OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU ★ Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds ^OL. Xxxn, — LETO xxxn. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), AUGUST 16, 1949 ŠTEVILKA (NUMBER) 160 NOV! GROBOVI Mary Kot longin smo včeraj poročali, je |"'6niinila v nedeljo zvečer v ytheran bolnišnici Mary Lon-rojena Bubich. Stara je bi-^ 26 let in je bila rojena v Cle-® andu. Bila je članica društva loneers št. 663 HBZ in dru-® Dalmacija. zapušča mater Mrs. Anna ^jevicji, ki vodi grocerijsko ^Sovino na 1931 Columbus Rd., je pokojnica tudi živela, proga-Sam in 15 mesecev sta-sinčka Sam ml. Pogreb se ^ četrtek zjutraj ob 9. uri Trdinovega pogrebnega za-1053 E. 62 St., v cerkev • Pavla in nato na pokopali- V CIBER le je preminila Mrs. He- Giber, stara 58 let. Stano- je na 6314 Glass Ave. Po- vrši pod' vodstvom Za- ^^^Jskovega pogrebnega zavo- . • Podrobnosti bodo poročane jutri. ' Domače vesti Na Operaciji ^^čeraj je prestal operacijo v '■ ^inai bolnišnici dobro.. <^i"uštevnik Mr. Joseph obUr........... an iz 14707 Hale Ave. niso dovoljeni toda po- /^bovalo se bo nekaj oseb, ki pripravljene darovati kri. f da bi poklicali Mrs. '■oižan pred 12:30 popoldne jg, po 8:30 zvečer. Njena te-°ftska številka je: LI 1464. ^®stanek "Jadrana" se moški zbor "Jadra-Qg'. da se snide nocoj ob ^ Slov. del. domu na Wa-Ho ' odkoder se bo skup-v Zeletov pogrebni za-' kjer bo zapel v zadnje slo-pokojnemu Andy Jankovi- kolni Mrs šnice la Kertel se je vrni- jg bolnišnice, kjer (Ja^ prestala operacijo. Se- I."' ®6 naViDTa vir, aaK rr> l6o ^ '^^haja doma na 665 E. zdravniško oskrbo, iti h se vsem sorodnikom Ce J^j^teljem za obiske, cvetli-' ^^^ice in darila. Št. 2 Prog. Slov. Čla • Vetij^ krožka št. 2 Prog. Slo-"Rabljene, da se udeleže 7;3o v sredo zvečer ob St. v Slov. nar. domu na (Jii Ave. Na dnevnem re ^eč zanimivih stvari. Pastor se zavzel za poštne uradnike in napadel Vatikan Pastor baptistične cerkve na E. 89th in Cedar Ave., dr. Wade H. McKinney se je v nedeljo zavzel za poštne uradnike, ki so bili obtoženi, da niso lojalni Američani in so radi tega izgubili službo. Dr. McKinney je v svoji pridigi uradnikom "Kje so tvoji tožitelji?" med ostalim rekel: "Velika veČina rodoljubnih in zakone spoštujočih državljanov naše naselbine ne bo nikoli verjela, da ste ne-patriotični in prevratni komunisti, dokler se to za sigurno ne dokaže na sodniji. "Zakaj vam poštni oddelek naše vlade tako brezobzirno zani-kuje vaše pravice? Eden od razlogov je, ker pripadate manjšini. Vi ste zamorci in povečino-ma protestant]e. Par belih ljudi, ki so v to vpleteni, so ljudje, ki so naklonjeni vašim zahtevam, kar se tiče povišanja. Vi ste se potom vaše Poštne zveze borili in zahtevali povišanje v soglasju s 'seniority' in zmožnostjo. To pa se izgleda ni do-padlo oblastem. "Drugi razlog, zakaj ste vrženi z dela je, ker ste žrtve položaja, ki navadno sledi vsaki večji vojni, ki smo jo imeli. Pri zaključku prve svetovne vojne je val histerije zajel deželo, podoben valu histerije, ki jo zajema danes. Ameriško ljudstvo se je uspešno zoperstavilo vsakemu od teh ne-ameriških valov. "To je dobra dežela in ni nikjer drugje dežele, v kateri bi ljudstvo v tako velikem številu bilo varno, srečno in svobodno. Ker je to res, ne jaz in ne vi ne želimo, da bi kontrolirali versko, ekonomsko in politično življenje dežele bodisi Politbiro v Moskvi ali pa Vatikan v Rimu." Vp^^NlST REŠIL ^SANJE T-H ZAKONA 15. avg.—Tajnik-CIO unije Mine, Mili Workers Maurice danes naznanil, da je v T-H zakonu gle-Nl Ig °"^unistigne izjave izsto-{)a g °%unistične stranke, da (la jg to studi. Izjavil je, iz stranke, le da ' ^shtevi te določbe. to ni bila lahka od-^®rujem, da ima vsak t^fav pravico biti komunist ti renij^-,? ^^kor ima pravico bi-3^. ^kanec ali pa demokrat, ^asoi^\,^? katoličan, elk ali pa ' j® izjavil Travis. AMERIKA BO DOBILA ŠE DVA KARDINALA NEW YORK, 15. avg.—Pričakuje se, da bo papež Pij XII. v tekočem letu imenoval 20 novih kardinalov. Število kardinalov se je znatno znižalo, ker je letos med njimi umrljivost bila izredno velika, poleg tega pa se kardinal Mindszenty nahaja v ječi. Ameriški kandidat je so: nadškof St. Louisa Joseph E. Rit-ter, nadškof Bostona Richard J. Cushing in nadškof Cincinnati] a John T. McNicolas. Od te trojice bosta verjetno izvoljena dva. AMERIŠKI AMBASADOR JE BIL PRI STALINU MOSKVA, 15. avg.—Ameriški ambasador Alan G. Kirk se je nocoj v Kremlinu 45 minut pogovarjal s sovjetskim premijer-jem Stalinom. Po pogovorih je časnikarjem izjavil, da bo jutri mogoče podal kakšno izjavo o tem sestanku. PEIPING BO GLAVNO MESTO NA KITAJSKEM ŠANGAJ, 15. avg.—Voditelj kitajskih komunistov Mao Tze-tung je včeraj naslovil apel na kitajsko ljudstvo, da naj z združenimi močmi "obnovi Peiping za novo prestolnico kitajske ljudske republike." Z Maovim naznanilom so raz pršeni vsi dvomi glede nove prestolnice. Nacionalisti so imeli za svoje glavno mesto Nanking toda Peiping, ki se tradicionalno imenuje Peking, je bil mnoga stoletja glavno mesto Kitajske Kitajski komunisti o "BeK knjigi" državnega oddelka ŠANGAJ, 13. avg.—Kitajski komunisti so danes podali prvi komentar o "Beli knjigi" ameriškega državnega oddelka, ki govori o polomu ameriške politike na Kitajskem. V poročilu, ki so ga objavili vsi kitajski komunistični časopisi, je rečeno, da je "Bela knjiga" priznanje poloma in obeneih tudi namig, da bodo "ameriški imperialisti" tudi v bodoče ruvarili na Kitajskem. V poročilu je dalje rečeno, da skušajo Zedinjene države vreči krivdo za svoje neuspehe na kitajskega nacionalističnega diktatorja Čiangkajšeka in njegovo Koumintang vlado. Komunistični časopis 'Ta Kung Pao" pa je v svojem komentarju zagotovil, da se je ameriška vlada požurila, da opraviči poraze kitajskih nacionalistov in svoje lastne in obenem, da pripravi podlago za ustanovitev nekakšne T i h o-okeansko zveze proti komunizmu. Po mnenju časopisa je "Bela knjiga" tudi dokaz za zločine, ker je omenjena vsa obsežna vojaška pomoč Koumintangu, vključno transportacija nacionalističnih čet v severno Kitajsko z ameriškimi ladjami. Toda po mnenju časopisa v "Beli knjigi" še vedno ni omenjena vsa pomoi, ki so jo Zedinjene države nudile Čiangkajšeku. "Ta Kung Pao" je izrazil upe, da je predsednika Trumana ta neuspeh ameriške politike na Kitajskem "poučil," ter ga obenem posvaril; "Kitajsko ljudstvo ne bo presenečeno, če boste objavili ustanovitev nekakšnega Pacifiškega proti-komunističnega pakta—mi smo pripravljeni." V komentarju je napaden tudi diktator Čiangkajšek, ki da se plazi h korejskemu predsedniku Snygmanu Rheeu in filipinskemu predsedniku Elpidio Quirino, ki da sta oba "lakaja ameriškega imperializma." "Na ta način je Čiangkajšek pripravljen, da bi bil lakaj lakajema," pravi časopis. "Bela \ knjiga je izrekla sodbo, da se komunitangove reak-cionarje ne more rešiti, kar pomeni, da bodo reakcionarni ostanki v Cantonu, na Formozi in v Čungkingu kmalu uničeni. Ameriški imperializem ve svoj business. Mogoče jim ne bo več pomagal. Kitajsko ljudstvo bo budno motrilo na nove trike ameriškega imperializma," je rečeno v komentarju "Ta kung Pao." VOLITVE PONIŽANJE ZA BAVARSKEGA PRINCA FRANKFURT, 15. avg.—Bavarski princ, neki 80 let star Rupprecht, meni, da bi se strašno ponižal, če bi bil volil zadnjo nedeljo. Rupprecht, kljub svoji starosti še vedno živi v dnevih, ko se je rodil. Časnikarjem je povedal: "Nikoli nisem volil. Jaz sem nad vsemi strankami!" NEMŠKI DUHOVNIK ČLAN PARLAMENTA ESSLINGEN, 15. avg. — V Wuertemberg-Baden okrožju je na volitvah zmagal katoliški duhovnik Rev. Franz Opp, ki je do bil 27,947 glasov. Njegov nasprotnik socialist Albert Pflu-gler je dobil 26,081 glasov. KALIFORNIJCA STA ZAMENJALA ŽENE LOS ANGELES, 15. avg. —Dva kalif orni) ca sla si danes zamenjala žene. Zamenjava se je izvršila s pristankom obeh žen. John Bolsford se je oženil s svojo Frances leta 1938, medtem ko Don Mayfield stopil v zakonski stan s svojo Wilmo leta 1943. Oba para sta se srečala na neki družabni prireditvi. V polnem sporazumu sta sklenila, da bi vsi štirje bili bolj srečni, če bi zamenjali vloge. Tako sta se razptoročila John in Frances ter Don in Wilma, kmalu nato pa sta bila sklenjena nova zakona. Po sklenjenem sporazumu bodo otroci sli s svojimi materami. Tako bo John, ki je imel sina dobil dve hčerki, Don pa sina. MacArthurja vabijo domov na pričanje WASHINGTON, 15. avg. — Gen. MacArthur in podadmiral Arthur C. Badger, ki se nahajata na Daljnem vzhodu, sta danes bila uradno povabljena, naj pridete domov in pred senatnim odborom povesta, kaj mislita o položaju na Daljnem vzhodu. Kabel jima je poslal obram-beni tajnik Johnson, ker je tako sklenil senatni odbor za zunanje odnošaje. Pred tem je odbor za oborožene silt- že parkrat klical MacArthurja domov, toda brez uspeha. Johnson, čeprav je šef obram-benih sil, ni ukazal MacArthur-ju in Badgerju, da se morata vrniti v Zedinjene države, pač pa jima je sporočil, da bi bilo potrebno, da bi čimprej je mogoče podala svoje mnenje. Rekel je, da se MacArthur obotavlja priti v Ameriko, ker baje veruje, da je bolj potreben na Japonskem kot pa doma in da čuti, da bi se ga lahko le z uradnim ukazom spravilo iz Tokia. Kitajska ljudska armada pripravlja invazijo Formoze HONG KONG, 14. avg.—Neodvisni kitajski krogi poročajo, da so sile Ljudske osvobodilne (komunistične) armade zavzele tri od skupine strategično važnih Mioa otokov. Ta poročila je na drugi način potrdila nacionalistična časnikarska agencija, ki pa trdi, da so sovjetska letala in podmornice pred napadom komunistov krožila nad, odno-sno v bližini otokov. Neodvisna poročila iz Formoze pravijo, da se je kakšnih 20,-000 komunistov izkrcalo na otoke že 11. avgusta. Napad je bil izvršen ponoči in sicer z ladjami. Zapadni opazovalci menijo, da se komunisti pripravljajo na naskok na velik otok Formozo, ki ga je nacionalistični diktator šiangkajšek spremenil v svojo osebno trdnjavo. Pravijo, da sile Ljudske armade že utrjujejo obalo Kitajske, ki se nahaja nasproti Formozi. Glede bojev na kopnu pa so nacionalisti danes priznali, da so iz province Junan umaknili 50,000 do 60,000 vojakov, ker so se bali, da se ti vojaki ne bi pridružili komunistom. Z druge strani pa neutralni opazovalci menijo, da je od teh čet že kakšnih 20,000 vojakov dezertiralo. V Beogradu sodijo skupini predvojnih paktašev ž osiščem BEOGRAD, 13. avg. — Včeraj se je v Beogradu začela obravnava proti dvema članoma nekdanjega jugoslovanskega kraljevskega regentskega sveta, enemu bivšemu ministru dvora in bivšemu uredniku pro-fašističnega predvojnega bel-grajskega dnevnika "Vreme". Obtožena sta, da sta zagovarjala in podpirala politiko naklonjeno osišču Rim-Berlin-Tokio ter s tem bila soodgovorna za napad Hitlerjeve Nemčije na Jugoslavijo. Na zatožni klopi so: Dr. Radenko Stankovič in dr. Ivo Peroveč, ki sta skupaj s princom Pavlom bila člana regentskega sveta, ki je vladal Jugoslaviji za časa nedoletnosti nekdanjega kralja Petra. Na-daljna obtoženca sta bivši minister kraljevskega dvora Milan Antič in urednik dnevnika "Vreme" dr. Danilo Gregoric, ki je tudi obtožen, da je za časa okupacije kolaboriral z nacisti. Obtožnica, ki sloni na zakonu o "zločinih"proti ljudstvu in državi," utemeljuje: Prvič, da so obtoženi izkoriščali svoje uradne pozicije v predvojni jugoslovanski vladi za podpiranje pro-fašističnih in proti-demokratskih vlad, kar je škodovalo interesom jugoslovanskega ljudstva; Drugič, obtoženi so delali za razpustitev Male Anfante, kar je povzročilo postopno obkro-žanje Jugoslavije; Tretjič, obtoženi so sledili pro-osični politiki, ki je povzročila podpisovanje Dunajskega pakta z dne 25. marca leta 1941, ko je Jugoslavija pristopila k osišču; četrtič, pomagali so Nemčiji, da je ekonomsko izkoriščala Jugoslavijo. * Štirje muslimani obsojeni na smrt LONDON, 13. avg. — V Sarajevu so včerkj bili obsojeni na smrt štirje jugoslovanski muslimani, ki so s pomočjo imperialistične intervencije pripravljali zaroto proti# socialnemu redu v Jugoslaviji. Agencija "Tanjug" poroča, da je deset nadaljnih sozarotnikov bilo obsojenih na zaporne kazni od tri do dvajset let. Obsojeni muslimani so bili člani in uradniki monarhistične organizacije "Mladi muslimani." Na obravnavi je, soglasno s Tanjugom, bilo razkrito, da je organizacija imela podporo Angležev in Američanov, Young bo zopet kandidat Demokratski kongresnik at-large iz Clevelanda, Stephen M. Young, je danes izjavil, da bo ponovno kandidiral za svoj urad. S tem naznanilom je Young pojasnil stališče v zvezi z volitvami za senat prihodnje leto., Nekateri demokrati so smatrali, da bo Young kandidiral proti republikanskemu senatorju Robertu A. Taftu. Število obolenj za polijem zvišano na 173 Vsled 10 novih slučajev polija, ki so bili naznanjeni včeraj, se je število obolelih na področju Clevelanda od začetka leta zvišalo na 173. KOMISIJA SVETOVNE BANKE ODPOTOVALA V JUGOSLAVIJO BEOGRAD, 14. avg.—Jugoslovanska vlada pričakuje, da bo jutri dospela v Beograd posebna komisija Mednarodne banke za obnovo in razvoj, od katere Jugoslavija želi dobiti več-milijonsko dolarsko posojilo. Komisija bo potovala po Ju- goslaviji v zvezi s prošnjo za posojilo. Hoče na mestu ugotoviti, če se splača podpreti jugoslovansko vlado, ki bi želela kupiti opremo in stroje za svoje industrije. Od komisije bo odvisno, če se bo Jugoslaviji posojilo odobrilo ali pa ne. Ameriški diplomatični uradniki verujejo, da bo komisija vsaj za prvo silo odobrila, del posojilo in za ostalo vsoto priporočila, da se počaka in vidi kakšen bo daljni razvoj. Računa se, da bo komisija priporočila posojilo od okrog $50,000,000, s katerim bi se zadostilo najnujnejšim potrebam Jugoslavije. Baje zahteva Jugoslavija okrog $280,000,000. Verjetno je, da bo komisija sestavila tudi nekakšen seznam predmetov, za katero bi se lahko uporabilo posojilo. V prvi vrsti pa se bo, vpoštevalo opremo za transportacijo, žage, rudniško opremo in poljedelske stroje. Državni oddelek obsoja Mirovni kongres v Mehiki WASHINGTON, 15. avg.—Državni oddelek je danes naznanil, da bo Mirovni kongres ameriškega kontinenta, ki se bo vršil v Mexico City, pod "direktivami Moskve." Toda z druge strani je znani ameriški profesor dr. Harlow Shapley, ki je bil direktor podobnega Mirovnega kongresa v New Yorku, izjavil, da je to za njega popolnoma novo razkritje. Newyorški urad Mirovnega kongresa je v imenu več kot 300 znanstvenikov, umetnikov, književnikov in unijskih voditeljev povabil razne organizacije, naj na ta kongres pošljejo svoje delegate. Člani Ameriškega mirovnega kongresa so med ostalimi: an-tropologist dr. W. E. B. Dubois, znanstvenik dr. Linus Paulding, filmski umetnik Charles Chaplin, bivši pomožni justični tajnik O. John Rogge itd. V izjavi je rečeno, da bo cilj Mirovnega kongresa, ki se bo vršil od 5. do 10. septembra, da se prouči načine, potom katerih bi se preprečilo tretjo svetovno vojno. Kar se tiče izjave državnega oddelka pa je podpredsednik Mirovnega kongresa dr. Dubois izjavil: "Danes zgleda, da je prav vse, kar se državnemu oddelku ne dopade 'dirigirano iz Moskve.' Če je ta kongres dirigiran po Moskvi, jaz o tem nič ne vem." BIVŠA SUŽNJA UMRLA V STAROSTI 103 LET COLUMBUS, O, 15. avg.— Tukaj je danes umrla 103 let stara Mrs. Nancy White, ki se je rodila kot sužinja na neki plantaži v Virginiji. NOVI SOVJETSKI AVTI LONDON, 14. avg.—Moskovski radio je danes naznanil, da sovjetska vlada preiskuša nove športne avte z brzino 100 milj na uro, katere nameravajo izdelovati za splošno uporabo ljudstvo. GRŠKI MONARHISTI POROČAJO O ZMAGI ATENE, 14. avg. — Voditelji grške monarhistične vojske so danes naznanili, da so gerilci pretrpeli strahovit poraz na področju Vitsi in da vladne čete drvijo proti albanski meji, da jim preprečijo umik. Ameriški šef vojaške misije lieut. gen. James A. Van Fleet pa je izjavil, da je bilo pri Vitsi uničenih do 60 odstotkov vseh gerilcev. Ofenziva proti gerilcem je bila podvzeta po posvetovanjih med grškimi monarhisti in ameriškimi vojaškimi svetovalci. STRIC MLAJŠI OD NEČAKINJE PEORIA, 111., 14. avg.—Mrs. Clarence Smallberger, stara 20 let, je danes rodila hčerko, trideset minut pozneje pa jo je njena 38 let stara mati Mrs. Merle Huff obdarila z bratom. Hčerko so ravno peljali iz porodne sobe, ko se je na hodniku srečala s svojo materjo, katero so peljali notri. Ker je hčerka prva rodila, je stric mlajši od svoje nečakinje. ŽELEZiMiŠKI SPORAZUM MED FRANCIJO IN ŠPANIJO MADRID, 14. avg.—Španija in Francija sta danes podpisali nov železniški sporazum, na osnovi katerega se bo s francoskim materialom izdelalo 200 potniških vagonov. McCORMICK KUPIL LIST ZA $4.500,000 WASHINGTON, 15. avg.—Danes je bilo uradno naznanjeno, da je polkovnik Robert R. Mc-Cormick, ki kontrolira veliko število ameriških časopisov, kupil vashingtonski dnevnik "Times-Herald" za $4,500,000. Sodnija zavrgla Marylandski zakon glede prevratnosti BALTIMORE, 15; avg.—Sodnik Joseph Sherbow je danes zavrgel kot protipostaven strogi zakon *Marylanda proti tako zva-nim "prevratnim elementom." Sherbow je izjavil, da država ne sme z zakonom kontrolirati mišljenje državljanov. "Najvišja sodnija je jasno povedala, da zakon lahko kaznuje dejanja in obnašanja, ki nedvomno, resno in preteče grozijo z resničnim zlom. Ne more pa se vmešavati na področje idej in verskih ali pa političnih prepričanj." V Marylandu so ta zavrženi zakon, tako ?vani Ober Law, sprejeli na splošnem zasedanju zbornice pretekle zime, veljaven pa je postal 22. aprila. Po tem zakonu je predvidevana zaporna kazen do pet let in globa do $5,000 za vse one, ki pripadajo organizacijam, katere se smatra za "prevratne." V zakonu niso kazne predvidevane zgolj za komuniste, toda jasno je, da so oni glavna tarča, kajti v besedilu zakona je za komunizem rečeno, da je "izdajalska zarota svetovnega obsega, da se s silo zruši ostale vlade." STRAN 2 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 8231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RV^TES—(CENE NAROČNINI) By Carrier and Mall in Cleveland and Out of Town: ^o raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto? _________ For Six Months—(Za šest mesecev)___ For Three Months-—(Za tri mesece)_____ For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)____________ For Six Ijfonths—(Za_šest mesecev) ..$8.50 - 5.00 _ 3.0p For Three Months—(Za tri mesece) -$10.00 _ 6.00 - 3.50 Enters as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. zmaga nacionalizma v zapadni nemčiji Zadnjo nedeljo so si Nemci v treh zapadnih okupacijskih zonah—ameriški, angleški in francoski—izvolili zastopnike za parlament, katerega glavna naloga bo, da sestavi vlado zapadne Nemčije. Kot se je pričakovalo, je največ glasov dobila stranka krščanskih demokratov, katero vodi dr. Konrad Adenauer. To stranko so podprli katoliški škofje in duhovniki, ki so na vernike pritiskali, naj oddajo svoje glasove zanjo. Stranka krščanskih demokratov je desničarska. Zagovarja sistem svobodnega podjetništva, je za močno Nemčijo in obsoja "preganjanja" nacistov. Dr. Adenauer je sam v enem svojem predvolilnem govoru izjavil, da "država kot je Nemčija,* ki ima eno- od prvih sedežev v zgodovini človeštva, lahko sloni na nacionalističnih čutih." Obsodil je tudi zapadne zaveznike, katere je opozoril, čes, da "bi tujci morali razumeti, da se je doba poloijia in nebrzdane dominacije s strani zaveznikov končala." Volilni rezultati niso presenečenje. Social-demokratska stranka, ki ima program, podoben programu laboristične stranke v Angliji, je druga najmočnejša stranka v zapadni Nemčiji. Komunistična stranka je šele na četrtem. Ostali glasovi pa so bili oddani za večje število manjših strank, ki so po večinoma odprto nacistične ali pa skrivajo svojo nacistično barvo pod krinko "neodvisnih," separatističnih, kmečkih strank itd. Zadnje čase so ameriški listi prinesli več poročil o po litičnih razmerah v zapadni Nemčiji. Ta poročila so govorila o aktivnosti nacistov, ki so že prevzeli vodilne nemške urade in o aktivnosti nemških industrijalcev in bankirjev, ki zopet prevzemajo kontrolo nad ekonomijo zapadne Nemčije. To so isti ljudje, ki so odločali o usodi Nemčije za časa Hitlerja. Značilno je, da je čez 3,000,000 zakrknjenih nacistov imelo volilno pravico, katero se jim—soglasno s porgčeval cem NYT Jack Raymondom—nikakor ne bi odobrilo pred dvemi leti. Kot pravi Raymond, se je brez vsake obravnave "denacificiralo" okrog 2,500,000 Nemcev, ki bi se po samem nemškem zakonu v ameriški okupacijski zoni morali zagovarjati. Ta pomilostitev je sledila tik pred samimi vo litvami. Samo vsled mrzle vojne med zapadom in vzhodom se lahko tolmači to prizanašanje nacistom v zapadnih zonah Nemčije. Angleške in ameriške okupacijske oblasti, do neke mere pa tudi francoske, odprto podpirajo najbolj reakcionarne elemente, ne glede celo če so to nacisti, ker želijo iz zapadne Nemčije zopet ustvariti "jez proti boljševiški nevarnosti." Zato ni čudo, da prav v teh kalnih vodah mrzle vojne najbolj spretno ribarijo prav nacisti. Ugledni nemški pisatelj Thomas Mann je predvčerajšnjem povedal, da so Nemci vedno bolj in bolj prežati z nacionalističnimi čuti, ki so podobni nacističnini. Nikakor ne verujejo, da so količkaj odgovorni za najbolj .uničujočo vojno v zgodovini človeštva, celo še vedno trdijo, da jim je pod Hitlerjem bilo dobro! Volilni rezultati so dokaz, da v veliki večini Nemci v zapadnih zonah zavračajo tako zvano "zapadno demokracijo," pa tudi "ljudska demokracija" jim ni všeč. Res je sicer, da je social-demokratska stranka dobila okrog 7,000,000 glasov, komunistična pa okrog 1,500,000, toda na splošno je Nemčija še daleč od tega, da bi se ji moglo zaupati. V njej tlijo stari čuti nacističnega sovraštva proti demokraciji, namesto tega se pojavljajo zločinski izbruhi sovraštva proti drugim narodom, kakor je to bilo dovolj vzorno dokazano z incidentom v Monakovem, ko je tamkajšnji časopis objavil članek, v katerem je rečeno, da edina stvar, ki se jo lahko zameri Nemcem, je, "ker niso v plinskih celicah uničili vse Zide." Seveda, mnogi bodo volilne rezultate poveličevali kot "zmago za zapadno demokracijo." Toda dejstvo ostane, da je to zmaga nemškega nacionalizma, ki se v bivstvu ni spremenil že stoletja in ki je v teku ene edine generacije pahnil svet v dve katastrofalni vojni. ENAKOPRAVNOST Božidar Jakac - petdesetletnik Ob retrospektivni razstavi v Moderni galeriji rez, litografijo in mobotipijo. že Dne 16. julUa UW9 m je v patu* wiakMkm^iijezv%^«bniv^L Novem mestu rodil Božidar Ja- zorov iz življenja v gozdu, s par- kac. Oče je bil po rodu Istran, tizanskih pohodov, pokrajinski ° p eiuemto kmetski sin iz Volpije pri Bu- motivi in skice iz življenja. Jak- no zvrs , pa u i asne- jah, mati pa iz Kostanjevice ob čeva dela tiste dobe predstavlja- njegov vp iv na so o ni e Krki. Gimnazijo je obiskoval v jo dragocene kulturno-zgodovin Novem mestu, maturiral na real- ske dokumente. 16. avgusta 194& ki v Idriji. Njegova mladost spada v leta tik pred prvo sve- tovno vojno ki jih je pokojni umetnostne zavode, bolj povedna vrsta upodabljajo- Miran Jarc tako nazorno opisal sodeloval pri razstavi če umetnosti in prav zato naj- V romanu "Novo mesto." V letih P^^^izanske grafike leta 1945, ki bolj dostopna širokim plastem, je pokazala nenavadno visoko skratka prava ljudska umetnost, umetnostno raven, pomagal pri AMERIČANI PIJEJO UMAZANO IN ŠKODIJIVO VODO Okrog 79,000,000 Američanov pije ali pa rabi na druge načine vodo, ki je umazana in škodljiva zdravju, pravijo uradniki za javno zdravstvo. Strabane, Pa. — Dne 5. av. je bil na delu pri službi Jones & Laughlin Construction Works ubit Mirko Krultz, star 31 let, rojen v Strabanu, član SNPJ. Tukaj zapušča starše, ženo, štiri brate in sestro. v romanu "Novo mesto." V letih 1917 in 1918 se je udeležil vojne in še kot vojak prvič razstavil v Jakopičevem paviljonu dve skici, ki ju je izbral novomeški rojak slikar Ivan Vavpotič. Po vojni je ostal doma in se .pod vplivom naših impresionistov začel izključno baviti z umetnostjo. Že s prvimi deli je zbudil upravičeno pozornost, saj je s čustvenimi in svežimi novomeškimi pasteli odkril lepoto in svojevrstnost dolenjske, še posebej novomeške pokrajine. Vtis iskreno občutenih in pošteno podanih pejsažev je bil osvajajoč in dal slutiti, da se v mladem avtorju skfiva velika, še nerazvita sila. Jeseni leta 1920 je odšel v Prago, kjer mu je bil prvi učitelj na akademiji Fr. Thiele, pozneje pa profesor Avgust Bro-emse, Klingerjev učeriec, ki mu je leta 1923 uredil prvo lastno razstavo v Rudolfinumu. Nekdanji kolorist je v Pragi spoznal vso privlačnost in bogastvo grafike, in kmalu začel skoraj izključno ustvarjati z linijami in z nasprotji med svetlobo in senco. Po krajšem bivanju v Berlinu in drugih umetnostnih središčih v Nemčiji je Jakac leta 1925 odšel v Pariz. Zanimivo je, da ga to umetniško središče ni moglo globlje pritegniti, niti mu spremeniti smeri. Želja po spoznavanju tujih krajev ga je gnala na potovanje v Tunis, ki ga je vsega prevzel z žarečo barvitostjo in z južnaškim življenjskim ritmom. Po vrnitvi je stopil v državno službo in poučeval tri leta risanje na drugi državni realni gimnaziji v Ljubljani. V letu 1928 je odšel drugič v Tunis in ostal tam tri mesece. Domov je prinesel polne risanke in debele mape osnutkov in skic, pa tudi dovršenih del. Leta 1929 je odšel v Zedinjene države, kjer je ostal polni dve leti. Prepotoval je vso Severno Ameriko in obiskal večino slovenskih naselbin, kjer si.je pridobil mnogo prijateljev. Ti dve leti sta bili zanj »izrednega pomena, ne toliko za njegov umetniški razvoj, pač pa v smeri tehnične izpopolnitve. Izuril si je roko, izostril sposobnosti opazovanja in razvil občutek za strnjeno gradnjo. Tudi mu je simpatični sprejem njegovega dela med našimi rojaki in tujimi poznavalci utrdil zaupanje vase in samozavest. Spomine na ta ameriški intermezzo je s sodelovanjem prijatelja Mirana Jarca opisal v bogato ilustrirani knjigi "Odmevi rdeče zemlje." Po vrnitvi se je za stalno naselil v Ljubljani in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. Mimo krajših potovanj po raznih predelih Jugoslavije je treba omeniti večmesečno popotovanje po Norveškem leta 1936 in obisk Madžarske leta 1939. Od povsod je prinesel domov polno torbo študijskega gradiva in že dokončanih kompozicij. Vojna ga je zajela v Ljubljani, kjer je ostal do leta 1943, ko je odšel k partizanom. Tam se je živahno udejstvoval, tako kot ustvarjajoč umetnik, kakor tudi kot tehnični strokovnjak, umetnostni organizator, opravljal je pa hkrati tudi politične funkcije. V teh letih je dovršil nešteto značilnih grafičnih potretov vodilnih osebnosti, ohranilo se je neutajljiv. To se je posebno po kavalo na razstavi partizanske grafike. Jagac se zmerom bolj Po osvoboditvi je v Ljubljani zaveda, da je prav grafika naj pripravah za ustanovitev akade mije upodabljajočih umetnosti, postal njen profesor in bil izvoljen za rektorja, kar je še danes. V tem delokrogu si je pridobil za vzgojo umetniškega naraščaja tolikšnih zaslug, da je prejel zanje visoko priznanje. Prav to poglobljeno pedagoško delo ga je tudi oviralo, da zadnja leta ni mogel toliko izvirno ustvarjati, kolikor bi od njega po pravici smeli pričakovati, vendar pa ni počival. Tako se je leta 1946 udeležil tudi potovanja slikarjev iz vse države po sledovih četrte in pete ofenzive v Bosni, Hercegovini in Črni gori. S seboj je prinesel celo zbirko značilnih skic in motivov in kasneje mnoge tudi izvedel. * Ko gledamo na ti rektrospek-tivni prireditvi, ki je njegova lastna razstava—hkrati z drugimi se je doslej udeležil že dolge vrste razstav—žetev treh desetletij, kar ustvarja, vidimo, da je Jakac v bistvu ostal vselej to, kar je bil ob prvem nastopu; lirik, ki ga vabi lepota v naravi in ki jo zna iskreno, toplo in po svoje lepo oblikovati. Najstarejša dela, ki so tehnično še zelo preprosta, kažejo močan vpliv naših impresionistov, obenem pa pričajo, da je Jakac čustvena, pesniška natura, ki z upo-dabljenim predmetom podaja zmerom le samega sebe, ne pa zgolj objektivne, neosebne podobe predmeta samega. Jakac je bil sprva trdno prepričan, da je samo slikar, in da se more popolnoma izraziti samo z barvami. Pod vplivom praških in pariških let začne spoznavati skoraj neomejene možnosti, ki jih iznajdljivemu duhu nudi grafika. Kmalu se posveti grafičnemu oblikovanju, preučuje težavne tehnične probleme, preiskuša radiva in tako oborožen z vsem potrebnim znanjem začne radi-rati, rezati v les in risati na lito-grafsko ploščo. To delo mu izostri pogled in utrdi roko ter poglobi dojemanje vidnega sveta. Poleg grafike goji zlasti pastel, kjer postajajo pokrajine bolj strnjene, pa tudi v barvi jasnejše in skoraj bolj stvarne slikanju z oljem, ki mu služi zla sti pri potretiranju. Sijajen primer njegove slikarske umetno- sti prve dobe je presenetljivo i^popoWl umetniško znanje življenjska po doba norveškega tolikšne stopnje,