ČETRTEK,19.novembert 2020/ ŠTEVILKA 1374, leto XXVI / poštnina plačana pri pošti 6310 Izola - isola / cena: 1,50 EUR Av DOSTAVA NA DOM ali OSEBNI PREVZEM L Tel 05 6416 333 /mobi041 684 333 malice in kosila / od ponedeljka do petka med 10.00 in 18.00 uro Kako nastanejo otroci in druge zgodbe Sola na daljavo ni preprosta reč, Starši smo bili prisiljeni nase prevzeti del odgovornosti izobraževanja svojih otrok, ki smo se mu z vpisovm v sodobno družbo z veseljem odpovedali. Hvala da obstajaš, internet! (Aljoša) Kaj imata skupnega človek in leščur? Na prvi pogled malokaj, a prvi pogled je pogosto zavajajoč. Z leščurjem si vsekakor delimo nekega skupnega prednika, in naj to zveni še tako nenavadno in anti-kreacioni-stično, ampak šele pred kakšnimi 550-650 milijoni let so se naše evolucijske poti ločile. On kraljuje med mehkužci v vodi, mi se na obali kregamo, čigavo je kaj. In koliko. Z leščurjem imamo še nekaj skupnih točk. Na primer to, da smo oboji trenutno žrtve patogena. Mi se na svoj način ukvarjamo z epidemijo korone virusa, o kateri vemo vedno več in še vedno skoraj nič, za začetek niti to ne, kako se proti njej uspešno boriti. Leščurji pa so žrtve zajedavca imenovanega Haplosporidium pinnae. Gre za parazita, ki se je pojavil pred vsega štirimi leti in v tem času na veliko pomoril skoraj celotno populacijo te školjke, zadnja leta pa se je uspel pritihotapiti tudi do naših voda. Govori se o 80% pomoru celotne populacije leščurjev, morda celo več. Težko bi govorili o tem, da je leščur pač manj prilagodljiv od človeka in si takšno usodo zasluži, saj je v takšni obliki prisoten dlje časa od nas in sem prepričan, da je preživel že marsikatero „korono“. In čeprav se njegov problem zdi objektivno hujši in težje premostljiv od našega, pa ima leščur vsaj to srečo, da med evolucijo ni prišel do briljantne zamisli, da bi izumil računalnike, ki razmišljajo ne za nas, ampak namesto nas in internet, ki nas je vse v trenutku povezal, kot eno veliko družino, z vsemi pozitivnimi in negativnimi poledicami. In tako kot je internet lahko koristen, je po svoje tudi zoprn. Pa pusti- mo vsaj enkrat na stran vse novodobne infektologe, ki najbolje vedo, kako se z epidemijo spoprijeti, in se raje osredotočimo na resnični problem interneta. Namreč, da je populaciji staršev med epidemijo dal v dar neprecenljivo darilo: šolo na daljavo. Šola na daljavo je vrhunski izum homo sapiensa, s katerim je uspel preprečiti katastrofo dvo ali več tedenske luknje v znanju svojega naraščaja, zaradi katere bi taisti naraščaj lahko nosil posledice v svojem odraslem življenju. Na srečo imamo internet in smo starši lahko prevzeli delikatno delo izobraževanja lačne mladeži, ki bi bila ta čas sicer prisiljena v neizogibni dolgčas pred televizorji, tablicami, telefoni, igralnimi konzolami in, kot opažam skozi okno svoje dnevne sobe, ukrepom navkljub, tudi dolgčasu, ki ga prinašajo ulica, kolesa, skiroji, nogome- tne žoge in plesanje ob spremljavi tic toc inštruktorjev. Starši tako lahko vsako jutro sedemo za mizo s svojim ali svojimi najljubšimi otroki in umirjeno, spokojno, nič kaj živčno razlagamo o seštevanju dvomestnih števil do stotice, množenju, deljenju, pa o tem, kaj je vejica in kdaj jo uporabimo, kdaj je čas za veliko začetnico, kateri so letni časi in zakaj jih imamo, katera orodja uporabljajo kmetje, kaj je zelenjava in kaj sadje, katere barve moramo kombinirati, da dobimo oranžno in predvsem zakaj si je Ana želela bratca in kako je prišlo do njega. Ta zadnja je za starše, še ne najstnikov, posebej priljubljena tema. Ponedeljek zjutraj. Čas, ko bi se moral ukvarjati s službo in z njo povezanimi preprostimi težavami. V tedenskem načrtu prebereš, da boš ob virtualni uri spoznavanja okolja radovednemu dečku moral predavati na temo „od spočetja do rojstva". Neprecenljivo. „Ne, očka ni peljal mamice v porodnišnico, ker je dobila ..odpadke". „Ne, to je inkubator. Z B-jem, ne z L-jem, lepo prosim". „Tako je. Z mamo sva se močno, ampak res močno stisnila." „Ja, res si prav ti tisto semenčice, ki je zmagalo na tekmovanju. Bravo!" V življenju se zgodijo trenutki, ko se zaveš, da imaš srečo. Mi jo imamo z našim šolskim sistemom, ki ni idealen, ker nič ni popolno, ampak ga imamo. Šolski sistem je nase prevzel tisti del odgovornosti staršev, kateremu se z veseljem odpovemo: splošnemu izobraževanju otrok. In za to spoznanje se moramo zahvaliti koroni. Tako kot ji bomo v prihodnje hvaležni, da tisti, ki ga bo ..spohal", ne bo več trdil, da on že ni mogel biti, ker ga ne voha. O ne. Nevarneje je danes trditi, da prdca ne vohaš, kot pa priznati krivdo. A to je že druga zgodba. @ INTES4 SNSIB4OI0 BANK NAROČNINA - SPOROČILA - MALI OGLASI tel. 040 211 - 434 / urednistvo@mandrac.si Zakaj bi pisali, če lahko tvitamo? Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu, In ga imamo tudi mi, Že res, daje vsak vikend "doma" v Izoli, a vendarle, Zoran Odičje upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico, Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, <- Tvveet & tl Janez Janša ReUveeted Janez Janša O @JJansaSDS Ne širite laži, @lnfoTVSLO Plačujemo vas za to, da v teh časih informirate, ne pa zavajate javnost. Očitno je vas preveč in ste predobro plačani. @RTV_Slovenija v i:x TVSLOinfo @lnfoTVSLO • 14h Številne kritike na odločitev vlade, da ministrom in državnim sekretarjem zviša plače. Ostro so se odzvali tudi v sindikatu »Mladiplus. Znanje je bogastvo. To je edina resnica. Ne razumem, kaj tam neki akademiki, kaj tam neka civilna družba znanstvenikov, družboslovcev, naravoslovcev in podobnih nebodigatreba, ima proti znanju, ki je bogastvo. Zakaj so proti nekaterim ljudem, ki so, med drugim, prav tako ljudje z akademskimi naslovi, ki so profesorji na univerzi, najpogosteje lastnimi, ki predavajo na številnih fakultetah, ki jih sami osnujejo, vse pod znanim geslom "univerzo v vsako slovensko vas." In zdaj si želijo, da se jim podaljšajo koncesije, čeprav nimajo vseh pogojev, ki jih zahteva zakon. Ker znanje je bogastvo. Bogastvo za naše Posebej za "naše," še od časov Demosa, ko so si prvi "naši", kot pravi osamosvojitelji, izmislili svoje univerze in fakultete. Ki so lepo živeli in živijo od proračuna. Na primer: Nova univerza v lasti družine Jambrek je v letu 2019, po podatkih MiZŠ, z znanjem poslovala, kar pomeni dobila iz proračuna: Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije -1.045.208,16 evrov, Evropska pravna fakulteta - 1.102.424,63 evrov. Fakulteta za državne in evropske študije - 875.353,38 evrov. Drobiž v primerjavi s tem je dobila Fakulteta za uporabne študije Borisa Rončeviča: le 469.396,19 evrov. Šolnina za enega študenta je 2.000 evrov na leto. Pa da niti ne naštevamo naprej, znanje je bogastvo. Kar so se prepričali vrhunski intelektualci, ki so se šolali, ali pa so doktorirali na teh vrhunskih znanstvenih trgovinah, dr. Dejan Kaloh, dr. Anže Logar, dr. Vinko Gorenak, dr. Bogdan Poklukar, danes tako aktivni v slovenski politiki pod okriljem velike stranke največjega vodje, ki načrtuje še svoj muzej. Upam, da bo muzej počakal do trenutka, ko bodo te fakultete končali ali na njih doktorirali Aleš Hojs, Franc Kangler, Žan Mahnič in podobni osamosvojitelji in nasledniki osamosvo-jiteljev. Ki to znajo dobro unovčiti. Ker to so samo oni. Drugih ni. In jim je res mesto v muzeju, le da se tega ne zavedajo. Takih, ki napredek znanosti in tehnološki napredek izkoriščajo zoper znanosti in napredka, je okoli nas in med nami ogromno. Od osamosvojiltejev do osame Tako kot tudi izkoriščajo demokracijo, njene inštitucije in njena pravila kot mehanizem njenega uničenja in za izvajanja strahovla- de, kakršne poznamo iz bližnje zgodovine. V času vsesplošnega razvoja znanja in dostopnosti do informacij, jim uspeva promoviranje neznanja, mitov in legend in vse, kar temu nasprotuje, je samo velika prevara, laž in zarota. Tako vsaj tvitajo, ker pisanje jim očitno ne gre. Velemojster te rabote na svetovnem nivoju je ameriški predsednik Trump, v Evropi pa je častno prvo mesto od Orbana prevzel slovenski muzejski premier Janša. Voditelji in poglavarji vseh nevednežev tega sveta, ki jih spoštujejo, slavijo, obožujejo kot vsemogočne, sposobne uničite vse zakone in vsa pravila tega sveta, vključno z zakonom težnosti. Pripravljeni so uničiti vse in vsakega, ki nasprotuje njihovim interesom, njihovi patološki in psihopatološki ljubezni do oblasti nad državo in ljudmi, s policijo, vojsko, vodnim topom, pripravljeni so proglasiti za nerazumnega vsak dosežek človeškega uma, vsako resnico preobrnejo v laž. Čeprav imajo doktorate, so nepismeni. Pisanje ni tvitanje So ljudje iz časa preden je pisava, naj bo to klinasta ali hijeroglif-ska, da o abecedi in azbuki niti ne govorimo, nastala in ostala. Ne znajo pisati, zato tvitajo. Ne znajo niti brati, saj branje je utrujajoče. Ker pisanje je kot veščina, odvisna samo od ene reči - od veščine pisanja. Pišejo se stavki. Pisati ne pomeni nič drugega kot misliti. Nered v mislih je posledica nereda v glavi, nered v glavi je posledica nereda v človeku, nered v človeku je posledica nereda v družbenem okolju v katerem živi. Takšnim ljudem so Rolling Stonesi napisali pesem »Sympa-thy for the Devih« Pa niso nič vedeli o covidu. Mislili so na tiste ljudi, ki sejejo sovraštvo in laži, na ljudi, ki smo jih volili, ki nam vladajo. Do kdaj? Poslušati je treba. Zoran Odič Razstavni protest ali protestna razstava Kolesarski protesti so se ta petek prelevili v vseslovensko ulično razstavo s pomenljivim naslovom: Izbruhi zablode Maršala Mvvita. Razstavo so pripravili v Ljubljani, Piranu, Kopru, Mariboru, Celju, Slovenskih Konjicah, Slovenj Gradcu, Radovljici, Sežani, Mengšu in še nekaterih krajih, tudi v Izoli. Kot so povedali aktivisti, so z razstavo predstavili škodo, ki jo Janez Janša povzroča s svojim povsem neodgovornim delovanjem na družbeni platformi Twitter. V Izoli je razstava bila na ogledu na treh lokacijah - na Lonki, na pešpoti med Delfinom in San Simonom ter na Parencani. MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika® mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFF1T LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. 21 okuženih v Domu upokojencev Neokuženost stanovalcev izolskega Doma upokojencev, seveda, ni mogla trajati v nedogled, Po direktorici, kije prva odšlavsamoizolacijo, so vtem tednu odkrili prisotnost virusa pri 21-tih oskrbovancih. Hujših primerov zaenkrat še nimajo,, Epidemiološka slika Slovenije se v zadnjem tednu ni nič izboljšala. Število okužb je še vedno izjemno visoko, delež okuženih testov pa celo nekaj višji kot pred tem. Samo v torek je bilo 2015 novih primerov v državi, tako da imamo zdaj že skoraj 20.000 aktivnih primerov bolezni. Od tega je hospitaliziranih 1275 ljudi, 209 jih potrebuje intenzivno nego, 152 pa se borijo s pomočjo respiratorjev. Obalno-Kraška regija je še vedno tista z najmanjšim indeksom v državi, a se tudi ta počasi dviga. Izola je v torek beležila 6 novih okužb, in število le teh se je dvignilo na 75. Za primerjavo, v Kopru imajo 194 primerov okužbe, v Piranu 104, v Ankaranu pa 17. Podvojitev je napovedana v 23 dneh, a to je odvisno tudi od tega, kako se bomo (ali pa se ne bomo) pazili. Najtežje je v domovih Virus je najbolj prizadel starejšo, rizično populacijo, najhuje pa je v domovih za starejše. In kljub temu, da so v Izoli, kot še marsikje drugje, omejili oziroma povsem prepovedali obiske, se je ta vrnili vanj. Kot so nam sporočili iz Doma upokojencev Izola, so od prve okužbe s covidom 19,11. novembra, do torka, zabeležili 21 potrjenih okužb med stanovalci. Okuženi pa sta tudi dve delavki doma. Sporočajo tudi, da se brisi še naprej jemljejo, tako stanovalcem, kot tudi zaposlenim. Rdeča in siva cona Zaradi varnosti so v domu vzpostavili dve coni, rdečo in sivo. A zaradi velikega števila okužb so ob pomoči koordinatorke, Občine Izola in še nekaterimi drugimi akterji iskali dodatne možnosti za namestitev stanovalcev, ki so pozitivni. Kot eno izmed možnih lokacij zunanje rdeče cone so tako predvideli Dom paraplegikov, središče zdravja in počitnic v Pacugu. Pridobili so tudi že pozitivni sklep pristojnega ministrstva in začeli seliti stanovalce. Preseljenih je bilo zaenkrat šest oseb. Sporočili so tudi, da je zdravstveno stanje vseh stanovalcev s potrjeno okužbo na Covid 19 stabilno, brez izrazitejših znakov okužbe. Kaj smemo in kaj ne? Pregled sprejetih ukrepov za zajezitev koronavirusne bolezni Od 13. novembra: - so podaljšani vsi ukrepi, sprejeti pred dvema tednoma; - je dovoljeno zbiranje le ožjim družinskim članom ali članom skupnega gospodinjstva (in ne več 6 osebam, kot je veljalo doslej); - je izrecno prepovedano konzu-miranje hrane in pijače na javnih površinah. - je začasno ukinjen javni promet, vključno s šolo vožnje (pri čemer so izvzete taksi službe), - o sklenitvi zakonskih in partnerskih zvez odloča minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve; r vstop v Slovenijo ne bo mogoč brez napotitve v karanteno za lastnike nepremičnin, zemljišč ali bivalnih plovil v sosednji državi; - izjema, in to le štirinajsturna, ostaja za čezmejnega delovnega migranta, dvanajsturna za nujne poslovne razloge; - prehajanje meje iz družinskih razlogov zaradi vzdrževanja stikov z ožjimi družinskimi člani bo brez karantene mogoče le v EU in schengenskem območju. V obdobju zaprtja bo dovoljeno delovanje za: - prodajalne, ki prodajajo večinoma živila, blago za osebno nego in čiščenje, vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil, obutve in tehničnega blaga v teh prodajalnah; - lekarne; - prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki; - tržnice; - kmetijske prodajalne; - bencinske servise; - banke in zavarovalniške storitve; - pošte; - dostavne službe; p servisne delavnice, v katerih se opravlja popravila in vzdrževanje otornih vozil ter koles; dimnikarske storitve (pod posebnimi pogoji); - gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih (pri čemer ne sme biti stika s potrošniki); - trafike in kioske za prodajo časopisov in revij; osebni prevzem blaga ali hrane. Odločali bodo decembra Še mesec dni nas loči do razglasitve zmagovalca med slovenskimi mesti, ki se potegujejo za prestižni naziv Evropska prestolnica kulture 2025. Pripravljalna ekipa bo oddala mednarodni komisiji kan-didaturno knjigo 24. novembra, odločitev o izboru pa bo znana konec decembra. Priprava vsebine projekta Piran-Pirano 4 Istria 2025 (skrajšano PI2025) je trajala več kot dve leti. Pri tem je sodelovalo preko 50 kulturnih ustanov in zavodov, profesorjev s področja kulturne znanosti in mednarodno uveljavljenih strokovnjakov, svoja mnenja in pobude je podala tudi širša javnost, občanke in občani štirih istrskih občin. H kandidaturi Pirana so kot enakopravne partnerice že v samem začetku pristopile tudi občine Koper, Izola in Ankaran. Projektu so se pridružili še številni mednarodni partnerji, ki so se s podpisom memoranduma zavezali k finančni podpori projekta, med drugim mesta hrvaške Istre z Istrsko županijo in občine Trst, Milje ter Benetke, vključno z regijo Venelo. AM Občina se bo odrekla nekaterim prihodkom Drugače pač ne gre v trenutku, ko morajo tudi lokalne skupnosti pomagati občanom in gospodarstvu, da se pretolče skozi pandemijo in lažje pričakuje vrnitev v,.normalno stanje," Tudi tokrat so svetniki prodali nekaj manjših in dve večji nepremičnini,, Na 12. redni seji Občinskega sveta Občine Izola so svetniki za obdobje od 19. oktobra do preklica ukrepov oprostili plačila najemnin najemnike občinskih poslovnih prostorov in uporabnike javnih površin v občini za gostinsko ter trgovinsko ponudbo. Uvodoma je Občinski svet s sklepom potrdil Istrsko kulturno strategijo Kultura.PIKA. Gre za prvo skupno strategijo štirih istrskih občin na področju kulture do leta 2030, ki je nastajala vzporedno s kandidaturo Pirana, Izole, Kopra in Ankarana za Evropsko prestolnico kulture v letu 2025. Tudi s kandidaturo v drugi fazi se je občinski svet seznanil in jo potrdil. O patronažni službi V nadaljevanju so svetniki obravnavali vlogo Zdravstvenega doma Izola ter izdali soglasje k spremenjenemu ordinacijskemu času patronažne službe in nege na domu. Po navedbah patronažne službe je namreč za uporabnike njihovih storitev prijaznejši dopoldanski čas. Ne glede na urnik, ki je določen od 7. do 15. ure, bodo po potrebi izvajali zdravstvene storitve tudi v popoldanskem času in ob koncih tedna oziroma praznikih. Nekateri svetniki so tudi predlagali, da bi lahko za namen pomoči starejšim osebam na domu izkoristili možnost zaposlitve preko javnih del. Svetniki so nato podali soglasje k statutu Zdravstvenega doma Izola, ki je usklajen z aktom o ustanovitvi zavoda. 0 športu Obravnavali in potrdili so tudi predlog spremenjenega pravilnika o merilih za vrednotenje letnega programa športa v občini Izola. Sprememba se nanaša na povišanje števila ur programa, ki jih športna društva lahko izpeljejo za kategorijo ciciban. Hkrati sta bili določeni spodnja in zgornja meja udeležencev (8 oz. 20) v posamezni skupini športne vadbe. Svetniki so se še pozanimali, kaj bi lahko še naredili, da bi se več mladih vključilo v športna društva. Kaj bo z nadzorom? Nekoliko se je zapletlo pri predlogu Nadzornega odbora glede odobritve zunanjega strokovnjaka za pomoč pri nadzoru prodaje občinskih nepremičnin v letih 2018 in 2019. Izbrali so že nadzornico, strokovnjakinjo na tem področju Polono Pergar Guzaj, a svetniki si niso bili enotni ne glede svoje pristojnosti ob potrditvi zunanje revizorke, ne glede same pravne dikcije. Predsednik NO Milan Bogatič je predlagal, da se točka preloži na eno prihodnih sej. Kako bo pomagala Občina? Občinski svetniki so potrdili predlog Sklepa o ukrepih zaradi epidemije nalezljive bolezni COVID-19. Ta določa oprostitev plačila najemnin za obdobje od 19. oktobra do preklica veljavnosti ukrepov najemnikom poslovnih prostorov Občine Izola in uporabnikom javnih površin v občini za gostinsko ter trgovinsko ponudbo, za katere velja prepoved (tudi delna) ponujanja in prodaje blaga in storitev. Obenem se ukine plačilo parkirnine na vseh plačljivih parkiriščih, z izjemo javnih parkirišč Lonka, Veliki trg in Za pošto, za obdobje od 13. novembra do preklica veljavnosti ukrepov. Za zagotavljanje kakovosti šolanja na daljavo se iz proračuna Občine Izola zagotovi 15.000 evrov za nakup računalniške opreme za potrebe osnovnih šol v občini. Prav tako se oprosti plačila najemnine najemnike gospodarskih privezov plovil za obdobje od 1. aprila do 31. maja 2020. Urad za prostor in nepremičnine Občine Izola je podal v prvo obravnavo po skrajšanjem postopku predlog Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Izola. Svetniki so potrdili ukinitev statusa javnega dobra na delu nepremičnine med Industrijsko cesto, hudournikom Morer in pešpotjo na zahodu. Nepremičnina, kasneje gradbena parcela, bo v lastništvu Občine Izola. V nadaljevanju so svetniki potrdili več pravnih poslov razpolaganja in pridobivanja stvarnega premoženja Občine Izola. Potrjena je bila prodaja posameznih parcel na območju med Kraško ulico, Prešernovo cesto in Bazoviško ulico. Prav tako je bila potrjena prodaja zemljiške parcele na Šaredu, ki predstavlja zaokrožitev gradbene parcele v lasti fizične osebe, menjava zemljišča ob pešpoti med Ronkom in avtokampom Belvedere za zemljiški parceli ter nakup dveh zemljiških parcel, ki jih občina potrebuje za komunalno opremljanje naselja Šared. Svetniki so potrdili tudi prodajo dveh nezazidanih stavbnih zemljišč v območju vzhodnega dela industrijske cone, med kompleksom Mehano in lokalno cesto, do krožišča pri Petrolu. Območje je namenjeno proizvodnim, storitvenim, trgovskim, servisnim, poslovnim in skladiščnim dejavnostim ter je razdeljeno na več prostorskih enot. Je komunalno urejeno, zanj je Občina pridobila evropska sredstva, in je namenjeno razvoju mikro, malih ter srednjih podjetij, kar bo predstavljalo vstopni pogoj za javno dražbo oz. javno zbiranje ponudb. Zaradi navedenega bo za investitorje nižji tudi komunalni prispevek. Komunala Izola je podala občinskemu svetu v obravnavo Predlog Elaborata o oblikovanju cen za pokopališko dejavnost in sprejem cenika za pokopališko dejavnost, ki so ga svetniki sprejeli, potrdili pa so tudi predlog za odpis neizterljivih terjatev v višini 128.624 evrov, ki zajema zapadle najemnine najemnikov neprofitnih stanovanj in poslovnih prostorov ter druge terjatve, katerih izterjava ni več mogoča. SZJ/ur Oranžna vina na Kitajsko Na sejmu Wine to Asia v Shenzhenu se bo v petek s svojimi oranžnimi vini pod okriljem Orange Wine Festivala predstavilo 11 slovenskih vinarjev. Za poglobljeno mojstrsko degustacijo v vibrantnem azijskem mestu velja velikansko zanimanje. Za predstavitev so bile pripravljene video vsebine in katalog v kitajskem in angleškem jeziku. Predstavitev bo vodil lan Dai, kitajski vplivnež na področju promocije vin. V Shenzhenu se bodo predstavili: Batič, Burja in Guerila iz Vipavske doline, Emeran Reya, Marjan Simčič in Movia iz Brd ter Bordon, Korenika&Moškon, Polič, Rojac in Žaro iz Slovenske Istre. Epidemija je v Evropi in ZDA ustavila tudi številne načrtovane predstavitve vin. Živih, večplastnih stikov med vinarji ter kupci njihovih vin je bilo malo, tudi Orange Wine Festival je moral svoje aktivnosti v Sloveniji in na tujem preložiti na prihodnje leto. S Kitajske, kjer se je življenje v dobršni meri že vrnilo v utečene smernice, je prišlo privlačno vabilo za sodelovanje na eni največjih vinskih prireditev v letošnjem letu. Wine to Asia je sejem, ki ga pripravlja veronski Vinitaly. Na njem se bodo letos s poglobljenimi degustacijami med drugimi predstavili Rioja, Franciacorta, Burgundija, Čile, Nemčija, Kitajska in Slovenija z izborom oranžnih vin. Predstavitev vin enajstih kleti iz treh primorskih vinorodnih okolišev bo v vse bolj uveljavljajoči se in prodorni niši sonaravno pridelanih belih mace-riranih vin prva svoje vrste na Kitajskem. Zanjo velja veliko zanimanje, celo nekajkrat večje od tehničnih možnosti na prizorišču. Orange Wine Festival spomladi prihodnje leto, v ponedeljek, 19. aprila, načrtuje poglobljeno degustacijo z enodnevnim festivalom na sejmu Vinitaly v Veroni, v petek, 30. aprila, pa Orange Wine Festival s svetovno premiero dokumentarca o maceriranih vinih Gali it Amber v Izoli in Kopru. Proračun za leto 2121 počasi leze na papir Predstavniki svetniških skupin so se včeraj seznanili z delovnim gradivom za pripravo proračuna Občine Izola za leto 2021. In 2022. Prihodki proračuna so ocenjeni na 24,699.978 oziroma 25.027.288 Eurov, seveda pa je marsikaj odvisno od .virusa". Pomislek tedna V nedavno sprejeti občinski prometni strategiji je posebno mesto namenjeno mestnemu javnemu prometu. Tildi bodoča turistična strategija govori o tem, v gradivu za proračun 2021 pa na tej postavki ni niti Evra. Bo javni promet potekal peš? Gradivo za pripravo proračuna je še vedno v interni rabi, jasno je le naj bi iz dohodnine v naslednjih dveh letih prejeli nekaj več kot 9 milijonov, približno po milijon eurov naj bi dobili z najemninami za poslovne prostore in stanovanja, okrog 3.6 milijona pa s prodajo stavbnih zemljišč. Za vzdrževanje občinskih cest, parkov in zelenic in javnih površin bomo v naslednjih letih porabili skupaj okrog milijona, za čiščenje javnih površin okoli 400 tisočakov, za prireditve nekaj nad 200 tisoč, za promocijo Izole in TIC pa okrog 300 tisočakov . Zanimivo je, da je umirjanju prometa namenjenih okrog 20.tisočakov letno, za organiziranje javnega prometa pa vsega 3.000 Eurov. Dokaj velik strošek je komunalno opremljanje Šareda, za katerega bo treba v tem in naslednjih letih odšteti po milijon in pol ali več. Okrog 500 tisočakov je planiranih za gradnjo občinskih cest. Skoraj 700 tisočakov bo šlo za pristaniško infrastrukturo, slabega pol milijona pa za krožišče na Prešernovi, za katero se ne ve, kdo ga res potrebuje. Slabega 2 in pol milijona bo treba odšteti naslednje leto za investicije v ribiško infrastrukturo, slabega pol milijona bo namenjenega poplavni varnosti. V športne objekte bo treba vložiti okrog 250, v kulturni center pa kakšnih 150 tisočakov. Vsekakor gre le za delovno gradivo o katerem bo še veliko govora, še posebej zato, ker se je hitro izjalovila zamisel o oblikovanju nekakšnega partnerstva za razvoj s katerim bi vse stranke in liste enakovredno vključili v pripravo najpomembnejših odločitev, kar proračun zagotovo je. In ker je nastajal po starem gre tudi pričakovati razprave, ki bodo takšne kot v časih naj demokracije. ur SPORI-ROKOMET Butan plin Izola : Riko Ribnica 28:38 (15:21) Butan plin Izola: Postogna (4 obrambe), Kocjančič, Alessio, Korošec, Smej, Gorela 3, Poberaj 4, Velkavrh 10, Konig 1, Nikolič 8, Čolič, Perno-všek 2, Demšar, Orbanič, Stopar, Mijatovič. Trener: Fredi Radojkovič. Izključitve: Izola 2, Ribnica 6 minut; 7-m: Izola 8 (8), Ribnica 1 (1). Potek dogodkov v 1. NLB ligi je pripeljal do tega, da so naši fantje na parket stopili po mesecu dni premora. Začetek tekme je bil zelo izenačen, saj so se domačini povsem enakovredno kosali z Ribničani. Po dvanajstih minutah je bil izid 7:7, zatem pa so Izolani zapravili napad za prvo vodstvo. Padec zbranosti v njihovih vrstah so Dolenjci izkoristili in v dveh minutah pobegnili na tri gole razlike. Prednost so zatem do zaključka prvega polčasa po več zapravljenih napadih domačinov in siceršnje slabe obrambe Izole še podvojili. V drugem polčasu je naskok gostov tudi po zaslugi razpoloženega vratarja Ribnice sprva narasel na osem golov. Izolani so zatem uredili svoje vrste in ga z boljšim nastopom nekoliko znižali. Vendar so strelsko razpoloženi Dolenjci znova pobegnili, tako da se izolski rokometaši novemu porazu niso mogli izogniti. »Naša igra v obrambi skozi vso tekmo ni bila dobra. Nismo izkoristili niti tistega, kar nam je v igri uspelo dobro. V napadu smo bili preveč počasni, stoječi, tekmecem se v zadnjem delu tekme nismo uspeli niti fizično enakovredno upirati. Tudi druge ekipe imajo iste težave, zato ne more biti opravičilo, da nismo trenirali dva tedna. Moramo delati naprej,” je po dvoboju povedal Fredi Radojkovič, ki tokrat ni mogel računati na odsotna Vida Miklavca in Kristjana Juriča. Izola je trenutno na lestvici na predzadnjem mestu pred Krko, s katero se bo v Novem mestu pomerila v naslednjem krogu. Bekleta čakata dve tekmi Izolske rokometašice so minuli vikend zaradi prestavljene tekme z Velenjem, ki bo v sredo 25. novembra, počivale. V soboto jih čaka doma srečanje s Ptujem, ki doslej še ni zmagal, tako da si lahko ob primernem nastopu Izolank obetamo nove točke. Izola je trenutno deveta. ! Narobe svet piše: Žanin Čopi Velikokrat sem v zadnjem času slišala, da je to, kar se nam sedaj dogaja, nateg. Prevara. Nasprotujoča si mnenja strokovnjakov, ob tem, da gre na nek način za novo bolezen, še sprejemam, medtem ko mi nasprotja med besedami in dejanji ljudi na vrhu, povzorčajo zaskrbljenost. Razlage, če se temu sploh lahko tako reče, za sprejem odločitev ne čutim kot pojasnila in priporočila, ampak kot ukazovanje in zastraševanje. V načinu posredovanja informacij preko video medijev zaznavam od ljudi, ki so vzeli v roke »škarje in platno« do nas ostalih, prezir in pričakovanja, da bomo izkazovali poslušnost in ubogljivost. In ne vem, ali vse skupaj ni primerno zastavljeno ali ima kdo ob epidemiji še kakšne drugačne želje po uveljavitvi. Če je prvo, lahko vse skupaj poskušam razumeti tudi skozi nepoznavanje, dvome, veliko odgovornost odločiti v imenu vseh, če je drugo, potem bi temu rekla preračunljivost in na kratko zloraba. Na pomen te besede sem zelo pozorna. Hkrati pa čutim, da je ta beseda sedaj prešla v dejanja in postala rdeča nit našega vsakdana. Vsaj večine nas. Drži pa, da dogajanja, ki jih sama povezujem z zlorabo, drugi doživljajo drugače, na različne načine. Ko vse to zadnji mesec opazujem z razdalje, imam občutek, da se v teh razmerah zdaj veliko ljudi počuti zlorabljene. Jezimo se ob večini, kar sam virus, pa tudi bolezen, prinašata. Počutimo še nemočne. Zame je najhujši občutek, da sem obravnavana kot nevredna ali nesposobna lastnih razmišljanj, morda (čeprav dvomim) zaradi pretiranega posploševanja nekaterih dejanj posameznikov. In ponovno se znajdem v razmišljanju o moči. Ne o tej moči, da bi se potrudili ustvariti okolje, ki bi bilo za vse vsaj približno enako dobro oziroma ustrezno, ampak o tisti drugi moči, ki si jo nekdo vzame, da uveljavlja svojo voljo. Po oblasti? Precej verjetno zgleda, daje mamljivo * vzeti pravico v svoje roke, odločati v imenu vseh in ukazovati, predvsem j tistim, za katere meniš, da se nad njimi lahko dvigneš, prevladaš. Jaz bi temu rekla zloraba položaja, zloraba zaupanja ljudi. Zavzemam se za medsebojno izmenjavo mnenj in iskanje sporazuma, dogovora, da je za vse vsaj približno sprejemljivo. Blizu mi je velika širina ljudskih izražanj, tudi če so odklonilna, če je potem moč najti skupni imenovalec za dobro vseh nas. Jasno je, da bodo vedno neka manjša odstopanja v zadovoljstvu, saj smo si različni in prav v različnosti je čar... nisem pa pristaš žaljivih zapisov, ker mi to vzbuja nelagodje. Tokrat pa se mi tudi tišina ne zdi najboljša. Skrbi me, da so za to tišino ljudje, ki so vajeni potrpeti, ki so to sprejeli in tako skušajo zgolj preživeti. Ker so najverjetneje v stiski, ki je ni opaziti, ker svojega počutja ne razkrivajo, tega ne želijo ali ne zmorejo. Pravijo, daje veriga tako močna kot njen najšibkejši člen. Kaj pa to pomeni v prenesenem pomenu, predvsem pa v resničnosti danes, tukaj in zdaj? Ne, nisem pozabila na ljudi v stiski, verjamem, da večina nas ne. Sem pa prepričana, da bi se na neki drugi ravni države obvezno morali podučiti, da socialna država pomeni eno najpomembnejših civilizacijskih pridobitev in da imamo to zapisano v ustavi. Tudi divje živali občutijo pandemijo Lovci, tako kot marsikatera druga panoga, so močno občutili epidemijo covida 19, Pogovarjali smo se z vodjo izolske lovske družine, Kajo Felda iz Kort, ki je sicer v „vsakdanjem" življenju veterinarka, Epidemija covida 19 je prizadela marsikatero panogo, tudi tiste, za katere se zdi, da jih skoraj ne bi mogla. Ja, tudi divje živali so občutile pandemijo, pa čeprav le posredno. Pandemijo so namreč občutili predvsem lovci, posebej v Izoli, kjer se tradicionalno udeležujejo predvsem skupinskih lovov, ki pa so v tem trenutku seveda prepovedani. Tako pravi vodja izolske lovske družine Kaja Felda, ki to funkcijo opravlja zadnjih pet let, odkar je po koncu študija začela delati kot, zanimivo, veterinarka. - Kako je epidemija vplivala na delo lovcev? - Dejansko smo bili lovci še do zadnjega odloka izjema, saj smo lahko prehajali občinske meje za namen lova, ki pa ni samo lov, ampak tudi krmljenje, zalaganje krmišča in tako naprej. Z novembrom bi se morali začeti skupni lovi, a zaradi odloka o prepovedi združevanja to pač ni mogoče. Poleg tega je več kot polovica naših lovcev starejših od šestdeset let in imajo več pridruženih bolezni, zato druženje niti ni priporočljivo. - Pa ste imeli tudi kakšen primer okužbe med lovci? - Ja, dva naša lovca sta se srečala s covidom. Oba sicer mlada, a pri enemu je bil potek bolezni kar težek in je bil tudi hospitaliziran. Zaradi vsega tega smo se že pred časom odpovedali druženju in kar uspemo narediti, naredimo individualno. - Pa država, kljub omejitvam, ki vam jih je postavila, vseeno zahteva izpeljavo letnega načrta? - Seveda. Tako plan odstrela, kot krmljenja, mora biti opravljen. In v tem je tudi težava, saj smo mi najraje opravljali skupinske delovne akcije, s katerimi smo dosegli tistih predvidenih 25 delovnih ur in takrat smo bili tudi najbolj uspešni, zdaj pa jih moramo individualno, oziroma v čim manjših skupinah. - Največji problem pri nas so divji prašiči. - Res so problem, saj jih je pri nas resnično ogromno. Pa ne samo pri nas. Že to veliko pove, da imamo v letnem planu minimalni odstrel 27 divjih prašičev, navzgor pa ni omejitve. Tudi zaradi tega jih vsako leto ulovimo več kot je v planu, a jih je še vedno preveč. - Kako to, da so postali tako velik problem? - Še pred desetimi leti jih je bilo v naši regiji relativno malo, a ta ogromni prirastek v zadnjih letih beležijo tudi drugod po svetu. Zanimiva je situacija v Berlinu, kjer je že tako veliko divjih prašičev, da jih lahko srečaš med sprehajanjem po mestnem parku, kjer so že večkrat napadli ljudi. Gre za izjemno pametne in prilagodljive živali, z zelo hitro reprodukcijo. Pri nas jim zelo ugaja tudi to, da zemlja nikoli ne zaledeni in lahko rijejo takorekoč vse leto. - Velik problem z divjimi prašiči imajo v Jagodju. - Tam je največji problem bližina strunjanskega krajinskega parka, kjer velja veliko omejitev za lov. Poleg tega gre za zelo zaraščeno območje, kjer brez „oštrega“ psa niti ne opaziš divjega prašiča, ki se skriva dva metra od tebe. Poleg tega se v krajinskem parku ne sme čistiti tega rastja, ljudje pa pogosto tam odmetavajo hrano, saj so v bližini tako hoteli kot avtokampi. In ta zaraščenost, v povezavi z obilico hrane in hitro reprodukcijo, pripelje do tega, da tudi, če bi odstrelili rodno generacijo divjih svinj, bi se problem rešil za zelo kratek čas. Je pa res, da je krajinski park lovsko območje lovske družine Strunjan, mi pa imamo čez le majhno območje ob kampu, ki pa je tudi pretežno urbano. - Pred časom ste na pobudo krajevne skupnosti Jagodje - Dobrava imeli skupni lov na tem območju. - Ja, to je bil lep primer skupnega lova med dvema lovskima družinama, a to ni majhen zalogaj. Potrebnega je ogromno dogovarjanja med inštitucijami in lovci. V preteklosti smo sicer imeli nekaj skupnih lovov, a ne ravno veliko. - Lovci niste ravno v „trendu“. Koliko vas je v izolski lovski družini in je med vami tudi kaj mladih? - Trenutno nas je nekaj čez petdeset. Mladi prihajajo večinoma iz družin, kjer je lov že dlje časa tradicija, potem pa je še nekaj »padalcev", kot sem tudi sama, saj v moji družini ni bilo nobenega lovca, odraščala pa sem na Markovcu (smeh). Prihajamo iz vseh vetrov in res smo vedno manj popularni, tako da včasih ti je skoraj nerodno povedati, da si lovec. - Vseeno pa se vodenje lovske družine zdi kar zapleteno. - To pa res. Sama sem veterinarka, na fakulteti smo se veliko učili o lovu, veliko na to temo tudi preberem in dejansko je vodenje lovske družine podobno vodenju manjšega podjetja. Vedno več je inšpekcij, ogromno je zakonov, še več papirologije in čeprav gre za povsem prostovoljno delo, smo lovci osebno kazensko odgovorni. Meni vsi ti papirji vzamejo vsaj dve uri na dan. Za vsako žival, ki jo uplenimo, je treba napisati račun, shraniti čeljust zaradi inšpekcije in tako naprej. In naše delo je vedno bolj pod drobnogledom različnih služb. - V službi veterinarka, v prostem času pa lovka. Kako gre to dvoje skupaj? - To marsikoga zanima, a med veterinarji je kar veliko lovcev. Mislim da je to zato, ker kot veterinar moraš imeti nek racionalen odnos do živali, in lovstvo je ravno to, racionalen odnos do živali. Nanje gledaš kot na populacijo, ne pa na posameznike. Seveda se ti lahko zasmili mladič divjega prašiča, a zaveš se tudi, da je taisti mladič tudi problem. Kot veterinar imaš živali gotovo rad, hkrati pa moraš biti do njih racionalen. - Kdaj si se odločila, da greš med lovce? - Takoj ko sem dobila službo, sem se vpisala v lovsko družino. Z lovstvom so namreč povezani kar veliki stroški, od dovoljenja za nabavo pušk do oblek, slavnostnih krojev in drugega orodja. Tega pa se nabere tudi za več tisoč evrov. Moj partner je prav tako lovec in sva bila primorana kupiti terensko vozilo samo za namen lova, saj se lahko zgodi, da te sredi noči pokličejo, da je prišlo do povoza srne, ki pa še ni poginila in je v mukah. Takrat moramo priti na mesto nesreče in žival odstreliti, nato jo dati v avtomobil, jo zakopati in shraniti čeljust za inšpekcijo. Zdaj pa si lahko predstavljate kako bi bilo iti s tem avtomobilom naslednje jutro v službo. - Kako je z divjadjo pri nas? - Divjih prašičev, kot sva že povedala, je ogromno, prav tako je vedno več lisic in šakalov, ki pa so zaenkrat težava na Krasu, pri nas pa ne, saj so bili od vedno prisotni. Vedno več je tudi nutrij, v Izoli predvsem v Dobravi, proti Strunjanu in smo že pridobili odločbo, da jih lahko lovimo vse leto. Po drugi strani pa je v upadu srna, košut in jelenov pa pri nas tako ali tako skoraj da ni. AM •' i.-. • f ••M' ~.. • m * JS\ GGS d o.o., Koper, Vojkovo nabrežje 23 umr - ureditev meje - parcelacija - izdelava geodetskega načrta - izdelava etažnega načrta z vknjižbo - izravnava meje - zakoličenje objektov - evidentiranje stavbe - vpis stavbe v kataster stavb - nadzori in legalizacije objektov - legalizacija črnih gradenj - pridobivanje gradbenih in uporabnih dovoljenj - pridobitev hišne številke - komparacija - pravno svetovanje -cenitve nepremičnin tel.: 05 6278 300 GSM: 041 638 364 e-mail: lnfo@ggs.si www.ggs.sl Ribičem in ribam korona ne škodi Čeprav je res, da je ribe v našem zalivu menda kar malo, pa to ni vezano na prisotnost virusa. Ribiči kljub omejitvam delajo razmeroma normalno, predvsem zahvaljujoč ribji borzi v Trstu, Naj tako tudi ostane. Pi Ribičem zadnjih skoraj trideset osamosvojitvenih let ni bilo lahko. Novonarisane državne meje so lovišča skrčile iz polovice Jadrana na nekaj kvadratnih metrov, ribiška predelovalna industrija je izgubila večji del tržišča, za Evropo pa bi težko trdili, da jih spodbuja, predvsem po tem, ko je ponudila kar veliko denarja samo zato, da prenehajo z dejavnostjo. In zdaj je prišla še korona. V prvem valu seveda ni bilo lahko. Vse je bilo novo, nihče ni vedel, če je na barki lahko večja posadka (saj ne, da imamo teh večjih ribiških bark še veliko), prodaja ribe pa je bila pri nas omejena na zasebne kupce in nekajkrat tedensko na ribarnice, ki pa so bile bolj zaprte kot pa ne. Nato je poletje vsaj navidezno normaliziralo situacijo, ob vnovičnem zaprtju „vsega" pa se za ribiče ni veliko spremenilo. Kot pravi Sandi Radolovič, ribiči delajo kolikortoliko normalno in so ena redkih panog, ki teh omejitev ne občuti tako hudo. „Na morje gremo normalno, ribja borza v listu normalno posluje tako da zaenkrat ni večjih problemov kljub temu, da so pri nas hoteli in gostilne zaprti", pravi Sandi Radolovič. Koliko pa so sploh domače gostilne odvisne od ulova slovenskih ribičev? Radolovič pravi, da ne zelo, saj ribe niti ne morejo prodati vsakemu. ..Nekaterim domačim gostilnam prodamo tisti del ulova, ki je zanje bolj zanimiv, a to je tudi vse. Domači ribiči vsekakor nismo odvisni od tega, kar prodamo domačim gostilnam, kot tudi oni niso odvisni od našega ulova. V vsakem primeru tisti del ulova, ki bi ga prodali gostilnam, zdaj prodamo na ribji borzi." Bolj kot prodaja ulova, pa je trenutno težava v ulovu samem, saj je ribe zelo malo. „Še dobro, da je trenutno veliko mehkužcev, sip, folpov, kalamarov, saj rib ni skoraj nič. Nekoč so bili v tem času moli, a jih že nekaj let skoraj da ni. Ne vemo točno zakaj je tako, a vseeno se je prejšnji mesec zgodilo nekaj izrednega. Namreč, bilo je toliko kozic, gamberov, kot jih tukaj nihče ne pomni. “ Sandi Radolovič sicer ne ve kako je s prodajo ribe v ribarnicah, a kot so nam povedali, Izolani, sploh v času korone, nismo ravno veliki jedci ribe in ribarnice na žalost ne delajo tako, kot bi lahko. Zakaj je temu tako je težko reči, ampak krivca tokra morda res lahko najdemo v koroni. Sveža riba pač zahteva svežino, ki jo lahko dobiš navadno samo ob jutranjem sprehodu do starega mestnega jedra, kar pa v času samoizolacije ni zelo pogosto opravilo, predvsem za starejši del populacije. Lahko je to, ali pa smo s prodajo Delamarisa prodali tudi del tiste »ribiške" dediščine, ki smo jo imeli in na katero smo bili tako ponosni. ZGODOVINO DELAJO ZGODNE RUBRIKA ZANIMIVIH ZGODB IZ ŽIVLJENJA NAŠEGA MESTA Poziv k donaciji računalnikov Kot ste seznanjeni, je Vlada RS z odlokom odredila šolanje na daljavo. Žal je tudi v našem lokalnem okolju veliko učencev, ki zaradi nizkega socialno ekonomskega položaja nimajo dostopa do računalniške opreme, potrebne za spremljanje učnih vsebin. Občina Izola je v ta namen zagotovila 15.000 evrov proračunskih sredstev za nakup računalniške opreme, ki bo podarjena osnovnim šolam Vojke Šmuc, Livade ter Dante Alighieri. Poleg tega je šolam že razdelila nekaj rabljenih prenosnih računalnikov. S pozivom k naboru računalnikov pa se obračamo tudi na vas, dragi občani in druge organizacije. Namizni računalniki, prenosniki ali tablice, ki jih podarjate, naj ne bodo popolnoma zastareli (prosimo, da že sami presodite, ali je oprema še uporabna za raziskovanje, učenje in pouk na daljavo). Za donacijo se dogovorite neposredno z osnovnimi šolami, katerih podatke navajamo v nadaljevanju. Hvala, ker pomagate. OŠ Vojke Šmuc Kontaktna oseba: Vanja Lukežič E-pošta: vanja.lukezic@guest.arnes.si Tel. št.: 05 662 11 77 OŠ Livade Kontaktna oseba: Anja Sever E-pošta: anja.sever@os-livade.si Tel. št.: 05 662 55 60 SE-OŠ Dante Alighieri Kontaktna oseba: Massimiliano Bevitori E-pošta: massimiliano.bevitori@dante-alighieri.si Tel. št.: 05 662 52 40 Pred 60-timi leti smo izvažali v ZDA V prejšnji številki je v članku o Mehanotehniki avtor tovarno skromno pohvalil, da so se, zaradi dobre kakovosti, njeni izdelki prodajali tudi v Trstu in celo ponekod po Italiji. Morda bi dodali, da je prav zaradi te kakovosti ta tovarna izvažala v 50 držav po vsem svetu, tudi v najbolj razvite, da je v ZDA prodajala modele vlakov že v zgodnjih 60-ih, da je v svoji zgodovini sodelovala z najpomembnejšimi distributerji in proizvajalci igrač po vsem svetu in, da so se letno njeni izdelki šteli v sto tisočih. Poleg modelov vlakov in običajnih igrač je tovarna bila in ostala znana tudi po izjemnih didaktičnih igračah. Škoda, da ni o tem še nihče napisal knjige. Na fotografiji je model lokomotive FM, ki jo je izolska tovarna nekoč davno proizvajala za ameriškega trgovca AHM (Associated Hobby Manufacturers).. (Srečko Gombač) SZJ Tisto izjemno izolsko Pisalo seje Ieto1990, kije bilo v marsičem zgodovinsko za nekdanjo in našo sedanjo državo, izjemno pa je bilo za izolski nogomet, kije takrat doživel kar nekaj nogometnih zgodovinskih dogodkov. Tistega leta je NK Izola postala prvak Slovenske nogometne lige, zgrajene so bile tribune na zahodnem delu stadiona, ob prestopu Milaniča je bila na nabito polnem stadionu prijateljska tekma med Izolo in Partizanom, v Simonovem zalivu so proslavili 70 letnico Nogometne zveze Slovenije in ob tej priložnosti na izolskem stadionu, proti reprezentanci BiH odigrali prvo prijateljsko reprezentančno tekmo ekipe bodoče države Slovenije. Vseh teh dogodkov se spominja, ena od legend izolskega nogometa, Vinko Gregorič, in opozori, da bo izolski nogomet leta 2023 praznoval 100 letnico obstoja. HHEmetno leto 1990 - Leta 1984/85 smo izpadli iz Slovenske nogometne lige. Naslednji dve leti smo igrali v zahodni conski ligi (drugoligaško tekmovanje op.a.), za sezono 1987/88 pa smo se vrnili v Slovensko nogometno ligo. Takrat je bil trener Sivko, potem smo pripeljali Laloviča, ki je dobil mlado ekipo samih domačih fantov, starih 19 in 20 let in smo bili na tem, da spet izpademo. Zato smo za spomladanski del pripeljali Luča Pertiča, ki je bil takrat prost, hkrati smo, zaradi obstanka, pripeljali nekaj izkušenih igralcev, ki so bili brez kluba in tako smo si izborili obstanek v ligi. Naslednjo sezono smo se spet orientirali na domače igralce in takrat smo že osvojili drugo mesto. S to isto ekipo smo začeli tudi sezono 1989/90, ko smo osvojili prvo mesto in od tega je zdaj točno 30 let. Dobra leta izolskega nogometa Takrat smo imeli res dobro, mlado ekipo, imeli pa smo enega najboljših strokovnih štabov med slovenskimi klubi. Lučo Pertič je bil zelo dober trener (kasneje je treniral Koper, Olimpijo, mlado reprezentanco itd.), njegov pomočnik pa je bil Rado Pišot (sedanji direktor Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru), ki je diplomiral na DIF in skupaj sta tvorila res dober strokovni tim. Tudi naslednje leto je bilo dobro, saj smo nastopali v medrepubliški ligi, toda takrat je država že razpadala in fantje so imeli že težave ob odhodu in vračanju s tekem v Bosni, kjer so avtobus ustavljale razne neuradne patrulje. Na koncu smo bili mi sedmi, Maribor osmi, Koper pa tam okoli 12-tega mesta. Olimpija je takrat igrala v prvi ligi. Spomnim se, da smo se o naslednji sezoni pogovarjali v Ljubljani na sestanku, kjer sta bila, med ostalimi, tudi Cerar in Daneu in sem povedal, da mi igralcev ne bomo pošiljali na gostovanja, da bi jih dobili nazaj v krstah in tako smo se vsi odločili za nastopanje v Slovenski ligi. Tako je nastala enotna slovenska liga v kateri je bilo kar 20 klubov. Rado Pišot in Lučo Pertič v pogovoru z Ivom Milovanovičem za TVS. Kasneje seje pridružila še Olimpija, saj je bilo jasno, da Jugoslavije ni več in jugoslovanske nogometne lige tudi ne. Tako je imela Slovenska liga v sezoni 1991/92 kar 21 moštev. Takrat so bili tudi Dekani prvoligaš. Nadaljevanje poznamo. MI smo bili v tej enotni prvi Slovenski ligi tretji in smo dobili pravico do igranja v pokalu Uefa, kar je k nam pripeljalo Benfico. 20 parov kopačk za Milaniča Prav je, da se vrnem v tisto čudovito leto 1990. Takrat smo postali slovenski prvaki, kljub vsesplošni krizi smo dogradili zahodne tribune, ki so bile polne do zadnjega mesta, ko je poleti prišel v goste beograjski Partizan. Povod za prihod Partizana na izolski stadion je bil prestop mladega in obetavnega obrambnega igralca Darka Milaniča, ki je bil takrat že mladinski reprezentant Jugoslavije. Takrat je pravilnik NSJ določal, da mora klub iz nižjega ranga kot odškodnino za svojega igralca, ki prestopi v višji rang tekmovanja, dobiti odškodnino v višini 20 parov kopačk. Nam se je zdelo to malo in smo malo cincali. Potem so v Partizanu rekli, da so pripravljeni v Izoli odigrati tekmo, mi pa naj zaslužimo z vstopnino. Tako je tudi bilo. Stadion je bil nabito poln, prišli so tudi številni ugledni gostje, med njimi tudi predsednik Republiške konference SZDL, Jože Smole in vzdušje je bilo izjemno. Dare Milanič je en polčas odigral za Izolo, drugega pa za Partizana, od aktivnega igranja nogometa pa sta se takrat poslovila dva odlična izolska nogometaša. izoia, junij i tižio- S Iv Ekipa in vodstvo NK Izola po koncu sezone 1988/89, ko so osvojili drugo mesto v slovenski nogometni ligi. Skoraj ista ekipa je naslednje leto postala državni Prvak. Na fotografiji so: V. Gregorič, Mujanovič, Lalič, D. Gregorič, Mekič, pmda, Peras, Kapun, Okčič, Ivetac, Favento, Željko, Jakomin, Fabjančič, °rhan, Simič, Dečman, Rudi, Venček, Pišlar, Pertič, Jurasovič, Tripar, Jerman, Perkat, Fink, Gunjač, Šamanov in hišnik Stevo Znani obrazi pred tekmo s Partizanom (zgoraj)irl počastitev Guse in Fičota pred začetkom tekme (sP0daj). Iztok Gustinčič Gusa je bil zvezni igralec in kasneje funkcionar in delegat NZS, Danilo Sergaš Fičo pa je bil vratar in kasneje trener vratarjev tudi v reprezentanci Slovenije. Partizan sicer ni imel najlepših spominov na Izolo. Namreč, enkrat pred tem je bil na pripravah v Istri in tako je odigral tudi prijateljsko tekmo z Izolo, ki pa se ni končala po njihovih predvidevanjih, saj je bil rezultat 2:2, oba gola pa jim je zabil Šukljan ki jih je vozil kot šolarje, tako da so bili zelo jezni nanj. Tribune bi skoraj dobile tudi športno dvorano Do tribun smo takrat prišli kar regularno, za razliko od rokometne dvorane, kjer je moral pokojni Bornšek, s pomočjo TOP Portorož, ki je prevzel funkcijo nosilca investicije, delati cele vratolomije, da so sploh lahko gradili. Namreč, rokometna dvorana je bila najprej mišljena ob zahodnih tribunah, vendar bi morali zanjo podreti vsaj dve stanovanjski hiši, to pa bi nam vse skupaj zelo zavleklo celo investicijo. Tako smo se odločili za tribune s poslovnimi prostori, kot jih poznamo danes. Pirnar Piran je dal glavno brco, kjer je delal tudi izolski arhitekt Fabio Kaligarič in on je pomagal izrisati tribune. Takrat smo preko Športne zveze oziroma ZTKO in Obalne samoupravne interesne skupnosti dvignili prispevno stopnjo za šport in zraven smo, tako malo na skrivaj, dodali še prispevek za gradnjo športnih objektov. 70 let NZS in reprezentanca Tistega leta 1990 je Nogometna zveza Slovenije v Izoli pripravila praznovanje ob 70 letnici in takrat smo tudi mi dobili priznanje, zanimivo pa je, da je bila istočasno v Izoli prijateljska mednarodna nogometna tekma Slovenije in Bosne in Hercegovine, ki bi jo, glede na obdobje, skoraj lahko imeli za prvo mednarodno tekmo slovenske nogometne reprezentance. Takrat je od Izolanov za slovensko reprezentanco zaigral Davor Perkat in Slovenija je takrat zmagala z 2:0. 100 let izolskega nogometa V naslednjem Mandraču bomo preleteli še leti 1991 in 1992, ter napovedali skorajšnjo 100 letnico izolskega nogometa, ki jo bomo praznovali leta 2023. D.M. Znani obrazi s tekme proti Partizanu. Stranska sodnika sta bila Treskavica in Sulič. Kapetan NK Izole je bil Gustinčič, ki je takrat končal nogometno kariero.. „Če ne bi bilo skupne večerje pri Angelu v Kopru bi s prodanimi vstopnicami zaslužili, tako pa kakšnega posebnega dobička ni bilo. Ostal pa je spomin na ta izjemen dogodek, ki se je začel tako, da so žogo na center prinesli kar z balonom. Rezultata se ne spomnim, čeprav mislim, da smo takrat izgubili. „ Nastopanje v medrepubliški ligi in kasnejši nastop v evropskem pokalu je čas rojevanja navijaške skupine Ribari, ki so bili tako-le prisotni že na tekmi državnega prvenstva, jeseni 1991, med Izolo in Olimpijo. Na spodnji fotografiji pa je zabeležena podelitev priznanja Nogometne zveze Slovenije, NK Izola. Priznanje je prevzel Vinko Gregorič iz rok predsednika NZS Rudija Zavrla, v ozadju je televizijski reporter Andrej Stare. C Tč doJL L'k/9-2 P pfc VE R t&IPRE UA/IFpR-HE f /ČČTtlZE JE &/1 o T££&& AtOZ/r FSsV/r/J A//? oar g ^ VSČ R/REVčF /6/ČfJ £ C? D O POTČ/c&l. £7 F’Of>o^ JMčl : VEECEA^Er K/e K/-. PERO m/RRa KLRUDno JER&fi-t, , miiER^nK mzF fHmO GLRVir AtiEtLoj/jzca^ ČgLEžT/A/_____ £/?t /F£(J 1 Ro JDEpa-: EBRi m m. m eeee l mn pmi^jšefi j^eelmsfeejpjvius^ • -UL l