253. štel/liha. U UuSUanl, v ietrieb Z9. novembra 19Z3. Leto Uli. 0 Izhaja vsak dan popoldne, lzvzemJl nedelje in praznike. Inseraii: do 9 pelit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večji inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — InseratnI davek posebej. Vprašanjem glede inseratov naj se priloži znamka za odgovor. totsvatttv* „Siov. Naroda" in .Narodna tiskarna" Snallova ulica št. 5, pritlično. — Telefon št. 304. Uredništvo „Slov. Naroda1' Knaflova ulica *t 5, I« nadstropje Telefon štev. 34. Dopise sprejema le podpisan* in sad ostao frannoTane. WW Rokopisov se ne vrača. v Jugoslaviji vse dni po Din 1-— v inozemstvu navadne dni Din 1, nedelja Din 1*25 PoSfnina plačana v gotovini.' »Slovenski Narod" velja: V intzcmiuo v Ljubljani po 12 mesecev 6 . 3 . 1 ... ... • * • ... • • • ... * • • ... Din 144 — . 72-. 36*— . 12- Din ■ * • 144 — 72 — 36'— i:-— Din 264-— . 132--, 66*— 22«- Pri morebitnem povišanju se i mi daljša naročnini lopfc Novi naročniki naj pošljejo v -^rvič naročnino vedno Qf£> r° nakaza ci, Na ^amo pismena naročila brez poslatve t!en;u;i se ne m ozirat'. Čehi in JugosiovenL Da je prišlo med Cehi in nami Jugoslovani do nekakega prerekanja, katero pa se bolestno občuti na obeh straneh pri vseh onih, ki imajo pri vsem svojem delu pred očmi slovansko bodočnost — kdo se bo temu čudil? Burna povodna doba je razburkano morje, s katerega si iščemo varna zavetja in v njih mir in delo. Tako stremljenje je enako pri Cehih kakor pri Jugoslovcnih. Predno pa realiziramo svoje hotenje, treba razgovornoga boja. mednarodnega debatiranja, izraženja posamnih zelja in zahtev, medsebojneg-a spoznavanja. Potem šele se da položiti temelj dogovorom med sosedi in daljnimi in-teresiranci, potem šele je mogoče sklepati pogodbe in utriatj mirno sožitje ter priti do trajnega prijateljstva med rodovi, ki spadajo v skupno družino in jih kliče nastopna bodočnost na svetovno pozorišče, da se tam razvijejo in uveliaviio. V Jugoslaviji mislimo vedno na Čehe i?! v češki zemlji mislijo vedno na nas. Vodi tel ?i naših severnih bratov navezujejo gospodarske in kulturne stike z nami .Tugosloveni in pri nas jih iščejo s Čehi vsi. ki vedo ceniti skupnost Slovanov na gospodarskem in kulturnem polju. Čehi so visoko razvit narod, poln energije in jasnega pogleda v povojno dobo. narod, ki ga zapadni civiliziranci spoštuje to in mu napovedujejo prvo mesto med vojnimi osvoboienci. Mi Jugo-sloveni smo še daleč za Čehi, ali kvišku se dviga naša misel in zavedamo se. da napoči dan. ko bo Jugoslavija priznana za močno državo, v kateri bo cvetelo gospodarstvo in prosveta. Hudi bodo še boji. predno dosežemo, kar nam ukazuje srce. toda teh bojev se ne strašimo. Notranjo konsolidacijo si moramo zgraditi in kadar bo ta trdno stala, se tudi naša zunanjost v marsičem iz-premeni. Čehi naj se nikar ne čudijo, ako sedai še ni povsodi med nami pravega poznavanja njihovih razmer in ako še nj one solidarnosti, katero bomo eni in drugi tako potrebovali! Saj še pod streho našega jugoslovenskega doma ni popolnega medsebojnega spoznanja! V svojem krogu imamo še marsikaj izčistiti. povedati si v lice svoje končne zahteve in spoznati se. da bomo mogli pričeti mirno živeti in se razvijati. Sedaj pa tičimo še sredi notranjih bojev, o katerih sodimo, da so prikipeli do vrhunca in da radi tega prično slabeti ter se iz njih izplete zaključna debata, kateri sledi postavitev neomajne podlage za ponosno jugoslovensko državno stavbo. V besnečih notranjih sporih vidimo tudi vzrok za nepopolno razumevanje razmer v češkoslovaški republiki in če-stokrat napačno razlaganje češkega zunanjega trženja. Pri nas so najbolj na-pa^n^i Srbi. Umevno, da reagirajo in l včasih ostro udarijo po Hrvatih in Slovencih. V Beogradu pa še živi predvojno mnenje, da so Čehi posebni prijatelji Hrvatov. Tako pride, da se v srbskem politiku v borbi s Hrvati prevali nevolja tudi na Čeha, na katerega pa je srdit tudi blokaški Hrvat, ko čita v kakem češkem listu o Jugoslovenih in ne o Hrvatih, Srbih in Slovencih. Kako je med Srbi in sosednimi Slovani Bolgari, je Čehom dobro znano. K taki občutljivosti se pridružuje še ona na gospodarski strani. V Beogradu označajo češko trgovsko politiko za egoistično in brutalno in govore z neizbranimi besedami o češkem eksploatacijskem duhu pod plaščem skupnih interesov. V povojni trgovini v Srednji Evropi je bilo povsodi in je še preveč izkoriščeval-nega stremljenja. Zato pa graja »Česko-slovcnskv Narodni Hospodaf« egoizem nekih industrijskih krogov, ki si je iskal dobičke v neurejenih odnošajih z inozemstvom. Omenjeni list pove tudi odkritosrčno, da je trgovska politika češkoslovaške republike v zapadnih deželah zadela na elementarni odpor in imela neugodne posledice v Franciji. Belgiji in Holandiji. Zaiedno naznanja povsem novi pravec v trgovski politiki in zastopniki Jugoslavije se snidejo skoro s češkoslovaškimi za pogajanja v svrho sklenitve trgovske pogodbe, pri katerih bodo veljale povsem druge tendence in sigurno je, da se bodo mogle obistiniti jugoslovenske zahteve. To pomeni velik uspeh v prizadevanju za naše zbližanie. »Čsl. Nar. Hospodaf nadalje izpoveduje to-le: »Treba odkritosrčno priznati, da si v področju gospodarskega dela v inozemstvu nismo znali osvojiti onih pozicij, ki bi popolnoma odgovarjale zahtevam srčnih in solidnih mednarodnih odnošajev. Med nami obstoji nekai, kar dokazuje, da smo tu homines novi.« List pledira na to za eksport češkega kapitala v Jugoslavijo glede na sedanjo njeno gospodarsko politiko in za uvedbo iugoslovcnskih državnih papirjev na praško borzo. Čehi iščejo tako očitno dobre sporazumne poti za gospodarsko zbližanie z nami. To ie gotovo, da je zmagala dobra volja v gospodarskih krogih in priznanje svojih lastnih hib pomeni pre-okrenitev na pravo pot. Kaka skrb za povojne odnosa ie z Jugoslovcni vlada pri Cehih, ie razvidno tudi iz članka *Vice znalosti a solidarnosti«! v ?>Československi Republiki« v oficijelnem glasilu češkoslovaške vlade, k: izvaja, da so Slovenci Čehom najbližji in se z njimi najbolje razumejo. To izvira še iz predvojnega časa. »Lahko rečemo, da imamo med Slovenci najres-ničnejše prijatelje, katerih simpatija ie podprta s podrobnim poznanjem naših kulturnih in političnih razmer. To vidimo tudi v njihovem novinstvu in v revi- jalnih publikacijah.« Glede Hrvatov pravi, da so imeli Čehi z njimi zelo tesne in intimne stike in tudi sedaj je češka skupnost s hrvatskim Zagrebom mnogo lepša nego z Beogradom prav zaradi politične in kulturne tradicije. S Srbi iz bivšega kraljestva ni bilo zvez. Avstrija jih ni trpela. Po vojni je ostalo skoro le pri oficijelnih posetih in po petih letih samostojnosti ni mogoče beležiti srč-nejših odnošajev med Ceh! in Srbi. Tako je, da so Čehi bolje poučeni o srbskem življenju kakor pa Srbi o češkem. List želi, da bi se beogradski tisk natančneje seznanil s češkimi razmerami, potem bo drugačen napram Čehom. »československo Republiko« preveva želja, da bi se ne razvile spornosti in sovraštvo med češkoslovaškim in jugo-slovenskim narodom, marveč da bi se lepo sporazumela in stopila na plan za krepko medsebojno gospodarsko in politično delo. V to svrho se moramo zavedati visoke veljavnosti dobrih gospodarskih stikov za Slovanstvo v Srednji Evropi in na Balkanu. To moramo imeti stalno pred očmi, zato pa se tudi ne smemo ustrašiti nikdar pred čiščenjem, kjer se pokaže potreba, kajti še vedno trp-mo na pogubnem rovaren'u elementov, ki se mešajo med nami in skušajo sproti podreti, kar si zgradimo za slovansko zbliževanje. Dolžnost je pred vsem našega časopisja, da se zaveda pomena češkoslovaško - jugoslovenske vzajemnosti in dela v njeno dosego po vseh svojih močeh. To je sveta nnioga češkoslovaških in juROslovenskih listov. Izvršujmo jo točno in prihodnji rod v obeh državah nam bo hvaležen za to. Telelonsfe rczDiaoi 'Sročila :avni prora Proračun ministrstva financ scun. sprejet. — Nekatere spremembe — Beograd, 26. nov. (Tzv.) Na današnji dopoldanski seji. tra.'ajoči od 9.30 do 12.30, je finančni odbor nadaljeval podrobno razpravo o proračunu ministrstva financ. Posl. Sreten Borislavljevič (dem.) je govoril o likvidaciji londonskega j posojila Črni gori v znesku 250.000 funtov j šterlingov, kateri dolg je 1. 191 s. orevzela v plačilno obvezo nrša država. Ugotovil je da je pri likvidaciji r:ar . država mnogo izgubila, ker je bila dana špekulantom možnost, da so z obveznicami tajno špekulirali in njih kurz umetno dvignili. Posl. dr. K u lovec (kler.) je zahteval, da se rudarjem Prizna pokojnina. Posl. A gat o ni v i ć (dem.) je ostro kritiziral vladino finančno politiko, postopanje uprave državnih mrnopolov in državno upravo sploh. Stavil je mnogo inicijativnih stvarnih predlog in pripomb. GovoTeč o tobačnemu monopolu je kratko ripomnil. da bi dve žetvi tobaka lako popolnoma izboljšali in stabilizirali tečaj našega dinarja, pa tudi izboljšali našo trgovsko bilanco. Finančni minister dr. Stojađtnović je k stvarnim predgovor nikovrm izvajanjem pripomnil, da bo stavljene predloge in izražene žche vošteval pri sestavi prihodnjega proračuna. Govor predgovornika ie bil po priznanju finančnega mmistra stvarno utemeljen m z razlog" podprt. Posl. Bukvica (rrmsh'm.) »e govori1 o davkih v Bosni in hercegovim". Popoldne ob 16. se debata nadaljuje. — Beograd, 28. novembra. (Tzv.) Finančni odbor je včeraj popoldne nadaljeval podrobno razoravo o proračunu finančnega ministrstva. Vladna večina skuša doseči z opozicijo sporazum, da se debata v finančnem odboru zakiiuči tekom tega tedna in da pride proračun v plenum zbornice prihodnji teden, tako da bi bilo omogočeno njega sprejetje do konca meseca decembra. O tem ima odločiti za danes ali jutri sklicana konferenca Šefov parlamentarnih klubov. Včerajšnja seja finančnega odbora je trajala od 16. do 1S.30. Posl. dr. Križman (dem.) je v daljšem govoru kritiziral poslovanje državne uprave, grajal je dalje raznolič-nost davčnih sistemov, zahtevajoč njih izenačenje. Govoril je obširno na podlagi stvarnih podatkov o eksploataciji državnih posestev. Neka akcija gre za tem. da bi država prodala nekatera državna posestva. Je proti temu. Predlaga pa, da bi se osnovala delniška družba z udeležbo države, ki bi prevzela eksploatacijo državnih posestev na racijonelnej-ši način. Predlagal je dahe, da bi se tiskale zaradi pomanjkanja drobiža tudi novčanice za dva dinarja. Oovoril je končno o novih poštnih znamkah, ki so naročene v Angliji. Sedanje znamke so zelo dobre, bou pa se. da se naročitev znam ne izvrši na račun neznane tretje osebe. Posl A1 i ć (musl.) je protestiral proti sedanji finančni politiki napram Bosni in Hercegovini, obenem ugotavljajoč, da državna oprava v Bosni in Hercegovini ne funkcijonira. P. dr. Jo jič (deni.) c grajal nesposobnost fin. kontrole, ki stane na leto 48 nulijonov. Neza ' tsti a je finančna kontrola v obrne:nIIi krajih. Organizacija monopolov ze!o ovira točno preskrbo nekaterih krajev s soljo m petrolejem. Dalje je odločno grajal sklep ministrskega-sveta, na podi katerega dobivajo svoje plače črnogorski oficirji, ki so bivali v Italiji in niso hoteli priznati naše države. Minister financ dr. Stojadino-v i ć je pobijal razne očitke opozicije in navajal načelne razloge za sedanjo finančno politiko. Nekatere predloge opozicije bo upošteval, prinomniti pa mora. da se je izvršila redukcua v ministrstvu financ. Reduciranih je bilo 205 uradnikov oziroma narnenščencev, vsled Če^ar se prihrani 438.000 dinarjev. Pripravljal je tudi črtati proračunsko postavko 100.000 dmarjev kot nagrado d ivenirn i.*;irjeval-ccm. Število reduciranih uradnikov oziroma nameščencev v finančni državni kontroli znaša. 500 in se prihrani 1 milijone 350.000. Z raznimi restringcijaml v proračunu pričakuje minister prihranka 19 milijonov. Predlaga pa, da se postavka za gradnjo poslopja finančnega ministrstva zviša od 10 do 14 milijonov dinarjev. Po zaključni besedi finančnega ministra je finančni odbor sprejel: 1. par-t'ja 877 a »davčnim organom vso države na ime nagrade za plačani davek preko 80 odstotkov določenega davka (čl. 181. fin. zak. 1922—23) v znesku 100 tisoč dinarjev se črta c 2. Za zgradbo poslopja ministrstva financ sc določi 14 milijonov. 3. Število pnfjiirndmkov v finančni kontroli se zniža od 8500 na 8000. Finančna kontrola seda< obsega 245 uradnikov in S000 podnradnikov in je proračunan za njo kredit 113,900.000 dinarjev. Predsednik je nato zaključil debato in odredil glasovanje. Za proračun je z gorenjimi spremembami glasovalo 17 poslancev in 13 proti. Danes ob 9.30 dopoldne se nadaljuje podrobna proračunska debata. Na dnevnem redu je proračun ministrstva vojne in mornarice. Ministrski svet. — Beograd, 27. nov. (Tzv.) Po seji finančnega odbora so člani opozicije Izjavili, da ne vodijo obstrukcije, zahtevajo pa, da se poveča proračunu temeljita pažnja in da se vodijo trezne razprave, z ozrrom na važnost proračuna. Radikali še vedno podtikajo opoziciji obsTTukcijomstičue tendence. Če ne bo do konca meseca decembra proračun rzglasan, nastopijo zopet dvanajstim?. _ _ KONSTATACIJA IDENTITETE MORILCA DASKALOVA. — Beograd, 28. nov. (Izv.) Od naših oblasti v £tipu uvedena preiskava o identiteti morilca bivšega bolgarskega poslanika v Pragi Daskalova. je ugotovila, da je morilčevo pravo ime Atanas Clčenkov, ro-doma rz Štipa, kier Še žive njegovi roditelji Č:čenkov je osnovno šolo obiskoval v ŠUPU, srednje šole pa na Grškem in Bolgar« skem. Pred dvema letoma je pobegnil od doma na Bolgarsko ter le sodeloval kot akriven član v makedonski organizaciji. Po informaciian vašega dopisnika bo naša vlada zahtevala od praške i/roč:iev Očch-kova, ker je kot čtan makedonske in'iti1-7?ci»e d^f<»vr»! nrot- Interesom nase države* — Sofija. 28. nov (Izv.) Vse bolgarske nacionalistične organizacije in kulturna društva so roslale v Prago Atanasu Cičen-kovu oz. njegovemu zagovornika tople čestitke na njegovi oprosritvi. V čestitkah izrekajo željo, da se Cinčekov čknpreje povrne na Bolgarsko. Zagovornik je v imenu Čičcnkova odposlal tem organizacijam zahvalo za čestitke. izrazu joč željo po skorajšnji svobodi belgarsko-makedonskega naroda. A. Conan Dovle: Izpublieni vlak. Iz angleščine prevel dr. B. (Konec.) Jaz pa tudi nisem počival. Naša organizacija je bila že par dni v redu. Stranski tir, katerega smo bili izbrali, je bil odrezan od glavne pr^ge, toda treba je bilo pritrditi samo par tračnic in zveza je bila spet upostavljena. Položili smo toliko tračnic, kolikor je bilo mogoče, da ne vzbtidimo pozornosti, nazadnje je bilo treba samo urediti stik. Pragi so še ležali v gramozu kot prej, vse ostalo pa smo bili vzeli na neki drugi stranski progi, ki je bila zapuščena. Moja četa izvežbanih delavcev je vse uredila že dolgo pred prihodom posebnega vlaka. In ko je prišel, je brez vsake težave zavozil na stransko progo, tako da potniki niso čutili r.tkakega izrednega sunka. Po našem načrtu bi 6U moral kurjač Smith kloroformirati strojevodjo JaJma Slenderja in na>:o zginiti z drugimi. Naš kurjač pa je bil pri tem tako neroden, da je Siendcr, ko se ie otepal, i padel s stroja. Imeli smo srečo, kajti pri padcu si je zlom'1 tilnik, vendar je ta dogodek bil temna lisa na našem mojsterskem delu. Tako je zavozil posebni vlak na stranski tir, dolg dva kilometra, ki vodi v rudokop Heartseas^. Vprašali bi me morda, kako da ni nihče zapazil vlaka na tej progi, ki ni bila več v prometu. Toda ta proga teče po globe ki preseki in vlak je mogel videti le oni, ki je stal ob njenem robu. In to sem bil jaz. Hočem povedati, kaj sem videl. Moj pomočnik jc stal s štirimi oboroženimi možmi pri križišču. V slučaju, da bi bil vlak tam skočil s tira, bi bili padli po potnikih. Ko je pa vlak začel voziti po stranski progi, je bila stvar v redu. Čakal sem oborožen z dvema možakoma na mestu, iz katerega se vidi vhod v rudokop. Pripravljen sem bil za vsak slučaj. Nenadoma je Smith začel ustavljati vlak, potem ga je pa spustil z največjo hitrostjo, med tem pa je bil že skočil s stroja. Isto je bil storil Mc Plierson. Ne vem, ali je trenutna počasna vožnja vzbudila pozornost pot* nikov, toda vlak je že spet začel voziti s svojo navadno hitrostjo, predno sta se njiju glavi pokazali pri oknu. Vlak je začel blazno divjati naprej, skakati in škripati po starih tračnicah. Videl sem od blizu njiju obraza. Mislim, da je Ca-ratal molil: nekaj, kar je izgledajo kot rožni venec, se mu je vilo okoli prstov. Njegov spremljevalec je tulil kot bik, ki duha kri v klavnici. Videl nas je stati na robu jarka in nam dajal nerazumljiva znamenja. Nato je iztrgal svojo listnico od zapestja in nam jo vrgel. Njegov gib je bil jasen: tu so bile cbte-ževalne listine: obljubljala sta nama molk, če jima rešimo življenje. Prav radi bi bili storili to, Če nam bi bilo mogoče, toda vlak je ušel njim kot nam. Tulenje je ponehalo, ko je v strašnem ropotu železja vlak zavil okoli ovinka in potnika sta zapazila pred seboj odprto žrelo rudokopa. Odstranili smo bili ograjo, ki je stala pred njo, tako da je bil vhod popolnoma prost Prej so bile tračnice položene prav blizu do rova, mi smo jih jim pa dodali še nekaj, tako da sta zadnji dve moleli v zrak nad brezdnom. Opazili smo dve glavi pri vagonskih vratih, Caratala spodaj. Gomeza zgoraj. Od strahu jima je zamrl glas v grlu. nista bila v stanu premakniti se z mesta, vsa trda od groze radi tega kar sta videla. Radoveden sem bil, kako bo vlak padel v brezdno, ko je divjal z vso hitrostjo. Morda bo skočil čez? K sreči pa sc je pogreznil, odbijači stroja so se zadeli s strašnim pokom v nasprotni zid. Dimnik je odlete! v zrak. Tender in vozovi so se razbili drug ob drugem in so z ostanki stroja za eno ali dve minuti I pokrili odprtino rova. Nato je pa nekaj odnehalo v sredi in zelezje, kadeči se premog, bakrene cevi, kolesje, les, vse skupaj se je zmleto pogreznilo. Čuli smo, kako vse to udarja, udarja, udarja ob stene. Nato se je čul udarec kot bi vse to bilo padlo na dno. Kotel se je moral razleteti, kajti čul se je mogočen pok. Oblak pare in dima se je dvignil iz črne globočine in zadel na nas v obliki dežja in prahu. Slednjič se je ta oblak raztrgal, solnce je razpršilo njegove zadnje ostanke in vse se je umirilo v rudokopu Heartsease. Naš načrt se je bil posrečil, treba je bilo samo izbrisati vse sledove. 2e je bila naša mala Četa delavcev odstranila tračnice in vse uredila, kot je bilo poprej. Vrgli smo dimnik v brezdno z drugimi ostanki, odstranili smo tračnice pri vhodu in postavili ograjo na njeno prejšnje mesto Slednjič smo. ne da bi se preveč požurili, a brez odloga zapustili vsi de/elo. Me Pherson se je odr-c-iial v Southampton, od koder je odpotoval v Ameriko Reke' sem. dr» nam je Gomez vrgel svojo Ustnico skozi okno: jasno je, da sem jo spravil na zelo varnem mestu v dobrih rokah. Ne bi hotel objaviti teh listin, vendar vsakemu bije njegova ura ob gotovem času in kaj mi preostane drugega kot to? PS. — Ko sem prečita!, kar sem napisal, vidim, da sem nekaj pozabil. Namreč radi onega bedastega M: Phercona, ki je bi! tako nepreviden, da je pisal svoji ženi in ji dal sestanek v Novem Yorku. Ker mu nismo n,»gli zaupati, smo morali stvar tako urediti, da ne vidi nikoli več svoje soproge Večkrat sem mislil, da bi bilo lepo pisati tej ženski, da je nič ne zadržuje, da se spet poroči.* Stran % »SLOVENSKI NAROD«, đ i c 29 novembra 1923. šev. 273. Popolen fijasko Radiceve politične akcije v Londonu. Radić zapusti London. —« Pot v Ameriko. — Vrnitev t domovino? Zagreb, 23. novembra. (Izv.) Najnovejše iz Londona došle Radiceve informacije objavljajo njegov sklep za* pustiti London, to zaradi tega, ker so Sance nJemu naklonjene Labom: Partv pri volitvah mnogo slabše, kakor Je Radić pričakoval, od ostalih angleških strank, ki prldeio potom volitev do vplivnega položaja, pa nima ničesar pričakovati. Radić je definitivno sklenil zapustiti London, ni se pa še odločil, ali potuje v Ameriko ali v Švico. Vodja Hrvatske republikanske seijačke stranke bi rad odpotoval v Ameriko, da tam ob-JSče hrvatske izseljence. Po Radičevem mnenju bi Imela pot v Ameriko znatne uspehe za njegovo akcijo. Radić bi se v Ameriki sestal rudi z emigrantom in svojim somišljenikom dr. Kežmanom, ki V glavnem vodi v Ameriki vso propa-$?ndo proti enotni kraljevini SHS. Radić pa bi rudi rad odšel v Švico, ker se tam križajo razne politične osebnosti Švica je točka, od keder bi našla njegova politična akcija odmeva v Evropi. Radićevi ir. timni krogi trdć, da je bila izjava »Foreigen Office« posledica oficijelne Intervencije našega poslanika dr. Ar.dre Gavrilovića pri angleški vladi. Vzrok te intervencije pa tiči po izjavi teh prijateljev v okolnosti, da je Radič odklonil sestanek z našim poslanikom. Nekateri Radičevi prijatelji pa tuđi trdč. da Radić ne ostane več dolgo v Londonu In da se vrne v domovino. Zagrebški tisk komentira izjavo sForeigen Orlice« in pa londonske vesti o skorajšnjem Radičevem izgonu iz Anglije. Utajiti ne more dejstva, da smatra angleška vlada Radića za nadležnega gosta. Dejstvo pa je tudi neovrženo, da Je Radićeva akcija v Londona doživela popoln fijasko, da Radić mora po brati svoje kovčege, ne da bi prinesel hrvatskemu narodu iz Londona niti republike, niti Hornerula, sploh ničesar, tudi ne angleške intervencije. — Beograd, 28. novembra. (Izv.) Vest o kategorični izjavi angleškega »Foreigen Office« je priobčil uradni Presbiro. Londonski poslanik dr. Gavri-lovic je poslal tudi uradno poročilo. Na snočni seji ministrskega sveta je zunanji minister dr. Ninčić poročal o Radičevi propagandi v Londonu. Vlada je vzela na znanje poročita Iz Londona, da le bilo voditelju HRSS Stjepanu Radiću od strani angleške vlade naznanjeno, da ne sme već ostati v Angliji, ce bo še dalje vpietPl Angiijo in njene politične osebe v strankarske borbe njegove stranke v naši kraljevini. Federalističnemu bloku naklonjeni politični krogi skušajo vesti iz Londona bagatelizirati in politični neuspeh Radi-ćev prikriti. Tako v Beogradu kakor tudi v Zagrebu so na delu elementi ki skušajo stvar nasiikati kot novo »demokratsko - radikalno intrigo«. ministrski svet. — Beograd, 23. nov. (Izv.) Na vce-rajšnji od 17. do 21. trajajoči seji pod predsedstvom ministrskega predsednika Pašića je ministrski svet razpravljal o splošnih političnih vprašanjih, o resornih zadevah in o delovnem programu narodne skupščine. Ministrski svet je vzel na znanje poročila iz Londona o Radiću. Zunanji minister je dalje sporočil brzojavko poslanika Rakića iz Sofije, da je bila podpisana konvencija o rekvizicija skih terjatvah naše države napram Bolgarski, kakor tudi ostale konvencije, O podrobnostih in vsebini teh konvencij bo dal zunanji minister pojasnila zastopnikom tiska. Naša delegacija v Sofiji danes odpotuje v Beograd. Ministrski svet je dalje razpravljal o parlamentarni situaciji Na eni prv-i* sej je bilo sklenjeno, naj zunanji minister odgovori na interpelacijo nemškega poslanca dr. Krat ta o razmejitvi z Romunsko in na interpelacijo zemljoradniškega kluba o obnovitvi diplomatlcnlh stikov s sovjetsko RusQo. Vlada je dalje razpravljala način, kako doseči v skupščini •prejetje proračuna do L Januarja 1924. Ministrski svet je končno razpravljal o raznih resornih zadevah. Dovoljeni so razni krediti ministru financ. Minister za socijalno politiko dr. PeleS je *>o-ročal o likvidaciji letošnje prehranjevalne akcije v pasivnih krajih. Računi in krediti raznim zadrugam bi se imeli likvidirati do 1. decembra t. 1. Nastale so težkoče in je treba rok likvidacije podaljšati. Med drugim je minister dr. Pe~ 2eS poročal, da je bilo »Žitnemu zavodu« t Ljubljani dovoljenih 8 milijonov kredita za prehrano Slovenije. Zavod je 2e predložil poročilo o likvidaciji »Potrošački zadrugi« v Mostarju je bilo dovoljenih 13 milijonov, Zadrugi v Splitu 12 milijonov, Gospodarskemu društvu v Zagrebu 86 milijonov in tvrdki Gvozdeno v ič v čmigori 6 milijonov. Debata o likvidaciji teh kreditov se nadaljuje na prihodnji seji ministrskega sveta. Koncem se je bila kratka debata o razdelitvi države na oblasti. Minister notranjih del Vujičić je poročal o sedanjem stanju razdelitve. Imenovanja velikih županov so popolnoma tajna. Za obnovo diplomatičniti zvez z Akcija demokratov in zemljo-radnikov. — Beograd, 28. nov. (Izv.) Pred današnjo sejo finančnega odbora se sestane demokratski klub na plenarno sejo. Poleg razprav o notranjih strankinih zadevah In političnih vprašanjih se bo razpravljalo tudi vprašanje obnovitve d'plomaifčnlh In prijateljskih zvez s sovjetsko Rastjo. Demokratski klub Je sporazumen z zemljo-Tadnikl, da se akcija za obnovo prične v parlamentu m bo podpiTal zadevno interpelacijo semljoradnikov na zunanjega mi-olstia. — Đeozr&d, 2S. nov. (Izv.) Načelnik aemljoradnlškesa kluba. Voja L a z i 6 U včeraj na predsedstvo narodne skupščine vložil v imenu tovarišev interpelacijo, naslovljeno na zunanjega ministra v zadevi obnovitve diplomatlcnlh stikov z Rusijo. Interpelacija med drugim veli: 2e večkrat j« bila v narodni skupščini dana prilika, da se vlada izrazi o obnovi zvez z Rusijo. Zastopniki zemljoradniškega kluba so vladi stavili že zadevna vprašanja, a odgovora Še ni bilo na to. Večina držav v Evropi in na svetu, tako Anglrja, Francija, Italija, Poljska, Nemčija, Bolgarska, Amerika, Jn~ pan In druge so stopile z Rusijo v stike na gospodarskem al! političnem polhi. Vse države imajo v Moskvi svoie zastopnike. Naia kraljevina Je zadnja, ki ni stopila v stike s sovjetsko Rusijo, naša država pa bi morala biti prva. Ozlri na prošlost, slovanski Interesi, posebno pa jugoslovenskl interesi zahtevajo, da b| morali Imeti Že davno svojega zastopnika v Moskvi Dosedanje postopanje vlade, ki ni Imela volje misliti na obnovo zvez z Rusijo, znači, da je to proti interesom našega naroda in dr* zave. Ves naš narod zahteva obnovo od-nošajev z Rusijo. V smislu § 82 ustave In § 71 poslovnika stavijo podpisani Interpelacijo na zunanjega ministra in predlagajo debato v narodni skupščini o vprašanju obnove zvez z Rusijo. — Beograd, 28. nov. (izv.) Zastopnik carfstfčne Rusfie g. Strandman Je včeraj prišel v predstedstvo vlade. Iskal Je prilfcke za razgovor z zunanjim ministrom Ninei-čem. Skušal je priti v osebni stik z ministrskim predsednikom Nflcolo Pašičem, da bi se pri njem informiral o vladlnem stališču v vprašanju obnovitve naših zvez z Rusijo. Povod tej intervenciji mu je dala Interpelacija zemiiiOTOdniškesa krab3. Zavlačevanje vladine krize v Nemčiji. — Berfln, 27. nov. CVVoSff) Bivši dr-žavnl finančni minister dr. Albert je danes opoldne državnemu predsedniku vrnil mandat za sestavo kabineta. — Berlin, 27. nov. (Wolff) Po zatrdilu parlamentarnih krogov so se obnovila pogajanja med drŽavnozborsklmi strankami glede sestave parlametarne vlade, ker je dr. Albert državnemu predsedniku mandat vrnil za sestavo vlade. Nemškonacijonalna frakcija se je ob 11. dopoldne sestala na sejo, ki pa je bCa prekinjena. Tudi centrum ie zboroval opoldne. Posl. Marx je odšel k državnemu predsedniku, Med kandidati za državpesa kanclerja Je med drugimi imenovan načelnik bavarske ljudske stranke kanonric L e i c h t. — Berlin, 27. nor. (Izv.) Današnja medstrankarska pogajanja sc se vodila v tej smeri, da se omogoči sestava centralne državne vlade. Vršila so se pogajanja med meščanskimi strankami in nemškimi nacl-jonalistL Končni rezultati teh pogajanj le niso pooplnoma znani. Pričakujejo, da pride do sporazuma. Vodja cen trum a dr. Marx je bil popoldne pri državnem predsedniku Ebertu. Temu je sledil sestanek zastopnikov demokratov, centruma, Ljudske stranke hi nemških nacionalistov. Pogajanja so napeta, Desožena je baza za sporazum glede delovnega programa. Kot najresnejši kandidat za mesto državnega kancelarja se imenuje centrumaš dr. B r a u n. Mnogo šans ima tudi vodja meščanske suanke na Pruskem Đ1 e g e r-w a 1 d. V zadnjem skičaju bi dr. Stresse-man prevzel vodstvo zunanjega ministrstva. SPORAZUM MED NEMŠKIMI MEŠČANSKIMI STRANKAMI* — Berlin, 28. nov. (K.) Med strankami meščanske delovne enote in nemškimi nacijonalci započeta pogajanja o sestavi vlade so uspela in je dosežen sporazum o načeinih smernicah, stavljenih od meščanske delovne enote. Vse frakcije, razen demokratov, so sporazum odobrile. Demokratska stranka se danes odloči Gotove težkoce pripravlja vprašanje vladne koalicije v pruskem deželnem zboru. Kot kandidat meščanske koalicije za mesto državnega kan* celarja se imenuje praski ministrski predsednik Stegenvald. — Berlin, 28. nov. (Izv.) Nemški nacionalisti so sprejeli program meščanske delovne enote. — Berlin, 28. nov. (Izv.) V koalicijsko vlado meščanskih strank ima vstopiti dr. Streseman kot zunanji minister. Nemški nacijonalci soglašajo z njegovo kandidaturo. VREMENSKA NAPOVED. — Dunaj, 27. nov. Uradna vremenska napoved: Oblačno, nagnenje k padavinam, stanovitno slabo vreme, temperatura ne* spremenljiva, čez dan nad g9« Politične vesti. = Demisija namestnika dr. Cimića v Zagrebu. Iz Beograda poročajo, da poda namestnik za Hrvatsko dr. Ernest Cimić že te dni svojo d e m i s i j o in da bo imenovan za državnega svetnika. Dr. Cimićev naslednik bo baje dr. Milan J a m b r i i a k, zobni zdravnik v Beo* gradu, ki je pa rodom iirv*.t in je pred vojno izvrševal svojo zdravniško pra« kso v Zagrebu. Dr. Jambrišak je bii med vojno del j časa v Odesi. x= Radič hvali Srbe in Srbijo. Stje* pan Radić je poslal »Hrvatskemu listu« v Osijeku pismo, v katerem pravi med drugim, da so radikali boljši od demo? kratov in da on ni bil nikdar sovražnik Srbov in Srbije. To Radičevo pismo je vzbudilo splošno pozornost. Splošno se sodi, Ca je to pismo v zvezj s korakom angleške vlade proti nadaijnemu biva* nju Stjepana Radića v Londonu, in da naj pripravlja teren za Radičev povra« tek v domovino. S tem, da Radič zae trjuje, da ni sovražnik Srbov in Srbije in da daje radikalom prednost pred demokrat:, hoče kaptivirati vlado, da bi mu nc delala zaprek v slučaju, ako bi se moral kot skesan grešnik vrniti v domovino. = Beogradska »Samouprava* o časopisni svobodi v Sloveniji in o tukaj-šnji državni oblasti. Demagoška kam« panja, ki jo je začelo v zadnje času kle« rikalno časopisje proti Beogradu in državi, ni ostala prikrita beogradskemu tisku. Radikalna »Samouprava«, polu« oficijelni organ radikalne vlade, prinaša o tem članek »Kaj dela g. Korošec?« kot »pravočasen opomin« slov. ljudski strankil »Samouprava« piše doslovno: »Nasprotno s politiko realizma in poli« tične zrelosti, ki jo kaže parlamentarna skupina g. Korošca v narodni skupščini, pišejo novine in listi te skupine v Slo* veniji o naših razmerah v državi tako, da prekaša Radićeve neumnosti. Zdi se, da je državna oblast v Sloveniji zelo slaba in da je državna avtoriteta oma« jao a, ako je mogoče lansirati v časo* pisje žalitve in napise, ki odlikujejo n. pr. »Slovenca« z 22. novembra v uvod« nem članku »Novi atentat«. Svoboda tiska, ustanovljena z ustavo, se zlorab* lja v Sloveniji •» navedenih listih na najogabnejši način. Ni nam prijetno, da to ugotavljamo, ker smo gospoda Korošca in njegove prijatelje smatrali za umerjene ljudi, s katerimi poleg vseh razlik v pojmovanju lahko sodelujemo pri parlamentarnem in drugem politič* nem delu. Mislili smo, da ta skupina upošteva skupnost naše države in da stoji visoko nad partijskimi razlogi državna enota, d-žavni ugled, državna avtoriteta, ki je ne smemo istovetiti z nobeno stranko in tudi ne s strankar* skimi pogreški, ako bi se tako recimo dogodili. Na žalost, pisanje »Slovenca« je takšno, da najresneje razmili jamo o sredsMh, a katerimi bomo te ekscese in takšne odijozne napade na dr lavo lahko pobijali___Nadejamo se, da ko* lebanje driavnih organov napram takim izpadom proti državi kmalu preneha. Kar se pa tiče g. Korošca in njegovih tovarišev smatramo za dolžnost, da jih naj resnejše opozorimo na pisanje »Slo« venca«, ki je prekoračilo vse meje, ki ne more ostati brez posledici« — Tako beogradska »Samouprava«, ki je vajena nekoliko večje politične svobode, kao kor mi iz bivše Avstrije, da se ne bo reklo, da kličemo po policij: tam, kjer bi morali po »Slovencu« blagrovati sve« bodno klerikalno besnenje zoper skup« no državo._ Otvoritev v Četrtek 29. novembra 1923 KNEZ GORA m Harry Plelom v glavni vIoq! Predstare ob 3.t 7. in pol 9, zvečer. julijska krajina. — Kulturna slika Iz Istre. Na Buzet-ščini je bilo pred vojno živahno gospodarsko in kulturno življenje. Dvigale so se zadruge, čitalnice. Narodni dom, cvetele so hrvatske Šole, zdaj je vse preminulo. Životari le Še stara sokolska godba pri Sv. Martinu. Posojilnice bo kmalu konec. Na šolah ni več nobenega hrvatskega učitelja in ne učiteljice. Na hrvatski šoli je bilo prej pet učiteljev, danes ni nobenega. Otroci ki pohajajo v tujo šolo, izgubljajo samo čas. Sicer pa jih je malo število. Poprej so se v šolah nekaj učili, sedaj e prvi razred brez vsakega haska. Otroci se nauče samo pozdrav »bon jorno« ... Tako širijo Italijani kulturo med anektiranim prebivalstvom! — Mnogi učitelji v JaHiski Krajini čakajo, da bodo zopet nameščeni kakor jim ie to obljubljeno. Obljube se kar nočejo izpolniti, zato so dotični učitelji že prosili oblast naj jim da odpustu! dekret ali Italijani jim ga nočejo dati. Najbrže bi radi videli, da odidejo učitelji iz svoje volje, pa bi lahko rekli n. pr. v Istri: Mi smo hoteli nastaviti hrvatske učitelje, ali sedaj jih ni! Nesramna igra »velikega naroda« s kulturnimi za- Gospodarstvo. —g Novosadska blagovna borza 27. novembra, Na produktnl borzi notirajo: Pšenica baška 79-80 kg. 2%, 1 vaz. 315, banatska. 79-80 kc, 2%. 3H vag. 303— 302.50, sremska 1 vag. 315, oves baSkl Kanal, d upi. kasa, vag. 215. Beograd 1 vag. 225, koruza za marec-april. 100^ kasa, 13 vag. 195—202.50, za september 2 vez. 212.50, za marec-aprll 25?* kasa, 10 vag. 230, za marec-april, 10 vag. 245, moka baza »Os« 2 vag. 515, baza »Oss«. 13-». vag. 510—517.50, debeli otreb:. 1 vag. 150. v papfrnatih vrečah 1 vag. 125. Tendenca mlačna. —g Hamburg in Trst »Frankfurter 7'citung« priobčuic dopis iz češkoslovaških industrijskih krogov, ki pravi, da Hamburg v kratkem izgubi ves svoj znaten izvoz, prihajajoč iz Češkoslovaške in sosednih deže! zbog visokih špe-dicijskih in pristaniških stroškov. Ako ne pride v najkrajšem času do izpre-membe, pojde večji del izvoza preko Trsta v Severno Ameriko. Se nekaj časa, pa se bode vse boliše prevozne Črte zopet oprrele Trsta. Železniške pristojbine so danes vsled znižanih stavkov iz Brna v Trst cenejše, kakor pa v Hamburg in brezdvomno znašajo pristaniške in odpravne pristojbine v Hamburgu mnogo več nego one v Trstu. Na vse to se poroča iz Hamburga, da stori tamkajšnja trgovska zbornica pri Češkoslovaški trgovsko-zbornični centrali in pri nemškem prernetnem ministrstvu korake, da dogovori v naikrajšem času pocenjeni direktni železniški tarif od Češkoslovaških obmejnih postaj v Hamburg in obratno, kateri tarif se bo plačeval v čeških kronah ali v dolarjih. —g Madžarskemu sladkorju se po budimpeštanskih poročilih poviša cena za 500 mK pri kilogTarmi, tako da bi stal kg kristalnega sladkorja 7500, v kockah 7S50 mK Snuje se s'r^Vornl kartel Presveta. Reperioir Narodnega gledališča v Liublfani. OPERA. Sreda, 28. nov.: Zaprto. Vojaška predst. Četrtek. 29. nov.: Zaprto. (General, vaja.) Petek, 30. nov.: Psoglavci. Red B Sobota, 1. dec: Gosposveiskt »en. premijera. Izven Nedelja, 2. dec: Alda. Izven Ponedeljek, 3. dec: Zaprto. DRAMA. Začetek ob 8. url zvečer. Sreda, 23. nov.: Smrt majke Jugoviča D Četrtek, 29. nov.: Danes bomo tiči, burka. Na korist Udž. gled. igralcev. Izven Petek, 30. nov.: Mogočni prstan, premijera Izven. Sobota, I. dec: ob 3. pop. Gospa c morja, dijaška predstava. Izven Nedelja, 2. dec: ob 3. pop. 2 X 2=5, ljudska predstava. Izven ob 8. zvečer Osma ženau Izven Ponedeljek, 3. dec: Mogočni prstan P ★ ★ ★ — Zahvala. »Na domačih tleh, na deskah naše, slovenske opere sem doživel večer, ki ga štejem med najlepše svoje 20 letne karijere. Ne na>dem besed, ki bi mog- 1 le le približno opisati občutke mojega srca, j moje duše v očigled prisrčnemu, navduše* I neon priznanju. Le s skromno rahvalo se morem oddolžiti vsem, ki so vkljub neugodnemu vremenu prihiteli v opero, da ml s svojo navzočnostjo znova dokažejo naklonjenost. Vsem, vsem moja iskrena, naj-udanejša zahvala, katero združujem z zatrdilom, da so bile moje besede, Izrečene na ta nepozabni mi večer, odkritosrčne, ki mi jih je narekovala globoka hvaležnost.« V Ljubllanl, 27. nov. 1923. Julij Betetto. — Šentjakobski gledalski oder. V soboto I. decembra Igrača viharja, v nedeljo 2. dec 2enftev. — Za izobrazbo t češkoslovaški armadi. Za češkoslovaško vojaštvo so doslej napravili 334 knjižnic s 223.143 zvezki. Čitalnic je 2130 z 20.446 časopis!. Vrhutega so ustanovili 1!8 vojaškm zavetišč, dali vojaštvu 57 kinematografskih aparatov. 15 skioptfkov fn 24 marionetnih gledališč. Za vojaško zavetišče se je porabilo 55 mHijo-nov Kč, od katerih pripade na državo o milijonov Kč. Sokelsivo. Književnost. — »ženski svet«. Enajsta številka »Ženskega sveta* prinaSa sledečo vsebino: Obrazi a duše IX. Eliza Orzeszkowa (dr. Iv. Prijatelj). — A. I. Kuprin-Hočevarieva: Olesja, — dr. Ivan Lah: GabriiJn in Sen> bilja. — Manica: Štirje akti. S.: Gospodinja in služkinja. — O socijalnem delovanju londonske reševalne armade. Ljermontov-Ma-telič; Tamara (Pesem) Izvest ja: DruStvena poročHo. Po ženskem svetu. Materinstvo. Higijena. Kuhinja. Gospodinjstvo. Književnost. Razgovori. Priloga z rlšelje risbami in križci. S prihodnjo številko se zaključi prvi letnik »Ženskega sveta«. Opozarjajo se cenj. naročnice, da pravočasno obnove naročPtev za prihodnje leto, ker prihaja v Jugos!avijo* le omejeno število izvodov tega l«ta. Uprava ponovno obnavlja prošnjo, da naročnice poravnajo zaostalo naročnino za tekoče leto. 2al je še mnozo takih, ki se na prošnje uprave, ki ie bila zamud* nicam dostavljena s položnico celo pismenim potom (kar povzroča nov trošek upravi) še vedno niso odzvale z naročnino. Presenetljivo In žalostno je dejstvo, da kljub temu, da imamo o vsaki priliki Polna usta sočutnih besed za nase neodrešenc brate, smo v dejanjih proti njim tako brezbrižni. Dolžnost ie tedaj vsakega naročnika in naročnice, ki Je prejemal »Ženski svet«, ne da bi ba vrnil takoj prvo številko, da noročni-bno za tekoče leto takoj poravna, _Sokolstvu. Dne 29. t. m. se vrši točno ob 3. uri pogreb umrlega pisatelja Josipa Stritarja. Sokolstvo se udeleži pogreba v kroju. Pozivamo vse brate, ki imajo iredpisane pelerine, da «;e udeleže pogreba v kar na večjem številu v kroju s orno pelerino. Oblecite g .rko perilo. Bratje, ki nimajo pelerine, se r.aj udeleže pogreba v civilni obleki Zbirališče točno ob pol 15. pred Narodnim domom. Zdravo! Starešinstvo JSS — Klica Sokola I na pomoč sta «.e ta te dni odzvala dva r ne imenovana« darovalca z zelo častnimi prispevki po iO.000 Din odnosno 5>o0 D.n. Da bi rr».5!a mnogo posnemalcev. Tretji D&tneitovaal je POdarB obveznice 7vo drž. posojila za nom, D 3i.*X četrti »neimenovani« ps je daroval veliki kamen k zgradbi zf\ 1000 ivn Ob priliki predavanja saveznega pods:aror:e br. C Gangla pri Sokolu v KoCcvju ;e tamkaj bilo nabranih 61 Din. Vsem darovalcem bratska hvala. — Odbor. — Finančni odsek druStva za rgardbo Sokolu I. v LJubljani prosi vse brate !n sestre, ki imajo društvene nabiralne pote. to-dolfnice »Ji kniižice. da pridejo k mesečnemu obračunu v druitveno pisarno v dneh 1. !n 2. decembra dopoldne med 10. in 11. ali pa 3. fn 4. decenbra popolodne med 11. in IS. uro. Istotam so vsak dan n-nhir^lceru na razpolago seznam! vseh doslej vplačanih prispevkov v >vrho ravnanja pri nabiranju. ~- Sokolsko društvo I fnMjana TI. nrW redi v soboto dne 8. dec. ti. ob ^a. rvecer v veliki dvorani Narodnega doma telovadno akademi.o, pri kateri na-.topijo v*l društveni oddelki. — Miklavžev večer priredi Sokolsko društvo v Ljubljani, kakor ob^čnjm vsako leto, tudi letos v telovadnici v Narodnem domu na predvečer Sv. Nikolaja, t. J. v sredo, dne 5. decembra. In sicer popoldne ob 17. (S. ari) za otroke, zvečer ob 2<>. url (8.) za odrasle. Vstopnina: popoldne, sedeži po Din 3, stojišča po Din 1, zvečer Din 5 za osebo. Vstopnice so bodo dobivale v predprodaii v društveni pisarn! v Naro-1-nem domu, in sleer v ponedeljek dne 3. decembra In v torek, dne 4. decembra vsakokrat od 17. do 20. (5.—sH in tudi danih obljub, bi se ne moglo nikdar zgoditi, da bi se bila Slovenija davčno tako obremenila, kakor sedaj kriče isti klerikalni poslanci Klerikalno kričanje v tem pogleda je torej samo ubožno spričevalo za klerikalne poslance, dokaz njihove popotne nesposobnosti! Ob volitvah so H poslanci obećali modrino z neba, avtonomiio, oproSčenje od vojaške službe in davkov in kdo ve, kaj še vse. ali so Izpolnili samo eno teh obljub? Niti ene! Ničesar drugega niso dosegi? s svojo politiko, kakor neznosno r.višanje davkov! To si naj volild zapomnijo In po tem p^avnajo svoje postopanje! ★ ★ ★ — Povraiek Nj. Vel kraljice. Da* nes dopoldne prispe iz Sinaja preko žombolje in Subotice s posebnim dvor« nim vlakom Nj. Vel. kraljica Marija s prestolonaslednikom Petrom in osta* lim dvornim spremstvom. Kakor poro* čajo nekateri listi, namerava kraljica Marija začetkom decembra odpotovati na francosko Rivijero v posetc prince« zinji Jeleni. —Mestna ženska realna glmnazQa in podržavljenje. Kakor poroča naš poročevalec iz Beograda, v finančnem odboru še ni bilo govora o podržavljenju mestne ženske realne gimnazije, ker Se nI stavil občinski svet končnega predloga. Tako! Kdor pa je slišal tozadevna oficijelna poročila iz občinskega sveta oz. od posamnih klerikalno - komunističnih občinskih očetov, ki so ponovno izjavili, da »drŽava noče zavoda podrža-viti, jer nema pare,« in druge slične hujskanje, ve sedaj te izjave primerno ceniti. Opetovano je bilo že dokazano, da karakterizira to klerikalno - komunistično zvezo na ljubljanskem magistratu samo nezmožnost lenoba In laž. — Nesoglasja v klerikalni stranki. Včeraj smo poročali, da je odložil svof občinski mandat klerikalni občinski odbornik O r e h e k. Orehkovo pismo, v Vaterem javlja svoj izstop, je že včeraj dobil v roke župan dr. PeriČ in tudi klerikalni občinski klub. Kljub temu današnji »Slovenec« o stvari molči ter se jezi samo zaradi tega, ker smo ugotovili, da je med klerikalci občinski odbornik Pire. ki je državni uradnik, tisti, ki v vsakem oziru podpira stremljenje komunistov, da dobe vso oblast v Ljubljani v svoje roke. Kakor čujemo, se klerikalci na vse načine trudijo, da bi Orebka pregovorili za preklic svoje demisije. V to svrho so tudi sklicali za danes sejo svojega kluba. Nekateri klerikalni občinski odborniki so baje za to, da se prekine koalicija s komunisti. Ako pride do tega, bo župan dr. Peric brez večine v občinskem svetu. Ker ima Pire vkljub svoji avtomobilski aferi še velik vpliv v klubu, bo vsekakor nastala med klerikalci ostra borba o stališču napram komunistom. Za enkrat je baje §e računati s tem, da zmaga Pire s svojimi komunisti. — Hišnim posestnikom. Mestni magistrat vabi hI5ne posestnike v bližini Narodnega doma, na Aleksandrovi in Dunajski cesti, da razobesilo na dan pogreba pesnika Stritarja (četrtek, 29. t nO črne zastave. — Belgijski drž. praznik. Na tukajšnjem belgijskem konzulatu se je včeraj 2.7 t. m. praznoval belgijski državni praznik. G. konzul Milan Dular je oficijelno sprejemal v imenu svoje vlade čestitke ob 11. dopoldne. Konzulat je po-setilo in oddalo svoje čestitke mnogo odličnih prijateljev belgijske drŽave in ljubiteljev francoskega jezika. Pokrajinska uprava je bila zastopana po gg. načelniku in dvor. svet. Janku K r e -m e n Š k u, dvor. svet dr. Leonu S t a -r e t u in vlad. svet dr. R. A n d r e i k t V imenu dravske divizijske oblasti je čestitaj g. divizijski general S t o j a n o-v i Ć, mestno občino ljubljansko je zastopal g. župan dr. Peric. Dalje so čestitali gospodje češkoslovaški generalni konzul dr. Otokar B e n e Š. francoski konzul Paul Josef Flach, avstrijski konzul dr. Troll in italijanski konzul de C o m e 11L Tudi Trgovska akademija je poslala svojega odpos*anca v osebi g. profesorja Juvančiča Konzul Dular je odposlal udanostno br :ojavko na najvišje mesto v Bruselj. — Prometnega ministra dr. V. Jan: kovića je bakarska občina imenovala za svojega častnega občana. — Na državni praznik razobesite zastave! Mestni magistrat vabi vse prebivalstvo, da okrasi na dan 1. decembra, ki je narodni praznHs. hJ5e Jn stanovanja z državnimi In narodnimi zastavami. — Zakon o našem državljanstvu, Ministr-'-vo notranjih del je sestavilo zakonski načrt o našem državljanstvu. T* zakon Ima namen o/^traniti razna nesoglasja, ki so se do »daj pojavljala pri vprašanju podeljevanja našega rlr* žav!J2natva. Zakon »a te dni predloži narodni slrtmlčini. — Iz plač Io nagrad železnica rlem. 2e-Ie7TiI5ki minister dr. Jankovfč je odredil, da se naj pri železniških ravnateljstvih takoj prične z Izplačilom nagrad železničarjem za povečano produkcijo fn za delo. Iz.p!a-5flo teh naerad se je že pričelo. — Promocija. 30. novembra promovira v Zagrebu za doktorja prava e. Aleksander Lunaček Iz ugledne sokolske rodbine v St. Rupertu na Dolenjskem. — Od kraljevske dvojice obdarovano dete. Nj. Vel. kralj m kraIHca sta darovalo mlademu Stevanu Golubiću Iz Splita, tri zlate napol eond ore, ker je Ml istočasno rojen kot prestolonaslednik. — Celjske vesti Praznovanje državnega praznika ujedinjenja v C e 1 j u. V soboto I. decembra se praznuje v Celju državni praznik ujedinie-nja s slovesno zahvalnico ob H9. zjutraj v Župni cerkvi. Čestitke se sprejemajo ob 11. dopoldne na okrajnem glavarstvu. — 2 a 1 n e zastave plapolajo ob priliki smrti pesnika Stritarja z mnogih poslopij v Celju. — Mariborske vesti. Iz občinskega sveta. V včerajšnji seji občinskega zastopa Je bil Izvoljen za obč. svetovalca dr. Fran Rosi na (demokrat). Za dr. Roslno Je bilo oddanih 21. glasov. 14 }e bilo praznih (klerikalci fn nar. socijalisti), po 1 glas pa sta dobila prof. dr. Pivko in Bahun. Na to pa se je župan Grčar v toplih besedah spominjal pesnika Josipa Stritarja in pozval obč. odbor, da za kliče: slava njegovemu sPominu. Odborniki so vstali s svojih sedežev In se odzvali pozivu. Pri pesnikovem pogrebu v Ljubljani bodo mestno občino zastopali župan Grčar In odbornika dr. Pivko m R o g 11 C. Mestnim upokojencem se je dovolil 25% povISek njihovih prejemkov. O proračunu se je razvLla daljša debata, v katero so posegli dr. Jerov-Sek (kler.), Bahun (soc. dem.), dr. MuleJ (detn.). France (nar. soc.) tn župan Grčar. Proračun Izkazuje potrebščin 11 milijonov 66.500 Df«, kritja pa, 10 milijonov 8D0.672 Din. torej primanjkljaja 265.827 Dinarjev. Proračun je bi! »prejet. Zanj so glasovali socijalni demokratl.demokratje. narodni socijalisti in del klerikalcev. Prihodnja seja se vrši v torek. — Splošni adresar za Maribor. Podjetja pa tudi v zasebnem Življenju pogreSajo v Mariboru 2e dolgo primernega sploSnega adresa rja, ki bi podal pregled vsaj vseh podjetij (trgovin, industrije in obrti), ter drug* znamenitejših naslovov, kakor jfh potrebuje vsakdanje Življenje. Tej splošni Želji bo v kratkem vstreženo z Izdajo splošnega adresarja Marstana. Ker ftnajo tudi državni in sploh javni uradi, korporacije in društva velik interes na takem adresarju se poleg privatnih Podjetnikov In drux:h Interesentov (zlasti hišnih gospodarjev) naprošajo, da gredo nn roko s pojasnili v to svTho posebej pooblaščenim organom redakcije tega adresarja. Na Izdajo novega adresarja se opozarjajo tudi vnonjt interesenti. — 15. cbčni zbor zgodovinskega društva v Mariboru se le vrsM! dne 23. tm. v mali kazinski dvoran!. Duša tega drusrva in sedanji predsednik prof. dr. Kovačič Je v svojem nagovoru očrtal 20. letno zgodovino društvenega delovanja. To poročilo je namesto obolelega tajnika prof. dr. Strcnska Izpopolnil prof. dr. (flaser. Občni zbor je odobril zvišanje Članarine na Din 40. Pri tej priliki sta se Imenovala tudi nova častna člana tn sicer svetovno znani hrvatski arheolog msg. Iran Bnrć In dr. Matfla Mor-ko, prof. v Pragi. Za jugoslovensko omladino bi bno v tem društvu mnogo koristnejšega dela in to še posebno v narodnem oziru, kakor pa v raznih političnih društvih. — »Družba sv. Cirila In Metoda« opozarja starše, ki bodo svojim roalfen nakupovali Miklavževa darila, na knjižico »Kraljev č Marko«, ki je po svoji vsebini in obliki najprimernejše darilo ded. Navadno se Izda v tem času denarja za n^porrjbns L ta nekoristna stvari »Kraljevič Marko« pa bo razveseljeval otroka eelo leto, k-r je dodan knjižic! rudi koledarček z belkami za L 1924. Stane le 5 Din. Za odraze pa priporočamo družbin knlednr za 3. 1924. ki je pravkar izšel in ima bogato VitMno, ^o'eg poućne snovi, ima fcoteiar tudi sirke družtwt * dobrotnikov. Primer«1-* ^woi:-ce bo vsekako zanimal životopis in .Oka vi ikege dotrotnikft in prija ć;;^ tržiščih S'ovirccv pok. g. Ivana Man--^>. Narodne ml ač nos ti naj bi bilo že konec. Dolžnost vs:tk;?:i zavednega Slovenca b.>dl, da ima v sv« A W koledar Družbe sv. v_i.-:r* in Metoda, ki Je znak narodne zavesti in p'e-nunirc požrtvovalnosti. Ce*i*\ 12 Din ;e .a-k-t i-fzki ca si ga lahko vsak In r.'iivi — Poštni paketi za Vojvodino (Bara-njo. Bačko in Banat), Srbijo. Macedonijo, Bosno, Hercegovino, Dalmacijo In črno goro «* odpravljajo s tukajšnje glavne pošte vsak dan ob 16. uri. Po 16. url oddane paketne pošiljke se odpnš'Jejo še'e naslednji dan ob omenjenem času. V interesu občinstva je, da odda;a na pošti pakete za zgoraj navedene kraje v dopoldanskih ali prvlb ponoldansktb nradnlh nrah. — Po smrti odlikovan. Za 3asa vojske Je stopn v francosko armado Anton Ninče-vič iz Splita. Na francoski fronti je padel dne 2S. septembra 1915 junaške smrti. Njegova rodbina je sedal preje'a od francoske vlade zahvalno diplomo, v kateri rredsed-nik francoske republike Izraža, pokoiniku posebno priznanje in zahvalo francoskega naroda. — Reorganizacija bolnic. Ministrstvo za rmrodno zdravje le odločilo, da se v naikra;$em času rzvrš! reorganizacija bolnic v celi kraljevini. KomK'jri zdravniških strokovnjakov bo pregledala vse bolnice In ugotovila vse nedostatke. — PoIJskj krUIk Ladlstav Prokesz nmrl. Iz Krakova poročajo listom, da je tam preminui v šestdesetem letu podlistkar »Nov/e Reformet Ladislrv Prokesz. Rajni je b?1 znan kot gledališki tn literarni kritik. Napisal je tudi delo o Jaroslavu Vrcbllc-kcm. V uredništvu Nowe Reforme« Je deloval 37 let. Leta 1903 se je udeležil odkritja Trubarjevega spomenika in vseslo-vnnskega novinarskega kongresa v Ljubljani. — Dcnke In narodni praznik. Po zakonu se proslavlja 1. december v spomrn na projrlas ujedlnjenia S-rhov. Hrvatov in Slovencev kot narodni praznik. Ta dan bodo banke za-Trte. Tniništvo društva bančnih zavodov v Sloveniji. — Za revno deco ob meji! Obmejna šola na KoT^jI priredi v proslavo rojstva Nj. Vel. prest olcnasled. Pstra L bcžičnfco z obdarovanjem revnih otrok obmejnega prebivalstva. Vodstvo šole objavlja v mariborskem »Taboru« prošnjo na javnost, da prispeva v ta namen z darili ali v denarju ali blagu. Upamo, da ta poziv najde odmeva rudi v Ljublianl. Prispevke je oddati do 7. dec v upravništvu »Tabora« v Mariboru. —Pozor pred tatov! perila! V zadnjem Času se silno množijo številni slučaji tatvine perila. Večinoma Izvršujejo te tatvine razni elementi, ki pod izgovorom, dn išče'o stranke, odnesejo kar Jim pride pod roko. Stranke se opozarjajo, da zlasti ne razo-bešajo perila po hodnikih !n na drugih mestih, ki so dostopni za vsakogar. — Zabranjen avstrijski koledar. Ministrstvo notranjih del je prepovedalo uvoz, prodajo in razSirmnje »Deutsches VViencr Kalender* za L 1924 In sicer radi nekih spisov, v katerih napada našo drŽavo. Prepoved velja za celo kraljevino. — Za Koroško. G. Risto Savin, skladatelj opere »GosposvetskI sen«, ki se vpri-zori v soboto dne 1. decembra 1923 na narodni praznik, je nameni! tantijemo predstave za »Gosposvetskl Zvon« oziroma v korist Koroški. V to svrho bo »Gospo-svetski Zvon« Izdal tudi slike Ustoličenla pri knežjem kamnu oziroma prestolu. Na Izrecno željo g. skladatelja se bndc v Isti namen prodajate cvetlice po l Din. Udeležite se v obilnem številu predstave! »Gosposvetskl Zvon«. — Težka nesreča pr! streljanju. Fran Sajovic, posestnikov sin Iz Srednje vasi pri Šenčurju, je s staro In zarjavelo puško stresal vrane. Pri streljanju pa mu je puško razneslo in drobci železa so mu skoraj popolnoma odtrgali levo roko. Tudi po obrazu je dobil težke poškodbe. Prvo pomoč je ponesrečencu nudi! okrajni zdravnik v Kranju, nakar je bil prepeljan v bolnico v Ljublianl. — Nesreče pri delu. Alojzij Rlhtaric, gozdni delavec pri Dolencu v Kranju, se je pri sekanju drv nevarno vsekal v desno nogo. A'bina Perko, delavka v tovarn! Ma-ly v Tržiču, si ie pri delu poškodovala desno roko. Oba poškodovanca sta bila prepeljana v bolnico. — Razni vlomi In tatvhie. Na kolodvoru v Grobelnem je bilo vlomljeno v prtljaš« no sobo in je bil rdnc?en zavoj sukna, vreden 3000 Din. — Albin! Pust iz Vrdmata je bilo ukradenih 6 brisač, vrednih 200 Din. — Na Poljanski cesti Je b.lo Franu KraŠovcu s hodnika ukradeno nekai perila v vTcd'io-stl 500 Din. — Ivani Benedičič iz Bohoričeve ulice ie bilo ukradeno za 3S7 Din perila. — V Novem Sadu je bil 25. t. m. Izvršen vlom v stanovanje Desanke Bala in ukradeno nakita v vrednosti 60.000 Din. — Telesno zaprtje. Spričevalo bolnice usmlljen'h bratov na Dunaju spričuje, da se grenčfca »Fraoz-Jose!« tudi v trdovratnih slučajih rab! z ugodnim uspehom. — Svarilo! Pred nakupom manufaktur-nega blaga za dame in gospode, predno si ne ogledate veliko zalogo po najnižjih cenah v špeciiaini trgovini Josip B e d r a č (hiša Pokojninskega zavoda), LJubljana, Aleksandrova cesta št. IZ f — Restavracija m kavarna »Zvezda«. Koncert nove ciganske kapele bo vsak dan v kavarni od 17. do 19. ure, od 20. do 22. ▼ restavraciji in od 22. dalje zopet v kavarni. Kapeln'k Kada Sandor. Prvovrstna kapela, do'Ia iz Osjeka. Atrakcija prve vrste. — Gostfno pri Ma?arončkn zraven Leonišča je prevzela s samostojnim obratom ga. Alojzija Oorfup. Točlio se pristna dolenjska vina. Abonent! na hrano se sprejemajo. Več pove današnji inscrat — Oblastno dovc!Jeaa razprodaji Izpod lastne cene v konfekcijski trgovini Fran Lukič, Pred Škofijo št. 19. G!ei Inse-ru;I — Kar le res, le res! Testenine »Pefcav-tete« kakršne se izdelujejo v zadnjem č:^sj so teko okusne tc!ne, da se jih splošno hvali. Gospodinje, zahtevajte jih Pti trgov-cih! Proces Paski;cvić-Tbierry- (Na-i^-.e-an ie.) — Zagreb. 21. novrrr.oar. Včeraj dopob dne se je nadaljevala razprava Paskijevic* Thierrv. Po zaslišanj:; Thierrvja je bil zs« slišan Paskijević. Na predsednikovo vpraša* nje. da-Ii se čuti krivega, izjavi i'1.'- jvić, ca je obtožnico razumel in se čuti krivega. Pripovedoval je nato o svojem življenju. Bil je vedno fiz. no ši^ah in večkrat bolckal. Imel je ošpice, škrhttr.ko in šrans^o bole* zcn. Bol: ga vedno glava ter d biva večkrat srčne krče. Tud: sc hitro razburi Streljati je znal že s srdmim letom V Iji:-l-^-i E li je bil vedno odličnja1;. medtem, ko je v srednji Soli slabše izdelova1 in ie padci v nekaterih predmetih, ker se je s profesor|i »prepiral radi politi Pije samo včasfh pivo. vina sploh re. Med drugim je dejal: »Kino ljubim! Kadim rud in tega nr b^m pustil ... Na lov hodim red! Pri verouku v šoti sem spst. Verujem v druri sver", eli v Bnpa nc \-cr-j''em! Intimnih prijateljev n'» s**m ime! Moja znai.ja s^a hVi Kohanskl in Thierrv. No. njiju družba ni prijetna. I*er sta pustolovca . . .« Orožje je nosil vedno pri sebi in je imel v žepu večkrat po pet *a-mokresov. Z Jcličičem se je ^pornal v Sel cih že pred petimi leti. Slednji te bil velik pustolovec in tihotapec zlasti s »kokainom«. \Tato pripoveduje smcj6, da je vec-Vrat iz* ostal iz šole jn sam napravil onrostHra pisma. Predsednik: »Vi str tako vir??*! n-ofe* sorje!« — Obtoženec: »Pa so t::c!i oni mene varali V Paskijevtćevo prfiovedwanfc o rtr.činu. Na predsednikovo vprašanje, k:iko se mu je rodila misel na zlr j?n, ie odgovarjal Paskijević: »V m*-m se ni rocUtS . . Na to me je nagovoril Thierrv.« Osem rl^i p ed zločinom je srečal pri gledališču Thierrv i a, ki £a je vprašal, če hore v Ameriko in ima za to d^r>a-. Pa-skJjevie" tr ocfwtm, da nima. nakar ie Thierrv irisvib »M^--l* pa ie v blan^'ni tvojih roditrMrv.* Ntfo mu jc Thierrv ^^^;*jhi!, ca m" *r?m preskrbi denar, Drut^el se je srebal s Thtr^Tvjem n?i Vvil o* novem tr?»?i in slednji mu te skrivoma ra* mirmil. d<» bi bilo dobro zvabiti kakega tiho* ta^ca na samoten krni trr tjs omamiti. Pa* skiievTĆ ie v to privolil in }e res v rton^-le* Ijelc dne 8 ma»a Šel r. .Tel??lcem na s^sranek na Smrok. reVoč" slcđn^mu. rja imi tam neka žensV« srebrne kreme. Xa Kantol i ri Smreku pa so slučajno nalercU na TKlerrvjs« Skupaj so sit do rc7.?rvc>firi*. Tam pa ie Paskijević nenadoma rjoterrrul samokres in zahteval rvi Jeličića, kt ie imel potr»o rorho denarja, da mu jo izroči K**r .T"^;"ić terja ni hote! storiri. <»a ie ustrelil Thierrv ie medlem tekel za Kflr>*i»tom. tet g* t-rli "streh*!. Nato s*a tropi i zavlekTa v ^'n-n, •ih oropala »n aVrila. Denar srj» ri ra^fl^flfa, tn sieer te dobil PasMjevič' ve'ii rlM. Vari H i? trata! Štiri minute. Vir-iti**«* dne te dal Paskijević Kohanskemu 00.000 K. rta. mu r»flV»flV? motorno kolo. S tdll s'* ie voril dr'-ni dan po Okruni taku. Km*!«* z^frtm te srebal Kohanskr^a. ki mu i" povedal, d^ (ta t?*e neki jtosood To ie bil detektiv Vi poJiriH so t?a izpra^evali, Me da ie drHl d^^ar 7^ moror, na kar ie iziavik da mu je r«af? d^a 63.000 kron. D^-^etf* ni h ti ostrmlfen. Ker so se mu pa zdela tla prevroča, te naro'il Kohansken-m. da naj m" za dr"f»t dan. t t-sr^do prčsVrM avfom-"h;1. «, trjiterim c,_ bo pelial na SusaV. k**r r*n n/-^t-j»a radi tiho* ta^stva zasleduje. Na^l^dnie(ta dne je res pobegnil 7* t tem fe r"-!1*-! v dvorano Jrti^i^^v oee. ki ie Izjavil na vnra^aole preosr^ani* kovo* *v^a*^o to re*er*v ICrVnik, ki si mi "bil sin- dmri, ubij r**-*- tudi mene reve* za?« — Rr-Torava se nadaljuje. OhpšIvpur m\\. — Proslava 1. decen-bra v društvu ^§0(5aol-noštcvilna udeležba. — Zadrura brivcev, frizerjev In lasnl-Carjev v Ljubljani naznanja občinstvu, da bodo brivnice rine 1. decembra to je na narodn? praznik — ves dnn odrrte, v soboto na praznik dne P. decembra pa samo do 12. dopoldne. Nafietstvo. — Kulturno znanstvena sekelia akad. d. »Tric'av« v Ljubljani priredi v četr'ek dne 2°. nov. t!, ob 8. ur! zvečer pri »starem TSterju« ^nasproti akad. kole?Ma) ri*»-b^tn; večer. Predava tov. 0 temi »U. Kaspcr: Rodo'nost an-^e^^ce-n rnT^errn« (Jutr. Novosti z dre IR tm.) Udeležba za člane obvezna. — Načelnik. •v v» i D011 IDENTITETA MORILCA DASKALOVA. — Hec^rad, 2S. nov. (Izv.) Ministrstvo notranjih del ;c danes odposlalo preko zu-nan:e.-.:» min strstva praškemu sodišču dokumente o Identiteti morilca Da.sk a lov d» Atanc Ctlčenkova, obeneai s rredlogom na n.e^a Izročitev nasema sodiSču. ko prestane eventualno kaz^n. če se obhodi v obnovftvenem procesu, a,i ie bo prost. IHAKEDONSTVUJUSCl IN \XADA C\N-KOVA. — So.ila, 2^ mv. (Izv.) Vlada Je bi* laja n enim p^^'.^nrem legltimaci- je. Glavno opero ima vlada v makedonskih organfzacflah. Naj 60 izvol.-enih poslancev pripada teJ organizaciji n-knteri so aktivni, ćru?;i Prdpornl člsnl. Med drurml sta ens krm trski vojvoda Tnskov In ta Boris Vol.i\\ ki sta vodila nnp**-de na nn$e vasi in preb;valce. NEMŠKI KOMUNISTI PRIPRAVLJAJO DRŽAVNI PREVRAT. — nerlln, 28, novembra. 0O Odbor soci\>lr!0'Jemokratične stranke objavlja v »Vorwa"rts«u dnnes to le resolucijo: Komur.'sf" i stranka Nemčile pripravlja p« nkaz moskovske centrale na-pad r?a repjjb'tkansko ustavo Nemška republike. Soc'alno demokratična stranka hoče berho za uresničenje socilall-sf:č:i'b [de] fzvojevatl ustavnim in legal-tilrn po'om in odklanja vsak organizacijski in prilični sporazum s KPD.« (Ko-munistična partija Nemčije.)_ Borzna poročila. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 28. novembra. Spreieto ob 13. Na borzi Je b'!o do konca dosti bla-z*\. za katero je bilo tudi dovolj kupcev, tako da ie bila tendenca le nekoliko sin beiša. V splošnem so ostali tečaH v okvirju včerajšnjih borznih zaključkov. Na efcKtnem trgu je bila tendenca ob sredn cm prometu nekoliko slabcjSa, razen v delnicah Ljubljanske kreditne banke, za katere je bilo nekoliko ve5 zanimanja. Ob zaključim notirajo: Devize: Curih 15.425—15.45. Par* 4.725—4.78. London 386.50—387.50. Duna] 0.12^75—0.1255. Pra^a 2.57—2.58. Trsi 3.83 —Newyork 87.75—^825, Budimpešta 0.455—0.475. Efekti: Ljublj kred. banka 210. Prrm hrv. 5tcd., Zagreb 984—990, Slav banka. Za« CrcV, 101—107. Hrv.»slav. zem. hip. banka, h 09—100. Hrv. esk. banki. Zagreb 166, Jugoslav, banka, Zagreb 142^—145, Trbov, prem. dr 83C<—S50. Slavonija 20S do —2440, Ezploatacija 220 do 225. C ii trm a nn 1690. Valute: do'ar 86.50—87. _ — Beoirrad. 28. nov. Amsterdam 3375, Dunaj 0.12475. Bruselj 407. Bukarešta 4S.1I ženeva 1545.80, London 388.30. Milan 3*3.45 Newyork 88.75. Pariz 416, Praga 256.7S, Solun 142. INOTEMSKF BORZE. — Curih. 28. nov. (Izv.) DnnaSnja pred-borza: Benjrrad 6.50, Amsterdam 217.90, Ne\vyork 5.71, London 24.98. Pariz 30.70, M H a n 24.70. Praca 16.65. Budmr>eSta 0.03, Bx^r\re^a 2 95. S>of':a 4 50. Dunaj O.OOiO^ avstr. ?Ie;. kr^ne 0.0080%, — Trst. 28. nov. Predborra: Beofrad 26.15—28.25, Dunaj 0.0727—0^29. Prafa 67 —67.50, PnrTz 124.25-12V75. Lnndon 100 00 — ini.io. Newyork 23—23.10, Curih 402— 405. Ppbvedbe. — Zsrublla se Je v kino L|ubl|aosiJ dvor roCna torbica s kr?!eno stranlcn. Prosi se, da jo prsten naklitelj odda n» Bregu gt, 20 gostilno protf nagrad!. _ Izgubila Je dijakinja denarnico od glavne poŠte do DekliSkecn Heeia. LJubes-nj:v neajdtteU naj jo vrne na upravo Slov. Naroda. — r>ot!cnnc, ki H je v t^rek 27. tm. n»- men oma aH pomotoma Izposodil pelerino v ve?l poslovalnice okrožnega urada v Grad-ŠCu. naj io čimprej tamkaj nazaj obesi na isffk mesto, ker le tost uboceza nižjega državnega upokojenca, on sam pa je bil opažen.__ «-«,jiaaaw»taTfcapaat-i^*raBBHwrT^aa«B™BPwr' ^>wwMip*^**«^^**aaBBBBBBBBBaaBK*»^BB^aMa>«»aajB» Ctlavnt nrrdntk: KASTO PUSTOSLEM&BM, Odgovorni urednik: VAr.F.NTIN KOPITAR. Kino »Idenl« obvc*?a slavno občinstvo, da prične ▼ cetr» tek dne 29. t. m. zopet r rednJm predvaja* njem kmo^preds*av. Kot prvi Icrok**^. ho predvajal veliko senžficijonelno filmsko delo rom a n »Matija Sandorf«, in inra v glavni vlogi Romvald Joubtic, žo t'ikaivr "T1 1 rb"":nstv;i h --jflstav »C»rr>fa Mor.te Christo« dobrr> 7r mi igralec. Vsebina tega igrcl-cara ie na vrhuncu modernosti in te v kino*krog!h splošno na/ivlja »Moderai grof Monte Christo«. Dejanje se vrši v Dal* maciji, Siciliji, podnožju vulkana Etne ha j« svetovna kritiVa o filmih, da je ta film po svojih krasnih naravnih posnetkih in lepi vsrb:ni najboljši. Radi trga se občinstvo vljudno vabi n* obisk, da si ogleda to vele** zanimivo filmsko delo. Ta drama obstoji iz Štirih delov In ta bo predvajal: I. del od 29. novembra do vštevSi 2 de* cerr Hr.i IT. d-I od 3. do vStcvSi 5. decembra 1923: III. del od 6. do vštevst 9. decembra 1923; TV. d 1 od 10. do vštevši 12. decembra 1923. — Redi pomanjkanja električnega to** Va v Mestni elrktra-ni se mora kino*cbrat vršiti s'-rčeno. tako da se ob delavnikih vr*e oredstnve ob 3. uri, pol 7., tričetrt na R. in o. ,iri. rh nadrljah in T>raTnjV.iri pa nr^ikra** :-tr,r» (fnpotdne rh pol 11. „ri# popoldne nh 3., pol 5., 6^ pol 8. io 9. uri* 12490 stran. 4« »SLOVENSKI NARODt dne 29. novembra 1923. btev. 273. e od Va*«*« e«vi*ria strokovno pri-trtft.r ta VI k bo*«e toč w*m cevker brez poprarllo. ohranit« VUc c,hsv»lo b|at»o «Sc-caataa. G*rr»rnJ* pred nrttMto. t« sc pri ho* ne tn»B«i*e. Oblastno $ w Ijvl 11 zprodaja Vsted popolne opustitve damske konfekcije zadnje novotti kakor: plašče, jope, obleke, ko-steme, kožtthovino in pletenino rez^r^d^i^m izpod lastne cene Fran Lukic9 LJubljana. Ali že veš sovice ? 10-20 "o popusta debli pri Lfs&lfaas, Mestni trg 19 PISAlrllSTRoiBREZ ;BARVNE*?.A TRAKA mesečne obroke po Sin 250-— c3 <-?•&? rte pr*I L. BARAGA, LJ'JBLJAPIA, Ob ^ Ml DRIeSBH Z OniEJEnO ZfltfEZO LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 21 ofe^^iveno koncesijonirani reelH©fni9 inf&f*!mativ7ni, evidenčni, zastopat veni in po- „ColoK1, najboljša, neškodljiva BAR' VA ZA LASE. Glavna zaloga drogerija A. KANC, Ljubljana. — Raz* pošilja tudi po pošti. 2922 Pozor! Plačujem po najvišjih cenah stare obleke, čevlje, pohištvo itd. Na željo stranke pridem na dom. Drame Martin Ljubljana, Sv. Jakob« nabrežje 29 Lastna izdelovalniea klubskih in salonskih garnitur, pisarniških fcrte-lov, žimnic in afrtk modrecev v zalogi fn po naročilu. Stalna zaloga žime in afrika na drobno, debelopo konkurenčnih cenah R. SEVER LJubljana, Gosposvetsk a 6 Zahtevajte prospekte. Izurjena šivilja za obleke in perilo, išče delo; gre šivat tudi po hi# šah. — Naslov pove upr. »Slov. a rod«*. 12.680 Tri čevljarske pomočnike, dobro izrežbane, sprej* mem takoj. — Naslov po? uprava »Slovenske^a vc Naroda Plačam najsolidneje!! Priporočam se za nakup vsakovrstnih storite oblek! , perila, čevljev, pohičtva itd. — Pismena aH osebna obvestila mi zadoščajo priti na dom. Marija Golob sv. Jakoba nabrežje 29 Ljubljana 12669 Agilnoga pc?nika sprejme takoj večja za* varovalnica v Ljubljani. — Pomiđbe pod »Potnik« na. Aloma Companv, Ljubi j sna. 12.667 Pošteno deklo, ki razume kuho. se sprejo me v ck>bro hišo, kjer bi opravljala tudi lahko hiš* no delo. — Naslov: Ljtiz bica Hinić. Osijek HL, Crkvena ulica 21. 12.666 8 Štiri ključavničarske vajence sprejme takoj tovarna kovinskih in mehaničnih izdelkov ^Jakcr«. Karol Kotnikova ulica. Ledina. 12.676 Lovski pes brak, dober, dve leti star, se ceno proda. — Naslov pove uprava »Slovanske* £a Naroda«. 12.670 Čevljarski stroj »Smgcr* (cilinderca), mas lo rabljen, naprodaj. — Karol Cvclbar, Hrenova ulica 4. 12.367 »Wanderer«-avto, trisedežni, v prvovrvts nem stanju, moderno opremljen, sc t!£odno proda. — Naslov pove unrava »si. Nar.«. 12.370 Srebrne krone, goldinarje in petkronske komade prodam. — Po* nudbe z navedbo cene pod »Srebro/12.544« na upravo »Slov. NarodaZclo marliiv/12.671« na ppravo »Slov. Naroda«. Ker sem svojo rtekaroo soroda J prevzamem v najem ali kupim, orir. vstopim kot poslovodja v kako pe* karno, kjer bi zalo/i! tudi svoj kapital v gotovini. Ponudbe na: VI. Slak. pe=» kovski mojster. Logatec. 12.691 Zlato kupuje po najvišji ceni — Milan Kosak. zlatar, Cankarje^ vo nabrežie 31. 12380 Soba s hrano se odda solidnemu go* spodu. — Naslov pove uprava »si. Nar.j. 12.682 Mebloraaa soba z električno razsvetljavo, v bližini kavarne »Evro* pa« se takoj odda — toda izključno ic solidnemu gospodu. — Naslov pove uprava »si. Nar.«. 12.o7*; Prazna soba z verando, posebnim vhodom in električno raz* sveti javo sc odda s I. de* cembrom. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 12.653 Mlad zakonski par brez otrok išče stanova; njo, oziroma pralno ali meblovano sobo. Najem* nina postranska stvar. — Pon idbe peni »Zakonca ^.^'M^ na upravo »Slov. Naroda«. obstoječe iz sobe in ku* hinje. S5e za takoj ali pozneje mirna stranke brez otrok. ev. tudi kot nodnajemnik s souporabo kuhinje. — Najemnina pist-ranska stvar. — Po* nudbe pod »Z. B. 12.651 Učiteljica žeU francoske korespon* dence z damami ali go* spodi. — Dopisi na upravo ».Slov. Naroda« pod r-Francosko^l 2.687«. -v.h uiica 1. 12.65S Strychnin, svež. dospel- — Drogerija A. Kane, Ljubljana, Ži* — Naslov pove »Slov. Naroda«. uprava 12_5Sl Ribje olje, zajamčeno pristno, naj* x"a* r\u" ' boliše norveške znamk.*, dovska ulica 1. — Ob*; . J . T . D , .-__• : dospelo. — Lekarna na« lastveno koncesijonirana Obločnica, ki se cela sveti ne škoduje očem in ne dela ostre sence. I -mm f Banatsko moko, garantirano prvovrstno, prodajam v vrečah, po siede^Hh cenah: »O in »Og«r po Din 5.60 za kilogram, »2« po Din 5.15. »5« po 4.40, »6> po Din 2.70, pše* nični otrobi po Din 1.70. Po želji kupca dostavljam blago! — Mirko Stefano* vid, Ljubljana, trgovina z deželnimi pridelki, Ko* lodvorska ulica štev. 3, dvorišče. 12.654 Izjava o »Top?odaru «- Z veseljem vam iz« ivljam, da oba anarata T>Top!odar«r, katera ste nri meni postavili, zelo dobro grejeta ter deluje* ta brez vsake napake in sem ž njima zck> zadovo* Ijen. Jaz vam zaroorem na vašem res koristnem inrmu čestitati in bom vsak čas to praktično na* pravo "»Tor»lodar« lahkr. vsakomur toplo prTporo* "al. Andrej Oset, ve* letrgovec v Mariboru. — Naročji se: Jugomctaliia, Ljubljana, Kolodvorska ^lica 18 ali R. Nipič in drug. Maribor. 11.P05 aaaaaBaamaap« prodaja strupov. 12.657 Planino proti mesečni najemnini išče veščak za lastno ra* bo. — Ponudbe na upra* vo »Slov. Naroda« pod »Pianino/12.673«. iti , T- - c- , karčic. Karlovska cesta št 2. —. Direktni import iz Kristijani je I 11.834 Trgovina na prometnem kraju se vzame v najem. — Po* nudbe pod »Trgovina 12.684« na upravo »Slov. Naroda«. Okraske in svečke za božično drevo, letos krasna izbira, n a debelo in drobno naj* ceneje priporoča L. Pe* valek, Ljubljana, Židnv; ska affca. 12.280 Jaslice, BOŽIČNE IN NOVO* LETNE RAZGLEDNI* CE, velika krasna izbira, na debelo in drobno najceneje priporoča — L. Pevalek. Ljubljana, briroi domačimi klobasa-Zidovska ulica. 12.281 mi. 12.6nl »Jadran«, nepremoel j iva mast za čevlje v pločevinastih škatljah po Vi«. */s. Vi in /s kg priporoča — »Ja* dran«r. kemična tovarna. Ljubljana^Moste. 12.675 Vino, ki Lase! Vsak naj s« prepriča o pristni kapljici iz prvo* vrstnih dolenjskih goric v gostilni pri »Krofu«. Sv. Petra cesta 46. — Poatreže se tudi z do* Ažuriranje, tudi v barvah, in nlis'» ran je se sprejme v .!.' — Breg št. 2/II. 12.033 Dežnike popravlja hitro, soHdno ter ceno A Paviin. Ljuba ljana * Trnovo, Stran A 1 pot 17. 12316 Tranistovski s?r k 'r^'nomsvfn^ nudi po .20.50 Din ivnnko po^ta ali relernica. — TrtfOV* sko podjetje K. Mahor« čič. Zagreb, Petrovi onu ca 35. 12.450 Dežne plašče ■»\Vaterproof ■ (nrprrmo^« Ijtve), gumi i pelerine za dame, prc\leC.-nc s ivil i in usnjene suknitee pri* poroča Drago Sehwa!-». Ljubljana, Dvorni tr^ 3. 11 9 \ Dsdmaimsko^ vina (iiovo^a. crnog.'.) i slat« kog f i 1 i t r a n o c m O* š t a — franko iti rijl Bakar ili Goapie — u tran5p»->rtnim baOvama o čudovito nizki ceni. — Natančna pojasnila daje: Franc RenanSek, DoniSa* le. Gorenjsko. 11.820 PRODAM zaradi nakupa drugega posestva trgovsko hišo z več lokali, eden v krat* kem prost, na najbolj prometnem kr^ju v Ljub« ljani. — Prodam hi><» z osmimi stanovanji ob Tržaški cesti na Glineah, z ob'irnim dvorih "em. pripravno za malo industrijo. V hiši elekt ična luč — Naslov pove trpra« va »Slov. Naroda«. 12(»70 Inserati v »Malfh o^Jesih« imajo rter>por9Čnn velik u*peh v »S/ov. \arodu<*. Cena xa pr\-ih 20 h 5.— Din, v$3ka nadeljna besedn JO pira ueb SSatica11 naznanja žalostno vest, da je umrl dne 25. novembra t 1. v Rogaški Slatini njen častni član, gospod l©S; Stritar starosta slovenskih pisateljev. Zaslužnemu mojstra slovenskega jezika in slovstva obranimo hvaležen spomin. Pogreb se vrši v četrtek popoldne iz Narodnega dona v Ljubljani. Člani se vabijo k udeležbi« Najboljši premog, drva in oglje kupite najceneje pri Družbi ILIRIJA LJUBLJANA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. 2243 Manufakturo 12,91 in u sire vseh vrst najboljše kakovosti po najnižjih cenah dobite v trgovini „Danice" Majzelj A Rajeelj, LJUBLJANA, Tmiaški trg št. 1 (moderce) po životni meri priporoča Aoa Batter Dunajska cesia 6-ti v htSi lekarne Plccoli. MM MM iz slavonskega hrasta in bukove dobav);ara v vsaki rano-. zini najceneje Jos R. Puh, Ljubljana Gradaška ulica 22f Telet. 513 v "v i isv & % popolnoma veščegfa vseh popravil pri vodni ža«ri z vene" cijanskim in polnim jarmom. Ponudbe na: Mas Baller. Sarajevo, Kolodvorska privorna nlica 2 V LlvUinl, dne 27. novembra 1923. Odbor. lakirale tai tapecirani« tioT- ftafe aipafc—a ta po soHArik JUGO-AUTO d. z o. z„ UUBUANA, DUBAJSIU CESTA 3S. IPBIIIfll Svarilo ! Ne kupu f te komgarn, sukno in drugo modno blago, predno si ne ogledate naj dovršene jŠiih čeških in angleških izdelkov pri LENASI & GERKMAN. LJUBLJANA. ■m POZOR ! ELEKTRARNE! _ pozo*1 INSTALATERJI! Izolirane in gole sakreas fttce. Bera/maaovs cevi (Berg- ^^J"w?hren) kakor ves instalacijski materijal ter elektro« ■aBSSVJI po najnižjih tovamižkih cenah. — Največje zaloge v Sloveniji. Mazuran ftComp., Ljubljana ijeka cesta 38. Tilofon S«6 In *ftS. ^55254