95. ftetm » tromu, t nm. is. hm m .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani na dom dostavi je. v upravufitvu prejeman: .....K 22s- ..... . 11- ....... 550 ...... 1-90 ćelo leto......K 24— pol leta........12 — četrt leta ........ _ 6 — na mesec celo leto pol leta Četrt leta na mesec I rise rat i veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inserdjah po dogovoru. Upravniitvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari. uui številka wlt* 10 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, t redništvoc Enallova ulica at. 5, (v pritličju levo/, teleloo it 34. Na pismena naročila brez istodobne vposlarve naročnine se ne ozira. Narodna tiskarna telefon *L 89. .Slovenski Narod" velja po poit?: sa Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: cdpbto....... K?5'"" i celo leto ......K*- pol leta...... ,13- četrt leta....... • 650 za Ameriko in vse drage delete: na mesec....... » 2*30 1 celo leto......K »—1 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica aH znamka C pravni* t to : Knaflova ulice M. 5, (spodaj, dvoriSče levo), telefon «4.15 Pri nedeljskih volitvah, pri katerih so se združile vse sile, da bi iztrgale z nasilnimi in nepoštenimi sredstvi iz rok narodno-napredne stranke stolno naše mesto Ljubljano, ste stali cenjeni volilci in častite volilke, kakor skala na braniku za sveto narodno in napredno stvar. Dasi so nasprotniki v zvezi z vlado napeli vse sile, da bi si z vsemi sredstvi nasilja, nepoštenosti in nečuvenega terorizma izvojevali zmago, vendar so se vse njihove nakane in vsi njihovi naklepi razbili ob neomajni zavednosti in jekleni zvestobi, ki ste jo ohranili, narodno-napredni volilci in volilke, svoji stranki in njenim voditeljem. Čast in hvala vam vsem, ki ste, zvesti svojemu prepričanju, tie strašeč se terorizma in nasilstva, vztrajali v borbi ter s svojo nevstrašeuostjo in neomahljivostjo pripomogli, da si je Ljubljana zopet osvetlila lice ter ohranila svoj slovenski in napredni značaj. Odbili smo naskok združenih naših sovražnikov in nad belo našo Ljubljano zopet ponosno lahko vihra slovenska naša trobojnica. V težki borbi, ki smo jo izvojevali uspešno, je krepostno stalo ob naši strani zavedno naše ženstvo, ki se ni strašilo ne truda ne žrtev, da pripomore dobri naši stvari do zmage. Bodi torej zavednim našim somišljenicam izrečena posebna zahvala! Prva bitka je končana s častno zmago, a pred pragom so še nove borbe. Ko se zahvaljujemo vsem našim Častitim volilkam in cenjenim volilcem za njihovo gorečnost in navdušenost, s katero so se borili za naše strankine in obenem narodne ideale, izrekamo obenem svoje čvrsto prepričanje, da nam bodo naši somišljeniki in somišljenice vztrajali zvesto ob strani tudi v vseh bodočih težkih borbah, ki se nam še napovedujejo. In oprta na zaupanje, uavdusenje in neomahljivo zvestobo svojih pristašev bo stranka lahko izvojevala na vsi Črti zmago načelom, ki jih zastopa. Živeli narodno-napredni voldci in volilke, živela slovenska naša bela Ljubljana! V Ljubljani, dne 24. aprila 1911. 3zvrševalni odbor narodno-napredne stranke. Pomen ijuMlansMh volitev. Velikanski boj, ki je bil v nedeljo izvojevan v Ljubljani, ima največji splošni pomen za vse slovenstvo. Pred vsem je treba ohraniti pred očmi, da je novi občinski volilni red sestavljen izključno in edino po potrebah klerikalne stranke in /.verižen namenoma tako, da bi večina ljubljanskega prebivalstva prišla v občinskem zastopu v manjšino. In zgodilo se je vse, kar je sploh mogoče storiti, da bi napredna stranka, ki ima vender velikansko večino v Ljubljani, prišla ob moč v občinskem zastopu. A ves ta napor je bil zaman. Na štiri fronte se je morala bojevati narodnonapredna stranka, bojevati za narodne in napredne principe; od štirih strani se je poskušalo zdrobiti narodnonapredno stranko v Ljubljani in jo ubiti, češ. če je v Ljubljani premagana, je sploh mrtva in klerikalizem bo z&gOSpOOO* val na vsem Slovenskem. Zaman je bil ta trud! Navzlic temu famoznemu volilnemu redu, navzlic vsemu nečuvenemu terorizma nasprotnikov, navzlic vsem nasilnostim in sleparstvom. ki so jih uganjali klerikalci, je narodno-napredna stranka dosegla znamenit uspeh in treščila združene nasprotnike ob tla. Pri tej vol it vi se je pokazala življenjska moč napredne stranke. Stranka, ki je prestala tak boj zmagovito, ki je v takem boju zmagala, taka stranka ima še veliko prihodnjost. Zasluga gre ljubljanskim volilkam in volilcem. Te volitve so pokazale, da so naši ljudje zlata vredni; te volitve so priča, da so volilke in volilci narodno-napredne stranke neomahljivo zvesti narodno-napredni stranki in da imamo v Ljubljani kader, ki ga vsi peklenski hudiči ne bodo premagali. Čast in slava volilkam in volilcem, agitatoricam in agitator- jem, ki so si pridobili neveni jivih zaslug za to /mago. Volitve so sijajno pokazale, da narodnonapredna stranka krepko živi in da se ji ničesar ni bati. Klerikalci so doživeli prebridko razočaranje. Iz gole pohlepnosti in gospodstvaželjnosti so zverižili volilni red krivično in pristransko. Vedeli so, da potom poštenega jn pravičnega volilnega reda ne morejo nikoli priti do veljave v Ljubljani, zato so poskusili ta cilj doseči z zvijačo, s proporcem in s kmetski mi volilci. Sebi so hoteli pomagati, a pomagali so Nemcem. V tem tiči največji pomen minulih volitev. Sedem mandatov so dobili Nemci, dasi so sami računali, da jih dobe kvečjemu štiri. Celih trideset let niso imeli Nemci nobenega zastopnika v obč. svetu, a zdaj ima dobrih pettisoč Nemcev kar sedem zastopnikov. To je zasluga klerikalcev, ki so sebi hoteli pomagati s proporcem, pa so pomagali Nemcem. Klerikalcem se je njih narodno izdajstvo krvavo izplačalo. Kar so sami misliii požeri, to je kot zrel sad padlo Nemcem v naročje. Nemci se lahko vesele. Postali so v resnici faktor v ljubljanski javnosti in že danes naznanjajo v svojih listih boj proti temu, da bi občina podpirala slovenske kulturne in narodne naprave. Pri teh volitvah je bil klerikalcem u žgan sramotni pečat narodnega izdajstva, kajti napravili so iz slovenske Ljubljane dvojezično mesto in pomagali, da sedi danes v obč. svetu sedem Nemcev. Nemcem ni čisto nič zameriti, da so šli v boj za pridobitev zastopstva v občinskem svetu. Klerikalci so jih k temu naravnost prisilili z uvedbo volilne dolžnosti in so jim z uvedbo proporcijonalnega sistema zagotovili primerno zastopstvo. Nemci so torej samo sprejeli to, kar se jim je usililo in so imeli s svojega stališča popolnoma prav. Na tem nič ne izpreminja dejstvo, da so nemški nacijonalci zmagali z glasovi nemških socijalnih demokratov. S tem, da so nemški socijalni demokrat je glasovali z nemško stranko, so le eno pokazali, da so v prvi vrsti Nemci, potem še dolgo nič in šele nazadnje socijalni demokrat-je. Nasprotno pa so slovenski socijalni demokratjo v prvi vrsti in pred vsem socijalni demokrat.je in šele na zadnje Slovenci. Slovenski socijalni demokratjo so šli vedno v boj proti narodnemu načelu, njihovi nemški tovariši pa so šli pri teli volitvah vi boj za nemštvo in so izdali svojo lastno stranko, da bi storili krivico Slovencem in pomagali nemštvu do nezaslužene veljave. Hujše sramote ni mogel nihče storiti slovenskim socijalnim demokratom, kakor so jim jo storili njihovi nemški tovariši. To so dogodki, ki dajejo mino-lim volitvam svoj j>osebni občni po-men. • lohlle in meščanstvo. (Konec.) Ako bi se novi kolodvor /idal na koncu Kandije. bik) bi Novo mesto hudo oškodovano dotle, .in si ne hi zgradilo dragega mosta čez Krko v gorenjem delu mesta in tako ('obilo nekaj prometa ljudi in blag* v »nešto, veliko istega pa bi se z&ubifo mestu, ne da bi dosti koristil vasem oko lo Kandije ali Kandiji sami. Promei po železnici, ki ho prihajala iz Brežic, pa bi se sploh vršil skozi Kan-d i jo. V prvi vrsti imajo govoriti teh niki, ti imajo izreči, ako je mogoč? zgraditi novi kolodvor na prostorih okolo zdajšnjega in pripeljati želez nico iz Brežic na ta prostor. Drž. tehniki dozdaj nemalo niso v dvomu, da je dosti prostora za nova poslopja in evolucijo večjega železniškega prometa na levem bregu Krke, mi. terenu zdajšnjega kolodvora In njega: okolici. Ni človeka v okolici Novega mesta, razven župana Zurca v Kandiji, ki bi ne sprevidljal, da par tisoč ljudi vendar ne gre gmotno oškodovati zaradi bodi kakega političnega smotra. Ze obstoječe mesto uničiti, da bi se na prav pukla ste m svetu v Kandiji sezidalo bog vw kdaj nov.». to bi bila grozna igra. Saj se lahko v bogatejšem času sezida dragi mosi. ko se je kaj več hiš sezidalo na nrn storit skonca Kandije, kjer hoče Suk-lje imeti novi kolodvor. Ali zadrgniti vrat Novomeščanom in čakati, da se bo kdaj kaj razvilo na kandijski strani, to je naravnost rop bla&ra meščanov. Bodimo vsi zadovoljni, da imamo že kaj večjega Novega mesta. Vrnem se k naziranju, da je kranjski Slovenec dobra rasa in nje gova zgodovina lepša, kakor zgodo vina drugih Slovencev. Šuklje je zdaj merodajen voditelj naših klerikalcev; poznam njegovo politikovanje in vidim, da marsikatera dobra agi- LISTEK. Skušnjave Tomaža KrmežUflvčkn. Šaljiva povest; spisal L. Šepetavec. (Dalja) V Tomaževem, gorjupa ]>olnem pren se je porodilo novo upanje, ko je zagledal Natalijo vso razburjeno, ker ji je režiser njeno prvo samostojno vlogico tako skrajšal in zmrcvaril, da so se ji rogali vse tovarišice. »Vse mi je črtal! Peti nimam nič, govoriti nimam nič — kar na odru bomo stala in zijala prodajala.« Tako se je hudovala Natalija in mečkala svojo vlogico in jo zaničljivo metala po tleh. »Lepo ti je naredil, ta tvoj česti-]ec « se je posmehoval Tomaž. »Meni se zdi, da te je hotel blamirati.« »Misliš? No, naj le pride, jaz mu že povem svoje mnenje. Če mi vloge ne pusti take, kakor je bila, pa sploh ne nastopim.« Natalija je bila resnično slabe volje. Naglih korakov je begala po hodniku pred gledališko pisarno gor in dol iu je bila neprijazna z vsakim, kdor se ji je približal. Tomažu pa je bilo toplo pri srcu in srčno se je ve- selil, da se bo Natalija z režiserjem skregala in da bo morda celo konec njeni umetniški karijeri. Končno je prišel režiser in jo je mahnil v pisarno. Takoj je hitela Natalija za njim. Komaj je vrata za seboj zaprla se je že priplazil Tomaž in začel gledati skozi ključavnico iu prisluškovati. In kar je videl in slišal je'zamorilo vse sladke upe, kar jih je nosil v srcu. Tomaž je bil že presenečen, da ni Natalija nastopila tako, kakor je obetala, ne kot razžaljena furija, marveč kot krotka ovčica. »Ah gospod režiser — tega pač nisem zaslužila,« je mi javkala Natalija. »Vso vlogo ste mi črtali. Saj ne bom imela nič peti in nič govoriti.« »Na besede nič ne damo,« je zapel režiser s svojim, organu nahodne-ga fajmostra podobnim glasovom in obesil svoj površnik na klin. »Ali — Če nimam nič peti in nič govoriti tudi ne morem igrati« »Sladka devojka -— boš pa lahko toliko več pokazala.« »Ne delajte takih nespodobnih dovtipov,« je skoro jokaje rekla Natalija. »Sploh pa vidim, da ste vi človek, ki nima nič srca.« »Kaj — jaz da nimam nič srca?« je vzkliknil režiser in naglo pristopil k Nataliji. »O golobica sladka — prepričaj se.« Pri teh besedah je režiser naglo z obema rokama objel Natalijo in jo pritisnil na svoje prsi. Tomaž je to videl skozi ključavnico in trepetal je radovednosti, kdaj dvigne Natalija roko in da režiserju za uho, kar mu gre. A Natalija ni dvignila ene same roke nego obe, a ni jih z zamahljajem položila režiserju za ušesi, nego jih nežno ovila okrog njegovega žirafskega vratu ter mirno trpela, da je režiser svoje uvele ustne pritisnil na njena rdeča cvetoča usta. »Natalija — ali me boš ljubila.« »Bom!« »Ali mi boš zvesta?« »Tebi tudi.« »O Natalija, kako sem srečen!« »Tudi jaz bi bila srečna, če bi mi pustil vlogo neskrajšano in če bi mi kupil primerno obleko. Saj veš: ženska brez obleke je kakor vojak brez uniforme!« »A pri gledališču so prva stvar forme,« je šepetal razburjeni režiser in poskusil dekle novic poljubiti, toda Natalija se mu je izvila iz rok in je postavila pred sebe stol. »Torej — moja vloga bo ne-skrajšana.« »Da, srček.« »In toaleto si lahko naročim — da?« »Da, srček.« »Potem stopi sem — ne tako, sem pred stol — tako — in nastavi gobček — tako—« Natalija je poljubila režiserja in potem stekla iz sobe, tako hitro, da se prisluškujoči Tomaž ni mogel pravočasno umakniti. Kljuka ga je zadela v čelo in ga podrla, da se je vse-del na tla. »Tomaž — kaj pa delaš tu?« je v skrajnem presenečenju zaklicala Natalija. »O Tomaž ...« »O kanalija, o kanalija vseh ka-nalij, o kača strupena, o kraljica nesramnosti, o, o Sodoma in Gomora o — o —« »Tomaž — ti si znorel,« je sme-joč se na glas zaklicala Natalija in skočila mimo Tomaža ter zmage svoje neskončno vesela odšla k skušnji. Tomaž je pobral svojega rojstva kosti in stokajoč kakor bi bil smrtno ranjen in držeč se za bulo na čelu je zapustil gledališče in pri srcu mu je bilo tako, da bi se bil najraje obesil na železno ograjo okrog gledališča. Spoznanje, da je Natalija zanj izgubljena, ga je popolnoma potrlo in ni si znal drugače pomagati, kakor da je v krčmi »pri zgubljenem sinu,« toliko časa pil, da je nezavesten obležal na klopi in ga še z mrzlo vodo in z jesihom niso mogli prebudil i. Sele posuo ponoči je prišel zopet k sebi tako, da je s podporo domačega hlapca mogel iti na svoje stanovanje, a rabil je tri dni, prodno je svojo pijanost prespal. Njegova duša je sedaj kričala po maščevanju. Maščevati se je hote i Nataliji in režiserju, maščevati tako, da bodeta mislila nanj vse življenje. Ni mu bilo zdaj mar ne. za zaslužek, ne za svoj zaklad, ne za gospo Ines, ne za Angelo, samo za maščevanje. Ves dan se je potikal okrog gledališča in iskal in razmišljeval, kako bi izvršil svoje maščevanje. A ničesar ni našel, kar bi bil mogel porabiti, vsak dan mu je prinesel le novih dokazov, da je Natalija rojena koketa iu da ima vse več in več uspehov. »Kar se suče okrog gledališč.* mladih gospodov v starosti 16 do 75 let, vsi nore za Natalijo. Oženjeni in samci, razni študenti in petičiu gospodje, vse je vanjo zaljubljeno. Slaščic dobiva toliko, da so si že vsi mački v naši uKci želodce pokvarili in daril in oblek ji kupujejo toliko, da bo lahko kmalu imela svojo vilo vsaj v Rožni dolini.« Tako je zdihoval Tomaž, ko j spoznal, koliko častilcev ima Naia lija, resnih in nevarnih častilcev, in strašna mu je bila misel, da bi se Natalija naposled vendar dala vjeti v nastavljene ji mreže. »Pnevmatiki moje duše bodo pokali samega gorja,« je jokal To: v svoji borni sobici, »če bi kateri zapeljivcev dosegal svoj cilj.« jasn ■ 7189 her Pran, Ružička Ivan, Verstovsek Ivan, Verbie Anton, Skulj Fran in Milavet* Josip; v III. razredu: Pra-protnik Simon, Korene Fran, Jaklič Ljudovit, Bole Jakob, Vončina Val., Wisjak Karel in dr. Stojan Ivan. + Tukajšnja prot. tvrdka Mayer & Kom p. Na notico pod tem zaprla v-jem v našem včerajšnjem listu smo prejeli naslednje pojasnilo: Gospod Anton Dečman jc hotel v nedeljo na volišču XI. voliti za firmo Maver & Komp., predloživši izkaznico, glase-čo se na ime te firmo. Predsednik volilne komisije, sem g. Dečraana vprašal, kako izkaže, da je ravno on upravičen izvršiti volilno pravico za imenovano firmo. Na to je trdil, da je javni družabnik te firme, da je tudi meni to znano (res, pred kakimi 5 leti sem imel priliko vpogledati v družabno pogodbo-!) in tudi da je njemu bila dostavljena volilna legitimacija. Jaz sem ga opozoril, da bi se moral izkazati kot zastopnik aJi pooblaščenec te družabne, firme (§ 6 vol. r.). Gosp. Dečman pa je kratko odvrnil; »Protestirani!« Na to sem po 41. vol. r. pozval komisijo, naj razsodi, ali se g. Dečman pripusti k volit vi za to firmo ali ne. Vsi štirje člani so glasovali, da ne, ker ni izkazano zastopstvo ali pooblaščen je. Vse to se je tudi protokoliralo. G. Dečman u je bilo še par ur časa, da bi si bil pre-skrbel potrebno dokazilo, a se ni več vrnil. Ni treba naglašati, da je komisija v vseh sličnih slučajih enako postopala, ker le tako ^e je moglo postopati po zakonu in s potrebno zanesljivostjo. — Kako uro kasneje, potem ko je bil g. Dečman že odšel, prišel je g. Maver Emerieh star. volit za-se. Vsled izrecne želje euega člana komisije sem vprašal g. Mav-erjaj kako je z družbo Maver & Komp.. in od je kratko odgovoril, da ta družba nič več ne obstoja in ne plačuje nobenega davka. Xa to se pa komisija ni prav nič več ozirala, kajti, kakor rečeno, slučaj g. Dečinana je bil poprej že popolnoma odpravljen, in pri njem niti ni slo za vprašanja, ali firma, oziroma družba še obstoja, ampak edinole za to, ali je g, Dečman izkazan za njenega zastopnika ali pooblaščenca. Iz tega pa je jasno, da g. Emerih Maver ni res celo volilno komisijo za nos vodil«, ampak da njegov odgovor na moje vprašanje ni mogel nič vplivati na komisijo, tem manj, ker je njen sklep bil že poprej storjen in protokolaran. Še tisti večer po volit vali me je g. Dečman v kavarni »Europa« J nagovoril, češ, da sem ga »na cedilu I pustil«. Jaz sem odvrnil, da je komi- I sija pravilno postopala, sicer pa da je g. Maver kasneje povedal, da dru- I žba nič več ne obstoja. Drugo jutro je g. Dečman v isti kavarni pristopil k meni in mi hotel razlagati, da firma Maver & Komp. Še obstoja, a jaz sem nadaljni razgovor odklonil, češ, da me to nič ne briga. To je resnica, pa naj g. Dečman govori ali piše kar hoče. Dr. D. M a j a r o n. | - Dr. Šusteršič kot načelnik volilne komisije. V »Mestnem domu« je neki človek poskusil oddati glas, ki je | bil že oddan. Dotičnega so aretirali, [ kakor je bilo popolnoma v redu. Ka- I ' je hotel glasovati, se ne ve. Prišel I je pa tudi kanonik Sušnik in hotel I oddati glas, ki je bil že oddan, a ka- I uonika Šušnika niso aretirali. To je I lista enaka pravica za vse, ki se je I pričakovala pri teh volitvah. j + Gospa dr. Pega nova na voli- I šeu. Na vseh voliščih je bilo preskrb- I Ijeno, da so prišli notri samo volilci, I na ženskih voliščih ni bilo za to I preskrbljeno. Še predno se je začela | o lite v, so članice krščansko - soci- j jalne zveze zasedle ves licej, dasi no- [ f»ena teh žensk nima volilne pravice. I Te podivjane Krekove amazonke so I hotele s tem dobiti vse volilke v pest, I da bi jih terorizirale in so trgale vo- I iilkam glasovnice, da je. bilo kar ve- I t Ije. Navzočna je bila tudi gospa I dr. Peganova, ki je razvijala veliko I živahnost in delavnost. Gospa dr. Pe- | ganova pa nima volilne pravice in I torej ni imela ničesar opraviti na vo- j liscu. Zaradi prevelike živahnosti in I agresivnosti gospe dr. Pega nove, se I je gospa dr. Tavčarjeva obrnila do 1 vladnega organa g. Finka in ga o po- i zorila, da gospa dr. Pegnova nima I pravice biti na volišču in da volilkam I '-nemogoča iti volit. A namesto da I bil Fink odstranil gospo dr. Pega- I novo, ki ni volilka, je zarezal nad go- I -po dr. Tavčarjevo: »pa pojte volit« I in je pustil gospo dr. Peganovo dalje I delati kakor je hotela! j -|~ Izpred muzeja v nedeljo. Ka- I ko skrajno posiroveli in prepotentni I >o klerikalci, so pokazali v nedeljo I pred svojim ženskim agitacijskim I lokalom. Ko je komisar Javornik pred muzejem zahteval, da napravi- I jo ljudje prostor, se je zagnal v nje- I ]xa neki klerikalec,zelo visok in delav- I ko oblečen, in komisarja suval ta- I ko dolgo, da je bil komisar že skoro I nriinoran potegniti sabljo. Taki so I sadovi klerikalnega hujskanja in oni I možakar naj se le zahvali svojim za- I l>eljivcem, če ga bo prijela roka pra- I vice po § 68. k. z. i + »IN krom koda moral plate. I ti f. Bole«, tako vpije »Slovenec« od I sobote. Informirali smo se na stvari I in izvedeli sledeče. Dne 21. t. m. je I izjavil na sestanku pri Vojeviču g. I Bole med drugim tudi to-le: Afera I Kregar - Štefe. 2e par tednov čitamo I v »Slov. Nar.« in »Jutro«, da sta I oba Kregar in Štefe v preiskavi radi i goljufije in nasprotno pa trdi »Slo-I venec«, njih revolveržurnal, da to I ni res. Toda jaz se ne bom z njima I prepiral, ampak izjavljam tu javno, I da ako Kregar in Štefe takoj prine-I seta meni izjavo od e. kr. drž. pravd-I ništva, da nimata tozadevno nobenih j neprilik — plačani takoj jutri 100 K I za mestne reveže, v nasprotnem slučaju pa zahtevam tudi od njiju, pa storita isto in da plačata vsak 100 K, če pa tega ne storita, potem je dognano, da sta res goljufala in da sta v pred preiskav i ter da bodo ljudje volili v njih osebah politične goljufe. S tem je za nas ta afera končana.« »Slovenec« je poročal, da imata Kregar in Štefe že ono izjavo in da bo Bole moral plačati 100 K. Mi pa vprašamo: Zakaj pa jo nista takoj predložila g. Bolet u in zahtevala 100 kron. Ej grozdje je prekislo, gospodje 1 Informirali smo se še dalje in iz-I vedeli, da se je v soboto popoldne, ko je izšel »Slovenec«, res iskalo tozadevno izjavo in smo v prijetnem po-I loža j u izjaviti, da Kregar in Štefe je ■ nista dobila in da je tudi ne bosta. Zato poživljamo vnovič Kregarja in Štefdta, da plačata vsak po 100 K, ki sta jih pri stavi izgubila, ker se bo sicer vsakemu izmed njih lahko očitalo, da je figa mož. + Kako je dež. odbor skrbel za klerikalne volilce. Na posestvu Ro-bež nad Medvodami, katero je kupil deželni odbor za bikorejo, trebi grmovje 24 prisiljeneev pod nadzorstvom treh paznikov. Dne 22. je moral celi oddelek v Ljubljano v svrho, da dajo pazniki 23. svoje glasove klerikalcem, v ponedeljek se je oddelek zopet vrnil na Ko bež. Vozni stroški na železnici znašajo do Ljubljane in nazaj v Medvode 1 K za osebo. Tako so klerikalci na deželne stroške skrbeli, na trije njihovi volilci niso iz.ostali! -f- Nune na volišču. Eni izmed tistih nun. ki so, kakor pravi vse ljudstvo, prelomile prisego in so šle v volilni boj, je na volišču postala slalx>. Neka napredna dama je nuni prinesla stol in čašo vode. Krščan-sko-socijaliie furije so dotično napredno damo za to delo usmiljenja psovale in »sramovale. r Klerikalne surovoati. Ko se je danes gdčna. L". T. vračala iz cerkve, obkolil jo je cel trop pobožnih duš: »Vidiš jo, to je tista, ki je liberalno volila« in jo obsipal z raznimi katoliškimi psovkami. Interveniral je stražnik, kateri je napravil konec zmerjanju podivjanih babnic. Tem nečuvenim razmeram se mora vendar napraviti konec. — V Prešernovi ulici št. 30 so se iz ust neke služkinje celi dan u^pale pobožne katoliške psovke: »Prek .... sv . . . .« in samo zato, ker je njena gospodinja volila napredno. Katoliška morala! -f- Iz Most. Volilni imenik za Moste je že izgotovijen in ga ima že župan, ki ga skupaj s famoznim Po-tričem že pregleduje. Petriču pa bi prav toplo priporočali, da ostane doma. -j- Izpremeinbe pri južni želea-niei. Premeščeni so: asistenta Anton Ptičar iz Sežane v St. Peter na Krasu in Emilijan Petek iz Spi tal h ob Milstatskern jezeru v Ljubljano, nadalje adjunkta: Avgust Zadnik iz Postojne v Opčino in Alojzij Šulgaj iz Opčine v Postojno. — t Arnošt Windiseher. Danes ponoči je po dolgi mučni bolezni umrl v tukajšnjem »Leoninu« trgovec g. Arnošt W i n d i s e h e r. Umrl je v cvetu mladosti, pretrgala pa mu je nit življenja najkrutejŠa morilka človeškega rodu — jetika. Pokojni Windischer je bil navdušen Slovenec, ki se nikdar ni strašil javno manifestirati svojega narodu, prepričanja. Mlad, obdarovan z živahnim temperamentom, se je udeleževal vseh narodnih manifestacij. Nesreča je hotela, da je bil poleg številnih drugih zamotan tudi v septembrske dogodke. Poleg drugih je tudi on bil obsojen v večmesečno ječo. Dasi bolan, je vendar moral nastopiti svojo kazen. In ječa je pospešila njegovo smrt. Dne 24. aprila lanskega leta je pokojnik nastopil drugo svojo več mesečno kazen, a danes leži na — mrtvaškem odru. Narodni mučenik! Windischer je legel v grob v trenotku, ko se mn je jela smehljati boljša bodočnost. S 1. marcem je v družbi z g. Jesihom otvoril svojo trgovino, par dni kasneje pa je že legel v postelj in sedaj ga je rešila trpljenja neizprosna smrt. Pogreb pokojnikov bo jutri v sredo ob polu 6. zvečer iz »Leonišča«. Vrlemu Slovencu trajen in časten spomin! Naj ne pozabi nobeden, ki mn je tolklo srce v septemberskih dneh gneva nad nasiljem in krivico, ki se je godila našemu narodu, spremiti pokojnika, žrtev septembrskih dni, k večnemu počitku! — Pevsko društvo »UoMJaaski Zvon« se korporativno udeleži pogreba pokojnega Arnosta Windischerja in bo ob njegovi krsti zapelo dve ža-lostinki. Pogreb bo jutri v sredo, ob pol 6. zvečer. Pevce pozivamo, da se udeleže pevske vaje, ki bo danes ob 8. zvečer v društvenih prostorih. — Dva znamenita jubileja praznujejo prihodnji mesec v Pragi. Praški konservatorij ((lavi svojo stoletnico, pevsko društvo »Hlahol« pa svojo 501etnico. Na obeh jubilejih zastopa »Glasbeno Matico« v Ljubljani nje šolski ravnatelj g. prof. Fran G e r b i ć , bivši gojenec praškega konservator ij a. — I. mestni otroški vrtec. Iz zanesljivega vira smo izvedeli, da so preseli I. mestni otroški vrtec v Ko-menskega ulici že meseca maja v Vodmat. Opusti se torej toliko potrebni vrtec za kolodvorski in kolizej- J »ki okraj. Kam hočemo s svojimi otroki, zlasti starši delavskega stanu? Ves dan smo pri delu, naši otroci naj pa letajo in se potikajo po mestu brez nadzorstva! Zakaj st1 ravno za take prepotrebne zavode štedi $ Obračamo se z nujno prošnjo do mestne občine, da otvori takoj, ko se preseli T. mestni vrtec v Vodmat, nov vrtec v kolodvorskem ali kolizej-skem okraju. Naj se ima vsaj usmiljenje z ubogimi starši, ki bi radi svoje otroke skrbno vzgojili, pa jim samim ne dopuščajo razmere, ker si morata oče in mati ves dan služiti kruh s težkim delom, da preživita pošteno svojo otroke. Prosimo torej nujne odpomoci! — Prizadeti starši. — Roditeljski sestanek na e. kr. II. drž. gimnaziji. V sredo, dne 26. t. m. se bode vršil v fizikalni dvorani c. kr. II. državne gimnazije ob 6. zvečer četrti roditeljski sestanek v tem šolskem letu s predavanjem gospoda primarija dr. Vinka Gregoriča o važnih zdravstvenih vprašanjih pri vzgoji nase šolske mladine. Na ta sestanek prav vljudno vabi vse* starše, oziroma njih namestnike in druge prijatelje naše srednješolske mladine ravnateljstvo. — Razstava vajenskih izdelkov na obrtno - nadaljevalnih šolah v Ljubljani. Na obrtno - nadajevalnih šolah, to je: na strokovni nadaljeval-nici za mehansko-tehniške obrti v Komenskega ulici; na strokovni na-dadjevalnici za stavbne obrti na Coj-zovi cesti; na strokovni nadaljevalnimi za umetne in oblačilne obrti na Erjavčevi mesti in na obči obrtni na-daljevalniei na Erjavčevi cesti se zaključi šolsko leto 1010/11 v nedeljo dne JO. aprila 1911. Na vsaki teh šol bo z zaključkom šolskega leta združena ludi lokalna razstava vajenskih izdelkov, ki bo trajala omenjenega dne ob osmih zjutraj do dvanajstih opoldne. Na to razstavo opozarja šolski odbor vse mojstre, starše vajencev in pa prijatelje obrtnega šolstva sploh ter zanesljivo pričakuje, da se bodo njegovemu povabilu v miiogobrojnem številu odzvali. — Nov slučaj ko«. Danes pojavil se je prvi slučaj koz v mestu samem in sicer je obolela 61etna hči Marija mestnega prižigalca Štruklja, stanu-jočega v Wolfovi ulici J. Otrok bil je radi škrlatice v deželni bolnišnici, kjer se je tudi nekaj časa nahajala za kozami obolela Trojer, tako da je kontakt s prvimi slučaji koz dokazan. Obolelega otroka so dane« prepeljali v mestno bolnišnico za silo, njega sostanovalce pa nastanili v mestni ubožnici, da se med tem stanovanje temeljito razkuži. Pri vseh ostalih stanovalcih hiše se je takoj izvršilo eepljenje proti kozam. — Občinstvo znova opozarjamo na važnost cepljenja. Le-to se odsihdob vrši vsak delavnik ob 3. popoldne v Mestnem domu«, sicer pa cepi tudi večina ljubljanskih zdravnikov. Ker se je občinstvo že koj po prvih slučajih v velikem številu podvrglo cepljenju in ker so se osobito cepili vsi šolski otroci, se pač ni bati, da bi se koze po mestu razpasle, pač p« še lahko slede poedini slučaji. Razne nesreče. Mizarskemu pomočniku Vincencu Zurcu iz Gline je odtrgala cirkularaa žaga 2 prsta na levi roki. — V Glogovici pri Kamniku se je dninar Jak. Omahna pri sekanju drv močno vsekal v desno nogo. Pri nalaganju sena je padel iz lestve dninar Jakob Škrlj iz Črnuč in se na glavi težko poškodoval. — Iz voza je padla na poti domov 601et-na posestnica Mar. Krušič iz Dev. M. v Polju in 6i zlomila levo nogo. — Posestnikov sin Lud. Jakše iz Javorja je šel s svojimi tovariši na nek shod. Po poti so streljali fantje s samokresi. Po nesreči je bil zadet v levo nogo in dobil težko poškodbo. Pokradena zlatnina. V času od 12. do 18. t. m. je zmanjkalo posestni-ci Margareti Dimnik rz Duplice pri Šmarci iz nezaklenjene skrinje zlata ženska ura, z zlata verižico, en par zlatih uhanov in zlat poročni prstan. Tatu še sedaj niso izsledili. V Ratečah na Gorenjskem v tej zdravi vasi so ležali na en dan štiri mrliči v skupni starosti 283 let„ Najstarejši je Jožef Kogar, Radeckega veteran, ki je bil rojen 1828 1. V voja- t ke potrjen je takoj morat odrinili proti Gorioi in dalje na Laško. Nekje v Furlaniji pobegneta s tovarišem od vojske. Ker jih je vest pekla, se drugi dan zopet priklopita vojakom. Udeležil se je bojev pod Radeekim. Bil je tudi v boju pred Rimom. On je oče ljubljanskega e. kr. okr. orož. stražmeštra g, Rogarja. N. v m. p. Mlada vlomilca in tatova. Komaj 121etni kajžarjev sin Anton Grinov-šek in njegova 131etna sestra iz Če-teža pri Litija sta sklenila udreti v stanovanje neke Frančiške Ardigaj, ter jo okrasti. Čakala sta na cvetno nedeljo,skrita za ograjo,da je Ardiga-jeva odšla v cerkev. Udrla sta nato v eno okno, je odprla in zlezla v stanovanje. V omari za obleko sta dobila hranilno knjižico vredno 1690 K, po-basala sta še četrt kilograma sladkorja, privoščila si dva kosa slanine, seveda tudi nož in kot priboljšek še iz kleti steklenico vina.Vse so skrila v neki bližnji kleti, kjer so pozneje našli. Nadebudni par so seveda zaprli. Velikoč brez vstajenja. Menda ni nikjer več analfabetov, kakor na . severnem pobočju Gorjancev. Čisto mladi, komaj šoli odrasli otroci obojega spola, pa ne znajo pisati. Kmetje smatrajo učitelje za nepotrebno breme, tihotapstvo pa za spretnost in možatost. Iz navedenih lastnosti že samo izhaja, da so ti prebivalci — meščani jim nadevljejo zloglasno ime Podgorci — do mozga klerikalni. Pri volitvah gospod župnik rečejo, ovčice, pa ubogajo, in če je potreba tudi pretepo kake liberalce, čeprav potem sede v ječi namesto zapeljiveev. To dobro in tako neumno ljudstvo pa se i je začelo v zadnjem času tudi zave-I dati svojih primitivnih občečloveskih pravic, da smejo kot ljudje tudi sami s svojo glavo misliti. —- V župniji Podgrad župnuje nek Česen, ki je hud terorist. Pred velikonocjo so se mu župljani nekaj zamerili, na migljaj niso ubogali in župnik je odredil, da ne bo vstajenja in ga tudi ni bilo. Judje so Kristusa pokopali, naši duhovniki pa bi ga za politične uspehe prodali ali vsaj pustili v grobu. V Podgradu ni vstal Krist, v grobu leži, zapečatenem z osebno žaljenim samoljubjem in z maščevalnostjo katoliškega duhovnika. In ljudje, ki so slepo prisegali na klerikalizem, ki so slepo drli za župnikom čez dm i u si m, ti ljudje zdaj vidijo, da jim suho pleče in potica ravno tako diši, če so imeli vstajenje ali ne in da jim je naklonila narava ravno tako lepe in solncne praznike, in jim nastiala po travnikih, gozdih, livadah ravno tako lepih in pisanih cvetic kakor takrat, ko so korakali za velikonočno procesijo. No in letina letos čisto gotovo ne bo slabša od lanske. Tako se uči ljudi praktično, da se da brez verskih obredov čisto lepo in še sreč-neje živeti nego z obredi. Na drugi strani pa je treba naglašati, da je duhovnik od ljudstva plačan činitelj in mora vršiti svojo službo, pa maka-ri če poči od jeze. Kolikrat se mora do krvi jeziti orožnik s kakim hudodelcem ali potepuhom. Kolikrat nagajajo učitelju otroci, kolikrat kaj ni prav temu ali onemu uradniku, pa vendar ne sme zapreti pisarne in oditi in orožnik se ne sme izgovoriti, če pridejo ponj, da naj gre mirit ali pomagat: »Jaz sem jezen, en mesec ne grem nikamor.« Duhovnik je biro vzel in mora na vsak način vršiti svojo dolžnost ali pa, če bi bil bolan, dobiti si namestnika. No, tudi naš kmet Gorjanc naj bo jezen prvič pri državnozborskih volitvah in naj ne odda glasu klerikalnemu kandidatu, drugič pa naj se zjezi naš kmet, ko pride župnik po biro in naj mu reče: »Jaz sem jezen, ker ni bilo vstajenja; nič ne dam«. — Vera po farjih gor, vera po farjih dol. Himen. Poročil se je 24. t. m. g. Jos. Pečnik, nadučitelj v Št. Jurju pod Kumom z gdč. Katko Miglič, učiteljico istotam. Bilo srečno! Pri zadrugi svobodnih rokodelskih in dopuščenih obrtov v Mokronogu vrši se dne 7. maja ob 9. dopoldne preizkušnja pomagaleev. K preizkušnji se sprejmejo tudi vnanji vajenci in pomočniki, ako v njihovem stanovališeu ni zadruge. Prošnje za vsprejem je vlagati opremljene z spričevalom pri pomočnikih tudi z delavskimi, na naeelstvo zadruge do 30. t. m. Ameriške novice. Umrli so v C le-velandu: Ivan Klaus, star 32 let, doma iz Hudegakonca, fara sv. Gregor na Dolenjskem. Zapušča vdovo z dvema nedoraslima otrokoma. Ivan Zririšek, znan pod domačim imenom »Suša« doma iz Krajine na Dolen-skem. Star je bil 73 let, v Ameriko je prišel v 51. letu. Dalje 221etna Frančiška Žurga is Loške police na Notranjskem. Vzrok prehlajenjc in plučnica. Ivan Kočevar, star 32 let, doma is Malega Korenja na Dolen-skeni za sušico. — Sok o 1 v Ameriki. Slovenski »Sokol« v Clovelandu je priredil na velikonočno nedeljo vrlo uspelo dramo »Sin« k dobremu uspehu vrlih bratov v tujini Caatitamo. — Slovenske Sokoliće v Glevelaadu pa prirede 14. majnika tudi lepo slovensko igro. Želimo jinl najlepši moralieen in gmoten uspeh. — Velika rudniška n e s r e -č a. V premogovniku v Alabani se je zgodila v prvi polovici meseca aprila velika nesreča. Povodom razstref-be v nekem globokem rovu so se vneli strupeni plini in se je razširil ogenj z bliskovito hitrostjo po celem premogovniku. V različnih rovih je delalo takrat okrog 285 delavcev različne narodnosti, med temi tudi nekaj Slovencev. Rešili so jih 45 —• ostalim niso mogli niti pomagati, ker so bili vsi vhodi v premogovnik vsled Strupenih plinov in hudega ognja popolnoma nedostopni. — Iz Argon t i n i j e meso, v A r g e n i i-n i j o jajca. Evropa dobiva iz A r-gentinije velikanske množine mesa. Nasprotno pa uvaža nazaj jajca. Leta 1908 izpeljalo se je iz Evrope 3500 velikih zabojev jajc, lansko leto pa jo to število naraslo že na O-tOO zabojev. Preje sta dobavljale največ jajc za Argentini jo Italija in Španija, sedaj pa jih pošilja največ Rusija. — R e v-š č i n a v N e w Y o r k u. Ravnatelj mestnih prenočevalnic J. Forbes jo poročal, da je prenočevalo v prvih treh tednih v javnih prenočevalnieali nad 16.000 ljudi, ki so bili popolnoma brez sredstev. Pripomnil je, da v Nev Yorku še nikdar ni bilo i oliko reveže v in beračev kot sedaj. Dvojna ljubezen. Krasna življeu-ska drama pod tem naslovom se nam. nudi še dva dni v kinematografu. »Ideal«. Slika traja celo uro in je opetovano napolnila prostore največjih kinematografov v BeroHuu, na Dunaju, v Gradcu in ostalih večjih mestih. Snov je vzeta iz življenja di-jaštva in nam pretresljivo ka£e veliko materino ljubezen, ki v svoji požrtvovalnosti premaga vse ovire iu reši svojega sina iz vezi pogubonosne ljubezni do ničvrednih velikomestnih kurtizan in židovskih oderuhov. Obisk je izplačljiv, predstava uapravi velik mora ličen efekt in je vsestransko zelo poučna. Aretacije. V soboto je bila areto-viiud na Mestnem trjpa neka 201etna brezposelna služkinja, katera, jc bila obdolžena, da je svoji prejšnji gospodinji ukradla bluzo in mnogo žepnih robcev. Po izvršeni predpreiskavi je bila obdolženka izpuščena na presto. — Po Dunajski cesti je vozil nek hlapet: hlode. Voznik se ga je bil dodobra na srkal, potem pa legel na voz, kjer je zaspal, živina pa je vozila po svoji volji. Stražnik je konja izioči!! postreščku. da ju je odpeljal domov, hlapca je odvedel pa v špehovko. —• Istega dne je bil aretovan zaradi prepovedanega povratka v meslo 34let-ui dninar Ivan Knez iz Grosupljega in izročen okrajnemu sodišču. — Pri aretaciji so bili po šupa h zasačeni štirje postopači, katere so istotakt* oddali sodišču. Naposled je bil ua Zaloški cesti dobljen nek pijanček, ki si je bil postlal kar na cesti. Stražnik je poklical zeleni voz, s katerim so ga prepeljali v varnejše ležišče. Posledica pijanosti. V neko fajSO na Dunajski cesti se je včeraj vtihu-tapila 161etna brezposelna dekla Uršula Gerjevič, rodom iz Brežic, kabe-ra je bila že dvakrat zaradi tatvino predkaznovana. Gerjevič, ki ima prepovedan povratek v mesto je na most ovžu ukradla pet sveč iu izpila liter mleka. Podala se je nato tudi \: klet in tam vzela skozi odprto oknu iz skladišča dve pol literski steklenici brinjevca, se v sedla na stopnice irt. izpila v dušku eno steklenico. Popolno pijano so tam našle hišne dekle in poklicale policijo, katera je nezavestno prepeljala na stražnico.Naodredbo policijskega zdravnika je bila Gerjevič prepeljana nezavestno v deželno bolnico in je le malo upanja, (M so ozdravi. Hladit se je šla. V nedeljo poi>oU dne se ga je bila neka ženska v Flori-janski ulici precej navlekla ter pri-kolovratila do Šolskega drevoreda. Ker ji je bilo pa prevroče, jc šla ki Ljubljanici in se začela z vodo hladit. Hipoma je pa izgubila ra\motežje ter se prekucnila v vodo. Na pomoč ji jo takoj prihitel policijski stražnik, jo potegnil iz vode in odvedel na magistrat. Ker je takrat občinstvo čakalo na Cesarja Jožefa trgu na izid volitev, je k prizoru vso drlo in mnogo jih je bilo, ki niso vedeli, za kaj s« pravzaprav gre. Dva goljufa. Na Poljanski cesti štev. 67 sta pri branjevki Tereziji Rasbcrger stanovala delavca Andrej Tičar ih Tomaž Juvan in napravila ua jedi iu pijači okrog 126 K dolga. Ko sta dobila plačilo sta se napravila v boljše obleko, delavno pa ki ni nič vredna sta popustila in neznano kam izginila. Nevarna igrača. Na poti v Rožno dolino je nek dečko streljal s flobert pištolo v jablano, ki stoji blizo čebelnjaka in bi bil prav lahko zadel tudi nekega moža, ki je tam sedel. Ker se je pri mladini za floberte vgnezdila neka epidemija, bi bilo zelo umestno, da oblasti proti temu kaj ukrenejo. Velik čoln, ki tehta 15 ton m stane 7000 K, so danes ob 11. spustili v Ljubljanico. RabiH ga bodo pri delih zb poglobljen je Ljubljanice. •V travi je Miti v nedeljo ponoči m Trvolokem parku ležati polici jaki Praznik neko 941etno brezposelno de-ikiieo, rodom iz Litije. Ker je bila hrez iskaz i 1 in brez ©redstevjo je are-tiral. Delavsko ipbnnje. Včeraj se je z ivžneg-a kolodvora odpeljale v Ameriko 40 Hrvatov, nazaj jih je pri&lo no 36. Izgubil je posestnik Jože t* Petek denarnico z manjeo vsoto denarja. narodna obramba. Za Ciril - Metodov obrambni -.klad so se nadalje prijavili sledeči p. n. g-gr. in društva: 898. Telovadno društvo »Sokol« v Verdeli pri Trstu; .s*fr9. Moška podružnica družba sv. Cirila in Metoda v Kamniku (plačala 200 K). Družbi sv. Cirila in Metoda je podal, kakor smo že objavili, g. nad-iu-itelj na Muti Ant. Hren, lt> K, /pranih kot znak sožalja ob smrti g. Dragotina Senekoviča. K teg \soti prispevali po 1 K tudi gg. Ivan 1'rek. Peter Mravljah iu Ani. 3Rr> vvršek. Hvala! Društvena naznanila. Društvo slov. učiteljic javlja \ -rm učiteljicam, da tudi letos otvori irnspodinjski tečaj asa učiteljice v po-ritnicah v Ljubljani — in prosi, da \>*e one. ki se ga nameravajo udeležiti, prijavijo svojo udeležbo potom šolskega vodstva C. kr. okr. sol. svetu, ki ravno te dni razpošilja dotično v«pra&anje. — Častno bi bilo za učiteljice, tla se jih tem več oglasi! Štajerske in primorske kolegi nje naj *«• v to svrho m sicer nemudoma obr-mjr> jiaravnost na vi*, c. kr. dež. sel. >vet v Ljubljani. Deželno pomožno društvu >.a bo4-itn* pljučih imet«) >e dno 21. t. m. svoj ff4ošnji redni občni zbor, ki ga je □tvoril predsednik dvorni svetnik .srrof C h o r i u s k \ . naglasa jot*, da .ie društvo tudi v pretečeuem letu -ledilo načelom, ki si jih je postavilo svoji ustanovitvi. Osobito je društvo skrbelo u\ soeijaluo odvračanje .etike ua domu prizadetih rodbin, seveda bi bilo treba to delovanje po-iM>lniti z ustanovitvijo otroškega zavetišča. Tako zavetišče ohranilo bi tudi one otroke zdrave, ki jih doma rntli preneugodnih higijeniških in zdravstvenih razmer ni moč resiti. [Tpati je, da bo volilo rJO.000 K plemenite dobrotnice gospe llozhevar-jeve na Krškem omogoči ir> ustanovitev tega prepotrebnega zavetišča. \-» ro je generalni tajnik dr. Deme-ter BI ei we is - Trs teniški podal poročilo *• društveneni delovanju. Iz tega povzemamo, da si je skrbovanje prizadetih rodbin ua dozeli in njih nadziranje po zdravnikih in društvih za otroško varstvo. 3. Zdravljenje ozdravljivih jetični-tfcov, osobito takih, katerim se lahko vrne delazmoznost \ zdravi liscih. Lani se je - polnim uspehom zdravilo bolnikov in sicer 4 moški v Hbrga-su, ena ženska pa v zdravilišču Vile Barbara na Zgornjem štajerskem. 1. Zdravljenje škrofuioznih. slal^)-krvnih in k jetiki nagnjenih otrok v j*omoj*skein hospieu v Gradežu. Lani je na dru&tvene sti-oške 10 otrok ab-solviralo šesttedensko zdravljenje v hospieu. Posebno razveseljiva okolnost je, da je lani tudi c. kr. vrhovno ravnateljstvo tobačne režije dovolilo društvu subvencijo 1500 K. IV z ozirona na spomenico tobačnega delavstva in pa ker je društvo že od svoje ostanovitve sein oskrbovalo mnogo rodbin tobačnega delavstva. \a sobvencijah je društvo leta UHO prejelo: 4500 K od e. kr. ministrstva z# notranje zadeve iz 2 milijonskega fonda za odvračanje jetike, 1500 K <»d deželnega zbora kranjskega, 1500 kron od C. kr. vrhovnega ravnateljstva tobačne režije. 500 Iv od deželnega stolnega mesta Ljubljane in r»trf) K ml kranjske hranilnice. Članov je štelo društvo 520, od teh 305 na deželi. 295 pa v Ljubljani. Med jM>dl>ormki in rednimi dru št ven i ki jc mnogo občin, zdravstvenih za stopo v, župnih uradov in Šolskih svetov. Na predlog- generalnega tajnika izreče se vsem podpornikom kakor tudi časnikarstvu zahvala občnega zbora. — [z poročila blagajnika ravnatelja A. M a h r a je posneti, da jc imelo drtt-sivo leta 1910 11.781 K 37 v dohodkov, 8570 K 99 v pa izdatkov. Društveno premoženje znaša vračunši stavbni svet za otroško zavetišče 25.197 K 80 v. K temu pride se volilo 20.000 K gospo Hozhevarjeve iz leta 1911. Na predlog računskega oreglednika lekarnarja J. M a y r j a s;» izreče odboru absolutorij. Končno poudarja podpredsednik dr. D. Maja r o n uspehe društva in pa skrbno delovanje ožjega odbora, ki rešuje v*e tekoče posle. Ha njegov predtofr »reče se osjemu odboru in pa društvenemu zdravniku dr, A. Levic-n i k u sahvala občnega aboro. flnrn\n«nnf ttn^nTntiUnn izpilil SOumL Kazenske obravnave pred dsšelnint •odličen. »Domoljubja sila« in šikane deželne vlade. Društveni knjižnici naprednega političnega društva za dvorski okraj je nevesekdo in kedaj podaril med drugimi knjigami tudi vezano knjigo pod glavnim naslovom »Domoljubja sila«. V knjigi je na prvem mestu »Krvava noč v Ljubljani«, zgodovinska narodna drama, ki je bila 11. oktobra 1909 konfiscirana, na drugem mestu pa povest: Najdeno srce«. Društveni knjižničar A. P. o tej knjigi sploh ni vedel. Našel pa se je nekdo, ki je knjigo izsledil in naznanil deželni vladi, ki je seveda to-kaj izrabila to priliko v šikani ran jo naprednega knjižničarja. Zglasil se je v knjižnici policijski agent deželne vlade, Senf ur, in zahteval imenovano knjigo. Gospod knjižničar mu je rekel, da ne ve, če je knjiga v knjižnici. Radevolje pa mu je pokazal imeuik knjig. V njem je bila knjiga označena, dobila sta jo na do ločenem mestu in policijski agent jo je proti prejemnemu potrdilu odnesel. Sledila je ovadba, po dovršeni preiskavi pa danes glavna razprava pri deželuem sodišču. Obtoženec, ki ga zastopa g. dr. Zupane (pisarna dr. Triller* odločno trdi, da ne ve ničesar Tiiti o vsprejemu, o vpisu ali iz-posojevanju knjige. Tudi ni vedel o lijeni konfiskaciji, ki se je izvršila Bele pozno, ko je knjiga, ki je prišla iz Amerike, že del j časa krožila po Slovenskem. Zagovornik poudarja, da je to društvena knjižnica, ki poso-juje knjige izključno le članom in sicer brezplačno. Torej se od knjižničarja, ki dela in se žrtvuje zastonj, ne more postavno zahtevati to, kar se zahteva od knjižničarja javnih knjižnic. Knjigo je bržkone kak člau prinesel sam, ali izročil knjižničarju ali komu njego vili pomagačev kot prostovoljno nagrado za druge izposojene knjige. Zanika torej popolnoma vsako objektivno, kakor tudi subjektivno krivdo. Po daljšem posveto-\ anju se senat ni mogel overiti o krivdi knjižničarjevi in ga inkrimi-niranih dejanj popolnoma oprostil. Razne stvari. * Trčila sta osebni in tovorni vlak v Radom u na Šleskem. Nesrečo je povzročila uapačno postavljena menjalnica tirov pri vhodu kolodvora. Štirje vozovi so popolnoma razbiti. Več železniških uslužbencev je mrtvih, veliko pa več ali manj ranjenih. * Kuga in kolera. Kakor poroča »Haadelsbladet« iz Amsterdama, je Batavija popolnoma okužena od kolere. Pred tremi dnevi je »bolelo 2-8 oseb na kolero. — Edikt kitajske vlade naznanja, da je kuga popolnoma prenehala. Vseh žrtev kugo je bilo po uradnem štetju 60.000. * Duhovnik in učitelj, ali pripravite se slovenski učiteiji! Dr. Schmidt, župnik v F]&sendor t'u je dal poklicati te dni k sebi učitelja Wol-fs in ga je okregal, da na a »4liki potok ni v cerkvi »naprej molil«. Učitelj mu je ugovarjal, da ie nizka oerkvem služba od šolske službe odločena in da ni dolžan v cerkvi na glas naprej moliti. Župnik pa jc vzrojil, vrgel mu je v obraz, da je lažnjivec in ko se jc učitelj upal ogovarjati proti taki žalitvi, ga je župnik udaril s pestjo v obraz, da mu je pritekla kri iz nosa ter ga jc vrgel končno ven. Seveda toži učitelj župnika. * Antimilitarični Dunaj. Dunaj je široin znan, da so njegovi prebivalci naravnost otročje vneti za vojaštvo. V nedeljo zvečer pa je Dunaj jneloir.il to svojo tradicionalno milita ristično naziranje. Neki desetnik 24. pes polk a Je ustavil nekega prostaka ogrskega polka, ker mu ta ni salutira I. Ljudstvo se pa je 7 »os ta vilo na stran ogrskega vojaka in desetniku grozilo s kamenjem, med tem ko se je posrečilo ogrskemu vojaku uteči. Ko jc vojaška patrulja odvedla desetnika v Radeckega vojašnico se je zbralo pred njo več tisoč ljudi, ki so hoteli vojašnico bombardirati s kamenjem. Vse moštvo, ki je bilo doma, kakih 340 rnož je bilo nato alarmirano in je prevzel povelje Major Miiller, vendar ni bilo treba vojaštvu stopiti v akcijo, ker je že policija prej razgnala demonstrante. Tudi zvečer je prišlo na več krajih do demonstracij. Telefonska hi brzomno poraillii. Ljubljanske občinske volitve in »tavanska Javnost. . Mirna, 25, aprila, čestitamo zmagi narodno-naprodne stranko. Travnik, 25. aprila. Slava zmagovalcem. Odpušča se boj med brati tudi, 6e je prekoračil meje. Narodno izdajstvo pa se naj kaanuje pravično. Izdajalcem gorje!. — Kordlš, Košir, Lavrič, Knans, Rus, Wigele, Rus. telssniki, 25. aprila. Ostala naša si Ljubijaua, stotera hvala ti in slava. — Napredna Slovenka. Varaždin, 25. aprila. Veseli se bela Ljubljana nad sijajno zmago! — Dr. Magdit, saborski poslanec in mestni župan. Prebold, 25. aprila. Čestitamo narodno - napredni stranki na sijajni zmagi. Vaša zmaga bodi zalog sijajni zmagi pri državnozborskih volitvah. — Sentpavelsko - preboldski Sokoli. Mori na Tirolskem, 25. aprila. Slava zavednim ljubljanskim volil-cem! V boj do uničenja nazadnjaškega nad v ladja v Slovencih! Živela bela Ljubljana! Medica. Mlsdoturška stranka. Frankobrod, 25. aprila. Iz Carigrada se poroča, da je zavzelo reakcionarno gibanje me*I mladoturško strauko velike dimenzije. Gibanje se **iri zlasti v vojaških krogih. Turški politiki so mnenja, da bo turški parlament v kratkem raapuščen. Boje se nemirov med ljudstvom, zato je tiskovni oddelek v notranjem ministrstvu prepovedal vsem listom pisati proti ali za mladoturško stranko. Komite m l ado turške stranke se suide jutri na veliko sejo v kateri bodo zahtevali, da odstopi Džavid Bej, na njegovo mast o pa stopi Hodža Medži. Vlada je suspendirala valija v Tonili u in žSiji. Bolgarski dijaki v Atenah. Atene. 25. aprila. 8em je dospelo 500 bolgarskih vseučiliških dijakov, ki so bili tu sijajno sprejeti. Ljudstvo je priredilo dijakom uavdušene ovacije. V l>olgarskih ofieioznih krogih se zatrjuje, da temu 7>osetu bolg. dijakov ni pripisovati prav nobenega političnega pomena; v nasprotju s tem pa je poudarja! grški ministrski predsednik Venizelos: »Grki in Bolgari moramo zavedno poudarjati v vseh položajih, da smo bratska naroda. To je brezpogojno potrebno, ravno tako potrebno pa je tudi, da storimo vse. kar more služiti zbližanjn narodov in utrjen ju naših vezi. V tem smislu tudi najsrčnejše pozdravljam goste, ki so s svojim posetom storili prvi korak k teinu edinstvu. Arhitektna razstava. Kim, 25. aprila. Danes je bila tu otvorjena razstava. Na razstavi je zelo častno zastopana tudi Avstrija, ki ima tri velike paviljone in sicer en češki, en poljski in en nemški paviljon. Položaj v Maroku. Berolin, 25. aprila. Lokalanzei-ger javlja iz Madrida, da so jc ministrski predsednik Cana le jas zelo resno izrazil o francoski ekspediciji v Maroko. Ministrski 7>redsednik smatra francoski korak kot zelo važno točko v zgodovini razvoja, afriškega vprašanja. Boji se, da bo dala francoska ekspedicija povod proklamiranju svete vojne proti vsem Evropejcem. Madrid, 25. aprila. PVancoske če-te so zavzele in osvobodile mesto Fcz. Gospodarstvo. — Računski zaključek Mestne hranilnice ljubljanske se toliko časa pa more izdajati občinstvu, dokler ga ne potrdi občinski svet. Upravni odbor hranilnice ga je že odobril, treba 7>a je še potrditve občinskega sveta. Kdor bi hotel imeti kakih pojasnil o stanju knjižic, dobi jih vedno pri hranilnici v navadnih uradnih urah in sicer od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 4. popoldne. Stranke, ki niso v Ljubljani, dobe ua željo dotične podatke po pošti. — Kreditno društvo Mestne hranilnice ljubljanske je imelo dne 19. t. in. svoj III. redni občni zbor. Iz od-borovega poročila o društvenem delovanju v preteklem letu posnamemo sledeče: Društvo je koncem leta 1910 štelo 94 članov, od katerih jih 71 prebiva v Ljubljani in njeni bližnji okolici, 23 pa po drugih krajih kranjske dežele. Društveni odbor je imel preteklo leto 24 sej, v katerih se je dovolilo za 452.800 kron novih kreditov, enajsterim društven i kom pa se je kredit zvišal skupno za 59.500 kron. Posojil se je prošlo leto izplačalo za 438.319 kron 89 v, a vrnilo se jih je za 86.359 K 39 v. Stanje izrabljenih kreditov je koncem leta 1910. znašalo 532.568 kron. Društveni varnostni zaklad je do konca leta 1910. narasel na 61.240 kron, rezervni zaklad pa na 4993 K 98 v. Cisti poslovni dobiček znaša 2134 K 57 v. Rezervni .kakor tudi varnostni zaklad sta v zinislu pravil investirana v meničnih posojilih. Skupni poslovni promet je znašal 1,113.479 K 60 v. Odborovo poročilo in predloženi računski zaključek sta se vzela odobru-je na znanje. Pri volitvi, ki se je na to vršila, je bil izvoljen prejšnji društveni odbor, le mesto g. Ferdinanda Primoaiča Je bil voljen v odbor g. Alojzij Aoceto, za namestnika 4 pa g*. Mihael Weiss. Občni zl»or ie soglasno izrekel toplo zahvalo hranil-nični upravi, ki je to društvo ustanovila v prospe h trgovstva in obrtništva ter mu bila vsestransko naklonjena; zahvalil se je nadalje branil ničnemu uradništvu za vestno in marljivo oskrbovanje društven i h r>o-slov. Posebna zahvala pa se je izrekla še gospodu pisarnienemu ravnatelju Antonu Svetku, ki je kot hranilnični zastopnik redno prisostvoval društvenim odborovim sejam, ter naposled tukajšnjemu odvetniku, gospodu dr. Franu Novaku /a izredni trud in za zasluge, ki si jih je kot pravni konzulent stekel za društvo. Po občnem zboru se je odbor na novo konstituiral ter zopet izvolil za predsednika g. Fr. Ksa\. Stareta, za podpredsednika pa g. Engelberta Franchettija, kojima se je za njijn dosedanji trud in požrtvovalnost za društvo izrekla iskrena zahvala. — Teeaj za pridelovanje zelenja, dl priredi kmetijska šola na Grmu dne 15.. 16. in 17. maja t. 1. Oddaljenim in podpore potrebnim udeležencem plača ravnateljstvo stroške za pot do Novega mesta in za prebrano 1 K na dan. Podporo dobi le isti, kateremu spre-vodnik, 60 let, Japljeva ulica 2. — Božidar Kakovec, časnikarjev sin, 8 let, Kopitarjeva ulica C>. — Barbara Mate v, posest nikova vdova, 82 let,Na Mirju 6. — Marija Koprivnikar, vpok. delavka tobačne tovarue, 57 let, Gruberjeva cesta 1. V deželni bolnici: Dne 19. aprila: Ivan Subic, delavec, 39 let. — Ivan Grohar, akade-mični slikar, 44 let. — Josip Šušter-šič, občinski ubožec, 69 let. l eladtne. kapljice. lekarnarja l Mi preje jgjjgjjjte feapljiER imenovano, z so Mjfcoljše fe več nego 3» let preiz-klimo sredstvo arotl prebavila!« tež-fcotam Tsake mre, goreelci. telesnemu ztgatjn, želodčnim bolečinam, tvorita i kisline itd. Varujte se enako glaseč i h se nonare4<> in potrort) ter pazite na poleg stoječo varstveno znanko s podpisom Dobiva sa po lekarnah. N * deielo rMi.oiiljn (»kaniftr C. Bradv. Dunaj I , Fieiachmarkt 2/484. 6 siriklenir* za R 5.—, 3 dvojnato steklenice /.a K 4*50 , .___ franke "722 f f/ffUMj^ edina slovanska ura za telovadce. Dobi se samo pri tvrdki Ljubljana II fnHnnr Ljubljana listni tu I). MW\ Ji. ZHm mmmm v Budimpešti. Dne 35. aprila 1911. Termin. Pšenica za april 1011. . . za 50 kg 12 84 Pšenica za maj 1911 . . za 50 kg 12*95 » » oktober 1911. . za 50 k* 11 48 Rž za april 1911 . . . za 50 kg 915 Rž za oktober 1911 . . . za 50 kg 892 Koruza za majnik 1911 . . za. 50 kg 634 Koruza za juli 1910 . . za 50 kg 648 Oves za maj 1911 . . . za 50 k& 972 Oves za oktuber 1911 . . za 50 kg 7*78 E f • k ti«. Neizpremenjeno. j3E JE JE 943 II Modni salon i |vane Sv. petra cesta št. 31 priporoča vseh vrst slomnibe. Eli Sprejem vseh popravil. DE i m JEVA MOKA 'I& OTRUKJE* PREISKUSENO-VEDNO TANEŽLJč 1» 4 ntn Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so HJNTA kolesa. rlajfibSircellE jamstvo. Ilustrovani ceniki bTe»iaćR3. K. Camernik Ljubljana, Dunajska cesta 9. Special. trgovina s kolesiin pesasi. delh Izposojevanje koles. Neteorološično poročilo. \ lista nad morjem 3M-l\ SreilniJ zračni tlak 73» 0 aprila j Čas opazovanja Stanje taro-metra V min S« i"« r. w. o za t— — Votrovi Nebo 24 » 2. pop. 9. zv. 733*4 733 8 23 0 13 9 si. jzah. brezvetr. del. jasno pol oblac. 25. 7. zj. 734 3 i 10*2 ti szah. del. oblač. Sicdnja včerajšnja norm. 11 r. Padavina v temperatura 14*8% 24 urah 00 mm. 1" Slovenako trgovino društvo »Merkur" v Ljubljani javlja tužno vest, da je njegov mnogoletni član, gospod jffrnošt Vindischer trgovac v Ljubljani danes ob pot 2. uri po noči po dolgi, mučni bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v 25. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v sredo, 26. aprila 1.1, ob pol r>. uri popoldne Iz Leonišča k Sv. Križu. 1494 Blagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. V Ljubljani, dne 25. aprila 1911. WW t Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin, stric in svak, gospod Arnošt Windischer trgovec v tvrdki Jesih & Windischer danes ponoči ob pol 2. uri v 25 letu svoje starosti po dolgi, mučni bolezni, prejemši sv. zakramente za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu. Pogreb predragega pokojnika bo v sredo, 26. aprila 1911 ob pol 6. uri zvečer iz tukajšnjega Leonišča na pokopališče k Sv. Kližu. Maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi pri Sv. Jakobu. 1493 Predragega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V LJUBLJANI, 25. aprila 1911. Marija VViudischcr, mati. Francka AJiIIn, roj. W*ndlssiier, sestra. — Josip Altlin, c. kr. da\ kar, svak. — Josip, Ladko, Bojan, Vera, nečaki in nečakinje Ravnateljstvo trgovskega bolniškega in podpornega društva v Lfubltani javlja s tem tužno vest, da je njegov redni član, gospod ^rncšt VinDischer *rjoveč 492 danes ob pol 2. uri ponoči po dolgi in mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče v 25. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sredo dne 26. aprila ub pol 6. uri popoidne iz Leonišča na pokopališče pri Sv. Križu. Dragega pokojnika priporočamo v prijazen spomin. Ljubljana, 25. aprila 1911. ahvala. VSlovenskega Naroda«. 1360 31 ir Oblastveno a vio nizina ni in sodno zapriseženi ingenieur Ig. Stembov Ljubljana, Subičeva ulica štev. 5. prevzema stavbna vodstva, oddaja strokovna mnenja, izvršuje vse v stavbno stroko spadajoče načrte, kakor n. pr. za visoke stavbe, — vodovode, kanalizacije, regulacije, parcelacije itd 957 iL Svetovnoznana monakovska eksportna pivovarna Mt 1468 okrajnih (rajonskih) zastopnikov in odjemalcev na veliko, ki imajo klet za zalogo. Najemnina za depot, donesek za led in reklamo se dobi. Ponudbe na: General Reprasentanz, Dunaj VI., Magdalenenstrasse 74, Mezanin. ananananananananannam [Valjčni mlin v Domžalah ~ 1. BOHČAR, LJUBLJANA ' Centralna pisarna in sKladilče: Utgova ulica 6. Telefon interurb. št 129. Telefon intemrb. št 129. Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in druge mlevske izdelke. Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter mden & Comp., Stolni trg štev. Svilnato blago, baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, jaboti, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore. resice, dišave, mila. vedno "»j.iovejše in v največji izberi Ljubljana, nasproti glavne pošte. Kupujte samo najpopolnejše! Stroji Remington pišejo, seštevajo in odštevala! 91 a a> —• M 75* NI NE AS 0K3 —t Glogowski & Co. o. in fcr. dvorni dobavitelji Dunaj L, Franz Josef Kai št. 15—i/. Pojasnila brezobvezno. 1120 NIZOZEMSKA ZAVAROVALNA DRUŽBA ZA tlV- __,_USNJE, DUNAJ, I, ASPERNPLATZ 1 v lastni palači. — Zavarovana glavnica okoli 380 milijonov. — Reserve okoli 113 milijonov kron. — Dokazano najnižje premije in kulantni pogoji, sprejema vsak čas spretne, trgovsko izobražene zunanje uradnike, okrajna in krajevna zastopnike po ugodnih pogojih. Glavno zastopstvo za Štajersko in Eranfako: Gradec, Schmidgasse 40. — Generalno zastopstvo za Kranjsko: Ciril Globočnik v Ljubljani, Ellzabetna cesta 4. 1487 E 324/11/2, 361/11/2. DražboEii oklic. Vsled sklepa z dne 18. aprila 1911 opr. it E 324/11/2 se prodajo dne 9. mala 1911 dopoldne ob 10. v novem mestu na favni dražbi 1 stroj za usnje „Langwalze", več strojnih jermenov in drugih strojnih in strojarskih pritiklin, 2 decimalni tehtnici, družinsko pohištvo in rjuhe. Reči se smejo ogledati dne dražbe v času med 9. in 10. uro dopoldne V Novem mestu v Hočevarjev! strojarni. C. k. okrajno sodišče Rudolf ovo, oddelek V., dne 18. aprila 1911. Ljubljana, Vdjova nI. št. 5. priporoča svojo bogato zalOfJO najmodernejših, najfinejših cilindrov, klobukov, Hov in čepic. Jlago ceno in solidno. * * i m m I m 8 m. i Klobuki, cilindri, čepta* kravate, perilo samo zadnje novosti v modni in športni :: trgovini za gospode z P. Masdlć Ljubljana, nasproti slavne tošte. 1211 Hotel „Zlata kaplja" Ljubljani 101.3 Sv. petra cesta štev. 27 v blizini kolodvora. Lepe zračne sobe. .". Priznano fina kuhinja. Izborne pijače. Miško ceno. Lepi restavracijski prostori. i s i S i i 07 Oljnate barve priznano najboljše Fasadne barve edino stanovitne proti vre« monskim vplivom Kranjski f irnež in laneno olje Steklarski in mizarski klej Lake angleške in lastnega izdelka Čopiče za vsako obrt i Prašno olje za pode 1 Karbolinej in gips Olje in mazilo za stroje Jarve in potrebščine za umetnike, slikarje, kiparje itd. priporoča Adolf Hauptmann prva kranjska tovarna za oljnate barve, firneže, lake in steklarski klej. [I| Zahtevajte cenike! Zahtevajte cenike! 13 III Rezervni fond okoli K 300.000. Delniška glavnica K 6,000, JADRANSKA BANKA, FILM ALKA V LJUBLJANI Šelenburgova ulica štev. 7 (nasproti glavne pošte). Kupuje in prodajan vrednostne papirje, rente, obligacije, mMtmunm pisma, prijo-ritete, delnice, srečke itd. — Valute in de-Predujmi na vrednostne papirje in vnze. blago Ieže6e v javnih skladiičih. — Promese k vsem žrebanjem. Menjalnica. ii n Vloge na knjižice od dneva vložitve m _ . 4'/2% od dneva dviga, rentni davek plačuje banka iz avojega. — Jim tekoči in žiro račun po dogovoru. — Živahna zveza z Ameriko. - Akreditivi. u Centrala v Trstu- h Eskomptujei menice, devize in fakture. — Zavarovanje vrednostnih papirjev proti kurzni izgubi. — Revizija žrebanja srečk I. t. d. brezplačno. — Stavbni krediti. — Rombours - krediti. — Borzna naročila. — Inkaso. u Filijalka v Opatiji. h Lastahal Is tlak »Narodna 1478 39 81 62