LETO XXX., ŠT. 36 Ptuj, 15. september 1977 CENA 3 DINARJE YU ISSN 0040-1978 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA UUDSTVA IZ VSEBINE Letošnja trgatev in prevzem mošta (stran 2) Krajevna skupnost Ptujska gora (stran 5) Družbeno priznanje v prave roke (stran 6) Arheološka meseca v Ptuju (stran 7) Ribe pa take in račke... (stran 9) Vgrajena prva turbina v četrtek, 8. septembra, nekaj po polnoči, ie po treh dneh prevoza iz ^"tJjanacega Litostroja prispel na gradbišče hidroelektrane S D II v Formin ^ecialni transport, težak prek 100 ton. Gie za ogromni del turbine - ki^jlanovega gonilnika, s petimi lopaticami Tehnični vodja montaže Titovih zavodov Litostroj iz Ljubljane, Franc Rogelj, dipL ing. nam je o tem povedal: »Nekaj mesecev smo se borili v Litostroju, da smo uspeli izdelati tale gonilnik prvega agregata- Tudi prevoz nam je u^el, čaka nas še dodatna naloga, montaža v samem agregatu, ki bo sledila še danes. Najprej bomo seveda preizkusili oba 150 tonska žerjava, ki ju je izdelala mariborska Metalna, nato pa bomo turbino spustili v sam turbinski jašek. Kar se tiče turbine same naj povem, da ima premera 5 m in 7oO mm. V samem gonilniku pa je že vgrajen mehanizem za sinhrono regulacijo petih lopat med obratovanjem, ki skup^ z vodihikom turbine regulirajo pretok vode, s tem seveda tudi obrate v agregatu, kar vpliva na moč agregata- Turlsina sama je na padcu 28,5 m vode, vsak agregat pa ima moč 60.000 kilovatov. Število obrlijajev posameznega agregata pa je 125 obratov na minuto, medtem ko bo čez lopatice preteklo v sekundi 225 kubičnih metrov vode. Ker se v tovarni Litostroj borimo za vsak del ki ga izdelamo, je težko povedati, kdaj bo Egotovljen drugi gonilnik. Po našem planu bo verjetno čez štiri mesece. No, pivi gonilnik je že tukaj in Specialni tovor - 100 ton težki Kaplanov gonilnik pred strojnico, tik pred montažo dela je še zelo veliko. Potrebno je veliko paz^ivosti in koordinirano delo vseh izvajalcev deL Naročnik — Dravske elektrarne Maribor, nam s svoji'" štabom zelo pomaga pri tem. Tako naša litostrojska skupina zelo uspešno sodeluje z vsemi ostalimi izvajalci del, to so Rade Končar iz Zagreba ter Gradiš in Metalna iz Maribora. Kot sem že cmenil bomo oba žerjava najprej preizkusili. Za tem bomo naš gonifiiik, težak 100 ton ffi)ustili na turbinski prostor. Sledila bo montaža ostale turbinske opreme,, kot turbinske gredi in lezajev. Nato pa bomo predali „prosto gred" nadednjemu izvajalcu. Rade Končarju, ki pa že pripravka stator m rotor gaieratorja ob tem prostoru, da takoj za nami nastopijo s končno montažo. Če bo vse po sreči bodo koncem leta že možni podcusni obrati." . Ocrog strojnice pa že zelo intenzivno in forsirano gradijo ostala elektro postrojei^a, da bo po vseh predvidevanjih možno predati agregat na omrežje in s tem proizvodnjo 120.000 kilovatov, katere naša industrija in ostali potrošniki že težko pričakujejo. Dan za tem, v petek, 9. septembra pa je v Formm prispela tudi 60 ton težka in 10 metrov dolga turbinska gred, tako, da so z montažo lahko nadajevali nemoteno. M. Ozmec Kritike, uspehi in vzpodbudna prihodnost Predkongresne aktivnosti v občiniOrmoz ,.Akcija uresničevanja zakona o združenem delu v organizacijah združenega dela in drugod teče prepočasi. Kvaliteta uresničevanja zakona je slaba, ker so vsi samo- upravni sporazumi in programi pripravljeni le načelno, nepoglob- Ijeno in površno. Konkretnih predlogov o razmerju delavcev in o nagrajevanju po rezultatih dela ni dovolj. V temeljnih organizacijah združenega dela materialne proizvodnje akcija uresničevanja še nekako zadovoljivo teče, aktivnost v družbenih dejavnostih pa je mnogo slabša. V samouprav- nih interesnih skupnostih in krajevnih skupnostih ni temeljitih in konkretnih ocen o uveljavljanju ustave, samoupravnih odnosov in delovanja delegatskega sistema. Delovne ljudi in občane bo potrebno v akcije vključevati prek sindikata, socialistične zveze in mladine,'' je dejal Miran Potrč, član izvršnega komiteja predsed- stva CK ZKS na ponedeljkovem posvetu v Ormožu. Razgovora, ki je bil na pobudo medobčinskega sveta ZKS Maribor in je med prvimi take oblike v Sloveniji, so se udeležili predstav- niki medobčinskega sveta zveze sindikatov podravskega prostora, socialistične zveze ter predstavniki mariborskega in ormoškega političnega aktiva. Posvet je bil ploden, kajti bil je konkreten. Beseda je bila o pripravah na kongrese ZKS in ZKJ ter vzpored- no s tem tudi o uresničevanju zakona o združenem delu v delovnih sredinah, o uveljav^anju ustave ter o vseh družbeno- ekonomskih, političnih in socialnih vprašanjih našega samoupravnega socialističnega sistema. Ko so predstavniki enega in drugega političnega aktiva skupno z Mira- nom Potrčem ocenjevali orga- niziranost, naloge in ci^e ZK v predkongresnih aktivnostih, je bilo izrečeno, da sta kongresa Zveze komunistov, kongresa vseh delovnih ljudi in občanov in ko ocenjujemo akcijsko mobilnost članov ZK je potrebno poudariti, da priprave na kongresa ni samo delo in akcija komunistov, temveč vseh delovnih ljudi in da se v te priprave vključuje celotna naša družba. Zato bo potrebno v tej smeri tudi delovati. Sleherni člo- vek, tudi 12 komunistov — kmetov ormoške občine, bi moral biti vključen v te aktivnosti, kajti kongresa sta namenjena delavcu, kmetu, mladincu in ženi. Nujno je, tako je poleg vsega dejal tudi Silvo Bedrač, predsednik občinske konference SZDL Ormož, da v to akcijo vključimo še posebej socialistično zvezo in mladino. V nadaljevanju razgo- vora, vodil ga je sekretar občinske konference ZKS Ormož, Milan Ritonja, je bilo v zvezi z aktivnost- mi v predkongresnih pripravah izraženo veliko mnenj, pozitivnih in konkretnih. Kritično je bilo ocenjeno delo komunistov v aktivih samoupravnih interesnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah. Med aktivnosti prav gotovo sodijo tudi druge oblike političnega in družbenega delova- nja. Zato so na posvetu govorili tudi o organiziranju usmerjenega izobraževanja v občini Ormož, o kadrovski m štipendijski polhiki ter o združevanju agroživilskega kompleksa v podravski regiji. Najvažnejši sklepi ponedeljko- vega razgovora so: v najkrajšem času je potrebno napraviti natančno in kritično oceno o uresničevanju zakona o združenem delu, za vse družbenopolitične organizacije in skupnosti voditi enako politiko kadrovanja, pospešiti samoupravno organizira- nost in oblikovati delovne organizacije in temeljne organiza- cije združenega dda, nadaljevati z utrjevanjem stabilizacijskih ukrepov ter oceniti, zakaj niso realizirani vsi sklepi, ki so bili sprejeti na različnih ravneh že pred meseci. Dogaja se namreč, da postaja že „prava moda" tudi med komunisti, da se dosledno ne izva- jajo sprejeti sklepi in tako za nami ostaja kup nerealiziranih stvari. Ob koncu je potrebno še omeniti, da je Miran Potrč govoril tudi o Zvezi komunistov ui dejal, da ZK ne bo sama odločala o vsebini družbenopolitičnega dela in življenja. Svojo vodilno vlogo pa mora imeti. Pridobila si jo je že, ohranila pa si jo bo, če bodo komunisti v vseh sredinah dovolj močno in angažirano delovali. Kasneje so si predstavniki političnih aktivov ogledali še neka- tere gospodarske uspehe v občini. Ogledali so si kompleks sladkorne pese v Cvetkovcih, se peljali po Sejanski dolini, občudovali melioracijske uspehe in spregovo- rili nekaj konkretnih besed o ekonomskih, političnih, socialnih in kulturnih dejavnostih s krajani krajevne skupnosti Ivanjkovci. zk Po napornem delu zaslužen počitek Takšnih trenutkov — enega izmed njih je ujel tudi objektiv naše kamere,je v teh dneh med njivami Dravskega in Ptujskega polja veliko. Kmetje te dni hitijo s ajravljanjem krompirja. Hkrati s tem kosijo in sušgo še otavič na travnikih. Kasneje bodo začeli s silažo in z obiranjem koruze. No in kakšna je :4cošta" pri pobiranju krompirja. Dobra, pravgo, kajti po dobri juhi sledi več vrst mesa, krompir, riz in kasneje še potica ali pa beli kruh. Vmes si pa še kdo natoči rdečega vina, kvinte po domače in spet so vsi pripravljeni za pobiranje krompirja. In hrbtemca ^t zaječi... Besedilo in slika: zk Odslej naprej po dogovorfeni poti že uvodoma je potrebno pou- dariti, da so se predstavniki sestav- ljenih organizacij združenega dela mariborske TIME, Kmetijsko pre- hrambenega kombinata Ptuj in Mercatorja sestali predvsem zato, da so se pogovorili o vseh vpraša- njih, nalogah in ukrepih, ki so pomembni za vsakega zaposlenega v enem od teh velikih sestavljenih organizacij združenega dela. Poleg tega pa so takšni specializirani po- sveti potrebni zato, da bi se zvedelo kako daleč so v delovnih organiza- cijah v uresničevanju zakona o združenem delu in kakšno vlogo pri tem ima potrošnik. Razgovor je najprej tekel ,,v razčiščevanju" odnosov med temi tremi ,,velikani". Sodelovanje z Omenjenimi SOZD je namreč v Zadnjem času zelo slabo ali pa ga skorajda ni. Vse preveč so se eni, drugi in tretji zatekali samo k last- nemu razvoju ter tako pozabljali na Sodelovanje na skupnem tržišču Oziroma na povezovanju med SOZD. Tako se je na primer TIMA odločila, da od KPK Ptuj ne kupi ničesar, zgodilo se je, da tudi Mercator oz. Panonija ni ničesar kupila od TIME. To je bil tako imenovani embargo! Trfnje so bile različne. Posvet sta sklicala medobčinski svet ZKS Maribor in medobčinski svet ZSS podravske regije, ki so skupaj z vodilnimi in vodstvenimi ter družbenopolitičnimi delavci v sestavljenih organizacijah združene- ga dela razpravljali o zelo pereči problematiki sodelovanja med tremi SOZD. Družbenopolitični de- javniki so si v razpravi prizadevah najti skupne rešitve in skupen jezik za medsebojno uspešno sodelo- vanje, na drugi strani pa so direk- torji, vodilni in vodstveni organi vsak po svoje ugotavljali dobre lastnosti posamezne SOZD. Na rovaš nesodelovanja je bilo izre- čenih nekaj ostrih besed, ki so po- menile in razlagale, da se ni ures- ničeval razvoj prehrambenega kompleksa v podravski regiji. čeprav so se o tem že pred nedavnim dogovorili. Čutiti je bilo, da ni pravega posluha za sodelovanje med Mari- borom in Ptujem. Kasneje so se ne- katera mnenja nekoliko skristali- zirala in jasno je bilo, da je potreb- no med temi ,.velikani" najti nit povezovanja in konkretnega med- sebojnega sodelovanja. Za sode- lovanje pa trenutno še ni potrebna ena sama sestavljena organizacija združenega dela, temveč naj ostane organizacija dela in ime še naprej enaka, kar pomeni, da bodo Se vedno tri sestavljene organizacije. Glede na takšen položaj, je bilo sprejetih nekaj konkretnih sklepov, ki jih je predlagal Alojz Gojčič, sekretar medobčinskega sveta ZKS Maribor. Takoj ukiniti vsak embargo, vse družbenopohtične organizacije in drugi dejavniki v SOZD naj nemudoma ugotovijo kakšno je stanje pri uresničevanju zakona o združenem delu (rok je bil 15 dni), direktorji morajo v mesecu dni najti predloge solucij za takojšnje rešitve nesoglasij ter se hitro dogovoriti o medsebojnem sodelovanju in povezovanju v okviru ene same SOZD ali pa kot to dovoljuje zakon o združenem delu v tako imenovanem ,,križanju" SOZD. Te konkretne politične akcije odgovorni dejavniki ne smejo zau- staviti, direktorji morajo v ta namen pripraviti svoje predloge po- vezovanj, kajti takšno skupno so- delovanje bo v prid potrošnika, ki v prihodnje ne bo na razdalji nekaj kilometrov za isti kmetijski proiz- vod plačeval različno ceno. Dovolj je namreč ignoriranja in neumnosti nekaterih posameznikov iz sestavljenih organizacij združenega dela. Ce se situacija v prihodnje ne bo izboljšala, tudi ne bo uresničljiva zasnova kmetijsko pre- hrambenega kompleksa podravske regije. zk Ormož Pred praznovanjem prvega krajevnega praznika j Krajevna skupnost Ormož bo skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami in društvi v petek in soboto proslavila prvi krajevni praznik. Mesto Ormož sodi med najstarejša slovenska mesta in je tudi njegova zgodovina zelo boga- ta in zanimiva. Vihra druge sve- tovne vojne je zašla v mestece in ljudje so občutili nemški škorenj in slišali zloben nemški jezik. Iz bli- žnjih krajev so se pojavili tudi prvi partizani, ki so se z oboroženim bojem uprli nemškemu nasilju. Med temi junaki sta tudi narodna heroja, Vinko Megla in Jože Ke- renčič. 16. in 17. septembra bo v Ormo- žu več proslav in prireditev, s kate- rimi se bodo občani Ormoža pri- ključili praznovanju letošnjih veli- kih jubilejev tovariša Tita in Zveze komunistov. Proslava se bo začela v petek popoldne, ko bo v dvorani delavske univerze slavnostna seja organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, kasneje bo krajša svečanost ob spomeniku padlih v NOV. Pozno popoldne pa bo otvoritev zanimive gospKKlarske razstave s kulturnim programom. Na ormoškem letnem kopališču se bodo obiskovalcem predstavili recitatorji, pevci in glasbeniki. V soboto se bo slavje nadaljeva- lo. Že navsezgodaj bo avtorally z ocenjevalno vožnjo, v popoldan- skih urah pa bo združena vaja ga- silcev iz krajevnih skupnosti obči- ne Ormož, civi'ne zaščite ter enot teritorijalne obrambe. Tudi na športnem polju bo zanimivo in si- cer bodo športniki tekmovali za prehodni pokal krajevne skupnosti Ormož. Tekmovali bodo rokome- taši iz sosednjih občin in krajevnih skupnosti. Zvečer, ko bodo vse svečanosti in prireditve dosegle svoj vrhunec, pa bo zaključna slo- vesnost z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov. Organizatorji, to so krajevna skupnost Ormož, vse družbenopo- litične organizacije ter društva, so prepričani, da bodo s takšnim bogatim programom dostojno proslavili letošnje jubileje in seve- da prvi krajevni praznik. Delovni ljudje in občani Ormoža in sosed- njih krajevnih skupnosti so že da- nes začeli živeti s praznikom, kajti to je njihov praznik. zk 2 ~ DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 15. september 1977 - TEDNIK Letošnja trgatev in prevzem vinskega mošta Stanje vinarstva v Jugoslaviji in vpliv na naše obmoqe Letošnja vinska letim v Jugoslaviji (razen v SR Sloveniji) bo za 10 do 20 odstotkov večja. Predvsem večji pridelek pričakujejo v vinorodnih predeliti Srbije, Makedonije in Kosova.! V Sloveniji pa bo manjši za okrog 50 odstotkov zaradi pozebe, \ ki je naše vinograde prizadela med 29. marcem in 12. aprilom. Zato so slovenski vinogradniki v nezavidljivem položaju. Pričakujejo višjo ceno, kar pa letos m priliodnje leto ne pride v poštev. Zakaj? Predvsem zaradi višjega pridelka in cen, ki so pri ms nad svetovnim poprečjem. Ob tem pa morajo biti odkupne cene za pridelovalce stimulativne. Lahko ugotovimo, da smo v tem primeru v začaranem krogu. Ceno vinu pa narekuje tržišče, potrošniki Ob tem bo mogoče zanimiv podatek, da v Sloveniji pridelamo in predelamo 45 odstotkov vina kolikor ga porabimo. Kljub takšnemu stanju so naši predelo- valci v prvem polletju letos izpla- čali pridelovalcem dinar doplačila za liter lanskega pridelka. Nekje smo slišali podatek o treh dinarjih doplačila. Ta podatek, seveda izredno zanimiv za pridelo- valce, nam pove zelo malo. Večje doplačilo si lahko privošči prede- lovalec, ki odkupi male količine mošta, saj ta skupni znesek ni vi- sok. V drugačnem položaju so predelovalci, ki odkupijo na pri- mer desetkrat več mošta in glede na razmere na tržišču, nižji ponu- jeni ceni iz drugih predelov, tako velike vsote za doplačila ne morejo zagotoviti. Ali med člani vinograd- niške in vinarske poslovne skup- nosti ni dogovarjanja in enotnega nastopa? In kako je s prodajo vina v tem času? Predelovalci ugotavljajo, da je prodaja, zaradi visokih cen v gostinstvu in trgovini, nižja za okrog 22 odstotkov. Počasi se *a odstotek zmanjšuje in pričakujejo boljšo prodajo, kar bo razvidno iz podatkov za tretje četrtletje. Ob ugodnih poslovnih rezultatih bodo ob povečani prodaji izplačali pridelovalcem Še dodatna doplači- la. Vendar za to ni zagotovila. Odkupna cena je v letu 1975 znašala okrog 8,30 din in doplači- lo. V naslednjem letu so osnovo povečali na kar 11 dinarjev in iz- plačali dinar doplačila. Stroški predelovalca znašajo pri vsakem litru vina okrog 6 dinarjev. Ob tem pridejo v poštev tudi popusti gos- tinskim in trgovskim delovnim organizacijam, saj morajo imeti zagotovljeno stalno prodajo. Sami lahko ugotovite kolikšna je pro- dajna cena in primerjate s ceno ponudnikov iz drugih predelov. Res je, da so naša vina kvalitetna, vendar to kvaliteto priznavajo potrošniki, ki v veliko primerov bolj gledajo na ceno kot pa na kvaliteto. Še eden razlog več, da pričnemo bolj razmišljati o naši proizvodnji — predvsem zasebni. Največji razlog za visoko ceno je naša neekonomična proizvodnja. To proizvodnjo družbeni del vino- gradništva vse bolj opušča, ker je predraga in daje nizke pridelke. V mislih imamo skupinske obnove vinogradov in uvajanje sodobne tehnologije pridelovanja. Naša miselnost v tej smeri se počasi spreminja. Glede na ostale kmetijske dejavnosti se vinograd- ništvo še najbolj ,,splača". Vendar ne s takšnim načinom proizvodnje kot je to sedaj pri nas. Krediti za skupinsko obnavljanje vinogradov so pod izredno ugodnimi pogoji. Ni pa rečeno, da lahko obnavlja- mo le velike površine. Ne, tudi manjše lahko in postopoma, saj vemo, da v Halozah in Slovenskih goricah ni strnjenih kompleksov na večjih površinah. Seveda se ob tem moramo ustaviti pri problemu kmetijske pospeševalne službe, ki ni tako močna kot bi morala biti. Potrebovali bi specializirane pospeševalce za vinogradništvo, ki bi predloge obnov izdelali in z nji- mi seznanili kmetovalce. Nekaj takšnih predlogov smo imeli in jih še imamo, vendar je zanimanje med pridelovalci premajhno. Za- kaj? Združevanje zemlje, dela in sredstev ni politična parola z na- menom odvzema zemlje, temveč je to ekonomska nujnost, ker bomo le tako lahko več in ceneje proizvajali. Razmere na tržišču in visoki stroški pridelovanja nam to samo potrjujejo. LETOŠNJA TRGATEV IN ODKUP NA NAŠEM OBMOČJU Začetek letošnje trgatve še ni točno določen, verjetno bo okrog 20. septembra. Začetek je odvisen od stopnje zrelosti grozdja. Stro- kovno bosta čas trgatve ugotovila Kmetijski zavod Maribor in inšpekcijske službe pri SO Ptuj. Odkupna mesta bodo kot običajno v Juršincih, Podlehniku, Les- kovcu, Cirkulanah in Zavrču. Od- kup bo potekal s pomočjo transportnih sodov. Letos lahko kmetovalci oddajo tudi grozdje. Vendar je bolj praktično, če imajo možnost, da ga sami stiskajo in oddajo mošt. Lanska prodajna osnova bo po predlogu, ki mora še v usklaje- vanje z ostalimi predelovalci v okviru poslovne skupnosti, višja za dinar in bi tako znašala 12 dinar- jev. Dodatek za sorten mošt prve kategorije in odlične kvalitete bo 6 par za sladkorno stopnjo. Ce vzamemo kot primer sladkorne stopnje od 12 do 18 odstotkov, bo odkupna cena za to kategorijo od 12,72 do 13,08 dinarja. Naslednja kategorija je tako- imenovani mešani mošt — kvalite- ten. Osnova je 12 dinarjev, doda- tek za sladkorno stopnjo pa 4 par. Tako bo razpon odkupne cene za to kategorijo po predlogu od 12,48 do 12,72 dinarja. Tretjo kategori- jo, mešane mošte slabše kvalitete, letos ne bodo odkupovali, ker obi- čajno ni mošta takšne kvalitete. Poudarek, kot je razvidno iz strukture cene, ni na sladkorni stopnji, ki je dopuščalo nekatere nepravilnosti in izigravanja, tem- več na ostalih kvalitetah kot gosto- ta, kislost in drugo. Kot smo že zapisali, bodo predlog odkupnih cen uskladili z ostalimi predelo- valci s Štajerske in Dolenjske. Bistvenih sprememb ni pričakova- ti. O prej navedenem predlogu cen so se dogovorili pridelovalci in predelovalci na zadnji seji poslovnega odbora za vino- gradništvo in vinarstvo pri Kme- tijskem kombinatu Ptuj. Mošt pa na našem območju odkupuje TOZD Kletarstvo ,,Slovenske gorice." POZOR PRED PREKUPČEVALCI! Kot vsa prejšnja leta se bodo in se že pojavljajo prekupčevalci z vinskim moštom, ki za liter ponu- jajo tudi do tri dinarje višjo ceno. Do tega prihaja, ker predelovalci, organizatorji proizvodnje in pride- Trenutek z lanske trgatve v Slovenskih goricah. Foto: R lovalci vinogradniki nimajo trdnih medsebojnih odnosov oziroma novejše rečeno, vpeljanih dohod- kovnih odnosov ter sklenjenih po- godb, sporazumov o odkupu, medsebojnih obveznostih in pravi- cah. To moramo urediti do prihodnjega leta. Delo prekupčevalcev je po- polnoma nezakonito in s svojim delom izigravajo našo skupnost z utajo prispevkov in iz tega razloga utaje lahko ponudijo višjo ceno. To je popolnoma v nasprotju z našimi načeli in moramo takšnim neodgovornim in nesramnim posa- meznim zasebnikom (v največ primerih so to zasebni gostilni- čarji) stopiti na prste. To ne bomo dosegb brez prizadevanja vseh vinogradnikov. Se to: ali je kakšen brezvestni prekupčevalec vino- gradniku že kdaj izplačal doplačilo za prodani mošt v preteklem letu? še nikoli. Njemu je prav vseeno, kako bo z vinogradnikom, ker gle- da le svojo korist. Vinogradniki! Kljub temu, da je višja cena zani- miva, ne dajte se premotiti. Le ta- ko bomo razmere v našem vino- gradništvu uredili in gradili odno- se, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju. Zakon o združenem de- lu nam to obveznost nalaga! 1. kotar Inventivna dejavnost v Agisu Prvi pojavi organizirane inventivne dejavnosti so se pričeli v bivših delovnih organizacijah TAP in SIGMA, ki sta sprejeli v letih 1971 in 1972 pravilnika, katera bi naj urejala inventivno dejavnost v omenjenih delovnih organizacijah. Pravilnika sta urejala le delitve vlog med: inovatorje, komisijo za inventivno dejavnost in delovno organizacijo. Tu sem povdaril delitev vlog namerno, ker takrat namreč nismo vključevali organizacij inventivne dejavnosti, strokovne pomoči ino- vatorjem in spodbujanje ostalih kreatorjev pri vključevanju invencije v proizvodnjo. Manjkala je namreč inovacijska veriga razvoja te dejavnosti. Proti koncu leta 1976 je delovna organizacija AGIS sprejela enoten pravilnik O IZUMIH, TEHNIČ- NIH IZBOLJŠAVAH IN KO- RISTNIH PREDLOGIH. Ta pravilnik danes ureja odnose inventivne dejavnosti v naši delov- ni organizaciji. Pravilnik je primernejši od predhodnih, sicer še ne vključuje zahtev družbenih do- li govorov za spodbujanje inventivne dejavnosti in premalo obravnava celovitost, to je inovacijsko verigo procesa te dejavnosti. V delovni organizaciji deluje omenjena komisija iz delavcev celotne delov- ne organizacije. Zraven tega bo v komisiji delal še referent za inovacijske dejavnosti, ki je predviden v novi organizacijski shemi. Samo nekaj podatkov, ki nazorno prikazujejo stanje v obdobju od leta 1971 naprej: — v splošnem so se prijave iz leta v leto povečale izjema je samo leto 1974; — v letu 1972 komisija ni našla pristopa k reševanju prijav; — predlagatelji so svoje predlo- ge aplicirali v svoje delovne proce- se ne glede na rešitve; — četrtina vseh prijav je bila zavrnjena; — leti 1972 in 1974 sta bili z vidika nerešenih prijav kritični; — nerešenost prijav pomeni negodovanje in nestrpnost pri inovatorjih; — predlagano zanje ni uporabljeno v proizvodnji; — iz podatkov je razvidno, da je bilo r^enih od skupno prijavlje- nih 162 predlogov le 94 ali 58 — glede na kvalifikacijsko strukturo predlagateljev je koncentracija v srednje šolskem strokovnem kadru, zaostajanje je pri VKV kadru in nizka udeležba kadra z visoko in višjo šolsko izobrazbo, kar pomeni neizkoriščenost tega kadra in obe- nem velike izgube gledano iz koncentracije znanja pri tem kadru, — posebnost vseh prijav je v tem, da se te nagibajo v korist lastne TOZD in da skoraj vse prijave slonijo na ekonomskih učinkih, pomanjkanje je pri prija- vah izumov, saj smo v teh letih za- beležili le dva izuma. Če na kratko pogledamo vzroke za neinventivnost lahko opazimo naslednje: — velika obremenitev strokovnega kadra z vsakodnevno operativo; — pojavi nevoščljivosti za eventuelrio izplačane nagrade; — premajhna informiranost delavcev na področju inventivne dejavnosti; — nejasno in težko določljiva stališča, kaj je kdo dolžan narediti po službeni dolžnosti in zaradi tega mnogi utemeljeni in neutemeljeni pomisleki glede upravičenosti na- grad; — nezainteresiranost tistega de- la kadra, ki po pravilniku ni upravičen do odškodnin, ali pa je udeležen samo z določenim odstot- kom; — strah posameznikov, da bi se osmešili. Da bi imeli organizirano inventivno dejavnost v delovni organizaciji je potrebno ta vir zna- nja usmeriti na: — spremembo organizacije dejavnosti te vrste, danes se nova prijava smatra kot dodatna obremenitev zaposlenih v službah, ki bi naj prijavo rešile; — vključiti inventivno dejav- nost v letne gospodarske in srednjeročne načrte; — razpisati natečaje za proble- me in natečaje za reševanje teh problemov; — organizirati aktive in klube izumiteljev in inovatorjev ter orga- nizirati pomoč strokovnega kadra inovatorjem itd. Mislim, da sem s tem na kratko uspel opisati inventivno dejavnost v naši delovni organizaciji. Dušan Znidarič O prostorskem načrtovanju Dejstvo je, da sedanji prostorski načrt glede razvoja Ptuja in ptuj- ske občine ne zadošča več potre- bam in zahtevam sodobnega urba- nističnega načrtovanja. Zaradi te- ga je oddelek za gospodarstvo in urbanizem pri skupščini občine Ptuj že v lanskem letu izrazil zah- tevo po novem prostorskem na- črtu, v katerem bi naj bili povsem enakovredno zastopani vsi trije de- javniki dobrega načrtovanja: ekonomski, sociološki, in pro- storski. Dosedanji načrti so nam- reč zastareli že do tolikšne mere, da omejujejo naš razvoj, namesto da bi ga pospeševali. Dela pri pripravah novega sodobnega prostorskega načrta te- čejo vzporedno v več fazah. V jav- ni razpravi so že bila potrjena iz- hodišča za novelacijo prostorskega načrta, študija o demografskem razvoju mesta Ptuja, v tem mesecu pa bo dan v javno razpravo še dogovor o temeljih prostorskega načrta za obdobje do leta 2000. Tega bodo obravnavali vsi upo- rabniki prostora, tako delavci v združenem delu, kot občani v kra- jevnih skupnostih. Tako bo sleher- ni lahko dal konstruktivne pripo- mbe k omenjenemu načrtu, ki je lahko uporaben in družbeno kori- sten le tedaj, če vsebuje vse družbene, ekonomske in prostor- ske težnje in potrebe. Razen tega družbenega dogovo- ra pa so v zaključni fazi tudi že ur- banistični načrt mesta Ptuja, urba- nistični program občine Ptuj, štu- dija lokacij proizvodnih obratov na manj razvitih območjih občine Ptuj, ureditveni načrt Podlehnika in še več ostalih razprav širšega družbenega pomena. Po sprejetju dogovora o temeljih prostorskega načrtovanja bo treba sprejeta na- čela že vnesti v nekatere projekte, tako da se bodo ujemali s sprejeto politiko urejanja prostora. Spremembe bo treba ponovno dati v javno razpravo. Poglavitna načela politike pro- storskega razvoja so: Varovanje osnovnih skupnih dobrin in zdra- vega okolja za življenje delovnih ljudi in občanov, postopno omogočanje vsem občanom pri- bližno enake pogoje za osnovno preskrbo, izobraževanje, zdrav- stveno varstvo in to ne glede na kraj bivanja, varovanje obdeloval- nih zemljišč, perspektiven razvoj manj razvitih območij občine itd. Vsa ta načela so bila enakovred- no zastopana pri urejanju urbani- stičnega programa občine Ptuj, ki za naslednje obdobje ne načrtuje odseljevanja prebivalstva, ampak predvidevajo, da bo samo mesto Ptuj štelo čez dobrih 20 let okrog 25.000 prebivalcev. Naraščanje poselitve se načrtuje za obrobje Haloz in Slovenskih goric z izjemo ob pomembnih prometnicah. Veli- ko pozornost se prav tako posveča ohranjanju obdelovalnih površin. Mesto Ptuj bo še naraščalo, prav tako pa se bo močneje širilo vpliv- no zaledje mesta, ki je že sedaj precej širše, kot območje občine, saj šteje približno 100.000 prebi- valcev. Prostorsko načrtovanje mora upoštevati tudi že sprejete programe razvoja širšega družbe- nega značaja. B. Vodušek Veliki dosežki pri modernizaciji cest v zadnjih nekaj letih smo na območju ptujske občine dosegli zavidljive uspehe na področju modernizacije cestnih površin. Vsi se zavedamo, da je dobra poveza- va nekega kraja z ostalim svetom pogoj za hiter napredek in prav to je bil eden poglavitnih vzrokov za hitro rast števila asfaltiranih cest v občini Ptuj. Na ozemlju, ki ga zavzema ptuj- ska občina je 625 kilometrov občinskih in republiških cest, ki so velikega družbenega in gospodar- skega pomena. Do leta 1972 je bilo asfaltiranih 70 kilometrov vseh cest, kar je pomenilo nekaj nad 11 odstotkov, v naslednjih letih, pa so se kilometri moderniziranih cestišč hitro množili. Leta 1973 je bilo na novo asfaltiranih 25 kilometrov cest, leta 1974 38 kilometrov, leta 1975 31 kilometrov, lani pa 25 kilometrov asfaltiranih prevlek. Asfaltiranje poteka s polno močjo tudi v letošnjem letu, ko bo asfalt- ni plašč dobilo predvidoma 35 kilometrov kategoriziranih cest. Kilometrina novo asfaltiranih cest na območju občine Ptuj v obdobju zadnjih nekaj let torej zgovorno pričajo o skupnih prizadevanjih vseh občanov za boljšo cestno povezavo. Odstotek moderniziranih cest pa se je v zad- njih petih letih povzpel od 11 na 53. Velika pozornost, ki smo jo polagali asfaltiranju cest pa je vzporedno povzročila manjše zaostanke na ostalih področjih komunalne dejavnosti. Veliko mostov je v precej slabem stanju in prav tem bo v bodoče potrebno posvetiti več pozornosti. Prav tako čaka ureditev semaforiziranih kri- žišč v Ptuju, pa tudi v ostalih kra- jih ptujske občine je več proble- mov, ki bi jih morali kar najhitreje urediti. B. VODUŠEK Uspešen razvoj v okviru četrtega srečanja slovenskih novinarjev in tekmovanja v športnem ribolovu je bila v soboto v podlehniškem motelu tudi iskovna konferenca. Pripravil jo je pokrovitelj srečanja, gradbeno podjetje Stavbar iz Maribora, ki je obenem največji specializirani graditelj stanovanj v IVlariboru, povezuje poleg delovne skupnosti skupnih služb še 5 velikih TOZD, ena od njih je gradbeništvo „Drava" Ptuj. Delovna organizacija kot celota zaposluje 2.327 delavcev in 211 učencev v gospodarstvu, med njimi je 950 kvalificiranih delavcev, 11 visokokvalificiranih, 238 s srednjo, 57 z višjo in 45 z visoko šolsko izobrazbo, 2 pa sta magistra znanosti, le okrog tisoč je priučenili ali polkvalificiranih. Za gradbeno podjetje je to razmeroma dobra kvalifikacijska struktura. Povedati je še treba, da je tiskovna konferenca v podlehni- škem motelu, tudi tega je zgradil Stavbar, nadvse uspela. Ni izzvenela v neko reklamo za podjetje, temveč so bila tako vprašanja novinarjev kot odogovo- ri predstavnikov delovne organi- zacije z glavnim direktorjem Valentinom Breznikom, magis- trom ekonomije, usmerjena v širše družbene probleme, ki bodo slovenskim novinarjem dobro napotilo za obravnavo problema- tike na posameznih področjih. Obravnavana so bila vprašanja usmeritve naše gradbene operative na zunanji trg, zlasti v vzhodno evropske države, za problematiko gradnje družbeno usmerjenih stanovanj, za urbanistično načrto- vanje, o gradbeni ceni stanovanj in prodajni ceni, o tehnološki in o s-plošni družbeni ekonomičnosti g-adnje, o uresničevanju zakona o združenem delu, zlasti o prehodu na nove dohodkovne odnose, ki jih pri Stavbarju mislijo razširiti tudi na stalne kooperante in podobne za vsakega novinarja zanimive teme. Velja še omeniti, da je GP Stavbar bil v Mariboru ustanovitelj Forma vive in nosi tudi glavno breme pri njenem vzdrževanju, zato je tudi predlog izvršnega sveta SO Ptuj, da bi pri novogradnjah na našem območju upoštevali tudi arheološke izkopa- nine in jih v obliki mavčnih odlitkov vgradili v objekt ali postavili v njegovo okolje. Naj še povemo, da se Stavbar, skozi TOZD Drava vse bolj uveljavlja tudi na ptujskem območju. Med drugim gradijo poslovno zgradbo SDK in Projektivnega biroja, „Perutnine" Ptuj in prevzeli so gradnjo kompleksa srolnješolske- ga centra v Ptuju. FF Popravek v zadnji številki Tednika nam je na drugi strani, v fotozapisu ^Zgradbo Panorame obnavljajo" ponagqal tiskarski ^at in zapisal Gradbno podjetje Gradiš Maribor, pravilno pa je STAVBAR Maribor. TEDNIK 5-september 1977 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 Nada in Albert VVilhelm padla pri partizanih v Srbiji Septembra leta 1944 je padel v Srbiji ptujski gledališki igralec Albert Wilhelm, njegova iena Na- da r. Pfeifer, tudi ptujska gledali- ška igralka pa ie februarja 1944. Albert Wilhelm je priSel v Ptuj jeseni 1938 skupaj z režiserjem pranjem Žižkom. Ptujsko gledali- šče je imelo tedaj skupino požrtvovalnih amaterskih igralcev in že dolgoletno tradicijo, saj so gojili odrsko umetnost Slovenci v Albert VVilhelm (1906-1944) je padel kot član kulturniške skupine NOV na območju Leskovca v SR Srbiji. Ptuju od ustanovitve čitalnice leta 1864. Mladi revolucionarni režiser Franjo Žižek, ki se je vrnil nekaj mesecev pred prihodom v Ptuj iz praške šole slovitega režiserja Buriana, je navdušenje ptujskih igralcev in publike za gledališče poglobil, ker je osvežil odrske predstave z novo dinamiko in scensko zamislijo. Zagrizeno delo režiserja in igralcev ter izraziti igralski talent Alberta Wilhelma so ptujsko gledališče visoko povzdignili. VVilhelm je igral vse naj- pomembnejše vloge: advokata v Pethelinovi farsi iz 15. stoletja, ki Skupina ptujskih izseljencev v Srbiji leta 1941. Med njimi je Nada VVilhelm (zaznamovana s puščico). je polna šegavosti, Martina Spaka v Desetem bratu, naslovne vloge v Sofoklejevem Kralju Edipu, komediji Jožeta Kranjca Detektiv Megla, v Gogoljevi enodejanki Snubač, Žižkovi dramatizaciji Levstikovega Krpana, trojno vlogo v Collatovih Beneških trojčkih, Poljanca v Cankarjevi Lepi Vidi, Žjžka v Linhartovem Matičku in še vrsto zahtevnih vlog. V sezoni 1940/41 je igral v delih, ki jih je režiral novi ptujski režiser Jože Babic. Danes se čudimo, da je mo- gel Albert VVilhelm v kratkem ča- su, od jeseni 1938 pa do vdora okupatorja spomladi 1941, na- študirati toliko igralskih likov in jih podajati z izredno igralsko močjo. Albert se je rodil leta 1906. V Senožečah na Primorskem, od ko- der se je s starši preselil leta 1912 v Opčine pri Trstu, kjer se je po osnovni šoli izučil za mehanika in nato deloval kot igralec in režiser pri domačem društvu ,,Prosveta", ki so ga fašisti prepovedali leta 1924. Ker je še naprej delal v ko- rist slovenstva, so ga fašisti preganjali. Zato je leta 1928 pobegnil v Jugoslavijo. Naselil se je v Mariboru. Tu je spet vneto igral in režiral na gledaliških odrih: pri Nanosu, Vzajemnosti in dru- god ter hodil v privatno dramsko šolo režiserja Rada Pregarca. Na ptujske gledališke deske ga je povabil režiser Franjo Žižek. Leta 1939 se je Albert v Ptuju poročil z Nado Pfajfer, ki je tedaj ma- turirala na ptujski gimnaziji in se nato posvetila gledališkemu poklicu kot nadarjena igralka. Oba, Nada in Albert sta bila komunista. Albert je vodil v Ptuju v gledališki kleti ciklostilno tehni- ko KP. Pridno je tiskal s sodelav- ci letake proti hitlerizmu, v tistih nevarnih letih pred izbruhom voj- ne v Jugoslaviji. Na dan fašističnega vojaškega napada na Jugoslavijo, 6. aprila 1941, je Wilhelm zadnjikrat igral na ptujskem odru, na katerem je nato zamrla slovenska beseda do osvoboditve. Igral je Nesrečo v komediji Ostrovskega ,,Gozd", ki jo je po odhodu Babica k vojakom tudi sam režiral. Poleti 1941 je bil z ženo Nado izgnan v Srbijo. Najprej sta pre- bivala v vasi Kaonik pri Krušev- cu in se že leta 1941 vključila v osvobodilno gibanje, čez dobro le- to sta odšla v partizane na Jastre- bac planino. Nada je bila bolničar- ka, Alberta pa je glavni štab NOV in PO Srbije kmalu pritegnil v igralsko skupino. V začetku leta 1944 ga je poslal kot vodjo igral- ske skupine na območje Leskovca. Ko se je mudil s skupino v kraju Lebane, kjer je nastopil z njo na partizanskem mintingu, so bolgar- ska letala kraj bombardirala. Pri tem je bil Albert hudo ranjen. Nada VVilhelm roj. Pfajfar (1918-1944) je padla pri partizanih v Srbiji, blizu Prokuplja. Odpeljali so ga takoj v zasilno bolnišnico v Borince, a je že na poti umrl. Leta 1974 so v Borincih odkrili spomenik padlim domači- nom, na katerem je vklesano tudi njegovo ime. Albertovo ženo so ubili četniki že 16. februarja 1944 pri Prokup- Iju. Preden so jo ustrelili so jo hu- do mučili, da bi izdala, v katerih hišah se zdravijo ranjenci. Nada je molčala. Albert VVilhelm je najdragocenejša smrtna žrtev iz ptujskih gledaliških vrst za osvoboditev naše domovine — zaradi veličine svojega igralskega talenta in revolucionarne predano- sti socialistični ideji. Izgnan v Srbijo je padel za osvoboditev kot partizanski gledališki umetnik, ki je strastno propagiral boj za svo- bodo jugoslovanskih narodov in njihovo bratstvo. Zato bi bilo prav, da bi se ptujsko gledališče po njem poimenovalo. Omeniti moramo, da je VVilhelmova sestra Ivanka, ki živi na Opčinah, prinesla kulturni skupnosti Ptuj že drugič 33.000 lir za ptujsko gledališče, v spomin na brata, ki je v njem zaživel svoj najlepši san velikega slovenskega igralca. V. Rojic Kar ne nudi zemlja, nudi družbenopolitično delo Bilo je sončno dopoldne in dišalo je po otavi. Pot nas je vodila v Slovenske gorice. Ustavili smo se v Vitomarcm, ali natančneje pri Dolinarjevih. Vsi so bih doma. lX)linarjeva žena, hči in seveda Janez DoUnar. Že od daleč smo opažih njegovo prijaznost, kajti pozdravil nas je s anehom in dvigom rok. Prisrčno srečanje. Nenadoma smo se spoznali in zdelo se nam je kot da smo že stari prijatelji. Tudi dvorišče, hlev in vso okolje je postalo domače za naše oko. Prijateljsko kramljanje je postalo konkretno in vsebinsko. Dolinar nas je povabil v hišo. Beseda je dala besedo in tako smo se pogovarjali: Kmet ste in predsednik krajevne konference SZDL Vitomarci, kako združujete kmetovanje in družbenopolitično delo? ,,Moram reči, da dobro usklaju- jem delo doma in na terenu. Naj poudarim, da je prav, če človek, ki se ukvarja samo s kmetovanjem včasih pogleda tudi prek plota svoje domačije in se pozanima, kaj se dogaja okrog njega. In tako je z menoj. Najprej trdo delo na kmetiji, potem aktivno delo pri sociaUsticni zvezi. No, reči mo- ram, da je moje delo pri socialistični zvezi v krajevni skupnosti nekoliko lažje kot doma, kajti ob sebi imam marljivega in aktivnega sodelavca, predsednika izvršnega odbora, Franca Toša, ki zelo dobro deluje na terenu in tudi v občinskem merilu." Koliko zemlje imate in kaj pridelujete? „Imam okoU 8,5 ha zemlje, od tega je 5 ha polj, ostalo pa so gozdovi in mokri travniki. Največ pridelam krompirja, koruze in pšenice. V mislUi imam tudi modernizacijo in preusmeritev kmetije. Ukvarjal se bom s proizvodnjo telet in prašičev. Jaz ti redil teleta, žena pa svinje, seveda je to še stvar dogovora. Potrebno bo najti kredite, adapti- rati hlev in podobno. MisUm, da bi nam delo šlo od rok, kajti hrane bi pridelali dovolj. Naj povem, da imam na kmetiji konje, kar je že prava redkost. Traktor je potreben, vendar pa je za obdelovanje moje zemlje par konjev čisto zadosti. Res je, da konji veliko pojedo, vendar drugih problemov z njimi ni. Ce zmanjka nafte, jaz kljub temu lahko odidem na polje. Konji veliko pomenijo tudi pri obrambi domo- vine, v vojnem času, pa pustimo to, kajti o vojni ni dobro govoriti. Prav gotovo sociaUstična zveza in sploh krajevna skupnost zasto- pa interese krajanov, kakšni so ti interesi? ,.Interesov je veliko. §e več je potreb. Prizadevamo si, da skupaj Janez Dolinar s svojima ljubljencema. Foto: R z vsemi družbenopolitičnimi orga- nizacijami in krajevno samoupravo sledimo potrebam in interesom naših ljudi in jih skušamo tudi realizirati. Kdor pa hoče izpolnje- vati te interese, mora biti vesten, dosleden in politično aktiven, kajti le s talami lastnostmi se lahko borimo za napredek. Naša največja skrb v prihodnosti je „Stoji učilna zidana" in propada modernizacija nekaterih cest in napeljava vodovodnega omrežja. Tako sedaj teče akcija v zvezi z modernizacijo ceste Novinci-Slav- šina-Gibina—Hvaletinci. Na tem območju živi okoli 700 ljudi in večina teh se vozi na delo v Ptuj, Maribor in Kidričevo, otroci v šolo, gospodinje pa v trgovino. Najprej bomo morah opraviti nekatera zemeljska dela in urediti mostove. No, kasneje bo delo lažje. Spet bo potrebno nekaj udarniških akcij." Kako se razumete s krajani? ..Ocenjujem, da se dobro razumem. Znam prisluhniti člove- ku, poleg tega pepa je človeka potrebno prepričevati in še prepričevati in ga nikakor ne siUti v nekaj, kar ne razume in kar mu ni po volji. Sicer pa je delo z ljudmi iz dneva v dan lažje, kajti kmetje niso več takšni ,.neverni Tomaži" in kar radi sprejmejo nekatere akcije. Verjamejo pa zato. ker smo v krajevni skupnosti izvedli že vrsto uspelih akcij. Zgradih smo skupaj s širšo družbeno skupnostjo šolo, asfalti- rah ceste in drugo.' Omenili ste novo šolo, kako pa je s staro šolo in njenimi prostori? „Mislih smo staro šolo urediti in v njej imeti večjo dvorano in morda še ambulantne prostore. Ker pa je nastal preoblem financiranja, smo obnovitvena dela opustili, kajti krajevna skupnost potrebnega denarja ni- ma. Zato smo se odločili, da se povežemo s kakšno delovno aganizacijo, ki bi v prostorih osnovne šole razvila kakšno dejavnost. Še vedno vztrajamo pri tem, da se na tem manj razvitem območju razvije industrija, kjer bodo krajani našli zaposlitev. Solo sedaj že krepko najeda zob časa, upamo, da se bo ena izmed delovnih organizacij le odločila za adaptacijo in za prenos dejavnosti v Vitomarci. Delovne sile je v krajevni skupnosti dovolj in proizvodni obrat bo prinesel napredek." Janez Dolinar nam je ob slovesu rekel, da je aktivnosti pri sociaUsticni zvezi še več. Tako sedaj potekajo tudi intenzivne priprave na volitve, ki bodo Foto: R prihodnje leto. Doslej so v krajevni skupnosti Vitomarci evi- dentirali okoU 60 kandidatov. Torej veliko dela pred Janezom Dohnaijem tako na področju družbenopolitične aktivnosti kot tudi doma pri spravljanju letošnjih pridelkov. zk 19. SEPTEMBER, PRAZNIK BRATSKE OBČINE ARANDJELOVAC Letos teče že peto leto sodelovanja med delovnimi ljudmi in občani občin Arandjelovac in Ptuj. Petletno sodelovanje se odraža tako na gospodarskem, družbenopoUtičnem, kulturnem kot na športnem področju. Stiki niso zgolj formalni, saj so se kolektivi tovarne samota in Elektroporcelana, Trgovinskega poduzeča Kolektiv iz Arandjelo- vca in Tovarne glinice in aluminija, trgovskih podjetij Mer- cator-Panonija ter Izbira, pa Kmetijskega kombinata, obrata za kooperacijo iz Ptuja, povezali ne samo preic sindikahiih organizacij temveč tudi poslovno. Izmenjava delovnih izkušenj pomeni za delovne ljudi ene in 4uge občine prispevek k boljši produktivnosti in tako dalje. Seveda vse možnosti gospodarske- ga sodelovanja še niso izkoriščene, tako na primer na področju turizma in gostinstva, zato bo letošnje srečanje v Arandjelovcu toliko bolj pomembno. Uradna delegacija naše občine, ki jo sestavljajo Oton PoUč, Janko Mlakar, Janez Drevenšek, Zvonka Kneževič in Vlajko Pavlovič, bo predstavnikom občine Arandjelo- vac fffedložila program nadaljnjega sodelovanja na vseh področjih dejavnosti. Tako bi naj sodelo- vanje na področju družbenih aktivnosti potekalo se bolj enovito prek drua)enopohtičnih organi- zacij ah prek samoupravnih interesnih skupnosti. Sicer lahko zapišemo, da je sodelovanje predvsem na kultur- nem in športnem področju dokaj tesno. Prav gotovo pa je iskati nove možnosti sodelovanja na kulturnem področju - izmenjava prireditev, ki jih Arandjelovcani Na osrednji proslavi letošnjega praznika občine Ptuj, v Leskovcu je Danilo Pantelič, predsednik IS SO Arandjelovac izročil darilo ptuj^im občanom, ki ga prevzema Branko Gorjup. predsednik SO Ptuj. Foto: Langerholc CTganizirajo ob vsakoletni mani- festaciji jugoslovanske umetnosti „Mermer i zvuci" ter prireditev, ki jih imamo v Ptuju ob Kulturnih srečanjih. Na področju športne aktivnosti se bodo v bodoče razvili stiki tudi med garnizijama Arandjelovca in Ptuja, medtem ko so naši športni klubi stike že navezah. Omeniti je tudi tesne stike med borci in rezervnimi vojaškimi starešinami v obeh občinah, prav tako vzpod- budno in vsebinsko zelo bogato pa je tudi sodelovanje mladine. Listina o pobratenju med občinama je bila podpisana v Ptuju, ob občinskem prazniku na svečani seji v Rogoznici, leta 1972. Danes lahko zapišemo, da so obojestranske želje in priza- devanja rodile sadove. Prav zato bo letošnje srečanje v Arandjelov- cu še toliko bolj svečano, še toliko bolj prisrčno, ce je bolj prisrčno sploh še lahko. Vsakoletni obiski uradnih dele^cij niso zgolj uradni, pomenijo srečanje sodelav- cev, prijateljev, pomenijo utrjeva- nje bratstva in enotnosti. N. Dobljekar Danes na obisku srbske kmetovalke v ptujski občini jih bomo sprejeli 18 Od danes do nedelje bodo v občini Ormož na obisku žene iz SR Srbi- je ter žene iz slovenskih pobratenih občin. Tako to bivanje srbskih in slovenskih kmečkih proizvajalk sodi k proslavi prvega krajevnega praznika krajevne skupnosti Ormož. Iz vsake pobratene slovenske občine bo v Ormož prišlo tudi nekaj že- na iz Srbije. Tako bodo poleg lenarških žena prišle tudi kmetovalke iz pobratenih občin Brus in Knič, poleg mariborskih žena bodo še žene iz Kraljeva. Ormožankam se bodo pridružile žene iz Vrnjačke Banje ter krajevnih skupnosti Preljevina in Miničevo. Ptujčanke pa bodo v Ormož povabile žene iz srbske pobratene občine Arandjelovac, poleg slovenje- bistriških kmetovalk bodo žene iz Svetozareva. Ženam bodo v Ormožu pripravili pester in imeniten program biva- nja. Danes popoldne bo najprej svečan sprejem, jutri si bodo kmečke proizvajalke ogledale otroške vrtce, osnovne šole ter obiskale nekatere usmerjene kmetije. Seveda se bo na kmetijah razvil tudi prijeten pomenek s kooperant k ami, ki jih v ormoški občini ne primanjkuje. V soboto bo v krajevni skupnosti Središče ob Dravi posvetovanje o fjoložaju kmečke žene danes, po tem delovnem pogovoru bo sledil še krajši kulturni program ter v popoldanskem času ogled gospodarske razstave. Žene si bodo ogledale kulinarične specialitete ormoškega območja ter razhčne jedi severovzhodne Slovenije. V nedeljo bodo žene še obiskale Ptuj in ptujski grad ter se po krajšem obisku v starem obdrav- skem očaku spet vrnile domov. Prav gotovo bo ta obisk zelo dobrodošel za izmenjavo različnih izkušenj in upajmo, da ne bo zadnji, kajti takšno sodelovanje in medsebojno povezovanje odkriva vse skrivnosti o položaju jugoslovanske žene danes in morda jutri. zk 4 - DELEGACIJE OBRAVNAVAJO 15. september 1977 — TEDNIK Fotoreportaža iz ptujskega parka Ptujski park je v zadnjem času doživel veliko sprememb. V lanskem letu so skozenj kopali jarek za vodovodno cev, pa tudi letos so mu že zadali ..nezaceljive" rane. Davek razvoju je zahteval številne spremembe v parku, kamor so velikokrat odhajali nap popoldanski oddih številni Ptujčani. Precej sprememb bo v parku nastalo predvsem zaradi mnogih del, ki jih bodo morali opraviti pri gradnji hidroelektrarne Srednja Drava II v Forminu. Gladina Drave se bo namreč z začetkom obratovanja elektrarne zvišala v Ptuju za približno en meter in tako bodo vzdolž Drave morali zgraditi posebni varovalni zid, ki bo 1,10 metra nad zemljo, v zemlji pa bo posebna tesnilna zavesa, ki bo kar 14 metrov globoko. V teh dneh so skozi park začeli kopati §e nov jarek, v katerega bodo položili odvodno kanalizacijo. B. VODUSEK Mir in tišino v parku je prejšnji teden zmotD stroj, ki je začel kopati jarek za odvodno kanalizac^o. Ob Dravi v ptujskem parku so zaradi gradnje posebnega varovalnega zidu morali podreti drevesa. Ostalo je samotno drevo, ki ga je narava oblikovala na svojstven način. Podrti kostanji ob Dravi v parku so v krošnjah imeli precej vej, ki si jih sedaj Pti^jčani takole voz^o v svoje drvarnice S harmoniko skozi življenje Skromna, s slamo krita hišica v kraju Križni vrh pri Slov. Bistrici je sedaj toplo ognjišče zakoncev Ozvaldič. Oče Alojz jih šteje 75, njegova žena Katarina pa tri leta več. Kljub letom in neizogibnim boleznim živita zakonca Ozvaldič skromno in složno. Na sprehodu skozi jesen življenja nista osamlje- na. Pri premagovanju vsakodnev- nih tegob jima pridno pomagajo otroci, vnučki pa so jima v prijet- no razvedrilo. Se nekaj je, kar njuno življenje ustvarja pestro in zanimivo. Sko- raj vsakodnevno prihajajo k Ozvaldičevim na Križni vrh št. 4 yudje, ki prinašajo v popravilo stare harmonike in pokvarjene ure. Prinašajo tudi obilico dobre volje pa tudi novic iz raznih krajev Slo- venije. Alojz Ozvaldič se kljub zavidlji- vim letom še ni odpovedal uporab- ljanju svojega znanja, popravlja- nja harmonik. Predvsem mojstr- sko baranta s ,,frajtonaricami" tako v času, ko jih mora poprav- ljati kot tudi takrat ko je potrebno na njih zaigrati. Saj so bile prav frajtonerice njegov najljubši in- strument in tudi splošno ljudsko glasbilo. Pri popravilu pa se ne ustraši tudi novejših glasbil. Med starejšimi je v njihovi hiši v popra- vilu vedno dovolj gramatičnih in klavirskih harmonik. Po potrebi, se odpravi tudi v oddaljenejše kraje, kjer se spoprime z ,,utišani- mi" harmoniji ali orglami. Popravljanje harmonik je posta- lo že njegov zgodnji kruh. Najprej za njega, pozneje pa za družino. Ker je bil v popravljanju teh in- strumentov pravi mojster, mu dela tudi danes ne primanjkuje. V mla- dosti pa je bd kar redni gost na raznih veselih pa tudi žalostnih do- godkih. Seveda je bilo mnogo več veselih, saj je igral na prek 100 go- stijah. Nekje pa je harmonika še vedno ostala priljubljen spremlje- valec srečnih trenutkov. Iz mesta se je preselila na podeželje. Alojzu Ozvaldiču iz Križnega vrha se zato še ni potrebno bati, da Ob lepem vremenu je Ozvaldičeva delavnica kar pred domačijo. bi mu zmanjkalo dela, saj je tistih, ki znajo dobro popraviti ta ljudski instrument — harmoniko — vse manj, ima on vedno več naročil. Ljubezen do de'.a dokazuje tudi z ,,računi" za opravljeno popravilo instrumentov, ki so največkrat samo skromna napitnina. Od tre- nutno prek 10 harmonik, med ka- terimi so posamezne že kar zavid- ljive starosti, jih je največ iz pre- delov Pohorja pa tudi iz Haloz jih ne primanjkuje, saj ima v popravi- lu z območij občin Slov. Bistrica, Ptuj, Slov. Konjice in Maribor. Ko je bil Alojz Ozvaldič še mlad, je svojo obrt opravljal tudi kot potujoči obrtnik. Njegova pot in ljubezen do glasbil ga je vodila po dolgem in počez po Sloveniji. Večkrat ga doma niso videli tudi po mesec dni. Njegova obrtna de- javnost je bila edini dohodek, za preživljanje kar številne družine. Ta obrtnik pa ni samo mojster popravljanja glasbil. Sam se je lo- til tudi njihove izdelave. Tako so še danes kar štiri od skupno petih harmonik, kolikor jih je izdelal , v uporabi. Pravi muzej teh instru- mentov pa je na podstrešju njego- ve hiše, žal je večina med njimi že ,,upokojena". Se vedno pa se rad ponaša s tisto, s katero je igral njegov oče, na njene mehe pa potegne še danes katero zares domaČo. V hiši, kjer stanuje, ni elektrike, kar ga preveč ne moti. Za kratek čas imajo tranzistor. Sicer pa je najbolj zaljubljen v še vedno pri- jetne zvoke domačih napevov, ki jih sam izvabi iz harmonike. Vese- lja pri hiši tako nikoli ne zmanjka. Se posebno ne, ker sta se tudi nje- gov sin in hčerka navzela očetove ljubezni do instrumentov. Alojz Ozvaldič ima še drugega konjička. Domači ga cenijo kot dobrega poznavalca ur. Urarstva se je priučil pri nekem urarju v Sp. Polskavi. Medtem ko danes har- monike krasijo nižje predale nje- gove hiše, so stene prepolne starih stenskih in drugih ur. Nekatere med njimi popravljene že čakajo na trenutek, ko se bo prikazal last- nik. Druge pa čakajo, da se bo mojster Alojz utrudil od poprav- ljanja harmonik in se posvetil svo- jemu konjičku, popravljanju ur. Besedilo in slika: Viktor Horvat IZ »EIE6ATSKE BAZE Nepravilen odnos do strank Naj na kratko opišem dogodek, ki sem ga doživel v sredo, 31. avgusta 1977 v prostorih skupnosti za zaposlovanje, enota Ptuj. V ta urad sem prišel zato, ker imam tam prijavljeno ženo, ki išče zaposlitev, da bi potrdili karton in zdravstveno izkaznico. To delo opravlja usluž- benka v sobi št. 1. Na vratih piše: Referent za zaposlovanje žensk — Tereza Petrovič. To je bilo v sredo, ko so za stranke določene uradne ure od 7. do 12. in od 14. do 16. ure, to je razumljivo napisano tudi na napisni tabli pred vhodom v uradne prostore. Po moji presoji bi tudi omenjena referentka morala po- slovati v navedenem času. Ko sem prišel ob 8,10 je pred vrati sobe št. 2 čakalo več žensk. Vrata so bila zaklenjena in ključ v njih. Vprašal sem čakajoče, kam je šla referent- ka, vendar nobena ni tega vedela. Po 40 minutah čakanja, ob 8,50 je referentka končno le prišla. V eni roki je držala torbico, v drugi pa vrečko, polno steklenic. Brez besed je odšla v sobo za uslužbence, kjer je nad vrati nalepljen listič, na njem pa s kulijem napisano: ,, Javite se v sobi št. 1 ali 2." (Predtem je večina žensk, ki so dolgo čakale že od- šla.) V tej sobi je bila uslužbenka do 9,05 nato je s prej omenjeno prtljago odšla v sobo št. 2, odkoder se je vrnila čez 5 minut in enako otovorjena odšla ob 9,10. Ker uslužbenko poznam iz prejšnjih obiskov, sem jo v čakalnem prostoru vprašal: ,,Ali danes ne boste delali?" — Niti odgovorila mi ni na vprašanje, ne pogledala in odšla mimo kot gluhonema. Odšla je iz zgradbe, najbrž ne po službeni dolžnosti. Kakšno ,,bentanje" je nastalo med čakajočimi, ni treba posebej opisovati. Ženske so se spraševale, kakšno je to poslovanje, če med delovnim časom in povrh Se za stranke določenimi uradnimi urami uslužbenka hodi po mestu. Ko se bo vrnila, bo čas za malico, potem pa je sploh vprašanje, če bo za stranke še poslovala? Enakega mnenja sem bil tudi sam in se odpravil domov, s tolažbo, da bom poskusil Se popoldan. Tako sem se ponovno vrnil ob 14.10. Vrata v sobo št. 2 so bila ponovno zaklenjena. Vsedem se na stol in čakam do 14.45. Ker referentke tudi do takrat ni bilo, so mi živci popuščali, zato se napotim v sobo št. 2 in vprašam uslužbenca po referentiki iz sobe št. 1. Najprej me je vprašal, kaj želim in ko sem mu povedal je rekel: ,,To vam tudi jaz lahko naredim". Mislim, da je tu vsak nadaljnji komentar odveč. Vprašujem se in najbrž tudi na stotine drugih, ki imajo opravka pri tej referentiki, ali je ona zaposlena v tem uradu zaradi nas, ali mi prihajamo v ta urad zaradi nje? Kje je tu čut odgo- vornosti do občana? Nadalje me zanima, kdo in če sploh kdo opravlja kontrolo nad temi uslužbenci, ker na nobenih vratih ni napisano, kdo je pred- stojnik. Prepričan sem, da bodo na to znali odgovoriti pri skupnosti za zaposlovanje v Mariboru. Ni bil moj namen, da bi s tem pismom sprožil kako polemiko, temveč sem želel le opozoriti na odnos do stank. Priporočil bi še, da v prime- ru, če že mora uslužbenec med uradnimi urami kam oditi, naj o tem čakajoče obvesti ali ustno ali pa z listkom in če že pride, naj ima do strank vsaj dostojen odnos. J. K. Ptuj »Skakalnica" na vozišču ptujskega mostu Most čez Dravo v Ptuju je bil zgrajen leta 1958. Zaradi vse bolj naraščajočega cestnega prometa je iz dneva v dan bolj obremenjen. Trenutno je most v precej slabem stanju, to občutno najbolj številni vozniki motornih vozil, saj je vozišče na mostu postalo že prava skakalnica zaradi izboklin, ki so ponekod visoke že tudi do 15 cm. Most Na vozišču čez most so številne razpoke in izbokline. že danes predstavna ozko grlo v prometu, po predvidevanjih pa bo v naslednjih 10 letih postal močno preobremenjen. V načrtu je sicer gradnja novega mostu, ki bi bil nizvodno sedanjega železniškega. Po njem bi tekel predvsem tranzitni promet, dočim bi sedunji most služil predvsem za lokalni promet. Kljub temu pa bi morali nijno že sedaj popraviti vozišče čez most, da ne bo prišlo se do večjih Besedilo in slika: Zlatko Novak Dr. Fran Brumen O IZPUŠNIH PLINIH (1. nadaljevanje) NAJBOU NEVAREN, A TU- DI NAJBOLJ ZAHRBTEN JE OGLJIKOV MONOKSID (CO), ki, nastaja, kakor že omenjeno, zara- I di nepopolnega zgorevanja pri ne-j zadostnem dovajanju zraka. \ TRI LASTNOSTI OGUIKO- i VEGA MONOKSIDA: DA JE i BREZ VONJA, BREZ OKUSA IN DA NE DRAŽI, podpirajo števil- nost zastrupitev, ki prehajajo neopazno prek pryetne pospanosti v narkotično onesveščenje in v smrt. Ta zahrbtni in nevarni strup se nahaja v vseh plinih, ki nasta- jajo pri najrazličnejšib izgoreva- njih: izpušnih, industrijskih in tudi onih, ki jih uporabljamo v gospo- dinjstvih (kuhanje, ogrevanje i. p.) GOSPODINJSKI ALI SVETIL- NI PLIN, ki je sicer zaradi var- nosti osmrajen z vonjavim dodat- kom, se pri počasnem uhajanju (difundiranju) razdiši in postane tako mnogo bolj nevaren, ker izgine svarilni vonj! Gorilni plin vsebuje okrog 10 % og^ikovega monoksida! Kot zgornja kritična meja za koncentracijo v zaprtih prostorih velja 0,01 prostorninskega odstotka! V ŠOFERSKI KABINI IN SEVEDA TUDI V OSEBNEM AVTOMOBILU, ZADIMLJE- NEM S CIGARETNIM DIMOM, JE PRI ISTOČASNEM DELO- VANJU MOTORJA ODSTOTEK STRUPENIH PLINOV PRIBLIŽ- NO TRIKRAT VEČJI! Vredno je vselej pomisliti na to! Na primer pri prijetnem randevuju pozimi v zaprtem avtomobilu, ki ga je treba obenem še ogrevati! Ogljikov monoksid je krvni strup, navezuje se na rdeča krvna telesca in izpodriva kisik. Povzroča pa tudi specifične okvare na žilnih stenah in odločilno poškoduje osnovno celično presnovo občutljivejših tkiv, posebno možganov in srčnega mišičevja. Po posebnem labora- tor^skem postopku je CO v krvi ugotovljiv. ZNAKI ZASTRUPITVE SO ŠTEVILNI: glavobol, omotice, stanje razburjenja z nerednun srčnim utripom in neenakomernim dihanjem, modrikasta zariplost v obrazu, splošna oslabelost, posebno mišičevja; končno ohromitev dihanja in onesveščenje. Kadar pride do izdatnejše zastrupitve, vendar brez smrtnega izzida, ostajajo POSLEDICE: ohromitve, okvare srčnih mišic, prizadetost možganskih funkc^, včasih celo težji psihični defekti. PRI KRONIČNEM, POČASI NASTOPAJOČEM ZASTRUP- LJANJU: motnje čutnih funkcU, prizadetost v hoji, psihotična stanja z duševnimi motnjami. Nepojasnjeni glavoboli in živčna stanja delavcev, ki delajo dalje časa v zastrupljenem ozračju (delavnice, garaže, strojnice, kuril- nice i. p.) opozarjajo na možnost kronične zastrupitve. Potrebno je, da se tega zavedajo vsi odgovorni, oziroma prizadeti: delodajalec, delavec, nadzorni organi in pred- vsem pripadajoče zdravstveno osebje. Možno je hujše posledice preprečiti, ČE OB PRAVEM ČASU NA NEVARNOST POMISLIMO! ZDRAVLJENJE: V akutnih primerih je najbolj važna hitra in smotrna prva pomoč: sveži zrak, eventualno umetno dihanje z zunanjo masažo srca in kar je tudi zelo važno primerna toplota pro- stora, v katerem nudimo prvo pomoč (24—28 stop. C). Nujno je prizadetega spraviti po najhitrejši poti TAKOJ V BOLNIŠNICO, ki razpolaga z ustreznimi pripomočki! Pri kroničnih zastrupitvah pa ASANACIJA DELOVNIH PROSTOROV, eventualno je potrebna zamenjava poklica. Tudi BENCINI, ki niso enostav- ne enotne kemijske snovi, temveč so sestav^enke, oziroma mešanica nuičenih ogljikovodikov, SO ŽE SAMI PO SEBI STRUPENI, delujejo pri pogostejšem dotiku draŠino na kožo in povzročajo ekzematoidna vnetja, ki so cesto trdovratno odporna za zdravljenje. Škodljivo vplivajo na sluznice, oči in dihala. KRONIČNA ZASTRU- PITEV Z BENCINOM se izraža v bolj splošnih težavah, posebno v prebavnih organih in na živčevju. Ko m pik i rane j še zastrupitve nasta- jajo predvsem zaradi bencinu prunešanega svinca. (Sledi 2. nadaljevanje) Še ena celodnevna osnovna šola v občini Slov. Bistrica deluje skupno 15 oddelkov osnovne šole, bodo imeli v letošnjem šolskem letu okoU 4200 učencev, od tega bo letos prvič prestopilo šolski prag, skupno z učenci posebne osnovne šole v Slov. Bistrici, okoli tristo prvošolčkov. Pomemben korak naprej bodo v občini storili na področju razvoja osnovnega šolstva tudi v okviru pridobitev novih učnih in delovnih prostorov. Tako je v polnem zamahu tudi obnova gDSebiie osnovne šole v Slov- istrici, kjer bodo z rednim poukom pričeli predvidoma v drugem polletju letos. Do tedaj pa bodo učenci POS Slov. Bistrica fjstovali v učilnicah osnovne šole ohorski odred Slov. Bistrica. Besedilo in slika: Viktor Horvat POS Slov. Bistrica še v obnovi SPREMLANJE IZVAJANJA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU DELO PO PODROČJIH v torek se je sestala komisija SO Ptuj za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu. Ocenili so dosedanje delo in pregledali uresničevanje doslej sprejetih nalog. Skupna ugotovitev je bila, da so v vseh delovnih organizacijah in skupnostih na območju ptujske občine že imenovali komisije in napravili akcijske programe za pripravo samoupravnih aktov, marsikje pa so že začeli tudi s konkretnim deloiri pi korikretizaciji določil zakona o združenem delu, saj imajo v razpravi že nekaj osnutkov dokumentov. O nadaljnjem delu komisije so se na seji dogovorili, da je treba akcijo voditi predvsem v smeri organiziranosti na vseh področjih. Pri tern ne gre toliko za izvajanje formalnih nalog kot za pospeševanje uresničevanja vsebinskih sprememb, ki jih zakon vnaša v združeno delo- Povezano s tem pospeševati zlasti uveljavljanje dohodkovnih odnosov med delavci v TOZD m v skupnih službah. Da bi te naloge komisija kar najbolje opravila, so na seji imenovali" delovnih skupin, ki jih sestavljajo člani Komisije ter ekonomisti ^ pravniki, ki so jih v komisijo delegiraU iz društva pravnikov in društva računovodskih in finančnih delavcev. Delovne skupine so bile imenovane za naslednja področja: Dohodkovni odnosi, samoupravna organiziranost, delovna razmerja« nagrajevanje po delu, družbene dejavnosti, šolstvo, upravni organi ter organiziranost in dohodkovni odnosi kmetov-kooperantov. Delovne skupine bodo problematiko na posameznih področjih samo zbia^^ stališča o njih pa bo zavzemala komisija kot celota. FF TEDNIK — 15. september 1977 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 24. SEPTEMBER - PRVI KRAJEVNI PRAZNIK Krajevna skupnost Ptujska gora zavzema ozemlje, ki leži jugozahodno od Ptuja in je od občinske^ središča oddaljena približno 15 kilometrov. Na območju, ki ga zavzema je šest večjih naselij: Ptujska gora, Podlože, Stogovce, Slape, Doklece in JanSci \Th, ve.idar so hiše povečini razstresene, kar je posledica močne geografske razgibanosti terena. Prav zaradi tega velikokrat nastopajo mnogovrstne težave z urejanjem mnogih prepotrebnih komunabiih objektov, kajti KS Ptujska gora še spada med manj razvite. Precejšen del Haloz, ki spada v meje te krajevne skupnosti še najbolj občuti ostanke zaostalosti, kajti tam se še morejo ljudje ubadati z dejavnostmi in problemi, ki so drugje že zdavnaj preživeli. Vzporedno s tem pa se vidijo tudi že mnogi koraki napredka in jasno je, da se stanje kar čez noč ne more izboljšati. Težave ki se pojavljajo pri odpravljanju manj razvitosti zahtevajo širšo družbeno in ekonom^o pomoč. Marsikje na Janšem vrhu, Jelovicah in še kje ni nobena posebnost, če opaziš hišo do katere še ni napeljana elektrika, to je tudi zgovoren dokaz o manj razvitosti območja krajevne skupnosti Ptujska gora. Tovarn ali kakšnih drugih družbenih obratov na območju krajevne ^upnosti ni, zato si mora veliko število ljudi, ki jim za {»•eživljanje ne zadošča dohodek od kmetijstva ali ostalih dejavnosti še iskati zaslužek v bližnjih tovarnah. Veliko jih je zaposlenih v TVl Majšperk in v TGA Kidričevo, precej pa se jih dnevno vozi na delo v Ptuj in tudi drugam. Največ možnosti ukvarjanja s kmetijstvom imajo krajani, ki živijo na območju naselja Podlože, saj je tam še največ ravninskega zemljišča, kar omogoča obdelovanje s stroji, ki jih na hribovitih predelih Ptujska gora o kateri je še živih mnogo različnih legend, hvaležen motiv mnogim Likarjem in drugim upodabljajočim umetnikom s cerkvijo, ki pomeni biser pozno gotske umetnosti, edinstven v srednji Evropi. krajevne skupnosti skoraj ni mogoče uporabljati. Okrog 1300 ljudi, kolikor jih živi na območju KS Ptujska gora se tako vsakodnevnosrečuje z mnogovrstnimi težavami, ki jih bolj ali manj uspešno rešujejo, sskoraj vsi pa stremijo za istim ciljem: Čimprej odpraviti z manj razvitostjo in doseči življenjdce pogoje, ki jih zahteva današnja stopnja razvitosti družbenih in ekonomskih odnosov. VStogovcah proslava prvega krajevnega praznika Na prvi krajevni praznik krajev- ne skupnosti Ptujska gora ki bo 24. septembra pri Suparjevi (Eberlovi) domačiji v Stogovcah se že vse organizacije in društva dalj žasa intenzivno pripravljajo. Sestavili so pripravljalni odbor, ki je z mnogimi zahtevnimi priprava- mi prav sedaj na vrhuncu, saj je do krajevnega praznika le še nekaj dni. Nosilec akcij za sam praznik pa sta KK SZDL in KS Ptujska gora. Pri spominski plošči Tehnike Lacko v Stogovcah bo v soboto 24. septembra osrednja proslava, ki bo potekala v znamenju ustanovitve, delovanja in pomembnosti ciklostilne tiskarne, saj je ta zapolnjevala veliko vrzel na področju tiskane besede ob koncu druge svetovne vojne. Veli- ko zaslug za nemoteno delovanje Občinsko spominsko drevo TIS, po ustnem izročilu zasajeno v spomin na križar- ske vojne leta 1098. Drevo (Taxus Baccata) je prav gotovo eno najstarejših na Slovendcem, stoji ob robu (fanašnjega trga in še vedno kljubuje viharjem. so imeh tudi Suparjevi sami, saj so skrbeli za varnost in prehrano ter ostale potrebe partizanov, ki so delovali v tej pomembni ciklostilni tiskarni. Velikokrat so bih podvr- ženi policijskim preiskavam gestapovcev, vendar tiskarne niso odkrili. Program, ki ga DPO v sodelo- vanju s pripravljalnim odbo- rom za pripravo prvega krajevnega praznika pripravljajo in bo izveden na osrednji proslavi v Stogovcah^je zelo pester. Slovesnost se bo začela ob 10. uri v Stogovcah pri spomin- skem obeležju Tehnika Lacko. Pozdravni govor bo imel predsed- nik KK SZDL Stanko Predikaka, nato bo sledil slavnostni govor enega izmed neposrednih udele- žencev pri delovanju Tehnika Lac- ko. Kulturni program bodo predvidoma izvajali učenci osnov- ne šole Ptujska gora, člani tamkaj- šnje mladinske organizacije, dekli- ški pevski zbor iz Majšperka in godba na pihala iz Kidričevega. Še pred tem pa bodo mnogim udeležencem NOB tega območja za zasluge v boju proti okupatorju podelih priznanja Osvobodilne fronte. Tako bo prvi del prireditev ob prvem krajevnem prazniku Ptujske gore zaključen, nato pa bodo vsi predstavniki KS, SO Ptuj in številni ostali vabljeni gostje odšli v osnovno šolo Ptujska gora, kjer bo slavnostna seja krajevne skupnosti. Garilsko društvo Ptuj- ska gora pa pripravlja za zaključek prvega krajevnega praznika še zabavno prireditev z več presene- čenji za vse obiskovalce. Delovanje družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti Ptujska gora delujejo številne družbene in poUtične organizacije, ki večkrat uspešno stopajo na čelo številnih akcij. Težava v delovanju nastopi večkrat, predvsem zaradi pomanj- kanja kadrov, kajti dogaja se, da ima ena oseba več odgovornih zadolžitev, ki pa vseh ne more uspešn opravljati. V zadnjem času je politično življenje kljub času počitka in dopustov zopet nekoliko bolj koordinirano zaživelo, kajti vse organizacije in društva so se aktivno vključila v temeljite in zahtevne priprave za prvi krajevni praznik, ki bo v vasi Stogovce in sicer pri Suparjevi domačiji, kjer je od septembra 1944 pa do osvoboditve delovala Tehnika Lacko. Predsednik sveta krajevne skuf)- nosti Albert Krapež: ,,Ptujska gora ima velike možnosti za razvoj turizma, zato moramo tej dejavno- sti v prihodnje posvetiti več pozor- nosti. Vsi moramo stopiti v enotno Vila ob cesti Ptujska gora - Majšperk vzbuja občudovanje turistov. Malo pa jih ve, dajo je na prehodu iz 19. v 20. stoletje zgradil neki Tiu-kuž, profesor iz Gradca, potem je pogosto menjala lastnike, nekateri med nijimi so doživeli tragični konec. Tudi po vojni je večkrat menjala lastnika, sedaj služi za stanovanja, potrebna pa je temeljite obnove. akcijo za vsesplošen razvoj krajevne skupnosti." Predsednik KK SZDL Stanko Predikaka: ,,V Socialistični zvezi, kot frontni organizaciji moramo zastopati povsem enaka stališča do vseh naših krajanov. Delo na terenu moramo povezovati s splošnimi samoupravnimi načeli. Predsednik zbora delegatov Mirko Likavec: ,,Se premalo smo naredili za razvoj Haloz, kjer so velike možnosti za razvoj turizma. Za cesto na Janški vrh so veliko prispevali krajani sami, še vedno pa je potrebna obnove in vzdrževanja." Sekretar OO ZKS Branko Novak: ,,Predvsem je pomembno, da v krajevni skupnosti najdemo enotno pot in da zavzemamo enotna stališča. Le tako bomo uspešno reševali številne naloge, ki so pred nami." Predsednik OO ZSMS Bogadn Vinkler: ,,V Zvezo socialistične mladine bi morah pritegniti čim več mladih ljudi, ki kažejo sedaj premalo zanimanja za delovanje v tej organizaciji. Le tako bi lahko naše delo zaživelo v polni meri". Pedagoški vodja osnovne šole Štefan Mally: ,,Zadovoljen sem nad obnovitvenimi deli pri osnovni šoli. Obnovljene prostore, pred- vsem pa dvorano z novim odrom borno lahko uporabljali v več namenov." Tajnik KS Andrej Sajko: ,,Za vse načrte in potrebe nam večkrat zmanjka denarja, kar povzroča težave pri realiziranju sprejetih načrtov. Nedotaknjena in neone- snažena območja v Halozah Spominsko obeležje pri Šu- parjevih v Stogovcih, kjer je med NOB delala Ladcova tehnika in kjer. bo osrednja prireditev ob prvem krajev- nem prazniku Ptujske gore. privabljajo Stevibie turiste in zanje bi morali poskrbeti tudi mi." To so besede najpomembnejših predstavnikov in družbeno pohtič- nih delavcev v krajevni skupnosti Ptujska gora. Stopiti bo torej treba po poti enotnosti vseh organizacij in društev pa uspehi ne bodo izostajali. DOSEDANJI DOSEŽKI IN NAČRTI ZA PRIHODNJE Kot povsod drugje, je tudi kra- jevna skupnost Ptujska gora do- segla v zadnjih nekaj letih precej uspehov, ki so širšega družbenega ix>mena. Največji napredek je vi- den prav v središču krajevne skup- nosti, saj so napeljali vodovod, as- faltirali ceste in trg ter opraviU še mnogo drugih del, ki so širšega pomena za vse občane. Tudi v ostalih naseljih je že prav tako vi- den znaten napredek. Asfalt v na- selju Podlože in telefonska pove- zava tega območja KS je prav tako zgovoren dokaz o številnih skup- nih prizadevanjih občanov in kra- jevne skupnosti za napredek. Veli- ko za gospodarski in ostali razvoj pomeni v zadnjem času tudi so- dobna asfahirana cesta proti Ptu- ju. V Doklecah so postavili novi most in avtobusno postajališče ter uredili več cest. Prav tako je za napredek Janškega vrha veUkega pomena cesta, ki so jo naredili pred nekaj leti. Se več je bilo skupnih akcij ob- čanov, ki so s svojim sredstvi in delom prispevali k boljši prihod- nosti, toda vse to je še precej manj, kot narekujejo razmere so- dobnega tempa življenja, ki zahte- va vse več modernizacije na vseh področjih delovanja sleherne kra- jevne skupnosti. Tako so občani KS Ptujske gore že dosegU znaten Preprosto znamenje v Stogov- cah pod Ptujsko goro, kjer je leta 1642 za kugo umrl Martin, Filipov sin, kot je še danes razvidno iz napisa. napredek in upravičeno pričakuje- jo še širšo družbeno pomoč za ure- ditev svoje okolice, ki bi jo radi v čim lepši luči predstavili številnim izletnikom in drugim ljubiteljem čistega zraka in narave. Tudi načrti občanov, ki živijo na območju krajevne skupnosti Ptujska gora niso majhni, kajti kar najhitreje bi se radi otresli vse- ga, kar ovira normalni razvoj in napredek. Kar najhitreje bi radi uredili številne kilometre maka- damskih cest, saj jih je na ob- močju KS še skoraj 50 kilometrov. V letošnjem letu so bili tudi dva- krat deležni pomoči brigadirjev MDA Slovenske gorice 77, ki so pomagali pri urejanju ceste Cokle- ce, Janški vrh, saj je bila v precej slabem stanju, še močneje pa jo je poškodovalo neurje v letošnjem le- tu. Brigadirjem, ki so prišli z za- vestjo, da pomagajo številnim občanom, ki vsak dan uporabljajo cesto na Janški vrh so na pomoč priskočili mnogi domačini in predstavniki krajevne skupnosti. Poleg cest bo treba urediti še več komunalnih objektov do konca te- ga srednjeročnega načrta. Med najpomembnejše naloge sodi obnova dotrajanega mostu čez Dravinjo v naselju Slape. Razširili bodo vodovodno omrežje, uredili pokopališče na Ptujski gori in dokončali obnovitvena dela pri os- novni šoli. šola je bih zgrajena le- ta 1900 in je že dve leti nazaj de- ležna temeljitih adaptacijskih del, saj ni več zadostovala zahtevam in potrebam sodobnega pouka. Ena izmed največjih novosti je nedvomno centralna kurjava, kajti v hudi zimi so se otroci morali večkrat prav stiskati okrog starih Brigadirji MDA Slovenske gorice 77 in domačini po končani udarnih akciji pri urejanju ceste Doklece—Jan^ci vih. lončenih peči, kar je precej oviralo normalni potek pouka. V naslednjem letu bodo obnoviH še fasado, nujno potrebna pa bi bila tudi telovadnica, kar bo še iz- boljšalo učne pogoje in možnosti za udejstvovanje učencev, ki so vključeni v podaljšano bivanje na šoli. Kot zanimivost v letošnjem šolskem letu naj zapišemo še to, da ima šola prav toliko učencev, koh- ko let je stara — 77. Še je želja in načrti — parki- rišče, dvorana za delovanje DPO, telefon na Janški vrh, toda sredstev, ki se zbirajo od krajevnega samoprispevka in drugih dohodkov krajevne skup- nosti je dosti premalo. Ce bi hoteli realizirati le najnujnejše potrebe, bi morali biti deležni še širše družbene podpore. Figuralno znamenje iz leta 1699 na Ptujski gori. Visok steber s kipom - pieta (Marija z mrtvim sinom) na vrhu. Besedilo In slike: Branko Vodušek Možnosti za razvoj turizma Medtem ko razgibano območje Večkrat povzioča mnoge težave domačinom in krajevni dcupnosti, je na drugi strani prav to poleg Številnih kultumo-zgodovinskih Znamenitosti pomemben dejavnik gvabljanja večjega števila izletni- v in turistov. Krajevna skupnost in DPO so že večkrat proučevale ^evilne možnosti in oblike pri- vabljanja večjega števila obiskoval- cev, kajti vsi se dobro zavedajo, da lahko sleherni izletnik ali turist prispeva k hitrejšemu odpravljanju '^^^'^zvitosti, seveda pa mu je ^-oa zagotoviti vsaj najosnovnejše hiristične ponudbe. Toda razmišljanja in ugotavlja- iija so premalo, kajti potrebna bi bUa širša družbena pomoč. Sama krajevna skupnost z mnogimi prispevki občanov le stežka uresničuje načrt ureditve in vzdrževanja raznih objektov in cest, poleg tega pa ostane le malo sredstev za samo delovanje več društev, ki se prvenstveno ubadajo s finančnimi težavami. Tudi izven središča krajevne skupnosti je več možnosti za razvoj turističnih dejavnosti, saj čist zrak in ostali dejavniki pomenijo že pravo redkost v civiliziranem svetu. Toda vse ostaja bolj ali manj samo pri željah in načrtih, kajti razvoj ali pa graditev objektov, namenje- nih turističnim dejavnostim bi zahteval dosti večje izdatke, kot bi jih zmogla sama krajevna skupnost. 6-IZ NASIH KRAJEV 15. september 1977 — TEDNIK Občinsko družbeno priznanje v prave roke Letošnji občinski praznik bo gotovo našel v zgodovini krajevne dtupnosti Grajena posebno mesto, saj je družbeno priznanje, ki so ga dobili 8. avgusta v Leskovcu, dokument na katerega so ponosni in kijih obvezuie. Vrvico je prerezal še vedno delaven Ivan Zagoršek, star čez 80 let pot^. Langerholc Za vse kar so storili v minulih treh ah štirih fetih, lahko rečejo, da je plod njihovega dela, samoodpovedovanja in velikega razumevanja širše družbene skupnosti in občanov med katerimi so le redki taki, ki ne bi dali svojega deleža v delu ali denarju. Minulo soboto so v krajevni skupnosti Grajena ponovno slavili. Nova delovna zmaga je bila to pot plod sodelovanja dveh sosednjili krajevnili skupnosti Grajene in Destmika, ki jih je povezalo 4225 metrov lepe asfaltirane ceste, ki se kot čma kača vije med slovensko-goriškimi griči, ceste, ki jc včasih poznala Ic gramoz in še tega je v večini primanjkovala Malokdo je kdaj pomislil, da se bo tod vozil po asfaltu. aasovanje za dodatni krajevni samoprispevek je uspolo in danes je prvotna m dokaj smelo zastavljena akcija, postala resničnost, veselje in ponos vseh, ki tu živijo že desetletja in ki se šele rojevajo ... To sem zapisal predvsem zato, ker zaslužijo posebno priznanje nekateri občani, ki imajo danes že prek 80 k rižev, pa so kljub vsemu z vsem srcem propagirali za asfalt in novo cesto, ki je sicer sami nc bodo več dolpo potrebovali - kot so rekU, prinaša pa njihovim otrokom in vnukom lepšo pot v svet, v mesto - kamor se vozijo v službo, v trgovino ali otroci v šolo----, Pii Potočniku v Mestnem vrhu se je v soboto nekaj po 16. uri zbrala množica krajanov iz destmiške in grajcnske krajevne skupnosti, vabljenih gostov, predstavnikov družben (politič- nega življenja v občini in drugih, ki jim jc otvoritvena slovesnost pomenila nekoliko več kot samo sprostitev po delu in priložnost za prijateljici pomenek. Anton ZOREČ, predsednik KS Grajena je v svojem uvodnem govoru dejal, da se je z novo cesto uresničila želja številnih ljudi, ki živijo ob njej. Cesta povezuje štiri slovenskogoriškc vasi, ki so bile še do včeraj nedostopne za avtomobilski promet in zato tudi ni slučaj, da se je kar 92 % vseh občanov izreklo ZA dodatni krajevni samoprispevek. 2. junija je buldožer prvič zaoral v rjavo zemlji in iz dneva v dan je cesta, ki sodi gotovo med najlepše v ptujski ob"1.1 i, dobivala svojo obliko in smer. Poleg 3500 vloženih ur prostovoljnega dela je bilo 600.000 dinariev zbranih s samoprispevkom, od skupnega zneska 3,260.000 dinarjev pa je polovico prispevala družba. To je ena največjih povojnih naložb v KS Grebena m se pridružuje akcijam, ki so v tem letu že bile realizirane. Ob tem moramo omeniti elektrifikacijo tistega dela KS, kjer še ni bilo električne luči in za katero je bilo vloženih 500.000 dinarjev, 2.200 prostovoljnih delovnih ur in darovanih 120 električnih drogov, kar pomeni nadaljnih 200.000 dinarjev in druge akcije, ki so bile realizirane v preteklih le tih. Vse to je tudi garancija za v prihodnje. Omenil je še sodelovanje s KS Destmik in s kme trškim kombinatom Ptuj, cpozoril na letošnje partflske in Titove jubileje in na veuke družbene spremembe, ki jih Jugoslavija doživlja v povojnih letih- Delegacija pionirjev iz destmiške in grajenske osnovne šole je nato simbolično predala šopek nageljnov kot zahvalo vseh tistih, ki bodo to cesto uporabljah. Štirim občanom Maksu Vodi, Janku Vršiču, Antonu Zorecu in Mirku Vaupotiču, so v soboto izročih tudi bronasta priznanja OI', desetim krajanom, starim nad 80 let, ki so jim ob vsem delu dajali vehko moralno podoro so v zalivalo izročili knjižna darila, posebna priznarga pa so bih deležni tudi tisti, ki jim aKfivno delo v krajevni dcupnosti pomeni del vsakodnevnih obveznosti, kisi jih sami in prostovo^no nalagajo. Priložnost pa so bkoristili še za Deset krajanov, starih nad 80 let je prejelo knjižne nerade Foto: Langerfiolc to, da so tudi 12 aktivnim krvodajalcem izročili priznanja za njihovo humano delo. Otvoritveno vrvico na novi asfaltirani cesti je prerezal predstavnik najstarejših krajanov Ivan ZAGORŠEK. Naj omenimo še kulturni program, ki so ga skrbno prioravili pionirji i' Destmika m člani moškega pev^ega zbora P D Grajena ter vse skupaj na tradicionalni vaški način, zaključili z družabnim srečanjem, kjer so imeli n^večjo besedo gasilci iz obeh krajevnih skupnosti- M. ŠNEBERGER Vladimir Godler (levo) v razgovoru z Brsnkom Gorjupom. Šef vojaške misije SFRJ v Berlinu v Ptuju Pretekli četrtek je Branko Gorjup, predsednik SO Ptuj, skupaj z predstavniki družbenopolitičnih organizacij ptujske občine, sprejel Vlada Godlerja, šefa vojaške misije SFRJ v Berlinu, ZR Nemčija, ki se nahaja v i domovini na dopustu. I Glede položaja NemčijC no drugi svetovni vojni in njene razdelitve po štirih zaveznikih, je bil tudi be.Vr a/xicljt! sektorje. Dežele, ki so sodelovale v protihitlerski koalicij', med njim; j> tudi Jugoslavija so laliko ustanovile svoje vjjašKe misije. Cenrav je .nis. obdržala isto ime vse do danes, pa to že zdavnaj ni ve'' vojaška iiiLsija, .^ajti njene funkcije so počasi prerasle v k':;nzularno — diploniatsk" funkcijo. Njen šef je že več let nazaj Vladimir Godlci, sicer rojak iz Ptuja. O svojem obisku v ptujski občini je povedal: ,,Vsak obisk v domovini nam veliko pomaga, kajti po časopisu izvemo le gola dejstva. Sam obisk pa nam pripomore, da se podrobneje seznanimo z dejanskim stanjem, kar je za naše delo izredno pomembno." Uglednemu gostu so najprej predstavili ptujsko občino v celoti, pri tem pa povdarili njen vzpon v zadnjih letih, ko se je iz manj razvitih občin v Sloveniji povzpela do srednje razvitih. Za tem sta Branko Gorjup in Dimče Stojčevski posredovala Vladimirju Godlerju še oceno gospodarskega in družbenopoHtičnega gibanja v ptujski občini. Obisk pa so zaključili z ogledom Ptujskih toplic in petrolovega motela v Podlehniku. BesedUo in slika: M. Ozmec KRATKE NOVICE KIDRIČEVO: Samoupravni organi v TGA se trudijo, da bi čimprej uredili novi parkirni prostor za avtomobile, ki jih je vsak dan vec Na seji DS so ugotovili, da so vse štiri TOZD sklenile prispevati 1,100.000 dinarjev za zo-aditev parkirnega prostora pred tovarno. S tem bodo za daljše obdobje rešili problem parkiranja avtomobilov delavcev, ki so zaposleni v tei delovni organizaciji. FM PTUJ: Prejšnji ponedeljek so se sestaU člani aerokluba Ptuj. Med drugim so ocenili izvedbo in finančni uspeh četrtega ptujskega padalskega pokala Rjdlehnik 77, organizacijo padalskega in motornega internata ter pregledali izvajanje delovnega in finančnega načrta za letošnje leto, kije ugodno. 1. k. SLOVENSKA BISTRICA: Stroji zagrebškega podjetja Juventa so se že približali Slovenski Bistrici in puščajo za seooj globoko brazdo — jarek, v katerega delavci tega podjetja že polagajo cevi za težko pričakovani plinovod, ki bo sto energijo prihodnosti oskrboval to območje Slovenije. Od Kidričevega, mimo Slov. Bistrice do Slov. Konjic bodo plinovod zgradili predvidoma do konca letošnjega leta, če bo vreme ugodno pa do konca novembra.^^ HARDKK PRT ORMOŽU: Zaradi obnovitvenih del na šolski zgradbi, med drugim je bilo treba zamenjati električno inštalacijo, se je pouk v tej šoli začel nekaj dni kasneje kot v drugih šolah na območju ormoške občine. Kljub temu bodo tako učenci in učitelji zamujene učne ure kmalu nadoknadili, -u VIDEZ: Ob lepem sončnem vremenu je bilo ob ribniku meddnižinsko tekmovanje, ki ga je organizirala RD Slov. Bistrica, udeležilo pa se gaje 88 ribičev iz osmih družin. Sodelovale so RD iz Maribora, Ptuja, Ormoža, Majšperka, Mute in Ruš. Najuspešnejša je bila prva ek^ja RD Slov. Bistrica, ki je zbrala skupno 320 točk. Tudi med posamezniki je bil najuspešnejši domačin Avguštin Kirbiš ml. s 1415 točkamL VH Mostečnopri Makolah Krajani zgradili avtobusno postajališče Prebivalci vasi Mostečno in njene širše okolice na območju KS Makole si že dalj časa prizadevajo svojemu kraju in življenjskem okolju nadeti lepšo podobo. Ob tem pa združujejo praktičnost vsake opravljene akcije z danimi možnostmi. Tako so predvsem z lastnim delom in s prostovoljnimi prispevki zgradili nov dom družini Germekovih v Mostečnem. Tokrat pa so slaviU še eno pomembno zmago. Skromno a ponosno so avtobusno postajo predali svojemu namenu in jo vključili v okvir praznovanja Titovih in partijskih jubilejev, kot tudi obletnic mladinskih delovnih brigad. Se do nedavnega so morali števihii prebivalci, ki so se vsakodnevno odpravljali na delovna mesta ali po nakupih v oddaljenejše kraje, čakati na avtobuse pod vedrim nebom. Najtežje je bilo seveda v jesenskih in zimskih mesecih. Zato so sklenili, da si bodo z lastnim delom in sredstvi Nova avtobusna postaja v Mostečnem pri Makolah. postavili lepo postajališče. Složnost krajanov je kot že na več podobnih akcijah, tudi tokrat prišla na površje ob pravem času. Starejši krajani so zagotovili potrebna materialna in finančna sredstva in s strokovnim delom v mnogočem prispevali k zaključnemu uspehu. Mladi so v ta namen opravili predvsem zemeljska dela za temelje, pomagali pa so tudi pri izdelavi postajališča. Predračunska vrednost novega postajališča v Mostečnem je znašala okoU 20.000 dinarjev. Kar 15.000 din pa so krajani in mladina prihranili s samoprispevki in opravljenimi prostovoljnimi delovnimi urami. Besedilo in slika: V. Horvat Njiverce KRITIČNO IN KONKRETNO V nedeljo 4. septembra se je v klubu upokojencev zbralo prek 80 občanov vasi Njiverce v KS Kidri- čevo, da bi se pogovorili o trenut- no najboj aktualnih problemih, ki jih tarejo. Prav ta zbor je pokazal, kako se dajo skupno reševati do- ločeni problemi in katerim je treba dati prednost. Predsednik sveta KS Kidričevo Miro KOVAC je konkretno obraz- ložil problematiko v zvezi z asfalti- ranjem v vasi Njiverce. Glavna tema zbora občanov je namreč bi- la, da bi prej položili drugo plast asfalta na že obstoječo asfaltno podlago ali pa še prej uredih in asfaltirali nekatere odcepe v vasi. Razumljivo, da so v začetku bila mnenja različna, saj so eni navijali za položitev druge plasti, tisti, ki še nimajo urejenih odcepov do svojih domov pa so razumljivo na- vijali za sebe. Razumljivo, da je bila razprava polemična, kritična toda v meji objektivnosti in razumevanja pro- blematike. Ko so predsednik sveta KS, tajnik KS in drugi na razu- mljiv način obrazložili obstoječe stanje, so ljudje razumeli, večina je bila za to, da se najprej položi druga plast in da se k reševanju asfaltiranja nekaterih odcepov pri- stopi v naslednjem letu, saj bodo v tem času mnogi že lahko položili oziroma prispevali določen svoj delež k realizaciji postavljenega načrta asfaltiranja. Konkreten sklep po burni debati je torej glasil, da se v tem letu in to takoj pristopi k položitvi druge plasti asfaha, v prihodnjem letu pa se uredijo še ostali priključki, se- veda s pomočjo prizadetih in ostalih občanov te vasi. Tako je torej prevladal razum in spoštova- nje načela, da se naj rešijo najprej najbolj pereči problemi, pozneje pa se pristopi tudi k reševanju ostahh, seveda vse v okviru fi- nančnih možnosti tako KS kot tudi vaščanov samih. Ugotovili so tudi, da se da marsikaj urediti mnogo ceneje, če pomagajo s prostovolj- nimi delovnimi akcijami. Zato tudi sklep o tem, da bi naj vsak vaščan prispeval pol dneva za ureditev bank in, čiščenje raznega grmičev- ja, ki sili že na cestišče in še neka- tera druga dela. Vaščani te vasi so ponovno dokazali, da prava beseda najde pravo mesto in to tudi že doslej v .celoti potrdili z referendumom in podobnimi političnimi in ostalimi akcijami. Razprava pa je stekla tu- di še o nekaterih drugih pro- blemih, saj nekateri, lastniki novo- zgrajenih hiš v začetku vasi, v goz- du še nimajo prave razsvetljave, nimajo asfalta in podobno, kar bi bilo treba čimprej urediti. Čeprav so bila tudi poedina mnenja, da se jim odstopi samoprispevek pa si bodo vse urediU sami, le ne gre je- mati resno, saj vemo kakšni so da- nes stroški asfalta, razsvetljave in druge ureditve okolja. Takih živahnih in konkretnih zborov občanov si lahko samo že- limo v skupnih prizadevanjih za reševanje mnogih še nerešenih pro- blemov v KS Kidričevo. Zbor, ki ga je vredno posnemati tako po udeležbi, kot po vsebini. Občani KS Kidričevo le tako naprej! France Meško KRAJEVNA SKUPNOST ROGOZNICA PRAZNUJE Z zelo uspešno krajevno prireditvijo „Vcseli dan naših vasi" je krajevna .skupnost Rogoznica pričela praznovanje svojega drugega krajevnega praznika, ki je posvečen 35-lctnici junaškega boja Slovenskogoriške-Lackovc čete in 30-letnici obstoja gasilskega društva Podvinci. V nedeljo 18. septembra 1977, s pričetkom ob 9. uri bo v gasilskem domu Podvinci osrednja proslava krajevnega praznika. Slovesnost se bo pričela s slavnostnim zasedanjem zbora delegatov, temeljne in splošne delegacije ter vodstev družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Rogoznica. Po slavnostnem govoru bodo izvolili delegacije za polaganje vencev k spomenikom NOB, nato pa bo sledil kulturni program, v katerem bodo sodelovah: mešani pevski zbor prosvetnega društva „Alojz Arnuš" Rogoznica, folklorna skupina prosvetnega društva Cirkovce, igralci ptujskega gledališča DPD „Svoboda" Ptuj, člani dramske skupine prosvetnega društva Le^ovec in mladina Podvinc. Po kulturnem programu sledi vaja enot civilne zaščite in demonstracija kmetijskih strojev tovarne Gorenje - Muta. Po končani proslavi prične krajevna družabna prireditev v organizaciji gasilskega društva Podvinci in s sodelovanjem ptujskega instrumentaUigega kvinteta Franca Žibrata. Mladina krajevne skupnosti Rogoznica pa v dneh od 12. do 16. septembra 1977 organizira turnir v malem nogometu v sodelovanju z mladino Opekarne Žabjak in tovarne Delta Ptuj. Pripravljajo tudi pohod po poteh borcev in aktivistov NOB, Ki bo 24. septembra z odhodom izpred doma Slovenskogoriškc čete. Tega dne bodo tudi odprli razstavo hkovnih del članov likovne sekcije prosvetnega društva „Alojz Arnuš" Rogoznica ^ domu Slovenskogoriškc čete na Rogoznici. Zbor delegatov in vodstva družbenopolitičnih aganizacij krajevne skupnosti Rogoznica vabgo krajane, da se v nedeljo, 18. septembra 1977 ob 9- uri množično udeležijo proslave drugega krajevn^a praznika v Podvincih! Feliks Bag^ Zg. Polskava Kmalu pouk v novi šoli Te dni delavci konstruktorja TOZD gradbeništvo Qranit Slov. Bistrica pospešeno opravljajo še zadnja obrtniška dela in instala- cijske napeljave pri gradnji nove osnovne sole v Zg. Polskavi. Kljub velikim željam, da bi pouk v novi osnovni šoli pričeU že z prvim dnem šolskega leta so morali učenci še v staro šolsko zgradbo. Graditelji pa danes zatrjujejo, da bodo novo šolsko zgradbo predah svojemu namenu v naslednjih dneh. Nova osnovna šola v Zg. Polskavi je bila nujno potrebna, saj je doslej trajal pouk v prek 100 let stari zgradbi, kjer ni bilo mogoče uspešneje uporabljati sodobnejših načinov in oblik debvanja z najmlajšimi. V novi osnovni šoU, ki do imela samo štiri nižje razrede, bo prostora za okoh 130 učencev kar zagotavlja tudi fffedviden prirast otrok v tem kraju, ko bodo na tej šoh uspešno zaključili prve štiri razrede, bodo šolanje nadaljevaU na popolni osemletki v Sp. Polskavi. Novi objekt je grajen tudi za namene celodnevnega šolanja, katerega bodo uvedS takoj, ko bodo za to zagotovljeni potrebni pogoji. Sodoben in funkcionalen objekt je bil zgrajen predvsem iz sredstev samoprispevka na območju obči- ne Slov. Bistrica. Prebivalci te občine so žc pred leti spoznati koristnost taksnega sistema zbi- ranja sredstev, kot je nujno potrebno za hitrejši razvoj šolstva m predvsem uvajanja najsodobnej- ah oblik pouka najmlajših. Besedilo in shka: Viktor Horvat Nova osnovna šola v Zg. Polskavi pred dograditvijo. TEDNIK ~ 15. september 1977 KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7 Tudi september in olaober ,^rheološl(a meseca" v Ptuju Ugotovitev, da smo v Ptuju končno uspeli z arheološkimi izkopavanji priti pred gradbenike in da družbena gradnja stanovanj zaradi arheologije ne bo več v zaostanku, je seveda prijeten občutek za vse tiste, ki so se s tem vprašanjem ukvarjali iz leta v leto in ne nazadnje tudi za tiste, ki bo- do morda kak mesec ali dva dobiU prej težko pričakovano stanova- nje. Začelo se je z veliko ognja in di- ma, bi lahko rekli, ki smo ga začeli še ob pravem času gasiti in ob vsem tem smo se morda le nekoU- Du^o Mrkobrad, magister arheologije Foto: R ko poučili, da brez akcije začete na pravem koncu, tudi s kupom denarja ne bi mogli veliko storiti. Na zemljišču za blok B VII, ki bo združen z B IX, smo pred dne- vi obiskali skupino arheologov in študentov iz Beograda, ki jim je september že četrti mesec bivanja v našem mestu. O svojem delu ta- kole pripovedujejo: Zilka KUJUNDJIC, diplomirana arheologinja, ki vodi izkopavanje v Rabelčji vasi: ,,V Ptuj smo prišli pravzaprav s posredovanjem ravnateljice po- krajinskega muzeja dr. Štefke Cobljeve, ki se je povezala z našo fakulteto. Za vse nas je bila to izjemna priložnost, da se spozna- mo s slovensko arheologijo, ki smo jo doslej poznah le prek strokovne Uterature. To velja tako za tiste, ki smo že diplomirali kot za študente arheologije, ki imajo tudi prvič priložnost neposrednega dela na terenu. Ptuj in njegovi arheološki tereni so seveda tako vabljivi, da na njih vztrajamo že četrti mesec. Res pa je, da nas je v \ Beogradu precej arheologov in j študentov in tako pomoč sloven- i skim kolegom ni bila nikoli : vprašljiva. Na tem terenu nas je- trenutno 18 skupaj z risarji, ki sproti zabeležijo vsako pomembno najdbo ali kako drugače dokumentirajo naše delo. V zvezi z dosedanjimi odkritji mo- ram povedati, da smo naleteli na večji kompleks nekropole, ki je v takšnem obsegu v Ptuju arheologi še niso zabeležili oziroma izkopaU in nas ta teren zato še posebej privlači. Seveda smo vzporedno s tem našli veliko zanimivih predme- tov iz tega obdobja in lahko po njih tudi sodimo, da pripada ne- kropola tistemu delu naselja, ki ga je odkopavala dr, Paola Koroščeva s svojo ekipo in kolegi iz ptujskega muzeja. To je seveda obrtniška četrt stare Poetovie in lahko na osnovi dosedanjega dela že nekako opredelimo prebivalstvo, ki je tu živelo in določimo tudi starost tega kar smo našli ter k temu dodamo še vrsto novosti za katere se do se- daj ni vedelo. To je pa stvar, ki bo jasnejša šele po obdelavi izkopane- ga materiala. Najdbe so zelo lepe in zanimive. Doslej smo naleteli na številne grobove in tako tudi na različne načine pokopavanja mrtvih in verjetno tudi na nekatere, ki jih doslej še nismo registrirali. Ko bo- mo zbrali potrebno dokumentacijo in celovito pregledali naše opravljeno delo, bomo seveda lah- Zilka Kujimdjič, vodja arheo- logih izkopavanj na B 7 Foto: R ko tudi o tem povedali že kaj kon- kretnejšega. Med temi najdbami moram omeniti sarkofag, ki je polomljen in seveda že stoletja izropan in ne- kaj drugih grobov razUčno oblože- nih in v obUki enostavnih jam, kar tudi najbolj potrjuje domnevo o socialnem poreklu prebivalcev, ki so pokopani v teh siromašnih grobovih. Nekaj zanimivih grobov smo našli tudi na severnem delu tega zemljišča, ki ga raziskujemo. To so pravzaprav žare vkopane v zemljo in pokrite z gomilo žgane opeke. Za sedaj ne bi mogla reči ničesar konkretnejšega o tem nači- nu pokopavanja mrtvih. Lahko pa rečem, da so tu bili verjetno pokopani sužnji, ki so postali za gospodarja nekoristni in jih je na nek način pokončal in skupno zakopal. To je seveda samo domneva. V grobovih smo našli tudi veliko lepih pridatkov. Omembe vreden je zlat uhan, ki je verjetno iz bogatejšega groba iz opeke. Našli smo zelo lepe oljenke, čudovito stekleno posodo zelo čistih in lepih oblik, nekaj novcev, ki jim težko določimo letnico, keramike in dru- gega drobnega materijala. Najlep- še pa je vseeno steklo. Vse to seveda s posebno ekipo treh kolegov sproti sestavljamo in lepimo, da bi dobili prvotno obU- ko steklene ah lončene posode. V tej ekipi je tudi študentka iz Amerike, ki jo posebno zanima keramika. Preparatorji so pri na- šem delu zelo potrebni, ker obe- nem pripravljamo gradivo za razstavo, lažje pa ga je tudi shraniti v muzejske depoje. Ko bomo z deli končali, v mese- cu oktobru, nameravamo pripravi- ti tudi manjšo razstavo za občane Ptujske občine, ki so pravzaprav s svojim denarjem omogočili, da lahico ta teren tako sistematično raziskujemo. Z razstavo seveda želimo opravičiti tudi porabo tega denarja in upamo, da bo dovolj zanimanja za to našo razstavo." Mile Lazič, študent arheolo- gije Foto: R Skupino preparatorjev vodi mg. arheologije Duško MRKOBRAD, ki nam je ravno tako ljubeznivo odgovoril na vprašanje o njegovem delu v Ptuju: ,,Moje delo se nekoliko razUkuje od dela, ki ga opravljajo kolegi pri samem izko- Zlati uhan iz groba, odkopa- lEga na B 7 Foto: R pu na terenu. Vsemu kar odkrijejo skušam dati neke popolnejše obli- ke s pomočjo rekonstrukcije in konzervacije keramične posode, ki je bila najdena v rimskih grobovih. S pomočjo mavca dobim prvotno obliko, da lahko nato z delom nadaljujejo risarji. Tudi jaz tokrat delam prvič v Sloveniji in še nikoli nisem obdelo- val podobnega materiala. V glav- nem je to keramika povsem drugačnih oblik, kot sem jih bil vajen doslej. Za stekleno posodo pa je zanimivo, da je skoraj v 80 % cela in nimam dosti opravka okrog nje. Do sedaj je bilo najdenih okrog 80 ali 90 grobov, v katerih so ponavadi le ena, dve ali tri posode, našli pa smo jih tudi dvanajst. Popolnoma je izgotovljenih že de- set posod, petnajst pa jih trenutno obdelujem, ker je narava dela takšna, da omogoča restavracijo več posod hkrati. Ena se suši, dru- go pa že lahko obdelujem. Potruditi se seveda moram, da bo do konca del, tudi moja naloga v celoti opravljena, kar pa je seve- da malo v primerjavi s tistimi štiri ah pet tiso posodami, ki ima- jo potrebne elemente za rekon- strukcijo in so doslej samo še v depoju. Sev^a samo en restavra- tor, ki ga ima ptujski muzejJega velikega dela ne zmore. Vprašujete, kako sem zadovoljen z življenjem v Ptuju. Lahko mi verjamete, da sem zadovoljen, ker drugače ne bi tako dolgo ostal. Všeč mi je samo mesto Ptuj, njegovi prebivalci... vse se mi do pade. V primeru, da bi bil v Ptuju še potreben in če ne dobim rednega dela, se bom vsakemu vabilu rad odzval." Mile LAZIČ je študent arheologije in ker pravijo, da ima- jo tisti, ki so prvič na terenu, izredno srečo, velja to pravilo tudi zanj. Ne toliko o sreči, ki mu jo, po pripombi kolegic, prinaša stari prstan na desni roki, temveč zato, ker je Mile zelo priden. Sam pa pravi: ,,Seveda v svojem primeru ne morem govoriti o nekem poseb- nem znanju, ampak sem imel sre- čo, da sem bil pač prisoten ob odkritju raznih grobov in drugih Nekaj steklene posode iz grobov na B 7 Foto: R nahajališč. Najdbe, ki smo jih odkrili so zelo zanimive in predmeti dobro ohranjeni. Najbolj sem bil navdušen nad zlatim uha- nom, ki smo ga našU, kot je bilo v razgovoru že omenjeno." Dela torej dobro napredujejo in kohkor bo še naprej ugodno vreme pričakujejo, da bo do letošnjega oktobra raziskanih okrog 12.900 kv. m arheoloških terenov. In to je podatek, ki spodbuja in daje upa- nje, da se minule težave v prihod- nje več ne bodo ponavljale. m. šneberger Deveta slikarska kolonija Poetovio-Ptuj začne z delom Danes ob 12. uri bo na Borlu uradni začetek dela IX. slikarske kolonije POETOVIO-PTUJ, ki se je letos udeležuje trinajst naših priznanih likovnih umetnikov: Jože CENTA iz Ljubljane, Albina JAKI C iz Osgeka, Miroslav KUGER iz Brežic, Leon KOPORC iz Ljubljane, prvič bo med njimi tudi Korošci Slovenec Oman VALANT iz Cetovca, Marjan PUBERŠEK iz Ljubljane, Marjan in Ida REMEC ter Janez SiBILA iz Maribora, Li ly BLUMENAU iz Beograda m LLOYD NICK iz ZDA. Občasno pa se bodo v slikarsko kolonijo na Borlu vključevali še slikarji Viktor GORICAN, Albin LUGARiC in Janez VIDIC. razstavnem paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju bodo danes ob 17. uri odprh tudi razstavo del lanskoletnih udeležencev in bo na o^ed okrog 60 sHk v različnih tehnikah m lesenih skulptur. Otvoritvene slovesnosti se bodo udeležili tudi lanskoletni in letošrgi udeleženci borlske slikar- ske kolonije. mš HVALA VSEM ki ste pripomogli k slikarski razstavi Janeza Mežana. Prisrčno in iskreno se zahvaljujemo Kulturni skupnosti Ptuj, Kulturni skupnosti Slovenije v Ljubljani, delovnim organizacijam v Ptuju in vsem ljubiteljem likovne umetnosti, ki so finančno ali kakorkoli drugače omogočili posmrtno retrospektivno razstavo akademskega slikarja Janeza Mežana. Ob tej priložnosti se še prav posebno zahvaljujemo tov. dr. Štefki Cobelj, ravnateljici Pokrajinskega muzeja v Ptuju, za njeno požrtvovalno zbiranje gradiva in uspelo postavitev te razstave. Veliko zahvalo smo tudi dolžni dr. Cobljevi za izdajo tako zahtevnega kataloga s temeljito študijo in orisom slikarjevega umetniškega opusa. Mežanova družina BOGATA RAZSTAVNA DEJAVNOST SE NADALJUJE Retrospektivna razstava del akademskega slikarja JANEZA MEŽANA, zaprta je bila včeraj, je izredno odmevno delovala med našimi delovnimi ljudmi in občani, veliko zanimanje zanjo pa je pokazala tudi ši.ša slovenska javnost, saj so se v knjigo vtisov podpisali številni obiskovalci iz Mežanovega rojstnega kraja iz Cerkelj na Gorenjskem, pa iz Kranja, Ljubljane in drugod. V zadnjih dneh so bih seveda najštevihiejši učenci in dijaki ptujskih srednjih in osnovnih šol, podopustniški čas pa je privabil v paviljon Dušana Kvedra tudi veliko delavcev, ker so ponekod orga- nizirali ogled omenjene razstave, ki prikazuje 200 izbranih del Janeza Mežana. Razstava za katero je bilo uporabljenega veliko časa, priprave so trajale leto in pol, je brez dvoma najzanimivejši likovni dogodek v tem letu pri nas in v razstavni dejavnosti Pokrajinskega muzeja, ki ga je posvetil tudi letošnjemu občinskemu prazniku. Slikar Janez Mežan, ki je v Ptuju živel in ustvar- jal skoraj 26 let, je tista osebnost na kulturnem področju, ki smo mu šele po njegovi smrti izkazali potrebno pozornost ravno s postavitvijo retrospektiv- ne razstave in izdajo zajetnega kataloga z opisom njegovega življenja in hkovnega dela. Ob zaključku razstave je njena avtorica dr. Štefka Cobljeva dejala: „Mislim, da je v Ptuju nekaj kar redko kje opazimo. Ljudje se izredno zanunajo za tisto kar je narejeno. To je velika prednost in nagrada za tistega, ki to pripravlja. Moram še enkrat poudariti, da je bilo zelo težko v tem letu in pol popi- sati vseh 6000 del, ki so sk' 'i vsa v zasebni lasti. Pri družinah je bilo tohko razu.i.evanja, da so nam sami ponujali dela za razstavo, kar se zelo redko dogaja. Do del nekega umetnika je po navadi zelo težko priti in sem vsem za pomoč in razumevanje globoko hvaležna. Tudi sama otvoritev je bila po svoje pravo presenečenje, saj ji je poleg Mežanovih svojcev, prisostvovalo prek 700 ljudi kar se v našem razstav- nem paviljonu še ni zgodilo." Tako je bila torej sinoči retrospektivna razstava del shkarja Janeza Mežana zaprta in že danes nam paviljon Dušana Kvedra ponuja novi likovni dogo- dek. Ob 17. uri bo ljubiteljem hkovne umetnosti na voljo vrsta del umetnikov, ki so sodelovali lansko leto v shkarski koloniji POETOVlO na Borlu, današnji dan pa je tudi začetek letošnje slikarske kolonije. Seveda s tem razstavna dejavnost še ne bo končana, saj je že v pripravi retrospektivna razstava del Albina LUGARICA in je to leto v veliki meri posvečeno ustvarjalcem, ki so živeli in delali ali pa še delajo na območju ptujskeo občine. m. šneberger VIDA ROJIC UPORNE SLOVENSKE GORICE (14. nadaljevanje) SIMON POVODEN rojen 1753 v Vrhovcih pri Jurju ob Sčavnici je umrl v Ptuju leta 1841, to je pred obdobjem narodnega prebujenja. Ze v zrelih letih je zaznal revolucionarne tokove francoske revolucije ob koncu 18. stoletja, ko je zablestelo geslo meščanstva ideja svobode. Preživljal je čas Napoleonovih vojn, ki so poživile po Evropi narodno gibanje. Na zatonu njegovega življenja se je rodil ilirizem, to je gibanje za enoten ju- goslovanski jezik. Povodnovo življenje obsega čas pred nastopom narod- nih buditeljev, vendar je tudi on že izrazil željo, da bi posvečali slovenskemu jeziku večjo pozornost. Vplival je na zgodovinarja Krem- plja. Pisal je o Volkmerju. Povoden je bil duhovnik, delaven, dobrodelen, prijatelj mladine in šole. Bil je soustanovitelj Kmetijske družbe za Štajersko. Marljivo je preučeval ptujsko zgodovino. Vzidal je rimske spomenike v mestni stolp, da bi ne propadh. Napisal je okrog dvajset rokopisov o Ptuju ter deset iz cerkvene, politične in kulturne zgodovine Štajerske, kar obsega okrog 8000 strani. Iz njegovih del so zajemali snov mnogi zgodovinarji. j MATIJA PRELOG se je rodil leta 1813 v Hrastju pri Kapeh in je i umrl leta 1872 v Mariboru. Gimnazijo je obiskoval v Varaždinu, filozof-, sko faTculteto v Gradcu nato pa še medicinsko fakulteto na Dunaju. Promoviral je leta 1841. Naslednjega leta je nastopil službo zdravnika v Liutomeru. Ko so nemčurji napadli zavedne slovenske dijake in vdrli celo v Prelogovo stanovanje, se je presehl najprej v Veržej, nato pa v Maribor. Bil je šegav, družaben, narodnjak. V Varaždinu je kot dijak pomagal Stanku Vrazu pri zbiranju narodnega blaga. Na Dunaju je vzdrževal stike z rojaki. Bil je režiser v Gottweisovem gledališču. Iz te družbe je izšel kot politični prvak Murskega polja. Do leta 1848 še ni bil narodnostno opredeljen. Nihal je med .ilovenstvom, ilirstvom in slovanstvom. Do Zedinjene Slovenije ni imel pravega zaupanja. Zadovoljil se je s sloven- skim upravnim oddelkom pri graškem guberniju. V Mariboru pa se je odtrgal od kajkavstva in postal pravi Slovenec. Izpopolnjeval je svoje jezikovno znanje slovenščine. Bil je leta 1861 soustanovitelj mariborske čitalnice in do smrti njen odbornik, štiri leta pa tudi predsednik. V začet- ku je bil Prelog v čitalnici deklamator, nato pa režiser in igralec komičnih vlog. Prirejal je tudi igre za čitalniške prireditve šaljive vsebine. Bil je pobudnik izletov čitalničarjev v mariborsko okolico: Ruše, Fram, Jareni- no, Šentilj in drugam, kjer so med ljudstvom prebujali narodno misel. Slovenskim dijakom je dehl slovensko čtivo. Sodeloval je pri ustanovitvi Slovenske Matice, pri ustanovitvi mariborskega tiskovnega društva, Slovenskega gospodarja. Leta 1868 je pokrenil tabore. Govoril je na taboru v Ljutomeru leta 1867 in nato čez tri leta v Slatini pod Kapelo. V zgodovinskih pogledih je sledil Davorinu Trstenjaku, narodno politično pa Josipu Vošnjaku. Od leta 1867 do 1870 je zastopal v graškem deželnem zboru ormoški in ljutomersko-gornjeradgonski okraj. V svojih govorih je terjal enakopravnost slovenskega jezika. Potegoval se je za vinorejsko šolo v Račjem pri Mariboru. Sodeloval je pri ustanovitvi slovenskega političnega društva (1869) in katohško konservativnega društva (1870). BOZiDAR RAIČ, narodni buditelj, jezikoslovec, politik in publicist se je rodil leta 1827 na Zvabu pri Tomažu in je umrl leta 1886 v Ljubljani. Njegovo pravo ime ji ^ilo Matija Reich, ki ga je iz narodne zavesti spremenil že na varažc i gimnaziji. Filozofijo je študiral v Zagrebu, bogoslovje pa v Grade ■ žboval je med drugim v Ljutomeru, Shvnici pri Mariboru in v Cirk h (1860 do 1886). Pred tem je bil tudi profe- sor humanističnih predn <..jv na mariborski gimnaziji. Leta 1884 so ga izvolili za državnega in deželnega poslanca za ptujski okoliš, za odbornika ptujskega okrajnega zastopa, okrajnega šolskega sveta. Bil je tudi član slovenskega političnega društva v Mariboru in ptuj-: ske čitalnice, predsednik krajevnega šolskega sveta v Cirkulanah in član! ter ustanovitelj še drugih narodnih društev. Telesno je bil orjak, duševno bister in delaven. Posvetil se je narodnemu delu od dijaških let do svoje smrti. Kot rodoljub je poosebil za tisto dobo naj plemenitejša stremljenja Slovencev po kuUurni in* politični osamosvojitvi. Nanj so vplivali Gaj, Vraz, Krempl, Macun^i Miklošič. Napisal je slovar slovenskih osebnih imen, izpeljanih iz latin- skih besed. V Zagrebu je izdal runsko slovnico, napisal slovensko slovni- co (rokopis se je izgubil). V času obnovljenega ilirizma je bil med najekstremnejšimi. Bil je Cafov filološki učenec. Sodeloval je v ZORI. Napisal je Uvod v slovnico vseslovenskojo, s katero je skušal ustvariti enoten vseslovanski jezik. Pozneje je to misel opustil, do smrti pa je ostal ilirec. Slovenski jezik je hotel reformirati na podlagi panonskih narečij. V ta namen je napisal več jezikovnih sestavkov. Več njegovih jezikovnih reformnih predlogov so sprejeh v knjižni jezik. Najpomembnejše Raičevo delo je IX)POLNEK (k Miklošičevemu slovarju). Raič ga je izpopolnil po Cafovem rokopisnem gradivu ter namenil darovati Miklošiču, tisk pa je odklonila Slovenska Matica. VeUko bi lahko napisali o Raičevem ljudskovzgojnem in kulturnem delu ter narodnobuditeljskem in političnem. Povsod je bil neumoren. Predelal je več ljudskih pravljic in napisal več zgodovinskih člankov. Opravljal je programatično in agitacijsko delo za Mohorjevo družbo in Slovensko Matico, se zavzemal za pisanje slovenske zgodovinske drame in za nadaljevanje zbhanja gradiva za Wolfov slovensko-nemški slovar. Njegovi najpomembnejši zgodovinski spisi so: ,,Bolgari" in ,,Slovan- stvo". Bil je agilen sodelavec Letopisa Matice slovenske. V njem je podal splošen oris šolstva in prosvete na Slovenskem (1867). Nekaj njegovih rokopisov se je izgubilo, tako tudi obširno zgodovinsko delo JAN HUS. Napisal je tudi biografijo o Cirilu in Metodu, Kremplu, Cafu in češkem politiku K. Havličku Borowskym. Propagiral je ustanovitev kulturno- prosvetnih društev. Bil je proti hvalisavim biografijam za slovenstvo malo zaslužnih mož. Sodeloval je pri ustanovitvi ptujske čitalnice in dal pobudo za ustanovitev ljutomerske. Leta 1867 je organiziral ,,veliko besedo" v Bučkovcih pri Mali Nedelji v spomin preporoditelju Antonu Kremplu, ki je zasledovala že politični cilj. Raič je bil najdelavnejši politični delavec v ptujskem okraju svoje dobe. Sodeloval je pri ustanovitvi novih ljudskih šol, in dosegel slovenski pouk v prvih razredih. Prebujal in podpiral je dijake. Učiteljem je priporočal ustanavljati šolske knjižnice in pripomogel k ustanovitvi učiteljskega društva na slovenskem Štajerskem. Potegoval se je za gospodarski dvig in socialno varstvo Haložanov ter jih je narodno prebu- jal. Leta 1884 je bil izvoljen v državni in deželni zbor. Toda na Dunaju je hudo zbolel. Prepeljali so ga v Ljubljano v bolnišnico, kjer je umrl. ■ Nadaljevanje prihodnjič 8 - NAŠI DOPISNIKI 15. september TEDMIK KULTURNO GIBALO KIDRIČEVEGA Pisali smo že o uspehih in aktivnosti delavsko prosvetnega društva Svoboda Kidričevo, o njihovih nastopih, turnejah, pa o obiskih pri njih in podobno. Tokrat smo se odločili, da vam posredujemo informacijo ,,iz prve roke". Franc Vreze, dolgoletni predsednik DPD Svoboda Kidri- čevo, njen aktivni član pa je vse od ustanovitve, o začetkih' tega kuUurnega gibala v Kidričevem nam je povedal: ,,DPD Svoboda Kidričevo je bilo ustanovljeno leta 1953 iz bivšega kulturnoumetniškega društva Kidričevo, ki pa je začelo delovati že leta 1948. Pravzaprav smo samo spremenili ime. V Kidričevem takrat nismo imeli drugega kot to društvo, ki je bilo zares zelo samo- stojno in izredno aktivno, saj je imelo veliko več članov in pa pre- cej več sekcij, kot jih ima danes." Koliko sekcij pa deluje sedaj v okviru DPD Svoboda Kidričevo? ,,Danes so pri nas aktivne le 4 sekcije, to so pevska, folklorna, knjižničarska in pa kino sekcija. V vseh teh pa deluje prek 130 članov. Vsaka sekcija ima svoj odbor, točneje imamo vodje sekcij in pa člane sekcij. Ce začnem naštevati po vrsti ima pevski zbor trenutno 24 aktivnih članov. Predsednik te sekcije je tov. Huzjan, zbor pa vodi Vladislav Pulko, profesor iz Ptuja. Zal moram povedati, da je v zboru le polovica članov iz Kidričevega, druga polovica pa je iz okoliških vasi in krajev. Naše društvo se vsako leto udele- žuje tekmovanj v občinskem merilu pa r^ionalnih tekmovanj v Mariboru. Vsako leto se udeležu- jemo revije v Ormožu. Vidnejši uspeh smo dosegli pred leti v Mariboru, ko smo v II. jakostni skupini dosegli drugo mesto. Razen tega smo z zborom nasto- pali sirom Slovenije, dvakrat smo bili celo na Češkem, večkrat pa smo nastopali za naše rojake v sosednji Avstriji. Folklorna sekcija sicer nima svojega odbora, ampak samo vaditelja, ta je Gabrijela Rajher, učiteljica v OS Kidričevo. V dveh skupinah so zajeti učenci višjih razredov osnovne šole. Včasih smo Franc Vreze, predsednik DPD Svoboda Kidričevo imeli še mladinsko skupino, ki je bila zelo uspešna. Ob svojih nasto- pih je takorekoč prepotovala celo Jugoslavijo, skupaj s pevskim zborom pa je bila tudi na turnejah v Češki in Avstriji. Njihov nepo- zabni dogodek pa je gotovo nastop pred predsednikom Titom, ob njegovem obisku na Ptujskem gradu. Vse te turneje, organizacija, noše in drugo tudi veliko stane, kdo financira vaše društvo? ,,V glavnem se preživljamo z dotacijo tovarne glinice in alumi- nija Kidričevo, drugi nekoliko manjši del pa dobivamo Se od Zveze kulturnih organizacij Ptuja." Kaj pa druge sekcije? ,,Naslednja bi bila knjižničarska sekcija. Menim, da je ta zelo uspešna, saj Kidričani radi segajo po knjigah iz naSih polic, še posebej mladina. Svoje prostore ima knjižnica v stavbi, kjer je sedež krajevne skupnosti Kidri- čevo. Ce preidem takoj z.a tem na kino sekcijo, moram povedati, da ta životari. Vzroke je sedaj težko iskati, morda je temu kriva televi- zija, kajti lažje je sedeti doma, nekaj pa je krivo tudi to, da je sam kino malce oddaljen iz kraja. Sicer se v okviru KS že dogovarjamo o postavitvi novega doma družbe- nopolitičnih organizacij Kidriče- vega, kjer bi naj predvidoma dobil kino svoje nove prostore. Skoraj isti je odziv krajanov za razne samostojne koncepte, ki bi jih mi organizirali, zato se tega lotevamo bolj malo. Toliko bolj pa smo soudeleženi ob skoraj vsaki proslavi, ki je v Kidričevem, tako s pevskim zborom, kot s folkloro. Ob koncu naj povem še to, da bo DPD Svoboda iz Kidričevega prihodnje leto slavila dva pomembna jubileja. 25-letnico svojega obstoja in 30-letnico obstoja pevske sekcije. Ob tej priliki bomo izdali poseben ahna- nah, pevcem pa bomo podelili tudi gallusove značke. Kot povsod, se tudi v našem društvu porajajo problemi. Primanjkuje nam članstva, pred- vsem podmladka. Zato apeliramo na mladino naj se vključujejo v naše vrste. Se posebej bi rabili mlade pevce, želeli pa bi ponovno ustanoviti dramsko sekcijo. Z drugimi društvi in družbe- nopolitičnimi organizacijami naše DPD zelo dobro sodeluje, hotel pa bi nakazati še en velik problem. Razen naše Svobode imamo v okviru KS Kidričevo še prosvetni društvi v Apačah in Kungoti. Večkrat smo se že pogovarjali, da bi vse tri združili v eno, pa dosedaj še ni rodilo uspeha. Menim, namreč, da nima smisla imeti v eni KS tri društva, vsa tri pa života- rijo. Treba je pristopiti k enotni akciji in društva združiti, tako bomo še uspešnejši in boljši." Pripravil: M. Ozmec Vsak po svoje in vsi skupaj Prvi dnevi pouka so že za njimi. Tudi najmlajši so morali spoznati, da je za letos konec z brezskrt>- nostjo, ki so jo mnogi preživeli ob morju, na izletih pri sorodnikih pa še kje. Ni pa bilo malo takšnih, ki so počitnice preživeli kar v doma- čem okolju. Med njimi so bili tudi mladi iz okolice Makol. Igrišče jim je bilo kar domače dvori- šČe.Najprijetnejše pa je bilo kar na kupu gradbenega peska, kjer so zi- dali gradove, ceste in tunele. Naj- mlajšim je bilo to pravo zadovolj- stvo, najstarejšemu pa ni bUo za takšno igranje. Z očkom sta nare- dila lesene hodulje, na katere je moral splezati kar s strehe gospo- darskega poslopja. To pa se je izplačalo, saj je svoje prijatelje gledal iz ptičje perspektive. Bil je najvišji med njimi, torej poglavar. No, na srečo je vsakič uspešno pri- stal na zemlji. Sedaj je igre že konec in vsi trije skupno merijo korake, na kar dolgi poti od doma iz vasi Pečke pa do šole v Makolah. Igrače so zamenjali za šolske torbice, doma- če dvorišče pa za svetle učilnice. Tako bo vse do zimskih počitnic. Slika in besedilo: Viktor Horvat Markovčani so gostovali v Cerkvenjaku v soboto 3. septembra je kultur- no prosvetno društvo ,,Jože Lac- ko" Cerkvenjak priredilo na let- nem odru ,,Večer slovenskih narodnih pesmi in plesov", ki se ga je udeležila tudi folkorna skupi- na iz Markovec. Tovrstna prireditev je bila v tem kraju prvič in prav zato so bili prireditelji zelo zadovoljni, saj je letni prireditveni prostor napolnila več tisočglava množica. Pozno v noč ali bolje rečeno v zgodnje jutranje ure se je razlegalo vriska- nje in pete, ki ga ni hotelo biti ne konca ne kraja. Mirno lahko trdi- mo, da je bila to prva folklorna noč. Po zagotovilu prireditelja bi naj postala tovrstna prireditev v Cerkvenjaku tradicionalna, saj množični obisk na tej prireditvi dovolj zgovorno potrjuje, da si ljudje — predvsem na podeželju takšnih prireditev želijo. Zanimivo je tudi, to, da je sredstva za to prireditev v celoti zagotovila Zveza kulturno prosvetnih organizacij, pa čeravno štejemo ta kraj med nerazvita območja. Iz tega sledi, da se da z razumevanjem in dobro voljo marsikaj urediti, še posebej pa ob spoznanju in težnji, da je treba kulturo pa čeprav skromenj- šo ljudsko kulturo, približati delovnemu človeku, ki še v veliki meri živi na podeželju, saj tudi on prispeva iz delovnega razmerja svoj dinar za kulturo. Pri nas v ptujski občini smo gle- de kulturnih prireditev že veliko storili, saj prav letos prirejamo že ,,5. Ptujska kulturna srečanja". Vprašanje je le koliko teh priredi- tev si lahko ogledajo oddaljnejši občani iz Haloz in Slovenskih goric. Ah morda ne bi bilo bolj primerno in uspešno, če bi v bodo- če v okviru ptujskih kulturnih srečanj uvrstili v program folklor- no revijo, ki bi bila vsako leto v drugem kraju. Enkrat morda na Dravskem, drugič na Ptujskem polju, v Halozah, Slovenskih gori- cah itd. Tipična tovrstna prireditev je že bila 17. avgusta 1975 v Markovcih. ,,Srečanje z ljudskimi godci, pevci in plesalci", ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije vsako leto v drugem kra- ju in katero je že prav tako bilo 27. junija 1976 v Markovcih je najboljši primer, da se takšrva srečanja ob dobri volji dajo organizirati. Pri srečanju z ljudski- mi godci, pevci in plesalci, ki ga organizira Zveza kulturnih organizacij Slovenije plača le ta stroške za prevoz skupin in rekla- mo, prireditelj pa pripravi prostor za nastop skupin, evetuelna spominska darila in pogostitev na- stopajočih. Ali se morda tudi pri nas v ptuj- ski občini ne bi mogli dogovoriti za nekaj podobnega, pa bi tako kar najceneje poskrbeli za ohrani- tev kulturne dediščine naših prednikov, ki je še povrh prav v zaledju ptujske občine precej bogata, s tem bi priredili v naši občini poleg tradicionalnega kurentovanja še eno veliko folklorno prireditev. F. K. SONCE IN SENCE MOJEGA OTROŠTVA Čas hiti naprej, ne ozira se na dogodke, ki se dogajajo. Za njimi ostajajo le še spomini na vesele in žalostne dni našega otroštva. Pravkar tečejo zadnji meseci mojega pravega otroštva, saj je pred mano odločitev o nadaljnjem življenju, o pcrfclicu. Da bi mi ostali še vsaj spomini, se večkrat močno zamisUm v moje otroštvo, brezskrbne dni. Štirinajst let, kar lepa doba je to, a vendar kratka, dosti prekratka. Še enkrat, še dvakrat, trikrat... bi rada preživela moje, že skoraj minuk, brezskrbne dni. Mislim, da sem doživela n^srečnejši trenutek takrat, ko sem shodila, saj sem se tedaj prvič nekako osamosvojila, ne da bi se držala za materino krilo aU za st^ico. Razposajeno sem tekala okrog hiše, vse me je zanimalo, pestovala sem punčko, spoznavala sosede, ki so se mi sprva zdeli bolj ali manj tuji. Počasi sem spoznavala hišo do hiše in ljudi v njej ter prestopila kmalu, prekmalu šolski prag. Tudi na šolo sem se hitro privadila in v njej so mi minevali sami lepi trenutki vse tja do četrtega razreda, kjer pa se je zataknilo. Mama je začela močno bolehati na srcu, skoraj vse leto je bila v bolnišnici in temu se je še priključila operacija slepiča. Bilo bi lažje, ce ne bi bila zamudila, tako pa je bilo njeno življenje na nidci. Morala sem opravljati mnoga dela, od gospodinjskih, poljskih in drugih, kar pa je bilo zame v začetku težko in k temu vsemu sem se še učila, večkrat ponoči - utrujena, hkrati pa žalostna, potrta. Spominjam se, da sem morala po prihodu iz šole (ko sem imela zjutr^ pouk) skuhati kosilo, pa četudi sem imela za takšno stvar le eno uro časa. Pri tem kosilu so prevladovale enolončnice. Dušen riž pa mi sprva ni in ni šel od rok, Nasmeiem se, ko pomislim, kolikokrat mi je dušen riž romal za skedenj, da ne bi nihče videl, ker se mi je prismodil in začela sem znova. S takšnim ravnanjem sem se vsaj naučila pripraviti dušen riž! Nastopile so spet srečne ure. Ni bilo srečnejšega človeka od mene, ko se je vrnila mama iz bolnišnice. Kom^ je pri naši hiši zazvenel glas veselja, že se je pojavila druga žalost - umrl je stari oče, ki sem ga imela tako rada, bilje dober, ni mi šlo v glavo, da je umrl. Poslednje, obupne besede: „Po- mag^te mi!" so mi zvenele neprenehoma v ušesih; vedno me je spremljala podoba mrtvega, mimo ležečega starega očeta. Večkrat sta me popadla groza in strah. Spet se je vse pomirilo, sreča nas je objemala, presrečni smo bih, daje mama doma. Lahko rečem, moje otroštvo je bilo polno sonca, lepote, sreče, čeprav so me tudi spremljah žalostni dnevi, prehitro bo minilo, mnogo prehitro, žehm si, da bi se ponovilo še enkrat, večkrat, a to se ne bo zgodilo, doživljam ga le lahko z globokimi spomini in se zamishm za trenutek, dva nazaj. Irena Veselic, OŠ Mark ovci POMAGALA SEM STAREJŠIM Bilo je lepo zimsko pc^ddne. Sonce je sijalo z vso močjo. Šla sem iz trgovine. Nesla sem lahko mrežo. Proti meni je prihajala sključena starka. V vsaki roki je nesla dve težki mreži, ki sta jo kar vlekli k dom. Hodila je počasi, utrujeno in pot se ji je svetil na nagubanem čelu. Postavila je hreme na tla in si obrisala pot s čela ter pogledala proti meni Zdelo se mi je, kot bi me pogledala proseče, kot bi mi hotela reči, naj ji pomagam. Obotavljala sem se. Mama mi je obljubila, da se bom lahko kotalkala, ko pridem domov. Toda če pomagam tej starki, bom prišla domov pozneje in imda bom manj časa za kotalkanje. Kaj naj storim? Odločila sem se. Pomagala ji bom. Zamudila ne bom več kot slabe pol ure. Stopila sem k starki: „Ali vam lahko pomagam?" Hvaležno me je pogledala. JProsim! Saj ni dakc. Le do nadednje hiše. Dvignila sem mrežo in kar začudila sem se, kako jo je slabotna starka lahko nesla. Ko sije nekoliko opomogla, je stopila predme in me vodila do naslednjih vrat. Odprla je vezna vrata velike, stare hiše in odnesla sem ji mrežo pred vrata stanovanja. Tam pa uboga starka ni vedela, kako bi se mi zalivalila. Vendar od nje nisem zahtevala ničesar. Vesela, da sem ji lahko pomagala, sem stekla domov. Sonce je zame sijalo še prijetneje kot prej. Želim, da bi lahko se kdaj pomagala starejšim, kadar so pomoči potrebni Marjana Golob, 8/b, OŠ Poljčane VSI SE RADI IGRAMO Vsak dan se na dvorišču igramo. Vsi se vključujemo v igro. Igramo se skupaj ne glede na velikost, sta- rost... Nekega dne pa se je v naš blok vselila družina, ki je imela majhnega fantiča po imenu Mat- jaž. Bil je črn kot zamorček. Veli- ke rjave oči so plaho gledale izpod čela. Kmalu smo se z njim dobro razumeli. Ko smo zjutraj odhajali v šolo, je bil že na dvorišču. Vsi smo ga imeli radi, saj je bil vedno nasme- jan in dobre volje. Nekega dne pa je njegova mama brezobzirno stresala nepotrebno jezo na našega tovariša. Takrat sem videla v njej nekaj krutega, hudobnega. Tudi drugi so občutili to krivico. Ko se je nekaj časa za tem prikazal na dvorišču Matjaž, ga nismo niti pogledali. Začudeno nas je gledal, nato pa so se mu napolnile oči s solzami. Deček, katerega je Matjaževa mama okregala, mu je povedal, kaj mu je storila njegova mama. V njegovem glasu je bil nekakšen tuj prizvok. To je občutil tiidi Matjaž. Spodnja ustnica mu je začela drgetati in stekel je domov. Naslednje dni ga ni bilo več v naši družbi. Ni bilo več slišati njegovega veselega in razposajene- ga smeha. Nekaj časa je bilo tako. Vendar pa nam je postalo dolgčas po njem. Naslednji dan smo ga povabili v našo igro. Oči so .se mu veselo razširile in spet je bilo tako kot prej. Počenjali smo razne vjagolije in druge nevšečnosti. Bilo nam je lepo, saj smo se spet vsi skupaj igrali. Saša Osterman, OS Franca Osojnika Slovenska Bištricsi Igra slučajnosti V prizadevanjih za najuspešnejše obveščanje o posameznih sreča- rgih, prireditvah, koncertih pa tudi obiskovanja cirkusov v občinskem središču Slov. Bistrica, vlada vse prej kot red, saj je mogoče, več ali manj vabljive plakate najti na skorajda vsaki, nekoliko bolj izpostavljeni zgrad- bi. O pestrosti tako oblepljenih fasad ni potrebno posebej govo- riti, kot je tudi nepotrebno razpravljanje o stanju takšnih fasad po nalepljenju več plakatov. Na občanom najbolj vidmh mestih pa se lahko srečujemo že s pravim ,Jcupom" prelepljenih plakatov, ki skupno z deli fasade že odpadajo ali pa skupno z mnogimi nalepljenimi plakati predstav^ajo pej pogled na zanemarjeno okolje kot pa kraj iz katerega bi lahko bili seznanjeni o tem ali onem dogodku za naslednje dni. Kraj na avtobusni postaji v središču Slov. Bistrice je najbolj „primemo" mesto za nalepljenje takšnih plakatov. Tako mislijo skoraj vsi tisti, ki prinesejo v Slov. Bistrico iz okolice pa tudi od drugod plakate za posamezne prireditve, srečanja in podobno. Prav tukaj pa je tudi v dosegljivi višini fasada povsem polepljena z raznobarvnimi vabili. Oglaševalci kar tekmujejo, katerega plakat bo ostal na povrhu najdalje. Igra prestiža je tudi tukaj prisotna. Iz te igre pa se je iz same slučajnosti „izluščU" tudi trenutek nenavad- nosti, katera pa je pri mimoidočih vzbudila in še vedno vzbuja, posebno zanimanje pa tudi nasme- šek. Na istem mestu in skoraj istočasno sta vabila k obisku znani jugoslovanski pevec - Vladimir &včič-Cobi in veliki cirkus Sabine. Popularnost Cobija je tudi tokrat bila na mestu, saj je hotel nekdo iztrgati kar celo njegovo fotografijo za domači album. Žal mu to ni uspelo povsem, temveč je iztrgal samo noge in tako je nastala kar nenavadna podoba našega slavnega pevca. Lepe nc^e ima, ni kaj reči, seveda pa mu jih je tokrat „posodila" akrobatka iz drkusa, čeprav ne prostovo^no. V resnost podobe pa močno verjame tudi tiger, ki tesno ob njem vabi na ogled cirkusa, v katerem pa Ev gotovo ne bo Cobija v itkih hlačkah. Besedilo in slika: Viktor Horvat ZAHVALA Ob težki, mnogo prerani in nenadomestljivi izgubi naše drage nadvse dobre mame Ivane Kozel iz Tržca 43/b ki nam jo je bolezen v 51. letu starosti iztrgala od doma, se globoko pretreseni zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki so nam pomagah v trenutkih obupa, nas tolažiU, darovah vence in cvetje ter vsestransko pomagah. Iskrena hvala sovaščanom in sorodnikom, ki so jo v veUkem številu pospremih na njeni zadnji poti ter sočustvovali z nami Prav lepa hvala tudi članom ZB NOV iz Vidma, tovarišu Vaupotiču za poslovilne besede in pevskemu zboru. Žalujoči: mož Alfonz, otroci Marjan, Stanko z družino, Marta in Kristina z družinama, vnučka Marjanček in Stankec ter vnukinja Karmen. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, babice in sestre MARIJE ČEH rojene Popošek se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijategem in znancem, ki ste jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti, zasuli njen prerani grob z venci in cvetjem. Hvala govorniku, g. župniku za opravljen obred in pevkam. Podvinci, 2. septembra 1977 Žalujoči: mož Jože, hčerki Kristina in Marija z družinama TEDNIK - ''S.september 1977 ŠPORT IN DRUŠTVA - 9 ROKOMET Drava:Celje 17:18(5:8) Mladinci Drave so tokrat nesrečno izgubili saj minuto pred koncem niso znali izkoristiti, možnosti, da bi proti renomiranemu nasprotniku dosedi neodločen rezultat Prvi del je pripadal gostom, v nada]yevanju pa so bili enakovreden na^rotnik. Ušesni so bili za Dravo Kelenc 9, Sluga 3, Matiašič in Kumer po 2 in Kamenšek 1 gol, za Celje pa Razlag 11, Resnik 3, Bajuh Selčan, Seska in Medved po 1 goL Tekmo sta dobro vodila sodnika Musič in Benčič iz Maribora. Drava-Maribor 19:9(11:5) Derbi dveh obdravskih Ugašev je bil v središču pozornosti Po nekaj letih sta se ekipi spet srečali v prvenstvenem tekmovanju v borbi za točke. Po začetnem udarcu gostinj in nekaj minut nervozne igre predvsem domačink je v prvih 15 minutah bila igra enakovredna. V nadaljevanju pa so domačinke z nekaj hitrimi protinapadi n^ravile pravo zmedo in tako utrdile vodstvo. V .nadaljevanju so Dravašice s premišljeno igro v napadu in dobro obrambo rezultat večale. . Gos^e razigranih domačink niso mogje zadržati, nadigrdla jih je ek%>a, ki je tokrat pokazala hitro in dopad^ivo igro. Nad 150 gledalcev je ob koncu pozdravilo u^eh igralk. Sodnika mačar iz Celja in Kemperle iz Šoštanja sta sodila odlično nista pa imela težkega dela, ker je bila igra Eredno fair. Uspešne za Dravo so bile Marolt in Ivančič 5, Cuš 4, Haložan 3, Krajnc 2 gola, za Maribor pa Sauperi 4, Miki, Spur, Namestnik, Vaupotič in Kline po 1 goL anc SLOVENSKA ROKOMETNA LIGA - lUOŠKI RKŠoštanj-RKJože Kerenčič" Ormož 36:20 (15:9) Igrišče v Šoštanju: gledalcev 150. Sodnika: Stane Bernard in Mirko Bašar oba Kranj - slaba RK Šoštanj: Vajdl, Jančič J. 8, Melanšek 4, Kompan 2, Jančič F. 9, Jambrovič 1, Skorenšek 7, Javomik 1, Stvarnik 4, Skok. RK „Jože Kerenčič" Ormož: Valenko, Perger 1, Bezjak S., Grame, Hanželič S^Turin, Sabo 4, Bezjak M. 4, Kolarič 2, Pavlovič 4, Gaberc. Prvo gostovanje Ormožanov v Šoštanju je prineslo tudi prvi grenak poraz. Sam začetek tekme ni kazal, da bo na koncu ta razlika tako velika, toda bolj se je igra razvijala, večjo razliko v golih so si damačini ustvaijah. Namreč vse do rezultata 5:4 za domačine, je i^a tekla še v normalnih okoliščinah. Dosojeno sedemmetrovko Ormožani niso izkoristili in domačini so ob zelo pristranskem sojenju sodnikov dosegli zadetek za zadetkom. Prav v teh trenutkih sta sodnika izpustila igro čisto iz rok. Sojenje, ki sta ga prikazala sodnika iz Kranja ne sodi na raven repubUške Uge. Domačim igralcem sta puščala prednost igre do skrajnih možnosti, tako so dosegli tudi 8 zadetkov iz sedemmetrovk, do so- jenih pa je bilo 11. Medtem sta gostom že dosežene zadetke razveljavljala v prekrške na 9 metrov. S tako igro so domačini tudi zaključili prvi polčas z desetimi zadetki prednost. Ehrugi polčas je potekal v istem stilu, Ormožani so povsem popustili tako v obrambi kot v napadu. V teh trenutkih drugega polčasa je bila tekma prekinjena za 7 minut, ker je vodstvo Ormožanov zahtevalo, da se popravijo mreže, ki so bile precej raztrgane na več mestih, tako, da se ni dalo povsem jasno razločevati pravilno dosežene zadetke. PripJomb od sodnikov glede mrež ni bilo, pa čeprav sta jih pred začetkom tekme pregledala. Nimam namena opravičevati tako visokega poraza Ormožanov samo zaradi slabega sojenja, ampak je bila to tudi ena najslabših njihovih tekem v zanjih dveh letih. Prav pa je, da se na takih primerih igralci naučijo najosnov- nejšega pravila, da se prehitro zaključevanje napadov vse preveč maščuje v njihovo škodo. Namreč x)vsem jasno je, da razlika v cvaliteti teh dveh ekip ni tako velika kot kaže sam rezultat, ampak je to slab igra Ormožanov, izredno slabo sojenje sodnikov ter proti koncu popolna dekoncen- tracija gostov, saj so v zadnjih 5 minutah prejeli 5 zadetkov. Ni bilo prav, če domačinom pripisujemo zmago samo zaradi slabega sojenja, kajti prikazali so dober rokomet tako v napadu kot v obrambi, vendar z realnim sojenjem bi bil rezultat občutno manjši v njihovo korist. Vsekakor bodo Ormožani mora- U v soboto položiti popravni izpit pred domačim občinstvom, ko jim pride v goste bivši drugoligaš Sevnica, ter z dobro igro pokazati svojo realno vrednost in prepričati domače navijače, da je bilo gostovanje v Šoštanju trenutna slabost cele ekipe, ki se tako hitro ne bo več ponovila. Janko Rihtarič POPRAVEK V zadnji številki Tednika je tiskarski škrat izpustil eno vrstico rokopisa, zato je bil stavek okrnjen. Pravilno mora gksiti: ,,V novi tekmovalni sezoni 77/78 se je ekipa Ormoža okrepila s tremi kvalitetnimi igralci in sicer Valenkom in Sabom iz Ptuja ter Lahom iz Velike Nedelje." NOGOMET Slovan-Drava 1:2(0:2) Kmetec - desno krilo ptujske sdekcije je opravičil zaupanje trene q a Kurdiča Nogometaši ptujske sdekcije so po ne preveč uspešnem startu v slovenski Ugi, tokrat presenetiU dobro ekipo Slovana in jo zasluženo premagali. Ves čas tekme so bili bdjši nasprotnik. Ustvarih so si veliko priložnostL Eno izmed teh priložnosti je izkoristil borbeni Brodnjak in na najboljši način premagal domačega vratarja. Nekaj minut kasneje je po dobro streljanem kotu, dosegdi drugi zadetek. O dmgem delu igre so imeU domačini ralilo terensko iniciativo, vendar pa z giavo ne moreš skozi zid; tako tudi inladi nogometaši Slovana niso uspeli doseči več kot častni zadetek. Ptujčani niso imeh slabega mesta; vendar pa je izstopal Kmetec, ki je prenašal „težke" udarce domačih branilcev. D. Klajnšek Zasavje-Drava5:1(1:1) Mladinci Drave so nastopili v Trbovlju in doživeU zaslužen poraz od domače ekipe. V, prvem delu so se še dobro upirali in tudi povedU z golom Steinerja iz 11 m, toda kaj več kot častnega zadetka mso uspeli doseči proti fizično močnejši in malo preveč grobi dc^i Zasavja. D. Klajnšek OBČINSKA NOGOMETNA LIGA PTUJ Izgredi v Leskovcu v soboto in nedeljo je pričelo s tekmovanjem tudi 26 klubov v ob- činski nogometni ligi Ptuj. Dose- ženi so bili naslednji izidi: Skupina A: Gorišnica—Skorba 0:0 Hajdina—Aluminij 5:3 Grajena—Drava 1:3 Kidričevo—Videm 4:0 Ptuj—Markovci 3:2 Skupina B: Dornava—Kungota 2:5 Lovrenc—Apače 3:2 Rogoznica—Stojnci 0:3 Ger. vas—Slov. vas 1:3 Skupina C: Zavrč—Sela 15:1 Tržeč—Bukovci 2:3 Draženci—Mladinec 2:2 Leskovec—Varni ca 0:3 Na vseh ostalih srečanjih, razen v Rogoznici in Leskovcu, je vse potekalo normalno in v športnem duhu. Ekipa Rogoznice se ni stri- njala, da skupina B igra srečanja v nedeljo popoldan. Z; 'o jih kot domačinov sploh ni bii, .a igrišču. V Leskovcu je morala sodniška trojka srečanje prekiniti zaradi nemogočih razmer na igrišču. Po podeljenem zelenem kartonu (iz- ključitev za 10 minut) je prišlo do neredov in žaljenja sodnikov. Tek- movalna komisija je do nadaljnje- ga (ugotovitev krivcev izgreda in plačilo sodniških stroškov) igrišče v Leskovcu zaprla. Začetek tekmovanja torej ni obetaven. Upajmo, da v naslednjih kolih kaj takšnega ne bomo več doživeU. Takšno početje nikamor ne vodi, nogometu zelo škoduje. Pomislite na vse mlade, ki jih nogomet privlači. Kakšno mnenje o igri si bodo ustvarili ob gledanju neredov na igriščih? V naslednjem kolu (na sporedu bo to soboto in nedeljo) se bodo srečali: v skupini A: Skorba—Markovci, Videm—Ptuj, Drava—Kidričevo, Aluminij—Grajena in Gorišni- ca—Hajdina; v skupini B: Kungota—Slovenja vas, Stojnci—Gerečja vas, Apa- če—Rogoznica in Dornava—Lov- renc; v skupini C: Sela—Varnica, Mladinec—Leskovec, Bukov- ci—Draženci in Zavrč—Tržeč. 1. kotar Ribe pa take, da o račkah ne govorimo Preteklo soboto so se ob podlehniškem jezeru že četrtič zapored zbrali na tovarniškem Srečanju v športnem ribolovu slovenski novinarji, fotorcpoterji in TV snemalcu Čudovito, sončno dopoldne je privabilo med haloške ^iče okoli 100 posameznikov iz skoraj vSeh redakcij v Sloveniji Za treriutek, dva so odložili peresa, beležnice, kamere in fotoaparate ter se Sprostili ob nainakanju trnkov. Nekateri smo prišli samo zato, da smo učili plavati črve, s^et so dnigi želi uspehe in polnili tekmovalne vrečke s pravimi ribami. Pa nič zato, kajti še vedno drži tisto: važno je sodelovati, ne pa zmagatL In.prav temu drugemu dehl, tovariškemu srečanju je bila namenjena celotna prireditev. Zbrane je ,n^rej pozdravil Franc Fideršek, odgovorni urednik naše časopisno-rad^ske hiše in predsednflc ptujskega aktiva novinarjev. Za njun je svojim gostom zaž^elel dobrodošlico Vlado Sere, predsednik organizacijskega odbora, dober prijem pa je vsem zaželel še mag. oec. Valentin Breznik, ^avni direktor mariborskega Stavbarja, ki je bil pokrovitelj sreč aiq a. Jože V rabi, n^starejši časnikar v ptujski občini je za tem spustil v jezero pravo, pravcato živo račko, simbol novinarjev. VLo je to opravil, je dejal: „Če je letos pustil raco Vrabl, jo naj pa drugo leto spusti Golob ali Senica." S tem je seveda mislil na priimke znanih novinarjev. Kmalu za tem je počilo in vsi smo ročno začeli metati trnke. Rib pa od nkoder, kot da bi vedele kdo jih lovi. Kako se lovijo nbe v glavnem bralci že veste, poseb«^ dobro pa to vemo mi, novinaiii, ki včasih nehote, dmeič spet bolj zlc^no, „zahaklamo kakšno veliko RIBO. No, o tem riqe drugič. l'uvsem razumljivi so bili tudi rezultati, ki so se po enoumem namakanju izkristalizirali Po tiskovni konferenci, ki je bila v Petrolovem motelu v Podlehniku, organiziral pa jo |e pokrovite^, je bila nadvse svečana raz^asitev rezultatov in podelitev medalj in drugih p9merabnih reči i: lecta. N^boljši na terenu so bili fantje od Ljubljanskega Dnevnika, ki so ulovili skupaj 35 rib. Takoj za njimi so se s 13 ribicami, ali bolje Račka, ki jo vsako leto vzgoji in prinese Jože Štalcer, sicer aktiven ribič in sodnik rečeno ribičicami uvrstili člani ekipe Antene. Odlično^ tretje mesto pa je osvojila domača ek^)a Zavoda Radio-Tednik Ptuj, ki je ulovila prav tako 13 rib vendar je bila njihova bmto težicaše manjša od Anteninih. Za celo tri grame! Med posameznicami — ekipno je ulovila največ rib Jelka Šprogar od tednika 7 D. V konkurenci posameznic pa je bila edina in zato n^uspesnejsa M^da G^zer, RadioTednik Ptuj. Čestitamo! Ribe že vedo, k^ delajo. Med posamezniki — ekipno se je najbolje uvrstil Martin Matko iz Račko je spustil v ribnik Jože Vrabl, starosta ptujskih novi- narjev Ljubljanskega Dnevnika, ki je za svoje potrebe ulovil 17 (z besedo: sedemnajst) ribic. Prava umetnost, za katero je dobil zlato medaljo. Da tudi majhne ribe včasih ulovij^o velike, je dokazal Zdenko Kodric, novinar Radio-Tednika, ki je kar takole, mimogrede ulovil n^tezjo ribo na terenu. Tehtala je, reci m piši, nič rnanj kot 35 gramov. BravoZdenč! Prav bo, da ob koncu povemo še -to, da so vsi tisti (ne) srečneži, ki jim ribe nikakor^ niso hotel zagristi, prejeli tcdažilne nerade. Vdike, pečene ribe, žal samo iz lecta Pa drugič več sreče. Ekipa Radio-Tednika je za- sedla tre^e mesto Preden se je vesela dmščina racarjev v čudovitem prostoru ob podlehniškem jezeru razšla, so izvedli še super shovv, v katerem So izbirali najboljšo ,,raco" dneva. Na čudo vseh čudes, je zmagal prav tisti, za katerega bi človek to najmanj pričakoval, predstavnik pokrovitelja namreč! Sicer pa lahko vsak emed udeležencev zaključi podobno kot jaz: čudovit dan, enkratno razpoloženje, odlična prireditev. Na svidenje v Podkhnku prihodnje leto, na petem tradicionalnem srečanju. Besedi o in sKke: M. Ozmec Prvo tekmovanje v plavanju je uspelo Minulo soboto je bilo v okviru šestnajstih srečanj bratskih občin prvo tekmovanje v plavanju za prehodni pokal ptujskih toplic. Tekmovanja so se udeležili predstavniki občin Čakovec, Ormož, Varaždin, Koprivnica, Maribor in Ptuj, manjkali sta le ekipi iz Krapine in Slovenske Bistrice. Prvo tekmovanje za prehodni pokal ptujskih toplic je organiziral občinski svet zveze sindikatov občine Ptuj. Kljub manjšim spodrsljajem, ki so bili posledica neizkušenosti v organi- zaciji takšnih tekmovanj, je špormo srečanje potekalo povsem nemoteno in po zastavljenem račrtu. Tekmovanje se je odvijalo Eden od startov v ptujskih toplicah. v odprtem olimpijskem bazenu in mnogi so bili navdušeni nad športno rekreacijskimi objekti v Ptuju. Tekmovalci so se pomerili v več disciplinah: 100 metrov kravi ženske in moški, 100 metrov prsno ženske in moški ter v mešanih štafetah 4 krat 100 metrov. Največji tekmovalni uspeh so dosegli predstavniki občine Ptuj, ki so zbrali skupaj 74 točk, na drugo mesto se je s 40 točkami uvrstila ekipa občine Maribor, le točko manj pa so si priborili predstavniki Varaždina, ki so tako pristali na tretjem mestu. Med posamezniki so zmagali: 100 metrov kravi ženske Tanja Osterman - Ptuj, 100 metrov Iravl moški Darko Peršič — Varaždin, 100 metrov prsno pri ženskah^ Evgenija Modric - Ptuj, pri moških pa Nenad Krstič iz Ormoža. Predstavniki Ptuja so zmagali tudi v štafeti. Za osvojeno prvo mesto so prejeli prehodni pokal ptujskih toplic in pokal v trajno last kot prvi zmagovalec tega tekmovanja, ki bo postalo tradicionalno. Vse sodelujoče ekipe^ so ob koncu prejele še razne manjše nagrade, kot priznanje za sodelovanje na prvem tekmovanju te vrste v ptujski občini. Po tekmovanju je zbranim tekmovalcem, med katerimi so bili tudi predstavniki bratskih občin, spregovoril direktor TOZD Ptuj- ske toplice Janko Mlakar. Poudaril je pomen srečanj bratstva in prijateljstva in izrazil zadovoljstvo, da so se ta začela odražati tudi iia športnem področju. Orisal je še razvoj ptujskih toplic in omenil, da bodo v prihodnje začeli dajati še več povcfarka rekreacijskemu in zdraviliškemu turizmu. Ob koncu se je v imenu organizatorja prvega tekmovanja - zveze sindikatov občine Ptuj in pokrovitelja TOZD Ptujske toplice vsem zahvalil za sodelovanje, podelil zaslužene nagrade in priznanja in jih povabil, da se v naslednjem letu zopet pomerijo v plavanju za prehodni pokal ptujskih toplic. Besedilo in slika: B. Vodušek Ekipa Ptuja je osvojila prvo mesto in s tem prehodni pokai. —^ KARTING PONOVNO VELIK USPEH V POSTOJNI Karting tekmovalci AMD Ptuj so na nedeljski dirki v Postojni ponovno dokazali, da so med naj- boljšimi kartisti v Jugoslaviji. K uspehu, ki so ga dosegli kot posamezniki in ekipno, so osvojiU tudi posebni vehk pokal — nagra- do Postojnske jame. V juniorski konkurenci je po- novno zmagal Rotar — Slov. avto, mladi Hvala je osvojil 5. mesto. V konkurenci 100 ccm se je po- novno vodila borba za točke med starimi znanci, zmagal je Novak — Slov. avto pred Artenjakom in Langerholcem. Smolo je imel Korošec, ki je po odlični prvi vožnji bil peti, v preostalih dveh je vozil z okvaro na stroju in je v končni uvrstitvi zasedel 14. mesto. V kategoriji 125 ccm je bila ne- nehna borba med Pislakom, Slano in Bužanom. Odločila je zadnja vožnja, ki je dala tudi končno uvrstitev. Tako je zmagal Slana pred domačinom Bužanom in Pi- slakom. Krajnc se je uvrstil na 7. mesto, Pulko 9., Domiter 11, Aracki 13. V ekipni konkurenci je Ptuj po- večal naskok in osvojil 95 točk, sledijo Moste 77, Slov. avto 70, Vrhnika 66, Nova Gorica 64 itd. Po štirih dirkah (brez odbitka najslabše dirke) je stanje nasled- nje: Juniorji Rotar — Slov. avto 104, Lavrič Irena — Moste 104, Gregorič N. Gorica 98, Suhadolc — Vrh. 84, Hvala — Ptuj 71 itd. 100 ccm: Novak — Slov. avto 148, Artenjak — Ptuj 138, Langerholc — Ptuj 136, Ruljančič — Zg. 104, Nahtigal — Moste 101 točko itd.; 125 ccm Slana in Pislak 148, Lis- jak — Piran 113, Skurič — Zg. 112, Krajnc — Ptuj 105 točk itd; 125 ccm Slana in Pislak 148, Lisjak — Piran 113, Skurič — Zg. 112, Krajnc — Ptuj 105 točk itd. Ekipno AMD Ptuj 375 točk, sle- dijo Moste 329, Slov. avto 295, Postojna in Vrhnika 226 točk itd. V nedeljo potujejo kartisti v Celje na republiško prvenstvo, 2. oktobra pa je v Koprivnici zadnja dirka za državno prvenstvo. anc MOTOKROS Čuš odlični tretji ] y nedeljo je bila v Dragonji vasi pn Črnomlju diika za državno prvenstvo v motokrosu kategorije 125 ccm. Na odhčno pripravnem prod si je tekmovanje o^edalo nad 1000 ^dalcev. Nastopih so tudi trye člani AMD Ptuj, kjer je z odličnimi vožnjami Rajko Cuš zasedd 3. rruesto, Marjan Frangeš je bil 14. Marjan Skok pa je moral zaradi okvare motorja odstopiti. Zmagal je Drago Predan iz Orehove vasi. V nedeljo pa je v Orehovi vasi dirica v motokrosu za državno prvenstvo v kategoriji 125 ccm in 250 ccm IIL liga. anc 10 - ZA RAZVEDRILO 15. september 1977 - XEDNIK TElMtflK ~ 15. september 1977 OGLASI IN OBJAVE - 11 mali oglasi kino Četrtek, 15. septembra: žaoka am. barv. cs kriminalka — s sedmimi oskarji, ob 18., ob 20. uri bo zakaj te OCKA PU- SCA samo, am. barv. cs film; petek, 16. septembra: zakaj te OCKA pušča samo ob 18. Dežurstvo prehrambenih trgovin SOBOTA, 17. SEPTEMBRA 1977: HRANA - IZBIRA SOBOTA, 24. SEPTEMBRA 1977: JELEN - IZBIRA in 20. uri; SOBOTA, 17. in NE- DELJA 18. septembra: MANDIN- GO, am. barv. fihn ob 18. in 20. uri; v NEDELJO ob 10. in ob 16. uri bo am. pustolovka TARZAN IN AMAZONKE; TOREK, 20. in SREDA 21. septembra: PREHOD CEH HUDICEV KLANEC, it.- jugoslov. barv. CS film ob 18. in ob 20. uri, v SREDO ob 20. uri bo na sporedu am. barv. CS film IME MI JE GATOR; ČETRTEK, 22. septembra: IME MI JE GATOR am. barv. CS film ob 18. in 20. uri. Rgec, Njiverce 14; iMilan Repič, Njiverce 32; Pepca Gavez, Kidričevo 39; Anton Lev, Kungota 35; Ivan Glavica, Kungota 63; Matilda Repič, Njiverce 32/b; Nikola Gegič, Kidričevo 7; Milenko Bosak, Kidričevo 29; Bojan Meno ni, Kidričevo 2. . . _____________ SREDNJEŠOLSKI ZAVOD PTUJ razpisuje — za pedagoško enoto poklicne poljedelsko -živinorejske šole PRU — za strokovne predmete živinoreje Pogoj: VIS izobrazba agronomske smeri, opravljen pedago- ški izpit. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Komisija za medsebojna delovna razmerja OŠ ,,Maksa Bračiča" Cirkulane, ponovno objavlja prosta delovna mesta — učitelja telesne vzgoje, PR5J — učitelja likovne vzgoje, PRU (8 ur) — socialnega delavca za podružnično šolo Zavrč: — učitelja za 4. razred, U ali PRU (pogoj: seminar MOM) — učitelja za 3. razred, U ali PRU (pogoj: seminar MOM) Šola nima stanovanj. Ugodne avtobusne zveze s Ptujem. PRODAM kombiniran otroški voziček (uvožen). Hvaleč, Zgečeva 4, Ptuj. DVE DIJAKINJI SPREJMEM NA STANOVANJE! Naslov v upravi. DVE DIJAKINJI iščeta sobo, po možnosti s posebnim vhodom. V dopoldanskem času sta priprav- ljena paziti na otroka. Naslov v upravi. MLADA ZAKONCA ISCETA SOBO v okolici Ptuja. V prostem času sta pripravljena pomagati pri delu. Marija Kranjc, Sp. Ključa- rovci 8, 62274 Velika Nedelja. UGODNO PRODAM skoraj nov (še z garancijo) šivalni stroj. Naslov v upravi. PRODAM dobro ohranjen traktor ,,zetor" 25 KM po ugodni ceni. Moravec Anton, Strmec pri Ormožu 8, 62274, Velika Nedelja. FANTA ALI DEKLETA sprej- mem na stanovanje. Zagrebška 23, Ptuj. ZMRZOVALNIK Gorenje s pre- dali, letnik '77, odlično ohranjen, ugodno prodam. Rudolf Košir, Volkmerjeva 7, telefon 77-911. PRODAM NOV GUMI COLN ,,mezler" in motor Tomos—4, Bizjak, Obrtniška 2. PRODAM 250 Utrov haloškega vina. Donaj, Gajevci 22. Potrebujem instalaterja za central- no kurjavo, osebni dohodek ugoden, INŠTALATERSTVO vodovoda in centralne kurjave Anton Kamenšek, Draženci 49/a, Hajdina. Radio klub Ptuj obvešča, da ima Še nekaj prostih mest za začetni tečaj radio in elektrotehnike v Ptuju in Cirkulanah. Vpis bo v petek, 16. septembra od 16. do 18. ure v prostorih kluba, Cučkova I in v otroškem vrtcu v Cirkulanah. PREKLICUJEM zaključno spriče- valo Poklicno poljedelsko živino- rejske šole Ptuj, izdano 23/6—1976 na ime Anica Sitar, Lancova vas 26. PRODAM ŠTEDILNIK (plin—elektrika) in zaprto pomi- valno korito. Cankarjeva 12 — Ptuj. PRODAM krušno peč, pohištvo za spabiico, moped T—12, bas box 100 W (8 ohmov). Galun, Zg. Hajdina 16/a. ISCEM SOBO s kopalnico v centru Ptuja. Ponudbe pošljite v upravo lista pod ,,mlad inženir". INSTRUKTORICO za strojepisje iščem. Zajšek Teja, Starošina 25, 62286 Podlehnik. PRODAM POHIŠTVO za dnevno sobo. Simeonski Dimitrij, Kvedro- va 1, Ptuj. PRODAM 8-literski bojler, Vadnjal,CMD 11 — Ptuj. Zatekel se je rjavi pes — buldog. Dobite ga na naslovu, ki je v upravi. ŠKODO 100 L, letnik 1973, prevoženih 72(X)0 km, registriran — prodam. Ogled in informacije med 16. in 18. uro na Potrčevi 4 Ptuj, telefon 78003. POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ rabi takoj kvalificiranega zidarja za določen čas. Rok prijave 15 dni. Zaradi tiskarskega škrata v 35. šte- vilki Tednika ponavljamo še naslednja mala oglasa: SODARSKEGA VAJENCA sprej- mem. Janko Viher, Sodarstvo 69240 Ljutomer, Podgradje. KUPIM suhe hrastove mostnice (fosne), debeline 5 cm. Janko Viher, Sodarstvo 69240 Ljutomer, Podgradje. Dr. Venguštu, dr. Stekmilerjevi, dr. Preglu, socialni delavki Preglejevi in vsemu strežnemu osebju Psihiatričnega oddelka v Ormožu se iskreno ZAHVALJUJETA za ves trud ob dolgotrajnem in uspešnem zdravljenju, pri nadaljnjem delu pa želita vsem veliko uspehov — Ludvik in Zofka iz Ptuja. STRELSTVOI Tominšek in Ivanovic v ekipi Slovenije Od 8. do 10. septembra je bilo v Ljubljani mednarodno srečanje med Slovenijo in kantonom Zuerich iz Švice. Tekmovalci so se pomerili v osmih disciplinah. Ekipa Slovenije je zmagala v šestih disciplinah. Nastopila sta tudi Ptujcana Franc Tominšek in Slavko Ivanovič. Tominšek je v streljanju s standardno zračno pištolo (v tej disciplini je republiški prvak za leto 1977) s 374 krogi zasedel peto mesto, s standardno malokalibrsko pištolo in 551 krogi četrto mesto, z malokahbrsko pištolo proste izdelave in 535 ta-ogi peto mesto in z revolverjem velikega kalibra in 562 krogi šesto mesto. Ivanovič je v streljanju z revolverjem velikega kalibra v prvem nastopu za republiško ekipo s 560 krogi zasedel deveto mesto. Občinsko nagradno tekmovanje V nedeljo 18. septembra bo na roKomentnem stadionu Drave v Ptuju Jesensko nagradno tekmovanje z zračno puško. Udeležijo se §a lahko strelske družine in člani delovnih organizacij in to v posamezni in ekipni konkurenci Vsako ekipo bo sestavljalo deset strelcev, število ekip ni omejeno. V primeru slabega vremena bo tekmovanje v prostorih TOZD „Delta" v Ptuju. s. ivanovič Kljub težavam, vsi zadovoljni v nedeljo 11. septembra dopoldan so se v stari strugi Drave zbraU številni ribiči na tekmovanju za memorial TONETA ERHATICA za leto 1977. Tekmovah so za prehodni pokal pododborov ribiške družine Ptuj za leto 1977 in sker ekipe, ki so štele po tri člane. Čeprav jim je vreme bilo zelo naklonjeno, se je zgodilo tisto, o čemer še niti sanjali niso in sicer so prav ta dan m ob tem času zaprli vodo v stari stmgi Drave, tako da je bUo tekmovanje razumljivo težavnejše. KJjub vse- mu pa je vladalo splošno zadovoljstvo pa tudi humorja, kot običajno med ribiči ni manjkalo, kar je pripomo^o k veselejšemu vzdušju kljub skoraj suhi stmgL Kot zanimivost velja tudi omeniti, da je en član ta dan ulovil 50 rib v *^upni teži 306 ^amov, medtem pa drugi član 31 rib v skupni teži 603 grame. Iz tega se že da sklepati, kako so prijemale ribice, oziroma kako razpoložene so bile za prqem. Toda kljub vsem neželjenim nevšečnostim so vse lepo pripeljali do konca in tako so bili ob koncu prodašeni naslednji rezultati: ČLANI: RD Ptuj I. mesto 2520 točke: RD Ormož II. mesto 2340 točk; RD Mqšperk IIL mesto 2102 točke. MLADINCI: Ormož L mesto 2310 točk; Ptuj IL mesto 1722 točk; Majšperk III. mesto 1525 točk. Ribiči so se pritoževali zaradi pJitve in čiste vode. Foto: K- Zoreč EKIPNO: 1. Ptuj 4017 točk; 2. Kidričevo 1510 točk; 3. Videm 1125 točk; 4. Maribor 1125 točk; 5. Starše 768 točk; 6. (Jorišnica 470 točk. , F. Mesko v prejSi^i StevUki Tednika smo že na kratko napisali o pravem skladišču najdenih granat na des- nem bregu Drave v Pti^u. Ob zaključku redakcije naSega lista je Izkopavanje še trajalo, zato nekoliko obširneje poročamo o nevarnih izkopaninah danes. Uprevljalec bagarja, ki je kopal zbirni kanal, dela potekajo v sklo- pu gradnje hidroelektrarne Srednja Drava II je prvi zagledal eno od številnih nevarnih granat, ki je bila zakopana v zemlji. Takoj je obvestil postajo milkre in oddelek za ljudsko obrambo pri SO Ptuj. Delo so začasno ustavili in ga kmalu nadaljevali ročno pod vodstvom inšpektorja in referenta za civilno zaščito Alojza Korošca. V torek 6. septembra so naleteli na celo skladovnico izredno nevar- nih topovskih granat kalibra 155 milimetrov nemškega izvora. Ta dan so jih izkopali 17, števik) pa se je naslednji dan še povečalo, saj so Š2 našli 14 nevarnih zakopanin, ta- ko da je skupno število najdenih granat 31. Po besedah načelnika oddelka za ljudsko obrambo pri SO Ptuj Cvetka Pantarja je omenjena najdba neekspk>dirane- ga streliva največja v zadnjih nekaj letih, saj je skupna teža vseh gra- nat, ki so jih našli pretekli teden ob Dravi v Ptuju znašala približno 1000 kilogramov. Izkopavanje so opravljali z vso previdnostjo, saj so v najdenih granatah bili montirani trenutno ekspk)zivni vžigalniki, ki bi že ob najmanjšem neprevidnem ravna- nju lahko povzročili usodno eksplozijo. O nevarnosti in veliki rušilni moči nam zgovorno priča tudi podatek, da je teža ene grana- te bila okrog 30 kilogramov, debelina oklepa v katerem je bila velika količina eksploziva pa je znašala od 24 do 30 mUimetrov. Po mnenju poznavalcev oroi^a spadajo najdene granate v Ptuju med največje, ki so jih uporabljali v drugi svetovni vojni nasploh. Omenjena najdba večje količine nevarnih eksplozivnih predmetov je v letošnjem letu že druga na območju gradbišča hidroelektrarne Srednja Drava II. Že v letošnji pomladi so v Forminu pri mostu Takole so prejšnji teden na desnem bregu Drave v Ptuju iz zemlje „zazgak" velike in nevarne topovske granate. našli 27 protitankovskih min, kjer je bilo ohranjeno še celo minsko polje. Teren na desnem bregu Dra- ve v Ptuju pa so pred nada^eva- njem izkopavanj temeljito preiska- H, kar so organizirale Dravske elektrarne, tako da bodo nadaljnja dela potekala povsem varno. Če pogledamo še podatke o nevarnih izkopaninah za nekaj let nazaj, lahko ugotovimo, da je območje ptujske občine precej ,,bogato" z raznimi ostanki vojne. Na seznamu najdb v zadnjih nekaj letih lahko vidimo, da so izkopali že nad 50 topovskih granat raznih kalibrov (v to še ni všteto število granat najdenih v prejšnjem tednu) 30 protitankovskih min, tri letalske bombe težke od 150 do 300 kilogramov in še mnogo manjših vrst nevarnega eksploziva. Omenjeni podatki nam pričajo, da je na našem območju najbrž še več ostankov eksploziv, zato bi morali v prihodnje dajati še več povdarka družbeni in osebni samozaščiti. Posebno velika pozornost je potrebna ob vse številnejših zemeljskih delih, pa tudi drugje obstajajo možnosti najdbe nevarnih eksplozivnih predmetov. Ker je bilo v obdobju zadnjih nekaj let precej nesreč prav zaradi nepravilnega ravnanja z najdenimi eksplozivnimi predme- ti predvsem pri otrocih, so na oddelku za ljudsko obrambo pri skupščini občine Ptuj povdarili, da bi morali starši in šole poučiti najmlajše člane naše skupnosti o postopku obveščanja pristojnih organov v takšnih primerih. Besedilo in slik*: B. Vodušek Razgovor z Jožetom Šegulo, sekretarjem konference ZKS v T@A „Bdris Kidrip" v Kidričevem Zakaj integracija TGA-IMPOL ne rodi sadov? Več ali manj je znano, da integracijski proces o združitvi TGA Kidričevo in Impola iz Slovenske Bistrice v SOZD UNLAL do sedaj še ni pokazal konkretnih rezultatov. Odločili smo se, da izvemo kaj več o vzrokih, ki zavirajo integracijski proces, kajri ta ne samo, da že lep čas stagnira, ampak tudi pošteno nazaduje. -Ker komunisti morajo in so povsod vodilno idejno — politično jedro, smo se odločili za razgovor z Jožetom Segulo, sekretarjem konference Zveze komunistov v TGA Kidričevo. Tednik: Kdaj ste v TGA začeli s prvimi razgovori o združitvi z Impolom iz Slovenske Bistrice v SOZD UNIAL? Segula: ,,Prve razgovore je težko opredeliri, kajti bili so dalj časa prisotni. Impol in TGA namreč že dalj časa povezujejo dejanski skupni interesi, zato so bili razgo- vori na to temo že od nekdaj pri- sotni. Konkretno pa so se pričeli leta 1973, z namenom, da bi se združili v SOZD UNIAL. Že majca meseca istega leta so bili zbori v obeh delovnih organizaci- jah, kjer so se delovni ljudje odlo- čili da se združijo v SOZD. To je bila nekako prva faza." Tednik: Kako ste to novico, ozi- roma misel o integraciji sprejeli komunisti, se pravi konferenca ZK v vaši delovni organizaciji in kakšno stališče ste pri tem zavzeli? Segula: „KomunistJ v TGA smo vsestransko podprli ta proces združitve, ker se dobro zavedamo, da nas povezujejo enotni cilji in kriteriji. Takoj smo se lotili razčiščevanja določenih skupnih vprašanj, kot vprašanje enotne proizvodne orientadje, skupne razvojne poUtike, boljšega izkori- ščanja proizvodnih zmogljivosti, skupnega nastopa na tržiščih, delitev proizvodnega programa in njegova specializacija, širjenje proizvodne dejavnosti, večje poslovne učinkovitosti, socialne varnosti delavcev ter skupnega nastopa pri družbenih organih. To so bila seveda le orientacijska izhodišča, ki smo jih komunisti TGA in Impola vsestransko podpi- rali, prav tako kot ostale družbenopolitične organizacije, kot sindikat in ZSMS v obeh delovnih organizacijah." Tednik: Vemo, da je bilo veliko razgovorov, razprav in razpravic ob pripravah za integracijo. Zanima pa nas, kako so komunisti v TGA neposredno sodelovali pri integracijskem procesu? Segula: ,,Mislim, da smo komunisti v TGA sodelovali na sledeči način: dobivali smo redne informacije o poslovnih rezultatih, o raznih sporazumih in zaključkih. Mi smo seveda o teh zadevah razpravljali na naših sestankih konference ZK in v TOZD, kjer imamo organizirane tudi osnovne organizacije ZK. Tako so bili komunisti velikokrat pobudniki raznih akcij in seveda pa tudi pri sprejemanju sporazu- mov o združitvi in še posebej pri sporazumu o delitvi sredstev in dela. V sedanjem obdobju smo uspeli, da smo prišli do pogodbe- nega odnosa v zvezi plačevanja sredstev za naše proizvode. V razpravah smo komunisti zmeraj podpirali stališče o razčiščevanju vprašanja cene aluminija in vzporednih stroškov, da bi potem lahko šli dalje, da bi naredili več, kot do sedaj." Tednik: Kje so po vašem mnenju poglavitni vzroki, da integracijski proces v SOZD UNIAL ni stekel bolj uspešno, kajti vemo, da se pravzaprav veliko ni premaknil? Segula: ,,Vzrokov je več. So subjektivni in objektivni. Subjek- tivni so prvenstveno v tem, da preveč gledamo na podjetniško politiko, premalo pa na širše družbenopolitične in ekonomsko samoupravne interese. Menim, da bodo morali v tem procesu vodilni delavci obeh delovnih organizacij več prispe- vati, da se bomo bolje povezovali med seboj, da bomo nekatere odnose, ki jih še nismo razčistili bolj efektivno rešili in predvsem pravočasno, posebej pa morajo biti delovni ljudje informirani o dejanskem stanju ne pa tako površno, kot do sedaj." Tednik: Kaj bi po vašem mnenju bilo treba še storiti, da bi integra- cijski proces stekel, zaživel, da bi morda celo uspel? Segula: ,,Najprej je nujno urediti medsebojne odnose, utrditi samo- upravljanje, zaupanje, ter seveda vse samoupravne sporazume, ki nas skupno povezujejo v smislu zakona o združenem delu. Se pravi dohodkovne odnose, delitve sred- stev in dela, seveda pa je treba pritegniti strokovne službe obeh delovnih organizacij, da bodo bolj konkretno sodelovale med seboj. Do sedaj še nismo dokončno uspeli registrirati SOZD UNIAL, to je še v postopku, prav tako bomo morali sprejeti samoupravni sporazum o delitvi sredstev in dela, kar je osnovni predpogoj za nadaljnjo uspešno delovanje sestavljene organizacije UNIAL." Tednik: Torej je treba od besed k dejanjem. Veliko uspeha vam želimo pri tem! pripravil: M. Ozmec Ivanjkovci w Zene so se pobratile Pred dnevi so žene krajevne skupnosti Ivanjkovci podpisale Ustino o 1 pobratenju s primorskimi ženami. To UstiiK) so podpisale tudi žene iz • Branika in Dornberka iz novogoriške občine. Sodelovanje in povezovanje med ženami iz teh krajevnih skupnosti je staro že leto dni. Že nekajkrat je bilo v Ivanjkovcih in Ormožu prijetno srečanje žena, veiKiar so vsa ta srečanja dosegla svoj vrhunec s tem, ko so žene iz omenjenih krajevnih skupnosti pred dnevi podpisale listino o pobratenju. Ni riaključje, da so si Primorke izbrale prav žene iz Ivar^kovcev. Na ta kraj jih namreč veže vrsto spominov in globoke skorajda čustvene vezi. V krajevni skupnosti Ivanjkovci deluje pri krajevni konferenci socialistične zveze zelo aktiven odbor za družbenoekonomski položaj žene in prek te dejavnosti je nastal pristen in priroden stik. Na osnovi tega enoletnega, vendar zelo plodnega sodelovanja je pred dnevi odpotovalo v Branik in Dornberk 45 žena iz Ivanjkovcev, kjer so tudi podpisale Ustino o pobratenju in o nadaljnjem konkretnem sodelovanju ter povezovanju. ._____________......... ......iL. ČRNA KRONIKA v tednu od 5. do vključno 12. septembra je bilo na ožjem območju pti^ske občine 5 prometnih nesreč v katerih so posredovali miličniki. Ena oseba je pri tem izgubila življenje, ena je bila hi^e, dve pa la^e telesno poškodovani. Materialna škoda na vseh vozilih pa znaša prek 30.000 dinarjev. Glavne vzroke nesreč je iskati v neprevidnosti pešcev, nepravihii vožnji kolesarjev in prehitri vožnji voznikov osebnih avtomobilov. peSec pod avtomobil V nedeljo, 11. septembra ob 19.30 se je v Moškanjcih pri hiši št. 23, na regionalni cesti zgodila zelo huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje pešec Jožef Bratuša (59) iz Moškanjcev 23. Bratuša je prečkal cesto v trenutku, ko je iz smeri Ptuja proti Ormožu pripeljal z osebnim avtomobilom Jože Korunič iz Maribora, Kosarjeva 50/b. Kljub zaviranju voznika osebnega avtomobila, je prišlo do trčenja. Osebni avtomobil je zadel pešca tako silovito, da ga je na pokrovu motorja peljal še 26 m, za tem pa ga je vrlo na desno stran cesti- šča, kar 12 m izven vozišča, kjer je zaradi hudih telesnih poškodb obležal mrtev. TRČIL V KOLESARKO V torek, 6. septembra, ob 17.35 je prišlo na Ormoški cesti v Ptuju do lažje prometne nezgode, v kateri je bila ena oseba lažje telesno poškodovana, materiala škoda pa znaša 600 dinarjev. Jurica Zadravec (44) iz Središča ob Dravi je vozil osebni avtomobil iz smeri Ptuja proti Budini, ko je zadel v kolesarko Antonijo Jaušovec (62) iz Prešernove 18 v Ptuju. Pri trčenju je kolesarka padla po cestišču in se pri tem lažje telesno poškodovala. PREHITRA VOŽNJA V soboto, 10. septembra ob 18. uri se je zgodila lažja prometna nesreča v Zg. Hajdini pri Ptuju, zaradi neprimerne hitrosti voznika osebnega avtomobila. Ena oseba je dobila pri tem lažje telesne poškodbe, na vozilih pa je za 25.000 dinarjev škode. .Anton Kampl (25) iz Zgornje Hajdine 57 je vozil osebni avtomobil iz Kidričevega proti Ptuju. Iz nasprotne smeri pa je s preveliko hitrostjo pripeljal voznik osebnega avtomobila Janez Prosenjak iz Budine 41, ki ga je zaneslo na levo stran vozišča in je tako zaprl pot Kamplu. —OM Hajdina „počiva" številni potniki po cesti Ptuj-Pragersko lahko že precej časa opazujejo prometni znak, ki pomou konec naselja Hajdina, ki mimo »počiva" na tleh, prislotgen na drog, kjer je bil prej pritrjen. liidomušneži se sprašujejo, če ni to morda nov način za oznako »konec naseda", ker že samo dejstvo, da je na tieh lahko simbolično pomeni „konec", le zakaj bi se potem mučili z nepotrebnim privijanjem nq)isne taUe na drog. Besedilo in slika: R Vodušek S seje komiteja OK ZKS Ptuj IZKLJUČITVE IN OPOMINI Poleg pregleda izvajanja eviden- tkanja za ožje in širše organe ZKS in ZKJ, so člani komiteja občinske konference ZKS Ptuj na seji skupaj s predstavniki združenega zdravstvenega doma Ptuj temeljito ocenili delo nekaterih posamezni- kov pred neuspelim referendumom za združitev ptujskega zdravstva. Evidentiranje kandidatov za or- gane zveze komunistov je v občini Ptuj zelo uspelo, po oceni okoli 99 odstotno. Vendar so sklenili, da je potrebno evidentiranje nadaljevati in v organe ZK vključiti še več žensk in mladine. Predloge možnih kandidatov za sekretarje osnovnih organizacij, članov komiteja in konference bodo sprejemali ali eventuelno spreminjali še na po- svetu s sekretarji osnovnih orga- nizacij ZKS. Ker osnovna organizacija ZKS v združenem zdravstvenem domu ni razpravljala o ukrepih, ki jih je pred meseci predlagal komite, so člani komiteja OK ZKS Ptuj na seji sklenili, da sami ocenijo delo- vanje komunistov pred referendu- mom za združitev zdravstva v ob- čini Ptuj. Kot vemo, je referen- dum propadel, saj je v TOZD Splošna medicina le okoli 16 od- stotkov zaposlenih glasovalo za združitev zdravstva. Tako so člani komiteja občinske organizacije ZKS sklenili izključiti iz članstva ZK vodjo TOZD Splošne medicine ZZD Ptuj dr. Ante Mileta in predsednika osnov- ne organizacije sindikata Aleksan- dra Vuletiča, ki po oceni članov komiteja prav tako ne more opravljati te funkcije. Direktorju združenega zdravstvenega doma dr. Marku Demšarju so izrekli kri- tiko in sklenili, da ga komite ne bo podprl pri kandidiranju na delov- , no mesto direktorja. Tudi sekre- tarju OO ZKS dr. Janezu Mršeku so izrekli opomin, kot vzgojno- politični ukrep. Kot smo omenUi bi o tem mo- rala že v mesecu juliju razpravljati osnovna organizacija ZKS v zdravstvenem domu, ker pa komu- nisti te naloge niso opravili, so jo morali v skladu s statutarnim sklepom člani komiteja, ki so oce- nili, da je bilo pred referendumom v TOZD i prešibko družbenopoli- tično delovanje. K temu pa je po- trebno pripisati tudi medsebojna nesoglasja (tudi med komunisti) in različne osebne razprtije. Upati je, da bodo vzgojnopoliti- čni ukrepi delovali zares vzgojno in da se bo na referendum po- trebno začeti pripravljati že sedaj, kajti drugi referendum ne sme propasti, kajti združevanje ptuj- skega zdravstva je potrebno pred- vsem zaradi tega, ker bi na ta na- čin učinkovito združevali sredstva in delo. zk Prim. dr. sc. dr. med. Jože Neudauer izvoljen za docenta Medicinske fakultete v Ljubljani Na zadnji redni seji fakultetnega sveta Medicinske fakultete v Ljubljani je bil za docenta interne medicine izvoljen znani ptujski zdravnik prim. dr. Jože NEUDAUER. Njegova izvolitev za docenta ni samo lepo prizna- nje, za dolgoletno prizadevno in plodno delo iia področju interne medicine, ampak je pomembna za vso ptujsko zdravstvo. Prim. dr. Neudauer, ki je zelo spoštovan in priljubljen med svojimi številnimi pacienti, je ob napornem delu z njimi, našel še čas in neumorno voljo za znanstveno raziskovalno delo ter dokazal, da je mogoče tudi v manjši bolnišnici priti do pomembnih znanstvenih dognanj. Prim. dr. Neudauer je eden vodilnih strokovnjakov v naši državi na področju zastrupitve s svincem, ki jo obravnava tudi v svoji doktorski disertaciji. Njegova zasluga je, da je to težko obolenje v naših krajih praktično izkoreninjeno. K izvolitvi za docenta interne medicine prim. dr. Neudauerju iskreno čestitamo in mu želimo še mnogo uspehov pri njegovem napornem in odgovornem delu. A. P. RODILE S O: Dragica Mlakar, Dobrovci 99 - Valerijo; Stanka Branilovič, Slo- venska' cesta 66, Središče — Tomislava; Gabra Masten, Kve- drova 2 - Anamaiijo; Veronika Tomažič, Kidričevo 68 - deklico; Majda Makovec, Podgradje 36, Ljutomer. - Simono; Štefanija Pihler, Stuki 26 - Boštjana; Valerija Vogrinec, Popovci 17/a - Štefko; DanicaPotdcar, Zagrebška 84 - Dana; Silva Simonič, Gomilce 7 - Mojco; Ana Drevenešek, Žetale 109 - deklico; Katarina Maroh, Lancova vas 90/a - dekhco- Nada Kaučič, Jeru- zalem 11 - Bcgano; Mira Sedianič, Janševa 10 - Roberta; Marija Zoreč, Senčak 19 - Roberta; Milena Predikaka^ Pod- bže n. k,-.MeUto; Gera Sprah, Podlehnik 89 - dečka; Jožica Kozel, Zihcrlova ploščad 1 - deklico; Ljuba Zavec, Maistrova 10 - deklico; Jelka M^cen, Kidričeva 13 - Petro; Slavi ca Topdovec, Sp. Leskovec 21 - deklico; Marija Kaučič, Cvetkovci 71 - Alenko; Angela Korže, Lešje 40 - Metko; Vlasta Vučak, Volkmerjeva 11 - deklico; Jožica Krainer, Repišče 3 - dekhco; Dragica Rašeta, Kvedrova 1 - deklico; Marija Pemek, Ložina 8 - deldico. POROKE: Aleksander Podkrižnik, Žgečeva 10 in Danica Rodošek, Sp. Hajdina99/a; Ivan Germdc, Ma- ribor, Nasipna 122 in Marija Prevoljšek, Maribor. Majeričeva 6; Franc SamperL Crm^a 15 in Alojzija Košar, Vintarovci 18; Franc Jerenko, Barislovci 1 in Mira Vrabl, Pobrežje 164; Jožef Serčič, Maribor, Betnavska 76 in Angela Junger, Maribor, Bezen- škova 14. UMRLI SO: Marga Ceh, Podvinci 50, la. 1906, umrla 2. sept 1977;Maxtm Učakar, Sp. Hžgdina 139, roj. 1905, umrl 4. sept 1977; Janko Špur, Mota 28, Ljutomer, roj. 1932, umrl 4. sept 1977; Jožef Husar,'Starše 70, roj. 1956, umrl 5. sept 1977; Jožef Potočnik, Obrez 116, roj. 1906, umri 23. avgusta 1977; Jožefa Rižnar, Maribor, Cankarjeva 18, roj. 1902, umila 7. sept 1977; SunonPš^d, Drste^a 40, roj. 1902, umii 8. sept 1977; Marija Zorjan, Vitan 22, roj. 1904, umrla 8. sept 19,77; Marija Vidovič, Zamušani 5, roj. 1902, umria 8. sept 1977; Matevž Jerenko, Zlatoličje 79, roj. 1903, umri 10. sept 1977; Terezija Firbas, Prešernova 5, roj. 1898, umrla 8. sept. 1977; Franc Vrbnjak, Slovenjegoriška cesta 6, roj. 19,04, umri 7. sept 19,77. izdaja ttvod za ČMopiino i/n radijiko c»«javr»it RADIO-TED- NIK 62260 Ptuj, Voinjakova 5, poltni prvdal 99. Ureji urtdniiki odtMr, glavni uradnik MIHAEU GOBiC, odgovorni urtdnik FRANC FIDERŠEK. Urtdniltvo. in uprM Radio-Ttdnik« taltfon (062) 77-079 in 77-226, Ctlol«tna naročnin« znail 150 dinarjev, za tujino 260 dinarjev. Žiro ra^un SOK Ptvjj 52400-601-106*9. Titka ČGP Mariborski tlik. Na podlagi zakona o obdaVCavariju proizvodov in storitev v prometu spada TEDNIK med proizvode, la katere M nft pleCuje temcl|ni davek od prOMtta proizvodov. vreme do nedelje, 25. septembra 1977 Prvi krajec bo v torek, 20. septembra ob 7.18 Napoved: Ob koncu tedna bo lepo vreme. Sledjo nevihte in nekaj dni pretežno oblačno. Vetrovno bo. Za teden od 18. do 25. septembra, predvidevamo močno spremenljivo; obe ne^ delji, to je, 18. in 25. septembra bo sončno. V četrtek, 22. septembra stopi soiKe v znamenje tehtnice. Začetek jeseni je, dan in noč sta enako dolga. Alojz Cestnik