Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — ne-del|ska mlaja celoletno 46 Din, za inozemstvo 120 Din
U red n ištvo je v Kopitar jevi ul. 6/111
Teletom uredništva: dnevna služba 2050 - nočna 24%. 2944 in 2050

VENEC
Cek. račun: Ljubljana št. 10.630 in 10.344 za inserate; Snruievo št v 7363. Zagreb šiv 39.011 Praita-Duna j 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon 2942
Z nedeljsko prilogo »Ilusirirani Slovenec«
izhaja vsak dan ziuiruj. razen poudeljka in dnevu po prazniku
Panevropa
Dne U. septembra 1930 je Briand melanholično naslovil na 26 evropskih in 19 izven-evropskih držav, zbranih na zasedanju Društva narodov v Ženevi, sledeče značilne besede: »Predstavil sem svetu to svojo zamisel o evropski federaciji. Deležna je bila liričnega pozdrava poetov. Mislim pa, da je vendar več vredna, kakor pa da jo postavimo v stekleno omaro, ter da bo tudi zame še drugod pro- I štora kakor v muzeju.«
Par dni pozneje, dne 17. septembra, se je ustanovil prvi pripravljalni odbor za pan-evropsko zvezo. Briand sam je bil soglasno imenovan za predsednika, sir Eric Drummond, tajnik D. N. pa za poslevodečega tajnika. Od- ; bor je dobil nalogo, da zbira materijal za proučevanje panevropskega vprašanja. Nato so se državniki zopet razšli vsak na svoj dom. Pojavila so se druga vprašanja, ki so spomine na ženevski sestanek polisnila skorajda popol- j noma v ozadje. Po Evropi je zopet zavel ledeni veter nacionalistične gonje, ki je poganjal pred seboj čolniček. napolnjen z raznimi revizioni-stičnimi težnjami pohlepnih ali razočaranih narodov, ki so se še nedavno imenovali prijatelji evropskega zbližar.ja. Panevropa je res šla počivat v stekleno omaro. Ni še dolgo tega, ko so se državniki presirašili nove cirkularne ; spomenice, ki so jo nepričakovano sprejeli od Briandovega pripravljalnega odbora, v kateri j se naprošajo, naj obrazložijo vsak svoje predloge, kaj naj ta odbor pravzaprav začne. 26 držav je sprejelo ponižno cirkularno prošnjo, samo tri so odgovorile! Znamenje, kako globoko se ie ukoreninila želja po vsej evropski zvezi med državniki, ki vodijo usodo evropskih narodov...
Ako odstranimo vse lepe girlande, s katerimi so bili okinčali Brianda in njegovo tako zaničevano Panevropo, ako pohitimo mimo ple-jade načelnih pristankov, ki so prišli od vseh držav Evrope v odgovor na znamenito francosko spomenico z dne 17. maja 1930, ter se ustavimo tam, kjer se mora ustaviti vsak resen sotrudnik pri konstrukciji politično in go- ! spodarsko enotne Evrope, potem moramo na žalost ugoloviti, da danes panevropske ideje v smislu dejanskega političnega faktorja ni. Še vedno jo pozdravljajo samo še poeti, še je v katakombah in priti bodo morali žal elementarni dogodki, ki bodo naš politični in socialni red še temeljiteje pretresli, predno bo znmisel o organiziranem sodelovanju med evropskimi državami prešla na tla realne politike.
Gospodje se le dni zopet zbirajo na zasedanje tega zanimivega pripravljalnega odbora v Ženevi. Mi vemo, da se bo pred Panevropo položil nov šopek svežih rožnatih govorov, na Briandovo glavo se bodo med splošnim ginje-njem pritisnile nove lavorike, evropski narodi pa bodo v vedno večjem kaosu pričakovali neizogibne usode, ki polagoma lega na njih bodočnost.
Vsa debata, ki se je do danes vršila okrog vseevropskega gibanja — izvzeti moramo po-kret okrog grofa Cudenhove Raierai —, je bila po našem prepričanju neplodovita. Zato, ker ne izvira iz razumskega spoznanja, da je Evropa hočeš nočeš postala organična enota, ne več kup slučajno drug poleg druzega nametanih držav, ki imajo po ideologiji izumirajočega liberalizma nalogo, da išče vsaka z vsakim sredstvom le dobrobit sante sebe. Evropa je danes veliko eno, pri katerem se en del ne more počutiti dobro, če drugim članom gre slabo. Pristaši Panevrope pa so z večjo ali manjšo iskrenostjo zgrabili za panevropsko zamisel ne kakor, recimo, sežemo po kakšnem evangeliju, kojega resnica, lepota in nujnost so se našemu razumu odkrila, ampak kot se seže po sredstvu, s katerim je mogoče sveto-blinsko prikriti ludi najbolj sebične in najbolj grde namene.
Mi nič ne pretiravamo. Pred nami ležijo odgovori držav na Rriandovo majniško spomenico lanskega leta. Pred nami leži tudi znamenita zbirka vseh evropskih načrtov, katero je povzročil Henry de Jouvenel v založbi Revue des Vivants. Tu lahko bredemo skozi gromado lepih iu najlepših načrtov brez vsakega predsodka v svojem srcu, pa pri najboljši volji ne moremo dobiti vtisa, da je le eden izmed teh načrlov res iskren in da izvira iz spoznanja evropske organične skupnosti! Niti eden teh načrtov ne omenja, recimo, da je nujno potrebno poiskati najprej ono, kar evropske ua-rode že druži, nato ona dejslva, ki združen nastop evropskih držav nujno zahtevajo. Šele po spoznanju teh, po našem mnenju elementarnih postavk pride na vrsto študij tega, kar nas ločuje, nato izbiranje sredstev, s katerimi bi mogli nasprotslva iskreno odstraniti, brez zahrbtnih sebičnih misli. Evropa, kakor jo danes v njenem fakličnem ustroju vidimo, odgovarja gospodarskim nujnostim, kakor so obstojale v osemnajstem stoletju, torej davno pred razvojem industrije, ki je naše gospodarstvo popolnoma preobrazil, ustvaril nova omrežja trgovinskih zvez, navezal potrebe ene države na izobilje druge in tako zvezal vse evropske države z vezjo življenjske medsebojne odvisnosti. Nova gospodarska struktura Evrope kriči po odgovarjajoči politični organizaciji! Tega v zgoraj navedenih dokumentih ne beremo.
Niti eden teh načrtov pa tudi ne omenja, da je to, kar mi danes imenujemo Evropo, rezultat tisočletne krščanske kulture. Radi nezdravih kulturnih vplivov malo spakedran re-
Vseindsha federacija ho imela vlado odgovorno parlamentu
London, 12. jan. Vsa javnost staji pod vtisom izjave zastopnika liberalne stranke, bivšega indskega podkralja Readinga, pri konferenci okrogle mize. Dozdaj je bila samo deiavslka stranka za popolno avtonomijo Indije, ki naij bi imela vlado, odgovorno indskemu parlamentu, dočim so bili tako konservativci kakor liberalci temu nenaklonjeni. Medtem ko konservativci na svojem odklonilnem stališču več ali manj vztrajajo še danes, so liberalci kot zastopniki angleškega meščanstva, svoje dosedanje stališče popolnoma izpremenili in se pridružili stališču indskih delegatov na konferenci Okrogle mize in pa stališču angleške delavske vlade.
Pa tudi glede stališča konservativne stranke je treba povdariti, da ne vztraja na njem več v smislu negacije, какот da bi Indija sploh ne imela pravice do selfgovernmenta, ampak da samo smatra da Indija tudi še danes ni zanj zrela in da bi morala pasirati periodo, v kateri bi se po parlamentarni ustavi pod vlado, odgovorno samo zastopniku krone, počasi usposobila za popolno avtonomijo.
Indski delegati, ki pripadajo zmerni indski stranki, so na konferenci tudi od svoje strani napravili Angliji velike koncesije, s tem da je sir Tei Bahadur Sapru priznal, da je treba za prehodno dobo dovoliti Britaniji gotove rezervacije, dočim drugi delegat Mr. S astri zahteva, da bodi bodoča indska federativna država popolnoma svobodna v tem smislu, da ima njena eksekutiva biti v vseh zadevah brez izjeme odgovorna samo parlamentu, in da imej ludi neome eno oblast nad iinanc&ml in nad vzdrževanjem mi:u in reda, dočim naj bi podkralj imel za nekaj časa samo nekoliko večjo oblast, nego jo imaio sicer zastopniki krone v angleških dominionih. Zdi se pa, da se večma indske delegacije strma s sir Bahaduijenij s katerim se popolnoma strm a tudi muslimanska delegacija.
Izjava lorda Readinga, katero je mogoče smatrati kot formulo, ki jo bo končno sprejel tudi londonski parlament, vsebuje v glavnem sledeče točke:
Dosedanje podtajnišlvo za Indijo v Londonu, ki predstavlja posebno ministrstvo, odgovorno parlamentu, kateremu je siceT formalno odgovorno, v resnici pa vlada samo, se ukine.
Med kraljem in federativnimi indskimi državami stoji samo podkralj, ki je odgovoren edino kroni.
Centralna vlada indskih federativnih držav je v svojih kompetencah odgovorna Ie federativnemu parlamentu, ki je sestavljen iz poslanske zbornice in iz hiše lordov v Delhiju. Ministri so odgovorni kolektivno. Podkralj je predsednik ministrskega sveta v tem smoslu, kakor je predsednik ,ministrskega sveta v Angliji kralj: to je da predseduje njegovim sejam, kadar je to njegova volija.
Podkralj ima pravico odreči sankcijo zakonom oziroma jih predložiti kralju v sankcijo ali pa v zavrnitev, ako se protivijo funlamentalnim členom ustave, pravicam krone ter pravicam narodnih manjšin in veroizpovedanj.
Kroni je pridržano poveljstvo nad indsko armado, vodstvo zunanje politike in izpolnjevanje mednarodnih obveznosti, podikralj pa ima vrhovno nadzorstvo nad onimi notranjimi finan:nimi vprašanji, ki zadevajo interese britanskega imperija oziroma njega članov.
Podkralj ima tudi izključno pravico naredb, potrebnih za vzdrževanje državnega reda in mira v celi federaciji.
Podkralj je tudi samo kroni odgovoren in ima temu odgovarjajočo neodvisno oblast, da ščiti pravice narodnih manjšin in pa ver.
V vseh drugih zadevah ima indsika vlada popolno samo federativnemu centralnemu parlamentu odgovorno izvršilno oblast in sicer nad:
1. financami, 2. pravosodstvom, 3. železnicami, 4. pošto in telegrafom, 5. vzgojo, 6. socialno politiko in narodnim zdravstvom, 7. industrijo, 8. trgovino, 9. davka in monopolom, 10. poljedelstvom in ti. vsemi ostalimi notranjimi zadevami.
Po tej izjavi lorda Readinga, je indski delegat M. R. Jayaikar izjavil, da, če bi bila Indija prej slišala take besede, bi ji bili prihranjeni sedanji pretresi in nemiri.
Ta izjava pomeni, da je londonska konferenca premagala najtežjo točko indskega problema. To je tem večje važnosti, ker so se tudi indski in mohanvedanslri delegati med seboj zelo približali v vprašanju muslimanskega zastopstva v Bcngalu in Pundž-abu. Kar se tiče indskih nacionalistov oziroma krogov indskega kongresa, sicer ni ree, kakor nekateri v Londonu menijo, da bi bil po izjavi lorda Readir.ga izpreir.enil svoje cdWomi'no stališče napram vsem skljpom indske konference v Londonu, vendar pa bo imela liberalnost zastopnikov angleške parlamentarne večine bTtz dvoma zelo blažiilen vpliv na indsko javno mnenje.
Po izjavi lorda Readinga delo v odsekih in pododseikih konference napreduje še bolj, tako da se bo plénum konference, ki se sevtane zopet v četrtek dne 15. t. m., bavil že s poročilom pododbora o ustroju federacije, o nijcni kompeteno-' ter elkseikutivi zvezne vlade.
Z največjim zaiimaavem se pa pričakuje izjava premiera Macdonalda o stali'ču vlade, katero želi podati čimprej. Macdonald ima sicer zdaj za svojo liberalno poliiiko nap am Indiji za seboj tudi liberalno stranko, tudi večino parlamenta, ieli pa pridobiti tudi konservativce, taloo da bi parlament ustavo Indije sprejel soglasno. Zdi se, da se bodo konservativci, uvi'evajoč važnost in histeričnost momenta, večini angleškega naroda pridružili in se tozadevno vršijo zivabni razgovori.
O Jugoslaviji v - Londonu
Važno predavanje naše sotrudnice Miss Ana Christitsch o naši domovini - Predavanju prisostovala odlična angleška publika
London. 4. januarja 1931.
Katoliška zveza za internacij o-II a I n o odnošaje (Catholic Cotinail for International Relations) v Londonu, je priredilo dunes tuikuj javno predavanje v dvorani sv. Petra pri Westminsterski katedrali, katero je bilo nepričakovano številno obiskano od odlične angleške publike.
Predsednik »Zveze za intern. odnošaje« je otvorU predavanje. Nn kratko je orisal sliko, ki jo zavzema mlada jugoslovanska država v kulturnem |>ogledu med evropskimi državami. Ko je povedal, da ima baš danes (ob rednem sestanku) jugoslovanska kraljica Marija svoj rojstni da,n. jo sledilo živahno vzklikanje kraljevi dinastiji ter jugoslovanski državi.
Po teh besedah je predsednik podal besedo katoliškemu svetu dobro poznani kulturni delavki, Angležinji Miss Annie Christ i t c h . ki je zelo dobra poznavalka svetovnih. zlasti slovanskih — ter še specijclno jugoslovanskih kulturno političnih razmer.
Od publike glasno [»ozdravljena je pričela govornica s predavanjem o temi: »Jugoslavija: most za združitev«, ki zoslužn |x> svoji zanimivosti ter dovršenosti v vsakem pogledu, da ga objavimo dobesedno.
(Govor bomo probčili v celoti ob priliki. — Op. ur.)
Že med predavanjem, /.lasti pa na koncu je govornica žela od angl. puiblike dolgotrajen aplavz. Sledila so mnoga zanimiva vprašanja (kI strani publike, nu katera je predavateljica odgovarjala z velikim veseljem in zadovolji-vostjo.
Po zaključku predavanja pil si je občinstvo ogledovalo mnoge in mnoge izvode »Ilustriranega Slovenca« ter s«' prav zadovoljivo izražalo o tiskovni dovršenosti v vsakem oziru. zlasti pa o lepotah slovenske zemlje ter jugoslovanske države sploh.
Tako nas tedaj spoznava jo in priznavajo »onstran Šmarne gore«...
Dr. Voršič Josip.
Kdo nosi odgovornost za svet vojno
Princ Biïlow obdolžuje Nemčijo
Pariz. 12. jan. kk. » Matin« razpravlja o meinourjih Biilovva in dokazuje, da so trt mc-moarji nepobiten dokaz za edino krivdo Nemčije v svetovni vojni. Tako piše BUlow doslov-no: »Dne 23. julija 1914 nam je bilo še mogoče izogniti sc vojni. Mi bi samo morali izjaviti Dunaju, da ga nikakor ne pooblaščamo k pre-kinjenju odnošajev s Srbijo, dokler mi sami natančno ne proučimo srbskega odgovora. Po tej proučitvi bi m:i še vedno lahko mogli izjaviti, da je srbska vlada vsi «I pomirljivih nasvetov velesil sprejela skoro vse avstrijske predloge. Obenem bi bili mi tedaj lahko predlagali, da bi se še ostale sporne točko predložile v odločitev razsodišču v Haagu, kakor je predlagal Berclrtoldu Sir Edward Grcy. Tako bi imeli mi 9 : 10 gotovosti, da bi se vojna preprečil«.« Dalje potrjuje Biilow, d« je Nemčija
j>rezgod«j napovedala vojno Rusiji v času, ko l)i bilo posredovanje še zelo uspešno. To se je zgodilo v kabinetnem svetu Nemčije dne I. avgustu. Bethninnu-Ilollvveg je takojšnjo napoved vojne Rusiji zahteval samo zato, dn bi se morali socialni demokrati brez nadaljnjega udeležiti vojne.
Značilna inšpekcija
Trst, 12. jan. AA. General Teruzzi, šef generalnega štaba narodne milice, je včeraj pregledal razne oddelke obmejne milice.
Dunajska vremenska napoved. Najprej bo mraz nekoliko popustil in bo postalo bolj oblačno. Pozneje jc pričakovati viišjc temperature s padavinami.
zultat, a vendar še lep uspeh krščanskega ustvarjanja. Krščanstvo pridigtije ljubezen ter zahteva brezkompromisno pravičnost. Krščanstvo bi bila torej ona baza, na kateri bi bilo mogoče združiti Evropo v političnem in gospodarskem sodelovanju. Seveda, kdor noče cilja, se tudi brani sredstev. Mi ne odrekamo sodobnim evropskim državnikom razumevanja z.a važnost krščanstva pri reorganizaciji Evrope, vendar pa smo po dosedanjih izkušnjah pri-1 siljeni izpovedati, da bi veliko tega neiskre-1 nega slepomišenja okrog ideje, ki je zdrava.
lepa in nujna, lahko izostalo, če bi vlogo krščanstva podčrlali na merodajnem meslu, predvsem pa pri tej ženevski komisiji, ki prosi za priloge in jih od nikoder ne dobi.
Sicer se nam je povedalo, da melodija o krščanstvu ne zveni prijetno na ušesa ženevskih pristašev panevropskega pokreta. Poskus pa bi bil vendarle vreden velike zamisli. Morda bi pa vprašanje razčistil, ker bi razgalil neiskrenosti. Krščanstvu hi pa omogočil, da nemoteno nadaljuje svoje delo za spravo med narodi na podlagi ljubezni iu pravice.
Jugoslovanska propaganda na Poljskem
Varšava, 12. jan. AA. V Varšavi so otvorili razstavo poljske slilkarice ge. Stanislave Zentner-schwer. V razstavi so slike z jugoslovanskega Pri-morja. Posebno zanimive so slike iz Hercegnova in Cavtnta. Poljska kritika zelo hvali razstavo, k' je nova propaganda za zbližanje z Jugoslavi/o.
Previsoke fakse za avtobuse
Belgrad, 12. jan. m. Nekatere gospodarske organizacije so poslale uiinistrs-tvu za promet in ministrstvu za finance vlogo, v kateri prosijo, da se visoke takse, s katerimi so obdavčene avtobusne linije, ublažijo, ker škodujejo napredovanju avtomobilizma. Ugotovljeno je, da služi samo 10 odstotkov avtomobilov luksusu, ostalo pa potrebnim pcslom. Te takse so za lastnike avtobusov težke, zlasti tam, kjer ui železniškega prometa in kjer se težko dobavljajo bencin iu druge avtomobilske potrebščine
Za pospeševanje žel. prometa
Belgrad, 12. jan. m. V prometnem ministrstvu so odobreni potrebni krediti, ki se ima'o porabiti za pospeševalne železniškega in reškega prometa. V glavnem ravnateljstvu se izdelu e načrt za izvedbo popolnejšega prometa v celi državi. Na linijah, ki so preobremenjene, se i:odo napravile posebne spremembe, tako da ne bo daljših zadrževanj na posameznih postajah in da se bodo direktne zveze vršile v določenem času. Obenem se bodo podvzeli ukrepi za popolno ureditev tovornega prometa, da ne bo izvozna trgovina trpela šikode. V tem smislu so se poJvzeli koraki za xpo-polnitev železniškega tovornega prometa tako, da se popravijo železniški tovorni vagoni in rečni objekti, da bi se nova izvozna kampanja vršila i popolnem redu.
Mehki in trdi U. razred
Belgrad. 12. jan. ž. Radi nerentabilnosti se bu na naših železnicah ukinil prvi razred. Zato se je prometno ministrstvo odločilo proučili vprašanje preureditve drugega razreda za potnike tako. da bi bil del sedežev mehek, del pa trd.
Pravilnik o pitni vodi
Belgrad. 12. jan. A A. Minister za socijalno j>o-litiko in narodno zdravje je na podlagi § 39. zakona o pobijanju nalezljivih bolezni in v soglasju s predsednikom ministrskega sveta izdal pravilnik c nadziranju pitne vode.
Ponesrečen kap. Boer — Madjar
Dunaj, 12. jan. kk. »Abend« poroča, da snirtno|x>nes rečeni kapitan Boer iz Balbove letalske skupine »i bil Italijan, temveč eden izmed 40 madžarskih letalskih častnikov, ki sc na letališču v Anconi učijo letalstva, odkar je bila sklenjena italijansko-niadžarsk« prijateljska (logodba, in so tam podrejeni ital'jansk/i komandi. Razen Boera se nahajata v Hallmvi ckspedicijj še dva draga madžarska šef-]»ilo«ta in dva drnf" mndržttrskn častnika.
Izprtje angleškega
tekstilnega delavstva
London, 12. jau. kk. Danes se je začelo izprtje delavcev v angleški tekstilni industriji. V Barusleyu in Lnncushireju, kjer se je začela stavka 86(i0 delavcev kot protest proti racionalizaciji pred osmimi clnevi, so bile ustavljene danes vse statve in je s tem iiprtib 25.000 delavcev. Splošno obstoja bojazen, da se bo to izprtje še širilo, ker je zvem pretliluic soglasno sklenla, izpred dne 17. januarja pol milijona tekstilnih delavcev v okrožju Laneushire, če ne pride prej du sporazuma. Delavske strokovne organizacije do sedaj niso pripravljene popuščati, tako da je treba računati s tem, tla se ustavi vsa tekstilna industrija.
Devet miliionov
v
Praga. 12. jau. kk. Albert Thomas je govoril danes o stališču mednarodnega delovno^* uradu glede s ve! ovne krize brezposelnosti. Svetovna brezposelnost je, izvzemši Združene države, po zadnjem izkazu od 15. decembra prekoračila število 9 milijonov. Pri tej številki je udeležena Nemčija skoro š 50%. Današnja kriza je edina take vrsie v zgodovini človeštva. Mednarodni delovni urad je v zadnjih desetih letih deloval skoro samo znanstveno in obdeloval statistiko. Sedaj pa »e je iiokazalo, da znanstveno delovanje le instiiucije dale ko nima one važnosti kakor socialnopolitično delovanj», tal;o da je treba misliti na preureditev urada. Nauk zadnjih desetih let kaže, da je treba zahtevali fakultativno zavarovanje proii brezposelnosti, posebno zalo, ker povsein govori za lo število na vsem svetu zavarovanih (nad 47.2 milijona). Zavarovanje zahteva velike proračunske žrtve, toda po mnenju Thomasa bi bila rentabilnost zavarovanja vcč'a, kakor jo rentabilnost zasilnih del. Kar se liče krize v Srednji Evropi, vidi Thomas za njo kot enega glavnih vzrokov balkanizacijo in nacionalistično politiko, ki bi se morala danes umakniti socialni politiki.
Praga, 12. jan. kk. Direktor mednarodnega delovnega urada Albert Thomas se ne bo iz Prage odpel fal v Zagreb, kakor se je prvotno nameravalo, temveč se vrne naravnost v Ženevo, kjer je n; ego va prisotnost neobhodno potrebna na seji studijske komisije za evropsko unijo.
Nemški rudar't odklonili
razsodišče
Berlin, 12. jan. A A. Izrek razsodišča, s katerim so bile znižane rudarjem v rurskem ozemlju mezde za 6%, sta odklenili obe stranki. Na skupni seji delodajalcev in delojemalcev ni prišlo do sporazumov, zalo je vlada izdala odlok, s katerim je uzakonila izrek sodišča. Kakor poročajo so socija-lisMčne delavske zveze kakor krščanske socijalne delavske zveze odlečno proti izreku sodišča, čeprav ne nameravajo proglasiti Slavke. To priliko so pa izrabili komunisti, ki so sklicali konferenoo rudarskih delegatov, na kateri so soglasno, sklenili ustanoviti enotno rudarsko zvezo, ki bo pod komunističnim vodstvom nadaljevala borbo.
Berliner Tageblattc objavlja zanimiv pregled položaja v rurskem ozemlju. Lisi naglasa, da se zdi, da je stavka le gospodarskega značaja. V resnici pa ni nič drugega ,kakor boj za oblast. V sedanjem trenutku se razvija vel i lui borba med sociialistič-uimi tendencami in revolucijo.
List poudarja nadalje, da so v Angliji stavke večinoma gospodarskega značaja, de čim je Nemčija edina država, v kateri nas'aja iz vsakega mezdnega jibanja politično vprašanje ter boj mei revolucionarnimi težnjami in vlado. Lisi sklepa, da se udeležuje te borbe veliko število delavcev, kar bo še bolj poostrilo gospodarsko kriz» v Nemčiji in povečalo število brezposelnih, ki štejejo že sedaj 4 in pol milijona.
Bela kniiga ošpanskivsta'i
Madrid. 12. jan. AA. Ker krožijo v javnosti republikanski letaki in ker je javno mnenje vznemirjeno, je vlada izdala proklamacijo, ki v njej poudarja, da bo vojaštvo Se nadalje skrbelo za red in mir in da zato vojašlvo ne bo dovolilo neredov. Vlada napoveduje Belo knjigo z dokumenti o pravkar potlačeni revoluciji. Knjigo bo vlada kasneje predložila parlamentu. Naposled zatrjuje vlada, da bodo volitve 1. marca in da vlada ni opustila programa, ki si ga je postavila pri prevzemu oblasti.
I. marca bo Soaniia volila
Madrid, 12. jan. AA. Ministrski svet jo imel Sejo in sprejel ukrepe, ki naj onemogočijo vsakršne nerede in nemire. Volilve bodo 1. marca. Vlada bo zatrla vsak nered iu odstranila vse zapreke odkritosrčnega glasovanja. Zatem so bili sprejeti sklepi proti brezposelnosti. Naselitev inozemskih ročnih delavcev bo otežkočena.
Red se vrača na un'verzo
Madrid, 12. jan. AA. Uradni list priobčuje dekret, ki se ž njim vzpostavljajo stari obredi na univerzah. Uvedeni bodo znova stari kostumi in znaki. Rektorja bo treba nagovarjati z »magnificus«, dekane pa s »presvetli«.
Smrtonosna zima
London, 12. jan. kk. Iz Japonske se poroča, tfa je tam nastal hud mraz s srežnimi viharji, tako da so vse ceste in železniške proge zle-dcuele. Iz vse države prihajajo poročila o že-lezniškh in ladijskih nesrečah. Posebno težka železniška nesreča se je pripetil« v bV.žinč Hirošimake, kjer je ekspresn.i vlak iz Tokia skočil s ti:ra na nekem mostu. Lokomotiva in pet vagonov je padlo v reko. Natančno število smrtnih žrtev do sedaj še ni znano.
London, 12. jan. kk. Iz neštetih mest v notranjosti Kitajske prihajajo poročila, da jc nenadoma nastopil hud mraz, ki je zahteval na tisoče smrtnih žrtev. V Tjencinu je ponoči zamrznilo pristanišče. Na ulicah so našli 30 mrtvih trupel.
Rane in kožne bolezni
razpokline, brazgotine, srliež izpuščaje razjede od potu in vlage, volka od hoje zlas'i pri otrocih, hraste, opekline in ozebline zdravi in po redni uporabi preprečuje splošno zrana Bartuličeva
ZDRAVILNA MAST, ki io oro«'zvaia in razpošiha stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptohka lekarna sv. Marije, lekarnar Vlat-ko Barlulič 7agr»b Jelačičev trii 70. — Cena Skatljice 10 Din, — Dobi se v vsaki lekarni.
Ameriški lisi o Slovencih
Newyork, 10. Jan. Bostonski lisi Christian Science Monitor* prinaša v seriji člankov, kl jiii piSe R. H. M. o slovanskih narodih, v svoji številki od 6 decembra 1030, članek iz Ljubljane.
Od vseh jugoslovanskih skupin je najnaprednejša slovenska. To je obenem najmanjša skupina, ki živi v mali pokrajini na skrajnem severozapad-nem delu Jugoslavije. Slovenija je ena najlepših dežel lia svelu in njeni prebivalci niso s svojo efektivno orgunizacijsko skrbnostjo samo pjvečali njene privlačnosti, ampak so vsak njen divni predel napravili pristopnega za vsakogar. Ta mali del Jugoslavije Je pokrit z velifas'.nimi planinami, obronki Alp, in ■/. globokimi, svetlimi jezeri, njene doline so okrašene z razkošno zeleno travo In njeni griči z gosiimi zelenimi gozdovi. Vzdolž njenih rek so vrtovi in nasadi, sadovnjaki v vsakem soin enem koščku zemlje tn široki parki, ki se smehljajo iz mesta.
Vse lo skupaj je dokaz o neumorni skrbnosti in delavnosti. Tam nimajo niti enega dela pustega in neobdelanega, niti zapuščenih živih mej. Cela Slovenija nudi opazovalcu misel o lepo urejenem parku. Tako lepo je eno njegovih malih mest: Bled, da je poslalo stvarno poletna prestolica Jugoslavije, kjer kraljevska rodbina, diplomati in večina državnih ministrov prebijejo julij in avgust vsakega le a. Ne samo, da so ceste v Sloveniji najboljše v Jugoslaviji in na vsem Balkanu, ampak se mnoge od njih lahko primerjajo z onimi v najnaprednejših delih Evrope.
Veliki gozdovi, ki pokrivajo znaten del dežele, so vestno varovani in pošteno upravljani. Slovenske livade sličijo preprogam; mala polja, gledana s planinskih potov, napravijo vtis vrtov; cvetje krasi poli z obeh strani in okna na vseh hišah. Mesta eo čista, lepo tlakovana, napolnjena s solidnimi zgradbami, skromnimi na pogled. Tu ni velikega bogaslva niti nepreračunljivega razsipanja, toda Slovenci so
dosegli visoko stopnjo blagoslnnja, lepole in sreče.
To je med tem naravna lep;>ta in skromna sreča, ker od vseh južnih Slovanov so Slovenci najbolj skromni In najmanj »ekapunzlvnK Vedno so bili prisiljeni, da se borijo z ostrinami alpske zemlje in da živijo pod prevlado mctaiejSih ras, tako da so pcslali oprezni in praktični, posvečujoč svoje skrbi v prvi vrsti svojim domačim poslom. Poleg lega so bili resni in podvzetni Nemci njihovi politični gospodarji za več nego tisoč let in so jim ustavili svoj duhovni pečat.
Torej so Slovenci pozitiven, skromen in slva-riteljskl narod; zadovoljujejo se samo z cčlvidnimi uspehi. Ne bavijo se mnogo z abe.rnktnimi, koz-mič-nimi problemi kot večina njihovih slovanskih bratov, ampak se vsestransko pečajo s ciljem, kako napravili svojo malo Slovenijo za čim lepši kraj uživanja. Hodijo hitro svoj pot : lpžejo zgodaj, vstanejo istolako zgodaj, da gredo lahko v cerkev prej, nego 'se lotijo svojega dnevnega posla, hranijo svoje dohodke in «o izogibajo avuniur.
Slovenci iščejo uspehe in eden izmed polov do tega cilja je, da se združujejo v poslih. Slovenci so kooperativni. Dosegli so rekord s številom svoj;h dobro urejenih in upravljanih kooperativnih dru-š'ev (zadrug) za nakup, prodajo, kredit in drugo. Večina jih je malih, samostojnih posestnikov; z malim denarjem na razpolago, toda naslanjajcč se na medsebojno zaupanje, poštenje in marljivost, so zamogli zbrali kapital, izkušnjo in delavnest ter uvesti moderne raeicde v svoje posle in preobrazili svoja mala posestva v dele zajednice, ki je lako lepa kot velika, ravno tako kol imetje velikega kmetovalca.
Temeljni pogoj za takšno uspešno zadružno delavnost je visoka stopnja izobrazbe, v katerem pogledu Slovenci zavzemajo prvo mesto med narodi jugovzhodne Evrope. Malo jih je, ki ne znajo čilati in pisati. Vse vasi, celo one v najskriiejših kotičkih,
imajo šolo. V mestih so srednje šole In v glavnem meetu Ljubljani univerza, narodno gledališče in opera, dečim mnogi Narodni domovi« služijo kot kulturna središča, kjer se vršijo predavanja, znanstvena in popularna, veselice in zborovanja delavcev, obrtnikov, trgovcev in drugih socialnih skupin
Radi tega ne sme iznenuditi, da v Slovenji bolj kot v katerikoli drugi ]x>kraj'.ni Jugoslavijo čitajo knjige in časopise. Imajo štiri dnevnike, četudi celokupno prebivalstvo pok raj i ne ne šteje več kot 1 milijon duš, od katerih živi večina v planinskih vaseh, so nekateri časopisi dosegli več kot 30.000 naklade in stoje tako dobro, tla luhko vzdržujejo znatno število dopisnikov v inozemstvu. So knjige in brošure, ki se prodajo tudi v 60.000 izvodih. Gotovi domači časopisi, ki izhajajo tedensko, se prodajo tudi v lO.O(K) izvodili. Večina teh publikacij je zelo solidno zasnovanih in urejevunih.
Slovenci so navadno skromni v oblučilih in svoji pojavi. Večina žensk nosi dolge lase in dolge obleke. Delajo težko, toda se izogibajo nepotrebnih naporov. Ničesar ne nosijo na glavi ali ramenih, temveč vse vozijo v neke vrste vozičkih. Vsako jutro srečo vate v slovenskih mestih ua ulicah vel'ko število žensk, k'i potiskajo pred seboj voziček, sličen otroškim vozičkom, poln predmetov, pripravljenih za tržišče. Zelo malo vidiš bosonogih ljudi, mulo jih prodaja na ulici časopise, doêùm jc skoro nemogoče vdetii kje berača ali človeku z raztrgano obleko. Iu vlada velika stopnja samo spoštovanj«,
V Jugoslavijo je 1 milijon Slovencev in neposredno na oni strani meje, v Italiji, nič manj nego 400.000. Ničesar ni, kar bi delilo ti dve skupini, razen meje. Toda oni na italijanski strani se postopoma raznarodujejo.
Jugosîovansko-boîgmsko zbližanje
Sofija. t2. jan. ž. Pred par dnevu je sem prispel prvi tajn:k bolgarskega poslaništva v Belgradu Nikoln Stojlov. Zunanji m:n'ster Bu-rov in predsednik vlade Ljaipčev sta ga sprejela. Podal jinna je obširno poročMo. V tem poročilu se posebno naglasa vprašanje razpoloženju jugoslovanske javnosti in vladnli krogov nasproti Bolgarski. Stojlov jc naglasi! aktivnost za vzpostavitev iskrenih in normalnih viprašanj med oibema sosednima državama. Na-glasil je možnost ureditve večine visečih vprašanj, tako političnega, kakor gospodarskega vprašanja.
Posebej se je Stojlov bavil s poročilom o vprašanju sklenitve trgovinske pogodbe med Bo'gtirijo in Jugoslavijo, navajajoč svoje stališče, da se v vladnih krogih v Jugoslaviji resno misli na sklenitev take pogodbe,
Po tem referatu Stojlova se pričakuje, da bosta jugoslovansko poslaništvo v Sofiji in zunanje ministrstvo v Belgradu storila korake za uvedbo pogaja nj radi sklenitve trgovinske
pogodbe med Bolgarijo in Jugoslavijo. Včeraj je Stojlov ponovno odpotoval v Belgrad.
Sofija, 12. jan. ž S posebnim zanimanjem sc v gospodarskih političnih krogih spremlja Veni-zelosov ob'sk v Rimu, ki se smatra koi dokaz, da grška vlada ne želi, da bi se tako ozko vezala z Jugoslavijo, kakor z Italijo. Ve-nizelosova izjava, da je Grška pripravljena dati Bolgariji izhod na Egejsko morje, se živo komentira. Čeprav je Venizelos izjavil, da ta izhod ne more biti teritorialen, vendar opozi-cionalne stranke verujejo, da so danes pogoji za to. du dobi Bolgarija teritorialni izhod nn morje, mnogo ugodnejši nego prej. Za izvedbo toga pa je potrebna večja aktivnost bolgarske zunanje politike, za katero smatrajo, da današnji bolgarski zunanji miirster ni primeren. j":Glecle Venizelosove izjave o ustanovitvi bolger-, ske zveze so tu gotovi dvomi, zlasti, ker se Ve-niizelosova izjava smatra bolj kot izraz vljud-I nosti nasproti Marinkoviču kot pa stvarna namera grške vlade.
Pred poljsko-nemškšm spopadom
na zasedanju Sveta DIM
Berlin, 12. jan. kk. Državni kabinet se sesiane jutri na prvo sejo po praznikih. Na dnevnem redu je predvsem priprava za zasedanje Sveta Društva narodov v Ženevi. Prečitalo se bo porečilo zunanjega ministra dr. Curtiusa o taktiki nemške delegacije na ženevskem zasedanju. Nemčija bo zastopala v Ženevi predvsem dva problema, to je nemško prit žbo proti postopanju z Nemci v Gornji Šleziji in na Pomcrjans' em in načela v manjšinskem postopanju.
Ženeva, 12. jan. AA. Na prihodnjem zasedanju odbora za proučitev vprašanja o Evropsdu Uniji, ki se prične 16. t. m., bodo tile ministri za zunanje zadeve:
Brland za Francijo, Zaleslri za Polj ko, Marin-kovič za Jugoslavijo, llendereon za Anglijo, Cur ius za Nemčijo, Grandi za Italijo, Muhvvinkel za Norveško. Rek za Luxenbursko, Hôinans za Belgijo, Be-neš za Češkoslovaško, Prokop za Finsko, Vojvoda Alba za Španijo, baron Rame! za švedsko, Molla za Švico, Munk za Dansko, grof Karoly za Madžarsko.
Pričakujejo, da bo zasedanje olvoril francoski minister za zunanje zadeve Briand z govorom, ki bo z njim obeležil položaj.
Ccllings bo poročal o gospodarskih vprašanjih
za prihodnjo skupščino, dočim bo Italijan Suvich, kot predsednik finančnega odbora Druš.va narodov poročal o finančnih vprašanjih. Poleg not, ki »o jih izrečili tajništvu Društva narodov Nemčija, Belgija in Jugoslavija, je tajništvo prejelo še noto Danske s predlogom, naj se uslanove tri podkomisije za proučitev vprašanja o Evropski Uniji.
Prva podkomisija naj prouči vprašanje o organizaciji evropskega sodelovanja.
Druga komisija bo proučila občo politiko, ki jo izvaja Društvo narodov.
Tretja podkomisija naj prouči gospodarska vprašanja, ki bodo na dnevnem redu Društva narodov in ki se tičejo evropskih držav. V Ieli podkomisijah bodo zastopane predvsem štiri glavne velesile, dočim bodo ostala mesla prepuščena drugim državam, ki pa bodo zastopane vsaj po enem članu. Pododbori bodo predložili svoja poročila na seji k-»misije, ki se sestane maja meseca med zasedanjem Sveia Druš.va narodov ali med zasedanjem skupščine Društva narodov septembra meseca.
Ženeva, 12. januarja. AA. Danes ie prispel semkaj jugoslovanski minister za zun. zadeve dr. Marinkovic.
Strašne razmere v Liberiji
Društvo narodov se bo pečalo s po'ožahm suženjstva v drŽavi,
ki je njena članica
London, 12. januarja. AA. Angleški Isti posvečajo poročilu mednarodne prc;skovaIne komisije o suženjstvu v zamorski republiki Liberiji veliko pozornost. Poročdo Društva narodov navaja, da jc republika tolerirala trgovino s sužnji.
»Times« pravijo, da je bila uprava v Liberiji tako kruta in koruptna in da so črnce tako nesramno izrabljali, da civiliziran svet ne bo miroval, dokler se ne bodo korenito odpravilo te razmere ter uvedel v Liberiji sistem, ki bo pravičen in zagotovil dostojno postopanje z delavstvom.
Način, kuko nuj se te reforme Izvedejo, je precej dcl'katno ter mednarodno vprašanje. Liberija je član Društva narodov ter se za razmere v tej državi zelo zanimajo Zedinjene države. Naravno je, da je stališče ameriškega državnega urada do tega vprašanju zelo važno.
Medtem bo angleška vlada proučila poročilo, ki bo na dnevnem redu januarskega zasedanja Društva narodov.
»Times« končno naglašajo, da bo morala mednarodna diplomacija bit! zelo previdna in odločna, ako ne bo hotela ovirati mednarodne akcije, ki jo bo zahteval civiliziran svet.
Zakon o kmetijskih šolah
Ustanovilo se nižje in sredn'e kmetijske šole
Belgrad. 12. jan. L Kakor smo že svojfČasno poročali, se je v kmetijskem ministrstvu sestavila posebna komisija za izdelavo dveh zelo važnih zn-konov in siccr zakona o srednjih in nižjih kmetijskih šolah. Oba In dva zakonska načrta imata za i cilj lo, ila omogočita in olajšala vzgojo čimvečjega | števila kmetske mladine in prav tako, da se šole prilagodijo potrebam življenja in nehanja naše vasi. Kmetska mladina se vzgaja v lakih šolali, da bo nosilec splošnega kmetskrga napredka v bodoč- j nosli. Nacrl zakona o srednjih in nižjih kmetijskih šolali določa te šole kol državne rs'-nove, ki morajo imeti najmanj 30 ha zemljišča, ki jim ga dajo (
banovine, stroške zu zgraditev poslopij in potrebnih objektov pa plača država.
Poleg srednjih šol določa zakon tudi ustanovitev nižjih kmetijskih šol pod golovimi pogoji, ki bi se pozneje gotovo spremenile v srednjo kmetijsko šolo. V ljudskih šolali se bodo vršili redni dvomesečni zimski tečaji za kmetsko mladino. Podrobnosti so bodo določiie v pravilniku, ki se bo izdelal na podlagi sporazuma in predlogov, ki jih bodo slavile kmetijske organizacije iz cele države.
Oba predloga sla zelo važna, kalti danes imamo v celi državi samo tri moške sredn'e kmetijske šole. Po znknnelftn predlogu kmellj le-ja ministrstva pa bi se nai ustanovilo 15 lakih šoL
Tam, kier vlada vera
Strassbourg, 12. jan. AA. Po zadnjih podatkfh se je francosko prebivalstvo v Alzaciji Loreni po vojui več kot podvojilo.
Kulturni boj v Litvi
Kovno, 12. jan. kk. V Litvi je klerus, oprt ns krščansko demokratsko stranko, začel proti vladi strastno protestno akcijo. Radi tega je sodišče obtožilo štiri župnike in devet katoliških študentov, češ da vodijo vstaško gibanje. Včeraj je bil aretiran in odpravljen v koncentracijsko taborišče bivši finančni minister in voditelj krščanske demokratske stranke dr. Karvelis, razen njega pa ludi predsednik in tajnik katoliške študentovske zveze. Katoliški škofje se bodo v torek na izredni konferenci v Kovnu posvetovali o položaju.
Berlin - pristanišče
Berlin, 12. jan. AA. Po najnovejših podatkih je postal Berlin za Duisburgom največje nolranje pri-' stanlšče Nemčije. Leta 1929 je znašal uvoz v Berlin 25 milijonov ton, od tega odpade no plovbeno pot 10 milijonov ton. Največ so uvozili tem potom gradbenega materijala.
Nova verz'ja o umora ruske carske družine
Stockholm, 12. jan. kk. Ravnatelj ugledne helsingforske korespondence »Splošni p.esbiro Holpberg« je danes pri sodišču v Helsinglorsu podal pod prisego razne izjave, ki senzacionalna spopolnjujejo do sedaj znana dejstva o umoru ruske carske rodbine. Bival je večkrat v Jekaterin-burgu v neki hiši blizu poslopja, v katerem je bila umorjena carska rodbina. Spoznal je tam več oseb, ki so bile natančno poučene o smrti carske rodbine, med njimi tudi Finca Svedberga, ki jc umrl v ruskem ujetništvu in ki je pripadal Kol-čakovi preiskovalni komisiji, katera ,e imela nalog, poizvedovati po carski rodbini, čim so Kol-čakove čete zasedle mesto. Po izjavah Svedbega je ta komisija ugo4ovila, da je ruski prestolonaslednik umrl že pred umorom carske rodbine, io sicer radi razbur,en;a, ker je nepos: edn-o pred njegovim oknom eksplodirala granata. Dale je ta komisija na steni one sobe, v kateri sta bivala cai in carica, spoanala v zid izgreben znak kiju'a-stega križa, tajnega znamenja carske rodbine. Ta znak je ravno tak, kakor ga api ai e pi atel ica knj ige »Anastazija« go ipa Rathh f-Ceilmann, ki ja opazila ta znak na fotografiji nekega carskega av. tomobila. Dalje je slišal Holpberg iz zanes'jivih vitov v Jekaterinburgu, da se ie vsaj tnim članom carske družine posrečilo ubežati morilccm.
Norveška zahteva iužni tvčai
Oslo, 12. jan. AA. Predsednik norveške via le Mohwinckel je imel v radiju predavanje. V toku tega predavanju je predsednik norveške vlade razglasil, da računa Norveška z deli južnotečain ozemba. Južni tečaj je odkril Norvežan Amuiids u, a tudi ostala ozemPa južnega tečaja so proučrv.-ii predvsem norveški raziskovalci. Norveška ima v tem ozemlju važne gospodarske interese.
Likvidac'r'a bivše mad:ars!;e poštne hrarmnice
Belgrad. 12. jan. AA. Ker je konvencija o It-kvidaciji madjnrske pošlne hranilnice stopi.a \ veljavo 1. novembra 1980, se opozarjajo vsi int re-senti, če niso že oddali svoje prijave, da to store pri poštni hranilnici v Belgradu. Skrajni rok za oddajo prijave je 1. februar 1931.
Prijavniki morajo dokazati, da so na normativni dan, lo je 28. februarja 1019 bili nastanjeni v Jugoslaviji in da so danes na teritoriju kraljevine Jugoslavije. Obenem morajo vlagatelji predložili listino o državljanstvu, domovnico in dokumente o svojih prihranjenih vlogah.
Lastniki čekovnih računov morajo predložiti zadnji izvod iz svojega čekovnega račrna, lastniki . realnih računov pu dokazati, da so naši državljani.
Izrecno se naglasa, da onim, ki so že maja ali ju* ; nija 1928 prijavili svoje zahteve pri Pošlni hranil-ilici v Budimpešti, ni treba zdaj ponovno predali prijavo.
Razstava našega žita v Kanrdi
Belgrad, 12.jan. AA. V loku meseca julija in avgusta bo v Regini v Kan-di svetovna razstava žita, istočasno jia ludi mednarodna konferenca pridelovalcev žita. Raztdavljalni odbor je pu jugoslovanskem narodnem odboru mednarodne trgovske , zbornice povabil pridelovalce in trgovce z žitom v Jugoslaviji, da fcc udeleže to razstave iu konforiuuta