nd plačana v gofovln!
Maribor, sred15 12 ?uni»a 1935
Ste- 132
■BBMHMnES£3£?%£'
Leto IX (XVh
Mariborski
Gena 1 Din
VECERNIK
Urednittvo in uprava; Maribor, Gosposko ul. 11 / Telefon uredništva 2440. uprava 246i Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob IB. url I Velja mesečne prejaman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen ne dom 13 Din / Oglasi pe ceniku / Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek Jutra" v Ljubljani < PoStnl čekovni račun St 11.408	77
— n^——iiiiiiiiiiri'««——■—
JUTRA
ff
feiaga brez voine
V vzhodni Aziji se je zgodilo te dni Hekaj, česar ni nihče pričakoval in je v Vsej zgodovini skoraj brez primere: Kitajska je brez boja in odpora izročila Japoncem svojo veliko pokrajino čili, v Kateri leži nekdanje glavno mesto »drža-Ve sredine«, cesarski Peking in veliko Pristaniško mesto Tientsin. Provin-'< Ca> ki šteje več prebivalcev kakor vsa ! Jugoslavija, je tako po tisočletjih prenesla biti sestavni del kitajske republike. ^eking. ki je bil tisočletja središče Kitajce. ni več kitajski. To zveni kar never-;etno. pa je vendarle res. Že nekaj ted-n°v so nas opozarjale čudne vesti, da se Pripravljajo Japonci na novo akcijo proti Kitajski, ki ni hotela sprejeti »prija-;eIjskili« in »zavezniških« ponudb Tokia, le vesti so napovedovale, da bodo Ja-Ponci z uporabo Mandžurcev pričeli prodirati na severno Kitajsko in bodo zasedli Peking ter Tientsin, naposled smo
pretekli teden dobili iz Nankinga poučilo, da. je japonska vlada poslala kitajski ultiroatum z zelo težkam, nespre-zem:; ivimj pogoji.
•laponska vlada je v tem uitimatumu Zahtevala od nankinške kitajske vlade, da razpusti vse kitajske nadonalistčne 0rSanizacije v provinci Čili. zlasti pa Vse organizacije vladne stranke kuomin-|at»gav da odstrani celo vrsto generalov.
So se upirali japonskim namenom in !,aposled odpokliče sploh vse čete iz o-'nenjene province. Sprejeti te zahteve je Domenilo toliko, kolikor izročiti Japoncem brez boja in odpora provinco Čili s Pekingom in Tientsinom, zato ni nihče Verjel, da bo nankinška vlada to storila. Splošno se je pričakovalo, da se bodo Kitajci postavili častno z orožjem v roki v bran Japonc - .1 in bo izbruhnila tako na fraljnjem vzhodu nova srdita vojna. Vse t° se pa ni zgodilo; nankinška vlada je toolče sprejela vse zahteve japonskega ultimata in jih nričela tudi takoj izpolnje-vati. Kitajske čete. kitajski uradi in organi javne varnosti zapuščajo čili. zapuščajo staroslavni Peking, nekoč ponos 700 milijonov Kitajcev. Upravo bodo od-^e.; vršili Japoncem podrejeni urad" ’:i in Policijskim četam bodo poveljevali japonski častniki, kakor v »samostojni« Mandžuriji. Dejansko je torej pirovinca Cili prešla izpod kitajske pod japonsko Vzhodno nadoblast.
Kaj je napotilo nankinško vlado, da je lako tiho, brez ugovora žrtvovala to o-Sromno, bogato in pomembno provinco? ^a to nam Nanking ne odgovarja, odgovor si pa lahko napravimo sami. Sprejela je japonski ultimatum, ker se je pač Zavedala, da bi Japonci sami z orožjem v roki uresničili svoje namene, pa če bi se tudi kitajske čete postavile v bran. Nova vojna bi se končala morda še bolj tragično, kakor se je ona za Mandžurijo. Kitajska vojska ni sposobna za spopad z japonsko in mandžursko. Mimo tega pa ve sedaj nankinška vlada prav dobro, da
ne more zanašati na prav nobeno, ne koralno ne materialno pomoč kogarkoii. Društvo narodov je iiapram Japonski ^rez moči. Ang*" zaposlena z fcrugi-važnejšimi posli, sovjetska Rusija se 1® baje celo tajno sporazumela z Japonko o delitvi Kitajske, Združene države Severne Amerike so pa daleč, vse v notranjih krizah in osamljene. Nankinška vlada je zato storila to. kar ji je lahko 0-niogočilo mir in preprečenje prelivanja krvi brez končnega haska. Zadovoljila Se je s tem, da ostane vsaj še vlada nad Srednjo Kitajsko, ko tudi v južni gospodarijo oni iz Kantona in komunisti. Toda
Anglija ime na sneiah Ahesinije 100.000 vojakov - Silna poosfr lev spora med Stalijo in Angfišfo - Obupni napori Francije za ohranitev
solidarnosti
RIM, 12. junija. »II Giornaie d’Italija« objavlja vznemirljivo poročilo iz Adis Abebe, da je odredila angleška kolonialna vlada mobilizacijo svojih čet v Sudanu. List omenja poročilo arabskega lista »Ašrana«, po katerem razpolaga Anglija na meji Abesinije s 100.000 popolnoma oboroženimi bojevniki. Italijanski list trdi, da se je gotovo sklenila med Anglijo in Abesinijo tajna pogodba, po kateri bo Anglija prav gotovo dolžna podpirati Abesinijo v primeru vojne z Italijo. List meni dalje, da so te vesti dokaz več za domnevo, da je le Anglija kriva poostritve italijansko-abesinskega spora.
LONDON, 12. junija. »Times« poročajo iz Adis Abebe, da so bili vsi italijanski državljani v Abesiniji pozvani, da takoj zapuste deželo. List pravi, da je treba
pričakovati pričetek sovražnosti že v avgustu. Italija čaka le na ugoden trenutek za napad.
PARIZ, 12. junija. Spor med Italijo in Anglijo zavzema vse večji obseg in vzbu ja tu veliko vznemirjenje. Splošno se pojavlja bojazen, da bi se mogla zaradi tega spora docela razbiti solidarnost zahodnih velesil, ki je bila utrjena na konferenci v Stresi. Anglija postaja vedno večja nasprotnica italijanskih načrtov v Abesiniji ne bo, kakor izgleda, pripravlje na iti do skrajnosti. Predvsem pa je odločena voditi zadevo znova pred Društvo narodov. V Parizu si ne prikrivajo dejstva, da bi tako postopanje Anglije spra vilo v najresnejšo nevarnost Društvo na rodov, kajti gotovo je, da bi Italija v tem primeru zapustila Ženevo. Zaradi tega je francoska vlada sklenila zavzeti se z vso
svojo silo tako v Rimu kakor tudi v Londonu za to, da se spor ublaži in p • možnosti likvidira. Francoska vlada bo po svojem zunanjem ministru Lavah predlagala, ako po diplomatski poti nf; bo mo goče doseči uspehov, sklicanje posebne konference podpisnic abesinske ?ogou'be iz leta 1906. Ta pogodba, ki so ./> podpi-sale Italija, Francija in Anglija določa, da se v Abesiniji ne sme zgoditi nič brez prehodnega sporazuma vseh podpisnic. Vprašanje pa je, ali bo mogoče na tej podlagi doseči sporazum, kajti sedaj ni nobenega dvoma več, da hoče ifi Italija preko vseh pogodb in obzirov sv7:o pot. Sicer se pa v franc, političnih T roglli priznava Italiji pravica, da razširi svojo afriško posest In s tem utrdi svojo politično in gospodarsko moč.
Sorem^mba italijanske ootitike
SENZACIONALNE VESTI PARIŠKIH LISTOV. — SPORAZUM MED RIMOM IN BERLINOM ZA 10 LET.
j PARIZ, 12. junija. V tukajšnjih političnih krogih se posveča velika paž-nja pogajanjem med Rimom in Berlinom glede sklenitve pakta o medsebojnem nevmešavauju. Poluradni »Temps« objavlja obširen pregled italijanske zunanje politike in zaključuje, da je povodom francosko-ruskega in češkoslovaško-ruskega pakta nastala sprememba italijanske evropske j politike. Brezpogojno se more pričakovati, da se bo v najkrajšem času okrepila zveza Varšava—Rim. Bodoča posledica bo popolna sprememba italijanske zunanje politike sploh. Tudi drugi francoski listi pišejo o tem vprašanju in naglašajo, da je Italija razočarana zaradi zadržanja Anglije v abe
sinski zadevi pričela iskati novih poti, k temu jo pa sili tudi problem Podonavja, ki se ne makne z mrtve točke. Nekateri francoski listi pa izražajo vendarle upa,nje, da Mussolini ne bo šel predaleč v svoji novi akciji, ker ne bi nikakor bilo mogoče razumeti, da bi hotel Rim zamenjati Pariz za Berlin. Tudi ni mogoče razumeti Mussolinija ko trdi. da bi se z Berlinom mogel skleniti neke vrste moratorij za 10 let. Italija misli s tem na podobno pogodbo z Nemčijo, kakor jo je sklenila Poljska. Ta sporazum, ki se nanaša na Avstrijo, kakor se oni nanaša na poljski koridor in ostala nemško-poljska vprašanja.
izora;nievanie orovince Čili
PRESELJEVANJE URADNIKOV IN VOJAKOV.
KITAJCI NOVO STANJE.
KAKO SPREJEMAJO
ŠANGHAJ, 12. junija. Kitajska obla-|stva nadaljujejo izpraznjevanje provin ce Čili. istočasno pa odhajajo tudi kitajske čete. Zlasti v samem milijon-skem Pekingu je promet zaradi tega ogromen. Vrši se celo preseljevanje ljudstva, ker odhajajo z uradniki in vojaki tudi njihove družine, mesto in pokrajino pa zapuščajo tudi mnogi civilisti. V Tientsinu so se že pojavile ja-pcaiske bojne ladje in čete, ki so prišle tja, »da zaščitijo japonske interese in državljane.« Prebivalstvo gleda z zelo mešanimi občutki odhod funkcionarjev in vojakov nankinške vlade.
Nacionalisti, zlasti republikanski, izjavljajo, da bodo odslej vodili boj, ako bo treba tudi na svojo roko in ilegalno, drugi pa sprejemajo novo stanje celo z zadovoljstvom: to so pred vsem konjunkturisti, ki bi bili za svoje interese pripravljeni služiti vsakomur. V Pekingu se pa opaža tudi novo upanje, da bo mesto postalo v doglednem času zopet cesarska prestolica, ki bo polagoma zopet zavladala nad vso Kitajsko, saj se splošno sodi, da bodo Japonci v kratkem obnovili kitajsko cesarstvo z mandžursko dinastijo.
koliko časa bo še vladala, na to vprašanje ne ve nihče odgovora.
Japonci se tudi na meji province Čili, ki leži vsa pod velikim zidom, ne bodo ustavili. Že sedaj prihajajo iz vzhodne Azije poročila, da bodo priključili novo provinco Mandžuriji in kronali v Pekingu sedanjega mandžurskega cesarja Kang Teha (prej Puji.ia) za kitajsekga cesarja. čim pa bo Kang Teh kitajski ce-
sar, ni prav nobenega dvoma, da bo vsaj v doglednem času zlezla še ostala Kitajska pod njegovo žezlo, to se pravi pod vzhodno voljo Japonske. To pa je tudi končni namen Japoncev, ki hočejo dobiti v svoje roke vse mongolske narode, da bi se potem s četrtino človeštva vse zemlje olastili oblasti nad Tihin in Indijskim oceanom in nad kontinenti, ki jih ti dve morji oblivata.	-r.
Potopitev parnika , Aval?.1*
BEOGRAD, 12. junija. Preteklo noč se je ob izlivu Save v Donavo zalete!
' veliki remorker »Spasoje« v potniški parnik »Avala«, ki je vozil na progi Beograd—Zemun—Pančevo in je bi! eden naših najlepših rečnih parnikov. Parnik je priklical na pomoč parnik »Strossinayer« iz Zemuna, ki je rešil vseh 21 potnikov in moštvo, docim se je »Avala« potopila. Škoda ie zelo velika. Poizkusili bedo sedaj parnik dvig niti in popraviti. Nesreča je vzbudila v Beogradu veliko vznemirjenje.
Svarilni klic im«ri^e
WASHINGTON. 12. junija. Zunanji minister Hull je dejal v nekem govoru, da pričakujejo v Ameriki najslabših posledic od blaznega oboroževanja sveta. Oboroževanje posameznih držav sveta je že davno prekoračilo meje obnavljanja starega orožja iti tudi ne gre nič več za defenzivno, ampak odkrito za ofenzivno oboroževa-* nje. Iz vsega tega se ne more roditi tiič drugega kakor nova katastrofa, zato bi bilo potrebno vsaj ob dvanaj-* sti uri storiti vse, da se vojna prepreči.
RUSIJA IN ČEŠKOSLOVAŠKA.
MOSKVA, 12. junija. O priliki Be-neševega obiska v Moskvi je bil rned češkoslovaško in sovjetsko Rusijo dosežen tudi sporazum o kulturnem sodelovanju med obema državama, zlasti pa o obveščevanju javnega mnenja in ustvarjanju razpoloženja. Najprej se bodo ustvarile zveze med knjižnicami in umetniškimi razstavami, obenem na tudi med znanstvenimi institucijami.
JAPONSKA ODOBRAVA.
TOKIO, 12. junija. Japonski zunanji minister je poslal japonskemu veleposlaniku v Londonu naročilo, naj sporoči angleški vladi, da se Japonska ne protivi. ako Anglija prizna Nemčiji pravico do izgradnje vojne mornarice, ki bi predstavljala po tonaži 35 odstotkov velik'1 britanske mornarice.
REFORMA NA ŠPANSKEM.
MADRID. 12. junija. Vlada bo v četrtek 13. t. m. proučila predlog nove ustavne reforme. Poročal bo prosvetni minister
Dnevne vesti
Golgota mariborskga tekstilnega
delavstva
PONOVEN ODPUST DELAVSTVA IN
SKEGA
Skromen košček kruha, ki si ga tež-ao služi mariborsko tekstilno delavstvo. Grenko je življenje našega ubogega delavstva, ki ob pičlem zaslužku preživlja cesto večglavo družinico in ga moramo prav zaradi tega prištevati k umetnikom dandanašnjega življenja. Kako živi naš ubogi tekstilni delavec, ki zasluži na meče po nekaterih tovarnah komaj od 300 do 600 Din. si najlažje predstavlja vsak sam. Kako naj se z zasluženim denarjem preživlja, kako naj preživlja svoje otroke, kako naj sc oblači in kje naj stanuje? Pa se često slišijo poudarki, da je delavstvo steber našega narodnega gospodar stva! Tudi je vsej javnosti znano, da so nekateri mariborski tovarnarji tujci, ki so si večinoma z našim denarjem zgradili tovarne in so s krvjo in žulji našega delavstva napolnili svoje blagajne. Tudi ni nobena skrivnost, da ti tuji tovarnarji spravljajo svoj bogati dobiček preko naše meje, naše delavstvo pa plačujejo za njegovo trdo delo naravnost sramotno.
Največ pritožb med našim tekstilnim delavstvom pa se sliši o tovarnarju Sehonskyju. Znano je, da je ob letošnjih velikonočnih praznikih poslal na brez-
ZNIŽANJE MEZD. STAVKA V SCHON-TOVARNI.
plačen dopust veliko število delavstva in da je pri ponovnem sprejemu znižal že itak skrajno sramotne mezde še za 10 odstotkov. Delavce in delavke, ki so se u-pirali temu znižanju, je kratkomalo odpustil. Mnogo pa je bilo med njimi takih, ki so morali prijeti za delo kljub trdi zahtevi delodajalca. Toda ves čas so se dalje borili za svoje pravice in zahtevali, da plača njihovo delo tako, kakor ga je plačal pred prisilnim dopustom ob prazni kih. Dolgo časa in žilavo so se zastopniki delavstva pogajali s tovarnarjem Schonskym, ki pod nobenim pogojem ni hotel izpolniti zahtev delavstva, ker pa je-tovarnar odpustil te dni spet večje število delavstva in je sinoči odpovedal službo tudi delavcem, ki so delali doslej v nočnem turnusu ter ni hotei izpolniti njihovih zahtev, je delavstvo pričelo sinoči ob 10. uri stavkati. Solidarno so vsi delavci zapustili svoje delo in čakajo, kaj bo z njihovo usodo.
Prepričani smo, da se bo za zadevo v tej tovarni pričela živo zanimati tudi naša oblast in posegla vmes ter po zakonu izposlovala našemu delavstvu tisti zaslužek, ki mu za njegovo trdo delo pripada.
Računski sklepi mestnega knji* govodstva za leto 1935
Mestno knjigovodstvo je predložilo te dni mestnemu občinskemu svetu računske sklepe mestnega zaklada, regulacijskega sklada, zaklada meščanske imovi-ne, ustanov, mestnih podjetij in skladnega zaklada za proračunsko leto 1933. Vsi navedeni računski sklepi so bili v smislu zakona o mestnih občinah razgrnjeni in na vpogled občanom, ki pa so pokazali malo zanimanja. Izdatki so napram proračunu v posameznih postavkah sicer pre koračeni za 319.333.58 Din, znašajo pa 723.569.01 Din manj in je torej celotni uspeli ugodnejši za 403.335.43 Din. Cisto premoženje mestnega zaklada in podjetij ie znašalo ob zaključku proračunskega leta 1933. 71 milijonov in sc je zvišalo na prani premoženju iz leta 1932 za milijon 695.94S.50 Din. Cisto premoženje meščan ske imovine je znašalo 409.037.50 Din; čisto premoženje mestnih ustanov se je jvišaio za 7.030.09 Din in je znašalo ob raključku leta 656.140.01 Din. Uspeh regulacijskega sklada je bil ugodnejši za ,25.276 Din, denarni promet pa je zkazal irebitek v iznosu 330.646. Izdatki meščanske imovine so se krili iz mestnega raklada in iz naslova za socialno skrbstvo. Bilanca in račun izgube Mestnih podjetij pa sta bila odobrena že od mest-iiega sveta. Po končni sestavi računskih sklepov pa so znašali dohodki posamez-lih postavk v milijon 592.309.08 Din, to-Tej za 746,736.04 Din več, kakor je predvideval proračun. Bilanca izkazuje pre-nitek v iznosu milijon 149.971.47 Din, denarni promet pa milijon 696,287.59 Din.
Mednarodne rokoborbe v Unionu
V ponedeljek zvečer so se mednarod-ie rokoborbe na unionski verandi nada-jevale. Na novo se je predstavil občinstvu poljski borec Šerbinski, ki slovi za-■adi svojih nelsonskih prijemov, kar je jokazal že prvi večer pri včerajšnjih mrhah, ko je dobil nekoliko pred peto ninuto v svoje nelsonske klešče Ceha fotuška, s katerim se je popreje mestoma kar poigraval, in ga držal nekaj časa , tem prijemu, potem ga pa v peti minuti j; bliskovitim obratom potisnil na lopatice Votušek se je z boriteljskega odra nekaj časa opotekal, nato pa v spremstvu sod-lika Koniča zapustil borišče. Videti je bi-b, da spada Totušek v povsem drugo garnituro in da po svojih letih ter telesni konstrukciji ne more biti kos poljskemu orjaku.
Prav živahna je bila preizkušnja med Angležem Mortonom in Nemcem dr. Aiiderschem. Skozi tri. kola. sta. se. obde-
lovala s krepko odmevajočimi masažnimi udarci in potipljaji, nekajkrat je ta in oni celo priletel do tribune ter se tam pozdravil z gledalci, tako da se je ena izmed navzočih dam pri ropotajočem tre sku po tribunskih mizah brž odmaknila, potem sta sc pa spet prijazno in prijateljsko spogledala, da se čez nekoliko časa v nelsonskih preizkusih in drugih prijem-nih zamahih znova vnameta. Borba je ostala neodločena. Nemec je videti nekoliko močnejši, dočim se Anglež odlikuje s tigrsko brzino in bliskovitimi paradami in reakcijami.
Spoprijem med židovskim prvakom Faktorjem in Slovakom Krupo ni nudil toliko zanimivih in napetih ter komičnih momentov, kakor že omenjeni borbi, četudi je šlo za odločilno srečanje. V 23. minuti je Krupa podlegel svojemu sobo-ritelju.
Zadnja pot Helene Zemljičeve
Na starem pokopališču, kjer je na mrtvaškem odru ležalo truplo Helene Zemljičeve, žene mariborskega okrožnega sodnika, se je preteklo soboto popoldne pred prevozom k upepeljenju v Gradec zbralo veliko število ljudi, da se zadnjič poslove od pokojnice, ki so jo tako zelo čislali. Častno je bilo zlasti število Soko-lic in Sokolov, ki so prišli, da spremijo svojo drago sestro na njeni zadnji poti. Prišli pa so se poslovit vsi stanovski tovariši globoko užaloščenega moža s pred sodnikom okrož. sodišča g. dr. Žihrom in šefom državnega tožilstva g. dr. Zor-janom na čelu. V imenu Sokola se je poslovi! od pokojne Helene Zemljičeve starosta matice g. Bureš, pevski zbor pa je zapel turobno žalostinko. Bil je trenutek, ko ni ostalo suho nobeno oko in bo ostal vsem v trajnem spominu, kakor bomo v trajnem spominu ohranili vsi blago pokojnico.
Velik uspeh ljubljanskega velesejma. Včeraj je bil zaključen letošnji XV. ljubljanski velesejem, ki je trajal 11 dni. Svoj sloves je prav posebno utrdil ob letošnjem svojem jubileju. Sleherni obiskovalec je moral dobiti vtis vsestranosti, obsežnosti in zanimivosti. Trgovskemu delu velesejma so bile priključene še izredno poučne razstave, nekatere čisto nove, druge pa obširno izopolnjene. Velesejem je letos obiskalo nad 115.000 oseb. Med njimi je bilo precejšnje število tujcev iz Avstrije, Bolgarije, Češkoslovaške Francije, Nemčije itd. Razstavljalcev je bilo 711, med njimi 192 iz Amerike, Anglije, Avstrije, Egipta, Francije, Italije, Madžarske, Nemčije in Švedske. Poslovne uspehe so zabeležili predvsem kmetijski in gospodinjski stroji. Bilanca poslov rtih uspehov letošnjega ljubljanskega
velesejma je bila kljub izrednim gospodarskim prilikam še precej razveseljiva. Jesenski velesejem bo od 5. do 6: septembra.
Balkaniada v Sofiji. Društvo »Putnik« organizira v dneh od 20. do 24. junija izlet v Sofijo s posebnim vlakom, zaradi prisostvovanja pri balkanskih igrah. Cene in pogoji so tako ugodni, da bo vsakemu dana možnost si ogledati balkania-dO'. Cena popolne oskrbe za časa zadrževanja v Sofiji s prenočiščem v hotelu »Splendid Palas« i sl. Din 350.— za osebo. V tej ceni j'e zaračunan tudi prevoz s postaje do hotela in nazaj ter dve vstopnici za tekme 21. in 23. junija, ko bo mach med I.omunijo in Bolgarijo, Romunijo in Grčijo in Bolgarijo in Jugoslavijo. 22. jun. izlet v Čamkurijo (Din 95.— za osebo), 23. jun. izlet v Bankio (Din 25 za osebo). Potovalo se bo s kolektivnim potnim listom. jVčave do 15. junija, informacije, prospekte, valute po najboljših tečajih itd. pri »Putniku« Maribor, tel. 31-22 in »Putniku« Celje, tel. 119.
Mednarodni tečaji visoke zdravniške vede. Takozvana »Tomarkinova zaduž-bina« priredi letos v Belgiji svoje tečaje, in sicer v Bruxellesu od 12. do 19. 9. in v Spau od 20. 9. do 2. 10. Do sedaj je prijavljenih že preko 100 zdravnikov-profesorjev-predavateljev ter je pričakovati, da bodo ti tečaji zelo zanimivi. Za njih obisk bo preskrbljeno najbolje. — Zdravniki in njih družine bodo imeliprost vstop na bruseljsko razstavo. Vse natančnejše informacije, preskrba viz, valute po najboljših dnevnih tečajih, prijave itd. pri »Putniku« Maribor. Aleksandrova c. 35. tel. 21-22 in »Putniku« Celje, Aleksandrov trg, tel. 119.
Poziv lovcem, članom SLD, podružnice Maribor. V dneh od 30. 6. do 3. 7. t. 1. se bo vršilo v Ruščuku v Bolgariji lovsko tekmovalno streljanje na glinaste in žive golobe za prvenstvo balkanskih držav. Na to tekmo namerava poslati tudi podružnica SLD Maribor svojo ekipo. Zato bo v nedeljo, dne 16. t. m. ob 16. uri na strelišču v Razvanju izbirna strelska tekma na glinaste golobe po predpisih. ki se bodo uporabljali v Ruščuku. Vabimo vse lovce člane SLD Maribor, da se udeleže te izbirne tekme, ki bo določila člane ekipe.'Podrobne informacije se dobijo pri ravn. Pogačniku, tel. 2101 in dr. Kovačccu, tel. 2281.
Večerni promenadni koncert. Mimo o-bičajnih nedeljskih dopoldanskih promenadnih koncertov v Mestnem parku, ki jih prireja mariborsko Olepševalno društvo, so se Mariborčanom priljubili tudi pevski nastopi in večerni promenadni koncerti. Kako zelo posrečena je bila zamisel zlasti koncertov ob prijetnih poletnih večerih, nam je pričal lanski obisk. Zato bo pa mestno Olepševalno društvo tudi letos ustreglo želji mariborske publike in prirejalo večerne promenadne koncerte. Prvi letošnji večerni promenadni koncert bo jutri v četrtek zvečer od 8. do pol 10. ure. Igrala bo vojaška godba pod vodstvom kapelnika g. Svobode.
Ne restavracijo, samo trgovino, bo napravil murskosoboški industrijec in narodni poslanec g. Benko v svoji hiši na oglu Gosposke ulice in Glavnega trga. Vse vznemirjanje iz strahu pred novo k.nkurenco je bilo tako preuranjeno in zato brez podlage.
Zahvala. Gasilska četa v Razvanju se najiskreneje zahvaljuje zboru »Malih har monikarjev Pomladka Rdečega križa« in njihovemu požrtvovalnemu vodji g. Vilku Šušteršiču, da so se odzvali našemu povabilu in sodelovali na binkoštno nedeljo pri gasilskem popoldnevu na vrtu gostilne »Hausampaher« v Hočah v korist gasilstvu in utrditvi tovarištva jugoslovanskega gasilstva ter Rdečega križa.
Eksporterji dravsko banovine, ki imajo že avizirana dobroimetja v jugoslovan sko-nemškem kliringu, naj blagovolijo takoj javiti svoj naslov in višino vplačanih zneskov Združenju eksporterjev, Maribor, Jurčičeva ul. 8, zaradi skupnega postopanja in sklicanja ankete.
Na današnjem zaključnem sestanku društva »Nanos« bo predaval rojak gosp. prof. Bizjak o temi »Naši boji in težnje«.
Mednarodne rokoborbe v Unionu: ob 20.30, 12. junija se borijo sledeči pari: Šerbinski (Poljak) : Krupa (Ceihoslovak), Morton (Anglež) :Bognar (Madžar). Kiri-lov (RusHTotušek ‘ (Cehoslovak).
KINO
GRAJSKI KINO
Do vključno srede
M
»Kontrolor spalnih voz
Od četrtka dalje „Kralj džungle*1.
V predpripravi velefilm za ljudi z močni®1' živci ?	^
Kino Union. Biser filmske lepote »P®" srni mojega hrepenenja«. Sodelujejo Marta Eggert, Hans Jaray, Hans Moser, Luiza Uhlrich, orkester dunajske filharmonije, dunajski deški zbor, glasba Franc • Schubert.
Ceskv klub. Danes zvečer ob priliki na šega rednega sestanka v »Aljaževi sobi« hotela »Orel« se bomo spomnili stoletnice rojstva našega velikega pesnika Adolfa Heyduka. Cut narodne dolžnosti nam nalaga, da se te naše interne proslave 11' deležimo polnoštevilno. Odbor.
Jadranska straža priredi 29. in 30. tm-izlet k otvoritvi mladinskega doma v Bakru, združen z izletom do Krka in nazaj. Vožnja, celokupna hrana in prenočišče 220 Din. Informacije daje Oblastni odbor Jadranske Straže, Maribor. Gre gorčičeva 26. Prijave do 12. tm.
Po priporočilu Zveze jugoslovanski« emigrantov v Beogradu poziva ženski krožek društva »Nanos« primorsko žen-stvo, da se udeleži evharističnega kongresa v Ljubljani v primorskih narodni'1 nošah. Krožek prosi, da se. vsaka P)'1' morka, ki ima primorsko narodno nošo. zglasi v društvenih prostorih »Nanosa1 (mariborski grad).
Do 15. junija komičarka Margareta Malceva v »Veliki kavarni« in baru.
Nočna lekarniška služba. Jutri v četrtek bosta imeli nočno lekarniško službo Sirakova lekarna »Pri angelu varhu« na Aleksandrovi cesti in Savostova lekarni »Pri sv. Magdaleni« na Kralja Petra trgm
Radio Ljubljana. Spored za četrtek M-t. m. Ob 12: plošče: 12.45: poročila, vreme, čas, obvestila; 13.15: plošče; 14: vre me, spored, obvestila; 19:	nacionalni',,
ura; 19.30: prenos opere iz Prage, v odmoru vreme, čas, poročila, spored.
Rešitev dveh otrok iz objema smrt1. Skupina otrok je na binkoštni poneds-ljek skakala okrog globokega ribnika na. Teznem. Med njimi sta bila tudi sinčka naše raznašalke, Dušan in Stanko Ma-tela. Oba sta hkratu po nesrečnem naključju padla v ribnik. Preplašeni sb otroci zbežali in pričeli klicati na pomoč-Prvi je prihitel na kraj nesreče g. Konrad Veber, stanujoč na Pobrežju v Gubčevi ulici in potegnil oba potapljajoča s’e otroka iz globokega ribnika. G. Konrad Veber je rešil obema otrokoma življenje in zasluži za svojo požrtvovalnost javno pohvalo, posebej pa se mu še zahvaljuje mati obeh otrok Marica Matelova, raz-, našalka našega lista na Pobrežju.
Krvav pretep. V Zgornjem Iilapju sta si na binkoštni ponedeljek skočila v las® neki 49-letni kočar in hlapec posestnic® Marije Bračkove. Hlapec je segel po 110-žu in ga zasadil kočarju v pleča ter m" hudo ranil pljuča. Nevarno ranjenega s° morali takoj prepeljati v mariborsk11 bolnišnico.
Sejem za živino. Na včerajšnji sejen] so prignali 525 glav živine. Dogon je b' dober, kupčija pa srednja. Prodanih i6 bilo 247 glav. Prignali so 22 konjev, l(l bikov, 96 volov, .364 krav in 525 telet-Cene za kilogram žive teže so bile naslednje: debeli voli 2.75 do 3.50 Din, pol' debeli 2 do 2.25 Din, voli za rejo 2-.50 d® 3 Din, biki za klanje 2 do 2.50 Din, klavne krave debele 2.25 do 3 Din, plemenske krave 1.85 do 2 Din, krave za kloba-sarje 1 do 1.25 Din, molznice in breje krave 2.25 do 2.75 Din, mlada živina 2.59 do 3.75 Din, teleta 3.50 do 4 Din. Cen® mesa: volovsko meso I. vrste 8 do h Din, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov krav in telic 4 do 6 Din, teletina I- vrst® S do 10 Din, II. vrste 5 do 6 Din, sveža svinjina 8 do 14 Din.
Vremensko poročilo mariborske meteorološke postaje. Davi ob 7. uri je k a za toplomer 28.6 stopinj C nad ničlo; minimalna temperatura je znašala 16 stopmj C nad ničlo; barometer je kazal pri -stopinjah 735.8, reduciran na ničlo pa 733.4; relativna vlaga SO; vreme je jasno in vroče; vremenska napoved napoveduje poslabšanje vremena.
i f> o r u, 'dne 12. VI. 1935.
iMarffiorsEI »Ve2ern JE« Julra.
«SJ 9
ottau KM
Pevska turneja na mejo
GLASBENA MATICA MED KOROŠKIMI SLOVENCI.
Že dolgo časa je želela Glasbena Ma-*'ca, da ob priliki tudi na Koroško pone-?e lepoto naše umetne in prav posebej Se koroške narodne pesmi in je v ta naften že pred nekaj leti.potipala pri nem-f*ih pevskih zborih, če. bi ne delali ka-ovir pri eventuelnem nastopu kjer-*°li na Koroškem. Odgovor je bil zelo ^atek: »Niti misliti rri na to. Mi nismo Pozabili plebiscita.« Ni nam torej prestajalo nič drugega, ko da gremo samo meje in zapojemo našim Korošcem ln vsem onim. ki bodo prisluhnili Čez ttejo.
In tako sta dva ogromna autobusa na binkoštno nedeljo peljala pretežni del jetičnih pevcev pod taktirko g. Marjana Rozine proti gorati Koroški in z veličin naporom zaradi ozkih cest in slabih Mostičev svojo vsebino srečno odložila v idilično lepem Rimskem vrelcu. Po-^sod ob cestah mlaji in s cvetjem okrajni slavoloki. Srce se nam širi...
»Ni mogoče! Poglej,, poglej, slavoloki llas pozdravljajo!« »Hvaljen Jezus!« je Opisano na prvem. Duhoviti obrazi se pogledajo. Kaj je to? Odgovor se glasi: Pred nami ozir. našim nastopom je bila birma v teh krajih. Oh ta liuba domišlji-!a ali domišljavost!
V Rimskem vrelcu »oficielno« nismo nastopili, pač pa je moški zbor zapel nekaj pesmic in jc g. Vlah zopet enkrat briljiral s svojim mehkim basom. Prava koncerta sta bila le v Črni ob 17., v Mežici pa ob 20. uri. Dva koncerta na en dopoldan in v tej vročini, to ni malenkost. Glasbena Matica tokrat za Maribor ni pripravila nobenega koncerta, Pač pa je g. Kozina zraven Lajovčevih
Medved z medom« in »Kroparji« — Zadnja je mimogrede povedano ostala brez vsakega aplavza — nabral celo vrslo učinkovitih dolenjskih, gorenjskih, Primorskih in koroških narodnih pesmi iri šel zdaj /, njimi na mejo. Zbral ie zelo Srečuo. Publika ni štedila z aplavzom in Se. je navdušenje stopnjevalo od pesmi pesmi ter doseglo vrhunec v Devovi :,So še rožce v hartelnu žavovale«. Ropotajoči aplavz pa je veljal najbolj gdu Faganel!]’ ti. kar mu vsi radi privoščimo; pel je res lepo.
V Črni nas je pozdravil g. šolski vodja. v Mežici pa zastopnik občine in ga. Galobova kot predsednica »Kola jugoslovanskih. sester za Mežiško dolino«; njena ljubka triletna hčerka pa je g. Kozini izročila z narodno trobojnico povezan šopek planink. Vsa dvorana je zaploskala od radosti, ko sc je zaslišal ka-
kor ptičje žvrgolenje nežen glasek: »Tu Vam izročam spomin iz naših planin.« Na koncert je prišlo tudi nekaj fantov od tam preko meje, ki pa so hudo obžalovali, da naši listi niso nič poročali o teh koncertih, tako da Korošci onkraj meje o tem sploh nič vedeli niso. (Naši listi
tudi ne. Op, ur.) .Koncerta sta bila za velik praznik še prav dobro obiskana. Žal le, da nas je preprosto ljudstvo, ko-jemu edinemu je ves naš trud bil namenjen, le iz. varne daljave ogledovalo, ni pa šlo v koncertno dvorano. Obe dvorani sta akustični in se prav lahko poje v njima. Ob-treh zjutraj smo prispeli nazaj v Maribor, kajpak da utrujeni in zaspani. Lepo pa je le bilo.	J	A.
Jubilef gasilske čete v Ptuijii
NAJSTAREJŠE GASILSKO DRUŠTVO V SLOVENIJI 1 NNJEGA ČASTNI NAČELNIK.
V tekočem letu obhaja najstarejša gasilska četa dravske banovine 65-letničo svoje ustanovitve. Dne 3. marca leta 1870 so sklenili ptujski meščani, da ustanove to občekoristno ustanovo, na čije delovanje moremo biti vsekakor ponosni prav sedaj, ko obhajamo 65-letnico njenega obstoja in dela. V njenih vrstah še vidimo danes markantno osebnost, njenega soustanovitelja, častnega načelnika Ivana Steudteja, ki je znan ne samo v tukajšnjih domačih požarnobrambnih krogih, temveč prav tako tudi v tujini.
Ivan Steudte je prevzel vodstvo naše požarne brarnbe v letu 1889, in jo je tako smotrno vodil, da se jc kmalu razvila iz primitivnih početkov do tehnično dobro opremljene tovrstne ustanove tistega časa. Prvotno je imela primitivno ročno brizgalno,.ki jo je pa že v letu 1900. nadomestila z moderno parno brizgalno. Kako zelo je bila Steudteju pri srcu ta ustanova, izhaja iz dejstva, da je vse delo medsvetovno vojno slonelo na njegovih ramah. Na pr. o priliki velikega požara tukajšnje gimnazije leta 1917. ko je bila večina članov na fronti, je v veliki meri njegova zasluga, da jc bil požar lokaliziran s pomočjo moderne parne brizgalne, ki jo je Steudte osebno upravljal. Kot načelnik ni bil samo dober organizator v tehničnem oziru, temveč jc kot uvideven in socijalno čuteč človek uvidel potrebo ustanovitve rešilnega oddelka, ki je bil tudi na njegovo iniciativo ustanovljen.
V letih svetovne vojne se .ie izkazal rešilni oddelek eminentne važnosti, čigar glavna opora je bil zopet prav neumorni načelnik Steudte; čeprav že prileten, se ni strašil ne dneva ne noči, na čelu svojega rešilnega odelka prožiti vsem pomoč in oskrbo. Za svoje človekoljubno delo je bil že (akrat odlikovan s strani Rdečega križa. Pa tudi po vojni ni gospod Steudte v svojem požrtvovalnem delu klonil, temveč je skrbel za nadaljnji razvoj in tehnično izpopolnitev čete. Med
drugim je bila nabavljena v tem času motorna brizgalna in agregat in avtomobil »Minerva«. Požarni oddelek si je v teku let nabavil moderni rešilni avto »Steyr«, ki je bil vedno na razpolago pri požarnih nesrečah, pod neumornim vodstvom Steudteja in njegovih gasilcev se je posrečilo pri več kot 250 požarih preprečiti veliko škodo in kvar.
S ponosom pripoveduje častni načelnik Steudte, kako je bil odlikovan o priliki visokega obiska Njeg. Vel. pokojnega kralja Aleksandra I. Zedinitelja in Njeg. Vel. kraljice Marije, ko je imel nagovor na čelu svoje čete v našem mestu. Tako krasi njegovo poprsje red sv. Save poleg mnogih domačih in tujih odlikovani, kar naj bo v izpodbudo celokupnemu pomladku naših gasilcev ter jih naj. navaja k požrtvovalnemu in nesebičnemu dehi. V letu 193.3. je bil izvoljen za častnega načelnika naše gasilske čete, s čimer so se mu obdolžili njegovi tovariši za njegovo dolgoletno delovanje. V krogu vdanih tovarišev uživa največji ugled in iskreno spoštovanje; z zanosom gleda gasilska četa na 65-letno plodonosno delovanje svojega častnega načelnika, ker ji je usojena prilika, da slavi kot naj- j starejša gasilska četa v banovini hkrati svoj in svojega častnega načelnika 65-ietni jubilej.
Iz starega Ptuja. V Ptuju renovirajo staro cerkev Vseh svetnikov, katero je dal cesar Jožef II. leta 1787. zapreti. — Ker je poteklo prav letos 555 let. odkar jc bila ta cerkev, in sicer leta I3S0, dograjena in posvečena, jo je dala sedanja lastnica gospa Gregorec - Zunkovič po stavbeniku De n gg it temeljito prenoviti, Cerkev sega s svojimi nečkastimi svodi in oprogami iz prvega nadstropja v pritličje. Mesto, kjer je stal postranski zvonik, kakor je to iz stare slike v proštij-ski cerkvi razvidno, služi sedaj kot obed nica. Na mestu pa, kjer je bil prezbiterij, stoji sedaj krasno urejena, bogata knjiž-
Otrok, komaj 8 mesecev star in že govori ata, mama in .. . && bonbon
PROIZVOD: „UNION“, ZAGREB.
nica našega slavista in zgodovinarja Da vorina Žunkoviča. — Prvotni veliki križ na slemenu cerkve je ostal dalje na svojem starem mestu. Stara žrv pod zemljo se je spremenila v vinsko klet in iz zapuščenega pokopališča nekdanjih ptujskih imovitih meščanov je postal lep hišni vrt. Ker je bila v pritličju doslej gostilna in je ljudstvo videlo v tem nekako nepotrebno profanacijo prvotne katoliške zgradbe, je lastnica ukinila gostilniško obrt v tem poslopju. — Kdor sc zanima za slog cerkve, mu posestnika odn. lastnika te znamenite zgradbe drage volje dovolita vstop ob nedeljah.
Mladi harmonikarji v Ptuju imajo v sredo 12. t. m. svoj prvi letošnji javni nastop v Društvenem domu. Začetek ob 20. uri. Prireditev je v korist Rdečega križa.
Smrtna kosa. V Ptuju jc umrla Marija Kosijcva, zasebnica, stara 77 let. Pokojnica se je rodila v Stari cesti pri Ljutomeru, v Ptuju pa jc živela kot kuharica pri raznih družinah nad 50 let. Blag ii spomin!
Sokolstvo
Sokol Maribor 111. poziva one člane, ki se nameravajo udeležiti zleta Junakov v Sofiji, da se javijo do petka zvečer pri br. blagajniku v društveni sobi ter položijo za zamenjavo valute znesek 300 Din.
Siten gost.
»(Prinesite juho, pa ne prevročo, potem dva kuhana jajca, pa ne> pretrda, potem zrezek, pa t:e preveč pečenega in po.tem kavo, pa. ne premočno!«
»Da gospod, — in kozarec vode. p1 ne preveč mokre!«
Kratkovidnež.
»Kaj, vi ste slepi in citate časnik?«
»Saj ne čitam — kamo slike gledam!
Ortoška usta.
"•Mama, ali je res, da sem se rodil decembru?«
»Seveda je res!«
»Ampak, mama... decembra so vndar štorklje v Afriki...«
J. Sernec, sodnik okrož. sodišča:
Sodniki in narod
(Predavanje pri društvu 6. t in.)
»Staribor« dne
Namen današnjega predavanja je, da prikažem v naravi stvari ležečo, ozko povezanost naroda s svojimi sodniki in sodnikov ž njim.
V osnovni zakonodaji skoraj vseh držav so sicer za sodni stan ustanovljene neke posebnosti, in sicer njegova neodvisnost ut nepremesfljivost ali stalnost, katera naj prvo nekako zajamči. Nikakor pa iti smoter teh posebnosti, da ustvarjajo pregraje med sodniki in ostalimi narodovimi sloji, temveč le, da polagajo zanesljivejše temelje za dobro kakovost, to je objektivnost sodstva.^ Moj namen ni, da nadalje razglabljam, če in v koliko se naj te posebnosti zavarujejo sodnemu stanu, ker spada rešitev teh vprašanj pred drug pristojSn forum, ki jih naj temeljito prouči ter nato o njih definitivno odloča. Zaenkrat je rešitev teh vprašanj odložena — ker v naši novi državi vsi zakoni naravno še niso izenačeni in so zaradi tega tudi za reorganizacijo uprave še potrebne proste roke.
Omenjam tukaj te posebnosti sodnega stanu le zavoljo tega, ker bi mogle docela neupravičeno vzbujati predstave o sodništvu v tej smeri, da želi imeti neko posebno predpravico ali celo nadrejeno stališče nasproti drugim stanovom. Imajo pa, kakor povedano, docela drug smoter, ki ie popolnoma nasproten temu,
da se jih naj zlorabi v opredelitev sodnega stanu v posebno kasto.
To poudarjam, ker gre moje predavanje prav za tem, da se odstranijo vse navidezne in dejanske razlike, ki bi mogle kaliti harmonijo med sodniki in drugimi sloji.
Podrobneje hočem obravnavati druga po učinku manje neposredna vprašanja, katera pa zaradi tega nikakor niso morda manjšega pomena za izpolnitev današnjim izvajanjem postavljene naloge. Njej ustrezno je treba na splošno pojasniti, zakaj naše sodstvo in po njem tudi naši sodniki pri ljudstvu še ne uživajo potrebnega zaupanja in simpatij. Poglavitni vzrok bo najbrž v čisto človeškega stališča razumljvem dejstvu, da nikomur ni prijetna zavest, da naj ima kdo pravico in moč, odločati o njegovih najraz-novrstnejših in tudi najintimnejših zadevah. čeprav dotičnega sodnika morda niti osebno ne pozna in se nima prilike prepričati, ali je za rešitev dotičnega spora vreden tistega zaupanja in ali je tudi sposoben za rešitev.
Označena zavest tore] že sama po sebi ni prikladna, da pospeši ugodno razpoloženje do sodnikov sploh. Zaradi popolnosti še omenjam, da podzavestno v navedenem pravcu morda pri mnogoka-terih še upliva večkrat tudi na poklicne sodnike aplicirani svetopisemski Izrek: »Ni sodite, da ne boste sojeni!« ne da bi pa dotični pri tem pomislil, da je eden glavnih glasnikov Zveličarjevih naukov apostol Pavel sam izrecno zahteval, da naj njega sodijo — .pristojni sodniki, s
čemur je vendar dal jasno spoznati, da v načelu nikakor ne odklanja po oblasti postavljenega sodstva. Po vsebinski zvezi, v kateri so bile izrečene omenjene besede, se je pa ž njimi hotelo itak le zadeti one, ki se s a m o 1 a s t n o postavljajo za sodnike o stvareh, katere jih nič ne brigajo, t. j. klevetneže, ovaduhe itd. Morda bi to stališče vsebinski} odgovarjalo sedanjemu načelu: »Največja hulja, primojduli, je in ostane ovaduh.« ozir. po nemško »Der grosste...« — nečem še ponavljati teh znanih' ostrih besed, da ne bi prizadel ugleda našega spoštovanega društva »Staribora«.
Da pa je navedeno tolmačenje omenjenih besed pravilno, sledi tudi iz okol-nosti, da imajo marsikatere verske institucije, med njimi tudi krščanske, urejena svoja lastna posebna sodstva.
Justici kot instituciji za vzdrževanje reda in ureditev zasebnih sporov se torej nikakor ne> gre odreči; pa tudi se 111 nji odreči morda zavoljo tega, ker se pri njenem izvajanju gode nerednosti in pomote. Saj se vendar išče pomoč tudi pri medicini, kateri gotovo nihče ne more odreči sijajnih uspehov — ali tudi ona vedno ne pomaga. Velja pač — povsod, pri vseh poklicih: Errare liumanum.
Osupnejo zaradi tega človeka — če bere v sicer zelo poučnem in p rak ti čn o prav n p or abn eni »Domačem v e d e ž u«, ki je izšel kot nekak kompendij k slovenskemu »Poučnemu slovarju« po značici: »sodnija« — zapisane besede, kakor: »Sodni-
ja se zaradi vzvišenega pojma pravičnosti smatra za nad vse druge vzvišen urad, na žalost ne upošteva vselej prirojene bojazljivosti občinstva in često vzbuja strah in gnus celo tistim, ki niso nič zagrešili. Njeni organi bi često z mirnimi in vljudnimi besedami dosegli mnogo več, kot s svojo oblastnostjo in vpitjem, fki le draži.« Brez dvoma je — dolžnost vsakega, torej tudi sodnega uradnika (glej tudi § 53 novega sodnega poslovnika), da s strankami občuje vljudno. Podobna graja, kakor je navedena v »Domačem vedežu«, bi se še dala event. razumeti, če bi bila objavljena le v periodičnem časopisju kot nekak prvi izraz nevolje nad nekim neprimernim postopkom naprani prizadeti stranki. V slovar, ki naj služi v stalni in stvarni pouk občinstva, pa gotovo ne spada. Graja na take 111 mest u je namreč sposobna, da po nepotrebnem ustvarja stalno ne* razpoloženje zoper ves napadeni stan, saj je vendar dana vsakomur prilika. d:t z ustrezajočim legalnim pravnim lekom doseže odpomoč. Pritožba naj se torej le naslovi proti tistemu, ki greši zoper materielne ali fortnelne predpise zakona, ne pa pavšalno proti vsemu stanu, posebno ko v imenovani knjigi, ki je kakor že rečeno sicer zelo dobra in koristna knjiga — podobnih jedkih graj zoper druge stanove ni najti. Oporekal pa vendar ne bo nihče, da se najdejo tudi pri vsakem drugem staim nedostatki v osebnem, formalnem in v stvarnem oziru.
(Se bo nadaljevalo.)
AfalMMMc Dandet:
OREH Z£^£
ROMAN.
97
»Vidite torej, gospod preiskovalni sodnik«, je dejal vojvoda zmagoslavno, »da sem. zdi se mi, vendarle imel dovelj vzroka verovati, da nesrečnež, o katerem smo pravkar govorili, ni izvršil vsega sam neposredno. Tu je orodje, ki si ga je našel in s tem je razjasnjen tudi alibi vseh tistih, ki vas tako motijo . . . Torej 'Kautecoeur, ako hočeš, da se bo s teboj milo postopalo, potem nama povej točno vse, kako se .ie zgodilo... pred vsem pa, ne varaj naju in ne laži!« Mislil je, da se njegov logar obotavlja, zato mu je pomagal in mu stavil besede tako rekoč na jezik, da mu prežene strah pred priznanjem. »Povej torej, kaj ti je bilo obljubljeno? Kaj si prejel? Ker seveda, koncem koncev, ti vendar nisi delal na svojo roko?«
Sautecoeur se je vzravnal, lica so mu zardela in žile na čelu so mu nabreknile od prizadevanja, da se obvlada: »Morda se izvršujejo tudi take stvari za denar, da me pa po osem in dvajsetih letih vestnega službovanja — od tega trinajst let v Sivreu in petnajst v Eremitagei — more moj gospodar še smatrati sposobnega . . Ne!«
>xPa nama menda nočeš reči, da je res vse to, kar si pravkar pripovedoval!« je kriknil general malo zmeden.
»'Ako sem lagal, gospod vojvoda, potem sem storil to iz norega živalskega ponosa, ki pa mi več ne pritiče. Roke so ujete, zato mora za njimi še telo . - . Dobro torej, naj gre. strela božja! . . - Priznati resnico mi ne bo težje, kakor slišati to, kar sem pravkar slišal.« In krepko uprt z nogami ob tla ter stisnjenih pesti je pričel pripovedovati:	»Pred desetimi
dnevi sem v odsotnosti mojega sina prejel v Eremitagei pismo brez podpisa, ki mi je sporočalo, da bom mogel sledeče noči med drugo in tretjo uro ponoči videti z velikonočnih vrat, kako odhaja ne ki človek iz sobe moje sinahe. Moram pa opomniti, da sem nekoč bil v svojem zakon« nesrečen. Imel sem ženo, ki sem jo ljubil, pa tudi ona mi je hlinila ljubezen. Nazadnje pa je pobegnila z nekim orožnikom iz Montgerona in naju pustila sama, mene in mojega sina, v oni puščavi Poste aux Lievres . . . Ničvrednica, kaj drugega! Od tistega časa je ostala v meni mržnja do vseh žensk sploh in ko se je moj sin ženil, sem obljubil sam pri sebi,
da mu bom pazil na ženo ter se v podobnem primeru z enim udarcem maščeval za svojo in njegovo nesrečo. To je bilo tu splošno znano, in tisti, ki so mi pisali to pismo, so dobro vedeli, kaj počno.«
Delcrous je vprašal: »Ste ohranili to anonimno pismo?«
»Pustite ga. naj dovrši«, je dejal nestrpno vojvoda.
»Bilo je to v petek. Vsi smo bili na nogah, da ulovimo nekaj tistih Beduinov, ki so nam pokradli najlepše košute . . • V pismu je stalo: od treh do petih. Okoli treh sem zapustil svoje mesto v drevoredu Gros-Chene in odšel, da se skrijem za velikonočna vrata. In kakor je res, da držim to puško v svojih rokah, tako je tudi res. da takrat nisem vedel, koga je moja pokvarjena sinaha sprejela v svojo sobo. Vedel sem sicer dobro, da se je princ vrtel okoli nje, a po oni sceni z malo sem mislil, da je za tokrat vse končano. in kakor se bosta, gospoda, lahko sama prepričala, je tudi pismo omenjalo neko čisto drugo ime. Pol ure sem čakal tam in neprestani dež me je premočil do kosti, ko sem naenkrat zaslišal šum obleke. Nekdo je deset korakov daleč od mojega skrivališča skočil in naglo zbežal dalje. V tisti temi se je moglo zelo slabo videti; bal sem se torej, da bom zgrešil, ako ga pustim bežati dalje. K nesreči pa se je človek za hip ustavil, da odpre neke vrste dežnik, jaz pa sem tedaj sprožil.
Napravil je še nekaj korakov, nato se J pa zgrudil v jamo in se kakor ustreljen žival ni več premaknil. Tedaj sem zdirja^ domov. Mala se je delala ko da spi, P1;* tegujoč odejo preko glave. »Vstani ■ vzemi luč!« sem ji dejal. »Ubil sern ljubčka, pomagaj mi. da ga zakopljeva^ Prestrašila se je. in verujte mi, ni Ji treba dvakrat reči . . . Tedaj sem m,s‘' da za gotovo vem, koga bom našel P godenega od strela moje puške.	'
to. da Seni, ko sva prišla do jame tistega nepremičnega telesa. vfr.‘l I svojo sinaho: »Kdo je to?« — »P°Kle^®, je odgovorila in spustila svetilko ^ nizko . . . 'Ah. gospod vojvoda, ko se videl, kaj sem storil . . .« Tn obrisal si . z rokavom znoj, ki mu ie tekel po e Vojvoda, ki je ves čas pazil, kakšen v ^ bo pripovedovanje napravilo na crousa. je dejal svojemu logarju z doc mirnim glasom: »S čim si streljal.«
»S šibrami.«
»In kam si ga zadel?"	.1
zadet le na enem samem	na	se	_
»Vsa zrna ga niso zadela ... Bil J je bila majhna rana.«
Nastal je trenutek strašnega molka. P katerem se je znova oglasil krik niate . kakor da vidi prav sedaj tisto rano. madež na sencu. Nato se je izpraševa znova začelo:
(?e bo nadaljevala
Moškemu spolu pripada svet
SEDANJOST JE TAKA, PRETEKLOST PA NAM POVE MARSIKAJ ZANIMIVEGA O ŠIBKOSTI MOŠKIH. - NEKAJ, KAR BO ZANIMALO NAŠ ŽENSKI
SVET.
Večkrat slišimo dandanes, kako zavida* ženska moškega prav zaradi njegove pozicije, ki jo zavzema v realnem in duhovnem svetu. Kolikokrat se pritožuje življenja željna ženska nad svojo podrejeno vlogo, ker ima mož kljub raznim ženskim emancipacijam že zaradi same spolne eksistence prednost pred žensko. Pri vseh narodih sveta, izvzemši nekatera preprosta in divja plemena, je mož poglavar družine. Današnja človeška družba in družabni red počivata na zakonih, ki so jih ustvarili moški za moške. Nekateri modrujejo, da vodi ta pot v pro past in da prav zaradi tega rase ženskemu svetu greben, da ženske zaradi svoje podrejene pozicije zahtevajo enakopravnost in si prizadevajo »zlezti moškim na glavo«. Moški vladajo življenje, sede v areni življenja na sprednjih prostorih in svet se suče okrog svoje osi tako, kakor moški zahtevajo in žele. Če je mož poročen, podedujejo otroci njegov rod. Na drugi strani pa mu izvenzakon-sko zavajanje ženske v sramoto ne nalaga nobenih obveznosti. V mnogih primerih le pičle alimente. Nezakonski o-trok, ta še vedno nerešeni problem, mora pri nas, kjer so ustvarili zakone moški, dobiti ime matere. Pocestnico, ki je prodala svoje telo moškemu, naše varnostne oblasti preganjajo: služkinjo, ki si jo je za spremembo poželel njen gospodar in jo pahnil v nesrečo, da je postala detomorilka, ker jo je gospa zapodila od hiše, bo hudo kaznovalo sodišče. Postavna mladenka, ki je nastopila samo stojno pot življenja, je s svojimi nedolžnimi pogledi vzbudila poželjenje svojega starega šefa; ker ni »parirala« je morala na cesto in si vzela v obupu mlado življenje. Kdo je odgovoren za navedene in še tisoč drugih tragičnejših primerov? Moški ne! »Wir Manner sind die Herren der Schoptutig«, i>ravi nemšk rek.
Dandanes prevladuje torej načelo, da so moški vladarji sveta in življenja. Če bi pa bolj skrbno pogledali za kulise današnje družbe, ki je pravzaprav kotel v katerem se kuha ves današnji družabni red, bi se kaj lahko prepričali, da je oblast, ki si jo svojijo moški, precej vodena in da igrajo prav pod vplivom žensk cesto v prevažmh ki odločilnih trenutkih splošnega značaja silno klaverno, morebiti celo podrejeno vlogo. V mnogih primerih torej tudi danes ni nič bolje in se razkriva moška šibkost, ki jo pozna zgodovina, ko je vladala v posameznih deželah ženska premoč. Ne samo nekatera, preprosta indijanska plemena v Severni
ki so svojim ženam lutke. Kdo izmed naših čitateljev ne pozna gospoda svetnika, ki hodi na seje z ženinim dovoljenjem, ki na sejah; debatira in voli po volji svoje boljše polovice. Kdo ne pozna uglednega gospoda ravnatelja, ki zaključuje svoje bilance po nasvetih svoje žene. Kdo ne pozna visokega gospoda z zlatimi zvezdami na ramah, katerega žena je strah vse stotnije; kdo ne pozna odličnega gospoda profesorja, ki poučuje po želji svoje žene: kdo ne pozna uglednega hišnega posestnika, ki ne odda stanovanja podnajemniku, če ni povšeči njegovi ženi. Mno go je moških, ki v dolgih zimskih večerih posedevajo doma, njih življenjske dru žice pa se kratkočasijo na plesih in zabavali. Koliko je moških, ki so v gostilni pri litru pravi junaki, ob zakasnelih urah pa pri vežnih vratih sezujejo čevlje... In koliko je takih, ki pri sejah v večernih urah nervozno opazujejo kazalce, če se prehitro pomikajo k številki, ki jo je do ločila žena. Kratomalo, nešteto je v današnji družbi takih moških, ki plešejo tako, kakor godejo žene.
Razno
Ameriki, ki so z veseljem uživala na pol gnilo mrhovino, ali nekaj južnoameriških rodov, ki so umrlega sorodnika, če je bil rejen, spekli, sicer pa skuhali, pozna zgodovina namreč tudi številna afriška plemena in celo zelo kulturna ob Sredozemskem morju, ki so bila dolga časa celo tisočletja pod žensko vlado.
V tistih časih je pri omenjenih in neštetih drugih plemenih odločala pravica matere. Moški je bil brezpraven oče.
Vsakega nerabnega moškega so ženske obsodile na smrt. Visoko čislani so bili moški močnega nagona. Izvor pa je bil odločilen po materi in je po njej podedoval otrok stopnjo in rod. Navedena plemena niso poznala sentimentalnosti, ugotovljeno je bilo le rojstvo novega človeka. Pravico matere so smatrali za naravno pravico, češ, da je mati sama nosi-teljica rodu. Razlike med zakonskim in nezakonskim otrokom niso poznali. Ženske so opravljale moška dela in se tudi si cer navzele vseh moških manir. Pri ne-1 katerih narodih in plemenih, kjer so imele vso oblast v rokah, so klicale moške k sebi le zaradi zaroda. Moškim se je takrat godilo tako, kot se godi danes ženskam. Kakor so danes zaželjene mlade in lepe ženske, so bili takrat kot lepotni ideali oboževani mladeniči. Mladeniči so nosili kodrane lase in nakit. Čistiti so si morali nohte in zobe. Ker je bil moški	pasivni del, ki ga je pozvala	ženska v	za-
kon, se je moral torej lišpati. Kot šibkejši 'spol pa je bil tudi finančno popolnoma odvisen od ženske. Često se je moral lotiti hišnih poslov. Ta naloga je bila takrat za moški prav tako težavna, kot je danes za marsikatero žensko. Za časov ženske vlade so uživali »večni samci« podobne
neprijetnosti kot današnje	stare device«.	•- —^	   —
Tudi čustveno življenje ™taa ie bilo <»	Mu,lam vmnjo
180.000.—	na	prodaj.	Vprašati v	gostilni	Pulka	na	Teznem.	2411
Koliko je resnice v navedenih už°W' vitvah pa naj presodijo naše čitatel.iice ^ čitErtelji sami. Lepšega zadoščenja za 11 a' še nedavne zanimive ugotovitve o nio^ ženskega jezika bi našim čitateljem Pai/ ne mogli preskrbeti.
Ta;
«s
Sl
Ve
sk
Kc
m
V(
V(
z:
sr
tl:
ki
Sl
i(
č
v
s
Šport
SK Železničar:SK Celje. Prihodnjo ne' deljo bo SK Železničar odigral svojo njo prvenstveno tekmo, in sicer proti Celjiu. Tekma se bo odigrala v Maribor na igrišču ob Tržaški cesti.
Preložene prvenstvene tekme. Za ra J1'
olimpijskega dneva, ki bo v nedeljo 1 t. m. v Ljubljani je prvenstvena tektf® Ilirija :Rapid preložena na 7. julij. Teku1 med Rapidom in Celjem se bo odigra'1 v Mariboru 14. julija, tekma med Sv«' bodo in Hermesom pa 21. julija.
V zakljjučnem kolu mešanih parov vf prvenstvu Dravske banovine v tenisu J® sinoči zmagal par Lirzerjeva-Hitzel na-dvojico Voglarjeva-Gasperin s 6:0, 6'A-
POZOR!
Razen drugih jedil nudiin sledeče specijalitete:	Dvakrat
ria teden tnorske ribe.^ bržoli-ce, ražnjiče, čevapčiče, vse sveže in pečeno na rešetki po zmernih cenah. Točim pristna dalmatinska vina kakor: črno po Din S — Opolo in belo po Din 10.-- Debro štajersko vino no Din 12.— Gostilna »Rotovž« A. Vicel. Maribor. Rotovški trJ 8. 1416
SOLIDNO GOSPODIČNO
sprejme mala družina na hrano. Aleksandrova cesta C>4. vrata 6.	2416
Posest
NOVA HIŠA
7. celo kletjo, šestimi sobami
precej različno od današnjega. Najbolj čudno vlogo je igral mož takrat, ko je žena rodila. Že tedne pred porodom se je moral postiti in ostati mirno v postelji. Žena je povila, njen ubogi mož pa je kričal v postelji zaradi umetno povzročenih bolečin. Po porodu pa je moral v postelji sprejemati obiske sorodnikov in znancev. ki so prišli čestitat in prinesli otroku srečo.
Navedenih zgodovinskih dejstev ne spreminjajo današnje okoliščine, da sta v nekaterih poklicih oba spola enakopravna, niti cinizem s katerim se današnja mladina vdaja spolnemu življenju. V resnici je še danes tako, da se ves svet suče okrog žensk in denarja. Priznajmo, da je
TOVORNI AVTO
enotonski, v dobrem stanju, zaradi pomanjkanja prostora poceni naprodaj. Vprašati v Radvanjski c. 31.________2408
MOTORNO KOLO
s prikolico naprodaj za 5500 Din ali se zamenja za zidno opeko. Betnavska c 1. 2414
2 KUHINJSKI KREDENCI
180 in 260 Din, 3-delno omaro. trdi les, moderne postelje, moderna spalnica s psiho 850
»m* r  —....................................   Din,	omare,	madrace.	stoli,
dandanes tudi pri nas na stotine moških, blazine. Koroška cesta 3. 2415
Stanovanje
DVOSOBNO STANOVANJE
z večjo kuhinjo in shrambo v centru Maribora ali bližnji okolici vzamem s 1. julijem v najem. Ponudbe na upravo »Večernika« pod »Trgovec«. 2407
ODDAM STANOVANJE
sobo in kuhinjo, za Din 350.— ter dvosobno stanovanje od 500 do 650 Din. Smetanova ul. 54, gostilna.	2410
DVA GOSPODA
sprejmem na dobro domačo hrano in stanovanje £apec Splavarska ul. S-l.	2412
Zgubljeno
BOLJŠO GOSPODIČNO
sprejmem na stanovanje. —-Orožnova ul. 5-1.	2413
V NEDELJO
sem zgubil med Vurmatom ' Sturmovo g rabo proti. Sv. hu žensko rdeče-zeleno v°. zeno belo jopico. Najditelj i>a‘ jo odda proti nagradi v upra* vi »Večernika«.	-A.
IZGUBIL \
se ie zlata ura z verižico J1* binkoštno nedeljo na južni V> ti med Pohorskim domom > SerBecom. Pošten najdite se prosi, da uro vrne nagradi v Klavniški ulici 5. 2623
^ ^^
Soomnite se CMD
Prodam
Edini slovenski dnevnik na ozemlju bivše mariborske oblasti je,.Veternik".
Ze to priprosto dejstvo nalaga našemu mestu in vsemu slovenskemu Podravju očito nalogo poskrbeti za to, da bo mogel uspešno vršiti svoje nacionalno poslanstvo. To pa bo mogoče le tedaj, ako ,Večernik“ izpopolni tudi svoje oglase, zlasti male oglase, ki so neverjetno poceni. Sedaj žal pogrešamo stotine Slovencev, trgovcev, obrtnikov, posestnikov zasebnikov itd., ki bi, ko kaj prodajajo, kupujejo ali iščejo, morali oglaševati v „Ve-černlkovih“ malih oglasih. „Večernik“ dela za Vas, delajte Vi zanj!
osra	v	   ...	       —-------- .	.	—-------—— ------------------
v Liubliam:	l"	-rfnlk:	RA	D1VOJ	REHAR	v	Mariboo.	Tisk,	IMterft.	flskarna	d.	d,	predstav«'
STANKO DETELA v Maribora