PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini *M>. postale I gruppo Cena 70 lir HO V A FAZA POGAJANJ ZA SESTAVO VLADE Leto XXVI. Št. 71 (7565) TRST, sreda, 25. marca 1970 Z KD, IZBIRO PSI IN PSU PRIČELE SVOJIH MINISTROV Največ težav imajo demokristjani, ki morajo Izločiti deset ministrov iz dosedanje vlade - Bo Nenni ali Moro zunanji minister? RIM, 24. — Po dolgih peripetijah glede programa in političnih Hfčel nove vlade je sedaj vrsta na sestavi vlade in predvsem v iz-,lr' ministrov, kjer se že kažejo nove težave, saj bo moral Rumor t vlade izločiti kakih deset demokristjanov, da najde mesto za druge Mnerje v vladni koaliciji. Kaže, da je že dosežen javilo teh ministrov: šest socia-'"om, tri socialdemokratom in "'ega republikancem. Ni pa rečena 9dnja beseda glede razdelitev mi- 'iltrstev. , Kaže, da so se pojavile največ-* težave z Nennijem, katerega je ,v*onomistična struja PSI kandidira ponovno za mesto zunanjega JJhistra. Na tem mestu pa je že 8Wo pravijo, da noče popustiti, Vnosno da bi v primeru, ko ne bi fcjel zunanjega ministrstva, nje-jjj>v| leva struja ostala izven vlade. vsej verjetnosti pa ni zadeva kko dramatična in bodo našli u-|Krezno rešitev. 2a sedaj so nesporna imena treh jjfcialdemakratov: Preti, Tanassi in '-adglia. Sociademokrata so zadc-*%Ji s tremi ministrstvi vendar pogojem, da je eno «prve vr-5®» in na primer ministrstvo za ^bračun. Kolikor pa tega ne bi ®*egli, bodo zahtevali štiri mini-**stva. Republikanci omenjajo dva btndidata Bucaiossija in Realeja, pri ^er je več verjetnosti za prvega. Glede socialistov pa se poleg sporazum o Nennija navajajo naslednja imena: Mariotti, Lauricella, Viglianesi, Gio-litta in Zagari. Zelo težaven je notranji položaj med demokristjani, saj se — kot že rečeno — mora umakniti deset ministrov. Razni listi že danes objavljajo sezname verjetnih kandidatov, ki pa so med seboj zelo različni. Za sedaj so znana samo imena že nekako tradicionalnih predstavnikov KD, ki bodo prav gotovo prišli tudi v novo vlado: Moro, Cclombo, Donat Cattdn, Restivo in Taviani. Govori se tudi o ministrstvu za Piccolija n to verjetno o ministrstvu za sodstvo. Kljub vsem težavam pa predvidevajo, da bo Rumorju uspelo sestaviti vlado do petka, ko jo bo predložil Saragatu, nakar bo sledila prisega novih ministrov ih prva vladna seja, ko imenujejo podtajnike, tako da bi se Rumor lahko predstavil parlamentu 5. ali 6. aprila, ko bo tudi 6 formalne plati rešena vladna kriza. Danes so se sestale poslanske skupine vseh treh vladnih strank, Vsota delitev j Melika noč nam prinaša vladni jjjfc; jajce brez presenečenja. Oreški levi center, kot se imenu-j® nova vlada v političnem zapletem slovarju, ne predstavlja za “OJijo nobenega presenečenja. Tre-?® je tudi reči, da je že zastarel * da lahko da le malo novosti. .Ostaja pa bistveno vprašanje, jjfcšen je politični pomen nove tristranske vlade, ki se sedaj Stavijo? Predvsem gre za pozitivni rezul-v odnosu do resničnih nevar-*Wi, ki jih je preživljala italijan-ta šibka demokracija, ki ji grozi Volizem» prež de Gaulla. Že samo jjstvo, da je uspelo sestaviti vla-"°. je pozitivno. Izginil je strah Odhodnih volitev, ki je krožil P® državi in vrnila se je zdrava °°veza, da se ustvari deželna ure-'riev in da se pomladi razpišejo ttrezne volitve. Ko pa smo to povedali, moramo ‘bdi dodati, da se nova vlada po-j^ia v znamenju ^manjšega zla* , Kes je, da smo se izognili predanim volitvam, prav tako pa je “ti! res, da je bila dilema štiri-ganska vlada, ali nove volitve, j !* umetna. Obstajala je perspek-?®a drugačne vlade, kot je sedaj •* tradicionalni levi center in to Zade, h kateri teži večina dežele. perspektivo so zavestno obšli. i * drugimi besedami se v vlado Veseli pojav, ki ga upravičeno kvanti* označuje kot «stranka kri-**>. V vladi bo deloval torej strup, mterega se bo le težko iznebila, J«j gre za že podedovano bolezen, *• jo bo pripeljala k smrti, ali ^aj k nesposobnosti. b&tiri stranke so sicer sprejele fomorjev dokument, ki predstavna program in politično obeležje bajajoče se vlade, toda bilo bi *Io naivno verjeti, da so za fadi tega pomisleki strank in nas-jbotja v strankah samih izginila Jot megla pod vplivom sončnih fcrtcov. Vprašanja omejitve večine in Totja izbruhnila na dan? In enot-"osf Krščanske demokracije, ni Pfau tako samo fiktivna? Popolnoma isto je treba reči o razvezi *Qfcona: formula, ki so jo našli, premagajo nasprotja med onimi, ki so za in onimi, ki so proti |‘ozuezt, je v okviru odnosov z Vatikanom in suverenosti države Prava mojstrovina kačastih vijug, Znajdi se* po italijansko. Prav *9fco je dvoumna zadeva okoli referenduma, odnosno morebitnega referenduma, če bo nova vlada o-•tojila formulo, ki jo je predlagal Panjani. . Treba je priznati, da je Rumor-fev program vrhunski dosežek ek-Jilibristike in odvetniške dialektike; toda na teh osnovah ne sloni tfdna vlada, ki bo pod naraščajo-pritiskom družbe, ki se vedno bolj zaveda sama sebe, kar dokazuje hiter proces sindikalnega Združevanja. Vlada «manjšega zla* torej, ki j* koristna, da se prepreči nevarnost novih avantur, ki bi lahko °0rožale našo demokracijo, ki bo Omogočila ustvaritev deželne ureditve. ki pa ne ho odstranila nasprotij sedaj že stare formule lepega centra, temveč v sebi ohra- nja ta nasprotja in je zaradi tega zelo problematična njena sposobnost, da ustvari reforme, ki jih družba zahteva. Skratka kre za vlado, ki nas bo pomladi pripeljala k volilnim žaram, pa še to če bo šlo vse po sreči. Ne bi bilo bolje, da bi jo imenovali z njenim pravim imenom: začasna vlada, da se izvedejo deželne volitve? V politiki ni lahko biti prerok: toda naši zaključki izhajajo iz logike, čeprav logika ni vedno veljavna v Italiji. Dovolj je če pomislimo, da vlada v štirih ni rezultat vsote štirih, temveč njenih delitev. M. D. Tito bo govoril v zvezni skupščini BEOGRAD, 24. — Kot poroča Ansa, so danes v Beogradu sporočili, da bo imel predsednik Tito prihodnji torek govor v zvezni skupščini o svojem nedavnem potovanju po Afriki. Poleg tega bo Tito govoril tudi o «nekaterih aktualnih mednarodnih vprašanjih*. Zadnji govor v zvezni skupščini, pravi vest Anse, je imel Tito julija 1963 ob odobritvi nove ustave. ki po notranjih statutih imenujejo kandidate za ministrski svet. Na seji socialističnih skupin v poslanski zbornici so sklenili, da naj se delegacija, ki bo vodila pogajanja za sestavo vlade, odločno upre vsakemu povečanju števila ministrov in podtajnikov nad številom, kot jih ima že sedanja Rumorjeva vlada. Glede programa so dejali, da je treba določiti, da se bo v senatu najprej obravnaval zakon o deželah, v poslanski zbornici pa statut delavcev. Po naglem postopku pa je treba tako v senatu kot v poslanski zbornici obravnavati amnestijo. Glede kandidatur za ministre in podtajnike pa so se dogovorili za seznam 34 imen, ne oziraje se za kakšno dolžnost bo šlo in bo vsak poslanec izbral iz tega seznama 16 imen na jutrišnjem sestanku. Na podobni seji socialističnih senatorjev pa so mnenja, da mora biti vsaj ena tretjina socialističnih predstavnikov v vladi iz vrst senatorjev. Na izvršnem odboru vodstva de-mokristjanskih poslancev so po poročilu Rumorja poverili predsedniku Andreottiju, da sestavi v soglasju z ostalimi člani demokristjan-ske delegacije seznam kandidatov za ministre. Ponovno se bodo sestali v četrtek, ko bodo govorili o podtajnikih. Danes sta se sestali delegaciji KPI in PSIUP, kn sta izmenjali poglede v zvezi s sedanjim političnim položajem, ko «pričenja Rumor ponovno s štiristamsko vlado, ki je v nasprotju s težnjami delavcev«. V poročilu o sestanku je nadalje rečeno, da gre za šibko vlado in da sta obe stranki potrdili nujnost borbe proti tej vladi ter napore opozicije, da se dokončno pokoplje levi center. Dogovorili so se o tesnejši povezavi med obema partijama in to tako v središču, kot v vsaki organizaciji. Longova brzojavka predsedniku Titu BEOGRAD, 24. — Generalni tajnik KPI Luigi Longo je na Titovo brzojavno čestitko ob 70. rojstnem dnevu odgovoril z naslednjo brzojavko: «Z iskrenim in globokim prijateljstvom vračam Vam, zvezi komunistov in delovnim ljudem Jugoslavije pozdrave in voščila. Komunisti in vsi italijanski demokrati visoko cenijo prispevek, ki so ga komunisti in narodi Jugoslavije pod Vašim vodstvom dali pri napredku in socialistični izgradnji svoje dežele, borbi za mir in za neodvisnost narodov ter obnovitvi in u-trditvi globokih prijateljskih stikov med našima dvema državama. Zvezi komunistov Jugoslavije in narodom Jugoslavije pošiljam iskrene želje za vedno večje uspehe v socialistični izgradnji. S tovariškimi pozdravi. Luigi Longo*. Proslava nacističnih žrtev v Rimu RIM, 24. — Danes je bila sveča-čana proslava zločinskega poboja 335 žrtev v Ardeatinskih jamah v Rimu. Na proslavi so bili prisotni minister za notranje zadeve Restivo, rimski župan Darida, predstavniki vojaških, cerkvenih in drugih oblasti ter zlasti številni predstavniki odporniških organizacij. Na spominski proslavi je imel priložnostni govor notranji minister Restivo, ki je dejal, da odporniško gibanje ni bilo samo junaško razdobje v italijanski zgodovini, temveč tudi idealna obveza za resnično demokracijo. LONDON, 24. — Zahodnonemški obrambni minister Helmut Schmidt je odšel danes na obisk v London, kjer se je sestal s svojim britanskim kolegam Denisom Healeyetn. Razgovor je bil v glavnem posvečen problemom evropske varnosti, linu. Brandt ne zavrača Ulbrichtovega osnutka pogodbe med ZRN in NDR BONN, 24. — Zahodnonemški zvezni kancler Willy Brandt je danes v intervjuju listu »Štern* izjavil, da se je pripravljen razgovar-jati z vzhodnimi Nemci tudi o osnutku pogodbe, ki jo je pripravil Walter Ulbricht, čeprav je mnenja, da ni to najboljša osnova za ureditev odnosov med ZRN in NDR. Po drugi strani je Brandt obžaloval, da se mora pri uresničevanju svoje politike boriti na dveh frontah: na vzhodu in v sami zvezni republiki proti demokrščanski opoziciji. Glasnik bonske vlade je medtem potrdil, da je z ločenimi pismi poročal o srečanju v Erfurtu britanskemu premieru Wilsonu, a-meriškemu predsedniku Nixonu in francoskemu državnemu poglavarju Pompidouju. Zvezno zunanje ministrstvo je zanikalo vesti, ki jih je objavil list «BiId Zeitung* in po katerih naj bi Brandt obiskal Moskvo ali Gromi-ko Bonn. Omenjeni list je namreč včeraj pisal, da bo do Brandtove-ga obiska v SZ ali Gromikovega v ZRN prišlo ob priliki odprtja zahod-nonemškega generalnega konzulata v Leningradu in sovjetskega v Hamburgu. V zahodnem Berlinu je bilo danes drugo pripravljalno srečanje med predstavniki štirih velesil — ZDA, SZ, Francije in Velike Britanije —■ na katerem so razpravljali o vprašanjih procedure in protokola v zvezi z zasedanjem veleposlanikov štirih držav, ki se bo začelo pri hodnji četrtek. Tema zasedanja bo — kot je znano — položaj v Ber- MEDTEM KO V PHNOM PENHU PRIPRAVLJAJO PROGLASITEV REPUBLIKE Princ Sihanuk poziva kamboško ljudstvo k oboroženi vstaji proti novemu režimu Zapleten vojaški in politični položaj v Laosu Nova kamboška garnitura: spredaj general Lon Nol, za njim Gheng Heng in princ Sirik Matak iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiimiii PO OSTAVKI NOVELLE Lama izvoljen za novega generalnega tajnika CGIL Do sprememb v vodstvu je prišlo predvsem zaradi novih naporov za sindikalno enotnost RIM, 24. — Generalni svet CGIL je danes soglasno izvolil za novega generalnega tajnika Luciano Lamo, ki je nadomestil dosedanjega tajnika Agoslino Novello, ki se je odločil, da se bo odslej ukvarjal samo s partijskimi vprašanji. S tem je prišlo do bistvenin premikov v vodstvu sindikalne organizacijo saj sta istočasno Lama in Schecta (oba člana CK KPI) pooala ostavko na svoje partijske funkcije in sta se torej odločila, da bosta v skiadu s sklepi zadnjega sindikalnega kongresa posvetila vse svoje naoore sindikalni dejavnosti, da se omogoči čim hitrejše sindikalno združevanje. Njih ostavko je danes sprejelo na znanje veastvo KPI, ki je tudi sklenilo predlagati CK KPI, da se Novella vključi v politični urad, kjer bo odgovarjal za dežele in kjer bo koordiniral dejavnost iiiiiiiiii iiiit iiiiiimiiiiiiiiinmiiii m im ih iiiiiiiii iii iniiiiiiiiiiiiii iii mi n n n im m um m m m n mn n n n m umi iiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiii m min im mm iiiiiiiii PO NKONOVI ZAVRNITVI DOBAVLJANJA LETAL IZRAELU Arabci opozarjajo na nevarnost nadaljnjega skrivnega oboroževanja ZDA ponudile orožje libanonski vladi? TEL AVIV, 24. — Sporočilo zu- slal Izraelu novih letal. Pri tem nanjega ministra ZDA Rogersa, da1 razni listi poudarjajo zlasti sklep ZDA trenutno ne bodo dobavljale novih letal Izraelu, je, kot je bilo pričakovati, povzročilo v vseh izraelskih krogih ((razočaranje in zaskrbljenost«. Vsaj tako pišejo skoraj vsi Izraelski listi, čeprav nekateri, zlasti vladini, ugotavljajo poleg negativnih plati tega ameriškega sklepa tudi nekatere pozitivne elemente v ameriški politiki do Bližnjega vzhoda in še posebno do Izraela. Najbolj zmerno ob tej priložnosti piše ((Jerusalem Post«, ki pravi, da so odločitvi ZDA botrovali politični vzroki, ki ni nujno, da so v neposredni zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu. List pri tem ugo. tavlja, da nameravajo pač ZDA nadaljevati dialog s Sovjetsko zvezo In da zato dajejo prednost temu dialogu. Takoj nato pa «Jerusalem Post« ugotavlja, da je prihod v Egipt sovjetskih raket «Sam 3» ln sovjetska osebja, ki bo rakete u-pravljalo, povzročil določeno zaskrbljenost v Pentagonu«. To dejstvo, nadaljuje list, kakor tudi izjava Rogersa, da se ZDA vedno za nimajo za vzdrževanje ravnovesja sil na Bližnjem vzhodu, so za Izrael dober znak za upanje, da bodo v Washlngtonu razmišljali o svoji odločitvi. Po drugi strani po so v nekaterih arabskih deželah, ki mejijo z Washingtona, da odobri Tel Avivu 100 milijonov dolarjev posojila in poudarjajo, da lahko Nixan v vsa kem trenutku prekliče svojo odločitev glede dobavljanja letal. Bagdadski radio je danes poudaril, da je ta ameriški sklep ((poteza, ki ne more nobenega prevaliti«, ter da je washingtonska vla da «tesno povezana z ameriškim imperializmom ln sionizmom«. Sirski list «A1 Baath« pa piše, da bo ameriško posojilo služilo Izraelu za skrivno nakupovanje orožja, medtem ko palestinske organizacije pa udarjajo, da ((arabski napadi povzročajo emoragijo izraelskega gospodarstva«, ter da bo služilo posojilo 100 milijonov dolarjev za ((transfuzijo«. Bejrutski dnevnik »Al Anouar* meni, da je glavni smoter ameriške odločitve, da prisili Kairo in Tel Aviv na »zamrzovanje* položaja in prenehanje vojaških operacij, v pričakovanju obnovitve Jarringove misije. Toda to »zamrzovanje* položaja pomeni, ugotavlja list, nadaljevanje izraelske okupacije in Was-hington dobro ve, da noben arabski voditelj ne bo sprejel rešitve krize, dokler bodo Izraelci okupirali arabska ozemlja. Libanonski levičarski dnevnik »Al Mohar* je danes objavil zanimivo tajno obiskala Libanon vojaška misija ZDA in ponudila Libanonu vojaško pomoč. Tako ameriška ambasada v Bejrutu kot libanonska vlada nista hoteli komentirati te vesti. List dodaja, da je delegacijo ZDA vodil neki general in da so na tajnih razgovorih razpravljali o položaju med Libanonom in Izraelom. List izjavlja, da je ta obisk v okviru zarote, da bi z dobavljenjem ameriškega orožja odvrnili Libanon od svojih arabskih sosedov. Danes so v Tel Avivu sporočili, da je izraelsko letalstvo štiri ure in pol bombardiralo egiptovske vojaške položaje na področju Sueškega prekopa in severno od Sueškega zaliva. V Tel Avivu pravijo, da so njihova letala napadla radarske postojanke, vojaške naprave in topniške baterije. Opazovalci v Tel Avivu poudarjajo, da je izraelsko letalstvo tudi včeraj napadlo radarske postojanke okrog 100 kilometrov severno ad Kaira in pri tem poudarjajo, da hočejo Izraelci z množičnimi letalskimi napadi na egiptovske položaje zavirati namestitev v Egiptu sovjetskih protiletalskih raket »Sam 3». Po drugi strani pa so v Kairu sporočili, da so se danes spopadla nad Sueškim prekopom egiptovska in izraelska letala. S pomočjo protiletalskega topništva, pravijo v Kairu, so egiptovska letala zavrnila nekaj napadov izraelskih lovskih raznih partijskih sektorjev na tem področju. Novi generalni tajnik KPI Luciano Lama se je rodil v Gamotttoii v pokrajini Forli 14. oktobra 1921, v Firencah pa je diplomiral iz socialnih ved. Aktivno se je udeležil partizanskega boja najprej v osmi garibaldinski brigadi, nato pa kot načelnik generalnega štaba 29. brigade GAP, ki je operirala po Ro- maniji. Ob koncu vojne je bil ime-_______________ ^ ^ ^ i novan od osvobodilnega odbora v | vse diplomatske, trgovske in druge ležene na konferenci, premalo podpira boj Palestincev proti izraelskemu okupatorju. Nato je predlagal, naj vse islamske države, ki še vedno vzdržujejo diplomatske in trgovske stike z Izraelom, čimprej prekinejo te odnose. Najbolj odločne ukrepe proti Izraelu in v podporo arabskemu boju je predlagal sudanski delegat, ki je zahteval, da je treba dati Palestincem vso podporo, prekiniti Forliju za pokrajinskega tajnika delavske zbornice. 1947. leta je bil izvoljen za namestnika tajnika CG n. na kongresu v Firencah. Kasneje je bil izvoljen za tajnika kemijskih delavcev, od 1957. pa do januarja 1962. leta je bil generalni tajnik kovinarskih delavcev FIOM-CGIL, ko je postal član tajništva CGIL. Leta 1958 je bil izvoljen v parlament na listi KPI ter je bil poslanec vse do junija 1969, ko je podal ostavko v skladu s sklepi, da sindikalisti ne morejo biti istočasno izvoljeni predstavniki. Tajništvo CGIL je po ostavki No-velle sedaj tako sestavljeno: KPI Luciano Lama, Rinaldo Scheda, Al-do Bonaccini, Arvedo Forni in Al-do Giunti, PSI Femando Montagna-ni, Piero Boni, Mario Dido in Silvano Verzelli, PSIUP Vittorio Foa in Gino Guerra. Generalni svet je za sedaj odločil, da bodo odložili izpopolnitev tajništva s še enim predstavnikom komunistične struje, ki ima z ostavko Novelle nezasedeno mesto. Takoj po izvolitvi je Lama prešel na drugi del dnevnega reda, ki je posvečen sedanji vlogi in naporom sindikata. V tej zvezi je postavil v ospredje vprašanje sindikalne enotnosti ter govoril o predvidenih razgovorih s CISL in z UIL, ki morajo biti pozitivni na osnovi sklepov zadnjega zasedanja vodstva CISL. Glede vlade je dejal, da se bodo sindikati o njej izrekli na osnovi stvarnih dejstev, da pa je treba odločno pojasniti, da se bodo zoperstavili poskusom, da bi se na razne načine preprečila učinkovitost jesenskih dosežkov. ___ _________ _ _____ vest, ki je vzbudila pozornost v vseh bombnikov na področju Sueškega Izraelom, hladno sprejeli Nix"ono- j arabskih državah na Bližnjem prekopa in severno • zahodno od vo odločitev, da za sedaj ne bo po-! vzhodu. List pravi, da je nedavno Ismailie. Zunanji ministri muslimanskih držav za boj proti Izraelu GEDDA, 24. — Današnje zasedanje zunanjih ministrov islamskih držav, ki se je tu začelo včeraj, je bilo posvečeno predvsem položaju na Bližnjem vzhodu. Pakistanski zunanji minister je v svojem govoru dal razumeti, da je naklonjen ustanovitvi stalnega sekretariata med islamskimi državami. Glede tega vprašanja so mnenja precej deljena in o njem ni danes nihče drug govoril. Ostali govorniki so pred vsem obsodili izraelski napad na arabske države in ameriško politiko na Bližnjem vzhodu. Indonezijski zunanji minister pa se je pritožil, da velik del držav, ki so ude stike z Izraelom ter popolnoma odpraviti ameriški vpliv v muslimanskem svetu. Sudanske predloge je podprl tudi libijski predstavnik. No coj so se sestali predstavniki sedmih držav, ki so pooblaščeni, da sestavijo osnutke resolucij o pobudah za vrnitev Jeruzalema Musli- PEKING, 24. — Princ Norodom Sihanuk je dane® iz Pekinga pozval kamboško ljudstvo k oboroženi vstaji proti novemu režimu v Phnom Penhu. Po drugi strani pa se režim generala Lon Nola pripravlja, da v Kambodži proglasi republiko izrekli podporo Sihanuku tako ha-nojska vlada kot južnovietnamska začasna revolucionarna vlada. Saj-gonski kolaboracionistom režim je seveda na popolnoma nasprotnih stališčih, saj je popredsednik Cao Ky poslal danes novemu kambo-škemu državnemu poglavarju Lon Svoj poziv je Sihanuk naslovil na Nolu čestitke ter mu izrazil željo, po sodelovanju med obema režimoma. Da pa je to sodelovanja vse tiste, «ki ne morejo več prenašati krivičnega zatiranja izdajalcev in ki imajo pogum in patriotizem za osvoboditev domovine«. Tem je princ obljubil, da jim bo preskrbel orožje ter celo pripravil vojaško šolo, v kateri se bodo lahko izučili bojevanja. SihJnuk se je zagovarjal pred obtožbo, da je «izdal domovino«. Svoje zadržanje je obrazložil z voljo, da bi preprečil Kambodži, da bi ((nepremišljeno sprovocirala« socialistični Vietnam, ki ga »same ZDA, najbogatejša in največja vojaška sila na svetu, niso mogle u-pogniti«. V svojem govoru je bil princ tudi nekoliko avtokritičen ter priznal napako, da je zaupal ((obremenjenim osebnostim, fašistom in reakcionarjem«, ki sestavljajo sedanjo vlado in parlament v Phnom Penhu. Prav zaradi tega je Sihanuk še enkrat potrdil, da bo takoj po zmagi odstopil ter med obema lutkovnima vladama že obstoječe, priča pisanje lista južno-vietnamske vojske, ki poroča, da je kamboška vojska v pičlem tednu po desničarskem državnem udaru ubila več kot tristo vojakov Severnega Vietnama in FNO, katerih od. delki" so se posebno na področju ob ustju Mekonga znašli pod ognjem tako kamboške kot sajgon-ske vojske. Novi kamboški prvaki se medtem, kot smo omenili, pripravljajo, da bi preglasili republiko. List «Ko Santepherap« se danes zavzema za to ter poziva narodno skupščino in svet kraljevine, naj ((takoj proglasita republiko in napravita konec dvajsetim stoletjem monarhistične diktature«. O tem vprašanju je vlada menda že danes razpravljala, vendar ni bilo še nobenih sklepov. V Phnom Penhu napovedujejo, da bi predsednik rem.i- prepustil «napredni mladini in delovnemu ljudstvu« odgovornost za! blike utegnil postati bivši diplomat obnovitev države. j in pisatelj Sim Var, ki ie bil v Tudi princ Sulanuvog, predsed- zadnjih letih odločen Sihanukov nik laoške domovinske fronte Pa- nasprotnik, ki pa uživa tudi pod- .................. tet Lao, je izrazil svojo podporo P°ro. v levičarskih intelektualnih manom ter o ustanovitvi stalnega prizadevanjem Sihanuka za strmo-1 krorih. Po sDlo*ni oceni bi do pro-sekretariata med muslimanskimi ; glavijenje novega kamboškega Krasitve republike utegnilo priti že državami. 1 režima. Kot je znano, sta že v prihodnjih dneh, kar bi poleg drugega pomenilo tudi nov udarec Sihanukovi avtoriteti. Vojaški in politični položaj v Laosu je medtem še vedno zapleten. Zelo nejasne so predvsem vesti, ki prihajajo z bojišč. Agencija Patet Laa je sporočila, da njene sile oblegajo tajno vojaško oporišče v Long Chengu, kjer so v zadnjih dne n ubile več kot sto vladnih vojakov in ranile kakih tristo. Ameriški strateški bombniki nadaljujejo bombardiranje laoškega a zemlja in predvsem «Hošiminhove poti«, letalstvo ZDA pa se udeležuje tudi vojaških operacij vladnih sil proti oddelkom domovinske fronte. Ameriško vojaško poveljstvo v Sajgonu je sporočilo, da je bil a-meriški helikopter sestreljen nad južnim Laosom in da so štirje člani posadke mrtvi. Gre za prvi helikopter, ki so ga ZDA izgubile nad Laosom po 10. marcu, ko je začelo poveljstvo objavljati ločene sezname o ameriških zgubah v Laosu. IIIMIIMIIIIMMIIIIMMIIIIMIIMIIMIMlIlllllMIlrMIIIMIIIIIIIIMlIlMMMMIIIIIMIIIIMIIIIIIIIMMMMMIMMflllMIIIIMMMI NIX0N 0 RASNI INTEGRACIJI NA ŠOLAH Korak nazaj na poti odprave diskriminacije WASHINGTON, 24. - Predsednik Nixon je danes objavil program svoje uprave v pogledu rasne integracije na šolah v ZDA. Program je zelo zmeren in je dejansko v popolnem nasprotju s Kennedyjevo politiko o odpravi rasne diskriminacije. Poleg tega pa je v nasprotju tudi z razsodbo vrhovnega sodišča, ki je odločilo, da morajo biti na vseh šolah v ZDA skupni razredi belcev in črncev. Nixon pravi, da ni potrebno, «da jg odprta družba hemogena ter popolnoma združena. V njej je mnogo prostora za razne skupnosti*. V svojem dofcumentu Nixon pravi, da je vrhovno sodišče, ko je proglasilo protiustavnost rasne diskriminacije «de jure*, pustilo precej odprtih vrat v pogledu diskriminacije «de faeto*, ki jo pogojujejo posebni zemljepisni in urbanistični položaji. To je po Nixono-vem mnenju povzročilo precej kaotično stanje na osnovnih in srednjih šolah v ZDA. Pri tem se Nixon sklicuje na nekatere primere, kjer so beli rasisti na jugu ob ukazu, da je treba takoj izvesti šolsko integracijo, zapustili črncem vse javne šole in ustanovili za svoje otroke zasebne šole. V bistvu se Nixo-nova uprava odpoveduje spoštovanju obveznega prevoza črnskih otrok v šole »izven običajnih zemljepisnih šolskih področij z namenom, da se uresniči rasno ravnovesje*. Zaradi tega Nixon prepušča krajevnim oblastem, kar pomeni v tem pogledu belim rasistom, da sestavijo bolj »prožne* načrte na področju šolske integracije. Ti Nixonovi ukrepi, ugatavljajo o-pazovalci v VVashingtonu, sprejema- jo načelo, da v Ameriki ni mogoča popolna rasna integracija. V Bejrutu spopad med gverilci in tihotapci BEJRUT, 24. — Kot poročajo nekatere tiskovne agencije, je danes popoldne prišlo do streljanja v mestnem predelu Tarik Al Jadida v bejrutskem predmestju med palestinskimi gverilci in skupino libanonskih tihotapcev s cigaretami in z mamili. Agencije poročajo, da so bile baje pri spopadu tri osebe mrtve ln štiri ranjene. Na kraj spopada so prišli močni libanonski policijski oddelki, ki pa niso posredovali. Bejrutska policija je sporočila, da so se tihotapci vgnezdili v omenjeno predmestno področje, ki je pod nadzorstvom palestinskih gverilcev. Tihotapci so začeli streljati v trenutku, ko so gverilci dovolili libanonski policiji, da napravi preiskavo v Osumljenih hišah. Takoj nato Je prišlo do ostrega spopada z gverilci, ki so obkolili hišo tihotapcev in jih zajeli. «Tedcn Beograda na Dunaju» LJUBLJANA, 24. - Na Dunaju bo od 1. do 10. aprila posebna manifestacija pod geslom «Teden Beograda na Dunaju*. V tem času bo na Dunaju na nekaj samostojnih razstavah prikazanih veliko podrobnosti iz zgodovine kulturnega življenja in sedanjega stanja jugoslovanskega glavnega mesta. KOPENHAGEN, 24. — Poslanec v danskem parlamentu Mogens Camrre je izjavil, da bo odšla de-legactja parlamentov skandinavskih LYDDA, 24. Izraelsko vojaško držav prihodnji četrtek v Atene, sodišče je danes obsodilo na 25 let kjer bo od grške vlade zahtevala zapora mladega Arabca Salima Kas- osvoboditev komponista Mikisa Te-seja, ki so ga obtožili, da je pre- odorakdsa. Delegacija bo skušala teklega septembra nameraval urno- prepričati polkovnike, naj dovolijo, riti izraelskega podpredsednika vla- da bi se glasbenik preselil na Dan-de Allona. Obtoženec je priznal, da sko, kjer bi se lahko zdravil. Po je postavil bombo na železniški pro- informacijah, s katerimi razpolaga gi severno od Tel Aviva, po kate- delegacija, je namreč Teodorakia ri naj bi potoval Ali on. hudo bolan. Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15.2 stopinje, najnižja 9.9, ob 19. uri 11.9 stopinje, zračni tlak 1017,5 stanoviten, veter 8 km severozahodnik, vlaga 92 odst., nebo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10 stopinj, dežja je padlo 9.8 mm. Tržaški dnevnik Danes, SREDA, 25. marca Ozn. M. D. Sonce vzide ob 5.59 in zatone 00 18.23 — Dolžina dneva 12.24 — Luna vzide ob 21.24 in zatone ob 6.« Jutri, ČETRTEK, 26. marca MAKSIM Z VČERAJŠNJE SEJE TRŽAŠKEGA OBČINSKEGA SVETA Mestni promet, vodovod in plin v razpravi o proračunu Acegata Burna razprava pred imenovanjem novega predstavnika tržaške občine v upravnem svetu delavskih zadrug Z 28 glasovi iz vrst svetovalcev levosredinskih strank so v tržaškem občinskem svetu odobrili proračune mestnega podjetja ACEGAT za leta 1967, 1968 in 1969. Proti proračunom so glasovali svetovalci leve in desne opozicije. venščinl in italijanščini odpri Stojan Spetič. Poročilo je prebral deželni tajnik ZKMI Angelo De Pie-no, kd je med drugim poudaril v svojem poročilu, da je naloga komunistov v šolah in na univerzi [ ustvariti pogoje, da bo «univerza Spričo dejstva, da gre za prora- i pustila za seboj balast nacionali- * 1 1-1 1 X ■ -1 es+1 rvranrMd In uritinfrln nn čune preteklih let, ni glasovanje samo po sebi spremenilo obstoječega stanja, pa tudi ne bo bistveno vplivalo na nadaljnje delovanje mestnega občinskega podjetja. Pač pa je še enkrat prišlo do živahne in v nekaterih primerih tudi ostre razprave o vlogi podjetja ACEGAT in perspektivah za preosnovo komunalnih storitev pri nas. V ospredju kratkega županovega pojasnila, po poročilu odbornika Varisca, je bilo namreč prav to vprašanje. Inž. Spaccini je strnil svoje poglede na bodoči razvoj občinskih storitev v tržaški občini v pet točk, in sicer: 1. poseg tržaške občinske uprave za obnovitev vodovodnih naprav v višini 5 milijard lir, od katerih bo poldruga milijarda iz zunanjega prispevka, 2. zamenjava plinovodov z novo metansko mrežo, 3. obnovitev in delna preosnova javnih prevoznih sredstev v Trstu (v ta namen je bila namenjena 1 milijarda Ur), 4. anketa o tržaškem prometu, na osnovi katere bo izdelan načrt o celotni preosnovi sistema mestnih prevozov in parkirnih prostorov, 5. poseg občine za obnovitev likvidnosti podjetja ACEGAT v višini 10 milijard lir. , Odbornik Vascotto, ki je obrazložil triletni proračun (in neformalni toda dejanski obračun), je poudaril, da so bila omenjena tri leta važna zaradi načetih del, od podmorskega vodovoda do nakupa sto novih avtobusov in odprave tramvajev in zastarelih naprav. Letne izgube podjetja so znašale zapovrstjo 1 milijardo in 749 milijonov, nato 2 milijardi in 79 milijonov in lani 3 milijarde in 164 mi-Ujone lir. Te bo polovično krila občina 'z svojih proračunskih sredstev, drugo polovico pa bo krila uprava podjetja samega s posojilom pri u-$ treznem denarnem zavodu. Po kritičnih 'posegih komunističnega svetovalca Crevatina, ki je o-čital občinski upravi, da se ni predstavila z organskim načrtom za preureditev mestnih storitev in liberalca Traunerja, ki je omenil tožbo med ACEGAT in EN EL za pristojnost pri razdeljevanju električne energije potrošnikom ter socialdemokrata Cesareja, ki je pohvalil delo Acegata, so svetovalci z večino glasov odobrili tudi kritje kredita pri mestni hranilnici v višini 5 milijard, kot predujem na letošnji proračun mestnega podjetja. Svet je nato sprejel na znanje ostavko socialdemokrata Cesareja iz občinskega odbora, v katerem 'e zasedal mesto pododbornika. Na njegovo mesto je bil izvoljen za PSU Bruno Lovero. Po odobritvi vrste upravnih aktov so svetovalci imenovali z glasovi strank levosredinske koalicije občinskega predstavnika v upravni svet tržaških delavskih zadrug (CO OP). Namesto Saveria Giacchetti ja. ki mu je zapadel mandat, bo občino predstavljal dr. Fulvio Sossi. Pred tem se je razvila burna debata o položaju v delavskih zadrugah s širšim sporom o vrnitvi le-teh članstvu. V razpravo je poseglo več svetovalcev, o čemer bomo poročali jutri. Občinski svet je končno imeho-val svoja predstavnika v medobčinski organizem za zaščito turističnih značilnosti kraškega in obmorskega področja, in sicer župana Spaccini-ja in njegovega namestnika prof. Lonzo. stičnih pregrad in ustregla potrebam slovenske narodne manjšine v Italiji, ob neposrednem odnosu do njene kulture«. V zvezi s tem so se udeleženci kongresa sekcije zavzeli za ostva-ritev posebnega inštituta pri univerzi za preučevanje kulture, tradicij, folklore in zgodovine slovenskega naroda in slovenske narodne manjšine v Italiji še posebej. Komunisti z univerze so soglasno sklenili, da bo njihova sekcija poimenovana po Eugeniu Curielu. Pojasnilo Združenja zadrug in vzajemnih zavarovalnic Namestnik predsednika Združenja zadrug in vzajemnih blagajn Sa-verio Giacchetti je v zvezi z volitvami za upravni svet Delavskih zadrug in netočnim poročanjem v nekaterih časopisih poslal tisku pojasnilo glede predloženih volilnih list. Neki list je namreč pred nekaj dnevi pisal, da so na listi štev. 1, ki jo je predložilo omenjeno združenje, samo predstavniki KPI in PSIUP. Giacchetti predvsem pripominja, da so zadružniki, vpisani v PSI, včlanjeni v vsedržavno zvezo zadružnih združenj in da zaradi tega tržaški socialisti v veliki večini podpirajo volilno listo štev. 1. Nesmiselno je torej trditi. da mora tržaški PSI podpirati samo listo, v kateri so se združile KD, PSI in PRI, kakor je tudi nesmiselno trditi, da listo štev. 1 pod- Razstava o taboriščih v veži Kulturnega doma je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. Opozarjajmo, da bo razstava odrpta do torka, 31. marca. Ustanovni kongres komunistične sekcije na tržaški univerzi Opozarjamo na komemorativno potovanje v Dachau, Gusen, Mauthausen in Begunje (od 30. aprila da 5. maja), ld ga organizira Združenje bivših političnih deportirancev (Ul. Crispi 3-c). Vpišite se čimprej. pirata samo KPI in PSIUP. Tako imenovana lista »Italijanskega demokratičnega zadružništva« ne predstavlja drugega, pravi Giacchetti, kot dogovor na vrhu med strankami, ne da bi vprašali za mnenje zadružnikov samih. Socialistični zadružniki, ki podpirajo listo štev. 1, so večkrat poudarili, da je popolnoma zgrešeno lotiti se problemov zadružništva na ravni političnih strank. Trdno verujemo, poudarja Giacchetti, v avtonomno in enotno funkcijo zadružništva in zaradi tega se borimo za uveljavitev avtonomije in enotnosti zadružnega gibanja. Zaradi tega oporekamo listi »Italijansko demokratično zadružništvo«, ker je sad političnih kompromisov med strankami, da bi govorila v imenu tržaških zadružnikov. Socialistična struja članov Feder-coop vabi zadružnike, naj se borijo, da bo na volitvah zmagala lista štev. 1, ki zgotavlja resnične inte- Sinoči v škedenjskem prosvetnem društvu Otvoritev razstave S. Godine in V. Raima Sinoči so v prostorih prosvetnega društva v Skednju odprli pomladansko razstavo domačih slikarjev Silvestra Godine in Vladimi-ra Raima. Domačin dr. Drago Dolgan je imel kratek, priložnostni govor, med katerem je dejal: zDragi sovaščani, dragi gostje! K otvoritvi te pomladanske slikarske razstave hi rad pripomnil, da je človeku vedno prijetno pri srcu, ko sliši, da se razna naša prosvetna društva kulturno udejstvujejo, kajti to je znamenje, da se zavedajo visoke kulturne ravni svojega naroda in da prav to udejstvovanje razodeva težnjo, globoko ukoreniniti to zavest v slehernem našem človeku» in je svoj govor zaključil takole: ^Prepričan sem, da bo vsak izmed nas in izmed obiskovalcev našel v tej razstavi to, kar mu najbolj odgovarja po značaju in okusu. Na širna umetnikoma pa se prisrčno zahvaljujem za njun dragocen prispevek h kulturnemu udejstvovanju škedenjskega prosvetnega društva.» Silvester Godina razstavlja 29 slik od domačih motivov do cvetja in tihožitja, Vladimir Kažem pa razstavlja slike z morsko tematiko. Vsem Škedenjcem in tudi članom ostalih prosvetnih društev priporočamo, da si razstavo ogledajo. Razstava bo odprta vsak dan od 17. do nedeljah in praznikih VČERAJ V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA Srečanje z avtorjem «Ukane» pisateljem Tonetom Svetino Za svoja izvajanja je bil simpatični Tone Svetina deležen iskrenih aplavzov in stiskov neštetih rok rese zadružnikov in zavzetost za re-120. ure. ob šitev problemov Delavskih zadrug. I pa od 10. do 13. ure .................... ........................................mm......................................... Za srečanje z avtorjem vojnega partizanskega romana zlikana», Tonetom Svetino, je vladalo veliko zanimanje, kar je povsem razumljivo, saj je »Ukana« na mah postala najpriljubljenejši slovenski povojni roman. Posebno na Primorskem, kjer se je dogajal velik del dogodkov, ki jih opisuje Svetina, ga najbrž ni človeka, ki ga še ne bi prebral. Pravilna je bila zato odločitev, da se SPZ in Slovenski klub kot prireditelja tega srečanja (popoldanskega in večernega) preselita izjemoma v malo dvorano Kulturnega doma, ki je bila zvečer do kraja zasedena. Med poslušalci so bili poleg stalnih obiskovalcev Slovenskega kluba številni zlasti bivši partizanski borci. Pisatelja je občinstvu predstavil predsednik SK dr. Vlado Turina (popoldne podpredsednik SPZ M Kapelj), ki je dejal, da si tržaški Slovenci štejemo v posebno čast, da je prišel Tone Svetina med nas. saj je bila želja mnogih, da osebno spoznajo avtorja zlikane* in da slišijo iz njegovih ust, kako je ta roman nastajal. Predstavil je T. SEJA DEŽELNEGA SVETA Razprava o odločni borbi študentov in o položaju na tržaški univerzi Običajna večina je zavraiia resolucijo komunistov in izglasovala resolucijo KD-PSI in PSU Včeraj je deželni svet razpravljal o dveh resolucijah v zvezi s položajem na tržaški univerzi. Prvo so predložili komun'sti in so z njo zahtevali deželno podporo akciji študentov ter novo politiko glede univerzitetnih gradenj, drugo pa svetovalci večinskih strank z zahtevo po okrepitvi univerze, pri čemer pa so se izognili vprašanju solidarnosti s študenti. Resolucija KPI izraža najprej solidarnost s smotri in z obliko študentovske borbe za obnovitev višjega šolstva v okviru politike demokratičnega načrtovanja ter gospodarskega in socialnega razvoja Furlanije Julijske krajine. Zatem poudarja resolucija, da rektorat tržaške univerze zavrača z vsakovrstnimi pretvezami resnični stik s študenti in celo s samim akademskim zborom. Nato ugotavlja pomanjkanje vsake politike, ki bi zagotovila dejansko pravico do študija in popolno udeležbo študentov v življenju univerze in pomanjkanje načrtovanja pri gradnji univerzitetnih stavb, ker ni primernega finansiranja. Nadalje ugotavlja, da postavljajo ovire poglobljeni raz- „■■■■■■■.mm................mi»mm.mmimmmmmmmmmmmi.il PRED VELIKONOČNIMI POČITNICAMI Profesorska «zapora» medicinske fakultete Svet fakultete protestira, ker uprava bolnišnice ni spoštovala sprejetih obveznosti Z izvolitvijo Izvršnega komiteja •e je predvčerajšnjim, po celodnevni razpravi o poročilu, ld ga je prebral Angelo De Plero, zaključil ustanovni kongres univerzitetne sekcije KPI. S tem so komunisti na univerzi zadostili težnjd po organiziranem nastopu doslej razdrobljenih skupinic na raznih fakultetah, katerim Je manjkala, v prvi vrsti, širša ldejmo-politična osnova v delu in pobudah. Seveda pa Je rast komunistične organizacije na univerzi tudi posledica vloge, ld so Jo prav ti Imeli med zadnjo zasedbo tržaškega vseučilišča. V Izvršni odlbor sekcije, ki bo koordiniral delo osnovne organizacije ln cehe na fakultetah, so bili na predlog volilne komisije soglasno Izvoljeni Fulvio Bozzetta, Piemiarco D’Andrea, Stojan Sancin, Mauro Gialuz, Aldo Colleonl, Gordanuttd, Cemic K., Angelo De Piero, Plero Pandzon, Ugo Poli, Sar-tori, Agostini ln prof. Roberto Costa, v nadzorni svet pa Boris Iskra Stojan Spetič in Maria Biasinl. Delovni kongres sekcije, ki se ga Js udeležilo kakih 60 članov sekcija, pa tudi gostje, člani izvenpar-lamentamih skupin in predstavnik mladinskega gibanja krščanske demokracije Paolo Zanini Ja v slo- Sklep docentov na tržaški medicinski fakulteti, da okličejo zaporo in prekinitev predavanj v znak protesta, ker niso upravniki splošnih bolnišnic za ureditev študijskih prostorov fakultete in klinik, je izzval v javnosti dvojno reakcijo. Z ene strani, na primer, študentje sicer ne soglašajo s samim dejanjem in ga «spre1emajo na znanje«, kot so se izrekb na svojd skupščini, medtem ko opozarjajo javno mnenje, v prvi vrsti pa pristojne oblasti, politične stranke tn docente tei' upravni svet bolnišnice na odgovornost, z druge pa je tržaška PSI ostro napadla delanje fakultetnega sveta za katero sodi, da nosi del odgovornosti za vse, kar se je zgodilo, ker pač niso nikoli izdelali resnično operativnega in organskega načrta za razvol fakultete v kateri delajo Vsekakor pa kaže. da je župan Spaccini sprejel vabilo PSI in sklical sestanek vseh pristojnih organov, se pravi bolniški upravni svet, svet docentov medicinske fakutete in druge organe javne oblasti (deželo itd.). Srečanje bo verjetno prihodnji teden, takoj po velikonočnih počitnicah. Srž spora ie v bistvu zagotovilo upravnih organov splošne bolnišnice, da bo do 15. marca, torej pred desetimi dnevi, pripravil organski načrt za ureditev prostorov fakultetnih klinik laboratorijev in podobno. Ker se to ni zgodilo, so profesorji na fakulteti pristopili k de-ianiu, s katerim nočejo oškodovati študentov (tl bi itak ostali doma zaradi počitnic) pač pa opozoriti nase lavno mnenje. snežne odeje na njej. Medtem ko Je dvema izletnikoma uspelo, da sta se umaknila, so Alda Macchija in Mirello Lenardi ruševine poko-pale pod seboj. Eden izmed izletnikov, Ruggero Lovagnolo, je odšel po pomoč k obmejni milici in reševalna skupina je ponesrečenca rešila izpod ruševin. Zdravnik je ugotovil, da ima Maochi zlomljeno desno ključnico, Lenardijeva pa medenico. Se istega večera so ranjenca prepeljali v tržaško splošno bolnišnico. Danes 24-urna stavka tekstilnih delavcev Tajništva CGIL, Delavske zbornice in CISL so za danes proglasile 24-umo stavko tekstilnih delavcev, ki so zaposleni v tržaški konopljarni in v tovarnah S. Giusto in FIL SNIA. Zopet dovoljeni obiski v Zavodu za otroško varstvo Nesreča tržaških izletnikov na Vremščici Ko se je skupina petih tržaških izletnikov odpravila v nedeljo na izlet na Vreniiico, še ni vedela, kako slabo se bo vzpon končal. Ko so dospeli na cilj, so se Tržačani domislili, ker so zagledali staro kočo ob hlevu, da bi mogli v njej obedovati. Prvi štirje so že stopili v staro zgradbo, ko se je nenadoma njena streha udrla zaradi prevelike teže 60 centimetrov debele Pokrajinska uprava sporoča, da bodo od 26. marca sorodniki lahko zonet obiskovali otroke v pokrajinskem zavodu za otroško varstvo V Trstu, ker je prenehala doba izolacije zairadi primerov vnetja pri-ušesne slinavke Na ortopedskem oddelku so sinoči sprejeli 15-letnega dijaka Mau-ra Bibulija iz Ul. M. Polo 20, ki se je ponesrečil med košarkarskim treningom z ekipo «Lloyd Adriati-co» v telovadnici v Ul. Montecen-gio: pri padcu si je namreč izpahnil desni komolec. Z avtom Rdečega križa so ga odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedski oddelek. Okreval bo v treh tednih. pravi tisti krogi, ki hočejo braniti svoje posebne interese in prikrivati veliko politično odgovornost. Resolucija obvezuje odbor, da podpre akcijo študentov in določi prispevek v prid glavni skupščini, ki vodi študentovsko borbo. Poleg tega naj odbor nakaže svoje stališče v zvezi z uresničenjem čl- 9 posebnega statuta: naj nakaže u-smeritve gradbene univerzitetne dejavnosti, naj omogoči dejansko pra vico do študija, naj nadzira regulacijske načrte, da pride do globalne urbanistične ureditve, pri čemer je treba upoštevati splošne potrebe za razvoj tržaške univerze, ki je deželna, končno, naj se seznani deželni svet z vsemi zapisniki akademskih organov glede gradbene dejavnosti. Resoluciia večine se sklicuje najprej na važno funkcijo univerzitetne izobrazbe v demokratičnem in socialnem razvoju vsedržavne in deželne skunnosti. Poudarja potrebo po čimprejšnjem uresničenju sploš n? reforme višjih šol, da se ustroj italijanskih univerz prilagodi potrebam demokratične družbe, sodobnega znanstvenega napredka in didaktični funkcionalnosti. Predvsem pa naj bi se vsi sestavni deli univerzitetne skupnosti bolj udeleževali reševanja vprašanj univerz. V zvezi s položajem na tržaški univerzi izraža resolucija željo, da bi prišlo do novih odnosov med raznimi komponentami univerzitetnega življenja, pri čemer naj bi se poudarila vloga študentov. Zatem pravi resolucija, da bi morali čimbolj uveljaviti ustavni predpis o pravici do študija, pri čemer naj dežela izvaja svojo dopolnilno vlogo. Nato se resolucija sklicuje na smotre gospodarskega in socialnega načrtovanja v deželi, o-menja razne deželne posege v prid univerze, potrjuje obveznost dežele, da bo v sodelovanju z drugimi krajevnimi ustanovami pospeševala krepitev tržaške univerze in pravi, da je treba glavne izbire glede razvoja univerze uskladiti s splošnimi smotri deželnega načrtovanja. V ta namen mora biti univerza v tesnem stiku z deželno upravo in s krajevnimi ustanovami. Kar se tiče gradnje raznih poslopij, jih je treba čimbolj osredotočiti. Končno pohvali pobude deželnega odbora glede uresničenja splošnega načrta za razvoj univerze. V razpravi o obeh resolucijah so spregovorili svetovalci Bosari (K Pl), Cocianni (KD), Schiavi (MF), Rizzi (PSIUP), Štoka (SS), Boschi (MSI), Morpurgo (PLI) in Bianchini (KD). Bosari je predvsem poudaril, da morajo seznaniti deželni svet z načrti za gradnjo univerzitetnih poslopij. Schiavi je dejal, da bo njegova skupina glasovala za reso lucijo večine. Rizzi je kritiziral ravnanje večine v zvezi z univerzo in z bojem študentov. Štoka je dejal, da ni med študenti in profesorji nobenega stika ter da bi morali menjati sistem. Študenti so pokazali v svoji borbi vso zrelost. Omenil je tudi posebna vprašanja slovenskih študentov in rekel, da bi moral ustanoviti v Trstu stolico za slovensko književnost, kot je v Padovi, v Vidmu pa spopolniti študij slovenščine. Bianchini pa je odločno zavrnil očitek, češ da večinske stranke držijo z »baroni« na u-niverzi. Vsem svetovalcem, ki so posegli v razpravo, je odgovoril odbornik za prosveto Giust. Rekel je, da je sedanji položaj na univerzi posledica vrste pomanjkljivosti, ki so se nakopičile na univerzah v poslednjih letih. Pri tem je treba poudariti zlasti pomanjkanje razume vanja med študenti in akademskimi oblastmi, kar se tiče soudelež- be v življenju univerze. Poleg tega so tudi nezadostne univerzitet ne gradnje. Odbornik je nakazal stališče odbora do univerzitetnih vprašanj in rekel, da je bilo še pred nekaj leti poprečje študentov, ki so v naši deželi doktoriral’, n>ž-je od vsedržavnega poprečja, da pa se je položaj izboljšal, saj je bilo v akademskem letu 1964-65 vpisanih na univerzo samo 5000 študentov, v tem akademskem letu pa da jih je 9500. Število študentov, ki so doktorirali, se je zvišalo od 300 na 700. V zvezi z načrti za gradnjo univerzitetnih objektov je odbornik dejal, da predvideva načrt 14 milijard in pol izdatka. Pri tem je na štel razna dela, ki so v načrtu. Omenil je tudi vprašanje gradnje tretjega študentovskega doma in menze. Naštel je razne deželne prispevke za razvoj univerze ter podpore študentom, ki omogočajo večjemu številu obisk univerze. Za opozicijo je odgovoril odbornik komunist Cuffaro, ki je odločno zavrnil stališče večine in rekel, da ne kaže nobene prave volje za rešitev univerzitetnih vprašani Sore govorili so še Cocianni, Gefter -Wondrich in Trauner, nakar je sledilo glasovanje. Za komunistično resolucijo je glasovala samo levica in proti stranke leve sredine in desnica, za resolucijo strank leve sredine pa te strankp in desnica. Svetovalec Štoka se je vzdržal pri glasovanju o obeh resolucijah. Zatem se je začela razprava o zakonskem osnutku deželnega odbora o posegih v prid izseljencem in njihovim družinam ter o zakonskem predlogu komunistov za ustanovitev deželne konzulte za izseljevanje in za ukrepe v prid izseljencem in njihovim družinam. Včeraj je o tem zakonskem osnutki: spregovoril samo liberalec Trauner, danes pa se bo razprava nadaljevala. Skupno se je k razpravi prijavilo 17 svetovalcev. Svetino tudi kot pisatelja od njegovih prvih objavljenih del v letu 1950 in njegovo življenjsko pot od prisilnega nemškega mobiliziranca do njegovega pobega iz nemške vojske in vstopa v partizanske vrste na Gorenjskem in Primorskem. Pisatelj Svetina je uvodni del svojega predavanja posvetil izhodiščnim razlogom za pisanje zlikanem. Bežno se je ozrl na zgodovinsko usodo Slovencev, v kateri se je narodno ozemlje skrčilo za dve tretjini, in poudaril zgodovinsko dejstvo, da se je šele z NOB v veliki meri uresničila združitev vseh Slovencev v lastni državi. Neposreden povod za razmišljanje o pisanju romana pa se mu je ponudil v stenah Krna, kjer je slučajno našel dnevnik padlega nemškega oficirja in kjer je prišel v stik s samotarjem, ki se je razočaran umaknil iz sveta in šele v stiku z naravo ponovno vzljubil svet in ljudi. Ob teh dveh momentih si je zastavil vprašanja zakaj se ljudje ubijajo med seboj. V globoki tragiki tega nesmisla, ki jo je potem, ko je zbiral gradivo za roman in se lotil pisanja, prou čil do kraja s stališča vseh v spopadu na naših tleh bojujočih se sil, in v soočenju s problemom resnice, je prvo izhodišče romana. Drugo izhodišče romana je problem umetnosti. Umetnost nastaja bodisi iz bolečine, bodisi iz radosti. V zUka ni» sta zajeti obe ti komponenti, kajti ne gre samo za resnico, gre tudi za lepoto. Tretje izhodišče, iz katerega je izhajal, pa je slog pisanja, namreč pisanje iz ljudstva za ljudstvo tisto ljudstvo, ki je partizansko epopejo omogočilo in brez katerega bi partizanstva nikoli ne moglo biti. Rezultanta vseh teh izhodišč je roman, ki je obsodba, nasilja kot posledice konsumne civilizacije, je vojni roman proti voj ni, kot največjem zlu človeštva in še toliko večjemu zlu za majhne narode, kakršen smo Slovenci, ki lahko v velikem svetovnem konfliktu samo izginemo kot narod, kar bi se z nami zgodilo tudi v zadnji vojni, če se ne bi uprli z orožjem. Težko je v kratkem povzeti vse misli, ki jih je pisatelj Svetina v svoji razlagi nanizal, saj so kar vrele iz njegovih ust v spontanih iskrenih in zdravih sekvencah, ki smo jih občutili kot pristne in resnične, zlasti tisto, da je eksistenca človeka in naroda samo v njegovem večnem boju med dvema velikima resnicama, med rojstvom in smrtjo in še tisto, da človek in seveda narod lahko dvakrat umre: prvič ko se odpove boju in drugič s fizično smrtjo. Pisatelj Svetina se je nato bežno pomudil pri posameznih akterjih in dogodkih v svojem romanu, pri delovanju gestapovskih agentov in partizanske varnostne službe VOS ter pri klavrni izdajalski protinarodni vlogi, ki so jo odigrali na Slovenskem klerikalizem, belogardisti in domobranci v bratomorni vojni. Svoje misli je prenesel tudi na sedanji čas. ko nasilje velikih sil ie vedno ogroža varnost in eksistenco malih narodov. V tej zvezi je omenil politiko miroljubne koeksistence, ki jo vodi socialistična Jugoslavija, kot edino pravilno. V prostem razgovoru s poslušalci se je dotaknil tudi za nas zelo važnega problema namreč opisovanja narodnoosvobodilnega boja v samem Trstu, kjer je bilo herojskih dejanj več kot v sami Ljubljani. Dejal je, da je v Trstu dovolj slovenskih pisateljev, ki bi si morali prevzeti prvenstveno to dolžnost, kot ja da napadajo matično deželo iz žabje perspektive, ko iz mlake dlakocepijo o tem, kako raste ta ali ona travica, namesto, da bi usodo Slovenskega naroda ocenjevali iz ptičje perspektive, to je iz širokih pogledov. Proti razpustu zbornice in reak-odon&miim poskusom v zvezi z vladno knkao bo danes zvečer ob 20. uri v Ljudskem domu v Ulici Madonnina javna debata. Uvodno poročilo bo imel član vsedržavnega vodstva KPI posl. Giorgio Napol itano. Občni zbor P.d. Prosek-Kontovel Sinoči je p.d. Prosek - Kontovel sklicalo v društvenih prostorih na Proseku občni zbor. To društvo namreč že nekaj let ni imelo rednega občnega zbora, čeprav ni ni koli prekinilo, ne zanemarilo prosvetnega delovanja, kakor je bilo to jasno razvidno iz raznih poročil. Najprej je odbor predlagal dnevni red, sledile so volitve predsednika občnega zbora in volilne komisije, nato so predsednik, tajnik, blagajnik in predstavnica dramske skupine prebrali podrobna poročila. Po krajši diskusiji je tajnik Bruno Rupel prebral osnutek društvenega pravilnika, ki ga je sestavil prejšnji odbor. Ko so pravila primemo dopolnili ln delno spremenili z ozirom na predloge navzočih članov, je stari odbor predlagal kandidatno listo za novo vodstvo, ki je bila skoraj v celoti sprejeta. V novem odboru, je predsednik še vedno Marjan Pertot. Mnogo je vsekakor novih odbornikov, ker so člani sklenili, da povečajo odbor. Sledila sta pozdrava predstavnikov SPZ in p.d. Igo Gruden Iz Nabrežine. Zaradi pomanjkanja prostora bomo o občnem zboru podrobneje poročali v jutrišnji številki. Za svoja izvajanja, ki so se precej zavlekla, ki pa so s svojimi originalnimi in zdravimi prispodobami povsem 'pritegnila pozornost in zanimanje poslušalcev, je bil simpatični in zgovorni pisatelj Svetina deležen toplih aplavzov in marsikateri bivši partizanski borec mu je želel na kraju stisniti roko v zahvalo, da je v svojem -rmanu tako lepo ovekovečil boj naših primorskih in gorenjskih ljudi za svobodo. Mnogim se je tudi rade volje podpisal v knjigo. .1- k. SPDT priredi 2S. ln 26. aprila dvodnevni Izlet z avtobusom v Gortino D’Ampezzo. Možnost spomladansko sprehodov ln smučanja. GLASBENA MATICA - TRST Danes 25. marca 1970 ob 21. uri v mali dvorani Kulturnega doma KONCERT ORKESTRA GEASBENE MATICE Solisti: MILOŠ PAHOR flavta VOJKO CESAR fagot D IN A SLAMA klavir Dirigent: KRUNO CIPCI Srebotnjak: Tri skladbe za godalni orkester. Boccheririi: Koncert za flavto in orkester v D-duru. Beethoven: Romanza cantabile za flavto, fagot, klavir in orkester. Mozart: Simfonija št. 29 v A-duru (KV 201). Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM V nedeljo, 29. t.m. ob 16. uri, v ponedeljek, 30. t.m. ob 16. uri Ignazio Klone PRIGODA UBOGEGA KRISTJANA prvič v slovenščini Zadnjič v Kulturnem domu V četrtek, 2. aprila, ob 16. uri, v petek, 3. aprila ob 16. uri,, v soboto, 4. aprila ofo 16. uri Pavel Golia SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Prodaja vstopnic ob delavnikih od 12. do 14. ure in eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma, ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom. Rezervacije po telefonu 734265. Gledališča VERDI Na splošno zahtevo je vodstvo fl*j datišča Verdi sklenilo ponoviti ju« zvečer ob 20.20 Bizetovo opero «Caa men«, s katero se bo zaključila m- ,r,no». Moderno 16.00 «Una sera... un tre Yves Mo-ntand, Anouk Aim-ee. ^ lmpero 16.30 «11 maggiolino 1 matto«. Technicolor. . aj Vlttorio Veneto 16.30 «Agente servizio di Sua Maesta«, G. L* by, D. Rigg, G. Ferzetti. 5, Ideale 16.00 «Istambul Express»-Berger, John Saxon. Technico* • Abbazia 16.00 »II giardino deli* Techncolor. Prepovedano pod 14. letom. Astra 16.00 «11 castello di ca-rte». o-rge Pappard, Inger Stevens, Welles. Technicolor. KOMISIJA ZA DORAŠČAJO CO MLADINO pri SKGZ pisuje vpisovanje za počith ška letovanja v Zg. Gori®11 pri Bledu. Vpisovanje na dežu SKGZ v Trstu, Ul. && pa 9 od 9. do 12. ure. VELETRGOVSKO PODJETJE CENJENI POTROŠNIKI! *Y\ano& « -------POSTOJNA Ali že veste: da je v Sežani odprta blagovna hiša z imenom «N ANOS» Supermarket da bo vaša kuhinja bogato založena z vsem, kar potrebujete za dobro in zdravo prehrano da boste lahko modno in kvalitetno oblečeni da vas kolektiv «NANOS» Supermarketa v Sežani pričakuje in se priporoča da je naše geslo hitra in solidna postrežba ter konkurenčne cene NASVIDENJE! velik uspeh. ^ Filodrammatico 16.30 «L'incesto». • ’ Maien, E Nathanael. Techruco*^* V 8 DNEH BOSTE MLAJŠI! Sivi ali beli lasje postal vsakega človeka ^ Uporabljajte tudi VI znano ,DTMAV4 t, St&tU Brando, Technicolor. .... - Eden 16.00 «Playgiri ’70», I. Fur~. J berg, L. Paluzzi, V. Venaotnu. j povedano mladini pod 18. i* Fenice 15.30 «1 girasoli«. Son* . I -a n .ni. T***1 i Nathanael. n--—;ptCBn, Prepovedano mladini pod 18. le js Alabarda 16.30 «Bitka na Neret Technicolor ■, ani». Aurora 16.30 «11 elan dei sic‘"Li! Alain pelon, Jean Gabin. Te color- Cristallo 16.30 «Tre contro trn Frank Sinatra, Dean Martin, il_ my Davis jun-ior. Panavision nicolor. or. Capitol 16.30 «Per favore non ‘ K dermi sul collo«, Sharon Tate>. , \Ar»nowrvrv Prpnnvpdunn TTllsdiUl • ture«. Jack Palance, B. MereAj^( mla^1 orsoD MOŠKI IN ŽENSKE mo RINOVA v tekočem stl ali tako imenovano for ffl®1’ Z. rečno za moške, ki je priP ljana po ameriški formuli. V nekaj dneh bo postopon brez nadležnih nevšečnosti, nila sivina m Vaši lasje bodo f bili spet barvo, ki so jo ^ Vaših mladih letih, bodi d® bili plavi, rjavi ali črni. ^ Proizvod RINOVA ni obiij^ barva in ni potrebno, da 1*° te barvo za uporabo. ^ RINOVA se uporablja kot * ma za lase, ki ne maže in 0 ni lepo pričesko ^ Moškim, katerim., se priporočamo najnovejšo RI^o IST, pripravljeno nalašč ■ Vse to so proizvodi lab0T1 v rtjev VAJ iz Piacenze to prodaji v parfumerijah to leK^ nah. IZ TRŽAŠKIH SODNIH DVORAN * Prvič obsojen, zdaj pa oproščen fant ■ ki si je nadel naslov «inšpektorja» Bil je na zdravniškem dopustu in si je izmislil... nekoristolovski posel - Znižana kazen trem tihotapcem z 9 kg tujih cigaret Obtožba, oziroma prekršek., zara-S katerega se je najprej pred *storjem in včeraj v prizivni raz-*avi pred kazenskim sodiščem Prids. Rossi, tož. Pascoli, zapis, jiiarelli) moral zagovarjati 26 letni '4bio Ancona iz Ul. ded Leo 15, e bil bolj podoben naivni otročariji pa členu 347 kazenskega zakocka, ki govori o kaznivosti «neza-*®itega prisvajanja in izvrševanja iv'oe funkcije*. 12. novembra predlanskim je last-',ca frizerskega salona «Elve» iz 1 Milano 22, Elve Samuele, obveza nadzomištvo za delo in kara-:®jerske organe, da sta prejšnji ka prišla v njeno trgovino dva mladiča, od katerih se ji je eden Odstavil kot «inšpektor za delo* 5 zahteval, naj mu da na vpogled katere knjigovodske zvezke ter bbotnice mesečnih prispevkov za ktialno zavarovanje in zdravstveno totioč. Pripomnila pa je, da je «inš-kktor* našel vse v redu in pri tem *ial, da mu je to zelo drago, saj * Pri drugih trgovinah in podjetjih l?iai s tem v zvezi precej pomanjk-J* * * * vosti pri izvrševanju zavarovalnih gnesti. Ker pa na nadzomištvu za delo bloh niso vedeli o obstoju kakega Šfcpektorja*. so karabinjerji priče-z raziskovanji, da bi izsledili oba *adeniča. Prvo sled so karabinjerju nudile prav uslužbenke frizerja salona. Le-te so namreč več-'tf videle mladeniča, ki sta se jstavila v salonu, na Drevoredu 'K- septembra. Karabinjerji so se-ria zato nemudoma pohiteli v dre-Jked in čez nekaj časa res zagle j mladeniča, ki bi po opisu deklet 51 same lastnice salona, lahko od-*°varjala onima dvema. Ko sta torej mladeniča vstopila v j «Gelateria da Franco* so ju ka-ibinjerji ustavili in ju pospremili ^ svojo postajo. Ancona je na zaslišanju dejal, da {vdelal sedem let kot uradnik pri yPS, 29. septembra predlanskim pa J je zaradi živčnega izčrpanja vzel «ljši zdravniški dopust. Nekaj časa jj* Počival, ker pa ni vzdržal v brez-jju, je sklenil lotiti se kakega de In tako se je odločil, da bo kot klopni k zavarovalnice INPS na-jv-il nekakšne «kontrole» v nekakih trgovinah, vendar le za za-?Vo. Spoznal je 23-letnega Franca ^ffeja iz Ul. Pitacco 45 in skupaj j obiskala z običajno metodo ne-^ je znane mestne trgovine, kot jtoiso Spagnoli*, »Venturi - Vetri di Jjkrano*, «Raifon», »Bar Pipolo* ** druge. .Ancona je še pripomnil, da je jt«ffe zelo pasivno sodeloval pri f jledovanju zadevnih poslovnih **%. Kar pa se tiče obtožbe, da b je legitimiral z izkaznico INPS b da si je nadel naslov »inšpektor-f' pa je dejal, da je imel le že bzndško izkaznico ustanove, vedno P® se je predstavil le kot usluž-®«nec. Okrožni sodnik pa ga je kljub vse-j 28. novembra lani spoznal za vivega in ga pogojno obsodil na ; mesece zapora, na 100 tisoč lir 'bname kazni ter na enoletno pre jed opravljanja javnih služb, ^effeja pa je zaradi pomanjkanja J°kazov oprostil. Ra včerajšnji razpravi pred kanskim sodiščem sta branilca San-bfo in Terrano dejala, da pretor m svoji razsodbi sploh ni upošte 'Al dejstva, da je bil Ancona na pravniškem dopustu, ne pa v »začnem pokoju* (aspettativa). Iz ja naj bi sledilo tudi dejstvo, da j? bil Ancona še vedno uslužbenec in kot tak bi, recimo na iz-pcni ukaz kakega predstojnika, lah-J* izvrševal funkcijo nadzornika. * tem primeru, pa sta dejala bradica, Je Ancona delal vsa obtože-jj* mu dejanja le v korist usta-?°ve, kateri pripada, brez najmanj-7 koristi ali usluge za opravljeno jo. Sodniki so, kljub tožilčevi zahtevi P® potrditvi sodbe, upoštevali vse b prizivne razloge in oprostili Anjo, ker ni zakrivil kaznivega debija. # * * I“od obtožbo tihotapljenja s cigarami pa so se včeraj pred pristnim sodiščem (preds. Severino, l°ž. Mayer, zapis. Mosca) morali Ogovarjati 32-letni Rino Srebot iz Matteotti 9, 30 - letni Libero jmboz iz Ul. Piccardi 42 in 33-Hni Fulvio Valenti iz Istrske ulice >37. Vse tri je 27. februarja lani pohorska patrulja financarjev opazi- * na nekem motornem čolnu, kako ®o se iz jugoslovanskih voda bližali ®arkovljam. Financarji so jim slekli in ko so jih le-ti zagledali, so se prestrašili in zmetali ves tovor, približno 9 kg tujih cigaret, v morje. Na zaslišanju so obtoženci izpovedali vse in dejali, da je bil motorni čoln last 26-letnega Edina In-kovitsa iz Ul. Matteotti 28, ki pa ni imel nobene veze s tihotapljenjem. Sodniki so 13. novembra lani spoznali vse za krive in obsodili Sre-bota na 1 mesec zapora, vsem pa so še posebej prisodili po 428 tisoč lir denarne kazni. Proti tej razsodbi sta vložila priziv branilca odvetnika Amodeo in Longo, ki sta se sklicevala zlasti na dejstvo, da sodniki na prvostopni razpravi sploh niso upoštevali olajševalnih okolnosti. Na včerajšnji razpravi so sodniki vsem trem obtožencem delno znižali prvotno kazen in obsodili Sre-bota na 20 dni zapora, vsem trem pa so prisodili po 285.667 lir denarne kazni. iiiiiiiiiimiiiiiiniiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiinmimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMUiiiiiiiiiiiiiiuimiifiiiiiiiii Med prehitevanjem zadela ob tovornjak in zdrknila s cestišča Včeraj dopoldne so sprejeli na nevrokirurški oddelek splošne bolnišnice 22-letno študentko Anno Slataper iz Gradeža, ki se bo morala zdraviti 30 dni zaradi udarcev po desni strani čela z vrezi ki segajo do spodnje ustnice, možganskega pretresa z amnezijo, zloma desne nadlaikti, globoke rane na desnem kolenu in zvina levega gležnja. Slataperova se je v svojem avtomobilu fiat 850 peljala proti središču mesta po državni cesti št 14, ko je pred seboj zagledala tovornjak z videmsko evidenčno tablico, ki ga je vozil 37-letni Lul-gi Mazzero iz Cervignana. Med prehitevanjem je Slataperjeva zadela stransko ob tovornjak, pri čemer je vrglo njeno vozilo s ceste v skalnato pobočje na levi strani cestišča. S SEJE OBČINSKEGA SVETA V GORICI Zaključna resolucija ob proračunu priporoča lojalno sodelovanje s Slovenci Obenem je treba nadaljevati socialno politiko in politiko prijateljskega sodelovanja ob odprti meji - Za proračun je glasovalo 23 predstavnikov levega centra, proti so glasovali 3 (KPI in MSI), vzdržali pa so se trije (PU) NEKAJ PODATKOV IN ŠTEVILK Delovanje šolskih patronatov na Tržaškem V letošnjem šolskem letu skupno 187.520.190 lir za razne pobude V četrtek, 19. marca, je bil dan lir), brezplačni prevoz za 634 učen šolskih patronatov, v tržaški pokrajini pa so za šolske patronate določili Jožefovo. Za šolske patronate je določen poseben dan, da se javnost seznani z delovanjem in s pobudanh teh ustanov v korist učencev osnovnih in srednjih šol tako na socialnem kot na vzgojnem področju. Šolski patronati so v vseh občinah, na Tržaškem jih je šest, njihovo delovanje pa se razvija s ' sodelovanjem in koordinacijo pokrajinskega konzorcija šolskih patronatov ter s sredstvi, ki jih dajo na razpolago ministrstvo za šolstvo, dežela, pokrajina, občine in razne ustanove. Pobude, ki naj pritegnejo pozornost učencev in staršev na vzgojne in socialne probleme, dajejo šolniki in šolsko vodilno osebje. Medtem ko se širi in veča podporna dejavnost šolskih patronatov, je treba poudariti tudi važnost pošolskega pouka, oziroma dopolnjevanja in izpopolnjevanja funkcije, ki jo ima šola. Na vseh šolah na Tržaškem se v letošnjem letu razvijajo naslednje dejavnosti šolskih patronatov: obroki hrane za 4.206 otrok v otroških vrtcih in za 1.095 otrok v osnovnih in srednjih šolah (skupni izdatki 26,280.945 lir), dodelitev oblek in o-butve (2.482 kosov za 2.264 otrok — skupno 11,226.495 lir vrednosti), dodelitev 15.015 učnih knjig 4.285 dijakom srednjih šol (vrednost 20,847.640 cev (10,381.750 lir), dodelitev učil in raznih pripomočkov (2,949.470 lir), zdravniška oskrba za 22 učencev (323.000 lir). Zdaj je na 36 osnovnih šolah pošolski pouk (skupno 723 u-čencev — stroški 12,238.090 lir) in na 12 srednjih šolah (155 dijakov - 930.000 lir). Skupni izdatki šestih šolskih patronatov na Tržaškem znašajo v letošnjem šolskem letu za razne pobude skupno 187,520.190 lir, to je 15,801.595 lir več kot v prejšnjem šolskem letu. Gornje podatke smo povzeli iz poročila, ki nam ga je poslalo predsedstvo pokrajinskega konzorcija šolskih patronatov. Na svoji zadnji seji v ponedeljek zvečer je občinski svet v Gorici zaključil tudi debato po poglavjih za občinski proračun 1970. Ko je župan Martina dal na glasovanje celoten proračun se je izrekla za večina levega centra KD, PSI SDZ in PSU potem ko so predstavniki posameznih skupin podali še svoje zadnje izjave in pripombe. Proti so se izrekli: predstavnik KPI, ki pa je naglasil, da njegov »ne* ni negativen ampak pozitiven v smislu večje demokratizacije pri delu občinske uprave: odločno negativen je odklon 2 predstavnikov’ MSI, trije PLI pa so se vzdržali. Kot znano se redni del proračuna zaključuje z uravnovešenjem pri 10.925 milijonih dohodkov in prav toliko izdatkov. Ker se teh slednjih tiče bo šlo 7.440 milijonov za razna javna dela. Po zaključku glasovanja so bile predložene svetu tri resolucije, prvo, v kateri je govor o krizi v Safogu in NSG in ki priporoča posredovanje občinske uprave za odpravo proizvodne in prodajne krize v teh podjetjih, so kmalu izglasovali z veliko večino. Tudi drugo, v kateri je govor o 25. obletnici osvoboditve in zmage nad nacifašizmom, je, kot prvo, predložil dr. Battello (KPI): v njej predlagatelj priporoča občinskemu odboru naj bi v sodelovanju z ANPI organiziral vrsto izjave. Kot prvi je govoril odv. Sfiligoj (SDZ), ki je potrdil svoje prejšnje izjave med debato ter u-gotovil vedno večje upoštevanje potreb slovenske narodne skupnosti v Gorici; z druge strani pa je zagotovil, da bodo tudi Slovenci lealni državljani ob upoštevanju njihovih pravic. Kar se teh tiče je opozoril na resolucijo, ki jo je o manjšini sprejel občinski svet dne 22. decembra lani ter priporočal bodoči občinski upravi, da jo upošteva, na osnovi principov republiške ustave, za katero so se žrtvovali borci za svobodo: zaključil je z ugotovitvijo, da pripadniki neke narodne manjšine. pa naj bodo na tej ali na drugi strani meje, najbolj čutijo potrebe druge narodne manjšine. Za PSI je govoril dr. Sancin, ki je omenil skupno sodelovanje v okviru uporabe levega centra, pri katerem so aktivno in kot enakopravni partnerji sodelovali tudi socialisti. Obžaloval je, da je med tem prišlo do cepljenja socialistov v dve stranki ter poudaril, da bodo tudi v bodoče socialisti in katoličani lahko vodili pozitiven dialog. Vsekakor so socialisti pripravljeni sodelovati tudi v bodoče na osnovi enakopravnosti v splošno korist občanov pri občinski upravi ter ob upoštevanju socialističnega programa, ki ga bodo predložili tudi volivcem pri bližnjih upravnih volitvah proslav, med katerimi naj bi bila j Podobno se je izjavil tudi prof. tudi odtvoritev nove partizanske Zuccalli v imenu PSU. kostnice in spominske plošče na Napad na mladeniča pri baru «Mexico» V ponedeljek ponoči so sprejeli na okulistični oddelek splošne bolnišnice 29-letnega varilca Luciana Slelanija iz Ul. S. Daniele 3, ki ga je osebje Rdečega križa našlo ranjenega v Ul. XXX. oktobra v bližini bara «Mexico». Ko so ga prepeljali v bolnišnico je Stefani izjavil, da so se mu približali trije mladeniči in ga je eden izmed njih večkrat udaril s pestmi. Zaradi u-darcev v levo oko z verjetnimi globljimi poškodbami in ohromelostjo šarenice in udarcev po nosu se bo moral Stefani zdraviti 15 dni. Z bogato izbiro krasnih belokranjskih in drugih prelepih PIRHOV, ki jih je mojstrsko poslikal s slovenskimi narodnimi motivi znani ljubljanski umetnik 10ŽE VČAK ter še mikavnih miniaturnih BUTAR (vse skupaj v nadvse prikupnih pletenih košaricah) voščimo vsem odjemalcem vesele velikonočne praznike. Zglasite se pri nas! tiiailia kniigatna TRST • UL. SV. FRANČIŠKA 20 • TELEF. 61792 k =f=3»i 3 mam £ E msss& ZA SPOMLADANSKO SEZONO novi spomladanski modeli plaščev, kostimov klasični in športni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAK USNJU M OKRASNE BOBIČE iz KUNE in NERCA v različnih barvah OBOGATITE SVOJO GARDEROBO glavnem pokopališču. S tem v zvezi se je razvila dolga in živahna debata, o kateri bomo še poročali; zaključila se je z neko spremembo besedila in nato so za resolucijo glasovali vsi svetovalci, razen seveda MSI. Tretjo resolucijo sta predložila dr. Cian (KD) in odv. Sfiligoj (SDZ), za katero so pravtako glasovali svetovalci KD, PSI, PSU in SDZ; v njej je rečeno, da občinski svet po županovem poročilu in obsežni diskusiji, ki je temu sledila, odobrava občinski proračun za leto 1970 kot skupek politične volje, ki se nanaša na. celotno u-pravno obdobje. Obenem pa navaja točke bodočega programa, ki ga bo treba izvesti in ki so: Gorici je treba dati ustrezno vlogo v njenem geopolitičnem položaju za vedno večjo dejavnost na gospodarskem, socialnem in kulturnem področju s sosednimi deželami in državami. Izvesti je treba gospodarski načrt za Gorico v sklopu dežele: nadaljevati je treba prijateljsko delovanje s slovensko narodno manjšino v medsebojnem spoštovanju in ob priznanju upravičenih zahtev te manjšine, za vzgledno obliko sožitja na meji države: pokreniti je treba vse ustrezne pobude za socialne ukrepe (kot so stanovanja, socialno skrbstvo, zdravstvo itd); izvesti je treba tudi reorganizacijo v notranji občinski upravi ob upoštevanju upravičenih zahtev občinskih uslužbencev ter obenem poskrbeti za modernizacijo javne uprave v korist vseh občanov. Kot rečeno so pred glasovanjem o proračunu podali posamezni predstavniki skupin še svoje zaključne Dr. Battello je za KPI ponovno napovedal, da bo glasoval proti proračunu zaradi premajhne demokratične usmerjenosti občinske u-prave, ki ne gre v zadostni meri z duhom časa in so zato nekatere pozicije občinskega odbora precej zaostale. Priznal pa je, da je ta uprava marsikaj tudi napravila in da on kritizira predvsem sedanji sistem ter se KPI bori znotraj tega sistema proti njemu. Vsekakor je treba njegov ne smatrati kot pozitiven doprinos k splošni debati, je na koncu ugotovil dr. Battello. Pri debati so se oglasili še predstavniki drugih skupin, ki so pou-darili-svoje-stališče, katero je prir šlo do izraza pri zaključnem glasovanju, ki ga navajamo na začetku. Dve prometni nesreči v Gorici Včeraj nekaj po 8. uri zjutraj je goriški uradnik Claudio Bres-san iz Ul. Brianza 1 podrl na križišču ulic Casale in Diacono v Gorici 23-letno gospodinjsko pomočni- Včeraj zjutraj sta goriški župan Michele Martina in občinski odbornik za javna dela geom. Delio I.u-pieri sprejela delegacijo vaščanov iz Pevme, z Osla v ja in iz šentmavra, ki sta jo spremljala občinski svetovalec odv. Peter Sanzin in pokrajinski odbornik Marko Wal tritsch. Delegacijo so sestavljali domačini dr. Karlo Primožič, Avgust Lenardič, Karlo Drufovka, Franc Mikulus, Milko Klanjšček, Mirko Klanjšček in Mario Markočič. Zastopnikom občinske uprave so vaščani orisali vrsto nerešenih problemov, briških vasi, ki so v sklopu goriške občine. V prvo vrsto spada dostojna ureditev glavnega trga v Pevmi okrog partizanskega spomenika. Tu parkirajo pogosto kamioni s prikolicami in to seveda moti okolje ter dela nečast spomeniku domačinom, ki so padli v partizanskih vrstah. Vaščani so zahtevali, da bi parkiranje rta tem trgu omejili samo na osebne avtomobile in še to na urejen način, ter da bi parkiranje težjih vozil prepovedali. Istočasno so va ščani zahtevali, da bi občina popravila obzidek partizanskega spomenika, ki so ga neznanci nehote poškodovali verjetno prav s težkimi vozili. V imenu občinske uprave se je prvi goriški meščan obvezal popraviti svetilke na skupm partizanski grobnici na pokopališču, kjer so neznanci divjali prejšnji teden. Prav tako bodo stroški za razsvetljavo na tej grobnici šli v breme občini. Istočasno so vaščani prikazali nujnost zavarovanja pokopališča, kajti nedopustno je, da ostaja pokopališče čez noč odprto. Župan se je obvezal, da bo občina dobila domačina, kateremu bo, proti primerni odškodnini, poverila nalogo odpiranja in zapiranja poko-pališčnih vrat. Prav tako bo občinska uprava RlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIHinillllUlllllllllllllllllilllIlllilIllIlllllIlllillllIllllllllllllllllllllllllllllllllllllll NA POBUDO GORIŠKE TURISTIČNE USTANOVE Turistični prospekt o goriških Brdih: deželici zelenih gričev in žlahtnega vina Namenjen je predvsem nemškim turistom, tekst je tudi v slovenščini Uspeh turistične propagande v zahodnem Berlinu - Na Goriškem predvidena gradnja novih in modernizacija nekaterih sedanjih hotelov KLUB »SIMON GREGORČIČ* v Gorici priredi danes, 25. marca ob 20.30 v klubski dvorani na Verdijevem korzu 13 SREČANJE S TONETOM SVETINO avtorjem UKANE, ki bo Goričanom govoril o svojem delu. Vljudno vabljeni. Odbor co Annunziato Capito iz Gorice, Ul. Prato 15; ki se je peljala od doma proti mestnemu središču. Capito je dobila pri padcu poškodbe in v splošni bolnišnici so jo pridržali za 5 dni na zdravljenju zaradi udarca v lobanjo in drugih poškodb. Prejšnji večer nakej pred 22. uro pa so pridržali za 5 dni na zdravljenju 61-letnega inženirja Ivona Bozocicha iz Mester, ki ga je pri prečkanju ceste pred glavno pošto v Gorici podrl z avtom 24-letni Da-rio Salateo iz Gorice, Ul. Balilla 9. Bozovič je dobil pri padcu odarec na levem boku. V VERDIJU V GORICI PREDSTAVA poudarjali: morda je bilo to namerna «mehaničnost». kljub temu pa je včasih motila, in v tem pogledu sta izstopala posebno Giulio Brogi Sandokan ter Franko Mezzera kot Yanez. V svoji neugnanosti so bili tigrčki vsekakor bolj živahni. Zelo prijazna Clau-dia Giannotti kot Ladu Marianna. M. R. •iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n iiiiiii iiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiimiiiiiiiiiiiiii n iiiiiiit mn m umu n n titiiiiiiiiiiiMiiiiiii lunin iiiiiii n n mm mini n m itiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitit DELEGACIJA JE BILA NA ŽUPANSTVU VČERAJ Vaščani iz Pevme, z Oslavja in iz Šentmavra prikazali županu potrebe svojih vasi Delegacijo sla spremljala občinski svetovalec odv. Peter Sanzin in pokrajinski odbornik Marko Waltritsch - Delegati so orisali upravičene zahteve prebivalstvi Pred nekaj dnevi so dotiskali, po | tram, k mesu in ribam, k siru naročilu goriške pokrajinske turistične ustanove, lep turistični prospekt o goriških Brdih, čdgar tekst je napisan v petih jezikih: vključno v slovenščini. Pri izdelavi prospekta je sodelovala tudi kmetijsko-tu-ristična ustanova Agriturist in Konzorcij za zaščito briških vin- Prospekt hoče napolniti vrzel, ki je obstajala (pred leti je izšel privatni prospekt, ki je zanimal le Števerjan) za to lepo področje goriške pokrajine. Istočasno pa hoče propagirati enega izmed najbolj znanih pridelkov naših Brd: vino. Zaradi tega je tudi prav, da je večina lepih barvnih fotografij posvečena vinogradom v Brdih na tej strani državne meje. V prospektu najdemo tudi zaščitni znak za briška vina in v tekstu beremo naslednje: »Vina, ki jih pridelujemo na tem ozemlju, se odlikujejo po svojem žlahtnem in blagem okusu, zaradi česar jih lahko uvrščamo med najbolj cenjena italijanska in tudi svetovna vina. Celotni pridelek je o-mejen in razdeljen na enajst sort, katerih vsaki je priznano njeno lastno izvirno ime. Poseben pečat Kon zorcdja za zaščito vin zagotavlja kupcu pristnost proizvoda. Kozarec briškega vina tekne k najrazličnej-Mm Jedačm: k predjedi, k mineš desertu. Rdeča vina so: merlot, francoski kabernet in črni pinot; bela vina pa: bric, tokajec, malvazija, beli in sivi pinot, sauvignon laški rizling in traminec, vsa vina morajo imeti oznako »Collio* (»Briško vino*). Na dveh glavnih straneh prospekta vidimo lepa motiva iz naših Brd: pogled na Števerjan in pogled na Gorico: na slednji fotografiji je v ospredju cerkev v Pevmi, za njo v ozadju Gorica z gradom. V notranjosti prospekta je zemljevid tozadevnega področja ter vrsta lepih barvnih fotografij, ki prikazujejo Rutarje, cerkvico na Jazbinah, pogled iz Ste ver ja na proti krminski gori, gradiča v Koprivi in vrsta vinogradov v raznih krajih goriških Brd. V tekstu je med drugim tudi pravilno povedano, da je »ljudstvo etnično in jezikovno razdeljeno v dve skupini: ladinsko in slovensko, prvo v spodnjih Brdih, drugo v zgornjih.* S tem prospektom je bila dopolnjena, kot smo že omenili, določena vrzel. Goriška pokrajinska turistična ustanova je namreč v zadnjem času izdala vrsto novih prospektov, med temi tudi prospekt o Krasu. V pripravi je tudi nova izdaja pro spekta v Gorici z raznimi zemlje- vidi, saj je naklada izpred petih | področju. let že pošla. Takrat sta ta prospekt izdali skupno turistična ustanova in goriška občina. Tokra* bo tudi v tem prospektu slovenski tekst, ki v prejšnji izdaji manjka. Tako bodo vsi turistični prospekti Goriške imeli besedilo tudi v lovenskem jeziku. Ta važen korak je bil napravljen s strani goriške turistične ustanove v zadnjih letih, odkar sta bila izpopolnjena odbor ustanove in imenovan novi predsednik. V petek zvečer je bil. seja ožjega odbora goriške turistične ustanove, na kateri so razpravljali o raznih stvareh, ki spadajo v njeno pristojnost. Med drugim so ugotovili, da ima v teh dneh turistična razstava o naši deželi v Berlinu velik uspeh. V glavnih turističnih u-radih zapadnega Berlina je videti velike prospekte o turističnih krajih naše dežele ob Jadranu in turistične agencije ter hotelirji sklepajo lepe pogodbe z Berlinčani. Odborniki goriške turistične ustanove so tudi porazdelili razne podpore nekaterim turističnim pobudam na našem področju, govorili so o dejavnosti krajevnih turističnih organizacij, odobrili reklamne oglase v raznih tukajšnjih in tujih časopisih in revijah ter odobrili vrsto načrtov za modernizacijo ali nove gradnje na turistično - hotelskem poskrbela za čiščenje prostora pred šolo, na katerega so delavci pod jetja, ki je pred kratkim asfaltiralo nekatere bližnje ceste, odložili ostanke asfalta. Delegati so se pritožili, da je z javno čistočo v Pevmi križ. Ljudje ne vedo kam odlagati smeti. Pred leti je občinska uprava obljubila, da bo nekje namestila prikolico, na katero naj bi ljudje odlagali smeti. To prikolico naj bi od časa do časa odvažali. Doslej niso za to poskrbeli. Najdejo se tudi ljudje, ki v nočnih urah gredd po glavni cesti z avtomobili in odložijo smeti, kar ob glavni ulici v Pevmi. Delegati so zahtevali, da bi ob činska uprava vsaj enkrat teden sko skrbela za čistočo te ceste, ki je zelo zapuščena, odkar jo je pred leti pokrajinska uprava predala so riški občini. Prav tako so vašča ni zahtevali, da bi občina uredila ob glavni cesti pločnike, kajti promet je po cesti vsak dan večji in nevarnost za pešče, zlasti za starejše ljudi in za otroke je precejšnja. Odbornik Lupieri je obljubil, da bodo problem rešili verjetno v kratkem, ko bo rešen tudi problem javne kanalizacije v Pevmi. Izrazil je upanie, da bo deželna uprava v kratkem dala denarni pri spevek za ureditev kanalizacije po Pevmi. Prebivalci Oslavja so se pritožili nad dejstvom, da pri spodniem delu kostnice iz prve svetovne vojr>e ni javnega stranišča. Na Oslavje prihaja precej tujcev, ti pa opravljajo svoje potrebe kar na zasebnih travnikih pod spomenikom in blizu hiš, ne ozirajoč se na dejstvo, da vdirajo v zasebno lastnino. Istočasno so delegati prikazali nevšečnost v kateri se nahajajo nekatere parcele pod spomenikom, kjer se odteka voda s ceste in povzroča, ob priliki nalivov, precej škode Na Oslavju je treba urediti tudi nekaj cest. Na nekem ovinku v zgornjem delu vasi je treba postaviti ogledalo, da se bo promet odvijal varnejše. Treba je urediti ulico Dosso del Bosniaco, kjer manjka tudi javna razsvetljava. Treba je tudi urediti Ulico Lenzuolo Bianco. V Pevmi je v Ulici Forte del Bosco hiša Karla Prinčiča še vedno brez pitne vode. Tudi vodovodno napeljavo v to hišo so zahtevali. Župan Martina je vaščanom od govoril, da sprejema njihove zahteve na znanje. Nekatere stvari je moč rešiti v najkrajšem času, druge pa zahtevajo počasnejši postopek, ki je vezan na finančne možnosti in na razne težave birokratskega značaja. Dejal je, da je sedanja občinska uprava napravila precej korakov v smeri izenačenja predmestnih vasi z življenjem v mestu. Obljubil je, da bo občinska uprava poskrbela, da se vsi nakazani problemi rešijo na čimboljši način in v najkrajšem času. Oshatti, duhovnik 58-letni Lugi Me* non, gospodinja 80 letna Antonia Lavrenčič vd. Peric, invalid 68-letna Jolanda De Panfilis, gospodinja 84-letna Rosa Palmigiano por. Scollo. V kopalnici si je zlomPa nono Sinoči so pripeljal i v splošno bolnišnico v Gorici 85-letno Luigio Bressan iz Lobnika, Trg San Gior-gio 8, kjer so jd zdravniki ugotovili ziom desne stegnenice ter so jo pridržali za 90 dni na zdravljenju. žena je popoldne padla v kopalnici na domu. Požar v tovarni Sinoči nekaj po 19. url so poklicali goriške gasilce v kartonaino tovarno «Genca» v Gorici, Ul. Aqul-leia 66, kjer se je vnel gorilnik za ogrevanje. V dobre pol ure so gasilci ogenj ukrotili, škodo cenijo na kakih 400.000 lir. Z mopedom je padel Prejšnje večer je padel z mopedom v Ul .Romana v Tržiču 54-letni Jožef Fonzar iz Devina št 80. V tržiški bolnišnici so mu ugotovili udarec v lobanjo in obraz ter zlom levega palca in so ga pridržali za 15 dni na zdravljenju. Slovensko gledališče v Trstu Danes, 25. t. m. ob 9. uri (matineja za šolsko mladino) v Katoliškem domu v Gorici Pavel Golia SNEGULJČICA mladinska igra v osmih slikah Natečaj za tezo o odporništvu Padovska univerza je razpisala natečaj za najboljšo doktorsko tezo o odporništvu in osvobodilnem gibanju, v okviru letošnje 25-letnice osvoboditve. Interesenti bodo morali tezo diskutirati na padovski univerzi ter je za najboljšo določena nagrada 500.000 lir. Vse podrobnejše informacije lahko dobijo prizadeti pri tajništvu padovske univerze. Iz goriškega matičnega urada Dne 23. in 24. marca se je v goriški občini rodilo 10 otrok in umrlo je pet ljudi. Rojstva: Federico Rossi, Claudia Tonelli, Margherita Marinelli, Mas-similiano Brumat, Lorenzo Mazza-rell, Andrea Iustulin, Cristina Cum, Alesandro Colesso, Daniele Baraca-ni in Davide Paviotti. Umrli: mehanik 48-letni Carlo CORSO. 16.30: «1 girasolin, Sofia Loren In Marcello Masfnoianni, Ital. barvni film. VERDI. 17.00: «L’imipiegato», Nino Manfredi in E. Rossi Drago. Ital, film. MODERNISSIMO. 17.30—22.00: «1 fanciulll del West», S. Laure! tn O. Hardy. Ameriški film. V1TTORIA. 17.15: «Roseama», G. Petre in H. Embach. Danski barvni film; mladini pod 14. letom prepovedan. CENTRALE. 17.15—21.30: «Meglic morto che vivo», Cl. Walker in V. Priče. Ameriški kinemaskope v barvah; mladini pod 14. letom prepovedan. Iršič AZZURRO. 17.30: «Aspettando Ca-roiine«, A, Stewart. Barvni film. EXCELSIOR. 16.0: «La caduta del terzo Reich«. Dokumentarni film. PRINCIPE. 17.30: «Per te nuda mi vendo Tanima«, E. Benderg in D, Arden. Barvni film. /Voevj (,oricu SOČA (Nova Gorica): «Vaba za morilca«, ameriški film — ob 18, in od 20. uri. DESKLE: Danes zaprto. ŠEMPAS: «Peterica za pekel«, ital, barvni — ob 20. uri. KANAL: Danes zaprto. SVOBODA: «Umor v Beverly HM, 'su», ital.-franc. barvni — ob II, ln 20, uri. PRVACINA: Danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI GORICA V Gorici je danes ves dan in ] noči, dežurna lekarna PONTO BASSI. v Raštelu 26 — Ted. 38-TRŽIČ Danes ves dan in ponoči Je v ’. žiču odprta lekarna S. Nicolb < Olivetti, Ul. X. Maggio 94, tel. 733 KAKO JE NASTALA TOGLIATTIJEVA JALTSKA POLITIČNA SPOMENICA Kominiormistični spopad L1948 je bila najhujša Stalinova napaka To razberemo iz knjižice, ki jo je napisal A. Natta o usodnih urah na Jalti Fred nedavnim je pri •sEditori Riuititi» izšla drobna knjižica, ki nosi naslov «Le ore di Yalta». Napisal jo je eden najvidnejših vodi-1 el jev KFI Alessandro Natta. Kakor sam naslov pove, gre za tiste tragične ure na Jalti v avgustu 1964, ko je tam umiral voditelj KP1 Palmiro Togliatti. Toda Natta v svojih spominih ne govori le o teh urah, pač pa vključuje sem tudi svoje druge spomine na Togliat-tijevo dejavnost. Med drugim tudi na to, kako je bilo, ko je bil Togliatti na obisku v Beogradu in kako je pokojni voditelj KPI gledal na spor med KPJ in Kominformom ter na stališča KPJ nasploh. Natta je med drugim napisal sledeče: Zdi se mi, da je vprašanje, ki je vzniknilo po objavi memoriala in zlasti po zamenjavi Hruščova jeseni 1964 o tem, ali je Togliattijev memorial lahko vplival na notranje dogodke v KP SZ — za Hruščova ali proti njemu — ne more biti umestno, četudi ni mogoče o-porekati, da je bila v Togliattije-vem pismu izrečena sodba o delovanju tega sovjetskega voditelja. »Dobri Nikita» vsekakor ni imel sloga in živahnosti, ki bi ustrezala Togliattiju, vendar bi bilo zelo napačno pomisliti, da bi to lahko vplivalo na Togliattijevo mnenje o njem. Ko je bilo treba izreči sodbo o Hruščovu, pa najsi bo o XX. ali XXII. kongresu, o madžarski ali kubanski krizi, je Togliatti upošteval izključno politična merila. Ta merila je strogo upošteval tudi v svojem aprilskem poročilu, v katerem Togliatti polemizira s Hru-ščovom in opozarja na nevarnost pasivnih in mehaničnih razlag gospodarske tekme med socializmom in imperializmom ter kritizira vizijo socializma, zasnovano izključno na blaginji množic (govor o golažu!). V svojem memorialu se Togliatti M obrača samo k Hruščovu. Njegova sogovornika sta vodilna skupina in KP SZ. To naj nikogar ne preseneča samo zaradi velike vloge, ki sta jo imeli SZ in KP v zgodovini našega gibanja, temveč tudi, ker sta spodbudili spremembo, o kateri sodi Togliatti, da je pozitivna. Spopad 1948 največja Stalinova politična napaka Po Togliattijevi operaciji se je v vseh nas porodilo majhno upanje. Po telefonu sem sporočil v Rim, da je bil poseg uspešen. Bila je že noč, ko smo prišli v vilo, v kateri je Togliatti stanoval samo dva dni. Na delovni mizi sem zagledal njegove osebne stvari, med njimi tudi drobnp knjižico Horaca, od katerega se ni nikoli ločil. Spominjam se, da ga je nosil s seboj tudi minuli januar, ko smo bili v Jugoslaviji. Spominjam se te poti, razprave z jugoslovanskimi tovariši, s Titom, komentarja o rezultatih tega srečanja, ki ga je Togliatti napisal za «Rinascito». Potovanje v Jugoslavijo je pomenilo pomemben trenutek v Togliattijevih razmišljanjih. To je tudi izrecno povedal prav zato, ker je bil spopad iz leta 1948 ne samo največja politična napaka Stalina, ki ni predvidel, «kako resna in odločna je bila vodilna skupina jugoslovanskih komunistov, koliko globlje so bile vezi med to skupino in ljudskimi množicami Jugoslavije,* temveč je imel spopad tudi resne posledice v odnosu do »največje zgodovinske teme, kar jih je naš čas postavil pred delavsko gibanje, teme o novih poteh za gradnjo socializma, o obdelavi novih oblik demokratične in napredne oblasti in vzporedno s tem o organiziranju socialističnega gospodarstva na nove načine, ki so jih izzvali novi objektivni in subjektivni pogoji*. Znova smo razpravljali o zgodovinskem trenutku: o hladni vojni, o nevarnosti in napadu proti socialističnemu taboru. Toda Togliatti sodi, da ozračje in nevarne, razburljive perspektive teh let še bolj meglijo spopad, ki vse jasneje vidi njegov vzrok v napačnem načinu »dojemanja in organiziranja medsebojnih odnosov med socialističnimi državami*, v načinu »njihove potrebne, neogibne mednarodne solidarnosti in njihove prav tako potrebne in neizogibne neodvisnosti in avtonomnosti*. V spopadu leta 1948 vidi Togliatti v bistvu začetek krize sistema odnosov med SZ in ljudskih demokracij, krize, ki se je pozneje močno razrasla v poljskih in madžarskih dogodkih po XX kongresu. Togliatti je nedvomno priznal jugoslovanskim tovarišem uslugo, »da niso izgubili zaupanja v najhujših trenutkih, da so se uprli grožnjam in laskanjem, da so neomahljivo gledali na perspektivo socializma*. Ko pa so spregovorili o hrupnih obtožbah, ki so jih v tistih trenutkih na Kitajskem izrekli jugoslovanskim komunistom, »da so uvedli nekatere novosti v doktrino in prakso boja za socializem,* pravi Togliatti: »To je srečna krivda, ki si jo moramo bolj ali manj vsi naprtiti, če hočemo stopati naprej*. Pri tem dodaja, da se moramo navaditi na idejo o različnih rešitvah, pozicijah (stališčih) in pobudah, zakaj socializma ni mogoče potisniti v en sam model in tudi ni mogoče potisniti »vsega socialističnega sveta v en sam blok, pa najsi bo vojaški ali politični*. Morda je mislil izrecno na ta članek, ko je junija pisal v »Rinasciti*, da velja »iskanje novega* za vprašanje mednarodnega delavskega gibanja »morda bolj kot na drugih področjih*, in dodaja: »Jaz pa sem bil presenečen, ko sem godkih na meji med SZ in Kitajsko in po vse bolj nesmiselni izmenjavi obtožb o izdaji socializma in marksizma- leninizma ne odrekamo ideji o enotnosdi komunističnih in revolucionarnih sil v svetovnem merilu. Longo je pripravil skupaj z Lamom, ki je prispel danes, in z menoj besedilo za kratek govor, ■ki ga bo imel na pogrebnem obredu v Simferopolu. Preostale so nam še dve, tri ure počitka, vendar nikakor ne morem zaspati. Hodim iz sobe in se poskušam sprehajati po tem velikem in tihem parku. Na misel mi prihajajo najbolj sveže podobe o Togliattiju. Znova se spominjam poti v Jugoslavijo januarja letos: izred- nih zdravic, ki sta ju izmenjala Togliatti in Tito, v katerih se spominjata surovih dogodkov iz leta 1948, napak in polemik, kot dva pogumna borca, ki sta preživela najbolj srdit spopad, ne da bi se prenehala obojestransko ceniti. Oba sta se zavedala vrednosti drug drugega in sta zdaj lahko spoznala — ne glede na včerajšnja nesoglasja in na današnje raz-ličke v vrsti vprašanj — da ju povezujejo skupne ideje im obveznosti v b^ju za socializem. Lovski izlet v Karadgordjevo je bil oddih, poln vc*rine. Tudi Togliatti je lovil, bil je živahen in radoveden, toda — mislim — vendar ni kazal tako strastnega užitka, kakršen je bil pri Titu tako očiten. Skupne poteze, ki jih je moč slutiti v politični razpravi, v načinu, kako razčlenjujeta in ocenjujeta različne poožaje, v zanesljivosti predlaganja in političnega manevriranja, se pojavljajo pravzaprav v diveh docela različnih osebnostih. Spominjam se tiskovne konference v Beogradu. Togliatti, ki nam je dejal, da bi tudi mi morali odgovoriti na kako vprašanje, je odgovarjal na vsa vprašanja, kar je značilno za njegov značaj. Na koncu se nam je nasmehnili, kakor da bi nas opeharil. Tudi mi se smejemo, da bi mu dokazali, kako ga poznamo in da nam ni mogel do živega. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii V VSEJ INDOKINI VRE - SEDAJ JE ZAVRELO TUDI V KAMBODŽI «Tovariš bivši kralj» Sihanuk je bil verjetno preveč naiven Vest, da so,ga spodnesli, mu je sporočila mati, ki je državnemu udaru botrovala - Tuji diplomati ga niso imeli radi, ker jim jo je cesto zagodel - Prav tako je bilo s časnikarji zvedel, da so nekega vašega pisatelja, ki je odšel v to smer — čeprav še sramežljivo — tako grdo pričakali in ga skoraj postavili na indeks... prepovedanih člankov*. Neogibno iskanje nove enotnosti Niti Hruščov niti kdorkoli drugi ni spregovoril besede o memorialu, s katerim so se sovjetski tovariši lahko — jasno — seznanili že v petek zjutraj pred Togliattijevo smrtjo. Njihov molk ne opozarja, da so ga želeli obravnavati kot nekakšno pismo osebnega značaja ali pa ga morda — kar je bolj verjetno — niso utegnili po-bliže proučiti in o njem razpravljati. O tem sva se (vnovič) pogovarjala Longo in jaz: Navajam svoje vtise, vendar ne vztrajam pri vprašanjih, ki sem mu jih postavil že včeraj. On pa je vse bolj prepričan, da moramo takoj objaviti Togliattijev memorial in da je za tak sklep odgovorna naša partija. «To je tudi najresnejše in najbolj dostojno dejanje spoštovanja do Togliattijevega u-roa in detla, kakor tudi do njegovega spomina. Sploh ne dvomim, da ima prav. To bo prvi predlog, ki ga bo, kakor hitro bova prispela v Rim, predložil partijski direkciji in vsi se bomo strinjali. Tako bo lahko na trgu San Giovanni ob slovesu od Togliattija govoril o obstoju memoriala: Na temelju usmeritve XX. kongresa se je tovariš Togliatti v tem zadnjem času lotil hudih problemov, ki so vzniknili iz razprav in iz spopadov v mednarodnem komunističnem gibanju. Do zadnjih trenutkov svojega življenja je skrbel, da bi premagal pri obravnavanju teh problemov vsako ozko, okorelo postavko, vsak doktrinski shematizem, vsako sektaško upiranje. Odločno se je zavzel za neogibno iskanje nove enotnosti in pri tem upošteval vse spremembe, Id so se pojavile v objektivnem svetovnem položaju kakor tudi v komunističnem gibanju. Samo nekaj ur prej, preden ga je napadla usodna bolezen, je tovariš Togliatti končal pisanje .memoriala’ o teh problemih*. Premišljena in odločna Longova poteza je edinstven odmev na Togliattijeve ideje, ki postajajo temelj in častna obveznost naše politike do bodočnosti Danes, ko je od takrat minilo že nekaj let, in če pri tem upoštevamo dramatični razvoj mednarodnega položaja — napadalno vojno v Vietnamu, pojave krize v komunističnem gibanju itd. — lahko še bolj dojamemo, kakšno izredno vrednost je imeo za našo partijo dejstvo, da je Togliatti napisal ta memorial na Jalti in da je Longo zaslutil potrebo in vztrajal pri njej, da ga je treba takoj razširiti v javnosti. V tem tiče trdne temeljne postavke linije k aktivni mednarodni prisotnosti in k nacionalni avtonomnosti, ki smo ji sledili v teh letih, ne da bi se zaprli v našem «partikularizmu» in ne da bi se skrili za formulo o «enotnosti v raznovrstnosti*. Tako smo ravnali v trenutku, ko je padel Hruščov; tako je bilo, ko se je začela «nova smer* na Češkoslovaškem, ki smo jo podprli; tako smo ravnali, ko je bilo treba izreči stališče proti vojaški intervenciji petih držav varšavskega sporazuma na Češkoslovaškem; ko smo jasno in nedvoumno polemizirali s politiko kita iških komunistov in ko smo izrekli stališče doslednega internacionalizira do tragičnih oboroženih spopadov med SZ in Kitajsko. Od tod izvira pobuda, da smo sprožili dejstva in da pogumno razglašamo nova stališča — kot smo storili na našem XH. kongresu in na moskovski konferenci — v znamenju doslednosti in zvestobe temeljni socialistični opredelitvi v najbolj avtentični in najbolj izvirni dediščini naše partije. To bi utegnilo motiti naše nasprotnike, pa tudi kaikega našega prijatelja, ki bi nas radi obremenili in obtožili protislovja in premetenega taktiziranja, zakaj tudi po češkoslovaških dogodkih in njihovem najnoveišem neugodnem razvoju še vedno vidimo v Sovtetski zvezi deželo oktobrske revolucije in izgradnie socializma; ker se tudi po krvavih do- Namakalni prekopi po puščavskih predelih jugu Sovjetske zveze Del prestolnice Kambodže, Phnom Penha. V sredini dvorec kraljevske družine, v katerem je živel »tovariš bivši kralj* Sihanuk. V vsej bivši Indokini vre. Vietnam doživlja že večletno državljansko vojno ob sodelovanju ameriških imperialističnih sil, v Laosu prav tako imajo že večletno državljansko vojno, ki sicer ni tako očitna, ki pa tudi ni brez ameriškega »sodelovanja*. Končno pa je pred dnevi prišlo v Kambodži, tretji deželi bivše Indokine, do državnega udara, ko so odvrgli »tovariša bivšega kralja* princa Sihanuka. ko je bil na obisku v Moskvi in prevzeli oblast ljudje iz njegove neposredne bližine, ki pa nameravajo povsem spremeniti politični kurz v deželi. Iz dosedanjih naprednejših tokov se bo Kambodža, kakor kaže, preusmerila v skrajno desnico in zajadrala v ameriške vode. Čeprav »puristi* trdijo narobe in čeprav Wa-shington to zanika in izraža svoje »presenečenje*, je tudi v tem primeru imela svoje prste vmes ameriška CIA. Toda to prepustimo dnevni kroniki in analizi, kajti mi se bomo dane., ustavili pri politično zanimivi osebnosti, ki iz Pekinga grozi novim kamboškim oblastem in sestavlja novo vlado. Mislimo na «tovariša bivšega kralja* princa Norodoma Sihanuka. Ne dolgo tega so princa Siha nuka vprašali, ali se ne boji dr žavnega udara. In princ Sihanuk je odgovoril dobesedno takole: «Ne bojim se državnega udara, kajti nikoli nisem ljubil oblasti samo zaradi tega, da bi bil na oblasti... Zavedati se morate, da sem hudo, hudo utrujen...* In res je verjetno, da je bil Sihanuk hudo utrujen, kajti tudi v trenutku, ko so mu v Moskvi povedali, da je prišlo v njegovi prestolnici do državnega udara, se ni kdove kako razburil. Morda je k temu pripomoglo tudi dejstvo, da mu je vest o državnem udaru sporočila njegova mati — kraljica mati — ki da je baje botrovala državnemu udaru. Princ Sihanuk je zares zanimiva osebnost. Ko je prevzel v Kambodži oblast, se je odrekel kroni in prestolu in tudi uradno postal «tovariš bivši kralj*. Kambodža kljub temu ni postala republika, kajti prinčeva mati — »kraljica mati* — ostaja na svojem položaju, da »ohrani tradicijo kraljevine v deželi*. Toda princ Sihanuk, ki se je odrekel prestolu, ni prevzel niti predsedništva ministrskega sveta, pač pa si je ohranil le to pravico, da imenuje predsednike, ki naj sestavijo vlado. In prav človek, ki ga je on imenoval za predsednika vlade, ga je sedaj spodnesel. Princ Sihanuk je po postavi bolj nizek, podobno kot so nizki vsi njegovi rojaki. Kdor ga pobliže pozna, si ne more razložiti, od kod njemu toliko življenjskih mori. Tudi menažersko razpoloženi Američani se čudijo oziroma so se čudili izredni vitalnosti malega princa. Ni ga bilo področja v življenju Kambodže, za katero bi se ne bil zanimal. Človek ima vtis, da princ Sihanuk nikoli ne počiva. Kjerkoli se je v Kambodži kaj počelo, in tega doslej ni bilo malo, povsod je bil zraven. In ni bilo redko, da je med prvimi zavihal rokave, pa čeprav je lopato za kopanje temeljev za kak nov objekt le simbolično zasadil. Popularen je bil OVEN (od 21.3. do 20.4.) V po klicnem delu bo marsikaj narobe. V družini pa izredno prijetno razpoloženje. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dolge razprave, toda tudi velik finančni u-speh. Ljubljeni osebi ne očitajte nekdanjih napak. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Veliko bo ponudb, na vas je, da pravilno zberete, če nekdo v družini ni razpoložen, ne drezajte vanj. RAK (od 23.6. do 22.7.) Težave in ovire, pred katerimi pa se ne smete ustaviti. Zadoščenje v družbi. LEV (od 23.7. do 23.8.) Sledite svoji intuiciji in ubrali boste pravo pot. Nekaj vas grize, vendar brez razloga. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Z lahkoto boste prebrodili neko težavo in želi velik uspeh. Neupravičeno ljubosumje. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne prevzemajte zelo zahtevnih nalog, ker jim trenutno ne boste kos. Nemir v družini. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Le z vztrajnostjo boste kos tekme črte za bližnjo prihodnost. cem. Velik prestižni uspeh. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Začeli se bodo plodnejši stiki poslovnega značaja. Pazite, da ne vzbudite pri nekomu ljubosumja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Če se ne boste znašli, pokličite na pomoč strokovnjaka. V družbi se boste še bolj uveljavili. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Kar lahko boste prebredli neki poslovni nesporazum, toda naj bo to zadnji. Potrebni ste oddiha. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vedno se vam mudi in to škoduje vašim poslovnim uspehom. Delali boste na tudi med športniki, saj je tudi kot «tovariš bivši kralj* nastopal na tekmah ali nadziral n.pr. priprave za kak sprejem prav osebno. Značilno je, da se je obnašal zeio fino «po francosko*, hkrati pa bil skrajno preprost in se rad ustavljal s preprostimi ljudmi, s katerimi je ravnal resnično tovariško. Državniška dejavnost, ki je v delikatnem položaju, v kakršnem je bila in se nahaja Kambodža, ni zaposlila vseh njegovih sil, zato se je ukvarjal tudi z umetnostjo. Posnel je več filmov, za katere je napisal sam scenarije, jih sam režiral in v nekaterih tudi sam igral. Pisal je pesmi in bil urednik več listov. Skoraj vsak dan je izšel v enem izmed kamboških časopisov njegov uvodnik. Diplomati, akreditirani v Kambodži, ga niso imeli radi. To pa ne morda zaradi njegove »levičarske Linije*, pač pa zaradi tega, ker niso nikoli vedeli, kaj bo princ danes ali jutri počel. Isto velja tudi za časnikarje, ki so bili akreditirani v kamboški prestolnici; nikoli niso novinarji vedeli, kaj bo Sihanuk povedal novega, hkrati pa je zelo veliko govoril. Sihanuk pa ni »pridigoval*. Nasprotno, on je le obveščal. Pogosto je govoril o stvareh, ki drugod po svetu spadajo v »državniške zadeve* in se krijejo pod tako imenovano »diplomatsko tajnostjo*. Včasih je spregovoril tudi o povsem zasebnih zadevah, o zadevah, ki so tuje opazovalce presenečale, niso pa presenečale domačega ljudstva, ki se je bilo na svojega »tovariša bivšega kralja* privadilo. «Tovariš bivši kralj* je imel v svoji palači manjši radijski studio in bil hkrati povezan z radijsko postajo, preko katere je ob vsaki uri, če je bilo potrebno, obvestil prebivalstvo o pomembnih dogodkih. In ljudje so ga radi po slušali. Ob neki priložnosti je točno opolnoči povedal po radiu vsej Kambodži, o čem se je bil pred nepolno uro pogovarjal z ameriškim veleposlanikom. Ni težko, zamisliti si, kako so se ostali diplomatski predstavniki v Kambodži znašli v škripcih, ko so iz brzojavk iz svojih prestolnic zvedeli, kaj se je dogajalo med Sihanu-kom in ameriškim veleposlanikom, medtem ko so oni mimo spali. Za naše pojme je Sihanuk včasih prekoračil meje. Ob neki priložnosti n.pr. je o pozni večerni uri povedal vsej Kambodži, da je njegova starejša hčerka zapustila svojega tretjega moža in rotil žene Kambodže, naj ne bodo tako lahkomiselne kot je njegova hči in naj se držijo svojih mož, kot tudi da naj bodo možje zvesti svojim ženam. Princ Sihanuk je imel dokaj čudne koncepte o življenju in o državništvu. Vse, kar je bilo v njegovih močeh, je storil za to, da bi ohranil svoji deželi — neodvisnost. To pa ni bilo lahko, saj Kambodža meji na Vietnam, kjer je že dolgo let vojna, na severu pa meji Kambodža z Laosom, kjer zadnje čase tudi ni veliko boljše. Hkrati je Sihanuk odločno napredno usmerjen. Ni pa se hotel zameriti Američanom, ker je vedel, da ga bodo spodnesli, če bi jih preveč »dražil*. Kaže pa, da je njegova resnična nevtralnost šla določenim ameriškim krogom na živce in ko je bil na nekoliko podaljšanem bivanju v Moskvi, so ga pognali. Seveda se sedaj, ko je Sihanuk v Pekingu in ko so doma prevzeli oblast proameriško, vsekakor de sničarsko usmerjeni ljudje, govori na njegov račun marsikaj. Med drugim tudi to, da je prevaral ljudstvo. Ne bomo se spuščali v to. O tem bo spregovoril sam Sihanuk ali bo dala svojo sodbo zgodovina. Zanimivo je naslednje: nove oblasti so za šest mesecev ukinile ustavo in pomnožile svojo vojsko. Čeprav je Sihanuk vedel, da mu grozi nevarnost, ni hotel poslušati tistih sodelavcev, ki so mu svetovali, naj okrepi vojsko. Še ni dolgo tega, ko so mu rekli, naj svojo vojsko 30.000 mož okrepi še za 10.000 vojakov, ker da «grozi Kambodži velika nevarnost pred .ameriškimi jn_sajgonskimi četami*. Toda Sihanuk je to opozorilo odklonil z naslednjo razlago: »V Južnem Vietnamu je nad pol milijona do zob oboroženih ameriških vojakov in tem pomaga še okoli milijon vojakov sajgonske vojske. In vsa ta ogromna vojska ne more premagati ljudske vojske, vietkonške vojske. Ne verujem v surovo silo, ne verujem v odnose, ki temeljijo na surovi moči.* Točno je, da se «tovariš bivši kralj* ne bi mogel postaviti po robu tolikšni ameriški ali kateri koli tuji sili, toda v surovih razmerah, kakršne uvajajo določeni ameriški krogi v tem delu sveta, samo dobri nameni ne zaležejo. Princ Sihanuk je sedaj v Pekingu in sestavlja »vlado v begunstvu*, vprašanje je, kaj bo to zaleglo in kako se bodo razmere razvijale doma. Poznavalci razmer pravijo, da je bil Sihanuk zelo aktiven, priljubljen, hkrati pa tudi zelo naiven. GRADBENI PODVIGI V SVETU Turški most med Azijo in Evropo Zamisel, ki so jo v davnini deloma že izvedli Perzijo Načrt bo uresničen s pomočjo mednarodnega kapitalu Azija in Evropa bosita naposled združeni s pomočjo mosta preko Bospora pri Carigradu. S tem največjim gradbeniškim podvigom sodobna Turčija želi uresničiti sen, ki je star domala dve in pol tisočletji. Dela so se na azijski strani že začela in na pomlad leta 1973 bi ta most že imel biti izročen svojemu namenu.Most obeta Turkom in motoriziranim turistom iz drugih dežel dokaj ugodnejšo bodočnost. Trajekti med evropskim in azijskim delom največjega turškega mesta so namreč že komaj zmagovali čedalje večji obseg prevoza avtomobilov in blaga. Posledice tega so bile na kilometre dolge kolone in neznansko čakanje. Sporazum o gradnji evroazdjske-ga mostu je sklenil predsednik vlade Demirel (ki je medtem odstopil), sam diplomirani gradbeni inženir, z aingleškonnemškim konzorcijem »The Cleveland and En-gineering Company Ltd. Darling-ton* in «Hochtief AG, Essen*. Turgut Guelez, v času Demiro-love rtade minister za javne gradnje, je tedaj ponosno izjavil: «Sen od leta 513 pred našo ero, ko je Ksarkses (perzijski kralj) prvič v zgodovini premostil Bospor, postaja stvarnost.* Turgut Guelez se je zmotil: ni bil perzijski kralj Kserkses, marveč kralj Darij I., ki je poveril mojstru Mandroklu z otoka Samosa natego, da čez morsko ožino med današnjim krajem Rumeli Hi-sar na evropski strani in Andolu Hisar na azijski obali zgradi most. Takrat je Darij s prestola, vklesanega v skalo, triumfalno opazoval mimohod svojih vojakov, ki so čez novi most korakali na evropsko stran v boj proti Skitom. Tri desetletja kasneje, leta 480 pred našim štetjem, je Kserkses na Helespontu, današnjih Dardanelah, postavil dva mosta na drugo ob drugi razvrščenih ladjah. Toda razbilo ju je morje. Kserkses je za kazen ukazal morje tristokrat oplaziti z bičem. Turška opozicija pa ima v zvezi z mostom dokajšnje pomisleke, namreč glede izdatkov, saj bo stali okrog 4 milijarde lir. Najeta so bila mednarodna posojila. Ko je lani zahodnonemški kancler Willy Brandlt obiskal Turčijo, je načrt pohvalil in se o njem izrazil kot o »simboličnem izrazu želje, da ba prišlo do evropske integracije*. Ob tej 'priložnosti je tudi obljubil 40.000.000 mark posojila. Med ostalimi deželami, ki so popravljate .akcijo za zgraditev;, mostu podpreti, so še Japonska, Evropska investicijska banka, Anglija, Francija in Italija. Da bi mogli povrniti investicije, so Turki nameravali uvesti mostnino. Računali so, da bo že leta 1973 prešlo čez most okrog 22.000, leta 1995 pa celo 87.000 vozil dnevno. Most bo imel šest prometnih trakov oziroma prog. Visel bo na diveh 165 metrov visokih opornikih s 15 cm debelimi kovinskimi vrvmi. Tako bi to bil največja viseči most v Evropi in četrti po velikosti na svetu. Brez ustrezne cestne povezave med azijskim in evropskim delom Carigrada, bi mestni promet nekega dne postal nemogoč. Čez kakih 15 let bo v Carigradu živelo štiri in pol milijona ljudi, dvakrat več kot danes, od tega 40 odst. na azijski strani (danes 25 odst.). Danes je na Bospuru 13 trajektov za avtomobile, vtem ko bi jih leta 1972 moralo biti 42. Od bosporskega mqetu bo pe* ljala 72 km dolga cesta za nagel promet do pristaniškega zaliva, ki evropski del mesta deli na dva dela. Ta cesta bo telda d° drugega mostu (cena: 6,8 mili'J<*® dolarjev), ki bi ga imeli zgradi« Japonci. . Celoten načrt bi Turke stat 83.00U.000 dolarjev. Razumljivo, da predstavlja to za nerazvito deželo nemajhno breme, ki bi ga konec konca precej občutili Pr®”' vsem turški davkoplačevalci. Demirel jih je skušal potolaži® * pirikavozanjem, kaj bodo vse ir*' ii od tega v bodočnosti. Omenjena mosta bi Turčijo pomembno vkV0: rila zlasti v sodobni mednarodni promet, od česar bi končno zagotovo tudi marsikaj imela. PREJELI SMO DIALOGI 1970, št. 2, 3. Mesečni za vprašanja kulturnega in j0''*' ga življenja. Izdaja Zveza kultur nih delavcev v Mariboru. . POMORSTVO. Smotra pomorske pn-vrede i misli 1970, broj T*-vsebine: Srednjeročni plan raz' ja trgovačke mornarice SFRJ 'j razdoblje 1971-1975. Rad Udruze-nja pomorskog brodarstva Ju» sla vije. 20 godina više pomorsK škole u Rijeci. Pred otvaranj pruge Jadran — NR Kina. slavenski registar brodova u P* teklih dvadeset godina. Orgai* cija poslovanja riječke luke. Fr biemi prehrane pomoraca. *r mjena nuklearne energije na P® gon trgovačkih brodova. O dev desetoj godišnjici prvog dubrova kog parobroda. BORSA 1969. Istituto bancario »an Paolo di Torino. Rassegna ** principali complessi aziendali Qu tati alle Borse vaiori italiane. ENAPL Notiziario deiTEnte n021.0, nate per 1’artigianato e le PlCC0 Industrie 1970, n. 1. STATISTIKA. Ekonomicko-statisW' ky časopis, Praha 1969, št. H"* Prevod URADNEGA VESTNIKA*' žele Furlanije-Julijske Benecti • Leto VII., št. 7 (20. februar 19™’ IL FOGLIO. Quindioinale di cultura. politica e costume. Palermo, *• maržo 1970. PERSONA. Mensile di letteratura, arte e costume, Roma. Gerinai febbraio 1970. . RODNA GRUDA. Revija Slovenske izseljenske matice. Marec iStjk. Prof. ing. Ante Lorencin: Ati* PUT RIJEKA - TRST TUNELOM KROZ UČKU. Ekonomski inštitut. Zagreb, 1969. . «POLLICOLTURA», revija za P«™ ninarstvo in kunčerejo, leto XIX-' štev. 3, marec 1970. Izdaja tava »La D nel na ENCIA v Vidmu, tisk pografica*, Treviso. »LE FIERE DI BOLOGNA 1970», izdala uprava velesejems ustanove, tisk »Grafiche Mignao'*' Bologna. , , «IL FRIULI ARTIGIANO*, ura** vestnik Združen.a furlanskih obn nikov. Posebna številka p°sve*f. petindvajsetletnici združenja, odg-urednik D. Di Natale, tisk O Bianco, Videm. tF «FORMAZIONE PROFESSIONAL^ NEL FRIULI-VENEZU GIUUA’’ bilten organizacije ENALC, ste j 3/4, januar-marec 1970, Odgovor urednik E. Abate. Tisk Tipogr01., Adriatica, Trst. Posamezna štev ka 100 lir. BILTEN EVROPSKIH SKUPNO^’ leto H., štev. 12, december n*03' TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Casamassima; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Koncert; 19.15 Higiena in zdravje; 19.25 «Beri, beri rožmarin zeleni*; 19.40 Jazz; 20.00 Šport; 20.30 Simf. koncert; 21.15 Nove knjige; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Stare popevke; 15.40 Koncert; 16.20 Stare in nove knjige o Trstu; 16.35 Ansambel »Miramar* pod vodstvom O. Kjudra. KOPER 6.30, 6.45, 7.30, 10.00, 12.30, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 6.40 Glasba za dobro jutro; 7.40 Vesela glasba; 8.00 Popevkarji; 8.45 Stare pesmi; 9.00 Malo be sed — veliko glasbe; 9.45 Otroški kotiček; 10.15 Prisluhnimo jim; 10.45 Nove plošče; 11.00 Mali umotvori; 11.45 Plošče Ricordi; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Tretja stran; 14.15 Lahka glasba; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.05 Iz naših občin; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.00 Nove plošče; 17.30 Otroški kotiček; 18.00 in 19.30 Prenos RL; 19.00 Orkester; 22.10 Jazz; 22.35 Komorna glasba. NACIONALNI PROGRAM 7.00. 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.1 Kontrapunkt; 13.15 Radio na vašem domu; 14.16 Spored za popoldne; 16.00 Program SREDA, 25. MARCA 1970 za najmlajše; 16.20 Plošče za mladino; 18.00 Filmske novosti; 19.30 Luna park; 20.15 Ostrovski: »La fandulla di neve»; 22.05 Klavirski duo Pastorelli-Perrotta. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Čelist Pjatigorski; 9.00 Romantika; 10.00 Beethovnovo življenje; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Z Gassmanom po ZDA; 13.00 Program s C. Caselli; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako?; 15.05 Poljudna enciklopedija; 16.00 in 16.35 Sanremo 70 in druge pesmi; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Program s S. Pampa-nini; 20.10 Operetna glasba; 21.35 Ping pong; 22.10 Glasbeno-govorni spored; 22.43 Tolstoj, «Ivanova velika noč*; 23.05 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 10.45 Malipierova simfonija št. 7; 11.10 Polifonija; 11.30 Sodobna ital. glas ba; 12.20 Stravinski, VVebern, Pe-trassi; 14.30 Pourcelov »Kralj Arthur*; 15.30 Portret avtorja: J. Turina; 16.50 Pinellijeva enodejanka »Lo stilitas*; 17.10 Nemščina; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.45 Kulturno življenje; 19.15 Koncert; 20.15 Filozofija v Nemčiji; 21.30 Berliozovo življenje. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek: 9.45 Baročne kantate; 10.20 Iz Mozartovega Don Juana; 11.00 Turina, Kvartet opus 67; 12.00 Skladbe za pihala; 12.20 Pergolesijev Concer-tino štev. 5; 13.30 Simfonični koncert. SLOVENIJA 6.00, 7.00, 10.00, 13.00, 15.00, 19.30 Poročila; 6.50 Rekreacija; 7.15 Jj' form. oddaja; 8.04 Glasbena matineja; 9.05 Pravljice in zgodbe. 9.20 Glasbena šola Celje; 9.45 Ansambel M. Sepeta; 10.15 Pri vas doma; 12.10 Iz slov. operne Mf' rature; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Slov. narodne; 13.30 Priporočajo vam...; 14.05 Koncert za oddih; 15.40 Pianistka Dika Raji čigaj; 16.00 Vsak dan za vas; 17-®5 Mladina sebi in vam; 18.00 Aktualnosti; 18.15 »Rad imam gl*. bo»; 18.40 Naš razgovor; 19-f® Glasbene razglednice; 20.00 «Ti i0 opera*: Anuša Pavlič; 22.15 Jazz; 23.05 L. Blaga: Pesmi; 23.15 Zabavni zvoki; 23.40 Ljubljanski jazz ansambel. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Znanstvena antologij0! 13.00 Smučanje; 13.30 Dnevnik: 17.00 Spored za najmlajše; IT-Dnevnik; 17.45 Film «11 ragazzo e gli elefanti*; 18 45 TV razprava; 19.15 Ital. maske: 19.45 Šport m kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 člo vek in morje; 22.00 Športna s* da; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 19.00 Angleščina; 21.00 Dnevnik; 21.15 Film «11 fomareto di Vene-zia»; 23.15 Ital. kronike. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.20 Poročila; 9.35 TV v šoli; 11.00 Splošna izobrazba: Glasbeni pouk; 15.00 in 16.00 No. gomet Radnički : Honved; 15.45 Test z glasbo; 17.50 Oddaja za otroke: 18.35 Na sedmi stezi; 19.05 Prvi koraki: Andrej Grabar; 19.20 Mi mladi; 19.50 Cikcak; 20.35 P° dolini Drave; 21.20 Večer z Venom Pilonom: 21.55 Kvintet Duška Gojkoviča. NAMIZNI TENIS PRETEKLO NEDELJO V GORICI Velik uspeh ekipe goriškega Doma: po zmagi nad ARAC drugo leto v C ligi Ta uspeh so priborili slovenskemu športu na Goriškem Igor Komel, Lucijan Černič in Boris Cotič V 2. skupini promocijskega namiznoteniškega prvenstva, v kateri nastopale ekipe ARAC in ACLI Trsta ter goriški Dom, je že hiano ime zmagovalca, čeprav morata obe tržaški moštvi opraviti š* medsebojno srečanje. Ta tekma Pa bo veljala le za osvojitev dru-Sega mesta, kajti prvo si je že Ugotovil goriški Dom, ki je ta Pspeh osvojil z matematično gotovostjo. To smago (s katero si je Dom Ugotovil v prihodnjem letu nastop v C ligi) je osvojil v važnem Ječanju, v katerem je premagal ARAC s 6:3, enako kot prejšnjo Podeljo, ko je premagal tudi ACLI. V tem odločilnem in zadnjem sre-canju so Goričani nastopali z naslednjo postavo: Igor Komel, Lucian Černič in Boris Cotič. Nasprotno ekipo pa so zastopali Antonio Hauser, Piero Pradelli in “taurizio Cespa. V prvem srečanju je spočetka *azalo, da bo Komel zapravil igro * Hauserjem, ker je prvi niz zgubil, ^ada napel je vse svoje moči, zma-lal v drugem in tretjem nizu ter jako prinesel prvo točko za Dom. Naslednjo je pridobil Černič, ki j® z lahkoto odpravil Pradellija. P-espa je bil najboljši igralec nasprotne ekipe in je odpravil Cotiča s 2:0. Černič je zopet premagal oauserja in prinesel Domu že trenja točko. Dokaj nepričakovano pa ja nato Komel podlegel Cespi z in skupni izid 3:2 je prinesel v vrste Goričanov vznemirjenost. Poda Černič in Cotič sta nato prišla še dve odločilni točki, ko sta Premagala Cespo in Pradellija, obakrat z 2:1. Skupni izid je bil 5:2 1'j Dom je imel zagotovljeno zmago 2e v rokah. Tekmovanje se je andaljevalo še z dvema nastopoma, v katerih je Cotič po vodstvu v prvem nizu podlegel Hauserju, Komel pa je z lahkoto spravil v knji rog Pradellija. Rezultati srečanj: DOM - ARAC 6:3 Komel - Hauser 2:1 (-9, 14, 11) 1:0 Černič - Pradelli 2:0 (10, 14) 2:0 Cotič - Cespa 0:2 (9, 21) (14, 18) 2:1 Černič - Hauser 2:0 (9, 21) 3:1 Komel - Cespa 1:2 (19, -20, 11) 3:2 Cotič - Pradelli 2:1 (20, -17, 14) 4:2 Černič Cespa 2:1 (-12. 14, 8) 5:2 Cotič - Hauser 1:2 (-19, 22, 19) 5:3 Komel Pradelli 2:0 (16, 14) 6:3 Dom LESTVICA 2 2 0 12: 6 4 ARAC 101 6: 3 0 ACLI 101 6: 3 0 Dom je tako zdaj v C ligi, kjer bo nastopal prihodnje leto skupno s Sokolom iz Nabrežine. Razumljivo, da vlada v domskih krogih veliko veselje, saj imajo zdaj tudi goriški Slovenci svojo ekipo v C ligi. Želimo ji pa, da bi tudi v C ligi prihodnje leto nastopala tako uspešno, kot je letos v promocijskem prvenstvu. I. K. KOŠARKA Pokal evropskih prvakov Danes v polfinalu Ignis-Real Madrid MILAN, 24. — Jutri bodo odigrali povratno polfinalno srečanje mednarodnega košarkarskega tekmova- nja za pokal evropskih prvakov. Ignis iz Vareseja se bo na svojem igrišču pomeril s španskim prvakom, Real Madridom. V prvi tekmi je zmagal Ignis s tesno prednostjo štirih točk (90:86). To tekmo so odigrali v Madridu 11. marca. KOLESARSTVO Dirka po Kampaniji NEAPELJ, 24. — V četrtek bodo opravili tradicionalno 38. mednarodno kolesarsko dirko po Kampaniji. Proga bo merila 264 km, nastopili pa bodo mnogi odlični kolesarji. NOCOMET V VIDMU Mednarodni turnir naraščajnikov VIDEM, 24. — Jutri se bo začel v Vidmu in Pordenonu mednarodni naraščajniški nogometni turnir, veljaven za 3. nagrado mesta Videm. Nastopale bodo enajsterice Fiorentine, Interja, Dinama (Zagreb), Milana, Atalante, Pordenona, Udineseja in Vicenze. Finalno srečanje bo 29. marca v Vidmu. ODBOJKA V prijateljski odbojkarski tekmi Drevi v Trstu Bor-AGI Drevi, v sredo, bo na stadionu <1. maj* v Trstu prijateljsko odbojkarsko srečanje med ženskima šesterkama Bora in AGI iz Gorice. Tekma se bo začela ob 20.30 in sodi v okvir priprav obeh ekip med prvenstvom, ki bo imelo zdaj, ob priliki velikonočnih praznikov, petnajstdnevno prekinitev. ŠPORT NA TV Na italijanski televiziji bodo danes prenašali ob 22. uri, v okviru oddaje Športna sreda, boksarski dvoboj Battistuta - Golfarini, ki bo veljal za naslov italijanskega prvaka superlahke kategorije. Neposredni prenos bo na prvem sporedu. Dvoboj bo v Vidmu. NAMIZNI TENIS Spor z južnoafriškimi rasisti Belci: ne ernci: da Južna Afrika je vedno bolj osamljena v športnem svetu. Potem ko so jo izključili z olimpijskih iger in ji je tudi vrsta mednarodnih športnih federacij odrekla članstvo, so jo začeli zadnje čase bojkotirati tudi na nekaterih velikih mednarodnih prireditvah. Poročali smo že. da so jo tako črtali s seznama udeležencev tekmovanja za Davisov pokal, tudi ljubljanski organizatorji svetovnega telovadnega prvenstva so ji odrekli gostoljubje, itd. Zdaj pa je prišla zelo zanimiva vest iz vrst mednarodne namiznoteniške zveze. Ta je namreč izključila doslej uradno priznano južnoafriško namiznoteniško zvezo iz svojih vrst, ker so lahko v njej včlanjeni le belopolti igralci. Toda z istim ukrepom je sprejela v vrste svojih članov tisto južnoafriško namiznoteniško federacijo, ki združuje le temnopolte tekmovalce. Mlada ekipa Sokola (na sliki med tekmo z Zarjo) predstavlja eno največjih letošnjih presenečenj v ženski B ligi. Potem ko je v bitki za obstanek v ligi najprej premagala Bazovke, si je preteklo nedeljo privoščila gladko zmago s 3:0 nad nič manj kot najmočnejšo zamejsko žensko odbojkarsko šester- ko Bregom ATLETIKA PRETEKLO NEDELJO Najboljši tržaški dolgoprogaši na krosu Sl Bor v Baz o viti Z nedeljskim tekmovanjem se je zaključila za letos sezona zimskih krosov. Zaključno tekmovanje je organiziralo ŠZ Bor, na startu pri Bazovici pa so se prijavili vsi najboljši tržaški dolgoprogaši. Tekmovanje, ki bi moralo biti 19. rrarca, je bilo preneseno zaradi snežnega meteža na preteklo nedeljo, lepo spomladansko vreme pa je pripomoglo k uspehu prireditve. Proga, ki se je vila po borovem gozdiču in po stezah, je bila nekoliko prenaporna le za naraščajnike. Ti so namreč navajeni na krajša tekmovanja in so zato star-tali prehitro, proti koncj pa so prvi začeli popuščati in zmagali so tisti, ki so bolj previdno porazdelili svoje moči. Žal je večina naših atletov »padla* prav v to past: Hmeljak, Guštin in Milič so se u-s ta vili pred ciljem, edini ki je kon- •iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitnniiniiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiitinmiiiiiiiiiiiii NARAŠČAJNIŠKI NOCOMET Edera-Primorje 4:0 (2:0) Tudi za Torriano je bil Krasov «blok» neprehoden... PRIMORJE: Ferfolja, Verša, Starc, Milič, Šegina, Marjan K., Vergi- nella, Škerk, Husu, Locasto, Štre-' kelj. V nedeljski naraščajniški tekmi med Primorjem in Edero so Prose-čani prvih deset minut igrali dobro. Moštvo Edere je bilo v tem času pod močnim pritiskom, toda nato je uredilo svojo igro, začelo je prehajati v napad in je prvo prišlo da zadetka. Edera se je razigrala in je bila ves čas pred proseškimi vrati in Primorje — ki je prvi gol prejelo s precejšnjo mero smole — se je moralo krepko braniti. Tako je Bruno Verša prišel do žoge, podal jo je Šegini, ta pa jo je zapravil in nasprotniki so dosegli že drugi gol. V nadaljevanju igre je pripravil lepo akcijo Darij Vergi-nella, ki je podal uporabno žogo na desno Valterju Škerku, toda ta je udarec zgrešil. Polčas se je zaključil s to zapravljeno priložnostjo Primorja. V drugem polčasu je Edera že v prvih minutah potisnila Prosečane v obrambo, vratar Ferfolja je stekel proti žogi, toda nasprotni napadalec jo je podeil prostemu soigralcu in le, prisebnost Vasilija Starca je rešila vrata mladih pri-morjanov pred golom. V zadnjih štirih minutah pa je Edera dosegla kar dva gola, od katerih enega precej po sreči. Žoga se je namreč odbila od vratnice v mrežo. Pri Primorju so zadovoljili v napadu Husu in Šegina, v obrambi pa Milič, Šegina, in Starc. Verša zaradi bolečin v nogi ni mogel pokazati vsega svojega znanja. F. * # * BREG — CREMCAFFE' 0:0 Mladi Brežani so v nedeljo nastopili proti enajsterici Cremcaffe in so osvojili točko, čeprav niso zmagali pa so popolnoma zadovoljili, zlasti, ker so s tem nastopom potrdili, da kakovost njihove igre stalno rase. To potrjuje tudi kratka statistika, ki nam pove, da so v prvi tekmi prejeli kar 7 golov, v drugi 2, zdaj pa so že izenačili brez prejetega gola. Zato pač ni težko predvidevati, da lahko od te ekipe že v najkrajšem času pričakujemo že tudi kaj več, kot pa le delitev točk • • • UNION — VESNA 0:0 Naraščajniški enajsterici Uniona in Vesne sta se v derbiju pač sporazumeli za »derbijevski* izid: padel ni noben zadetek in tako je vsako moštvo odneslo domov točko. Vsekakor pa je lahko z doseženim izidom bolj zadovoljna ekipa iz Križa, ki je morala nastopiti delno nepopolna. V njeni postavi je namreč manjkal Caharija. čal svoj tek je bil mladi Rudi Škabar. Bor je nastopil z dvema mlajšima mladincema: Fabij Ruzzier in Duško Jelinčič sta (sorazmerno s svojimi sposobnostmi) dosegla dober rezultat. Ruzzier je bil seveda boljši in je zasedel četrto mesto. Po tem kar smo videli v prejšnjih krosih smo morda pričakovali od njega nekaj več, pomisliti pa moramo da so bili vsi ostali tekači dolgoprogaši, ki se pripravljajo že več časa na prihodnjo sezono. V ostalih dveh skupinah ni nastopil noben atlet Bora, med mladinci je znova zmagal Aldo Novac-co za njim pa se je uvrstil We-ber, oba tekmujeta za CSI Trst. V MOŠKI ODBOJKARSKI D LIGI Po «zaslugi» sodnika Bor v Turjaku ob zmago Med člani pa je Arben s precejšnjo lahkoto premagal vse ostale. Rezultati Naraščajniki (proga 1800 m) 1. Curri G. (Aeegat) 7’15”4 2. Menesello (CSI) 7’20” 3. Zuccheri (SGT) 7’38”2 12. Škabar Rudi (Slovenska mladina) 8’40”2 Hmeljak B., Guštin E. in Milič R. (vsi Slovenska mladina) odstopili Mlajši mladinci (proga 3500 m) 1. Sunšeri G. (CSI) 15’51”9 2. Metton (CSI) 15’53"9 3. Vagni (SGT) 16’27”2 4. Ruzzier Fabio (Bor) 16’31”3 8. Jelinčič Duško (Bor) 19’10”4 Mladinci (proga 4600 m) 1. Novacco A. (CSI) 16’49”5 2. Weber (CSI) 17’13”6 3. Castellana (Aeegat) 17’17”1 Člani (proga 6600 m) 1. Arban F. (CUS) 24’46”5 2. Flamini (CUS) 24’59" 3. Cerasari (Aeegat) 5118” Z. P. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiimiiiiiiiiiiiiiiiuffiiuiiiiiiuiiiunfiifiiiiimiHttiiiiiiiiiiiiiiiii V ŽENSKI ODBOJKARSKI C LICI Zaslužen poraz borovk v Vidmu BOR - TURRIACO 0:3 (13:15, 12:15, 12:15) BOR: Malalan, Franko, Mijot, U-šaj, Persinger, Peterlin, Furlan, Može. TURRIACO: Furlan, Sverzut, Sca-ravetto, Portelli, Michelli, Zarmo-glia, Gergolet, Trentin. SODNIKI: Sušil, Fino, Vaccari. Tudi s sobotnega gostovanja so se borovci, ki nastopajo v D ligi, vrnili domov poraženi. Poraz je navidezno precej hud, vendar ga borovci vsekakor niso zaslužili. Tehnično so namreč zaigrali vsestransko bolje od nasprotnika, toda Tur-jačani se morajo zahvaliti za svoj uspeh predvsem sodniku, ki je bil tokrat res poglavje zase. S svojimi nerazumljivimi posegi — kajpak v škodo »plavih* — je močno razburkal duhove na igrišču in nekateri igralci so zaradi upravičeni! protestov prejeli tudi opomin. Borovci so v začetku igrali mirno, hitro in dopadljivo, gradili so Borovec Peter Starc se je v letošnjem prvenstvu izredno izkazal. Trenutno je najboljši Borov košarkar, poleg tega pa tudi sodi med najbolj obetajoče mladince v Trstu in v naši deželi sploh. Ker je še zelo mlad, se mu odpira lepa košarkarska bodočnost BOR B - PORZIO 1:3 (15:10, 4:15, 11:15, 2:15) BOR B: Švagelj, Bole, Kodrič, Čandek, Kalan, Švab, Cecchi. PORZIO: Analizza, Baldissero, Tamburlini S. in F., Gorasso, Ellero, Paoluzzi, Maffei, Cosatti, Clautti, Casaleggi, Leo. V nadaljevanju prvenstva ženske odbojkarske C lige so mlade borov-ke tudi v Vidmu doživele poraz proti tamkajšnjem Porziu. Videmčanke so zasluženo zmagale. Niso sicer posebno dobro igrale, toda «plave» s prikazano igro nikakor ne bi zaslužile zmage. Čeprav je bila tudi tokrat slovenska postava okrnjena, ne more biti opravičilo za poraz. Borovke so igrale izpod svojih sposobnosti. Pokazale so zopet svojo staro napako: po prvem setu, ki so ga osvojile s precejšnjo lahkoto, so popustile in skoraj dobesedno »zaspale* na igrišču. Zopet je prišla do izraza statičnost igralk, ki je bila tudi glavni vzrok poraza. V prvem setu so borovke slabo začele, in Porzio je povedel s 5:0. Toda nato so Tržačanke s hitro igro najprej izenačile, povedle in set tudi osvojile. Po prvi pridobljeni «petnajstici» pa so «plave» popustile in zagrešile cel kup začetniških napak. Zaletavale so se po igrišču, kar je Porzio seveda izkoristil in osvojil drugi set. Odločilen je bil tretji set. Do stanja 10:10 sta bili ekipi povsem izenačeni, nato je Bor popustil in zgubil. Zadnji set se je za slovenska dekleta začel zelo slabo in Porziu je uspelo takoj povesti z 8:1. Borovke so si sicer mnogokrat priborile servis, ni jim pa uspelo doseči nobene točke. V drugem delu seta je moral sodnik dvakrat prekiniti igro, ker se je dvakrat poškodovala Boletova. Toda kljub bolečinam se je do zadnjega sodnikovega žvižga borila za žogo in je bila vso tekmo najboljša na igrišču. Žal pa vsa dobra volja ni pomagala in borovke so izgubile zadnji set z veliko razliko (15:2). Vendar pa Porzio nikakor ni nepremagljiva ekipa in «plave» so trdno odločene, da se mu bodo za poraz maščevale v povratnem delu prvenstva. INKA igro in vsako akcijo zaključili • tolčenjem. Povsem so nadkrilili svoje nasprotnike, ki so svojo obrambo le improvizirali. Vse je kazalo, da bodo naši fantje v kratkem času strli odpor nasprotnika in prinesli domov prvi točki v tem prvenstvu. Vodili so namreč že 13:10, ko je »stopil v akcijo* sodnik. Našim fantom je začel žvižgati vsako žogo in jih je povsem zmedel. Začeli so igrati nezbrano, nasprotnik je medtem nizal točko za točko in seta je bilo kmalu konec. Ista slika se je ponovila tudi v drugem in tretjem nizu, čeprav so se borovci res potrudili, da b: nadomestili zamujeno. Zmagala je tako povsem nezasluženo turjaška e-kipa. Bor je tako še vedno brez točk na lestvici, vendar bodo imeli fantje že v ponedeljek priložnost, da iž-bojujejo prvo zmago v tem prvenstvu. Gostovali bodo v Gradiški proti Torriani, ki deli skupno z Porom zadnje mesto lestvice. SMUČARSKI TEK ZAKOPANE, 24. - Vzhodnonemški tekmovalec Karl Heinz Lučk je zmagal v nordijski kombinaciji s 403,00 točkami, pred Poljaki Hulo in Holo. Nemec je zmagal v teku na 15 km, medtem ko je bil v sko-k:h komaj 5. Poljak Hula si je zapravil zmago v kombinaciji s tekom na 15 km, kjer se je uvrstil zelo slabo. KOŠARKA ŠZ BOR obvešča ljubitelje košarke, da je vsak torek na stadionu »Prvi maj* od 16. do 18. ure tečaj za najmlajše košarkarje (letniki 1956 in mlajši). RIM, 24. — Vodstvo športne sti ve TOTOCALCIO je sporočilo, d zaradi antecipiranega srečanja lige Roma - Lanerossi Vicenz. sedma tekma na stavnem listu Ti tocalcia št. 31 za nedeljo 29. marci ne bo veljavna. V skladu s pravi bo možno torej na tem stavnei listku sestaviti največ 12 pravilni rešitev, oziroma za nižji dobitek 1 Vojni roman slovenskega naroda Ilustrira dr. R. Hlavaty 87 Lebring Stvar bi bila opravljena, ako bi četovodja Zugast kot Vodja skupine ne pripomnil: «Abnormalen!» Pri tej opombi se Je vzdramil navidezno brezbrižni dr. David, pogledal dr. Taggla, pred katerim Je videl stati suhljato, nebogljeno telo. Ker Je dr. Taggel neodločno in skoraj Proseče obračal oči v svojega predstojnika, je ta kratko Odločil: Četovodja Zugast Je mogoče prvič v svojem življenju hotel storiti dobro delo, ki mu je pa grdo spodletelo. Potem se je dr. David spet zastrmel v mizo in prisluško Val nepretrganim glasovom: «A-a-a!» Vsi td glasovi so ga mudili, spominjajoč ga na zamašena čreva in na odvajalna Sredstva. Dr. David je na tihem preklinjal vrhovno komando in njeno zadnjo okrožnico, s katero Je bilo zaukazano čim bolj previdno ravnanje z ricinovim oljem. Enakomernost procesa se je nenadoma zavrla, uA-a-a! Infanterist Demark Ciril--------» Dr. David Je ostreje pogledal infanterista Demarka in opazil na močnem hrbtišču rdeče, še skoraj sveže obrastke. «Projektili v telesu, potrebna operacija!)) je rekel dr. Slik, obrnjen k predsedniku komisije. Dr. David se je dvignil, pristopil k Demarku, potegnil z roko čez obrastke, nato pa z dlanjo udaril po Demarkovem hrbtu, rekoč: «Takoj v bolnišnico zaradi operacije.)) Dr. David se Je spet usedel in prisluškoval a-a-a-jem ter drsanju bosih nog po deskah. Zganil se je le, kadar a-a-aju nd takoj sledil tudi klic: «A-befumd!» Tedaj je pisar zaklical: «Infanterlst Kalivoda!« Pred dr. Slika je stopil s skrivljenimi usti in izbuljenimi očmi. Kalivoda je že tretjič stal pred nadpregledno komisijo, odkar Je bil v Lebringu, a vsakikrat je dobil B-be fund, s katerim je potem moral čakati novega postopka. Komisija ga je dobro poznala, vendar je v vrvežu, sredi katerega je že nekaj ur stal, narednik Kafka pozabil, kdo stoji pred njim, ter mu je avtomatično ukazal: «Napravi a-a-a!» Kalivoda je nečloveško izbuljil oči, vendar ni dal od sebe nobenega glasu. Medtem se je dr. Slik že spomnil, koga ima pred seboj, ter Je Kalivodo potisnil dalje k mizi, s kretnjo, ki je izdajala njegovo mišljenje, namreč, da ni treba s tem možem več računati. Njegova dva tovariša sta oba hkrati pogledala predsednika, da potrdi z očmi C-befund. Namesto tega je dr. David, ko Je čul ime: Kalivoda in Je koj vedel, da ima opraviti s Cehom, vstal, pristopil h Kalivodi, mu eno roko potisnil v grlo, z drugo pa mu nagnil glavo nazaj. Kakor bi trenil, je Kalivodi otipal grlo in Ju s prstom, ki ga je mimogrede potisnil v Kalivodova usta, pretipal notranjščino čeljusti. Potem ga Je porinil od sebe in se mu nasmehnil: «A-befund! Izvrsten primer zarastlih čeljusti!« Člani komisije so skoraj osupnili. Bili so namreč vsi prepričani, da bo, Kalivoda odšel v civil. Kalivoda se je prepadenih oči oziral okrog sebe, kakor bi še kje iskal rešitve. Toda preden je mogel glasno dati duška svoji prepadenosti, je bil že zunaj pred vrati v oblačdlnici. šele tu se mu je izvil iz ust prestrašen vzklik: «A-befund!» Vse se je ozrlo vanj, on pa je okamenel in solznih oči stal pred vrati. Bal je prepričan, da bo že v nekaj dneh na Dunaju, od koder se mu je smehljalo nekaj tihe, še mogoče sreče. Tovarišem se je smilil, nekdo ga Je skušal potolažiti, rekoč: «Kar miren bodi, Kalivoda! Kdo ti pa kaj more; A-belund?» Toda Kalivoda ga ni čul... Pri drugih vratih pa je korporal ponavljal: «Deset novih!« Dr. Davida je vzdramil močan hreščeč rig: «A-a-a!» «Infanterist Segal!« Takoj nato je dodal četovodja, ki je zaklical njegovo ime: «Zadnji izvid B-e, tudi v črevesju!« «Turi v črevesju — A-befund!» je skoraj srdito vzkliknil dr. David, ki ga je prikazen Žida spravila na noge. Bil je prepričan, da gre za kako umazano stvar, in je odločil izvid brez premisleka. Da bi mešal štreno in preiskoval, kdo ima pri tem svoje prste vmes, nd maral, pač pa je kači takoj odsekal glavo s tem, da je varovanca dregnil iz gnezda. Na ta način je klasificiral celo vrsto sumljivoev, ki so že predolgo bili v Lebringu, med drugimi tudi Jarnika, Poznina ln Zego. Palir in Barfuss, ki sta v družbi osmih tovarišev stopila pred komisijo, sta zadnja prišla na vrsto. Palir je bil pre- pričan, da ga bodo pustili še v taborišču zaradi ambulančnega zdravljenja, medtem ko je Barfuss malomarno čakal, kdaj bo stopil pred dr. Svobodo, dobro vedoč, da mu pravzaprav nič ne manjka. ((Infanterist Palir!« Palir je že stal pred dr. Svobodo. (iTriperaš — recidiva!« je hitro pojasnil narednik Kafka, «A-befund!» se je že v tem trenutku zadrl dr. David s tako vnetim glasom, da je zadušil vsak šum in napolnil ves obširni prostor. Palir je uničen odtaval proti izhodu. Potem je prišel na vrsto Barfuss. «A-a-a!» je grgral, ko je še stopal mimo narednika Kafke. Potem je bil že pri mizi. Dr. Taggel je odprl usta, da bi zaklical: A befund! Toda komaj je utegnil spraviti iz ust «A —...» je skočil pokonci dr. David in ga zaustavil: «Stojte! Infanterist Barfuss od bataljona št. 100, kajne?« Mož je imel čudovit spomin in se je spomnil, da se je srečal pred leti z vojakom Barfussom v lazaretu na Krasu. Takrat se je Barfuss poskušal zmazati v zaledje. Izjavil Je, da ima grižo, in prišel za nekaj dni dr. Davidu v roke, potem pa ušel nazaj v linijo, ker se mu poskus ni posrečil. Zdaj ga je dr. David strokovnjaško opazoval, potem se je pa s slovesnim glasom obrnil h komisiji: ((Gospodje, vojak, ki stoji pred vami, je najsposobnejši nosilec bacilov, kar sem jih kdaj srečal. — N»sposoben za vojno službo. C-befund, rezervat za sanitetno poveljstvo.« Barfuss se je skoraj onesvestil. Kot bi se napil najhujše šmarnice, se je opotekel iz ambulante, ne vedoč, da strmi za njim vse, kar je bilo v dvorani, razen predsednika komisije, sanitetnega svetnika dr. Davida, ki se je mimo usedel na svoj prejšnji prostor in dalje prisluškoval mimo korakajočim. ajastdm rigam.., (Nadaljevanje sledi J NOVI NEREDI NA IRSKEM Policija je botrovala spopadom v Londonderryju Poslanka Bernardette Devlin je presedela noč v Dou/ning Streetu, da bi vlada uvedla preiskavo o smrti moža, ki ga je pretepla policija LONDON, 24. — Mlada poslanka z Ulsterja Bernardette Devlin, ki zastopa neodvisno stranko, že dalj časa zaman skuša prisiliti britansko vlado ali parlament, da bi uvedli preiskavo v zvezi s smrtjo moškega zaradi hudega osebnega nasilja ulstrske policije Moški je bil Samuel Devenney, ki sta ga dva policijska agenta pretepla v njegovem stanovanju pred soro ini ki in osmimi otroki julija lani. Dva meseca za tem je D<-venney umrl za srčnim napadom, ki so ga verjetno povzročili udarci agentov. Kljub temu, da so kmalu po napadu Devenneyevi sinovi protestirali pri policiji, ni to rodilo sadov, ker a-gent, o katerem so Devenneyevi sinovi trdili, da bi ga prepoznali, ni hotel, da naredijo poskus za i-dentifikacijo. Devlinova je zaradi tega začela akcijo, ki naj bi prisilila britansko vlado k hitremu ukrepaniu, doslej pa so bili nieni napori brezusDPŠ-ni. Včeraj zvečer je začela protestirati na nov način: sedla je pred prag stanovanja britanskega prvega ministra v Dovvnine Streetu st. 10 in presedela tam n' č. Že vče raj in tudi danes je skušala za četi razpravo o tem v britanski poslanski zbornici, odgovor pa je bil vedno isti: o zadevi se mora u-kvarjati ulstrska vlada, ker britan ska vlada ni za to zadolžena. Napori poslanke DevHnove postajajo v teh dneh vedno bolj aktualni, ker so se obnovili neredi med katoličani in protestanti na Irskem. Neredi so se začeli v Lendenderrvju v katoliški mestni četrti Bogside, kjer so se vršili lani avgusta naj-huiši spopadi. Že drugo noč namreč več skupin mladine meče kamenje proti britanskim policijskim agentom, ki so bili dežurni v začetku mestne četrti Bogs;de. Do spopadov je prišlo kmalu za tem, ko se je irska pevka Dana katoliškega prepričanja, ki ie zmotala na evrovizijskem festiva'” vrnila na svoj dom v Bogside. Ko se je pevka vrnila, so organizirali veliko manifestacijo. Kmalu so se s katoličani in protestanti spopadli še policijski agenti, kajti po začetni manifestacij so se nekateri vrnili na-zai v ulico, kjer stannie Dana in začel se je spopad. Policija, ki je kmalu za tem nastopila, je aretirala vsaj 8 oseb, proti jutri pa so posamezniki kljub temu obmetavali agente s kamenjem. Kot je znano so z novimi demonstracijami začeli v Bogsidu že v nedelio, ko so vrgli demonstranti tudi nekai »molotovk*, vendar niso povzročili ranjenih. Tudi v Dublinu je prišlo v ponedeljek do manjšega nereda, ko je v nekem »pubu* eksplodiral peklenski stroj, vendar tudi tam _ni bilo ranjencev. Čeprav je položaj veliko manj nanet kot v prejšnjih mesecih, je polici ia v stalni pripravljenosti. Katoliška skupnost, v IJlsterju le prepričana, da i° polici’« pristranska, kliub temu da so io no hudih lanskih spopadih obnovili, ker je bila pred tem v rokah protestantskih uniionistov. ki so io u-Dorabliali nmti katoimvi m,nl**»u ki ie brez državiiansk;h nro--:c Po. lieiii so namreč pomagali «B - se°-rials*, pomožne polieUske skupine, k’ iih sestavii«in protestanti in iz-vaiajo take akciie. pri katerih je bolie, da uradna poUciia ne nastopa Za pomiritev duhov verietno ni pomagala trditev sedanjega ulstrskega prvega ministra Jamesa Chi-chestra Clarka, ki ie v govoru pred nekdaniimi člam skupine «B - spe-cials* hvalil njihovo «važno delo*. Naval žensk na Havajske otoke NEW YORK, 24. — V 50. ameriški aržavi, to je na Havajskih otokih, so vsi hoteli, penzioni, moteli in zaseone sobe zasedeni do zadnjega kotička. Pri tem pa ne gre za več ali manj normami dotok turistov z ameriške celine, kot je v navadi v raznih letnih sezonah. To pot so gostje skoraj izključno noseče ženske, ki hočejo prebiti v tem zemeljskem raju tri mesece, da bi si pridobile pravico do priznanja rezidence na Havajih, kar je predpogoj, da gredo v bolnišnico, kjer jim bodo zdravniki poskrbeli za odprav itev neljubega materinstva. Veliki naval žensk na Havajske otoke Je posledica sklepa države «Aloha State*, da se odpravijo vse ovire za opravljanje splavov (razen rezidence in zdravnikovega dovoljenja). Zdi pa se, da bo v kratkem tudi newyorška država odpravila podobne ovire. Prizadeti senat je že odobril zakonski osnutek v tem smislu, ki ne predvideva niti potrdila o rezidenci. Zato domnevajo, da bo naval na Havajske otoke kmalu splahnil. nico. Pri obdukciji je bilo ugotovljeno, da je krogla iz puške, ki ga je zadela v levo ramo, prebila srce in obtičala blizu desnega kolka. Preiskava organov javne varnosti in vojaške policije je ugotovila, da se je vojaku vojaške poste št. 1132-43 na straži okrog en kilometer od filobusne postaje pri polnjenju puške, ta slučajno sprožila in da je bil dr. Omladič zadet od te krogle. V N«vadi podzemska atomska eksplozija WASHINGTON, 24. — Ameriška komisija za atomsko energijo je sporočila, da so v poskusnem središču v Nevadi opravili nov poskus podzemske atomske eiksplozi-je. Atomski naboj, ki je eksplodiral, je imel rušilno moč od 20.000 do 200.000 ton tritola. Spopad v Gvatemali med gverilci in policijo CIUDAD DE GUATEMALA, 24. — V neki hiši, kjer je potici j a sumila, da gverilci izdelujejo Jwmbe in drugo orožje, je prišlo dat*ilovite-ga streljanja med agenti in revolucionarji. V bcnju sta padla dva gverilca, toda tudi policija je izgubila dva svoja pripadnika. Smrtno je bil ranjen tudi neiki civilist. Poleg tega je bilo ranjenih več oseb. Policija je aretirala pet ljudi, med katerimi sta dve žensiki. V Indiji so letos proslavili 20. obletnico neodvisnosti države. Na sliki: slovesna parada v Novem Delhiju Miiiiiaiiiiiiiiaii«Biiiiaaiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiaiiiiiiiiiaiiiiiiaiiiliiaiiiii5ill|||,iil||iiiiiiii,,i,l||,l,i,aii,Itnirfai,|,,lllll||in,||,,,,l|l||||||,,l,,,l,,ll,,,lll,|,,ll«Uan,i,lllaiiii,iii,iiiii,ii,iii,i,,,iiKil,i,,,,,,,,iil,,,,fn,iilllliiiiii,iili,ii,,,iii,,iiiii,iiili,i,laiilii,iiili1uii,iliMiiiaiiaiiiiiKiaiiaiiiiiiaH>i» MOTORIZIRANO OPOREČNIŠTVO* V FRANCIJI NOVE STAVKE TRGOVCEV IN ODMEVI V JAVNOSTI Vozniki tovornjakov sprejeli vladni odlok o prepovedi vožnje med velikonočnimi in binkostnimi prazniki PARIZ, 24. — Francoski trgovci, ki so že včeraj stavkali, so danes nadaljevali svojo demonstracijo z » Motoriziranim oporečništvom ». V Roche - Sur - Foronu so trgovci u-stavili svoje avtomobile pred trgovinami in zaprli cesto za promet. Kmalu je dolžina vrste avtomobilov ki so jih trgovci blokirali, dosegla nekaj kilometrov. To se je dogajalo na državni cesti 203, ki pelje od Annecyja proti predoru skozi Mont Blanc. Kmalu po dvanajsti uri so trgovci prenehali s svojevrstno demonstracijo in odšli. Trgovcem, ki jih bodo sodili, ker so včeraj zaustavljali promet, so se danes pridružili novi. Včeraj so pred sodnike poslali kar 60 oseb, danes pa sr sodili po hitrem postopku 30 trgovcev. Že včeraj so policijski agenti odvzeli vozniško dovoljenje 246 voznikom, danes pa je število oseb, ki naj bi protizakonito delovale naraslo na 759. Odmevi na te dogodke so bili številni, predvsem v takoimenova-nih «neodvisnih» časopisih. Ti sicer z ene strani delno obsojajo vlado, ki je «pustila, da so postali dnevni problemi Francozov pretežki, zaradi česar prebivalci nimajo več zaupanja v vlado, z druge strani pa se o demonstracijah sindikalne organizacije »Tour du Pin* izražajo kot o «nevarni igri*. Glavni tajnik sindikalne organizacije «CG T» (Confederation Generale du Tra-vail) Georges Seguy je dejal v govoru, ki ga je imel pred glavnim sindikatom tehničnih in strokovnih učiteljev: «Realizem bi moral francosko vlado pripeljati do tega, da bi priznala svoj propad in dejstvo, da se morajo šele začeti resna in konstruktivna pogajanja, ki naj bi privedla do veljavnih rešitev. Če bo nadaljevala, kljub dogajanju, s ponudbo jalovih in netrdnih pogodb, bo francoska vlada šla nasproti težavam in bojem, ne da bi s tem zagotovila vsaj upanje, da bodo odpadla nova razpravljanja.* Medtem pa francoski šoferji tovornjakov mirujejo. Po svojih predstavnikih so sprejeli tudi vladni odlok da tovornjaki ne bodo vozili po glavnih državnih cestah od 11. ure na veliko soboto in binkošti do polnoči naslednjega ponedeljka o-beh praznikov. Ko so podoben vladni odlok objavili 20. marca je ta vzbudil veliko ogorčenje med vozniki tovornjakov in dan za tem so blokirali promet v francosko glavno mesto. Današnji odlok pa so izdali po «okrogli mizi* na notranjem ministrstvu, potem ko so predstavnikom šoferjev zagotovili, da bodo vozniki tovornjakov kljub prepovedi vožnje v določenih dneh plačani. Kasneje je dospela vest, da so v Burgoinu orožniki poklicali Ge-rarda Nicouda, voditelja organizacije «Tour du Pin». Nicouda so pred nekaj meseci obsodili - na dve leti pogojne kazni, ker je u-grabil dva policijska agenta. Danes se .je njegovo zasliševanje začelo ob 18. uri ob 21. pa še ni prišel iz kasarne, zaradi česar domnevajo, da so ga aretirali. Posvetovanj« v Beogradu o balkanskem turizmu BEOGRAD, 24. — V slovesni dvorani hotela »Jugoslavija* se je pričela danes konferenca uradnih zastopnikov za turizem vseh balkanskih držav razen Albanije, ki je odbila svojo udeležbo. V svojem po zdravnem govoru delegatom Bolgarije, Grčije, Romunije in Turčije je vodja jugoslovanske delegacije Dušan Nejkov izrazil prepričanje, da se bodo na tej konferenci dogovorili o konkretnih ukrepih, ki bi jih bilo potrebno podvzeti za povečanje prometa turistov med balkanskimi državami s široko vključitvijo balkanskih držav v mednarodni turizem. Po podatkih Nejkova je balkanske države 1968. leta obiskalo 8,400.000 turistov. S tem so balkanske države v evropskem turizmu sodelovale samo z 8,1 odst., oziroma v svetovnem za 5,9 odst. Ti podatki kažejo, da so dosedanji rezultati precej skromni, da pa so velike možnosti za povečanje turističnega prometa. Jugoslavijo je lani obiskalo nad 200.000 turistov iz balkanskih držav, medtem ko je okrog 700.000 Jugoslovanov obiskalo druge balkanske države. Vodja bolgarske delegacije se je zavzel za skupno propagando in predlagal snemanje propagandnega filma balkanskih držav, skupno sodelovanje z inozemskimi televizijskimi in filmskimi družbami ter širšo izmenjavo turističnih delavcev in drugih strokovnjakov. Vodja romunske delegacije se je zavzel za konkretni program izmenjave izkušenj med hotelskimi in gostinskimi organizacijami balkanskih držav. Ponovna ugrabitev ameriškega diplomata v Latinski Ameriki SANTO DOMINGO, 24. - Pet do zob oboroženih gverilcev v vojaških uniformah je danes ugrabilo letalskega atašeja ZDA v republiki San Domingo podpolkovnika Donalda J. Crowleya. Spočetka so policijske oblasti mislile, da je treba pripisati pobudo neki filokitajski politični skupini, toda pozneje je prišlo na dan, da gre za skupino, ki se bije proti ponovni izvolitvi Jo-quina Balaguera za predsednika republike. Pozneje so ugrabitelji sporočili po radiu svoje zahteve krajevnim časopisom in oblastem. Te bi morali osvoboditi do 16. ure jutrišnjega dne (po srednjeevropskem času) 21 političnih pripornikov, ki so sedaj v zaporih državice Santo Domingo. Na prvem mestu je Maximilano Gomez »El Moreno*, ki je general tajnik »Dominikanskega osvobodilnega gibanja*. Ugrabitelji so zagrozili, da bodo justificirali ameriškega diplomata, če oblasti ne bodo zadostile njihovim zahtevam. Prav tako so sporočili, da bo vsaka aretirana oseba (zaradi tega dogodka) avtomatično vključena v seznam ljudi, ki jih morajo dominikanske oblasti osvoboditi. Osvoboditev bo v tem konkretnem primeru zelo slovesna. Oblasti io bodo morale opraviti na nekem trgu v središču mesta, v prisotnosti vladnih osebnosti, ki so jih gverilci navedli po imenu in priimku. Dominikanska vlada še ni odgovorila na ta poziv. Bombni atentati v ZDA ena oseba, ki na srečo ni bila ranjena. Iz Clevelanda pa poročajo, da je silovita eksplozija vrgla s podstavka originalni posnetek Rodanovega kipa «Mislec», ki je postavljen na stopnišču umetniškega muzeja v Clevelandu. Kip je baje vreden o-koli pol milijona dolarjev. Na srečo je bil le malenkostno poškodo-van. LJUBLJANA, 24. — Komite univerzitetne konference Zveze komunistov in komiteja za študentovska gibanja in mednarodne odnose sta sinoči priredila na ljubljanski univerzi razgovor s članom izvršnega biroja predsedstva Zveze komunistov Jugoslavije Nikom Tripalom. Tripa-lo je v odgovoru na zastavljena vprašanja govoril predvsem o mejah med upravičenim in neupravičenim nacionalizmom, o nacionalnih ekonomskih interesih, o razrednih in nacionalnih vprašanjih, o medrepubliških odnosih, o desetem plenumu centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvatske in še o številnih drugih ta čas najbolj aktualnih vprašanjih v jugoslovanski samoupravni skupnosti. VESTI IZ SLOVENIJE Predsednik Kavčič v tovarni «Gorenj e» Velenjski orjak bo štel čez pet let 20.000 delavcev VELENJE, 24. - Danes se je mudil v Velenju predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. Med obiskom tovarne gospodinjske opreme «Gorenje* je generalni direktor tovarne Ivan Atelšek seznanil predsednika Kavčiča z razvojem «Gorenja» v zadnjih treh letih in s perspektivnim načrtom lega največjega slovenskega proizvajalca gospodinjskih strojev in o-preme. Program razvoja podjetja predvideva, da bo vrednost proizvodnje «Gorenja» dosegla čez pet let že nekaj več kot šest milijard dinarjev. Čez pet let naj bi kot predvidevajo zaposlovali v tovarni že več kot 20.000 delavcev. Ob presenetljivo hitrem naraščanju obsega in vrednosti proizvodnje računajo tudi na še hitrejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Sklenjeni dogovori z nekaterimi znanimi zahodnonemškimi tovarnami in drugimi potrjujejo upravičenost napovedi po kateri, naj bi tovarna čez pet let izvozila na tuja tržišča že za 60 milijonov dolarjev izdelkov. Predsednik Kavčič je v razgo voru med drugim predlagal, naj bi v »Gorenju* preučili možnost ustanovitve posebne organizacije za e-konomijo podjetja in med drugim poudaril, da lahko tovarno »Gorenje* uvrščajo med najboljša slovenska in jugoslovanska podjetja. Za •lIluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuililiiilliluillliiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiHllllliilliiiiuiii URE PRIČAKOVANJA V CHAM0NIXU rimi planici, ki so v nedeljo zjutraj začeli vzpon na Mont Blanc du Tacul po žlebu «Gervasuttl». Za četverico Italijanoma 33-letnim Robertom Sorgatom in 35-letnim Gio-vannijem Famtonom ter francoskima planincema 30-letnim Claudom J&gerom in Alainom Badelom so opazovalci, ki so gledali v nedeljo njihov vzpon po žlebu, izgubili vsako sled, ko je kmalu za tem začela besneti snežna nevihta. Planinci so nameravali sestopiti v Cha-monuc v nedeljo zvečer ali najpozneje v ponedeljek zjutraj, doslej pa ni bilo več vesti o njih. Včeraj je vodnik Yannik Seigneur šel z NEW YORK, 24. — Davi navse- ameriškim novinarjem Harveyem zgodaj je v neki restavraciji v Edwardsom do kraja, kjer se «Ger-Greenwich Villagu eksplodiral pe- vasuttijev žleb* začne in našel bl-kienskd stroj. V lokalu, ki so ga vak planincev. Pri šotoru so bile bili malo prej zaprli, je bila samo I v sneg zajpičene smuči. Kljub temu v Štirje planinci žrtve snežnega plaza? Začela se je reševalna akcija za italijanska m francoska planinca - Reševalne skupine ovira slabo vreme CHAMONIX, 24. — Danes se je i da sta vodič in novinar klicala iz-nadaljevala reševalna akcija za šti- ginule planince, jima nihče ni od- dosežene uspehe je predsednik Stane Kavčič izrekel celotnemu kolektivu «Gorenja» vse priznanje. Jutri bo Stane Kavčič obiskal Mozirje, kjer si bo ogledal lesno-indu-strijski kombinat, ustavil pa se bo tudi pri znanem slovenskem slikarju Horvatu-Jakiju. Zaposlitev v Italiji v letošnjem januarju RIM, 24. — Osrednji statistični urad sporoča, da je v januarju le-'tošnjega leta bilo opravljeno običajno štetje' delovne sile na podlagi ankete, ki je zajela 82.000 družin v okoli, 1.400 občinah države. Sodeč po prvih rezultatih ankete, je v Italiji zaposlenih v kme-tiijstu 3.536.000 ljudi, v industriji 8.093.000, a 7.014.000 v teroialnih dejavnostih. število ljudi, ki sicer delajo, a niso popolnoma zaposleni, znaša 349.000. Za časa ankete je 687.000 ljudi iskalo zaposlitev, a od teh 341.000, ki so bili že prej zaposelni, 346.000 pa mladincev, ki so se hoteli vključiti v proizvodnjo .prvič v svojem življenju. V primerjavi z lanskim letom so zabeležili naslednje spremembe: v kmetijstvu je še vedno v teku proces odtoka delovne sile. V enem letu se je poslovilo od te dejavnosti 369.0C0 ljudi; v industriji pa se je število zaposlenih zvišalo za 128.000 enot; v terciarnih dejavnostih so zabeležili prirastek za 275.000 enot. MINISTRSTVO ZA JAVNA DELA GENERALNI INŠPEKTORAT ZA CESTNI PROMET Spričo velikonočnih praznikov, ko pride do močnega porasta cestnega prometa, bo okrepljena propaganda za uvamost cestnega prometa». V ta namen bo v teku od 26. marca do 10. aprila posebna propagandna kampanja. še posebej se priporoča vsem ljudem, ki se poslužujejo cestnega omrežja, naj bodo čimbolj previdni in naj pri upravljanju vozil strogo upoštevajo vsa pravila cestnega prometa in druge potrebe kulturnega sožitja. Sporoča se nadalje, da bodo jutri 26. marca odprli ob 18.30 v zSalone delle Fontane» — Viale della Civilita e del Lavoro 23 — Rim EUR trazstavo osnutkov», ki so bili predloženi na podlagi natečaja, ki je bil svoj čas razpisan za izdelavo propagandnega lepaka z naslovom tVamost v cestnem prometu*. Na tej slovesnosti bodo nagrajeni avtorji osnutkov, ki so zmagali na natečaju, vsem drugim pa bodo podelili «zaslužna priznanja*, s katerimi se jim ministrstvo hoče oddolžiti za sodelovanje na natečaju. Razstava bo odprta do 3. aprila 1970. Dr. Omladiča je ubila blodeča krogla LJUBLJANA, 24. - Danes je bila končno pojasnjena tajnost tragične smrti sodnika vrhovnega sodišča Slovenije dr. Franje Omladiča, ki se je 19. marca zvečer o-krog 20. ure, ko je stopil s filo-busa na zadnji postaji na Ježici zrušil smrtno ranjen na tla. Omladič je umrl pri prevozu v bolniž- UKKDNISTVO: TRST - UL. MONTECCH1 6, U, TELEFON 93-808 In 94-638 - Pofitnl predal 659 - PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 34 MagglO 1/1, Telefon 83-83 - UPRAVA: TRST - UL. SV FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338, 95-823 • NAROČNINA: mesečne 955 Ul - vnaprej, četrtletna 2 700 Ur, polletna 5 200 Ur, celoletna 9.600 Ur, letna naročnina za Inozemstvo 15.500 Ur, SFRJ posamezna številka v tednu ta nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun, založništv0 tržaškega tiska Trst 11-5374 - Ža SFRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1, telefon 23-307, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - oglasi: (.ena oglasov: z a vsak mm v širim enega stolpca: trgovski 150, Onančno-upravnl 250, osmrtnice 155 tu - Mali ogl®' si 50 lir beseda — Oglasi a tržaško to goriško pokrajino se naročajo pri upravi. — Is vito drafib pokrajin Italije pri »Sodeth Pubbliclth itaiiana« — Otiguvurm urednik: SIANISI.av kknko — Izdaja In tiska Založništvo tržaškega tiska, Trst govoril, zaradi česar se bojijo, da je četverico mogoče zasul plaz. Danes zjutraj so reševalci s helikopterjem skušali leteti nad Mont Bliancom, vendar so morali z namero kmalu odnehati, ker jih je oviralo slabo vreme. Neki delavec, ki je zaposlen v zgornji postaji žičnice Aiuguille du Midi je sporočil, da je nekaj minut po sedmi uri opazil na vrhu Mont Blanca du Tacul dve osebi; tega pa pozneje niso mogli preveriti, ker je takoj za tem legla megla, ki Je zastrla pogled na vrh gorskega orjaka. Alcide Cervi ponovno v bolnišnici REGGIO EMILIA, 24. — Alcideja Cervija, očeta znanih sedmih bratov, ki so jih ubili fašisti, so zopet prepeljali v bolnišnico zaradi komplikacij na pljučih. To je v zadnjih treh mesecih že tretjič, da Cervija prepeljejo v bolnišnico. V kliniki SantTla-rio d’Enza so se zdravniki posvetovali glede njegovega zdravja in si zopet pridržali prognozo. Jutri bodo zdravniki bolnika znova podrobno pregledali. LJUBLJANA, 24. — Od 5. do 12. aprila bo v Bohinju mednarodni seminar, katerega vsako leto prireja mednarodni odbor pri izvršnem odboru skupnosti študentov ljubljanskih visokošolskih zavodov. Tokrat bodo na seminarju, ki bo trajal sedem dni, govorili o narodnih in narodnostnih skupnostih. Na seminar so organizatorji povabili tudi študente iz vseh evropskih držav, še posebej sloyenske študente iz Italije in Avstrije, zastopnike glavnih narodnostnih skupnosti v Jugoslaviji ter predstavnike manjšin iz nekaterih evropskih držav. Razen študentov bodo sodelovali tudi profesorji jugoslovanskih univerz. Tako bo na tem seminarju sodelovalo okoli 70 predstavnikov, od katerih bo večina iz tujine. LJUBLJANA, 24. — V prostorih društva slovenskih pisateljev v Ljubljani so pred dnevi podelili med-založniško Sovretovo nagrado trem prizadevnim slovenskim prevajalcem. Franio Smerdu je dobil Sovretovo nagrado za prepesnitev pesmi Kajetana Koviča v nemščino. Njegovi prevodi so izšli v knjižni izdaji v Zahodni Nemčiji. Zdenka Škerlj - Jermanova je prejela nagrado za prevod romana «šala», češkega pisatelja Milana Kondera, Vital Klabus pa za prevod monografije po ruskem pesniku Puškinu. HEIDELBERG, 24. — Ameriške vojaške oblasti so danes javile, da je brigadni general George H. Young »oproščen* vseh svojih vojaških obveznosti in da mora odpotovati v Fort Meade v Marylan-du. Generala dolžijo pokola v My Laiju. Iz istega razloga so ga tudi pred časom poklicali iz Vietnama. Zasliševanje bodo sedaj nadaljevali v Fort Meadu, kjer je že 14 načelnikov, ki so se udeležili pokola. Zastava ■ simbol narodne pripadnosti Razgovor z dr. Svetozarjem Poličem Izvršni odbor obalne konference SZDL Koper je na svoji nedavni seji na predlog komisije za narodnostna vprašanja sprejel pomembno priporočilo o uporabi zastave italijanske narodne skupine. Izvršni odbor je namreč priporočil vsem trem občinskim skupščinam na obali (Koper, Izola in Piran) in preko njih vsem državnim organom in delovnim organizacijam, ki opravljajo službo posebnega družbenega pomena, kot tudi tistim, ki zaposlujejo večje število delavcev italijanske narodnosti, da v bodoče ob vseh prilikah in na vseh mestih, kjer se običajno izobešajo državne zastave, izobesijo tudi zastave italijanske narodnostne skupine. Ker gre, kot je očitno, za noto afirmacijo popolne enakopravnosti narodnostnih skupin oziroma manjšin, in torej za vprašanje, ki nas Slovence v Italiji neposredno zanima, smo v Kopru obiskali dr. Svetozarja Poliča, predsednika tamkajšnjega okrožnega gospodarskega sodišča in predsednika komisije za medrepubliške odnose in narodnostna vprašanja SZDL, ki je bil osebno stalno angažiran pri reševanju tega vprašanja. Vprašali smo ga, kako se je to vprašanje postavilo in kakšna stališča so se v tej zvezi izoblikovala. «Z razvojem samoupravnega sistema pri nas se je pojavilo vprašanje, kako ovrednotiti položaj narodnih manjšin. Ta sistem je sam po sebi pomenil novo afirmacijo manjšin kot samostojnih subjektov oz. kot enakopravnih skupnosti s pravico do lastnega samoupravnega organiziranja. In če smatramo manjšino kot samoupravno skupnost s posebnimi nacionalni mi karakteristikami, se samo po sebi postavlja vprašanje zastav, ki so nedvomno eden od prvenstvenih simbolov in načinov izražanja neke nacionalne pripadnosti. V razpravi o tem vprašanju sta prišla do izraza dva pogleda na zastave: eni so trdili, da je zastava samo simbol države, ne pa nacije oziroma naroda, po mnenju drugih — in to stališče se sedaj uveljavlja — pa je simbol neke narodnosti. Če tako gledamo na zastavo in če izhajamo iz načela enakopravnosti posameznih narodnosti v širši jugoslovanski skupnosti, je ne moremo zapostavljati, ko gre za izražanje svoje nacionalnosti skozi ta simbol.* Kako je bila ta snov doslej urejena'.' »Nikoli ni bilo nobenega dvoma, da imajo posamezni pripadniki narodnostnih skupin pravico, da izobešajo zastave narodnosti, kateri pripadajo, ker je pač to; poieg uporabe jezika, ena od oblik svobodnega izražanja narodnosti. Na vprašanje pa, če naj se zastave lahko izobešajo ali celo morajo izobešati tudi na javnih zgradbah in ob priliki občinskih in državnih praznikov, ni bilo v preteklosti enotnih odgovorov. Tudi praksa je bila v tem pogledu precej različna. Na nekaterih področjih, kot na primer na Reki, je bilo izobešanje italijanske nacionalne zastave ob raznih priložnostih že po vsem ustaljena praksa, drugod pa, tako recimo v Rovinju, je bilo videti te zastave samo ob prosla vah v zaprtih prostorih.* Kako pa sedaj? »Kot rečeno, je povsem izven razprave pravica narodnostnih skupin oz. manjšin, da uporabljajo svoje zastave. Še več, nobene niti idejno - politične niti ustavno-prav-ne ovire ni za enakopravno uporabo teh zastav na narodnostno mešanih območjih. Glede praktične uveljavitve teh načel pa je prevladalo stališče, da je v tem pogledu potrebna kar največja širina in da je na narodnostno mešanih območjih ne samo dopustna, temveč koristna in pravilna paralelna uporaba oz. izobešanje tako državnih kot tudi zastav narodnostnih skupin vsepo- vsod, kjer in ko se običajno zs-stave izobešajo, torej tudi na sedežih družbeno političnih organiza-cij občinskih skupščin in zgradbali državnih organov. Takšna pan'" lelna in enakopravna upora')3 državnih zastav, ki večinoma hkrati vsebujejo tudi nacionalne barve jugoslovanskih narodov, in zasta^ narodnostnih skupin, naj ne bi P°' menila samo še ene zelo vion afirmacije popolne enakopravne* narodnostnih skupin na območju, kjer žive, marveč naj bi še n°l utrdila vezi med občani nar0. nostno mešanih _ območij, ne P de na njihovo narodnost. Naj n dam, da je prav zastava, P0*®” dvojezičnih napisov, tisti simno. ki tudi na zunaj najbolj vi® manifestira doseženo stopnjo s žitja, afirmacije in svobode n rodnostne skupine na določene območju.* Kdaj pa predvidevate, da °° nova praksa izobešanja zastav rodnostnih skupin, poleg država zastav, prišla do izraza? ... «Mislim, da bo do tega P™*, na prihodnjih proslavah ob Pp11 1. maja. Naj dodam, da Je ze „ teku akcija za nakup in izdela teh zastav! Kakšne pa bodo te zastave « rodnostnih skupin? , «0 tem vprašanju je bilo ze. veliko diskusij. Če pa izhajamo že omenjenega načela, da je manj sina subjekt oziroma samouprav na skupnost, je jasno, da je Pre“ vsem stvar narodnostne skupi same, kakšna bo ta njena zastav • Vsekakor mora vsebovati na' to —- poudarjam — predvsem stV samoupravne odločitve manj® same oziroma družbeno a. ga dogovora z njenimi kvalificl nimi predstavniki. .ij Pri tem smo posebno P°u“altJ da niso v tem pogledu dopi|s nobeni pritiski, rje od znotraj še manj od zunaj. Nobene 0 , ni, da ne bi bila zastava na nostne skupine enaka zastavi nj nega matičnega naroda ozl[° države, kjer ta narod živi. Ja) pa je tudi, da gre pač za ,zasv|k0 posebne vrste, ki se torej tudi razlikuje od državne zasl ^ matičnega naroda, kot se o 3 razlikuje od nacionalne oz. ur ne zastave jugoslovanskih in njihovih držav — repub.uk,, tudi od zastave njihove skup zvezne države.* .. če se omejimo na območje-nam je najbližje, kakšna bo , kretno zastava italijanske nostne skupine v Jugoslaviji- »Vprašanje ni sploh tično. To je zastava z italijan ? mi nacionalnimi barvami ’n t.j rdečo zvezdo. To je zastava, se je izoblikovala v narodnoos bodilnem boju in ki jo italija/1 ^ manjšina ima za svojo. To bi . tel posebej poudariti in m°*nre odgovoriti na nekatere ugov ' ki smo jih slišali s strani ne terih tržaških italijanskih kr°l8 Tu ni bilo nobenega pritiska, benega vsiljevanja. Za italil3 -c manjšino na našem področju _ stvar povsem jasna. To so si zbrali sami in nobene /-’ . niti ne marajo. Zato mi pravice, in tudi drugi ne, se ob to spotikali.* Razgovor zapisal T. M- nin< da 1,1 LJUBLJANA, 24. - Letos# predzadnja sedma premiera v W bljanskem mestnem gledališču J bila drama Alberta Camusa «*-)b3 dend*. Delo, ki je nastalo po r manu Dostojevskega »Besi*, j® Pvl vedel Janko Moder, režiral P Janez Vrhunc. V prihodnjih dneh bodo začeli snemati na Bolgarskem prve prizore znanega Vernovega romana «Car" ski sel* (Mihael Strogov). Na sliki: režiser Eriprando Visconti z glavnimi igralci