Hohenvvart o vem klubu" v včerajšnji „Slovenčevi* številki. Gospoda je huda, da smo z njenim listom dokazali kako g. Klun, sicer najbolj domač državnozborski pripovedovalec, ni ničesar povedal o tisti krizi in kako je nam po krivici očital neresnično poročanje. Kakor postanejo gotove vrste ljudje grobi, kadar jim nedostaje argumentov, tako je tudi „Slovenec" radodaren z besedami „lažtt in „lažnjivo" pisanje, čeprav mu je znano, da take besede stanejo kak preklic in celo denar. Pa do poboljšanja je dolga pot. V stvarnem oziru nam „Slovenec* ni ničesar dokazal niti kaj ovrgel, zakaj še danes je res, da gosp. Klun v svojem poročilu ni črhnil besede o krizi sami in res je tudi, da je „Slovenec" v političnem pregledu in deloma že prej o krizi povedal vse tisto, kar smo mi poročali v svojih debelotiskanih telegramih, ki sta g. Kluna tako razdražila. Ali pa je „Slovenec" g. Klunu kaj poročila odstrigel, tega vender — aii ne moremo vedeti, sicer pa o u z roki h krize, o tem, kako so glasovali slovenski Ho-henvvartovci v klubu, o tem molčita oba, g. Klun in .Slovenec", zategadelj se tudi naša notica na to ni mogla nanašati. Stvar je torej čisto jasna in mi imamo le še dolžnost, zahvaliti se .Slovenčevi" redakciji, da nam je razodela pri tej priliki pikantno tajnost: Kluuovi spisi se cenzurirajo — če smemo verjeti ! — (Osebne vesti) Gosp. Alojsij Pogačar, konsul v Pireju, je imenovan konzulom v Novem Yorau. — Gosp. J. Pogačnik, operni pevec »Naval", bode v kratkem nastopil kot gost v Dunajskem gledališči „an der Wien". — (Kronski darovi družbi sv. Cirila i u Metoda.) Uredništvu našega lista je poslal: Gospod Fran Konšek v Trojanah 8 kron, nabranih v veseli družbi na g. Gregovem kegljišči. — Živili rodoljubni darovalci in njih nasledniki! — (Petindvajsetletnica banke .Slavi je".) Danea praznuje banka .Slavlja" v Pragi na občnem zboru ob jednem petindvajsetletnico svojega obstanka. Zavod, ki so ga pred 25 leti ustanovili češki rodoljubi, na čelu jim dr. Fran Pa-lackv, razvil se je iz malih početkov mogočno, ima sedaj svoje glavne zastope v raznih slovanskih deželah in je v času svojega obstanka storil premnogo koristnega za slovansko vzajemnost tudi v naših južnih pokrajinah. „Slavija" stoji zdaj na krepki podlagi in Bog daj, da bi se tudi v bodoče razvijala čedalje lepše in blagodejnejše! — (Občni zbor deželnega pomočnega društva „Iiudeeega križa za Kranjsko,") določen na 11. dan t. m., se vsled nesklepčnosti ni mogel vršiti in se bo drugi občni zbor vršil se glede na Število navzočih članov dne 15. t. m. ob 5. uri popoludne v mestni dvorani. — (Občni zbor avstrijskih živino-zdravnikov) vršil se bode od dne 16. do 18. t. m. na Danaju. Kot delegat kranjskih ž.vinozdrav-nikov odide tje gosp. Julij D e v, oskrbnik mestne klavnice Ljubljanske. — (Postojinska jama) utegne biti o letošnjih binkoštaih praznikih izredno dobro obiskana. Bas?" Dalje v prilogi. oisiooi en ,tiiabt>r\.'t'ni toiJob linab^s jjfeđ; su otn Priloga ^Slovenskemu Narodu" St 108, Ani 12. maja 1894, Razven običajnega Dunajskega zabavnega vlaka, ki pride jutri opoludne v Ljubljano ter popelje izletnike v ponedeljek od tod v Postojno, pripelje po aeboi vlak iz Reke 2600 madjarskih pevcev. Kakor znano, vršil bo bode o Bukoštih na Reki velik shod madjarskih pevskih društev, katera so naznanila svoj prihod v Postojno. Z madjarskimi pevci pride tudi več ciganskih godbenih zborov. Kot neka specijaliteta naznanjen je prihod — petdesetih amerikanskih milijonarjev. Ako bode vreme ugodno, nadejati se je letos živahne jamske slavnosti v Postojni. — (Separatni zabavni vlak) z Dunaja dospe v Ljubljauo dno 13. maja ob 12. uri 8 min. opoludne. Zabavni vlak v Postojno odpelje se iz Ljubljane 14. maja ob 9. uri 40 min dopoludne; ako bi ne zadostoval jeden vlak, odpelje se še drugi ob 10. uri zjutraj. — Vrnitev iz PoBtojne je določena na 11. uro 8 min. ponoči. — (Varstvo živalij v Slovencih.) Za poročilo za XI. mejnarodni kongres za varstvo živalij v Bernu, katero sestavlja g. konzul dr. Dni gotin Cech v Zagrebu, poslala sta slovenska učitelja g. Fran Vabič v Runeču in g. Anton Porekar na Humu spise, iz katerih je vidno, da stoje Slovenci glede varstva živalij kulturno najvišje mej južnimi Slovani. Spisi in sestavki o tem predmetu naj se pošljejo g. dru. Ćechu, konzulu v Zagrebu. — (Velikana debelosti,) o katerem smo poročali, da ga je izredil g. Janez Hubad iz Pod-udja pri Skarue ni in da je bil postavljen na ogled v posebni kolibi na dvorišči gosp. E. Predov ća v Ljubljani tik kkvnice, kupil je tukajšnji klavec gosp Josip U htur za 172 gld. — (Oddaja plemenskih bikov) Dz-želni odbor kranjski bo oddal pričetkom meseca junija t. 1. občinam in eventuvalno privatnim živinorejcem nekaj bikov pltmenjakov munzydo!ske (sive) pasme za polovico nakupne cene. Prošnje za bike pošljejo naj se do 25. t. m. deželnemu odboru. — (Električna razsvetljava v Šhofji Loki.) Polaganje podzemskih žic za električno razsvetljavo v Škofji Lnki napreduje prav dobro in utegne biti vse gotovo do konca bodočega meseca. Školja Loka bode torej skoro električno razsvetljena, prvo mesto na Kranjskem, ki je uvedlo novo luč. — (Ajdovsko predilnico,) ki je zgorela nedavno, bodo zopet zgradili, ali še le bodočo npomlad. Tako se je sklenilo na zboru delničarjev v Trstu. Predilnica bode imela drugo podobo, to je zgradila se bode pritlično s svetlobo od zgoraj. — (Strela je ubila) v torek v Spečnem pri Mokronogu v hlevu 191etnega pastirja Janeza Berganta in dva vola. — (Ravnajmo pametno!) Pod tem zaglavjem piše zadnji „Slovenski Gospodar" mej drugim: Mestna občina Radgona ima hranilnico. V to hranilnico nosili so in še nosijo tudi Slovenci svoj denar. Sodnije dajejo v to hranilnico tudi denar slovenskih otrok. Mnogo obrestij prejela je ta hranilnica od slovenskih kmetov. Slovenci smo izdatno pomagali s svojim denarjem, da si je hranilnica v Radgoni tako opomogla, da dobiva zdaj vsako leto tako lepe dohodke. Računski sklep mestne hranilnice v Radgoni, katerega je ravnokar razposlala, kaže, da je imela 1893. čistega dobička 22.958 gld 68 kr. Kdo pa dobi ta dobiček ? Računski sklep kaže, da je hranilnica lani razdelila 6860 gld., in sicer je dobila mestna občina 5000 gld., potem nekateri drugi zavodi v mestu majhne zneske, gasilno društvo v Orehovcih (die freivvillige Feuervvehr in Nussdorf, Bezirk Oberradkersburg) 150 gld. Na Slovence so gospodje celo pozabili, nobena slovenska občina, nobena slovenska šola, nobeno slo vensko gasilno društvo ni dobilo krajcarja v dar od nemške hranilnice v Radgoni. Kaj ne, ti gospodje so nam prijatelji? Niti Krženjakova šola njim ni dovolj nemška, da bi njej bili vrgli kak grošl . . . Kaj pa sledi za nas Slovence iz tega? Da ne verujemo praznim besedam, da podpiramo vselej in povsod našo posojilnico, ker je Radgon-čanom trn v peti, ker bode to, kar pripravi in pri-gospodari posojilnica, naše, ker ostane dobiček, ki ga vrže naš denar, v okraju in je naš! Bodimo pametni in ravnajmo, kakor se za pametne Slovence spodobi! — (»Šmarsko-Rogaško učiteljsko društvo".) Ker so listi napačno poročali, se še jedeakrat naznanja, da ilavi to društvo svojo 201et-nico v torek po Binkofitih, t. j. 15. t. m. — (Podružnica nemškega „schulver-eiua" v Grabštenju) poleg Caluvca je prenehala, ker jej je zmanjkalo udov. To je veselo zna menje, da niti v okoli 'i Celovški germauizacija ne prodira tako, kakor žele to nasprotniki Slovencev. Sicer pa je v Grabštenju samem ogromna večina prebivalcev slovenska. — (Novi hotel Miiliner v Celovcu) tik kolodvora bodo prodali na javni dražbi. Cenjen je na 93.000 gld. Dosedanji nlaetniktf je izginil iz Celovca zapustivši za 200.000 gld. dolgov. Za pot pa se je menda preskrbel z drobižem. — {Umetnostna razstava v Gorici.) V drugi polovici meseca avgusta bode v Gorici mej-narodna umetnostna razstava, ki bode obsuzala tri glavne oddelke: 1. Starinske umetnostne objekte, 2. novodobne umetnostne objekte, katere izlože umetniki, 3. Umetnostne in umetnoatno-obrtne objekte, katere izlože diletant je. Svetinje in diplome se bedo delile samo umetnikom iz Goriške kronovine. Namen razstavi je, pokazati, koliko premore kronovina Goriška na polji umetnosti, in da se večjemu občinstvu združeno pokažejo mnogobrojui starinski zakladi, ki so raztreseni po deželi. Ako bode kuj čistega dobička, porabi se v dobrodelne svrhe. — (Fotografija procesije.) Piše se nam iz Gorice: Dne 7. t. m. vršila se je procesija na sv. Goro v proslavo petdesetletnica, odkar se je zopet odprla ta božja pot. Procesijo fotografoval je gosp. Jerkič v 4 pozicijah in sicer krasno. Razpostavljene so fotografije pred fotografi .i u i m zavodom v Gorici na Travniku št. 11, poleg škcfiJBke kapele. C-na jim je 1 gld. — (Družba sv. Cirila in Metoda za Istro,) ki se je v kratkem času svojega obstanka žu tako lepo razvila, je spremenila nekoliko svoja pravila in je uaincstništvo v Trstu pottdiSo te spremembe. Sedež družbe bode odslej v Opatiji in sme družba po novih določbah pravil ustanavljati podružnice. Uatanuvniki plačujejo 10O gld., podporniki po 25 gld., redni člani pa plačujejo letne doneske po 1 gld, izredni pa manjše domske, a ne manj nego 20 uovč. na leto. Podružnica se mora ustanoviti povsod, kjer se vpiše vsaj 20 članov. Društveni tajnik dr. M. Laginja v Pulji preskrbi vse potrebno, da Be osnuje podružnica, samo da se mu to naznani. — (Darila.) Vclcdušni mecen jugoslovanski biskup Strossrnaver poslal je upravi jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu vsoto 2500 gld. in sicer 1000 gld, kot prispevek za spomenik dr. Franu Račkemu, 1000 gld. za zgradbo arkado omenjenemu pokojnemu učenjaku in 500 gld. kot prispevek v pokriti« pogrebnih stroškov. — (Demonstracija v Zagrebu.) Vse-učiliščniki in druga Zagrebška mladina uprizorili so predvčerajšnjim zopet večjo ulično demonstracijo, ki je bila v prvi vrsti naperjena proti članoma ekse-kutivnega odbora zjedinjene opozicije dr. Mazzuri in prof. Smičiklasu, češ, ona sta kot „Obzoraša" kriva, da so je zjedinjenje opozicije razbilo. Demonstranti klicali so pred dr. Mazzurovim stanovanjem „Pereat Mazzura", „Pereat Obzoraši", ,Živila stranka prava", „ŽivioStareević", „ŽivioStrossrnaver" itd.Isto se je ponavljalo pred stanovanjem pref. Smičiklasa, kateremu so tudi klicali Pereat. Pred madjarskim kazinom, pred hišo „Nar. Novin" in stanovanjem Czernkovičevim so se ponovili izgredi in le-temu so demonstranti razbili nekaj oken. Ko je pred dr. Frankovim stanovanjem množica že silno narasla, posegla je policija z golimi sabljami vmes in zaprla nekatere izruej demonstrantov. Proti 9. uri je bil konec demonstracije. — (Raspisane ustanove.) „Laibaeher Zeituug" prijavlja dijaške ustanove, ki se oddajo za drugo poluletje šolskega ieta 1893'94. Vseh ustanov je 28. Prošnje, opremljene s potrebnimi spričeval: je vloŽ:ti do dne 30 t m. dotičnerau ravnateljstvu. — (Današnji številki našega listi.) je priložen lično natisneš iu točen vozni red na Bledečih progi ah: Duuaj-Trst, Št Peter-Roka, Zidani most Zagreb; Nabrežina-Gorica, drž. železnica Ljubljanu- Dunaj, Ljubljana Kočevje, Ljubljana Rudolfuvo-Straža, L;ubljuna-Kainnik, Celje Velenje, Splelfeld Ljutomer. Razne vesti. Slovenci in Slovenke 1 ne zabite družbe sv. Cirila in BEIetoda I 4w----4- * (Dve operi iz Meverbeerove zapuščine.) Iz Berclioa se potrjuje vest, da sta se našli v M y rbeerovi zapuščini dve operj „Vbbco de Gama" in „L a j e u n e s b e de G o t h ett. Zaprti sta bili v skrinjici, na kRteri je bil zapisal Mnyer-beer, da se sme odpreti še le tiideset let po njegovi smrti. Dediči še niso ničesar sklenili, kaj bodo storili e tema operama * (Velikanska Gieshublerjeva steklenica,) ki je lansko leto na svetovni razstavi v Chicagu vzbudila toliko senzacijo, razstavljena je tudi na Dunajski razstavi živil v Rotundi, kjer spada med največje nje znamenitosti, in je Nj, Veličanstvo cesar pri otvoritvi razstave izrekel glede nje Svoje posebno priznanje. 15 metov visoka steklenica simbolično predstavlja razpošiljanje milijonov steklenic iz svetovno znane slatine in počiva na podnožju, katero obdaja mična železna rešetka, katero je z vsemi Mattonijevimi proizvodi, kakor barska zemlja, barski lug, barski izleček, Gies-hiibelska slatina, kraljevska grenčica in Guberjev vrelec, slednji pripadajoč državi ter ima tvrdka H. Mattoni generalno zastopstva, dalje z vidi in brošurami zdravilišče Gieshiibel-Puchstein pri Karlovih varili in F.liaabeth-Salzbad pri Budimpešti in z lepaki v skoro vseh znatnih prometnih jezikih najlepše opremljeno, tako da ves objekt v resnici na-pravlja na gledalca ugleden, imponujoč utis. Knjiiovnosu — Kamnik, zemljepisno-zgodovinski opis, sestavil in založil Lj. Stiasnv, učitelj v Kamniku, tiskala Kleinmavr - Bamberg, Ljubljana 18i>4. Cena lepo vezani knjigi 1 gld. 20 kr. po pošti 1 gld. 25 kr. (Dobiva se pri izdajatelju in pri tiskarju.) To je naslov prav lični, 17o stranij obsežni knjižici ki ima vtisnjenih 35 večjih in manjših podob, ka-koršne se nahajajo v Simini knjigi „Im Gebiete der Steiner Bahn". Knjiga ima sledeče oddelke: Zemljepisni obraz, zgodovina mesta, zgodovina fare in cerkva, zgodovina šole, pravljice in pripovedke, glasoviti Kamničani in „Dodatek" (slovenska prisega iz XVIII. stoletja). Kakor se razvidi iz predgovora, ima knjiga služiti naj poprej šolskim namenom, da se iz nje učitelji pouče o Kamniški zgodovini in da učencem pokažejo prirodne lepote Kamniške okolice. S tega pogleda je torej knjiga napisana tako rekoč za ves okraj in zato bi bilo dobro pridejati (na str. 13) tudi statistični pregled kamniškega okraja in morda celo vsega okrajnega glavarstva. Opis Kamnika in okolice je izvrsten (le omenitev „Katzen-steina" pogrešamo), trebalo bi pa pri gorah in sedlih tudi nadmorske višine pridjati, ker te so važen faktor za ves zemljepisni pouk. — Pri zgodovinskem delu so vestno porabljeni vsi natisnjeni in nenatisnjeni viri (Rudolfinum, mestni in farni arhiv v Kamniku) in knjigo je pregledal vrhu tega tudi deželni arhivar A. Koblar, tako da se gotovo ni mogel vriniti nobeden pogrešek. Nasprotno, knjiga se nam zdi včasih še preskeptična, n pr. 1. 1061 omenjeni Kamnik je gotovo naš kranjski (Krones, Die deutsche Besiedlung der Ostalpen, str. 10S) in prva župna cerkev je bila izvestno na Malemgradu (Dimitz, Kurzgefasste Geschichte Krains, str. 24). Kamnik ni dobil imena od ..kamnitih tal", nego prav od one skale, na kateri so sezidali Mali-grad. Dobil je svojo važnost zaradi tega že tako zgodaj, ker je tam. skozi vodila trgovinska pot in zato so tam ustanovili tudi bolnišnico, kakor pozneje na Kozjaku. Tudi ni bilo slovensko ime šele v XIII. stoletji v rabi, nego gotovo koj že pri ustanovitvi kraja, drugače bi ga bili Slovenci „Kamen" imenovali po nemškem uzoru. — Po Simi zapeljan imenuje gosp. pisatelj marsikater obdelan kamen „gotski", tako n. pr. onega na str. 35, ki nosi letnico 1549« Ta je očividno grb nekega kamniškega zidarja in klesarja (morda „zidarskoga mojstra" ali rodovine „StaymetsB), ker ima v sebi klesarske znake (kar je bilo poprej pri mojstrih zelo navadno) iu poleg tega še polumesec in zvezdo, kakor mestni grb. Zakaj ni omenil g. pisatelj tudi rimskega kamena „Caio Dindio" in sploh prazgodovinskih spomenikov? 5 Dobro bi bilo pod podobo pristaviti, kje stoji „krvavo znamenje". — Vse hvalevredna sta odstavka „Pravljice in pripovedke" ter „Glasoviti Kamničani". S takimi stvarmi se najbolj goji narodno zavest in vzbuja naroden ponos, ker kdor bo dober Kamničan, bode tudi dober Slovenec. — Prepričani smo, da bode knjiga popolnoma dosegla svoj namen in da jo bodo ne Ie vsi Kamničani z veseljem prebirali, nego tudi tujci, ki tako radi obiskujejo naš krasni Kamnik (zato naj bi se knjiga tudi pri kopališči prodajala).Toda zadosti hvale: dobro blago se samo hvali, le sezite po njem f S. R. Bi zo5 stTrlre. Ajdovščina 12. maja. Včeraj zjutraj je pogorela Nussbaumova tovarna za močnata jedila in .zaloga desk na skladišči poleg tovarne. Vipavski gasilci so prihiteli na pomot'. Kako je požar nastal, se no ve. Tovarna je bila zavarovana. Dunaj 12. maja. Ministra Wekerle in Ludovik Tisza dospela sta včeraj sem. Danes opoludne ju je cesar vzprejel. Za binkoštnih praznikov se odloči usoda Wekerlove vlade. Praga 12. maja. Volitve mladočeškega poslanca Nickelfelda predsednikom češkega oddelka deželnega kulturnega sveta ni cesar potrdil. Brno 12. maja. Policija je zaprla delavko Brichto, ki je nagovarjala nekega mesarskega pomočnika, naj o Binkoštih umori lastnika hiše in njegovo gospodinjo ter oropa blagajno, v kateri je 80.000 gld. Brno 12. maja. Vojni minister je obvestil tukajšnjo trgovsko zbornico, da dobe iz-vzemši huzarje vsi konjeniki, ima joči temno-modro atilo, svetlomodre hlače. LVOV 12. maja. Tarnovvski je umrl. Ostrovica 12. maja. Ustreljeni delavci so bili zategadelj po noči na tajnem pokopani, ker sta poslanca Pernerstorfer in grof Kounic mislila priti k pogrebu in na grobu govoriti. Ostrovica 12. maja. Tu ie zbranih 1500 pešakov, 105 orožnikov in 120 dragon-cev. Izplačevanje delavcev se vrši gladko. Budimpešta 12. maja. Liberalna stranka nadaljuje proti Kalnokvju začeto akcijo. „Pester Lloydu pravi: Ako bi delegaciji danes zborovali, bi se \Vekerle za Kalnokjja še s prstom ne potegnil. WekerIov naslednik bi s sedanjim parlamentom ne mogel niti teden dnij vladati, pri novih volitvah pa bi zopet zmagala liberalna stranka in dobila večino. Pariz 12. maja. V „Avenue Kleber" razpoČila je dinamitna bomba. Eksplozija je prouzročila samo materijelno škodo. Policija je prijela dve osebi. Atentat je bil naperjen na generalnega prokuratorja Beaurepairea. Barcelona 12. maja. Anarhist Boreas je umrl v zaporu. Bruselj 12. maja. Policija je zaprla tri anarhiste, pri katerih je našla večjo množ ino dinamita. London 12. maja. Glasom poročil iz Peterburga so ondu prijeti dijaki anarhisti, ki so hoteli v Isak-Kazansko cerkev vreči bombo. Narodno-gospodarske stvari. — Oddaja živinske soli. V seji državnega zbora dne 4. t. m. stavil je posl. Spinčič nastopno resolucijo, katt-ro naj bi izvedlo finančno ministerstvo : Glede na to, da mnoge občine na Primorskem le težko dobivajo živinsko sol pri c. kr. ztilogi soli v Piranu in imajo pri tem veliko večje stroakp, nego če bi sol mogli dobivati v Trstu: da je n. pr. občina Materija v Istri oddaljena od Pirana G3 kilom, od Trsta pa samo 23 kilom, in da prebivalci te občine, kakor tudi mnozih druzih občujejo prav mnogo s Trstom a čiBto nič s Piranom, se vabi c. kr. finančno ministerstvo, da v smislu svoje odredbe z dne 20. decembra 1893. I drž. zak. list 176, § 5., alinea 2, določi, da tiste obč ne, ki so bliže Trsta in ki več občujejo s Trstom, mogo naročati in dobivati živinsko sol v Trstu namestu v Piranu. — Za nasadi t«* v novih vinogradov se je letos posebno mnogo storilo v Savski dolini okolu Krškega in Brežic, k čemur so v prvi vrsti pripomogle denarne podpore, katere sta dovolila deželna zbora kranjski in Štajerski in pa obeh dežel hranilnici. Deželni odbor kranjski je dal napraviti veliko pcžlahtnjevalnico trt poleg prisilne de'avnice. Kmetijska podružnica Krška je dobila od vlade 127.000 rezanic, ki so se razdelile 120 vim gradnikom iz krškega okraja, katerim je tudi kranjska hranilnica dala primerne podpore. Dotični vinogradniki so bo morali udeležiti pouka o p< žahtojevanji trt. Posebno vzpodbujajo ljudstvo dobri uspehi, ki so se dosegli na Vtzeljskem. — 0. kr. kmetijska družba na Dunaji priredi jednako lanskemu letu tudi letos ud due 6. do 10. septembra povodom IV. mejnarodne razstave plemenske in druge živiue posebno razstavo strojev za pripravljanje piče, mleharske oprave,hlevne oprave, blevnib potrebščin in tečne j>i<>, kakor so razne ob loje, otrobi, mekine itd. itd. Programe in oglasnice k tej razHtavi dobiti je tudi v pisarni trgovske in obrtniftke zboruce v Ljubljani. Za turiste! Po nam došlih popolnoma avtentičnih poročilih se rabi Kvvizdina protinova tekočina z znatnim uspehom od strani turistov in vseh, ki se bavijo s sportom pred vsako težavno touro iu poslej. Kvvizdina protinova tekočina ima, kakor se nam poroča, lastnost, da krepi in jači mišičje človeškega trupla, tako da se največji napori z lahkoto prenašajo. To sredstvo oživlja mišičje, če je postalo mlohavo, in dela, da izgine vsaka uinornost in bol, ki izvira iz prenapetosti sil. Za pešce in take, ki se bavijo s sportom, je ta migljaj od strokovnjaške strani brezdvomno največje vrednosti. Slovenski oenlki. Pred nami leži novi cenik dobro znane tvrdke IG. M5LLER, Dunaj, II, Praterstrasse št. 49, ki zasluži, da se nanj posebno oziramo. — Katalog ima izredno bogato vsebino in je lepo ilustrovan popis vseh strojev, ki si jih je mogoče misliti in orodij za poljedelstvo, na 192 straneh ter nahajamo v njem veliko število novih člankov, od kojih utegnejo mnogi jako zanimati našo zemljiščne posestnike; povdarjati je, daje katalog vseskozi v slovenskem jeziku sestavljen iu jako krasno opremljen in naj si torej naroči vsak oratar ali vinogradar ta novi katalog, ker so pošilja vsakemu, ki se zanj oglasi, brezplačno in prosto poštnine; tvrdka itak sliije po svoji bo-lidnosti iu jej torej v tem pogledu ni treba specijalne pri-poročbe. RADENSKI Datron-litijdov vrelec (r azpošilj alnica slatine in kopališče) preskusen proti »calničul Ui-•lini (protin, prod in pesek), boleznim Selodoa, gcalnega žleba (obiBti, mehur), kroničnemu kasarn dihal. Poskusi dr. Garrod-a, Bins-jjipim^ wanger-ja, Cantini-ja, Ure-ja iokazujejo, da ima ogljenokisli litijon v posebno veliki meri lastnost raztvarjanja pri sealničuokislem ukladanji, in le tako si je moči tolmačiti izvrstne uspehe Radenske kisle vode. NaJbol|Ha osvežujoča pijača, bogat, naraven mousseuv, pri epidemijah, kakor kolera, vročlnaka kolesen, influenca, kot dletetiena pijača. Prospekti brezplačuo pri ravnateljstvu zdravilišča v kopališču Radenskem, Štajersko. Zaloga v LJubljani pri J. Uuliiger-Jn in Mili. Kastner-ju. (397—4) Min« Mi „LJUBLJANSKI ZVOfl" ■tojl z a vse leto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt lata 1 gld. 15 kr. Meteorologično poročilo. Javna zahvala. Gospa c. kr. profesorja soproga Gratzi-jeva je tukajšnji Soli podarila nekaj eksemplarov naŠopanih ptičev in sesaicev, za kar se jej tem potom najtoplejša zahvala izreče. Vodstvo trlrazredne ljudske iole v Sliki dne 11. maja 1894. A nt. Javor šok, šolski vodja. T n jel: 11. maja. Pri Malici: Dr. vitez pl. Remerstein, Frank, Weiler, Benedek, Sdionstein z Do ruja. — Aurel iz Budimpešte. — Pnrlitz i'. Trsta. — Kandler iz Ljubljane. — Kastelic iz Rudolf« »Vega. Pri Nlonu: Ulhnann, Mlillner, Weiss, Loitner, Pick z Dunaja. — Hirsehman iz Siska. — Hchvvank iz Ribnice. — Hermann iz Polju. — Košir iz Trsta. — Kuffoer iz Pritgo. Pri bnvarNkiiu dvoru: Steinor iz Prage. — Perz iz Ljubim. Pri |nžneiu kolodvoru: Demšar iz Železnikov. Pri avMtrlJakein cet»arju: Wigele iz Sarega Trga. — Grachek iz Ljubljane. i Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. cS a T-1 1—1 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 734 1 mm. 7838 mm. 734 5 m. 12 6° C 14-2« C 11 0° C hI. vzh. si. zah. brezv. jasno dež. d.jas. 10 2 u dežja. Srednja temperatura 12*6°, sa 0*5' pod normalom. ID-cinaJslcsL borza dne" 12 maja t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , 35 f Avstrijska zlata renta....... 120 , 20 „ Avstrijska kronska renta 4°/4..... 98 „ — „ Ogerska zlata renta 4°/0...... 119 „ 40 „ Ogerska kronska renta 4% ..... 95 „ 16 „ Avstro-ogerske bančne delnice . . . . 998 „ —■ „ Kreditne delnice......... 354 , — „ London vista........... 124 „10 „ Nemški drž. bankovci za 100 mark . . 61 , 27 . 20 mark............ 12 , 26 , 20 frankov........... 9 , 94«/, „ Italijanski bankovci........ 45 f — „ C. kr. cekini.......... 5 , 90 „ Dne" 11. maja t. I. 4°/0 državne srečke iz 1.1854 po 250 gld. 147 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1864 po 100 gld.. . 199 , 50 , Dunava reg. srečke 5°/0 po 100 gld. . . 12« „ 50 „ Zemlj. obč. avstr. 41 zlati zast. listi . 123 „ 50 „ Kreditne srečke po 100 gld...... 196 s — „ Ljubljanske srečke........ 25 , — „ Rudolfove srečke po 10 gld...... 22 , 50 n Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld.. . 152 , — „ Tramway-dru5t. velj. 170 gld. a. v. . . . 299 „ — . Papirnati r uhelj......... 1 „ 34 „ Zahvala. Tnžnega srca se zahvaljujemo vsem onim, ki so našega preljubega, zdaj v Bogu počivajočega sina odnosno brata, gospoda učitelja ob času njegove bolezni obiskovali ter ga spremili do zadnjega počivališča. Zlasti izrekamo najtoplejšo zahvalo prečastni duhovščini, gg. učiteljem in učiteljicam iz Idrije in okolice in iz Tolminskega okraja, gg. gozdnim uradnikom, posebno pa še gospodu vodji Idrijske šole, kateremu gre zasluga, da se je učitelistvo tako J mnogobrojno udeležilo sprevoda, dalje gospodu Vinkotu Lapajnetu za krasni venec s trakom, in gospodi-činama Abramčevi in Miciki Trevnovi za podarjeni nagrobni venec, sploh se zahvaljujemo vsem onim, ki so pripomogli, da se je ta, za nas tako tužna slavnost poveličevala. (534) V Idriji, dnč 10. maja 1894. Rodbina Flesničar. o -m 5 «5 ^ 4, * m V CS S .S Z > 5 2 » « «_ £ 3 ^ Jm O t-> *2 * -o je I e > 3K x» M. o. cd > > N S Pomladno zdravljenje. Prvi pomladni tedni so navadno čas, v katerem se išče ozdravljenje motenja telesnih funkcij, ki je nastalo po zimskem načinu življenja. V ta namen opozarjamo na i • LAVNO tKLADI$T •JftUvU* mane kakor za samostojno zdravljenje, kakor tudi za predzdravljenje za toplice: Karlove vari, Marijine toplice, Franieuabad in druge od zdruvniške strani priporočano. Vsem sorodnikom, prijateljem iu znancem naznanjamo žalostno vest, da je Bog vsegamogočni v Svoji neskončni milosti poklical na oni boljši svet na&o ljubljeno, nepozabno hčerko, oziroma sestro, gospico kandidatinjo III. 1. na c. kr. izohražcval'šči za učiteljice v Ljubljani, katera je dne 9. vel. travna 1894. ob 5. uri zjutraj po dolgi mučni bolezni v 18. letn d6be svoje mirno v Gospodu zaspala. Pogrebni Bprevod je bil 10. t. m. oh G. uri zvečer iz hiše žalosti na pokopališče pri sv. Roku. Svete mašo zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Nikolaju v Metliki. Bodi priporočena pobožni molitvi. Blag ji spomin in večni pokoj nje duši! V Metliki, dnč 9. vol. travna 1894. Leopold Gangl. oče. — Marija Gangl, rojena Stupar, mati. — Engelbert Gangl, brat — Vilma Gangl, sestra. Zahvala. Vsem onim, kateri so ob bolezni in smrti naše srčno ljubljene hčerke, oziroma so uho Leopoldine izkazali nam svoje sožalje in sočutje, izrekamo tem potem svojo najiskrenejšo zahvalo. Imenoma zahvaljujemo darovatelje krasnih vencev, rodbino Pečetovo, Guštinovo in Bur-dvehovo, gospice kandidatinje-koleginje, njene prijateljice, katere so jo v Črnih in belih oblekah spremile k zadnjemu počitku, takisto časti to duhovščino, gospode uradnike, gospode učitelje iz meBta in okolice za njih ganljivo nagrobno petje, gospode meščane, c. kr. žandarmerijo, slavno požarno brambo, mestno godbo in vse drugo občinstvo iz mesta in dežele, katero se je pogreba udeležilo. V Metliki, dne* 11. vel. travna 1894. (532) Rodbina Gangl 67 „THE MUTUAL" največja in naj premožnejša zavarovalna družba na svetu zavaruje osebe srednje starosti za 20 let in ja.aaca.6i, da se po preteku te dobe vrne 8*5 do 90 odstotkov uplačane premije. Razven tega povrne družba zavarovancem svojim ves nabrani dobiček, s čimer se uplačane premije obrestujejo z okoli 4% obreetuili obrestlj. (159—7) Glavna reprezentanca v Trstu. Glavni zastop v Ljubljani Primož Hudovornik Kolodvorske ulice št. 18. i Izprehodne palice I iz Kočevske domače industrije (26iM)) ® Fr. Stampfel-a v Ljubljani * na Kongresnem trgu (Tonhalle). * Izredno c o n g n o. 5 kr. komad in više po vsaki poljubni ceni. Po nedosezno nizki ceni se dobe jako lepi in dobri rouleauxi (zastirala za okna) v slo-većem etablissementu pohištvu Iv. liaiir-H naslednika, Dunaj, IX., W&bringerBtragse 2 6. M nogo Ate v i 1 n a priznanja (253—21) j Vozni listki v Se-1 Ameriko 5 (6—19) pri j nizozemsko-amerišk i & parobrodni družbi, t I golpwratrlng 9 TVTTTIJ A T i IV Weyringergas8e 7" JJ {J XX rt ** • L Vsak dan odprava z Dunaja. ^ PotUNllilu KtlMtOllJ. P C. lr. fllavno raTnatelj&tvo anir jrl fcltmc Izvod iz voznega reda veljavnega od 2.. m a.* a. 199-i Nastopno omenjeni prihajal il In orthajalnl itmi oznaćanl io « trril nj^rrojtmkfm rntn*. Srednjeevropski cM je krajnemn 6»su t Ljubljani za 'j miiuiti naprej. Odhod Is LJubljane '• S. uri .TO min. zvrrer metani vlak t Kočevja it Ruilolfovo od dneva nuni j h • 11 j i prometa). Prihod v LJubljano (ju«, kol.). Oh S. uri S.t min. tjutntf oaebni vlak a Dunaja Tia Amatetten, Lip-aije, Prage, FrauooTih varov, Karlovih TaroT, Kgra, Marijini)! »»rov, Plauja, Budejevio, Soltiograda, Llnca, Stevra, Omundena, lauula, Aua-seea, /.ella na jeaeru, Lend-Oastelna, Ljulmega, Celovca, Beljaka, Kransenafeat«, Trhlaa Oh S. uri ti min. zjutraj meaani Tlak iz Kočevja (iz Ituilolfoveijii ato-praT od dneva, ko boda promet otvorjeni. Oh 11. uri it7 min. ilitpttiutlM oaebnl vlak a Dunaja via Amstutten, Llpaije, Prage, Franuovih varov, Karlovih varov, Kura, Marijinih varov, Plauja, Budejevio, Bolnograda, Liuua, Stevra, Pariza, Gonove, Curiha, Bregnioe, Inomoeta, Zella na jeaeru, Leud-Uaateiua, LJubuega, Celovca, Lienza, Pontahla, Trbisa. Oh i? uri 44 min. jn-pulmlm- meaani vlak iz Koč <■ v j a (iz Uudolfovega atoprnv od .liifv.i, ku bode promet otvorjeu). Ob 4. url 4S min. popoluitnn oaebnl vlak a Dunaja, Ljuhnoga, Selzthata, Beljaku, Celovca, Kraiizeiiefeata, Pontabla. Trbiža Oh S. url S4 min. zvrrrr meaani vlak iz Kočevja t iz Kuilolfovega sto-prav ud diicvn, ku bodo promot otvorjeu). Oh ti. uri HI min. Mver^r osebni vlak a Dunaja pnkO Amstettena in LJubuega, Beljaka, Culovua, Pontabla, Trhlaa. Odhod lz LJubljane (drl. ko U Oh 7. uri v:; min »Jutra) v Kamnik. „ H. „ OJi . fiopithutnti „ . , H. n Kit n *vi*r**r m n ,, 10. ,, IO „ zvečrr ,, ,, (alcdnji vlak le ob nedeljah iu pruzuikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). OA 0. url min, »JutiiiJ ia Kamnika. dojioluttn* „ ,, 11. „ 16 «. „ -jo 0. . ar, (4—106) «r"«v zver p r (■Udaji vi «k le oi. nedeljah iu praznikih.) LE I C H T LOS LICHER CACAO • A . hm ■ 1 K° : 200 TASSCN ■ Nnhilinfl • Vesten mož zmcžen slovenščine in nemićlne, odnosno i laičlne, vešč v obsevanji m ljudmi ia vseh stanov, dobi takoj službo, katera mu pri vztrajni marljivosti vrhu stalne plaće doiiHŠii neomejeni dohodek. Ponndbe pod naslovom: ,,Vesten mož" na uprav-nifttvo tega lista. fftOl— 9) Privatni uradnik zmožen vsakojake^a odvetniškega in notarskega uradova-nja v slovenskem in nemškem jeziku ter izurjen v slovenski in nemški stenografiji, iAče tem »nio/nosti m primerne n1h/Im>. \ »Miiip 1. j liliji* t. 1. — Ponudbe naj se pošljejo upravnistvri „Slov. Naroda4 pod »imoinost In Mpreinnatt**. f405—3) (694—87) Na najnovejii in najboljši način it mol ur e- :K«fee Is zobovja J astavlja brez viiukih bolečin ter opravlja plnuilto-J Tianin in vse sohu« <»p«-ri»<-tj— odstranjuje «•> saabiie bolečlue z inuurtenjein iivca 1 zobozdravnik A. Paichel, t poleg čevljarskega mostu, v Kohler-jevi hisi, I, naiUtr. Kraški teran ima uit produ) gospod Anton ■•ollrj v Sežani na Primorskem. Prve vrete po 20 rUI. hektoliter, Dru^e vrste po 13 gld hektoliter, Tr^tju vrst« po 10 uhi. l)i'krolit«"r. (3H4— Hi JVot*€»*iu Gohohoi vsled porabe Jedino pristnih .T. Oa>apo> vili zot>uili laii|>lji<*. Stotine zahvalnih pisem o uspehu. (5ilft—1) Cena steklenici 1 gld., steklenici za poekušnjo 50 kr. Jedino pristno z regiBtrovano varstv. znamko ,,zamor6eva glava" in napisom .J. Cgapu'g Ziilml r<»|» 1 oii. Pristno Be dobiva v lekarni „rnđederra križa" Iv. 1 >. C7»Bii]>«>, Osek (gornji grad), Hrvatska. Zaloge v vseh večjih lekarnah, kjer t h k i h ni, naj se obrne direktno do proizvoditelja. sobni slikar tt Xjj-u.t>13airi,I, Breg: la.- ^t. 20 priporoča se v izvrševanje vseh v dekoracijsko in slikarsko stroko spadajočih del z zagotovilom ukuanomodernega dela proti smerni oeni. (41* i—3) Pristno Bmsko sukneno blago za spomladno in poletno sezono 1894. J«>il«'u kupon :t.lO iut'1 m •lols;* **» popolno KOfipod- m ko obleko (suknju, hlHCe In telovnik) Mtane HUUIO irld. 4.MO Ie dobre Kl«l. O.— Is bolJ*e Klal. 7.7S Is fine Kl«l. f* — U tluelfte Kl«l. 1U.SO Is iii*illn« Js. pristne ovčje volne. Kupon lu Črno salonsko obleko k'«1. !<»■—, kakor tudi blago za vrhne suknje, loden za turiste, črni peruvienne in dosking, za d žavne uradnike, iiajhutijse greda-sane tkanine itd. razpofiilja po tovarniških oenah kot reelua in solidna najbolje znana tovarniška zaloga utiknencga blaga Siegel-lmhof v Brnu. Vsoroi zastonj in frankovano. — Garanta jo se sa to, da odgovarja pošiljka popolnoma vsoroem. Na uvasenje! P. n. občinstvo se zlasti opozarja na to, da je blago, «e *v> ••**-roča cllrektiio, luatao ceueje, nego če se isto naroča po agentih. Tvrdka Nleicel-Imliot v Bruu nupofiilj* vse blakijo po pravili tovarulAklh veuHb, ne tla bi aara^unjala sleparskega .krojaškega popusta", ki tuli oškoduje sa- sebuih naročito Ije v. I iti 1 — 14) 1 *i*iin* i*s..iiio% in BfipeSi iii«* in drugihflv njegovo stroko spadajočih stvarij. Uljudno vabefi na mnogobrojno obiskovanje priporoča se s spoštovanjem (120—17) Fran, Čuden urar in lastnik trgovine s zlatnino na Glavnem trgu nasproti mestni hiši. opatno p>Itto (Spaten-Brau-Bier) najbolj :sdravo in najužitnejše bavarsko namizno pivo, od zdravniških avtoritet tudi zh okrevalee kot izborno pripoznano, priporočam v naročbo v steklenicah. Trpeinost zajamčena in pošilja se lahko pri vsaki temperaturi. Prospekti zr*istt»MJ in /utitnitn- %nn*t4>. fffgH'itdMJatrvm gto/mst. yPji fnppn " Razpošiljanje vsake poljubne množine piva v lv>OOIIJ^3. aodih od lu hektolitra navzgor. Pri večjih pošiljkah specijalni pogoji po dogovoru. -a glavna zaloga Gabrijela Sedimaverja pivovarne „pri l<»patiu v Monakoveni IMiii«ij, I., Augustinerstrasse št. 8. (427-5) *0«0«H « Restavracija v Goričanah. Podpisani Ustnik te restavracije uljudno vabi vse potujoče p. n. občinstvo na mnogobrojno obiskovanje, zagotavljajoč najboljšo nr *)trHtho. Točilo se bode tu RHntnghauserJevo 8pivo, izvrstno vino ter atreglo l dobro kuhinjo po n i /.k i ceni. Priporočujoo se, beleži "TI ~}(~ z velospoStovanjem TT « J. Wospernig S £. (688) rostavratčr. jfi. 000000000000000000 Ijni ekstrakt za uho od c. in kr. sekund, zdravnika oI«>z«'ii % dobiva se proti dopošil-jatvi gld. 1*7© v vsej Avstro-Ogerski frituli o vuno po poŠti iz lekarn: glavna zaloga v lekarni „pri bv. Dulm" g. F^do pl. Tomaya, v lekarni gosp. A nt. K ogla in v mestni lekarni v ZoKrebti: nadalje pri Za-netti-ju v Trsta ; Jožefu Cristofolntti-ju v <■«»-rfel : na Diumji pri c. in kr. vojni poljski lekarni, na Štefanovem trgu St. H, in pri lekarju Twerdy-juf Marialiilferstrasse 106. — Pristno blago se dobiva sumo v steklenicah z ut.isnenim napisom: «•. In kr. »ekunil. nlravulk u noj I. (1161 — 19) V?.VSI STROJI ZA POLJEDELSTVO!"^ pa n.i]iuijiii o*nah pod najvijodnrjiinji poboji pfltilja p«d Jamstvo« iii na pMku&*ju. IG. HELLEH DUNAJ %j3fT 1.1 Pr»ur*lriti> »r, 48. TJKj) ■•(>to ilmlrmiDi I« »trasi •••oii(m lulko libMniM Uk.J uituj. fripr^an.rl M ii.iv (333—5) Za vinogradnike! Cepljenje ameriških trt v zeleno (Griinveredelung' najbolje uspeva, kakor so vsestranske skušnje dognale, za katero požlahtnjevanje se pristni angleški gummi najboljše kakovosti dobiva pri (465—3) Varlec-u «£ Umek-u trgovcih v Brežicah. Istotako se dobi pri teh nlaiiia »i» venuti (Raffia Bast) Nkr«ipiliiict> proti Mtrupenl roiti (Peronospora Spritzen System Alhveiler > in mudra k h I i on js© najnižji ceni. X i y .!_JI«»-r Nepresegljivo za zobe je I. Trnk6czy-jeYa ustna voda, aromatična, upliva okrepčujoče, zabranjuje gnjilobo zob ter odstranjuje iz ust neprijetni duh. Jedna \ velika steklenica 50 kr. & II. Trnk6czy-Jev zobni prašek splošno priljubljen, upliva jako okrepčujoče ter ohranjuje zobe svetlo-bele, fi 80 kr. Navedeni sredstvi, o katerih je došlo mnogo zahvalnih pisem ima vedno sveži v zalogi ter vsak dan po pošti pošilja (505—'i) Ubald pl. Trnk6ozy lekar v lij ubijani zraven rotovža. Zunanja naročila se s prvo pošto razpošiljajo. n Zobni zdravnik W ROMAN JACOBI & ustavlja po »n| norcjNt in nnjboljfti iu«todl umetne zobe in zobovja. I <^ Ljubljana, Stari trg št. 4. Plombira in Iztllr a zobe brez bolečin* (186-7) Zdravi sploh vsako ustno bolezen. CiSraAćIiiu Kultov ni k pri „zeleneni hribu" v Ljubljani prodajala bodu prostovoljnim potom ua «1 robno dne 17. maja 1.1. In prlliorin je dni ol» H. url riopolndiie na lici nitsta (519—2) ISO oral gojzdov, njiv in travnikov pod ugodnimi pogoji, kar se s tem daje na znanje. V Ljubljani, dne 9. maja 1894 Tinct capsici compos. (PATM.TnrPTCT.T.TC-R), pfipravesy v Riohtrovs lekarni v Praze, všeobecn* inirnj, bolesti utiaajioi domači lik k mazani, jest na sklade t« viteui* lekaren, labav po 1 si. 20 kr., 70 a 40 kr. —Pfi kupovini tfeba ss saiti dobre as po zora a pfijmouu j os lihve s oohran-nou snimkou „kttT0*u jakoito prsri. Ostfrsdni BaatlAteLitTi: llcttmi Kuril „1 zlitlbi In" i Prm. te I ♦ ♦ ! i ♦ i I * I ♦ ♦ I I I I f**sm»»i l**Se>*Bsi Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Gamernik IssLzrirLOselc: I_ij-u."tol33.ni, ^atrrs.© ulico št. 3 filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru (l>o|>r*«^j I?«t*>r* Tomuii) priporoča se za izvrševanje cerkvenih umetnih kamnoseških del kakor oltarjev, tabernakeljev, priinio, obhajllnlh miz, krstnih kamnov itd., nadalje za vsakovrstna stavbena kamnoseška dela kakor tudi ta izdelovanje ploič is vsakovrstnega marmorja za pohlitvo. Ima tudi bogato zalog'i £2)sg$~ a^.a-g'roToinlli spomenikov i/, raznovrstnih marmorjev, napravljenih po najnovejših arhitektonlčnlh obrisih po Jako niski osni. il*jF~ Oskrbuje napravo kompletnih druiblnsklh rakev in vsakako popravljanje. (.0—1») -Obrise, načrte in vzorce pošilja brezplačno na vpogled.- i ♦ i i : i I ♦ ♦ I a l e* I I M Geza EsierMzp1 Cognac tvorniško delniška družba v Budimpešti, Aeussere Waitznerstrasse 23. l^olll«* i » 11« i ti ii * t «* I ii U it «£-|iiv-iiic-.it O-iO.OOO Uion. EstePutejf-Gognac se proizvaja iz Čistega naravnega vina po franooskl metoili. (439—4) Naši aparati za destilovanje lahko podelajo na leto 1 milijon 959 tl^oe litrov vinu. Esterhazy-Cognac se priporoča od zdravniških avtoritet ne samo kot ugodna pijača, nego tudi kot ubninjujoce sredstvo proti iiimI«»-knuoNti. kHiHrii črev in £elotlcn, za okretalee, zlasti pa se priporoča najbolje proti Influenci. Dobiva so v LJubljani pri M. Kastnerju, V. Schifferju, Iv. Perdanu, J. Klauerju, Alojziju Lončeku, J. Voltmannu, llerm. Oswaldu, J. Kavbetu, llenr. IIttselmayru. Važno za sleharno (11-10) gospodinjo in mater! Kathreiner-jeva Kneipp-ova sladna kava se Čedalje bolj ska/iije kot najizbornejSi, jedini nuni vi pri-merui zdravi in ob jeduein v svoji uporabi najcenejši dodatek bobovi kavi. Priporočit se izrecno od visokih znanstvenih in zdravniških avtoritet in se predpisuje ženskam, otrokom in takim, ki imajo želodčno ali živčno bolezen, kot najboljši nadomestek bobove kavo Opreznost pri kupovanju! Zahtevajte in jemljite samo bele originalno zavoje Doblvs z imenoni _ i/< kll««r. h e p o v m o d. Od 1. junija in od 1. septembra tarif za stanovanja snlian za 25 odstotkov. Zdravilišče KRAPINA-TOPLICE na Hrvatskem (409-6) od postaje Zagorske železnice „Zttt>ok-KrwpitiM>Toplice" oddaljeno vozno uro, Otvorjeng je od 1. »pri I »t do kbnott oktohra. Toplico imajo tompenituro HO—H3' H. ter i/.vrNini* «l«lu|«|o pri protlnn, mt^ienl in «kle|»nl Hkrnlal in pri bolesnih, ki so nje popri bolečinah v kolku, pri v.iveufli. poltnili bolesnik in takih \slfd xM4lohl)eiiila ran, pri kronični ICriulitori Itolesnl, pri otrpueujl, pri kron čui »in-ttet uinterule«*. pri ekNUilulIli v perlnTermaltii vezni tkanini itd. Veliko ItMHiiiHke, pulue, Nepurirane kropilu« kopel11 iu kopel|1 v miiriuor-iiiktili 1» t» ■■ i i% 11 : isvrstno n rojeno znojne kopel|l (SUdar ij i; { uianais, elektriko, svfdrtlca xtl.*itvlln» uiiiiiiHNlikn. — Udob.ia MMinovniiJn, dolire in cenene renl»»-rocije, hI »I nit /,il ritvisliit ^o za prifičo; karbolrtko milo za uglajenje polti pri pikah vsled koz in kot razkužujoča mila: Bergerjevo smrekovo - Iglasto milo km umivanje in tolleto, Bergerjevo milo ga netno otročjo dobo (2.1 kr.); ichtjolovo milo proti rudečici obraza; milo ta |»«Ke v obrazu jako učinkujoče; tanninsko milo za potne noge in proti izpadanju las; sobno milo, najboljše srodstvo za čifičenje zob. Glede vseh drugih Bergerjevila mil se najde vse potrebno v broSurici. Zahtevajte vedno Bergerjeva mila. ker je mnogo ničvrednih imitacij. (852—H) Prodaja se v Ljubljani v lekarnah gg. V. Mayr, U. Piecoli, J. Svoboda in V. pl. Trnku.z\ ja. dalje skoro v vseh lekarnah na Kranjskem. JOSIP VATOVEC trgovec aa.a ^risličeli, pošta ZDivača. ima na prodaj (395—ti) »O liektolltrov domačega) pristnega eešpljevega žganja. gpsS7 Žeja ~W se ugaša najprijetneje in najceneje z dobrim in ukusnim moštom cti?£f2f Ta most se prireja na najpriprostej&i način in najceneje iz predmetov, ki so za to potrebni in ki se dobivajo pri (882—6) Ivanu Sajovitx-u trgovcu v f*ru volj no im v»r-■tvriin RBS&UtO iu KnliU-va nuj se iirccuu K w u 4 m n i eni ii m i ii-k,i tekućinu. 1 lolitvn a« printiiit ▼ vneli lekiirimli lu drcitfiiorijali uvutr.i Miji'Mliti ilr/ntiv ar t jaeelj s ke Jgfcs^ $ kapljice za želodec asSSSSJSsaSSSSSSSSSi s,ww^BHVW,F^r*^T,FHSBrTSwmBWSSBrsieBSSMMnsiMru» prirejene v lekarni ,,k angolju varuhu" O. BIB-AJD"Sr v Hroinerlžii (Morava) stsroizkuiuno in poznato zdravilo, ki oživlja funkcije želodca in ga krepi, če je prebava motena. Pristno le z zraven na ti sneno varstveno znamko in podpisom. srni Cena steklenici 40 kr., veliki steklenici 70 krša Navedeni so tudi sestavni deli. M.arijacelj»ke kapljice «a želodec dobivajo se pristne v LJubljani t lekarna Piccoli, lekarna Svvobnda; v Poatojlul t lekarna Fr. Uaccarcic »; v Nkotjl Loki t lekarna Karol Fsbiani; v Kadovl|lcis lekarna Aleksander Itoblek; v Budolfovemi lekarna Dom. Kizioli; v Peuerbachut lekarna V. Payr; v Kamniku t lekarna J. Močnik; v < mom I ju: lekarna Ivan Đlaftek. 1II68—25) tHiiiuuuiark«. C. Mirattff. „Kupuj pri kovaču, a ne pri kovačku!" veli star pregovor. To velja po vsi pra»ict o mojem etablinseinentu, kajti le tako velika pro-dajalniea, kakerana je moja, ima vsled tega, da kupuje jako amogo blaga, ki ga plačuje sproti v gotovini, in v«led drugih ugodnih okoIšMn minimalne stroSke, ki so potem v prid tudi kupcem. DražeMinl vsorel snsebnlm naroellel |em aastonj in poMtulne prosto. Kujlffe • vioni, kakursnib doslej se ni bilo, asi krojače nefrankovsuo. Sukneno blago za obleke. IVriivlen in dosklng za visoko duhovščino, potem blago, kakor je predpisano ia ui>lforme «•• kr. uradnikov, tudi za veterssee} požarne hrambe« telovadce, livreje, za bll|arde, Igralne ml>e, prevleke ss voaove, loden, tudi nepremočljiv ss lovske sukn|e, blaao, ki se da prati, _ potni plttldl od 4 — 14 g d. i. t. d. pts?~ Polteno, o«ul primerno, tra|no, čisto volneno snkneno blago iu ne lualovredne «nuje9 ki komaj toliko stanejo, kolikor iznufia aasluiek krojaiev, priporoča Iv. Stikarofsky, Brno MSX Najveeja tovariiiaka saloga suknenega blaga v vrednosti milj. gld. 0ssT~ Poillja se le proti povzetja! ~W Dopisovanje v ueiuskem, ogerskem, češkem, poljskem, Italijanskem, francoskem in angleškem jeziku. (199—14) I Nagluhost ušesne bolezni vsake vrste, zlasti take, ki se neodpravljive in zastarele, se hitro in trajno zdravijo z novim patentovanim aparatom za zdravljenje sluha. Veliki uspehi in najvišje priznanje v zn«»stvenih krogih. Vsakdo to iznajdbo primerno njegovi hole«ni lahko sam na sebi uporabi. Moj zastopnik g. Burmelster so bode v Ljubljani v sredo in četrtek dne 16. i u 17. maja v hotelu „prl Slonu" mudil in se l«hko z njim menijo vsi v mestu iu njega okobci bivajoči, ki imaj«» kako ušesno bolezen in sicer od 9. — 1. ure dopoludne in od 3.—6. ure popoludne, ter jim ne naraščajo za to nikaki stroški. (522) M. Steinbruck, Berlin N. VV. 52. Spener Str. 14. Alojzij Vodnik kamnoseški mojster v Ljubljani, Kolodvorske ulice št. 32 in 34 naznanja, da je njegovo obširno zalogo različnih grobnih spomenikov na vedno povpraševanje velceenjenih in čast.tih naro6nikov popolnoma prenovil in pomnožil « i> i r* 4fr in i d a m i izdelanimi lz najtršega sijenita, koje imajo neprekosljivo svetlo polituro in tur s križi TSg izdelanimi lz snežnobelega marmorja po laškili vzorcih, z najrazličnejšimi simboli in okraski, kakor venci, lilijami i. t. d. Isti so v zalogi v različnih visokostih, In sicer iz celih kosov. Ob jednem priporoča tudi (606*3) plošče za pohištva iz najraznobarvnejših tu- in inozemskih mramorjev, marmormozajik za tlakanje cerkva, hodnikov, porfir priznano najtrši materijal za trotoarje, veže kakor tudi sploh za vna v to stroku spadajoča dela, koje bode izvrševal, kakor i doslej v splo&no zadovoljnost! Obrhi in vzorci bo brezplačno na razpolago. *$QJ Bensdorp-ov holandski kakao se dobiva v vseh. špecerijsl^ili. In đ.elilca.tesnlla. trgovinah.. ,917—35) 1'riiiicriir Mlii7.be is*1«' umirovljen orožnik z dobrimi spričevali. — Ponudbe vzprejemn npravnifitvo „Slovenskega Naroda*. (531—1) Prodaja vina. 300 hektolitrov črnega terana in belega namiznega vina «mI f« «lo 1«» kr. liter |c nn protlnj* Za pristnost in točno postrežbo se jamči. (493-4) Fran Bentivoglio vinogradar št. 603 Dignano — Istra. 8« Naznanilo in priporočilo. PodpisAnec si nsoja naznanjati spoštovanemu p. n. občinstvu, da je začel izvrševati tapBcirarski in flekoraterski obrt v Florijanski ulici št. 22. Trudil se bode vsikdar, ustrezati častitim svojim naročnikom z ukusnitni, Bolidnimi in modernimi izdelki po najnižji ceni ter bode prevzemal in kar najtocneje izvrSeval vsakovrstne v njegovo stroko spadajoče poprave ; zategadelj se nadeja, da ga bode slavno p. n. občinstvo skoro počastilo z umogonrojniuui naročili. Priporočujoč se, mu je čast beležili z odličnim spoštovanjem -A^d-olf Klarer (517—8) tapeelrar In dekorater. Na prodaj za kovače: Vreteuo ca klailvo (norca) dolg 4M> metrov, ie v pr>-v dobrem stanji. Nov meh na 4 ogle, Širok 48 palcev. Violi na 4 ogle, t dvojnim vspehom, širok 34 palcev. N'o v meh* okrogel, « dvojnim vspeboui, Širok .".ti palcev. Potem oro«l|e za kladivo In reč itriiaegn kovaškega or«»*IJn so zaradi odpovedi te obrti proda po prav niskl eenl. — V»č ne poizve pri .Jožetu DoruIk>u v Trfcicu na (•orenjskeni. (-19^—3) Dr. Rose životni baba je nad 30 let znano, prebavljanje in slast pospešujoče in napenjanja odstranjujoče ter milo raztapljajoče (424—5) domače sredstvo. Velika steklenica 1 gld., mala 50 kr., po posti 20 kr. već. Na vseh delih zavoj n ine je moja tu dodana, zakonito varovana j varstvena znamka. Zaloge skoro v vseh lekarnah Avstro-Ogrske. Tam se tudi dobi Vaško domače zdravilo. To sredstvo pospešuje prav iznorno, kakor sve-dočijo mnoge skušnje, čistenje. zrnjenje in lečenje ran ter poleg tega tudi blaži bolečine. V škatljieah po 35 kr. in 25 kr. l'o pošti 6 kr. već. Na vseh delih zavojnine je moja tu dod*na zako- vSBffrfsBv —----;-:— <£tms?V5* into varstvena znamka. Glavna zalog-a. B. FRAGNER, Praga, H. 203-204, Mala si rana, Marna „pri črnem orlu1'. F~PoStna razposil jatev vsak dan."Ti Učenca primerne starosti in lepega vedenja, vzprejme v poduk v jermenarstvu Loopold Bhimauor, feriuenar v ŠoleuUurgovlli ulleah Ml. 6 v I.jiiUlJaui. (527—1) Letovišče v Kamele. (Železniška postaja) (Kneipp-ovo zdravilišče.) V prekrasni leži ne " uadkrilieua VBaj dvanajst In dvanajstkrat. Zahtevajte pa \ stdej zapečateno stukleuico in Bamo tako, ki nosi iine „Zachcrl". Vho drugo je ničvredna imitacija. Steklenice stanejo: 15, 30, BO kr., 1 gld., 2 gld.; Štedilnik Zacberlina 30 kr. Dobiva bu v iiHStopnih prodiijalnicah: V 1.1 n Uljani : Anton Krisper, Anton Stacnl, J. Klauer, Jeglič & Leskovic, Peter Lassnik, Ivan Perdan 11. L. VVencel, Fian Trdiua, Ivan Fabiiau Karo! Karinger, Mihael Kastner, Josip Kordin, M. Lavrič, Alojzij Lonček. K«rol Pla-uiusek, Viktor Schitrer, M. E. Suppnn, Schnssnigg & Weber, J. Hnoljsric, Ivan Jebačin, lekarna Trnkoczv, Anton Ječtninek, Jur. Keitz, A. Sirabou. I*o«to)lna; Nkolja Loka: 1'olhov |{ra«lcc: llorovnlea: Velike l.a**e : Krško: Dvor: Hrib: lilrl)«: Anton Uitrich. O, Pikel. Fran Kogej. lledvika Fabiani. Ana Leben. Fran Ver bič. Ferd. M. Doganoc. K. Kugelsberger. Fran 2esser. Autou Kbnc. Fr. Kovač. Fran Kos. Kranj : I.oi: koNtanjevini: Lilija.: Mokronogt n Hoprlvnlk; Miru«: F. ljolenc. K. Šavnik, lekarna pri sv. Trojici. Fran Kovač. Aloijzij Gatsch. Lebmger & Kerg- maun. Anton Majcen. Sbil & Petrovič. Mat. VVuohse. Josip Scbuller. (391—4) Zahvala in priporočilo. Čast mi je naznaniti slavnemu p. n. občinstvu, d t sem z dnem 1. maj-nUkom t. 1. prevzela gostilno »Vodnikov hram" v Rožnih ulicah h. št. 19- Štejem si v prijetno dolžnost, vsem cenjenim p. n. gostom izreči svojo najtoplejšo zahvalo na zaupanji, katero so mi mej mojim večletnim vodstvom gostilne ,,prl Virantu" izkazovali ter se istim porozno priporočam tudi za naprej z zagotovilom, da se bodem vsikdar trudil«, s skrbno postrežbo, ukusnim! jedili in dobro pijačo po nizkih oenah steči njih naklonjenost ter jih v vs*kem oziru zadovoljiti. Tudi za prenočliča za tujoe bode najbolje skrbljeno. Opoludanakl obed 24 kr., mesečni abonement 7 g-ld.; tudi se oddaja čez ulico. — Priporočujoč se za mnogobrojno obiskovanje čast mi je beležiti z odličnim spoštovanjem (528) Helena Bajec. » i'i . i|o tU • »4» • t iT« m ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ Jakob Zalaznik pekovski mojster in sladčičar na Starem trgu prij)oroča velecenjuniin birmanskim botrom in botricam SVOJO (5-20—2) bogato zalogo mnog o vrstnih, pripoznano finih sladeičarij« Vsak dan raznovrstni IfcjjT sladoled Iadajatelj in odgovorni urednik: Josip No 11 i. Lastnina in tisk .Narodne Tiikarne«. ■S^^^^^^^BBB^BSBBB^B^SSBBBHka^OdMn ■HI