Posamezna Številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upra -S, naročnina 4 Din. na dom in po poiti dostavljen list 5 Din • Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru 1»0 NEDELJSKI Opl- tarjeva ul. St- 6flll. Telefon št 205o in 29)6 — List izha-la vsak ponedeljek Uprava; Kopitarjeva ulica štev 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15179 Telelun štev 22 Jubilej slovenskega kmetijstva 50-Jcfn'co Kmetijske šote na Grmu. Ban in škol poveličujeta hmečhi stan inovo mesto, 13. decembra. Današnjemu praznovanju zlatega jubileja grm-ske Kmetijske šole se je pridružila vsa Dolenjska. Z vseh strani so prihiteli naši kmetovalci in prijatelji kmetskega stokovnpga napredka, v največjem številu pa so se zbrali danes na lepem gričku nad Novim mestom, kjer kraljuje starodavni grmski grad, absolventi, katerih je okrog po naši državi že nad 900. Orir.ski grad, na katerega so navezali najlepše mladostne spomine, jih ;e sprejel ves okrašen z zastavami, zelenjem in slavoloki, ki so že pri vhodu na grajsko posestvo želeli vsakomur prijetno. prijazno dobrodošlico. Tem večje pa je bilo zadoščenje šole, njenim sedanjim in bivšim profesorskim zborom kakor tudi sedanjim in bivšim gojencem ter vrem ostalim udeležencem, da sta prišla danes na Grm tudi najvišja predstavnika civilne in cerkvene oblasti, slovenski ljudska ban dr. Marko Natlačen, v katerem ima grmska šola že iz časa samouprave svojega naiodličnejšega zaščitnika in por|wrnika, ter škol ljubljanski dr. Gregorij Rožman, ki je ravno s svojo osebno navzočnostjo pri proslavi Kmtiiske šole dal poudarka svoji j^ovezanosti s slovenskim kmečkim človekom. Današnja proslava se je začelo na način, kakor slovensko podeželje že od davnih dni otvarja svo e slovesnosti: s svečano službo bnžio. ki jo je daroval v šmihel-ki cerkvi škof dr. Gregorii Rožman ob asistenci novomeškega pro"ta dr Karla Cerina in kanonika ?t°fana Trškana. bivšega šmihel-kega župn'ka ter dolgoletnega verottčiHja na srmkcm zavodu. Cerkev je bila za to priliko posebej okrašena in je prijazno vabila. Pred desnim stranskim oltarjem je v pesebni klopi prisostvoval maši ban dr. Natlačen s sojvrogo. da levi strani oltarja je bil zbran poleg ravnatelja šole gosp. in?. Abseca sedanii učiteljski šolski zbor. v ospredju pa co zavzeli mesta ostali predstavniki oblasti in odlič-niki. Cerkev je bila mnoiro premajhna, da bi motrla sprejeti vse številne udeležence prodave. vsled česar se jih je mnogo udeležilo službe božje zunaj cerkve. S**nfdr. Rormrm: „Kmečko delo -delo po volji božji" Med sv mašo je imel škol dr. Gregorij R o ž -m a n na zbrane krasen nagovor, v katerem je poudaril spričo jubileja grmske šole tri pomembnosti: Kmečko delo vzbuja v srcih mladine ljubezen in spoštovanje do dela, predvsem do kmečkega dela; kmečko delo je, ki je najbolj po božji volji, ker je ravno kmrč!'o delo Bog v prvi vrsti ukazal. Druga misel, ki jo jc gesp. škof laoudaril, je v tem, da je tudi vsak napredek v kme kcin delu po božji volji. Vsemogočni Stvarnik je položil v zemljo neznansko bogate sile. Te sile ie skril v zemljo, ki naj jo kmet obdeluje zato da mu zemlja rodi. Te sile naj bi človeku olajšale delo. Ko jc Bog prvemu človeku ukazal, naj obdeluje zemljo, mu ni začel razlagati, kako naj jo obdeluje, ni mu začel razlagati zakonov kemije, ui mu začel razlagati električne sile, toda Bog je dal človeku um. prižgal je luč, n egov razum ter je dejal: Podvezi si zemljo, da ti bo rodila! Preiskuj jo m našel boš sledove moje vsemogočnosti, odkrij sile. kf si jih podvrži. da ti bodo služile! Zato nam je Bog dal razum, kakor da bi nam jirižgal svetilko v temi. Išči s to svetilko in našel boš pot iz teme. In ta!:o je člove.šivo napravilo v svojem razvoju velikan ko število iznajdb in te naravne sile neorestano izrablja v to. da mu služijo, da mu lajšajo delo. In danes, ko živimo sredi stolefa, v katerem prihajajo dan na dan nova odkritja, vidimo, kako so nekateri na ta odkrilia ponosni, toda za ta ponos nimajo mnogo vzroka, kajti v naravi je še gotovo toliko sil. toliko sledov božje vsemogočnosti, da bodo še sto- in tisočletja človeški rodovi črpali iz njih neizčrpne sledove božje vsemogočnosti in božje modrosti. 2a!o tno pri tem je samo to, da marsikateri izmed teh iznajditeljev ne naide Tistega, ki je vse te sile položil v naravo. Tretja misel, ki jo je jiodčrtal škof. je v tem. da noben stan ne deluje tako tesno z Bogom, kakor r- vno kmečki stan. Suša. dež, povednji ali kake c' uge vremenske neprijetnosti na nobeno strokovno dslo ne vplivajo tako, kakor ravno na kmečko. Kmet čuti vsak dan, kako resnične so besede svetega Pavla, ki jih je sicer v duhovnem smislu zapisal: Ni nič tistii, ki seje ni nič tisti, ki zaliva, ampak tisti je, ki rast daje, to je Bog. Kmet čuti, da je setev jvrazna, da je žetev prazna, če Bog ne da. Da bi pod temi tremi načeli še naprej delali in pripravljali slovensko mladino in da bi odkrili pogled v popolnost kri kmečkem delu, tudi to je božja volja. Kmečka šola naj še naprej ohrani v kmečkem stanu zavednost, da je vse kmečko delo zastonj, če Eog ne sodeluje. Zavest, naj kmečki stan še naprej tako z Bogom dela in vrši svoje delo jvod njegovim vodstvom, da obdeluje z božjo jximočjo zemljo, ne samo zato. da ga bo redila, marveč tudi zato, da mu bo to delo v zasluženie. brez katerega naj nihče od nas ne stopi pred večnega Sodnika. Pozdrav ravnatelja čng. Abseca Po službi božji so udeleženci odšli proti grm-skeniu gradu ter se zbrali na prostoru pred gradom. Nato so odšli na grajsko dvorišče. Pri vhodu so pričakovali odličnike v spali r postavljeni gojenci šole ter v narodne nošo oblečena dekleta z gospodinjske šole v Mali Loki. Pred vstopom v poslopje jo izrekel dobrodošlico banu, škofu in ostalim odličnikom ravnatelj Kmetijske šole gosp. inž. Matija Absec. Grmska dekleta pn so poklonila lejie šopke ge. banovi. go. inž. Podgornikovi, soprogi načelnika kmetijskega oddelka ban. upravo in go. Olgi Skalickvjevi, hčerki prvega ravnatelja urinske šole. Na dvorišču šolskega poslopia je bil postavljen odrček. ob katerem so zavzeli mesta odličniki in ostali udeleženci proslave. Tu je spregovoril prisrčno dobrodošlico ravnatelj šole g. inž. Absec, ki je imenoma jiozdravil vse predstavnike oblasti, sorodnih šol ter kmetijskih organizacij, nakar je v kratkih besedah predočil zbranim 50 letno zgodovino grmskoia zavoda. (To zgodovino je po-drobno ojiisal že včerajšnji Slovenec ). Mod drugim jo inž. Absec poudaril, da je zapustilo ta zavod 080 kmečkih sinov. Od teh jih je ostalo 84% na kmečki zemlji. Če bi pa vzeli račun po preuredili Sole na današnjo obliko, bi ta odstotek presegal 90"'. Inž. Absec .ie zaključil svoj govor z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II.. Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, vsemu kraljevskemu domu in svobodni Jugoslaviji. Za njim je v lepih besedah proslavil spomin na šolo predsednik Društva absolventov kmetijskih šol g. O v s e n i k Ivan. Orehovo drevo - spomin na z!ati jubilej Nato je sledila pomembna slavnost na grajskem vrtu. južno od grmskega poslopja. Tu so v spomin na današnji zlati jubilej zasadili spominsko drevo, in sicer na grmski zemlji vsekan in vzgojen oreh. Prvo lojiato je zasadil in zasul korenine s; ban dr. Marko Natlačen, nato škof g. dr. Gregorij Rožman, za njim pa načelnik kmetijskega oddelka banske uprave inž. Podgornik, rav-nateli Kmetijske šolo v fit. Juriju inž. Rado Lah, okrajni načelnik novomeški g. Mahnič, ravnateij Mariborske sadjarske in vinarske šole g. Priol. orožniški major Lovro Bonetti, poveljnik Novega mesta, kapetan Midžovič Miodrag ter drugi odličniki. f) tem so napravili zapisnik v obliki jiisan« listine, ki so io poleg ravnatelja in profesorskega zbora podpisali vsi omenjeni odličniki. goro r Ban dr. Marko Natlačen je primerjal današnji jubilej s turistom, ki se povzpne na vrh, raz katerega potem motri svojo pot: »Tako se tudi mi«, je dejal, »ustavimo za hip danes ob tem jubileju in se malo razgledamo, to zlasti zalo, da se vprašamo, kaj je našemu slovenskemu kmetu najbolj potrebno, da bomo ugotovili, kaj potrebuje, in potem poskrbeli, da naš slovenski kmet to, kar mu je najbolj potrebno, ros tudi dobi. Gotovo je kmetu predvsem treba pridnosti in marljivosti To mu je treba, ako hoče napredovati in ako noče, da ga razmere, ki nanj pri tiskajo, ne zmeljejo. Poleg pridnosti in marljivosti |>n jc treba našemu kmetu predvsem izobrazbe, strokovne in stanovske. Razen tega pa je treba kmetu še nekaj, kar Iii rad posebej poudaril: treba mu je stanovske zavednosti in stanovskega zanosa! Mislim, da je naloga našega kmetjskeu.i učiteljstva, da nudi našemu kmečkemu naraščaju poleg strokovne izobrazbe tudi izobrazbo v vseh vprašanjih, ki se ličojo kmečkega stanu sploh. Treba je privzgojiti kmečkemu naraščaju stanovsko zavednost in stanovski ponos. Gotovo mi boste vsi priznali, da io kmečki stan od obstoja slovenskega naroda njegov najvažnejši slan. Kmečkemu stanu se moramo Slovenci zahvaliti, da narodno sjiloli obstojamo. Kmečki stan je bil tisti, ki je odbijal od našo grudo tujce, kmečki stan je bil listi, ki se je boril za naš jezik in mu priboril njegovo veljavo; iz kmečkega stanu je izšla velika večina naših pesnikov, naših leposlovcev, naših škofov in duhovnikov, naših narodnih in političnih voditeljev. Kmečki stan je bil tisti, ki je za časa divjih turških napadov uspešno odbijal sovražnike, zemljo vedno znova obdeloval ler znova in znova na ruševinah in pogoriščih gradil. Medtem ko so naša mesta deloma pod tujim vplivom hirala in propadala, jo kmečki stan tudi tem mestom in trgom dajal svežih sokov in jih pomlnjnl. Dočim so so oni, ki so se podniali v svet — mnogokrat pod silo razmer — izneverili svoji slovenski vasi. jc slovenski kmet bil tisti, ki je gojil in ohranjal slovenske narodne osobine. Tudi danes šo tvori slovenski kmečki stan pretežno večino slovenskega naroda, zalo je la stan naunočnejši pa tudi najvažnejši. Dokler bomo imeli zdrav kmečki stan. so bomo narodnostno ohranili in se nam ni trelm bali bodočnosti. Tudi danes, ko praznmeino zlali jubilej urinsko Kmetij sko šole, naj pohiti naša prva mi e| v slovensko kmečko vas, pod streho kmečke hiše, kateri naj vella naš prvi pozdrav. Slovenska kmečka hiša naj živi!« Zakl;uček s pesmi'o Po govoru liana, ki so »a vsi navdušeno sprejeli, jo ravnatelj inž. Absec |irebral došle brzojavne čestitke, med katerimi jo bila zla-ti burno pozdravljena čestitka slovenskega narodnega voditelja. notranjega ministra dr. A. Korošca. Mod čestitkami so bile zlasti številno one. ki so jih poslali profesorji in bivši učenci, ki sc osebno proslave niso mogli udeležiti. Burno je bil pozdravljen dopis Kmečke zveze iz Celovca, ki je juhilantki poslala sledeče |>isnio: Stanovski organizaciji slovenskih kmetov na Koroškem je čast vljudno izraziti naiiskrcuejše čestitke k proslavi zlatega jubileja šolo, ki je 13. decembra t. I. Kmetijska šola na Grmu je znana koroškim Slovencem žo desetletja in so jo radi obiskovali, ker nam io dala dober kmetijski naraščaj. (Letos obiskuie Kmetijsko šolo na (irinu 5 Korošcov. Op. ur.). To znamo upoštevali. Zato so zveze ostale tudi po svetovni vojni, ki naj bi Novi angleški kralj Jurij VI. so no prekinile, dokler slovenska manjšina na Koroškem ne dobi svoje la tno kmeti; ko šole. Želimo šoli ludi v bodoče lep pro.-peh. S kmečkim pozdravom !■ Sledilo je šo več nnpitnic, med njimi je bila zlasli lopla zdraviva novomeškega župana dr. M. Polen ška in zastopnikov posest rimski h šol v Sloveniji. S tem je bil ofieiclni dol izredno uspele fvro-slave zaključen Proli večeru so so udeleženci s pesmijo poslovili od gradu in se odpravili na kolodvor. Upor Kitala proSi Japonski Vo'ašhi upor v pokrajini Ser.si Maršal Canhajšeh z vsemi generale ujet Tokio, 13. dec. TG. Uradno poročajo iz Sian-' fuja, ki je prestolnica province Sensi na Kitajskem, da je izbruhnil upor. Voiaška posadka pod poveljstvom maršala Čang lisi Hljanga, je odpovedala pokorščino kitajski vladi, ki jo jc hotela poslati iz pokrajine Sensi v pdkrajino Fukjen, da se tam bori. Maršal Čankajšek sc je v trenutku upora nahajal v nekem kopališču blizu Sianiuja in so ga uporne vojaške čete ujele. Maršalov sin je takoj telefoniral v Sanghaj, da so uporniške čete vjelc maršala, a da za njegovo osebno varnost trenutno ni nobene nevarnosii. Uporniki zahtevajo, naj Kilajskp prične izvajati poliliko pozitivne borbe proti Japonski in sodeluje s Sovjetsko Rusijo. Pod pritiskom uparnih čet so mladi maršal Čang Hsi Hljang in drugi oficirji poslali v Nanking brzojavko v tem smislu. Zaradi brzojavne zahteve mladega maršala Čang Hsi Hljanga, naj Japonski napovedo vojno, so v Nankingu proglasili obsedno stanje. Kitajske oblasti se posvetujejo o ukrepih, ki naj potlnlijo upor. Toda uradni krogi šc nimajo nikakih informacij o obsegu vojaškega upora, vse pa kaže, da so uporniki gospodarji položaja. Uporniški maršal Čanghsihljang poveljuje vojski, ki šteje IT!) 00:) ljudi in ki je razmeščena v pokrajinah Sensi in Ka;i-su, kjer se že več mcsccev borijo proti komunistom. Prometne zveze med Nankingom in pokrajino Sensi so prekinjene na meji pokrajine Hokana. Sele sedaj se je izvedelo, da jc celokupno spremstvo maršala Čan^kajšeka v uietnišlvu uporne vojske. Ujetih je bilo tudi pet generalov, njegovih bližjih sotrudnikov. Vsega skupaj jc bilo ujetih okrog 3000 ljudi. Japonski uradni krogi menijo, da bi nastala n.~;hujša kriza v odnošajih med Kitajsko in Japonsko, če bi sc potrdile vesti o neredih v Sianluju. Včeraj je v Nankingu bila seja vlade, po kateri je bil objavljen njen proglas. V proglasu je bil maršal Čanghsihljang proglašen za izdajalca. Maršalu je odvzeto poveljstvo nad vojsko, ki sc bori proti komunistom. Vlada naglasa, da bo napravila red v krajih, kjer set'aj gospodari izdajalski maršal. V svojem sinočnjem proglasu je nankinška vlada službeno priznala, da je Čangh" hljang v Sianfuju icel maršala Čanka'šeka in ga pridržal za talca. Enaka usoda jc zadela tudi neke druge visoke osebnosti, med niimi nolraniega ministra Čangcopinga. Do osvoboditve maršala Čankajš^kn bo začasen predsednik izvršnega odbora finančni minister Hakung. Za predsednika vrhovnega vojaškega odbora je bil začasno imenovan maršal Fcngjrhsiang, ki so mu bili dodeljeni neki voja.sk' strokovnjaki. Začasni vrhovni poveljnik operativne vojske na je postal vojni minister general Hoiing-hsiang. Nankinško prebivalstvo jc mirno in hladnokrvno spreielo vest o resnih dogodkih v pok-a ini Šansiju. V mestu vladata popo'n mir in red. Poučeni krogi zatrjujejo, da bo vlada obvladala tudi najnovejšo notranje-politično krizo. Čim bo japonska vlada prejela službeno po- trdilo dosedan:ih vesti iz Sianiuja, bo sklicana konferenca zastopnikov zunanjega in vojnega ministrstva, ki bo proučila učinke podedajih tamkajšnjih dogodkov in določila stališče, ki ga ima zavzeti japonska vlada n no ram tem dogodkom. Poučeni krogi so mneria, da si bo skušal Čanghsihljang ohraniti svoj položaj z rusko pomočjo. V takem primeru bi Japonska nastopila z vso odločnostjo. »Asaki Šimbun« je že objavil vest iz Sanghaja, da sc čete Čanrolestiru proti nanovo oživljenem agitatorskem delovanju avstrijskih narodnih socialistov, ki je tudi vzrok, da trgovinska pogajanju nikamor ne morejo. Avstrijski listi tudi jiodčrtavajo voljo avstrijske vlade, da se ne bo pustila v svoji zunanji politiki potiskati od narodnega socializma. Iz raznih avstrijskih dežel prihajajo poročila, da so varnostni komisarji odredili j>onekod obširne aretacije narodnih socialistov in da je bilo zndnje dni poslanih nad 01) kljukarjev v koncentracijske tabore Dunajska policija je zadnje dni napravila zanimivo odkritje. Prišla jc na sled neki tajni puro-cevalni agenciji radikalnih socialistov« odnosm, revolucionarnih -.niialUlio kot se tudi imenujejo ter jim mnogo iz le družbe aretirala. Poročevnlna centrala se je nahajala v gospodarskem institutu v 1. mestnem okraju. Ta zavod je zasebna ustanova. 1'radništva je imel 2H. ki so hili vsi aretirani in pospravljeni v dunajske policijske zapore. Med njimi se nahaja gospa dr. Lazarsleld, nadalje dr. Radsprecher. dr. Zerner in neka akademičarka Liza Czerna ter lrgov>ki ravnatelj zavoda neki Henrik Fnludv. Obravnava na jmliciji je preiskavo še razširila in je bilo povabljenih še nadaljnih 20 oseb na zaslišanje v policijske zapore. Policija je v preiskavi ugotovila, da je bila prvenstvena naloga tega čudnega »gospodarskega instituta« ta. da je vzdrževal zveze s predstavniki raznih industrijskih podjetij v državi, ki jim je pošiljal propagandni material o »revolucionarnem socializmu«. Finančno ministrstvo je izdalo tudi nalog, naj se gospodarstveno stanje raznih igralnic v Badenu. Salzbugu in ua Senteringu natančno preišče, ker obstoja sum, da se je denar na teti igralnicah vpo-rabljat za prolidržavne namene in da so uradniki na teh igralnicah bili večjidel člani narodnosoci-atislične stranke. Takoimenovana »avstrijska legija , ki je životarila na Bavarskem, bo sedaj končnoveljavno raz-puščena, kot |X>roča Heichspostc iz Berlina iz zanesljivega vira. Avstrijski legija je bila zadnje čase le še lepo ime za skupino ljudi, ki jih je morala nemška vlada zastonj preživljati po svojih koncentracijskih taboriščih odnosnib j>o taboriščih prisilnega dela. Dunaj, 13. decembra, b. Oblasti so odkrile veliko komunistično organizacijo, ki je imela podružnice po vsej Evropi. Dcslej je policija aretirala 20 oseb. Pri njih je našla mnogo propagandnega materiala. Ta centrala je imela svoje podružnice v Parizu odseke pa drugod v Avstriji Mirovni pakt obeh Amerik Vetih uspeh vseamsriške konference Bueuos Aires. 13. dec. AA. (Havas) Na pan-anteriški konferenci so delegati vseh ameriških držav jx>dpisali pakt o organizaciji miru na ameriškem kontinentu. Pakt ima biti čimprej predložen parlamentom ameriških držav v ratifikacijo. Po prvem členu j>akta so vlade vseh ameriških držav, ki so sprejele Briand-Kellogov pakt ali tako zvani pakt Saavedre l.amasa dolžne ob sleherni nevarnosti takoj pričeti razgovore in |>oga-janja za ohranitev miru. Drugi člen določa, da se morajo vse neprizadete ameriške države nemudoma sporazumeli o izvajanju obstoječih pogodb v svrho pobijanja vojne, če bi nastala vojna med dvema ameriškima državama. Enaki ukrepi so določeni tudi za primer, da bi nastala vojna izven Amerike, toda le, če bi v svojem nadaljnjem razvoju lahko |>ostala nevarna za ameriški mir. Pakt vsebuje še nekaj členov, ki j)a se nanašajo na po-stojiek, |K> katerem se ima pakt uveljaviti iu izvajati. Polog pakta je bil podpisan poseben protokol, ki pravi med drugim: Vlade ameriških držav hočejo sodelovati jiri ohranitvi miru in nastopiti proti stari praksi intervencije. Sporazumele so se o tem, da nobena država nima pravice vmešavati se posredno ali neposredno v notranjo ali zunanjo politiko druge suverene države. V primeru, da bi kakšna država kršila lo načelo, se morajo vse ameriške države nemudoma sporazumeti o akciji, s katero naj se odpravi nevarnost take. intervencije, hkratu pn ludi mirno uredi nastali sjior, ki je povzročil intervencijo. V primeru s|iorov glede tolmačenja določb novega pakta in dodatnega protokola, se ima |)oslo|>ali |x> načelu arbiirute. Po španskih bojiščih Modrid. 13. dec. b. Danes objavljata prvič obe stranki, da ni bilo nobenih spopadov na fronti. Blizu Madrida so vladna izvidniška letala opazila močno gibanje sovražnih čet na severovzhodnem delu bojišča. Postalo je jasno, da je sovražnik sklenil obkoliti mesto in ljudstvo prisiliti, da se vsled lakote preda. Po teh informacijah se trdi. da hoče general Frane« prodreti od severovzhoda proti jugn. da hi tako odrezal Madrid od vseh zvez z Valencijn. Dosedanje operacije nacionalnih čet proti Madridu v tej smeri doslej še niso imele prav nobenega uspeha, ker so republikanske čete generala Moleja vendo uspešno odbili nazaj, kajti lako na aragonskem bojišču kakor tudi na bojišču pri Gua-dalajarl nahajajo elitne čete madridske vlade. Čeprav zaenkrat še ni sledila tako dolgo napnve-dovana velika in končna ofenziva proti Madridu s strupenimi plini, pa jo odbor za evakuacijo Madrida obvestil, da sc > največji naglici evakuirajo preostale žene in otroci v južne španske pokrajine. Doslej je Madrid zapustilo do 300.000 otrok in žena ter starcev. V tukajšnjih političnih krogih posebno poudarjajo ,da je laž. da se na madridskem bojišču bori 27.000 sovjetskih vojakov, kakor je to objavil tuji tisk Madridska vlada priznava, da se liorijo v Madridu dohrovoljci iz skoraj vseh evropskih držav, poudarja pa. da so to dohrovoljci v pravem pomenu besede. Oni se borijo za ideale delovnega ljudstva in so prišli v Španijo večinoma jio tihotapskih jiotih brez vednosti vlad, katerim pripadajo. Da bi pa madridske prostovoljce spremljale podmornice in letala, kakor so na primer spremljale (KHH) vojakov nemške redne vojske, ki so se izkrcali v Cadixu, in pa 2oOO italijanskih vojakov, ki so se izkrcali v Algecirasii, je pa to navadna bajka, ker madridski prostovoljci prihajajo večinoma po kopnem v Španijo. Valcncija. 13. decembra AA. (Fabra) Republikanske čete so severno lluesce zavzele vasi Cor-voso. Avenillo in Ordcees. Rudarji-prostovoljci iz Ria Tinta pa so prodrli v gorovje okrog lluesce, kjer se je ]>ričela četntška borba z nacionalisti. Na vsej madridski fronti je vladalo včeraj zatišje. Le pri Monclou so nacionalisti dvakrat napadli republikanske postojanke. Obakrat so bili odbiti. Ministrstvo za mornarico in letalstvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da se je včeraj ob 14.30 v bližini Malage potopila podmornica C 3, ki pri- pada repubikanski vojni mornarici. Neka tuja jxxl-mornica jo je torpedirala. Loslej je bilo mogoče dognati, da so se rešili |x>veljnik podmornice kor-vetni kapetan Agostino Oarcija Vinav ter dva mornarja. ki so jih prepeljali na bolni.-ko ladjo Artabro. Radijska poitaja v Cordobi je snoči razglasila, da so nacionalistične čete na madridski fronti dosegle znatne us|iehe pri Jumeri. Nacionalistična letalska eskadrila je bombardirala nrko tujo ladjo z vojnim materijalom v bližini Malage. Po Madridu jia .o nacionalistična letala raztresla v tisočih letalih Francovo proklamacijo, v kateri najaoveduje odločilno ofenzivo na madridski fronti. Ministrtsvo vojne mornarice je izdalo snoči komunike, v katerem pravi: Popoldne ob 14.30 ie neka podmornica, očividno tujega jiorekla. potopila |Todmorni'X> C 3. ki je pri|)adala republi-kan ki vojni mornarici Rešili so se samo kapitan trgovinske mornarice Garcia ter dva mornarja, ki so" jih prepeljali v malaško bolnišnico. Pcsadka potopljene podmornee je štela 47 mož. Lishnna, 12. dec. c. Portugalski zunanji minister je danes izročil francoskemu in angleškemu veleposlaniku odgovor na noto, ki hoče izvesti posredovanje v španski državljanski vojni. Portugalska vlada je to noto in francoske in angleške predloge odbila. Malta, 12. decembra, b. Pred tukajšnjim pomorskim sodiščem je zaradi transporta ladje »Thornston«, o kateri so poročali, da vozi v Španijo 300 tankov, pričel proces na tožbo posadke ladje »Thornston«. Ta ladja je natovorila v Odesi tovorne avtomobile, za katere trdijo, da so tanki. Ko je ladja plula iz Odese, je britanski admi-ralilet izdal nalog, da morajo britanske vojne ladje omenjeno ladjo počakati pred Malto in jo prisiliti, da zapluje v luko, da se ugotovi, kakšen material vozi, To se je tudi zgodilo. Toda kom siia je ugotovila, da so na ladji le tovorni avtomobili, zaradi če.sar lahko nadaljuje pot v Kartageno, kamor je bila namenjena. Teda pa je prišlo do ne-prilik s posadko ladje. Posadka namreč smatra, da so avtomobili, ki so natovorjeni, tanki ter da jim pripada zavarovalnina v slučaju, če bi bila ladja torpedirana z ozirom na to. če pluje v vojno cono. Lastnik ladje pa je nasprotnega stališča. Sedaj se z zaniman em firičakuje, kakšen bo izid tega procesa pred pomorskim sodiščem in če bo mornar jem prisojena zavarovalnina v slučaju, da se ladja v španski vojni coni potopi. A i 'r /.' mm »Efitt J i t .. .. i« »rt „1 - ipm*. ^^f^rr* >% /i® fcr* H. .v ' t ii: ™T>'i g.«r '*' .Vjift J* n 9 I^UVsč?. •r ... > \ Itll-SBs 'f ' f■ f ms. f > V / .'s®' / Slika na levi: Novi angleški kralj Jurij VI pri vojaški paradi. Slika na desni: Fort Belvedere. kjer so se vršili odločilni razgovori med bivšim kraljem Kdvar-dum VIII. in ministrskim predsednikom Baldviiiom Krstni dan kralja Petra H. Belgrad, 13. decembra. AA. Nj. Vel. kralj je proslavil danes svojo krstno slavo sv Andreja Prvozvanega. V dvoru na Dedinju se je vršila ob 10.30 v dvorski kapeli svečana služba božja. Ob 11.15 pa rezanje slnvskega kolača. Obredu so prisostvovali Nj. Vel. kralj, Nj. Vel. kraljica Marija. Nj. Vis. kraljeviča Tomisluv iu Andrej. Nj. Vis. knez namestnik, Nj. Vis. kneževič Nikola, dvorske dume ter člani civilnega iu vojnega doma Nj. Vel. kralja. Obred je opravil Nj. Vel. kralj sam skupno z Nj. Vis. knezom namestnikom in redovim peš-polka kraljeve garde Ljubisavom Drnjakovičem. Sodeloval je dvorski protojerev Mihajlo Popovič. Povodom krstne slave kraljevega doma so bile poslane na najvišji naslov mnogoštevilne čestitke ob oseb in ustanov v državi in tujini, t katerih so bili podani izrazi udanosti in zvestobe ter izražene tople želje za dolgo življenje, srečo, slavo in napredek Nj. Vel. kralja. Nj. Vel. kraljice Marije. Ni. kr. Vis. kneza namestnika in kraljevega doma. Po najvišjem nalogu je pisarni Nj. Vel. kralja v čast izraziti zahvalo pncilinreni in ustanovam za poslane čestitke, kakor tudi vsein. ki so se oh tej priliki vpisali v dvorske knjige. — Iz pisarne Nj. Vel. kralja št. 120243. 10 letnica Pašiceve smrti Belgrad, 13 decembra ni. Vsi krajevni odbori JRZ v Belgradu. Zemunu in Pančevo so imeli danes komemorativni sestanek ob priliki desetletnice smrti 1^'ikole Pašiča. Po tem sestanku so se velike množice pristašev JRZ zbrale pred Pašičevo hišo, kjer je veliki državnik umrl. Na tej hiši je mestni odbor JRZ odkril spominsko ploščo. Govoril je ob tej |>riliik podpredsednik mestnega odbora Dragoljub Todorovič, belgrajski jiodžupan. Jama razstavila v Belpradu Belgrad, 13. dec. m. V umetniškem paviljonu na Malem Kalemegdanu je danes odprl svojo razstavo Matija Jama. Matijo Jamo srbska javnost že pozna iz časov med balkansko in svetovno vojno. Tako ie Matija Jama študiral skupaj s srbsko slikarico Nadeždo Petrovič v Monakovem. Prvič je Matija Jama razstavil v Belgradu ob priliki kronanja pokojnega kralja Petra L Osvoboditelja, drugič pa tik pred svetovno vojno. Topot razstavlja Jama 120 svojih slik in skic. Obenem je bila odprta v umetniškem paviljonu tudi razstava češkoslovaške umetnice Jan-kovske, ki razstavlja sliko Marije, ki jo bo podarila kraljici. Ho?thy na tov Ženeva. 13. dec. TG. Tukaj so se raznesle vesti, dn namerava v bližnji bodočnosti regent IIorthy napraviti potovanje v inozemstvo. Vest je razširil pariški >Petit Parlsien«, ki je običajno zelo dobro informiran o vprašanjih, ki tičejo jugoslovanske politiko. V Ženevi so vest, du se hoče llorthj' udeležiti večjega lova v Jugoslaviji sprejeli z. veliko zadovoljnostjo, ker bi ta obisk pomenil, da se duh Zveze narodov vedno bolj uveljavlja tudi v srednji Evropi. Jugoslovanski zastopnik jiri Zvezi narodov je časnikarjem, ki so ga spraševali o verodostojnosti te vesti, odgovoril, da mu ni o tem nič znanega, a da jo smatra za verjetno in v skladu z mirovno politiko Jugoslavije. Na telefonsko vprašanje v Budimpešto, če je vest resnična, časnikarji niso mogli dobiti nobenega zanesljivega odgovora, češ, da Se ni znano, s kakšnimi načrti se peča regent admiral Horthy, ki je sicer znan kol strasten lovec. Letalska katastrofa v Angliji Sest letal poškodovanih 3 piloti ubiti London, 13. decembra, b. V teku včerajšnjega dne je doživelo britansko vojno letalstvo hudo katastrofo, v kateri so našli smrt trije prvovrsini piloti, štirje pa so se rešili s skoki s padali. Sedem težkih bombardrjev je dobilo nalogo, da poletijo kljub slabemu vremenu in hudi megli iz Belfasta v Doncaster. Od celotne eskadre pa je prisjieto na cilj samo eno letalo. Ko je eskadra letela čez vrh Pennie. je zašla v strahovit vihar in meglo ter je popolnoma izgubilo orientacijo. Eskadra se je tudi takoj razdelila. Eno letalo je pričelo goreti in treščilo na tla ter pokopalo pod seboj tri pilote Drugo letalo je tudi pričelo goreti, vendar pa je posadka, ki je štela šitri osebe, poskakala z letal in se rešila s padali. Ostala letala so se morala spustiti v Chesireju zaradi defektov na motorjih. Samo eno letalo je prispelo na cilj ter se spustilo pravilno na letališču v Doncastru. Irska svobodna Duhliii, 13. der. h. Predsednik irske republike de Valere je izjavil včeraj predstavnikom tujega tiska, da jc sedaj ustavna moč britanskega vladarja v notranjosti republike Irske samo uomi-nalna. Britanski kralj Jurij VI. bo v bodoče lahko imenoval na Irskem samo še svoje diplomatske predstavnike, ker ho njegova moč samo še takšna, kakor je v ostalih dominionih. Podpisoval bo lahko samo mednarodne pogodite in temu slične sklepe mednarodnega položaja. Položaj generalnega gu-\eriierja se ukine, njegovo dolžnost pa prevzame predsednik irskega parlamenta. Ljubljanska kronika Nesreča steklarja. Danes so z vlakom pripeljali v Ljubljano iz Trbovelj 19 letnega Ludvika Pišlerja. Mladenič je zaposlen v steklarni v Hrastniku ter je davi delal do 4, nakar je odšel z dela po doigi poti čez hrib v Trbovlje. Na ledenih tleh strme poti mu je spodrsnilo, tako da je padel ter si zlomil desno nogo v členku. Klical je na pomoč, dokler ga niso slišali ljudje, ki so ga spravili v dolino. Na ljubljanskem kolodvoru ga je sprejel reševalni avto ter ga prepeljal v bolnišnico. Hitro zasačen vlomiiec. Izmed vlomov, ki se zadnje dni v Ljubljani tako množe, je posebno zanimiv vlom v Fabjanovo gostilno v Šiški. Vlomilec je vdrl v gostilno, tam nagrabil večji kup obleke, pograbil za dnevno blagajno ter v njej našel nekaj gotovine, nato pa je opazil steklenice dobrega likerja, ki «i ga jc zaželel. Krepko je nagnil steklenico ter se pošteno upijanil, nato pa je odtaval po Celovški in Gosposvetski cesti proli sredini mesta. Popolnoma pijanega človeka z velikim zavojem pod pazduho je ustavil blizu kavarne »Evrope« stražnik, ki ga je odvedel na stražnico. Izkazalo se je, da je po svoji nerodnosti padel v roke policije zelo nevaren in prefrigan vlomilec. Belgrad. 13 dec. m Na tukajšnjem vseučilišču so imeli dmies sestanek vsi dijaki belgrajskega vseučilišču. Sestanek, ki je potekel v popolnem redu in miru, je obiskalo tudi več vseučiliških profesorjev. Na njem so sprejeli resolucijo, v kateri prosijo in zahtevajo znižanje taks in šolnin. Akademiki zahtevajo progresivno znižanje šolnine, znižanje vpisne takse? na 5 din, ustanovitev podjior-negu fonda in znižanje laboratorijskih taks ter volitve za Pobratimstvo. Pogodbeni poštarji za svoj pokoj, sklad Ljubljana. 13 decembra. Važno zborovanje, ki se tiče vse države, je bilo danes dopoldne v Ljubljani v veliki dvorani hotela »Metropol-. Tam je bil namreč občni zbor Pokojninskega sklada pogodbenih poštarjev. Ta sklad obstoja od leta 1031 ter deluje |io vsej državi. Pogodbeni poštarji namreč niso več tisti sijajni gosjiodarji podeželja z lepimi dohodki in z vso mogočnostjo, temveč le skroinn- nastavijenci. ki v primeri z. rednimi državnimi nnstnvljenei nimajo skoraj nobenih pravic. Tudi nimajo zaenkrat nobenega upanja na kakšno državno pokojnino ler so si zaio iz. lastnih sredstev osnovali pred petimi leti svoj lastni pokojninski sklad, da se zavarujejo za starost Občni zbor jc otvoril in vodil predsednik Pokojninskega sklada, g Josip Art iz Alibunarja. ki je predlagal udanostne brzojavke dvoru, pozdravno brzojavko poštnemu ministru ler pozdravil posebno zastopnika poštnega ministra g dr. Lamuta. personalnega šefa pri ljubljanskem poštnem ravnateljstvu, in g. Mlača. referenta za pogodbene poštarje. Glavno poročilo je podal tajnik g. Arsenije Jovanovič iz Medvedjega. Opisal je položaj |iogod-henih poštarjev ter navajal, da ti nikakor nimajo li-slih ugodnosti, ki jih uživajo drugi kontraktualni državni uslužbenci. Pogodbenim poštarjem se je posrečilo le lo, da imajo v bolnišnicah pravico, da v primeru zdravljenja plačajo polovico običajnih stroškov Nimajo pa ne pravice za železniško vožnjo niti pravice do pokojnine in ne drugih jired-nosti. ki jih uživajo državni uslužbenci Kljub temu pa je pokojninski sklad poštarjev uspeval, ker jo imel živahen promet, saj je na leto izplačal po 100.000 din pokojnin. Zrastla je ideja naj bi sc pokojninski sklad podržavil. S to idejo soglaša ludi poštni minister Kaludjerčič Država bi seveda nekaj prispevala, to je z dotacijami, obenem pa bi prevzela tudi garancijo za izplačilo pokojnin. Sprejeta je Iii la nato soglasna resolucija, naj uprava Pokojninskega sklada doseže podržavljenje, ako pa to ni mogoče, pa naj se vsaj uredba o pod-jiorah kontrnktualnemu pomožnemu državnemu osebju razširi ludi na pogodbene poštarje, ki bodo imeli od nje prav lako mnogo koristi. Člani Pokojninskega sklada pogodbenih poštarjev naj pravtako uživajo brezplačno zdravljenje po vseli bolnišnicah, državnih in samoupravnih, in naj dosežejo pravico do posinrtnin Debata na občnem zboru je bila precej živahna, vendar pn so bili vsi sklepi soglasno sprejeti. Mestni vozni park v Ljubljani potreben obnove Med slaba spričevala o gospodarstvu v mestni upravi bivših občinskih uprav spada tudi mestni vozni park, v prvi vrsti avtomobilski vozni park. Leta in leta se je to vprašanje zanemarjalo in tiikdo se ga ui resno lotil. Ves težki avtomobilski park je še deinobilizacijska roba. Nov je edino škropilni avto bivše občine v Mostah, ki pa je za mestno uporabo premajhen (pač pa Iii mogel dobro služili kaki manjši mestni ali trški občini). Sicer pa vsa letu po vojni ni bilo nič novega. Mestna pristava ima zdaj (i škropilnih avtomobilov s tanki 8000—4000 I in še omenjeni škropilni avto bivše občine Moste s tankom 1500 I. Vsi razen zadnjega so zastarelega sistema in zahtevajo mnogo kuriva. Moderni vozovi te vrste se kurijo z. ogljem, kar je dokaj ceneje; poleg tega imajo večje tanke in jih ju mogoče uporahiti ludi v druge namene, — na pr. za prevažanje gramoza, snega, smeti itd., ker je možno tank hitro sneti in ga nadomestiti z drugo opremo. Koliko bi bilo s takimi vozili jirihranjenega na kurivu in koliko dela'bi mogli opraviti, ki g nzdaj opravljajo konjsko vprege I Pred leti smo videli na ljubljanskih ulicah posebne pometalne stroje. Danes jih ni videli več, pač pa počivata dva taka stroja v zavetju mestne liristave Sta zastarela, nepraktična za mestne ulice, ker preveč kadita. Uporabna pn bi bila za kako manjšo občino Za ljubljanske potrebe bi biti nujno potrebni novi, moderni pometnlni stroji na avtomobilskem vozu (sedanja sta na konjsko vprego). Z nabavo novih in modernih avtomobilskih voz hi bilo ludi rešeno vprašanje znjioslitve šoferjev v zimskem času (ker Iii bilo škropilne avtoino bile možno uporabiti prav tako za odvažanje snega in podobno). Zdaj so deloma zaposleni s popravilom sedanjih vozov. Pripomniti pa je, da taka pojim vila starih vozov mnogo stanejo in da bi z nabavo novih tudi ti stroški odpadli. Mestni avtomobilski vozni |>ark obsega 7 škro-pilnikov, 2 tovorna avtomobila (za prevoz, gramoza in premoga). Last mestnega zaklada je tovorni avto za izpraznjenje greznic, ki pa se nc uporablja, ker ima uničeno pneumaliko, ni |)a bilo kredita za novo pneumafiko. Na pristavi počivata poleg tega že omen jena pometal na stor ja, štirje škropilni vozovi (na konjsko vprego) z železnimi kotli, a se ne uporabljajo, trije snežni plugi in 9 sme-turških voz (7 zaprtih in 2 odprta). Omeniti je še, dn [ločiva na pristavi skoraj nov in popolnoma dober sušilni stroj za stavbe (stanovanja), katerega so uporabljali komaj eno leto. (Poraben bi bil zu kako gradbeno jiodjetje.) Kakor nešteto drugih vprašanj, tako bo tudi vprašanje izboljšanja voznega parka obremenjevalo bodoče proračune. Treba bo skrbeti za nabavo novih škropilnih in drugih potrebnih voz. Današnja mestna uprava je v podobnem jx>ložaju, kot novi gospodar nu zanemarjenem posestvu, katerega želi in hoče dvigniti. Za to pa je treba mnogo truda in žrtev. Samo po sebi se nič ne izboljšuje, temveč le slabša. Hudo je pri tem, du se mora tak novi gospodar (na zanemarjenem posestvu). mesto da hi s svojimi silami, voljo in zmožnostjo gradil dalje, posvetiti v prvi vrsti temu, da popravi in nadomesti knr so pred njim zanemarili in zapraviti Toda krepka volja in vztrajnost morata končno tudi takemu delu prinesti uspeh. Koroška slovenska krajevna imena V zadnjem »Ponedeljskem Slovencu« smo ponatisnili dekret koroškega varnostnega nadzornika, nekdanjega Slovenca Pcrkota, s katerim je prepovedal »Koroškemu Slovencu« uporabo slovenskih krajevnih imen v naslovih člankov. Ponatisnili smo tudi pritožbo »Koroškega Slovenca«. Gosp. Perko je na pritožbo odgovoril, ki jo po -K. S.« zopet posnemamo. Glasi se: »Na vlogo z dne 24 novembra sc uredništvu lista »Koroški Slovenec« sporoča, da se odredba z dne 19. novembra 1936, SD VI-134 3 36, spremeni v toliko, da je dovoljeno navajanje slovenskih krajevnih imen v oklepaju za nemškimi. Odredba, da se morajo vedno v prvi vrsti rabiti nemška krajevna imena, ostane v veljavi. Varnostni nadzornik Koroške: Perko.« In res, »Koroški Slovenec« je v svoji zadnji številki že moral ubogati novo povelje ter prinaša krajevne novice pod nemško-slovenskimi označ-kami. Tudi to dejanje koroške varnostne oblasti še ne bomo komentirali, ker se nam zdi, da ima »K. S.« pravico do pritožbe na višjo oblast. Ako se motimo in je odločitev g. Perka nepreklicna, bomo o tem poročali ter navedli takoj nekaj mož- nosti, kako se na takšna izzivanja, ki v avstrijski ustavi niso dovoljena, mednarodnopravno pa so samovoljne kršitve obstoječih pogodb, lahko v naši državi odgovori, ako se g. 1'erkotu odnosno njegovim svetovalcem ali starešinam zdi prav, da nastopimo pot represnlij. Kako gleda inozemstvo na našo Planico lasa božična razstava '^ri vam nudi najugodnejšo priliko, Vilv da si izberete praktična božična in novoletna J„rila F. KoHmann t t tSSSm^ Cankar je te dobil spomenik v Clevelandu Ljubljana, 12. decembra. Naši javnosti je znana afera o Cankarjevem spomeniku v Jugoslovanskem kulturnem vrtu v Clevelandu. Naši domači nasprotniki v Ljubljani so lo zadevo razkričali, kakor da gre za borbo, komu naj se spomenik postavi, ali škofu Baragi ali pisatelju Cankarju. Resnica pa je, da se je razvilo med ljubljansko mestno občino in med cleve-landskimi Slovenci 1. 1932 prisrčno dopisovanje, ki dokazuje veliko hvaležnost ameriških Slovencev mestni občini za krasno darilo, namreč za Cankarjev kip. Ameriški Slovenci v teh dopisih izražajo vso ljubezen do svoje stare domovine ter smatrajo podarjeno Cankarjevo soho kot dokaz, da jih domovina ni pozabila. Ti dopisi so vredni, da se ohranijo za našo kulturno zgodovino. Prvi aferi je sledila druga mučna afera: nekaterim v Ameriki ni ugajalo, da bodo spomenik postavili ljudje, ki so katoličani, ne pa oni. Zato so kratkomalo Cankarjev kip — ukradli! Cankarjev spomenik bi torej padel na ta način v vodo, po zaslugi ameriških slovenskih liberalcev in socialistov. Toda do te sramote ni smelo priti in zato so se vrli ameriški Slovenci odločili, da si sami nabavijo potrebni Cankarjev kip. Iz dopisa, ki ga je pravkar prejel ljubljanski župan dr. Adlešič, navajamo naslednje podatke: Ameriški Slovenci niso vrgli puške v koruzo in to, kar so obljubili, so hoteli tudi storiti. Dne 26. novembra t. 1. so v Clevelandu v Jugoslovanskem kulturnem vrtu odkrili spomenik Ivanu Cankarju, hkrati pa tudi spomenik Simonu Gregorčiču. Novi lik Cankarjevega oprsja je izdelal ameriški slovenski umetnik g. RudolI Mafko. Pozneje bo izdana tudi spominska knjiga, v kateri bodo priobčili sliko novega Cankarjevega kipa, nato opisali slavnost odkritja ter priobčili med drugim tudi članek ljubljanskega župana dr. Adlešiča in članek dr. Rozmana. Cankarjev spomenik etoji na monumentalnem podstavku. OS slovesnosti so ameriški Slovenci tudi prečitali dop^ ljubljanskega župana. Sporočilo o tej lepi kulturni slovesnosti je podpisal glavni tajnik Jugoslovanskega kulturnega vrta g. Jože Grdina, sin znanega ljubitelja ameriških Slovencev g. Antona Grdine. Ameriški Slovenci so sc torej spominu Ivana Cankarja in stare domovine dostojno oddolžili in manifestirali svojo kulturno vzajemnost s slovenskim narodom. Pripominjamo še, da ie bil ves spor: ali Baraga ali Cankar, nepotreben, ker ima-io Jugoslovani v svojem kulturnem vrtu v načrtu prostora za 12 spomenikov. Od teh stoje sedaj: Cankarjev, Baragov, Gregorčičev in Njegošev. Zidarji za kolektivno pogodbo in za zakon o minimalnih mezdah Ljubljana 13 decembra. Važen sestanek za slovensko gradbeno stroko je bil danes dopoldne v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani. Sestali so se namreč delodajalci ter predstavniki gradbenega delavstva, ki so sc pogajali za sklenitev enotne kolekbvne pogodbe za vse gradbeno delavstvo v SlovenijL Pri pogajanjih so bili navzočni predstavniki Inženjerske zbornice, Društva graditeljev. Društva zidarskih mojstrov v Ljubljani in Mariboru, Društva tesarskih mojstrov v Ljubljani in Ljutomeru in zastopnik tehničnega oddelka banske uprave. S strani delavcev pa so bili navzočni zastopniki Zveze stavbenega delavstva iz Ljubljane, Maribora, Celja, Boštanja. Kranja, Jesenic, Škofje Loke in Preserja, dalje zastopniki Jugoslovanske strokovne zveze. Narodne strokovne zveze in Strokovne komisije. Vsi zastopniki so složno naglašali željo, naj bi se čimprej sklenila skupna kolektivna pogodba. Sprejela jc bila resolucija na vlado, v kateri lako zastopniki delodajalcev kakor tudi zastopniki delavcev gradbene stroke v Sloveniji prosijo, naj hi kr. vlada v najkrajšem času izdala okvirni zakon o minimalnih mezdah in pravilnik o pohajanju šušmarstva. Z zakonom o minimalnih mezdah naj hi bila zajamčena pravična ureditev razmerja med delodajalci in delavci, pri leni pa naj hi bile vpo-števane gospodarske razmere in življenski standard po posameznih banovinah. Pravilnik o pobijanju šušmarstva naj onemogoči vsako izvajanje gradbenih del po raznih neupravičencih, ki ogrožajo obstoj podjetnikov gradbene stroko ter ovirajo pravilno izvajanje kolektivnih pogodb. Po krajši razpravi o načinu nadaljnjega dela je bil soglasno sprejet sklep, naj se sestavi paritetna komisija, v kateri naj ho pe šest zastopnikov delodajalcev in delavcev. Ta komisija naj predela vso kolektivno pogodbo, elaborat pa naj bo predložen plenumu zastopnikov v končno odobritev. To pa po možnosti še pred novim letom. Slovenski pianist A. Trost koncertira drevi ob 8 v filharmonični dvorani. Spored koncerta obeta v svoji raznolikosti domačih in tujih umetnin prvovrsten užitek. Thompson Sel on pride v Ljubljano Ljubljana, 13 decembra. Danes je bilo v Ljubljani zborovanje Jugoslovanske gozdovniške lige. Zborovanje je bilo v lovski dvorani hotela Metropol". Z zborovanja je važno samo poročilo, da pride ustanovitelj gozdov-ništva Ernesl Thompson Solon poleti v Evropo ler bo obiskal ludi Jugoslavijo in Ljubljano. Thompson Seton je svetovnoslaven ameriški pisatelj ki je napisal več lepih knjig iz živalskega sveta ler jih opremil s svojimi sijajnimi slikami Za starosta gozdovnikov je bil izvoljen ponovno g. Praniinir Kozinc iz Ljubljane, za jiodstarosto dr. Vilko Marin iz Maribora in za vrhovnega načelnika g. Klej-čnik iz Maribora. Krojaškega pomočnika Inozemski listi so mnogo komentirali predlog naše zveze, da se uvede nov šjiort — snuiško letenje Kakor je prvič ta predlog vzbudil dvome o jiotrebi te nove športne panoge, o tem, ali je taka razlika res podana tako se vedno bolj oglašajo v listih strokovnjaki, ki se zavzemajo za upravičenost tega predloga iu potrebo priznanja delu, ki ga je doslej pokazala Planica. O Wintru in ZUrškem Športu, ki sta prva komentirala ia predlog, smo že pisali. Medtem so izšli članki tudi v drugih listih. Nekam nezaupen 'e dunajski Sporttagblatt, ki je v svojem prvem Hauku razlagal vso stvar Ic kot izhod iz zagate v katero je spravila Kisa Planico s svojo zabrano. V svojem drugem članku, ki ga prinaša jxnl velikim naslovom: Sinuški letalci iz Planice«, razpravlja o utemeljitvah udruženja smučarjev 1'la 6 niča za uvedbo novega športa m dostavlja, da je pač najbolj zanimivo, kakšno stališče bo zavzela Fisa do tega predloga in če bodo ostali pri svojem Mariborski drobiž Maribor, 13. decembra. Dobrodelen koncert Podmladka Rdečega križa. Za državni praznik 1. decembra napovedani koncert Podmladka Rdečega križa se je vršil današnjo nedeljo popoldne ob 3 v veliki Unionski dvorani. Ta koncert se vrši vsako leto pred Božičem ter je njegov doprinos namenjen Društvu za podporo revnih učencev, ki obdaruje za Bož č nad 800 revnih mariborsih otrok s kompletno obleko, |>eriloiii in obuvalom. Koncert je vsako leto zelo skrbno pripravljen ter nudi številnim obiskovalcem lep umetniški užitek. Ta svoj sloves je opravičila tudi današnja prireditev ki je glede pestrega sporeda in eksaktnega. mestoma naravnost umetniško dovršenega izvajanja dosedanje take mladinske koncerte celo prekašala. Ugajala sta zlasti dijaški orkester Glasbene Matice pod vodstvom domačega umetnika Tarsa Poljanca, k,i je lepo zaigral razmeroma težke skladbe Haydna. Pesterja in Mendels-sohna ter mladinski zbor Glasbene Matice, ki je dobil s prof. Bajdetom izvrstnega učitelja. Zbor je pel narodne jiesmi. Ugajala sta tudi šolska zbora. Prav impozantno je zvenel nastop govorečega zbora, ljubka je bila harmonikarska točka, občuteno jxxlana deklamacija, zelo zanimiv pa nastop brhkih telovadcev meščanske šole in rajalni nastop deklic. Navdušeno priznanje sta žela dva mlada umetnika na violini, ki ju je spremljal na klavirju znani mariborski virtuoz dr. Roman Klasinc. Sodelovale so pri koncertu vse mariborske šole ler pokazale, da je vzgoja mladine tudi na glasbenem področju na veliki višini Obisk prireditve je bil zelo lep ter so jo med drugimi posetile tudi ugledne osebnosti iz mariborskga javnega življenja. Lepa božičnica. Marijina družba mater iz frančiškanske župnije je priredila danes popoldne v Mladinskem domu v Cvetlični ulici poti vodstvom svoje predsednice gospe Goleževe krasno in prisrčno uspelo božičnico. Prav jiosrečeno je bil izbran s|iored. ki jc obsegal poleg pevskih točk, de-klamacij. nagovora tudi lepo igro »Iz nebeških višav«. Ob zaključku |e bila vesela licitacija božičnega drevesca. Na božičnici je bila obdarovana mladina revnih članic s prav lepim, darili. Delovna zajednica lotoamalerjev. Snoči se je osnovala v okviru mariborskega foto-kluba posebna »delovna skupina«. Pri osnovanju so bili prisotni tudi nckatri odlični foloamalerji iz Zagreba, ki so poselili mariborsko razstavo jugoslovanske fotografske umetnosti ter so sc o razstavljenih delili kar najbolj laskavo izrazili Iskra iz dimnika jc zanetila hišo in hlev posestnika Časa Franca v Dravogradu ter je oboje pogorelo. Skoda je precejšnja ler so oškodovani poleg lastnika tudi nekateri drugi stanovalci. trdnem stališču. Volkischer Beobachter prinaša v daljšem članku svoje odlične športne rubrike razjiravo: Skok ali jx)let?« in razpravlja, kako je stnuški šport obogaten z novim pojmom smuškili poletov kot rezultatom dosedanjih prireditev v Planici, ki jim ni mogoče odrekati velikega usjieha. Za predlog pravi, da je zelo podrobno in prepričevalno utemeljen. Novi šport smuškega letenja zahteva predvsem nove in pravilne športne naprave: letalnice. Ne more sicer Fisa samo jiotrditi nove discipline, odločiti mora kongres, ali do tja se bo iskalo in študiralo naprej, disciplina pa ostane kot prosta, od Fisinih pravil neodvisna športna jvanoga, ki se bo morda razvila tudi do 120 m. Dr. Ilarald Reinel, ki je bil lani v Planici drugi z «K) m skokom, j>iše v Neueste S|x>rt Zei-tung v velikem članku >S sulico na Planico« zelo ostro proti ukrepom Fise in primerja, kako so skakači le neradi skakali na mnogih te/kili skakalnicah 40 m skoke z velikim ri/ikom pa je bilo vse lepo v skladu s Fiso V Planici vsega tega ni. Tam je prost polet in riziko minimalen, padec nenevaren. Ojiozarja, da bi si morala Fisa prej ogledati napravo, predno jo je zabranila. Opozarja na slabe posicdice jiogrešne odreditve daljave zaleta, ki sc |iotem med tekmovalci maščujejo, kot je bilo lo osobito vidno v St. Moritzu o priliki zimske olimpijade Ravno razmerje med zaletom in doskočiščem pa smatra dr. Reinel v Plani^ za idealno rešeno. In kar se senzacije tiče, pravi, da ni bila manjša senzacija, ko je skočil smučar prvič preko 60 m. ali v Pontrezini, ko jc šlo prvič preko 70 m In tamkaj je šlo predvsem za tujsko prometno propagando, o čemer v Planici ni govora. Opozarja na norveške poi/ku:e doseči 100 m skok in pravi koncem: Sicer pa l>o za-brana trajala samo dotlej, dokler ne bodo skočili Norvežani doma 100 m. Ta članek je z malimi izpremembami in lepimi posnetki Planice ponatisnili Der Wirrter« v svoii četrti številki. »Franklurter Zcitung'- prinaša pod naslovom: >Nemška skakalnica za vežnanjc smuškili poletov« daljši članek, v katerem opisuje člankar pravilnost teorije in obstoja smuškili jioletov ter se sklicuje pri tem na poročilo znanega norveškega prvaka Becka, ki jc občutil, da manjka n. pr. Švedom pri velikih skokih ravno polet, kar jc baje tudi pri Nemcih slučaj. Članek opisuje nato Plan ico kot tako. njene naprave za skoke in polete, le|K>te pokrajine in ojx)zarja na koristi nove šole za snuiške polete. Končno pravi, da se je misel take letalnice pojavila v Nemčiji /e pred dvema letoma in samo pomanjkanje denarja jc preprečilo, da bi se razen v Planici tudi v nemških gorah vzgajali smuški letalci. Tudi angleški »Daily Mail« ie jirinesel članek o tem predlogu iu zahteval od Udruženja slike in gradivo, dalje Chicago Tribune itd. Zanimiv članek preko dve strani jc napisal Bildstcin v službenem glasilu Avstrijske smtiške zveze »Der Ski«. V članku opisuje krasoto Planice in Jalovca, zgodovino sinuškc skakalnice v Planici, ovire Norvežanov in pa faklično vrednost rezultatov. ki jih je Planica pokazala. Prisoten je bil kot sodnik na vseli treh prireditvah v Planici ter jc kot jiodpredsednik avstrijske smtiške zveze iu eden najstarejših sodnikov za skoke priznan strokovnjak. Opozarja, da mu je ing. Blotidek že pred 2 leti razlagal, da to niso več skoki, temveč i^oleli ter ga veseli, da so sedaj ludi drugi strokovnjaki prišli do enakega prepričanja. Ako tudi je hotela Fisa zadati s svojim sklepom Planici smrtno obsodbo, nc more nihče preko tega, kar je v Planici pokazala in dokazala v praksi. Vpraša, kaj bi se zgodilo, ako bi na dau letošnjih skakalnih tekem v Planici skočil Andersen na Norveškem 100 meslo % m, in če bi ing. Straumann, ki ie že leta 1935 Planici čestital na uspehi h in trdil, da je uspeh Planice potrdil njegove dolgoletne trditve; nc stavil sam 8 mesecev kasneje predloga, da se Planico zabrani — a Fisa sprejme tak predlog, ne da bi si pogledala stvar, nc da bi jo proučila. Luther, pravi Bildstein, ima popolnoma prav. ko je rekel, da se bodo v nekaj letih čudili, kako se je moglo s Planico tako postopati! Naj sc pusti Planici delati, kakorkoli /e tačas naj se pridejo teoretiki tja učiti, dokler pa tega ni, velja za vse s j>olno upravičenostjo pregovor: »Žalostna je, dragi prijatelj, v.-.i naša teorija,« praksa govori drugače! V tetn smislu se tretira ta predlog n.ise zve/e v inozemstvu. 1/ vsega je razvidno, da so mero-dajni srednjeevropski strokovnjaki in časopisje sprejeli ta predlog kot popolnoma umestno rešitev vprašanja smuškili skokov in poletov in dn mu je s strani večine zvez podpora zagotovljena. Predlog bo siccr čakal na uvedbo v mednarodne pravilnike že dve leti, dokler se ne bo kongres l ise sestal, toda do tja se bo zbralo šc mnogo več gradiva, ki bo v stanju prepričati o pravilnosti tega pred-loga še zadnje omanljivce ln še nečesa ne smemo pre/reti. Razprava o tem |iredlogu po vseli važnejših srednjccvrop"kili listih jioinenja istočasno ogromno tujskoprometno reklamo za nas, kajti ne samo kar je tiskanega, v vseli smuškili krogih, organizacijah, klubih in /vr-zah, pa tudi pri vseh smuških prireditvah bo vedno živahen predmet razprav jugoslovanska Planica in jugoslovanski predlog /a nov šjiort suiuskiii izletov! Francija: Ju josiavija t: 0 (t; 0) Pariz, 13. dec. m. Reprezentančna tekina med našo in francosko nogometno edinico je končala z zasluženo zmago Francozov, ki so pokazali, da so vigranejše moštvo. V našem leaniu je odlično igrala ožja obramba, krilna vrsla pa je bila 11:1 svoiem mestu šele v drugem polčasu. Napad i« igral nepovezano in preveč individualno. Zaradi tega tudi ni uspel, da bi kljub premoči na krilu ob koncu igre izenačil. Tekma ie potekla oh burnem bodrenju mnogoštevilnega občinstva. Jugoslavija: Szeget 3:2 (1:2) Belgrad, 13. dec. m. Pred tisoč gledalci j^ danes popoldne oslabljena Jugoslavija komaj premagala madjarski klub Szeget. Madjari so bili na polju zelo dobri, pred golom pa neodločni. To jo tudi krivo, da so današnjo tekmo izgubili, Zagreb. 18. der. b. Ciradjanski-llašk 7:3 (3:1). Burna skupščina JNZ Belgrad, 13. dec. m. Danes dojKildne se je v prostorih tukajšnje Delavske zbornice začela 10. skupščina Jugoslovanske nogometne zveze. Skupščini prisostvujejo tudi delegati iz Slovenije in sicer dr. Kosti, ki zastopa Ljubljansko podzvezo in njenih 46 klubov, gg. Kosti in Konjič ir Maribora, ki zastopata osem klubov iz Maribora. O tajniškem poročilu se je razvila ostra in mestoma zelo burna debata. Opo/iciia, ki želi vreči sedanj.> upravo, upa, da ji bo lopot to uspelo, ker je tudi zagrebška podzveza zavzela proti sedanji upravi negativno stališče skupno / nezadovoljnimi klubi ostalih podzvez. V času, ko to poročamo, .skupščina še traja in je verjetno, da bo debata trajala celo noč. * Slovenska lahkoatletska podzveza (službeno! Prva .seja novoizvoljenega odbora ho danes ob v klubski sobi kavarne Union. Vabljeni vsi novo.-, izvoljeni gg. odborniki. — Predsednik. ASK Primorje (centralni odbor). Seja centralnega odbora bo danes ob 20.30 v kavarni Zvezda. Predsedstvo. Radio Programi Radio Ljubljana i ločen program domačih in tujih ini-tuj vam nudi reviiu »RADIO LJUBLJANA« Prtnrrtrljek. II flrcrmbra: 12.11« Zvi,Ui u ilul.n h div.ol (|,lfm'f| — 12.i:> Vrnili«, poročila - i:i.nil l';i-. -P" iikI, obv.-stilu — 13.1.'» Koucorl baletne frodhe (plof> H.00 Vreme, bor/ti — 1S.IM Z.lravmfoi ura: II preloa nI H|>loii: Življenje v slriulallju in obilju (C. ,lr. A. lire. cel.ii — 18.30 VenJi dnevi v Kijem, vanftek ukraJUi-»kili pesmi (plošča) - |S.:ni Slovenska nnro.lna pršem (it. Kratice Mnroll) I9.G0 f'.'i«. vreme, pnroOlla. s|">re.|, obvestila — 19.30 Nas. ura: PoAetkl narodno-tHM tlftinffa »jvljonlH v 1'odravjn (Krmijo llnš, prnf.i 1 ».."■'• Zanimivosti — 20.00 Prenos koncurta I,jul,ljan.sk'ir<> dalnega kvarteta (Mozart, Zebre, Grlsg) - 22.no i a«, vr-Miur, pot" ila, spored 22.1.'» Zvoki * ' • n nulljskl orkester) Drugi programi i ločen program domačih in tujili imsiaj vam uud' revija »RADIO LJlJliLJ \NA« Ponedeljek, H. rircembra. Ilrlinnil: J" Opora. Zitffrrh: -Jo Komorni tri". — Vokalni kon^erl. •jn.hu Trlo — -l.:tfl l!a 32.30 VkilonMo. 23.1.» P!osne ploSf-e. — Trst Milom 17.15 Plesna Klnslia. — Ji -4U Nartnlna In pestra i:la-l>a. — 22 1.1 Orkestralni koncert. — Tlim lloii: 211.40 V iolina. 21 .SKI tirra. — Vraga: 10.211 Lahka glasba. 20.51i Simfonični koncert — 22.15 Violina. 2.1 Orcle. -- 1'nrinnt 20 Orke.Kira.ini koncert. - 21 litra "l."i> Voknini koncert. — 22 Simfonien: koncert. 2.1 1*l.'-no plo^-n. — l.ipsko: 31 Tirolski vočor. — Hluttgurl: 2n.ll) l/on«lonskl filharuioniki. + DOTRPELA JE IN ODŠLA PO VEČNO PLAČILO PRED VSEMGOCNFP' NAŠA DOBRA MAMA, GOSPA FRANČIŠKA KETTE ROJ. IGLIC V VISOKI STAROSTI 94 LET. - SPREMILI JO BOMO NA NJENI ZADNJI POTI DNE 15. DECEMBRA 1936 OB POL DEVETIH DOPOLDNE IZ HI$F ŽALOSTI V ŠT. VIDU NAD LJUBLJANO ŽALUJOČA RODBINA KETTE IN SORODSTVO 1 ■ , ., ; - - 'vi*-.;'. '•, .'-a' <1',, '■'.r-v' 'i-. ;.;. :'■. ' v. V. .. ■ V 1 Jtl '. .-'f '"T- r v * * i.v : >\:. >' '.-i' • J- ■ >,- . Raznarodovanje koroških Slovencev Po božičnih praznikih lanskega leta je sklical koroški lleiinatbunil svoje najboljše moči iz slovenskega dela Koroške, po večini poriemčene učitelje, na tridnevni tečaj v Celovec. Da na tem tečaju niso mlatili prazne slame, temveč so gg. referenti: Perkonik, Kajbič, \Vutte. But\i, Košir itd. rešili svoj program do zadnje pičiee, lo vemo. — Posledice tega tečaja so se ludi kaj kmalu poka- j mnogo dolžni zale. Poleg političnih in gospodarskih voditeljev, j ki jih je Heimatbund že od plebiscitnih bojev , naprej imel nastavljene po čelen, slovenskem oze- | mlju, so si sedaj postavili še svoje lastne kul- j turne« zastopnike, ki so prirejali tako zvane llei matabende, (domovinske večere), katere je deloma prenašala tudi dunajska radijska postaja. — Ustanavljala so se pevska društva, in pritisk na šoloobvezne in Soloodrasle otroke, da se poslu- j žujejo izključno le nemške) Drugi namen žrtve za obmejno ozemlje je omiliti bedo mnogih koroških brambovcev. To je |K)sebno poglavje zase, ki se tiče predvsem Korošcev. Tisti, ki so nekdaj zastavili svojo kri in svoje življenje za domovino, morajo danes stradali, in feludi je koroški Heimatbund v tem po-gledu že mnogo storil, smo tem možem še vendar Primorske novice vedno močnejši. Kakor poročajo celovški lisli, j' bilo v teku letošnjega lota na novo ustanovljenih 36 nemških,pevskih društev v slovenskem ozemlju. Kakšen pa ie namen teh društev? »Koroški Slovenec nam poroča, da ima pevsko društvo Almrausch v Medborovnici, ki je bilo šele koncem avgusta 1930 ustanovljeno. |h> pravilih sledeči namen: 1. Društvo vežba in goji samo domovinsko pesem v nemškem jeziku. 2. Društvo i»> močeh iu možnosti zaliranjuje pristop k slovenskim društvom. 3. Društvo uvaja Slovence v nemško družbo iu jih pridobiva kol dobre Nemec za zvezno državo Avstrijo. t. Društvo onemogoča vsako rovarenje sosedne države v obmejnem ozemlju in ustvarja meji koroškimi Slovenci iu Nemci iskrene, trdne iu prijateljske vezi, da postanejo en edin narod. Prepričani smo lahko, da se niso samo pevci iz Medborovnic, ki so izključno slovenskega po-kolenja, morali obvezati da lrndo izvajali la program, temveč da imajo vsi na novo ustanovljeni nemški pevski zbori sirom slovenskega koroškega ozemlja iste naloge Ta pravila so pristojne oblasti vzele na znanje, in jih kljub energičnemu protestu Slovenske prosvetne zveze v Celovcu« niso prepovedale ali vsaj spremenile. V čem obstoja torej zaščita narodne manjšine? Koncem septembra in začetkom oktobra Tretji namen te žrtve za obmejno ozemlje je postaviti v nekaterih delih nekdanjega glasovalnega ozemlja »domove obmejnega ozemlja«, ki so zamišljeni kot nemške kulturne centrale, neodvisne od gostiln, in v katerih naj bi našla misel izobraževanja ljudstva v nemškem duhu in obrambo meje svojo okrepitev. Tak dom so postavili sedaj že v Doberli vasi. Koroški Heimatbund je pozval vse nemško usmer-jezika, je postajal i jene gospodarske organizacije v slovenskem ože- nit ju, da darujejo večje vsote za zidavo lega doma. Tako je n. pr. darovala nemška hranilnica in posojilnica v Doberli vasi 50.000 din; električna zadruga v Doberli vasi, pri kateri so včlanjeni tudi zavedni slovenski kmetje, je na pritisk te organizacije sklenila, da daruje za isti namen 20.000 dinarjev. Ti podatki so skoraj neverjetni, ko pomislimo, v kakšni gospodarski stiski se nahaja ravno slovenski del Koroške. Ko že eksekucije in prisilne uprave ne dosežejo več svojega namena, ko je že toliko posestev na bobnu, pa se izsesava denar — v trudu in znoju prihranjeni denar — V Kaštelirju pri Vižinadi v zapadni Istri je j umrl zelo zaslužen duhovnik g. Anton Legnvič v 90. letu starosti. Skoraj 50 let je preživel v pokoju kol bivši kaznilniški kurat v Kopj-u. Naduha ga je mučila, vendar je pri skrbnem negovanju brata Marka in njegove družine dočakal lako visoko starost. Dokler jo mogel, je v bolezni maševal v svoji hiši. Doprinesel je velik del k narodnemu in kulturnemu prebujenju svojega hrvatskega naroda. Ustanovil je v Kaštelirju narodno šolo sv. Cirila in Metoda, katera je vzgojila za našo državo odličnih mož. V zapadni Istri je bil njegov upliv odločilen. Nesreča njegovega naroda ga je zelo potrla. Umrl je v svoji rojstni hiši pri Tadinovih. Naj počiva v miru blaga duša Pre — Antona, pri katerem so se pogosto shajali istrski rodoljubi. Družini Tadinovi naše iskreno sožalje. Zanimivo je, da živita še dva nekdanja Legovičeva sošolca v goriškem bogoslovju: Grča Blaž (sedaj v Šenčurju pri Kranju, roj. 29. jan. 1816) in Orlandini Vinko, stolni kanonik v Poreeu. Reški škcf msgr. Santin je poslal vsem slovanskim duhovnikom v svoji škofiji okrožnico, v kateri od njih zahteva, da se ravnajo po škofijskem dekretu, ki uvaja latinsk' jezik v vse cerkvene obrede ter jih oj>cmiiija še posebej na naslednje štiri točke: 1. Pri delitvi 6V. obhajila je dovoljena izključno le latinska obredna molitvica. 2. Pri krstu je dovoljena samo latinščina razen vprašanj na botre i za domove v katerih se bo naprei v povečam vpraaoiij ua wuc za nomove, v kuici i j i 3 p0rcl{ah se gme Vporabljati samo lafin- meri koval in sejal narodni razdor in prepir | dolgo, da bo uničil brat brala in bo zasedel in I si osvojil ves lepi slovenski raj — priseljenec — Nemec. In to je namen Heimatbunda, ki ima sedaj za nezavedne Slovence sicer še lepe besede, in končni cilj teti faktorjev je, kako hoče z njihovo pomočjo zatreti slovenski jezik in slovensko narodno zavesi. Smrt dveh slov. duhovnikov V Smartnu na Doli c i je umrl župnik Janez L o i g g e v starosti 63 let. Milega značaja je ta rojeni Grebinjčan pastiroval svojim Slovencem in pustil za seboj samo plemenite sadove svojega nesebičnega dela! Naj v miru počiva in naj mu ljubi Bog najde vrednega slovenskega naslednika časopisi, letaki in druga reklamna sredstva pozi- j _ y Porečah na Vrbskem jezeru je istega dne vali koroško prebivalstvo, da darujejo za obmejno umri turevzeti obrambo in utrditev dežele, v smislu te zahteve moramo priti do spoznanja, da obstoja pravilna kulturna obramba meje, ki je neodvisna od n0(-eolovih neprilik vsake vojaške sile, sunio iz treh faktorjev: iz okrepitve poželenja po nemški kulturi, iz požrtvovalnega negovanja nemške narodnosti in iz širjenja ljudskega šolanja. Tem namenom služijo organizacije domovinskih krogov, ki predstavljajo delovne in obmejne celice, in ki s« se pričele ustanavljati leta 1986. Ti domovinski krogi v obmejnem ozemlju so tako rekoč zastopstvo kulturnega delovanja večinskega naroda, ki se priznava k nemškemu kulturnemu krogu. ščina razen vprašanj na ženina iii nevesto za njuno privolitev v zakon. 4. Pri petih sv. mašah je dovoljena samo latinščina, in sicer tudi za petje na koru, razen neobvezne jiesmi jx> ofertoriju, ki se za enkrat še sme peti v domačem jeziku. Oni duhovniki, ki bi se teh predpisov ne držali, bi bili že s tem i|*so facto suspendirani. Isto vetja za primer, če bi recimo pri petih sv. mašah duhovnik pel sicer latinsko, a bi mu na koru ali kdorkoli odpeval v drugem, kakor latinskem jeziku. Goriški nadškof msgr. Margotti, ki je, kot znano tudi začasni upravitelj tržaške škofije, je razposlal duhovščini obeh škofij navodila, na jrodlagi katerih morajo odslej binuanci poleg molitev v svojem maternem jeziku znati poglavitne molitve tudi v latinščini, da bodo pri podeljevanju zakramenta sv. birme s škofom lahko skupno molili. Nadalje nasvetu je nadškof Margotti svoji duhovščini, na) |x.lagoma uvede starodavni običaj, ki se ga držijo še po vsej Italiji, da namreč birmanci nosijo beli trak okrog čela vsaj nekaj ur po birmi, če že n« ves dan. odnosno ves teden, »da se sv. krizma posuši«, pravi dekret in da se pri otrccih in odraslih na ta način tudi zunanje povdari pomen sv. birme. Razna pijančevanja birtunncev in botrov, ki sedaj onečaščajo spomine na birmanske dneve, bi tako izostalo. Ivan Bidovec. župni upravitelj iz Doline pri Trstu, ki je bil v ponedeljek 16. novembra 1036 are-; tiran in dne 23. novembra od konfinacijskega sodi-Zaslužni župnik štelan Bayer v Logivesi j šča v Trstu obspjen na pe^let^konfjnacije "potokih nad Vrbskim jezerom je po 15 letih službovanja v tej lepi, a zelo težavni fari, stopil v pokoj. Mnogo njemu najde dobrega, vnetega, slovenskega naslednika. ie moral na tej izpostavljeni narodni postojanki trpeti zaradi zavednosti, ki jo je povsod kazal in ki je bila tudi zgled za vso slovensko Koroško. Hrast je padel in žalostna je misel, da ne bo dobil naslednika in da bo nemštvo sedaj začelo zalivati tudi ta prelepi kraj, ki ga je za Slovence tako skrbno in tako bojevito stražil župnik Bayer. T remi t i na Jadranu, je bil že odpeljan na svoje novo bivališče. Med tem ko do sedaj javnost za vzroke ni vedela, so tržaški listi »Piccolo« in »Po-))olo« nekoliko odgrnili zaveso in jiriobčili nasled nje podrobnosti o vzrokih za kazen, ki je zadela župnika Bidovca: Glavni povod za konbnacijo je bil sjvor med župnikom in orožnikom brigadirjem v Dolini. V nedeljo, dne 6. septembra jc bilo v Dolini napovedano slovesno sv. obhajilo otrok in se je Razjarjena služkinja Mica: /Gospod lludobiv nik, žal, moram službo odpovedati. Z vašo gospo ne moreni več izhajati. — Hudobivnik: »0, vi srečnica! Vidite, jaz pa moram njej še dalje služiti.« Trojanski konj. Profesor: »Povejte mi, kaj je bilo na trojanskem ko nju posebnega?« - Dijak: »To, da Trojanci niso poznali rentgenovih žar kov, da bi pogledali ko nju v trebuh.« Seno in slama. A.-»Ali veš, kakšna razlika je med senom in slamo? - B.: »Ne.« - A.: »Saj te že vsak osel ve.c - B. Zato pa ti tako dobre vešk LJUDSKA POSOJILNICA j V LJUBLJANI f registrovana zadr. z neomejeno zavezo 5 MihloStCeva cesta štev. a | (v lastni palači) I obrestuje hranilne vloge po £ najugodnejši obrestni meri. | Nove vloge, vsak čas razpoložljive, obrestuje po 3%. \ MVSOSOSOSJOi^ slovesnost ludi vršila. Orožniški brigadir je opozoril župnega upravitelja, da pritrkavanje z zvonovi ni dovoljeno, ker je v nasprotju s policijskimi predpisi v javnem redu in miru. Župni upravitelj pa jc mislil, da ima v cerkvi besedo samo 011, odnoeno njegova višja nadzorna cerkvena oblast in je za-ukazal zvonenje. Orožni iti brigadir pa s tem stališčem na soglašal in je župnika opozoril, da ni bilo prav, da je cerkveno slovesnost organiziral ravno na dan 6. septembra, ker bi ljudstvo lahko smatralo, da je bil ta dan nalašč izbran kot nekakšna obletnica na Bazovici tudi na 6. septembra ustreljenih Slovencev, med katerimi je bil tudi Ferdinand Bidovec, župnikov brat. Nesporazum med orožni-škim brigadirjem in župnim upraviteljem je na ta način prišel na nevarno polje, posebno, ko je moral orožniški brigadir službeno poročati svojim stare-šenam in so te odredile politično preiskavo ki se je končala z aretacijo g. župnega upravitelja in z njegovo konfinacijo na tremitsko otočje. ltlll-leinico so obhajali kapueini v Gorici, v zvezi z jubilejnimi slovesnostmi 400 letnice, odkar frančiškanski red obstoja 100-letne jubilejne slav-nosli se je udeležila vsa duhovščina, svetna in re-dovniškai z nadškofom Margottijein nn čelu, ter velike množice ljudstva, ki so do očetov kapucinov ohranile spomine globoketra spoštovanja. Nevarno rokovnjaško družbo so oblasti izsledile in jo deloma tudi že pospravile v ječe. Dolgo časa je skoraj nemoteno strahovala kra.ka brda ter napravila na veliko krajih silno drzne vlome in tatvine. Znan in v spominu je še svoiečasni tolovajski napad na Miličevo hišo v Briščikih pri Proseku, kakor tudi dvojni roparski napad, združen z dvojnim ubojem v Vrhovljah za Repentaborom. Dva podobna roparska napada sta bila letos v februarju v Dragi v bližnj h Mihelih. Rokovnjaška družba je imela raznleteno svojo organizacijo po vsej Julijski krajini in celo tja doli po Istri. Cblasti so prijele veliko število osumljencev, ki zaporedoma priznavajo svoje zločine. Rokovni;'čem je poveljeval nek/ Boje. podpoveljnik pa je čevljar Marcel Guštin iz Maleea Repna. 1100 delavcev po;de v Abesinijo. Na pobudo fašistične stranke je bila izpeljana močna propaganda za zbiranje prostovoljnega delavstva, ki se želi za nekaj časa naseliti v Abesiniji. Že zadnjič smo poročali o večjem številu delavcev, ki so se v prvi vrsti nabirali po Julijski krajini in po Istri in ki so jih z velikimi častmi pospremi i al i na tržaški kolodvor, odkoder so šli naprej v Neapeli. kier jih je čaikala transportna ladja. Nabiralci faš sti ne stranko so imele še nadaljne uspehe, ker priglasitve delavstva iz Julij=ke kraime se nočejo ustaviti. Našlo se jih ie zopcl 1100, ki bodo odpremljeni v Na-pelj dne 13. decembra, iz Naplja na kreneio potem na ladji »Italia« proti daljni Abesiniji. Po statističnih nodatk h stranse iih ie samo "jonsko okolie dalo 250. Nabiramo bo trajalo še dalje, ker vlada med prebivalstvom Julijske krajine veliko zanimanje za Abesinijo. Vsled tihotapstva je bilo pred goriškim sodiščem zopet obsojenih ogromno števdo liudi na različne zajorne kazni od dveh lednov do dveh let, odnosno od 50 do 22.000 lir. Kaznovanci so večinoma pripadniki jugoslovanske naredne manjšine, ki so sc pregrešili, da so ali nosili čez mejo v Jugoslavijo saharin in 3vilo ali pa prenašali iz lu-goslavie lobak in žganie. ne da bi imeli potnih dovoljenj. Tihotapstvo zadnje čase silno narašča. 6e je izrazil predsednik sodišča in bo ireba Stvarem' fči-gledati na dno. Denarne kazni očividno nin a 9 za; željenega us|)eha. Sodnik je tudi ugotovil, da so pri tihotapstvu ženske mnogo bolj spretne kakor moški. Nova tajnika fašistično stranke v Dolenjem in na Dobrdobu sta bila te dni imenovana. Bivša tajnika namenom stranke nista več ustrezala. Giu-seppeja Martinellija je nadomestil Anion Toroš, 1111 i mesto Ubalda Stefanellija v Dobrdobu pa je bil ! imenovan fašist Severino Fabrizio. Krajevna or-i ganizacija je novo imenovanim funkcionarjem pri-I redila pozdravni večer in so izrazili upanje, da bosta oba znala uresničevati vzgojne ideale fašistične stranke v njim poverjenih okoliših. Ker se ni hotel udeleževati vojaških vežb, ki so predpisane še pred redno vojaško službo za vse fantovske odseke fašistične organizacije (Giovani fiscisti), je vojaško sodišče v Rimu eb~od:lo Leopolda Gerina, vpisanega v legijo -An ton i o Ker-ševan«, mladinske fantovske fašistične organizacije v Gorici, na dva meseca strogega zafiora in na izbris iz fašistične organizacije. Nagrade za rojstva jo upelial delavski fašistični sindikat v okolišu tržaške prefekture za najbolj potrebne družinske očete, ki so člani sindikata. Zadnje dni je dobilo osem družin podporo od 100 do 500 lir kot nagrado za novorojenčka. Sindikat pričakuje, da bo nova akcija, ki jo je začel, imela uspehe v Julijski krajini, kjer je sindakat sorazmerno še malo razširjen. Deseemurrna Marko Jože Sprehod po Koroški V vznožju mogočne Kepe ali kakor pravijo Korošci »jepa«, leži krasno • Baško jezero«, biser vse Koroške, o katerem pravi narodna jiesem: Otok baški, čin junaški, božje roke si: v ta lepi kraj, se kar podaj, če srce te boli! Ta pesem prav nič ne pretirava. V jezeru, ki se preliva v zeleno-modri krasoti in je po velikosti sli-čen blejskemu, se zrcali mogočna »Jepa« (2143 111), ki se dviira tik nad modro jezersko gladino. Na sredi jezera se nahaja podolgovat otok. kjer stop mogočen hotel s kopališčem. Okoli jezera vodi lepa pot" kier se sprehaja polno letoviščarjev. Ob jezeru e polno malih vvekend hišic in nekaj hotelov. Sicer so na tujci nastanjeni po bližnjih vaseh Bace, llrdo •arolje Sedel sem na klopici kraj gozda 111 gledal na jezero, v katerem se jejesketalo sonce. Nebroj Drapolji čolnov'je"'brzeio"po jezeru. Spodaj na desno in levo so bele vasice, kier prebivajo pridni slovenski kmet-ie Videl sem veliko vas Bače, kjer je bil doma župnik Traiber, oče koroške narodne: »Nmav cnez jizaro« in kjer je pasel zvesto slovenske ovce nas stari dobri znanec monsignor Ksaver Mesko. Po/no popoldne je že bilo, ko sem se vračal od jezera. Hitel sem po ravn. poli, ki pa ni bas ena kakor mi je pripovedoval pozneje neki oca-nec da je la najslabša cesta v Avstri 1. Vendar je ila še boljša kot marsikatera deželna oziroma banovinska l Jugoslaviji Pot. me le vcidila potepi dolini na levi strani obdani z zelenimi hribčki, na desni pa a Karavankami. Bistva, reka je močno šumela n se pretakala med belimi skalami. Med potk? se dohitel mladega fanta, k, je b. 1 korosk Slovenec in je z veseljem pripovedoval in hvild Koroško. Marsikateri bi dejal, »vsak. berač svojo malho hvali", a ta jo 111 zastonj. Ti di jaz sem v po četku dvomil, a sem kma u spoznal,.da sem se mo ,il. Med prijetnim kramljanjem naju je Hmeljaa pot do prvih-slovenskih vasi v lepi dolini »Koz«. Oko mi je postalo na deski, ki je razdeljena na dva | dela Na desni nemško, na levi slovensko ime vasi, okraj, občina. Veličastno je donela slovens.ua beseda iz ust starih koroških grč. Dolgo v noč smo se pomenkovali in obujali spomine na nesrečni plebiscit. dokler se nas ni polotil spanec Pelje petelina me je jirebudilo iz sladkega sna. Vstal sem in šel v hiso, kjer tne je že čakalo sveže mleko. Domači so že vstali in šli vsak po svojem opravilu. Trd in grenak je kruh koroškega kmeta ki je namočen z nebroj kapljic znoja in grenkih solz Sel sem dalje do največje vasi 111 najbolj zavedne v Rožu, do St. Jakoba. Ponosno in trdno kot kamen stojita narodna domova v Sv. 1 etru in Sv. Jakobu. Med potjo sem srečaval ponosne in bistre kmete, ki so prijazno pozdravljali »Dober den«. Kako lepo doni slovenski pozdrav v tujini! 1 ov: zpel sem se po kratki, a strmi poti k zupm cerkvi St. Jakoba. Cerkev je majhna, stara in le|>a. Okrog nje se nahaja jnokojiališče, kjer je pokopano mnogo zavednih in zaslužnih mož za svobodo Koroške. Med njimi sta tudi Simon Janežič. tajnik družbe sv. Mohorja (11. julija leta 1841 do 18. februarja 1008) in Šentjakobski župnik preč. g. Franc Traiber 28. I. 1809 — 24. X. 1878 Pevcu naše: »Nmav črier jizaro postavili slovenski pevci na Koroškem in še mnogo drugih. Pred pokopališčem stoji velika stara lipa kamor hodijo v nedeljskih popoldnevih tnozje 111 fantje na posvet. Sedel sem v hladno senco 111 zrl po dolini ki mi je nudila krasen razgled. Spodaj pod hribom ležijo same slovensko zavedne vasi. Ce je človek v teh vaseh, nič ne čuti, da ni doma. Vse slovensko. Le tu in tam slišiš nemško spakedranko iz ust zelenega nemškuturja. Zadaj ob vznozju slovenskih vasi SI. Ilj, in SI. Lticia, Kotmera1 ves, teče bistra Drava, ki prinaša pozdrave od Zilje 111 pti pošilja naprej do zelenega Maribora. Se dalje vidim do Bač, Beljaka z Dobračem in Rožega, kjer se nahajajo razvaline gradu Ras iz 1. 1833 ter se jio njem imenuje cela dolina »Rož«. Na nasprotni strani pa se skrivajo v zelenem gozdu vasice, Svetna ves, kjer stoji dom Miklove Zale, koroške ljudske junakinje, dalje vas Lese, kjer je bil rojen Anton Janezic (1828—1860), veliki slovničar in soustanovitelj Mohorjeve družbe. I11 še delj se vidi, \yo vsej tuzm Koroški V tej senci pod lijio je večkrat sedel pogojni župnik Traiber in gledal »nmav čriez j'izaro« 111 »nmav čriez gmajnico« gori v vas Bače ob Baskem jezeru v svoj rostni kraj. Tukaj je sjjesml to lepo narodno pesem. ...... Močan hrup jutranjega vlaka, ki je pridrvel iz karavanskega predora pri Podrožci in prinašal pozdrave iz Kranjskega, me je opomnil, naj nadaljujem svojo pot. Zavil sem skozi vas mimo mogočnega »Narodnega doma«, ki ga je postavil župnik Rožun, |>o cesti naprej proti slovenskim vasem Sveče in Bistrica v Rožu sem prišel v St Janž. Majhna prijetna vas z ličnimi domovi, kjer me je zanimala cerkev, ki je ena izmed najstarejših na Koroškem iz 1. 1160. V notranjščini cerkve je v stranski kapelici krasna, velika stara slika, ki predstavlja napad Turkov v slovenske dežele 1. 1492. V oltarju pa je kip Matere Božje, o katerem jiravi legenda, da so Tur^ ki, ko so izriši i sem in zažgali vas in cerkev, vrgli (udi ta k!p v ogenj. Kip pa na čudežen način 111 hotel goreti. To pa je nekega janičarja tako razjezilo, da je potegnil meč in udaril |x) kipu. In res sem videl na glavi kijva Matere Božje dve zarezi od meča. Ko sem veselih korakov, pevajoč neko slovensko pesem, hitel po zelenem travniku, sem zaslišal za seboj klic: »Hej. ti študent, pojeli sem, jaz sem bil tudi že v Ljubljani, sem bil za časa stare Avstrije zaprt kot »politischverdachtig«. Ozrem se nazaj in vidim moža. ki sedi pod košatim drevesom. Povabi me. naj prisedem in naj se poslužim malice. Ker sem bil ravno lačen, se nisem maral braniti ugodne prilike. Pripovedoval je, kako je bilo v času plebiscita. Njegova hči je takrat morala pribe- žati v Ljubljano, kjer je bila v službi in kako dobro se ji je godilo. Rada bi ostala še v Ljubljani, a domačijo jo je klicala in se je vrnila nazaj. Po malici sem še nekaj časa pomagal pri delu, potem smo naložili na voz dišeče seno in vpregli dva voliča. Počasi sta stopala voliča. medtem pa smo mi na vozu veselo vriskali in peli. Ze iz dalje sem opazil na rebri mogočno cerkev z dvema zvonikoma. 1'onosno gleda na Dravsko polje božjepotno znamenita bazilika Matere Božje na Žihpolju. Po kratki vožnji skozi smrekov gozd, po lepi beli cesti, ki veže Celovec—Ljubelj—Ljubljano, smo jirišli v vas Zihpo-Ije. Veselo sva se pozdravila z domačim sinom študentom. Ko je zadonel iz zvonika zvon mogočno pesem, ki se je počasi zgubljala po dolini, se je vsa družina zbrala k večerji. Po večerji, ko sem se nasitil s pečenim krompirjem in kislim mlekem sva šla s študentom na hrib, kjer stoji ponosna cerkev. Sedela sva kraj poti in občudovala lejioto slovenske zemlje. Pod nama je tekla široka Drava, v kateri so se kopali sončni žarki, poljubljajoč vrhove Jalovca in Krnskih Alp. Videla sva daleč gori do Baškega jezra, do Celovca in tja na kranjsko stran. Povsod tod, kamor se ozreš. samo lepi kraji, kjer nre-bivajo zavedni Slovenci. V teh trgih in vaseh je nekcč stekla in še teče kri za pravico in svobodo slovenskega ljudstva. Gledal sem doli po vaseh in videl, da so nekatera okna razsvetljena. V zvoniku je pa zvonilo jjo presledku 5 minut, celi dve uri. In vse to \ čast pokojnemu konclerju dr. Dollfussu, ker je ravno ta dan dve leti, odkar je umrl muče-niške smrti. Trda noč je bila, ko sva še vedno sedela in uživala vso krasoto jasne julijske noči. Iz dalje se razlega znano otožno petje, ki se približuje vedno bolj in bolj. To petje naiu tako očara, da pozabiva na vse in se še midva pridruživa: Hiša oč'na luba mamica 0I1 da b' najdov še kedaj oba. Počasi se zgublja ubrano pelje po tihi Dravski dolini.