244. številka. Ljubljana, v torek 25. oktobra 1904 XXXVII. leto lAaja vsak dan svečar, igirr.ii nedelo in praaniko, ter vetfa po pošti prejeman aa avetro-ogrske deBelo aa vsa leto K K, aa pol leta 15 K, aa Četrt leta 6 K 60 h, sa eden mesec 9 K 30 h. Za LJubljano a pošiljanjem oa dom aa vse leto 24 K, za pol leta IS K. sa četrt leta 6 K, aa eden mesec 9 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 89 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta B K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko seč, kolikor anafia poštnina. - Na narocbe brea istodobno vpotUjatve naročnine se ne ozira — Za oznanila ae pladnje od peterostopne peti t-vrste po 19 h, de se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če so dvakrat, in po 8 h, čc sa trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae iavole frankovati. RofopiaJ se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo Je v Knaflovih olicah Bt. 5, in sicer uredništvo v L nadstropju, apravnistvo pa v pritličja. — Opravnifttva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvari. „Slovenski Narod'1 telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna11 telefon št. 86. In zopet „bedrohte deu-tsche Festung" Jesenice! ? (Dopis iz Jesenic.) Biti ali ne biti to tu je vprašanje. V stoletju najhujših nacionalnih bojev živimo. Narodna misel je prodrla med najširše ljudske mase, ta ideja je postala najuspešnejše agita-cijsko sredstvo vseh strank. Stranke, ki so še pred doglednim č»som ponosno dvigale prapor internacionalizma, bo se zapletle v na)hujše narodnost ie konfl kte. Kdo se ne spo minja struie, ki se je pred par K ti rodila na Slovenskem in koje deviza je bila: tolerantnost napram drugim narodom. Misel je žalostno poginila, ker je ni bilo mogoče realiaovati. In tisti, bi ž vimo v narodno eksponiranih krajih, kjer pada naš slovenski živelj kar vidno v tujčevo žrelo, kjer nam tujec brezobzirno trga iz rok še to kar imamo, tisti vemo, da je le v najljutejŠi narodni odpornosti naša rešitev. Vsaka stagnacija, vsaka pasivnost v tej odpornosti pomeni — narodno smrt Potrtim src<*m pišemo danes te vrstice, ki naj opozorijo najširše me rodajne narodne kroge na kraj, čigar sedanji in bodoči pomen je tolik, da je od njega odvisna bodočnost cele Gorenjske. Marsikdo, ki zašle duje naš narodni razvoj, je že morda opazil pctom časopisov, da se mora na Jesenicah goditi v zadnjem času nekaj nenavadnega, izvanred-nega. Liudstvo, ki je spalo tsr ne vede hitelo v žrelo germanizma, se je pričelo gibati. Kri, tista kon servativna slovanska kri, je vzkipela šele — v smrtnonevarnem trenotku. Nemški kap tal se je zajedel v naše meso, i}udat«u se je privzgojil tekom let poinemški duh, ki ga preti sedaj udušiti. Toda to ljudstvo se je pričelo boriti proti svoji lastni vzgoj i. Naš namen je opozoriti vso slovensko javnost na z i ste m, po katerem se nas hoče potujčiti, na nevarnost, ki nas preti pogoltniti. Pri zadnjih občinskih volitvah 1. 1902 se je bil ljut boj za gospodarstvo občine. Le najhujšemu odpora od slovenske strani se je posrečilo, da smo se obdržali na krmilu. In že takrat se je pokazala slavna c. kr. železniška uprava, da nam namenoma pošilja nemške uradnike, ki naj širijo germanizacijo. Takratni inspektor Scbulz je bil na dan v o 1 it ve odpoklican na Dunaj, samo, da so ga absentirali od volitve in skušali Slovencem v I. volilnem razredu odtrgati 1 glas. Mož se ni dal preplašiti in je volil — s pooblastilom. Zato je moral zavedni Čeh zapustiti Jesenice. Dobili smo na to strastne nemške uradnike, katerim c. kr. železnic na uprava z načelnikom ministrom W 111 k o m ne reče žal besede, če sodelujejo pri najradikalnejših vsenemških društvih ter izzivajo in potujčujejo naše ljudstvo. Slovanske uradnike in uslužbence se pa potom nadzorstva najbrezobzirnejše terorizira in preti z odpustom, de le črhnejo o svoji narodnosti. Skandal je, da nam avstrijska c. kr. Žel. uprava pošilja uradnike kakor so nadinžener Maks in nadrevident Querch, slovenske uslužbence, ki se vedno drže dostojne meje — se pa kruto terorizira in nadzira. Ali imamo ministra Witteka morda zato, da nas hoie potom svojih strastnih nemških uradnikov po« tu)čiti? To je premišljeno, zlshematično d»lo c. kr. centralne vlade na Dunaju. Isti zistem pa dobimo tudi pri a kr. deželni vladi v Ljubljani. Kuna slovenska inteligenca, ki prihaja na Jesenice, je uči-teljstvo. In sedaj moramo opozoriti na nepobitno dejstvo, da nam pošilja c. kr. dež. šolski svet na Jeseniee konsekventno nemško misleče učiteljsko osobje ali pa vsaj tako, ki ne čuti z našim ljudstvom. To velja seveda zlasti o ženskih učnih močeh. Zskaj se temu ne opomore ? Ali nima slovensko zastopstvo v tej najvišji deželni šolski korporaciji toliko vpliva, da bi se energično aoperstavilo takemu početju? Prihodnje jeseniške volitve bodo pokazale kako škodljiv je ta zistem, ko bodo padali glasovi slovenskih renegatinj v I. volilnem razredu najbrže za nemško stvar. Na Savi se je otvorila lansko leto enorazredna nemška šola. Le tos sta Že dva razreda. V katalogih te nemške šole se blestijo kakor goreč spomin, imena slovenskih otrok. Kaj imamo pričakovati od gojencev te šole? Ali mar zavednih slovenskih mladeničev? Ne, truma slovenskih renegatov bo stopila v življenje, v katerih srca se je vsejal našemu narodu sovražen duh. Glejte, to je delo nemškega kapitalizma, delo naše avstrijske vlade, ki vsestransko podpira in pomaga zidati vsenemški most do Adrije. Po naključju smo dobili vpogled v zakulisno politiko naše nemške gospode. Njih program je kratek in odločen. Slovenska občina Jesenice mora preiti v nemške roke, o čimer so popolnoma prepričani. Jesenice, ta najvažnejša gorenjska postojanka, v kratkem križišče enega najbolj živahnih železniških tirov, naj pade v njihove roke Usoda 100000 Sioven-•ev je b tem padcem zapečatena. Starodavni Korotan, kjer je nekdaj gospodaril slovanski rod, bi bil popolnoma izgubljen, ker bi bil po tej zagozdi izoliran. Izgubljena je vsa Gorenjska od Bleda navzgor. Najlepši kraji, tisti, na katere sedaj še s ponosom zremo, so potem izgubljeni. Nem ški kapital že sedaj hlepi po vodnih silah, ki jih vidi okrog Bohinja in v katerih so zakopani milijoni. Ali bomo pustili, da še to preide v tuje roke, kar je sedaj še naše? Ali ni že itak vsa industrija v nemških rokah? Rešimo, kar se še rešiti da. Nismo sovražniki raznih ljudskih predavanj, toda pri nas se ne opravi s tem ničesar. Se se lahko rešimo, še je čas, da zavarujemo tisoče Slovencev proti potujče- vanju. Začeti je treba akei j o, ki naj bi gmotno podpirala vse zadeve, ki bi se pričele za ohranjenje slovenske občine Jesenice. Volitve so pred durmi. Savražnik je na delu, zganimo se tudi mi. Le ako napnemo vse moči, ako poženemo narodnostni boj do skrajnosti in se ne bojimo gmotnih irtev — potem ostane občina v naših rokah. In če jo ohranimo sedaj, potem je naša s a vedno, ker nemški naval je ravno sedaj najhujši. Še smo toliko idealni, da upamo najti mož, ki bodo gmotno in moralno podpirali to zadevo. Tisti, ki bo pričel primerno akcijo, bo imel zavest, da je obvaroval najmanj 100.000 Slovencev pred narodnim poginom. Po-snemajmo Nemce, ki pri nas požrtvovalno podpirajo svoje ljudi. Koliko sta že tu storila »Gustav Adolf Ve-rein« in »Stldmark«. In naši občinski možje naj se zganejo, naj delajo dokler je čas. Delo bo veliko in nadčloveško. Ali ne bi občina, ki je ena največjih davčnih občin na Kranjskem, lahko sprožila misel za slovensko meščansko Šolo. To bi bila lepa pot, ki pelje do našega skupnega cilja — slovenske univerze v Ljubljani. Na ta način bomo pokazali vladi dejansko, da stre mimo po izobrazbi in napredku. Toliko smo hoteli povedati slovenskemu in slovanskemu svetu Meje slovenske se krčijo in vedno dalje proti jugu prodira oholi German. Kjer je še nedavno donela slovenska pesem in odmevala po gorah in dolinah, tam se razlegajo že sedaj trdi glasovi tujčevega jezika. Ali je čuda, da nam pada pogum, ako zremo z obupom, s bolestjo in trepetom v bodočnost ? Bodočnost naše lepe Gorenjske je zastrta s črnim zastorom. V Korotanu, v tej zibelki slovenskega naroda, kjer so nekdaj vladali slovenski vojvode in kjer se je nekdaj razlegal zlati naš jezik slovenski, padajo »slovenstva stebri stari«. In sedaj smo na vrsti mi. Neustrašeno bomo stali na braniku kot branitelji slovenstva, vztrajali bomo na svojem mestu, dasi bomo morda krvaveli ii stoterih ran, ki nam jih bo sadal ljuti naš sovražnik. Zavest, da am boste stali ob strani, bratje Siovenei, nas bo vzdrževala v boju na življenje in smrt. Ako nas pa zapustite, bratje, potem boste v doglednem času ćuli izpod snežnobelega Triglava tužni glas: Morituri vos salutant. Vojna na Daljnem Vztokn. John Bali ima zopet vzrok, da kriči in grozi Rusiji z najskrajnejšimi sredstvi. V noči z 21. na 22. t. m. je plnl oddelek baltiškega brodovja, ki se nahaja na potu na Daljni Vztok, skozi morsko ožino La Manche in je tamkaj zadel na več angleških ribiških ladij. Po angleških poročilih je ruska eskadra, ne da bi se poučila, kakšne da so dotične ladje, ne da bi jim dala kak signal, jela streljati na ribiče in je potopila dva ribiška čolna iz Hulla. Na teh čolnih je bilo baje 18 ribičev, ki so vsi utonili. Čisto tako se stvar prav gotovo ni dogodila, kakor poročajo sedaj angleški viri. Brez povoda ruske ladje sigurno niso pričele streljati na ribiče. Mogoče je, da so angleški ribiči jadrali brez luči in v megli in temi niso opazili signalov ruskega brodovja. Rusi so pa nemara z ozirom nato, da so angleški čolni pluli brez luči in brez zastav, da se niso umaknili s pota in niso reagirali na signale, jeli sumiti, da je morda ta tajinstvena tfotila od Japoncev najeta, da izvrši atentat na rusko brodovje in ga skuša uničiti. No, in ta sum bi pač ne bil popolnoma brez povoda. Treba je namreč uvaževati, da so japonski agentje že v KronŠtatu opetovano poskušali, da bi na ta ali oni način onemogočili odplutev baltiškega ladjevja na Daljni Vztok. V spominu bode še, kako so v Kronštatu razni dvomljivi, brez dvoma najeti ele menti poskušali skladišče streljiva, oklopnico „Orel" itd. razstreliti v zrak. Takisto pa je tudi znano, da bodo Japonci napeli vse svoje sile, da popol- LISTEK. Maksim Gorjki: Na dnu življenja. Razmotnvanja. Napisal Fer d. Turna. (Konec.) O Tolstem vemo, da je vedno poln neplodonosnega apeliranja na vladajočo družbo in tudi Gork'j se še ni dvignil preko tega stališča filozofa iz Jasne poljane: v nemi prošnji kaže na te nesrečnike, kakor da bi iskal v naši družbi na pomoč usmiljenih rok . . . Svojim osebam da tako čudovito plastično obliko in jim zna udahniti tolike privlačne sile, da je pričelo tudi meščanstvo opazovati z radovednim očesom te brezimnike. Da jih je pa napravil izvanredne in zanimive — ker naposled so i to le ljudje ka kor mi — v to mu je ulužila tista primes ki smo jo krstili šminka. Ta lavno pa je pri Gorkem — duh, in baš to edino ga spravlja v konti kt i obstoječim socialnim miljejerr S tem pa še nikakor ne trdim, da ti ljudje nimajo mogoče v resnici dobrih misli; pisatelj jim je dal le preveč filozofske oblike. Naj komu še tako prijajo globoke misli in ideje, ali one skvarijo popolnost značaja osebe, ako jih ne damo pravim ljudem v usta. In ta filozofski dih veje iz njegove cele drame, ali je tako fi o niansiran. da je težko soditi, kje ga je preveč, kje ne. Gel igrokaz je napravil name vtis kakor da bi bili le posamezni deli filozofije odeti v nekaj borih cunj in zakrpanih plaščev. Tega seveda nikakor ni jemati tako doslovno, ker dostikrat se filozofira ravno v teh družbah več kakor v marsikaterih najvišjih! Gorkij hoče pokazati, da osebe same ne morejo izpremeniti svojega dosedanjega življenja in pričeti novo, in prav zaradi tega se oklepajo m a terializma, t. j. naziranja, da se izpremeni človek in njegov način življenja šele c izpremembo tistih živ-ljenskih razmer, v katerih živi, da zavisi človek, ves njegov »jaz« le od tega, kar ga obdaja. Te njegove misli bi se dale morda zbrati tako: človek se je rodil v blatu in smradu ali pa so ga vrgle raz lične razmere v to gnjilobo, kjer se J je vdal najrazličnejšim gnjuaobam in podivjanosti ali pa suženjskemu delu, kar vse je izsesalo njegove moči. In če pride naposled kdo, ki mu zna pokazati v vsej svoji luči položaj, v katerem se nahaja; ki mu pokaže, da tiči i v njem nekaj tiste vrednosti, s katero more koristiti celemu človeštvu; ki ga navadi v resnici spoznati smrad, v katerem je d hal doslej — vidimo, da vobče nima več zmožnosti, pričeti novo žit ljenje. Prepozno! — To je rezultat, s katerim zaključuje pesnik, vi morate respektirati človeka že kot otroka, kajti človek — to je nekaj velikega! To je nekaj, kjer tiče vsi začetki, vsi konci. Vi morate uporabiti vse svoje moči, da mu ne daste poginiti, zaradi njega morate žrtvovati celo resnioc, kajti: resnica — to je človek... In Maksim Gorkij pravi dalje, da ne pogrezne noben človek tako globoko v svojem blatu, da bi bile uničene s tem vse kati njegovega poboljšanja. Ali pri tem je treba vaše usmiljene roke, da se dvigne tak Človek iz svojega obupnega položaja. Da more to pokazati, satu pri pelje na oder najnižje ljudi, ki si jih moremo misliti, ljudi, ki niso več zmožni niti iluzij o boljšem življenju. Tatove, vlačuge, goljufe, karto-pirce-sleparje . . . vse te nam združuje na enem prostoru, kjer nam kaže njih medsebojno življenje in razmerje, v katerem živijo napram drugemu svetu. Med seboj žive skupno, dejal bi morda celo komunistično, ker kar si prisvoji kdo na ta ali oni način, to deli rad z drugimi. Ves čut duševne milobe jim je seve že davno izruval neizprosen boj, ki so ga morali prebiti, dokler niso padli do tega, kar so. Kaj čuda, ako je njih edino veselje še: omotiti se z — alkoholom. Vse njegove osebe gomaze v emradljivem močvirju, vse si dele bratski to živinsko življenje. Vse te podobe so le izvržki občne družbe, ki so izgubili že davno vero v boljše življenje. To izgubljeno vero, vero v človeka, ki biva vendar Še vedno v njih, spoznati to vero, tega jih uči star mož, romar, kar ss imenuje sam, ki ne zahteva od življenja ni česar drugega, kakor mu ravno nudi, ki vidi svoj poklic le v tem, da daje padlim pogum k okrepitvi. In po pi sateljevem mnenju smemo dati člo. veku kot tako okrepilno sredstvo celo laž, samo Če more s tem praznovati človek svoj preporod v zopetnega človeka. Temu možu je ime Luka in njegov značaj ima specifično ruski kolorit, ki ga velikokrat srečamo v moderni ruski književnosti in tu zopet pri Gorkem: to je tisti notranji nagon človeka, pomagati komu, žrtvovati se za koga. Luka skuša tdvrniti gledališkega igralca od pijančevanja, mlademu Peplu kaže pot, po kateri mu je izhod iz tega umazanega življenja . . . vsakemu ve polno krepilnih in dobrih besed, ali žal da ostane samo pri — besedah. Iz tega izvaja Gorkij, t. j. iz popolne nemožnosti teh ljuii, pričeti novo življenje, da se mora izpremeniti prej okolica teh l|udi in da |ih samo pridigovanje ne more rešiti njihovega pogina. S tem neha pisatelj in le tuin-tam mu še pade misel na obstoječo družbo, na obstoječ red, ki je zakrivil bedo teh propalio. Tako ae n. pr. pridružuje moderni misli, da vplivajo celo ječe na demoralizacijo človeka! noma onemogočijo prihod baltiškega brodovja na bojišče, bodisi da ga preja še uničijo, ali pa da ga prisilijo s tem, da mu že na potu na Daljni Vztok potope več ladij, k prostovoljni vrnitvi. Da se pa Japonci ne ustrašijo nobenega dejanja, naj si bo še tako drzovito in morda tudi ne baš častno, so, mislimo, že dovolj pokazali tekom te vojne. Admiralu Roždenstvenskemu se torej prav čisto nič ne more zameriti, ako je do skrajnosti pazljiv, zakaj vsaka najmanjša nepaznost bi v danem položaju lahko bila usodepolna za obstanek baltiškega brodovja. Zdi se nam torej, da je bolje, ako je RoŽdenstvenski preveč previden, kakor ako bi bil premalo pazljiv. Sicer pravi nemški pregovor „Blinder Eifer schadet nur", vendar pa je v tem slučaju boljša večja gorečnost, kakor prevelika malomarnost. Obžalovati je sicer s človeškega stališča, da je vsled nesrečnega slučaja moralo poginiti toliko nedolžnih žrtev, ako se pa postavimo na rusko stališče, še to ni takšna nesreča, kakor ako bi bilo z a vratno uničeno vse dragoceno baltiško brodovje s tolikimi tisoči ljudi! Konflikt z Angleško radi gori navedenega dogodka se bo že dal poravnati, baltiško brodovje pa, ako bi bilo uničeno, bi se ne dalo nadomestiti, vsaj v doglednem času ne. Razume se pa, da bodo Angleži na vse grlo kričali in proglašali Ruse za prave barbare, ki kar tako ne mara v svojo zabavo pobijajo nedolžne ljudi. To pa naj nikogar ne moti! Saj še sploh ni dognano, ako morda Albion s svojim krikom in vikom ne skuša prikriti svoje krivde! In morda ni neumestno vprašanje, ki ga stavlja »Reiehswehr«, ako ni to morda bila p a s t, k i jo je nastavila Angleška, ta dobra prijateljica Japonske, da bi izzvala kak konflikt? Z mandžurskega bojišča. General Kuropatkin poroča, da je bilo v noči 23. t. m. na bojišču razmeroma vse mirno. Ruski lovci bo sicer neprestano [vznemirjali sovražnika, a večji boji se niso vneli. Tudi Japonci so opetovano napadali ruske predstraŽe, a so bili vedno odbiti. General Saharov pa javlja generalnemu štabu: Danes dne 22. t. m. ni bilo nobenih bojev a sovražnikom. Naše baterije so tekem dne obstreljevale japonske pozicije pri Linšimpu, ob Šahu in pri Lamatunu, dočim so Japonci bombardirali od naših vojev zavzeti del vasi L;usimpu in Sahopu. V noči dne 25 t. m. se je vnel boj pred našimi pozicijami na Putilovi gori. Sovražnik je opetovano navalil na naše voje, ki so na tem mestu gradili utrdbe. Rekognosciranje naših lovcev južno od Sahopa v isti noči je alarmiralo sovražnika. V Kutijaci so lovci uplenili večjo množino japonskih pušk, orodja in streljiva. Naše izgube so neznatne. Moštvo drugega lovskega oddelka je sovražnika prisililo, da je prekinil delo na Izpremenhi je treba — kakor Že omenjeno — prej okolico človeka, ki ga je morda pripravila do tega, da je recimo: tat. V človeku moramo vzbuditi prej upanje na izboljšanje samega sebe. In celo laži podobe mu smemo podajati, samo če se vzbudi s tem tisti človek, ki odgovarja svojemu času, ki nosi že v sebi celo bitje tiste epohe, v kateri živi, ker Je tako more biti srečen. AH pri tem se nam vzbude nehote novi pomisleki: če bo respektiralo človeštvo zaradi enega morda celo laži, potem vendar ne more napredovati. Na to odgovarja deloma že tudi pisatelj sam: da resnice same ob sebi ne prenaša noben človek. Laž v človeku moramo spoštovati v toliko, kolikor služi v to, da bo bori človek zopet na drugi strani za resnico, to je za rapredek vesoljnega človeškega rod u Stem pa nam tudi podaje migljaj h veliki nalogi, ki jo mora še rešiti moderna filozofija. nasipih. Japonska artiljerija je danea obstreljevala naše predstražs. Pokop v boju aa Putiiovo goro padlih Japoncev, ki ae je izvršil i vojaškimi častmi, je končan. V celem amo pokopali 1500 Japoncev. Velika množioa mrtvih Japoncev pa še leii na poljih pred našimi poiieijami O položaju na bojišču. Berolinski »Lokalanzeiger« poroča: Bitka že itiri dni miruje radi utrujenosti na obeh straneh. Odločitev ie ni padla. V nekaj dneh pa ae zopet prične strašna, krvava borba. Ruske izgube ae eenijo na 40000 mož, izgube obeh armad pa na najmanj 80.000 mož. Rezultat dosedanjega vojevanja je: J a-ponaki poskus, obito rusko desno krilo, ae je ponesrečil, ruska vzhodna armada je rešena iz začasnega nevarnega položaja. Tudi ruski voji, ki so pri Ben-siku prekoračili reko Tajci, ao izven vsake nevarnosti. 16 t. m. so Rusi osvojili Putiiovo goro na južnem bregu reke Šaho. Boj je bil ailno krvav, mož ae je boril proti možu. Ruai so uplenili 11 topov in ao sovražnika zasledovali eno vrsto daleč. Knropatkin ai je opoldne ogledal bojišče, ki je še bilo prenapolnjeno z mrtveci. Vsled nenavadnih naporov ae češče pojavljajo med vojaki duševne bolezni. Ruska armada je trdno uver-jena, da se vojna konča z rusko zmago Sodi se, da se bo lahko sklenil za obe stranki vsprejemljiv mir, čim se ta bitka konča z odločilno rusko zmago. Sedaj drže Rusi skoro brez boja vse pozicije ob reki Saho z vasjo Šftkopu in s Putiiovo goro. Zatrjuje se, da je vzhodna armada zavzela gorski prelaz Vanfunling in brez boja zasedla dolino Talin g. Pred novo bitko. -Rus- javlja iz Mukdena: Rusko vzhodno krilo je 18. t. m. zavzelo pozicije zapadno od Tumenlinskega prelaza in pregnalo Japonce iz vseh eksponiranih točk. Vas Sahopu in postajo Šaho so Japonci zapustili. Pri Linšipu loči sovražni armadi samo še široka cesta. Ruska armada je oddaljena od Mukdena 20 vrst in se opira na izredno močne utrdbe ob reki Hun. Kakor poroča Reuterjev biro iz Tokija, zbirajo Rusi močno armado proti Kurokiju. Ruski kor 20.000 mož straži njegovo vzhodno krilo. Večji kozaški oddelek je prekoračil reko Tajci vzhodno od Bensika. Ruski sprednji voji so že prekoračili reko Šaho in so zasedli vse pod ruskim pritiskom od Japoncev zapuščene pozicije. Ruska armada je vzpričo uspehov, ki jih je dosegla, zelo navdušena in kar hrepeni po novih bojih. Japonci so se umaknili preko reke Šaho in grade tamkaj z vso naglico utrdbe. Izkrcanje Japoncev v zalivu Posjet? Iz Petrograda se poroča: V zalivu Posjet južno od Vladivostoka so se po- Konklave 1.1903. m. (DaAje.) (Dalje prih.) Se tisto uro, ko je bil Leon XIII. izvoljen za papeža, se je pokazalo, da je avtokrat in vse prej kakor sporazumljenju z Italijo naklonjen mož. Kardinalski zbor je bil sklenil, da podeli novi papež na trgu pred Petrovo oerkvijo zbranemu ljudstvu prvi blagoslov z zunanje loggije. Ko jo bil pa Leon XIII. izvoljen, je hitro ta sklep ovrgel in blagoslovil je par sto ljudi z notranjega portala, med tem ko je pustil stotisoč vernih ljudi brez blagoslova, samo zato, ker so stali na — italijanskih tleh! Ko je Leon XIII zasedel pa-peški presto), je bila cerkev zapletena v bude boje. Rusija je bila že 1. 1866 pretrgala vsako zvezo s papežem. V Nemčiji je divjal kulturni boj, ki ga je sicer tako bistroumni Bismarck tako nerodno vodil, da je javile japonske torpedovke. Več japonskih vohunov je bilo ujetih. MnoŠe se znaki, da nameravajo Japonci več vojev izkrcati v zalivu Posjet in z njimi napasti Vladivostok. Angleško-ruski konflikt. že včeraj smo priobčili poročilo, da je baltiško brodovje v morski ožini La Manehe baje streljalo na angleške ribiče in potopilo dve ladji. Is Londona se v tej zadevi ie poroča: Zastopniki ribičev v Huliu so obvestili ministrstvo sa zunanje stvari o »napadu« baltiškega brodovja na njihove ladje. Prvi oddelek ruske eskadre je plul opolnoči v noči s 21. na 22. t. m. mimo ribičev. Ostalo brodovje je došlo kasneje in je takoj naravnalo svoje reflektorje na ribiške čolne ter jelo istočasno nanje streljati. Čoln »Orane« se je potopil. Mrtvi trupli kapitana in prvega častnika, kojima ste bili odtrgani glavi, so spravili v Hull. Od moštva je več ranjenih. Čolna »Monemine« in »Mino« sta se težko poškodovana vrnila v Hull. »Mino« ima 16 poškodb. Drugo poročilo pa zatrjuje, da ste se potopili dve ladji in da je utonilo 18 ribičev. Stvar še ni popolnoma jasna, vendar pa bo jo Rusiji sovražni listi že pograbili, da bi jo izrabili proti Rusom in čimbolj razburili razburljive živce angleške javnosti. Vsi listi pišejo skrajno sovražno proti Rusom, nazivljajo jih barbare in morilce, dasi še stvar sama ni pojasnena, kako se je prigodila. »Daily Mail« in »Morningpost« naglašata celo, da je ta dogodek naravnost že »casus belli«, in poživljata vlado, da na; nastopi skrajno brezobzirno proti Rusiji. Navzlic tej hujskajoči pisavi angleških listov pa je gotovo, da se konflikt mirnim potom poravna, ne zdi se nam torej vredno, da bi beležili številne izbruhe sovraštva proti Rusiji v angleških časopisih. Med tem je baltiško bredovje že dospelo v francosko pristanišče Cher-bourg, kjer ss preskrbi z novo zalogo premoga. Deželni zbori. Celovec, 24. oktobra. Sprejela so se razna poročila stavbnega odseka, tako glede deželnih prispevkov za odstranitev ruševja in gramoza, ki ga je poplava navalila v Jonski dolini, zaradi preložitve ceste pri Sv. Štefanu v La-hodski dolini, v zadevi novega mosta čez Dravo pri Spitalu itd. — Poslanec dr. Lem is ch je poročal o poslovanju deželne zavarovalnice zoper požar. Zavarovalnica je izkazala za leto 1903 primanjkljaja 25.113 kron, ki se je moral prevzeti na deželne fonde. Obenem se je dovolilo zavarovalnici tudi za prihodnja leta po 25.000 K v pokritje primanjkljajev. Posl. Grafenauer je zahteval pojas nila o upravnih zadevah v tej zavarovalnici. — O prošnji zveze koroških učiteljev za zvišanje petletnic se ni razpravljalo, temuČ se je deželnemu odboru naroČilo, naj poizveduje o potrebi in načinu, kako bi bilo zvi- bil v naprej izgubljen. Švica je bila 1. 1873 papeževemu nunciju ukazala, da se spravi čez mejo. Avstrija je bila nejevoljna, ker je bil Pij IX. preklel njene temeljne zakona. Francija je jezno gledala v Rim, ker so dobivali franooski duhovniki z Rima migljaje, da agitirajo proti republiki in za bourbonskega pretendenta. Angleška je srdito sovražila rimsko oerkev, ker je papež Pij IX. javno zagovarjal irske »fenierje«, ki so vodili boj proti Angležem, tako da je Gladstone papežu Piju javno očital, da je pajdaš in sokrivec roparjev in morilcev. Cerkev je bila ob smrti Pija IX. podobna potapljajoči se ladji; bila je politično in moralično, materijalno in duševno bankerotna in pravo čudo je, da se je Leonu XIII. posrečilo, jo rešiti propada in ji pomoči do nove veljave in do novega ugleda. Leon XIII. je s pomočjo svojega državnega tajnika kardinala Frane-hija in s podporo kardinalov Galim- šati učiteljske plače kakor tudi o finančnem vplivu takega zvišanja in o pokritju. O svojih poizvedbah mora deželni odbor poročati deželnemu zboru v prihodnjem zasedanja. — Posl. Grafenauer je utemeljeval svoj predlog zaradi preložitve ceste iz MeŽe v Lji-buče in zaradi razširjave ceste iz Šmar jete v Velikovec. Prvi predlog se je izročil stavbnemu odseku, drogi pa se je odklonil. Lvov, 24. oktobra. Deželni maršal grof Badeni je govoril posmrtnico pokojnemu načelnika poljskega kluba, viteza Javorskemu. V svojem govoru je poudarjal, da je pokojni razumel biti voditelj, spoštovan od svojih pristašev, čislan od svojih nasprotnikov. V znak žalosti se je seja zaključila. Apolinar vitez Javorski t. Lvov, 24. oktobra. Pokojni se je rodil leta 1825. Po dovršenih juridičnih študijah je vstopil leta 1846 v državno službo, v kateri je ostal do leta 1874. IDržavni in deželni poslanec je bil od eta 1870. Leta 1888 je bil izvoljen za načelnika državnozborskemu poljskemu klubu. Leta 1891 je postal tajni svetnik, leta 1893 je bil pozvan v koalicijsko ministrstvo, a tudi v začasno Kielmanseggovo ministrstvo so ga pozvali leta 1895. Pokojnik je bil zelo čislan politik, ki je sicer redkokdaj govoril, zato pa mnogo mislil in posredoval. Lvov, 24. oktobra. V vodstvu poljskega kluba se bo sedaj začel hud boj za nasledništvo pok. vit. Javor-skega. V poštev za to mesto pridejo dosedanji načelnikov namestnik grof D z i e d u s z v c k i, vitez Abraham o-wicz, dr. pl. Bobrzvnski in grof Wodzicki. — V deželni zbornici se je danes govorilo, da se Javorskega mandat ponudi bivšemu ministrskemu predsedniku grofu B a d e n i j u, ki naj bi potem prevzel tudi vodstvo poljskega kluba. šolska reforma na Nižjeav-strijskem. D u n a j, 24. oktobra. Proti famozni šolski reformi Lueger Gessmann so se vendar začele oglašati napredne občine. Občinski svet v Badnu je sklenil protest proti predlogi in peticijo na cesarja, naj se reforma ne potrdi. Dr. Pacakov govor. Praga, 24. oktobra. Kakor Že povedano, je imel včeraj načelnik Češkega kluba, posl. dr. Pacak v Časlavi govor o položaju. Najprej je govoril o vedenju čeških agrarcev in o razmerju čeških strank med seboj ter je tožil, da so širše mase tako pomanjkljivo politično izobražene in da se Še toliko veruje v fraze. Glede obstrukcije je izjavil, da je zanj le bojno sredstvo ki ga je po vladajočih razmerah ali rabiti ali pa opustiti. Odločitev o tem se mora prepustiti poslancem. Vmešavanje volilcev in javnega mnenja je ravno tukaj že veliko škodovalo. Poslanci nosijo vso odgovornost, zato pa morajo imeti tudi proste roke. Končno je podal znano izjavo, da Čehi stoje sedaj še tam, kjer so bili ob zaključku bertija in Nine tekom kakih 10 let poravnal skoro vse konflikte z raznimi državami in d. pr. v boju z Nemčijo dosegel najsijajnejši triurni. Pokazal je pri tem izredno diploma-t Čno spretnest in politično izvede-nost. Pri tem je imel vedno pred očmi jasni načrt: utrditi in povečati vpliv katoliške cerkve na razne države in pridobiti te države, da bi postala Italija izolirana in da bi se moda obnoviti cerkvena država. Tudi notranja organizacija rimske oerkve je bila ob smrti Pija IX. v najobupneišem stanju in Leon XIII. je poskusil, da tudi tu napravi red. Imenovanje koreniti reforanaci)i in moderniziranju naklonjenega škofa Newmanna za kardinala se je po pravioi smatralo za dokaz, da je Leon XIII. akceptiral Newmannov program. Temu so se uprli jezuvitje in vsa njihova jeza ae je osredotočila na papeževega državnega tajnika Fra-nehija, Češ, da je ta vplival v omenjenem smislu na papeža. Leon XIII. je 1. 1878. nekemu redakterju jezu- zadnjega državnozborskega zasedanja. — Neki volilec je vprašal poslanca, ali bi ne bilo vendar bolje, delati dr. Korberja z normalno opozicijo večje neprijetnosti nego z obstrokcijo. Dr. Pacak je odgovoril, da je obstrukcija le sredstvo, ne pa program. Sicer bo pa šele zveza sklepala o taktičnem na stopanja Mladočehov. Zborovalci so izrekli govorniku popolno zaupanje in svobodo za bodočo taktiko. Ogrsko-hrvaški drž. zbor. Budapešta, 24. oktobra. Nada ljevala se je debata o italijanski trgo vinski pogodbi. Govorila sta poslanca Lendl in Babo ob popolni malomar nosti zbornice. Posl. Varady je slovesno preklical neki Žaljiv medklic na pram trgovinskemu ministru v sobotni seji. Trgovinska pogodba z Nemčijo. Dunaj, 24. oktobra. Poslanik v Berolinu, pl. Szogyeny, ki je imel pred svojim odhodom dolgo posveto vanje z drž. kancelarjem grofom B u lowom, je prišel na Dunaj, kjer seje posvetoval z grofom Golachovvskim in dr. Korberjem. Potem seje od peljal v Budapešto, da se tudi tam posvetuje s vplivnimi državniki. Posvetovanja so posvečena novi trgovinski pogodbi. Pogajanja bodo vsekakor težavna in dolgotrajna, posebno pri ureditvi živinske carine in prometa z Živino. Budapešta, 24. oktobra. Dane* je bil sklican ministrski svet zaradi trgovinske pogodbe z Nemčijo. Poprej pa je cesar sprejel v daljši avdijenci ministra grofa Goluchowskega in grofa Tis z o. Poslanik S z o g y en y se je posvetoval v zbornici z ministrskim predsednikom in ministrom grofom Khuen-Hedervaryjem. Avstrija in Italija. Rim, 24. oktobra. Bivši državni tajnik zunanjih zadev, B a c c e 11 i, je imel danes v Tivoliju na banketu, ki so mu ga priredili njegovi volilci, po litičen govor, v katerem je z zadoščenjem pozdravljal sedanjo zunanjo poli tiko in obnovitev trozveze ter izjavil, da se mora nezaupnost na pram A v a tr o-O grški že vendar enkrat opustiti. Afera namestnika barona Handla. Zadar, 24. oktobra. Vsi hrvaški poslanci in tudi oba srbska državna poslanca za Dalmacijo so sklenili, da se v državnem zboru takoj pridružijo češki obstrukoiji. — Grof Capo ga, edini deželni poslanec, ki se ni pridružil akciji soper barona Handla, je dobil od svojih volilcev poziv, naj odloži deželnozborski man dat pa tudi predsedstvo trgovinske zbornice v Dubrovniku. Iz Srbije. Belgrad, 24. oktobra Danes se je otvoril liberalni kongres, ki se ga je udeležilo nad 300 eseb. Za Dali« v Dt-ilooi. vitskeg*. lista »Civilta Cattolica« re ke), da je pripravljen lotiti se v družbi s Franthijem boja proti |etu vitom za reformiranje in moderniziranje oerkve. St«ri mesece potem je bil kardinal Franehi zastrupljen. Fra nehi je v cerkvi Sa Mana in Cam pitelli moral blagosloviti novega nadškofa neapoljskega. Bil je vroč poletni dan in ceremonija je bila dolga. Franehi je prosil za čašo limonade. Prinesli bo mu jo, a komat jo je izpil, se je zgrudil na tla in stresla ga je taka mrzlica, da se je mislilo, da umrje pred altarjem. Umrl je — naslednjega jutra, v najlepši moški starosti in truplo je postalo vse črno, jasen dokaz, da je bil prvi državni tajnik Leona XIII. zastrupljen. Kardinal knez Hohenlohe ni nikdar prikrival svojega prepričanja, da je bil Franehi zastrupljen zatega del, ker je hotel cerkev reformirati. (Dalje prih,) Priloga „Slovenskomu Narodu" št 244, dne 25. oktobra 1904. predsednika je bil izvoljen Rib ara e. Ta je predlagal, naj te liberalna stranka prekrsti t narodno stranko, kar je bilo tudi s veliko večino sprejeto. Sabški okraj je bil proti preosnovi, vsled česar so njegovi odposlanci zapustili kongres. Potem se je v posebni resoluciji ob sodila zunanja politika ter se je zahtevalo sa umore v Maeedonijt maščevanje. Ena skupina je predložila resolucijo, da stranka obsoja umor kraljeve dvojioe. Ker Ribarae te resolucije ni dal na glasovanje, je tudi dotična skupina zapustila zborovanje, tako da je dosedanja liberalna stranka razpadla na tri nove skupine. Bel g rad, 24. oktobra. Kasač ij-sko sodišče je potrdilo obsodbo tajnika bivšega kralja Aleksandra, dr. Petro nje vica, ki je bil zaradi poneverjenja obsojen v 18mesečno ječo. Devetmesečni preiskovalni zapor se mu všteje v kazen. Bel grad, 24 oktobra. Ogrske trgovce sta sprejela finančni in gospodarski minister. Zvečer so jim belgrajaki trgovci priredili banket O Kreti. London, 24. oktobra. Vrhovni komisar na Kreti, grški prine Juri, je izjavil v Kodanju nekemu dopisniku: »Kar se tiče rešitve kreČan-skega vprašanja, ne dvomi niti kre čanBko prebivalstvo niti jaz nad tem, da se Kreta mora združiti s Grško. Seveda se lahko zgodi, da bodo velesile drugačnega mnenja, potem pa nastane vprašanje, ali kre čsnsko prebivalstvo ponujeno ureditev sprejme ali odkloni. Toda združitev Krete i Orško je po mojem mnenju edino pravo, pravično in obenem tudi dobro sredstvo za mirne in redne razmere.« Dopisi. Iz Moravč. Slušajoč očetovski svet »Slovenčevega« dopisovalca, da naj bolj skrbim za obstanek in svojo prihodnost, mi je manjkalo časa za dopisovanje. Ker imam lopet nekoliko časa, hočem navesti nekaj podrobnosti o shodu, ki ga je priredilo katoliško društvo dne 9. t m. Ker ae liberalci niso upali blizo, so se zvedele njegove podrobnosti le počasi, zato naj nam častiti dopisovalec ne zameri te posne spopolnitve. Prav pezno se je shod javno razglasil. Dne 9 t. m. smo čuli raz leoo pri »prvi« maši, da bo popoldne shod v graščini državnega in deželnega poslanca Povzeta. Pri deseti maši pa io se povedale podrobnosti, da pridejo poročat poslanci, ki smo Jim flkasali pri zadnji volitvi ssupanje. Kakor smo zvedeli is časnikov, je bilo udeležencev 400 ali 500, in to iz vsega brdskega okraja. To število se nam liberalcem zdi premajhno, ker so bili med zborovalci tudi šolski otroci. Govorov si možje sicer niso mogli vseh zapomniti, vendar pa se je nekaj katoliških prislovic otelo pozabljivosti. — »Uradniki so tako ošabni in prevzetni, da si upajo jemati velike plače za svoje brez dalje. 50% se jim mora vzeti sa izboljšanje učiteljskih plač, 50°, pa za izvršitev nujnih predlogov. Povrh so ps še tako arogantni, da ne puste nikomur, da bi smel v uradnih pro itorih razgrajati in psovati.« — Da pa pokažejo, kaj je prava prostost pri uradih, so sklenili, da se bode od sedaj naprej ms sevalo zastonj za vsakogar, ki prirogovili v župnišče in pobije nekaj šip; odpustila se mu bode tudi bira in prispevek k škofovi gimnaziji. — »Najboljšemu kmetu se slabeje godi ko naj slab šemu učitelju«, — vendar pa pri voščijo zadnjim zvišanje plač, a denar naj da Rotsohild. Ko so si po slanoi olajšali srce, se je pričelo drugo dejanje: Rezolucije: Župan Mlakar is Črnega grabna: Državni in deželni poslanoi naj delujejo na to, da se kamniška Železnica spelje po njih dolini. Ker so bile vse rezolucije soglasno in navdušeno sprejete, je vrli g župan kar ko) naročil vagon fi> postaja Loka. Novoizvoljeni podžupan drtijske občine želi, da bi se ustanovilo sodišče v Mo ravčah. Hišni red mu določijo o prihodnjem zborovanju. Peški župan, ki ne more urediti občinskih potov, Želi novo cesto na Vače. Te rezoluoije so predla ga I ci samt — prebrali, spisali ■eveda ne. Zdaj je pa sledil višek navdušenja. Ker se je moravškemu Županu vsa komedija menda zdela preaeumna — bil je v prejšnjih letih 12 let Župan brez gospodov — nikakor ni hotel iti v ospredje, da bi dobil »oegelo« za rezolucijo, moral ga je prevzeti njegov namestnik, občinski svetovalec Janez Bergant. Ta ga vsame v roko, gleda, poskuša — mrzel pot se mu polije po čelu ter vzdihne: »Kdor je to spisal, naj pa Še prebere!« Rdšilni angel v osebi moravškega občinskega tajnika — g. škerjtnoa — ga reši saooprane resolucije in — jo prebere. Med zborovanjem so šivali liberaloe v žaklje, naš miroljubni dušni pastir je pa vpil s svojimi pobočniki: »Dol ž njimi!« Tako so jih popolnoma uničili. Za sabelo je še ispregovoril vrli občinski tajni* in med drugim rekel: »Nismo se zbrali v tukajšnjem gradu v strabu pred liberalci. Mi se upamo nastopiti sredi Moravč.« To so pa moške besede! Naj verjame, da nam je to šlo prav do srca, ker nas veseli, da nas morajo vendarle vpošte vati, da čutijo že potrebo sklicevati shode. O primernem času še primer neji odgovor! Dnevne vesti. V Ljubljani, 25. oktobra. — Imenovanja. Davčna pristava gg. Edvard Vencajz in Rudolf Klačna sta imenovana za kontrolorja. Za davčne pristave so imenovani gg. Filip Slavič, K a rel Šiška in Ivan Cirk. — Značilna čestitka. Dunajski župan dr. Lueger je praznoval včeraj svojo 60 letnico. Menda je bil najžalostuejši dan v njegovem življenju, kajti brezprimerno kolosalna demonstracija, ki so jo delavoi priredili proti njemu v nedeljo popoldne, mu je temeljito pokvarila vse veselje. Kdo in kaj je Lueger, pač ni treba pripovedovati. Mož je v službi rimskega klerikalizma in dvorne kamarile in vodi tisto armado, ki naj spravi pod gospodstvo sablje in zakrivljene palioe vso drŽavo in naj zamori vse pridobitve, po katerih je monarhija postala vsaj navidezno nekoliko podobna modernim državam. Da je Lueger kot kolovodja reakcije kranjskim klerikalcem simpatičen, temu se pač ni čuditi. A Lueger ni samo sovražnik vsakega napredka, nego tudi sovražnik Slovanov. Na Dunaju je z Wolfom in z Derschatto strmoglavil Badenija, in je danes svest zaveznik nemških nacijonal-oev. Kot župan je prisegel, da se bo vedno bojeval proti Slovanom za ohranitev samonemškega značaja Dunaja in dosegel je, da so danes Slovani prinoipijelno in po zakonu izključeni od vsake službe, ki jo oddaja dunsjska občina. Kaj takega doslej niti najisgrizenejši nemški na-oijonaloi niso storili. In temu možu je dr. Šusteršič v imenu klerikalne stranke čestital k njegovi šestdeset I e t n i c i. To je javen škandal Kaj bi ljudje rekli, ko bi naša stranka o taki priliki oficijelno čestitala dr. Dersehatti, ali pa baronu Sohweglu, kateri ima za gospodarske koristi Kranjske neoporečne zasluge? »Slovenec« bi nas tsko bombardiral z izdajalci in odpadniki, da bi se kar tema delala, sami pa slovesno in oficijelno čestitajo zagrizenemu sovražniku Slovanov in se še identifikujejo s njegovim delovanjem. — „Živel nad apostol goreči, Hren II« pa tudi se weči I" tako je zaklical župnik v S mart n u pod Šmarno goro, kakor poroča „Domoljub", škofu Antonu Bona-venturi, „ko so Marijine hčere naredile živ venec okoli svojega škofa." No, radi bi videli, kakšen je bil ta „živ deviški venec," ki so ga naredile „pred Hrenom II." zarjavele tercijalke, ki so v življenju že vse izgubile in jim sedaj še edino preostaja deviškočista ljubezen do božjih namestnikov I Nebeško lep je moral biti ta prizor, ko je zrl apostol Hren II. na ta dehteči deviški venec! Gotovo je bil prevzvišeni n skrivnostno-sladko ginjenu ob tem divnem pogledu. In prepričani smo, da bi se Tomaž Hren obrnil od zavisti v svojem grobu, ako bi vedel, kako lahko je delo njegovemu nasledniku Hrenu II. „vračati" Slovence h Kristusu kralju, ko ga pri tem podpirajo takšni „živi venci." Anton Bonaventura — Hren II.! To jo je pogodil šmartenski Župnik, ko je škofu Tonetu nadel to ime! Kakor je nekdaj škof Tomaž „blagega spomina" vodil krivoverne Slovence z ognjem in mečem nazaj v naročje edino zveličevalne matere katoliške cerkve, nazaj h Kristusu kralju, kakor je Hren sežigal na grmadah slovenske knjige, prav tako bi tudi sedaj škof Tone rad spreobračal tiste Slovence, ki se nečejo pokoriti njegovi krivi palici! Toda ta posel mu ne gre, kakor je videti, baš gladko izpod rok. »Grmade svete" so že sicer gorele, na katerem so se sežigale slovenske knjige, toda ne s tistim uspehom, kakor za časa Tomaža Hrena. Slovenskih knjig še ni iztrebil najnovejši slovenski apostol in predvsem pa še vedno izhaja „Slovenski Narod", ki je glavna ovira, da se slovenski narod še ni vrnil v celoti nazaj — „h Kristusu-kralju". Ne, ne, Škof Tone, v tem oziru pa še niste dosegli svojega vzornika — Tomaža Hrena, preko slovenskih poljan še ni zavel smrtni dih, kakor za Časa ..prvega apostola Slovencev". Ej, apostol Tone, naredite vendar grmado in sežgite na njej „Slovenski Narod" potem nemara res postanete Hren II. In pomislite, kako veličasten, bajnokrasen prizor bi to bil, ko bi okoli grmade plesali „živi venci" Marijinih devic in peli „Te Deum", da je odstranjena zadnja ovira, da se Slovenci ne vrnejo nazaj „h Kristusu kralju", kakor nekdaj pred 400 leti. Dokler se pa to ne zgodi, dotlej pa lahko mirno sniva svoj stoletni sen Škof Tomaž Hren, Anton Bonaventura ne more z njim konkurirati in zatemneti njegove slave 1 — Poročil se je prsktični zdravnik v Cerkljah gosp. dr. A v g. M a v r, z gdč. F r i d o F i n k o v o iz Kranja. — Za Vegov spomenik, so darovali: grof Harrach na Dunaju 50 K, stotnik P. pl. Lfi\>lholz v Mo-nakovem 10 K, pešpolk št. 17 v Cd lovcu 200 K, generalni intendant in sekcijski šef Fran Caucig na Dunaju 10 K, dr. K. Hieraohe v Železnikih 5 K, deželno sodno predsedstvo v Ljubljani zbirko 57 K. — Narodna čitalnica \ Ljubljani vabi svoje člane na jour-fix, kateri bode jutri zvečer ob polu 9 uri v mali dvorani »Narodnega doma«. — Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju je na svojem prvem občnem zboru izvolilo za tekoči zimski tečaj sledeči odbor: Predsednik: Lovše Anton, stud. phil.; podpredsednik: Stibler Miloš, stud. phil; tajnik: Breznik Josip, stud. phil.; blagajnik: Ražek Ivan, cand. iur; knjižničar: Premrl Ciril, stud. phil.; arhivar: Luznar Jakob, stud. iur.; gospodar: Ravnik Rudolf, stud. iur.; namestnika: Mastnak Leopold, stud. phil., in Pikuš Ivan, stud. phil,; pregledniki: Babnik Miroslav, oand iur., Dolenec Matko, stud. phil., in Pivko Lud, stud. phil. — Zabavni večer. »Slovensko planinsko društvo« priredi dne 26. t. m. v restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani zabavni večer, na katerem bo predaval gosp. ravnatelj Ivan Šub.c o Vezuvu. Zanimivi predmet predavanja bode gotovo privabil mnogo občinstva na ta zabavni ve čer. Vstop imajo člani »Slov. plan. društva« in vpeljani gostje. Začetek ob 8 uri. — Mednarodna panorama. Prva zanimivost za vsakogar, ki pride v Rtm, je vsekakor velikanska cerkev sv. Petra, ki je takorekoč muzej sloveČih kiparskih in slikarskih del. Samo nagrobni spomeniki raznih papežev so dela velike materijalne in umetniške vrednosti, tako da bi pač zaslužila, da kaj boljšega ovekovečajo, kakor »nezmotljive« nasilnike in preŠestuike. Potovati po teh ogromnih cerkvenih prostorih je res pravi umetn ški užitek, ki bi si ga naj privoščil vsak v panorami, kdor ne pride v Rim. Dobro zadet je tudi sedanji papež Pij X., sedeč na stirodobnem prestolu. Prihodnji teden se razstavi velezanimivo poto vanje na Spicberge, Grenlandijo in z Nansenom v pokrajino večnega ledu. — Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem dežel, sodišču. 1.) Jožef Vilfan, čevljarski pomočnik, je na Spodnji Luši Petra Perento z nožem v desno stran prsi sunil, ker ga je ta izzival. Obsojen je bil na 5 tednov ječe. 2.) Italijanski delavec Anton CV meli je svojemu opekarskemu mojstru Avguštinu Bulfanu v Dvorski vasi med tem, ko je ta spal, izmaknil iz žepa 10 kron in iz hlač 11 K; ta denar je potem v družbi svojega tovariša zapil. Obsojen je bil na 6 tednov težke ječe. 3) Leopold Stanko, sedaj pekovski vajenec, je v Času, ko je bil še tiskarski učenec v Kamniku, vzel več knjig in pisarniškega orodja in iz zaklenjene prodajalne 8 K gotovine. Kot raznale- valec kruha je Antonu Vovku v Trstu poneveril skupilo; skušal je tudi nabiralnik pri neki kapelici v Podgori z dletom odpreti. Vlomil je v zaklenjene prostore okrajne hranilnice v Kamniku kakor tudi v zaklenjeno hišo TomaŽa Stražarja, a je bil v obeh slučajih od-poden. Kot raznašatelj kruha v službi Jožefa Prelca v Kobilju je prišel k trgovcu Mihi Raubarju, češ, da ga je poslal gospodar, naj pobere kupnino za kruh, 57 K 84 v. in vrh tega mu je Še izvabil 27 K 84 v. vredno obleko; potepal se je vrh tega več časa brez dela po Trstu. Obdolženec, kateri ni česar ne taji, je bil na 6 mesecev težke ječe obsojen. 4.) Zaradi razža-ljenja Veličanstva in beračenja, je bil Jožef Verdir, Čevljar iz Lancovega, na 2 leti težke ječe obsojen. 5.) Nekdo je prišel orožnikom naznanit, da se mislijo fantje iz Setnika in Polhovega gradca tepsti. Takoj je prišel orožniški postajevodja na lice mesta ter prepodil fante iz Setnika, na to pa tekei za brati Francetom, Lovrencom in Antonom Hribernikom iz Briš, veleČjim, da naj počakajo. Ujel je Franceta Hriber nika, a ta ga je začel zmerjati z be sedami: „Prokleti hudič, kaj pa imaš z nami, saj so oni začeli; če imaš kaj, nazuani sodniji!" Vsi bratje Hribernik so začeli vpiti in France je orožnika sunil s pestjo, nakar mu je ta napove dal aretacijo in ga prijel za levo roko, a v tem trenotku mu priskočita brata na pomoč, da bi ga oprostila. Ko je ta opasnost položaja spoznal je spustil Franceta, stopil par korakov nazaj, na stavil puško ter pripomnil, da bo rabil orožje, če se France ne pokori. A bliskoma je France zagrabil puško, pri čemer sta mu pomagala brata. V tem ko je orožnik segel po sablo, so mu puško iz roke iztrgali, Lorenc jo je zagnal čez neki zid, pri čemer se je zvil bajonet in poškodovalo kopito. Sedaj ae je vnel s Francetom boj za sablo, orožnik ga je vlekel do kapla nije, in ga skušal potegniti v vežo, da bi ga ukrotil. Na Francetovo zahtevo so bratje prinesli puško. France je z nasajenim bodalom sunil skozi napol odprte vezne duri proti posta,evodji, pa ga k sreči ni zadel. France je nato odskočil kakih 10 korakov nazaj, ter dal bratu Lorencu puško, ki je ž njo delal, kakor bi hotel streljati, rekoč: i hudič, sedaj sem pa jaz žandar, te bom precej ustrelil lu Postajevodja tudi sedaj ni izgubil poguma, ter je s sablo naskočil Hribernika. Fantje so zbežali, drugi dan pa je France prinesel puško v domobransko vojašnico v Ljubljano, kjer so ga prijeli. Sodišče je obsodilo Franceta na 18 mesecev, Lorenca na 4 mesece in Antona na 2 meseca težke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem. — Samomor. Pri Sv. Duhu pri Škofji Loki se je najbrž zaradi rodbinskih razmer obesila 501etna posestnica Marija Hartman. — Napad v cerkzi. V župni cerkvi v Devinu je kmet Gropuzzo z nožem napadel svojo bivšo zaročenko Marijo Main. Dekle je hudo ranjeno na roki. Napadalca ho zaprli. — Defravdant Marmo-glia, bivši sodni kancelist v Trstu, ki je poneveril v družbi nekega Galiga-richa 247.000 K damama Lorenzetti, na kar sta oba zbežala na otok Krf, se je včeraj vrnil v Trst in prijavil sodišču. — Štrajk gimnazijcev. OsmoŠolci goriške gimnazije so uprizorili v šoli demonstracijo proti suplentu dr. D u rs tu, ki je poučeval zgodovino, ter so zapustili šolo. Uvedla se je preiskava. — Poskus umora in samomora v Trstu. V restavraciji »Air Abbondanza« v Trstu se je zgodil včeraj popoldne poskus umora in samomora. Mehanik Vinoenoij Basilisco je dal v gostilno poklicati svojo ženo K milijo, od katere je ločen že več mesecev. Emilija, ki ima neki o zakonski zvestobi prav slabe pojme, je prišla in njen Vincencij jo je poskusil ustreliti. Na srečo jo je le slabe zadel in je krogla obtičala v nedrih za srajco. Vincencij je potem nastavil revolver sebi na sence in us'relil, a se le ranil. Ko je hotel drugič nase ustreliti, mu je natakar izbil revolver iz rok. — Nesreča. V Jaguečdolu pri Kočevju je 54Utna Marjeta Tedesko sekala drevo. Kno drevo je padlo tako nesrečno nanjo, da jo je ubilo. — Čigav Je voz T Pred približno dvema mesecema je pripeljal neki hlapec h kovaču K u n s 11 e r j u v Gradišče majhen Štirikotni voz v popravo, a od tedaj ni nikogar po voz. Lastnik se poziva, da pride ponj. — Z lopato po glavi je bila dne 21 t. m. tepena delavka Marija Svigljeva, stanujoča v Trnovskih ulicah št. 21. Njen sostanovaleo A. F. je bil prišel domov pijan, in ker se ni mogel nad drugim znositi, je začel pretepavati Svigljevo, na katero ima že dlje časa srd. Natepel jo je tudi po rokah in jo lahko telesno poškodoval. Moža je bil razburil »Lah«. — Ponesrečil je pri posest niku Strgsrju v Zakotu pri Mrežicah službujoči 70 letni hlapec Fran Ko-ritnik. Starec se ga je bil v neki gostilni do dobra nalezel. Domov grede je padel v vodo, ki ga je odnesla v Savo in potem — kdo ve kam. — Zaradi „nepokoričine" je bila ainoči v »Zvezdi« osuvana M. U, delavka v tobačni tovarni. Doh tel jo je bil delavec Jožef Rsvnohrib in se ji začel ponujati sa spremljevalca, kar je pa U jeva odklonila, To pa je Ravnohriba tako raskačilo, da jo je osuval U. Bi je sunke revanžirala z zaušnico. Nadaljni razvoj te afere je preprečil policijski stražnik. — Sod eksplodiral. Danes zjutraj je neka goatilničarioa v Sv. Jakoba okraju naprosila delavoa J Š, da bi pogledal v kleti sod, v katerega je hotela natočiti vina, ako je čist. V sodu je bil preje Špirit, kar mu je pa pozabila povedati. Delavec je prižgal v to svrho svečo in posvetil v sod. V istem trenotku ao se pa vneli plini, ki so z močnim pokom sod eksplodirali. Delavca je vrglo v steno, ne da bi ga bilo kaj poškodovalo. Tudi hiša se je tako pretresla, da je popokalo 17 šip. Detonaoija je bila tako močna, da so jo čuli skoraj po celem šentjakobskem okraju. — S ceste. Danes zjutraj je pripeljal v mesto posestnik Štefan PetkovŠek iz Stare šrange pri Vrhniki voz cunj. Na vogalu »Figovčeve« gostilne se je konj ustrašil električnega voza, zavil v stran in pri tem zlomil oje in tudi voz se je v sredi pretrgal. — Delavsko gibanje. Včersj se je peljalo skozi Ljubljano v Ameriko 60 Grkov in 100 Hrvatov, nssaj pa je prišlo 90 Hrvatov. — 60 No-tranjcev je šlo v ogrske šume. — Na Westfalsko se jo odpeljalo 90, nazaj pa je prišlo 70 delavcev. — V Hru-šico je Šlo 40 Macedoncev, nazaj jih je pa prišlo 60. — Izgubljene in najdene reči. Na južnem kolodvoru je bil izgubljen, oziroma najden dežnik, žepni nož in steklenica kompota. — G. Marija Maškejeva je izgubila zlato brožo z granati, vredno 6 K. — Ljubljanske društveno godbe koncert se vrši jutri zvečer v restavracijskih prostorih hotela »Ilirija«, Kolodvorske ulice. Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 30 vin. — Hrvadke novice. — Demonstracije sa splošno volilno pravico so uprizorili v nedeljo v Zagrebu socialni demo-kratje, ker je bil ljudski shod prepovedan. — Geza Matašić je naznanil iz Pariza nekemu svojemu prijatelju, da pride za nekaj časa k njemu v Zagreb. — Narodni zastavonoša is vojne 1848 proti M a d j a r o m, 911etni Miloš Simin, je umrl v Bački. — Zaradi znanih izgredov v Samoboru se vrši že skoraj 14 dni sodna razprava, pa še vedno ni zaključena. * Najnovejše novice« — Propad tvrdke Geiringer na Dunaju ima za posledico, daje Že cela vrsta večjih podjetij napovedala konkurz, in sicer samo v enem dunajskem okraju kar Štiri tvrdke s 70.000 do 300.000 pasivami. V Brnu je is istega vzroka propadla tvrdka Schwarz s 450.000 K pasiv in G. Deutsch s 150.000 K pasiv. — Jennerjeva družba se vede v zaporih mirno, le Flick se je skušal obesiti, kar pa je straža preprečila. Vsega poneverj enega, oziroma ukradenega denarja je bilo 284.900 K, a dobili so že nazaj 274.545 K, tako, da še manjka le 10.455 K. MaŠinist Stockert v Reki, kateremu je Flick v pijanosti povedal, da ima Jennerjev denar, dobi 10.000 K nagrade, dočim se 3700 K razdeli med ostale osebe, ki so kaj pripomogle, da je prišla vsa družba pravici v pest. — Poneverjalec Taussig. Prvotno se je naznanilo, da se je pri Taussigu, ki je poneveril 700.000 K, našel še ves denar. Sedaj pa so upniki obveščeni, da se je pri Taussigu dobilo le 13.000 frankov in 700 K. — Precej hud potres so imeli 23. t. m. po Danskem, Švedskem in Norveškem. ♦ Najdalje telefonske linije. Do sedaj so bile najdalje telefonske linije Nevv Vork-Chicago in Pariz Rim; iste so dolge vsaka približno 1600 kilometrov. Telefonska linija Be-rolin Pariz je dolga 1200 kilometrov, toda iz Berolina je možno preko Pariza telefonirati tudi v Bordeau\ (1800 kil.) in v Marsiljo (2100 kilometrov). Sedaj nameravajo pa ustanoviti v Severni Ameriki telefonsko linijo med New-Yorkom in St. Frančiškom, ki bo dolga 5000 kilometrov. Da se boli ta linija rentirala, je težko reči. Pogovor 3 minut med New Vorkom in Chicagom stane okoli 00 frankov. Za pogovor tudi 3 minut se plača na Črti Berolin-Pariz le 0 frankov. 1 Kdaj se je treba ženiti in možiti ? O tem predmetu je predaval nedavno na vseučilišču v Londonu profesor Mitohel. Predavatelj je zastopal stališče, da je treba stopiti v zakon v mladih letih, češ, da je treba čimpreje preiti preko ljubezni, da se loti človek, ko je postal zopet normalen, resnih iivljenskih problemov. Naše socialne razmere in naš vzgojevalni zistem seveda odrivajo vedno dalje mejo starosti, kdaj se naj sklepa zakon. Dandanes je primeroma le malo ljudi s 35 letom popolnoma zdravih. Znaki protina, motenja krvnega obtoka se v tej starosti že polagoma pojavljajo. Ni tedaj priporočljivo sklepati zakona v teh letih, temuč je to priporočati v mlajših letih. Poskusi na živalih so po kazali, da se reprodukoijska sposob nost v svojih začasnih mejah da premakniti navzgoraj in naspodaj. Država bi morala zakone čisto mladih ljuli pospeševati z nagradami itd. S tem bi se dosegle čvrste generacije, število za življenje nesposobnih z vsemi socialnimi posledicami pa bi se zmanjšalo. * Grozen mož. Prodajalec sadja Dole|s v Pragi je streljal med prepirom iz revolverja na svojo ženo, ki je bila na čelu hudo zadeta. Žena je zbežala v kuhinjo. Silovitež je tekel za njo, jo potisnil v kot ter jo z ostro sekiro toliko časa bil na glavo, da se je mrtva zgrudila na tla. Potem je obrnil revolver proti svojim prsim ter se težko poškodoval. Babica nesrečne žene je bila navzoča ter je zlivjanega moža zaman pro sila, naj pusti vnukinjo. Vkljub obupnemu klicanju si ni nihče iz hiše upal v stanovanje, ker je ubijalec držal revolver v roki. Ko je prihitela policija, je ubijalec sedel pri mizi ter zmedeno govoril. Odvedli so ga ukie-njenega v norišnico. * Golob pismonoša iz Port Arturja. K graščaku Ig. Dobrovolskemu v Novoselici ob be Barabski meji je priletel nedavno golob, ki ima na nogi srebrni obroček, v katerem sta izdolbeni besedi »Port Artur« s Številko 37. Pod pe rutnico je imel golob majhen perga-mentni zavitek, v katerem je bil s šiframi podpisan svilen papir. Dobro voiski je prinesel to sporočilo z Dal nega vztoka v Črnovice, da bi kdo preČital š;fre. Toda tega dosedaj ni nihče znal. Kam je bil golob namenjen iz Port Arturja in kako je zašel do Besarabije, ostane seveda za gonetka. * 2 leta stari morilec. V New Yorku se je pripetil skoraj neverjetni dogodek, da je poltretje leto stari deček postal morilec. Ta mali nesrečnež se zove Robinzon Emet. Pred enim mesecem je dobil sestrico, na katero je ta deček po stal takoj hudo ljubosumen, ker se mu je zdelo, da se mati briga le za Bestrico, njega pa zanemarja. Mati ga je večkrat zalotila, ko je tepel malo Bestrico, enkrat je hotel tudi prevroči zibelko s sestrico. Nedavno pa ni bilo nikogar v sobi, ko je deček dobil v roke kovinast kipec ter ž njim toliko časa tolkel sestrico po glavi, da je prenehala se jokati, ker je bila — mrtva. Nato je šel šele klicat nesrečno mater. * Roparski napad v Gradcu. V hotel „Paniel" na južnem kolodvoru v Gradcu je prišel kakih 351et stari mož z obvezano glavo ter si naročil sobo. Kmalu je dal pozvati hotelirja Leitnerja k sebi ter mu dal Čitati neko konfuzno pismo. Med čitanjem pa je lopov z vso močjo udaril hotelirja z velikim kamnom, ki ga je imel v ruti zavitega, po glavi ter ga težko poškodoval. Gotovo bi ga bil ubil in oropal, da niso na prvi klic prihiteli uslužbenci ter napadalca zgrabili. Isti se zove Al. Pototschnig, doma iz Lučan v Upniškem okraju. Škandal v francoskem finančnem ministrstvu. Načelnik francoskega fiaančnega ministrstva, A. B th, je pred nekaterimi dnevi izginil brez sledu. H th, ki je prišel do tega visokega mesta primeroma še mlad, je postal žrtev špekulacij na borzi. Pred nekaterimi leti se je poročil' s hčerko nekega bogatega pariškega industrijoa ter dobil z ženo tudi veliko doto. Nje gov svak, borzni mešetar, pa ga je zapeljal k igranju na borzi. V krat kem času je zaigral vso doto. Nato je pregovoril svoje tovariše, pozneje podrejene mu uradnike in celo služabnike, da so mu zaupali svoje prihranke, obetajoč jim velikanske dobičke na borzi. Seveda je tudi ta denar zaigral. Ko so prišli njegovim sleparijam na sled, je zbežal. Bith pa je bil tudi častni predsednik in blagajničar raznih katoliških dobrodelnih društev in drugih klerikalnih propagand. Ali je imel pri teh društvih blagajne v redu, pokazala bo šele prihodnost * Največje deblo na svetu. Nedavno so našli v Kaliforniji v ide. verni Ameriki drevo, ki nadkriljuje obseg vseh dreves, ki smo jih dosedaj poznali To drevo meri v obsegu 38 metrov, a v premeru 16 metrov. To drevo pripada vrsti borovcev in raste v vseh delih sveta, toda le v Kaliforniji je doseglo omenjeno velikost. * Huda obdolžite? nad črnogorskim knezom. Neki srbski list je prinesel neutemeljeno obdolžitev, da je črnogorski knes dal nedavno umrlega finančnega ministra Š aulića zastrupiti. Vsi pošteni srbski listi so nastopili proti taki ob-dolžitvi. »Glas Črnogorca« pa je pri nesel izjavo, v kateri se izreka upanje, da pridejo belgrajski razšir-jevaloi takega obrekovanja pred sodišče. * Truplo Kriigerja bivšega predsednika transvalskega, bodo koncem tega meseca na posebnem par-niku odpeljali v Južno Afriko ter ga pokopali v Pretoriji, bivšem glavnem mestu transvalske republike. * Slovensko umetniško društvo v likvidaciji pozivlje vsakogar, ki bi imel napram društvu še kako zahtevo, da jo priglasi na naslov blagajnika g. Lav. Pahorja Slomškove ulice št. 4 do incl. 2. novembra t. 1. Na poznejše terjatve odbor ne more jemati ozira več, ker preneha po tem roku društvo biti kot pravni subjekt. (3086.) Telefonska in brzojavna poročila. Vipava 25. oktobra. Zdravnik dr. P a v e 1 Lučić je danes umrl. Dunaj 25 oktobra. Ministrski predsednik Korber se odpelje danes v Godolo poročat cesarju zastran sklica nja državnega zbora. Dunaj 25. oktobra Nadvojvoda Ferdinand Karol v Pragi se je odpovedal zapoved ništvu 18. infanterijske brigade in popusti vojaško karijero. London 25. oktobra. Vse Časopisje napada na skrajno strasten način Rusijo in skuša očividne provzroČiti konflikt med Rusijo in Angleško. London 25 oktobra. Ruski poslanik grof Benekendorf se je včeraj zvečer vrnil sem. Pričakovala ga je velika množica in ga sprejela s sovražnimi klici in z žvižganjem. Nekateri mladi ljudje so poskusili naskočiti njegov voz. Razburjenost proti Rusiji dobiva čedalje nevarnejši značaj. Rusko-japonska vojna, Petrograd 25. oktobra. Rusi so v petek prekoračili reko Šaho in marširajo proti japonskim pozicijam. Petrograd 25. oktobra. Ofici-jozuo se potrjuje, da je baltiško brodovje, ko je prišlo med angleške ribiške parnike, res mislilo, da ima opraviti z japonskimi torpe-dovkami in da je zato streljalo. Ruska vlada poskrbi seveda, da se stvar izlepa poravna. Umrli so v Ljubljani: Dne 21. oktobra: Fran PiSkur, delavcev sin, 14 mes., Vrtne ulice st. 19, Catarrh gaBtro intest. V deželni bolnici: Dne 20. oktobra: Josip Poljanec, pu-Skar, 19 let, Gangraena. — Ivan Poženel, delavec, 60 let, naduha. Dne 21. oktobra: Peter Longo delavec, 35 let, Fractura. — Jakob Oblak, berač, 62 let, naduha. V hiralnici: Dne 21. oktobra: Ana Sztanko, usmi-Ijenka, 33 let, Tubercul. palm. — Ivan Hu-deček, krojač, 83 let, Marasmus. Dne 22. oktobra: Ana Jugovic, dekla, 60 let. Nephritis chron. Meteorologično poročilo. Viiina nad morjem 806 2. Srednji iraćni tlak 736-0 mm Okt. !| Čas opazovanja Stanje barometra v mm «9 a e Vetrovi Nebo 24. 9. zv. 7391 115 al 8zahod oblačno 26. u 7. zj. 2 pop. 7391 7369 110 144 al. sever al. svzhod oblačno pol. oblati. Srednja včerajšnja temperatura: 12° 4, normale: 8 9°. — Padavina 0 0 mm. IMF" Kahtewa|te vsakdar želodčno tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja PlocolljMi v Hj|ut>tjsmt na Uhu#iiwIti <3ecati In zavračajte pona-redbe, ki obsegajo draatlčae zdravju škodljivd snovi. — Zunanja naročila po 1 povzelju. 1264-1» /o *°/o *7,°/o *'/••/• *«/.•/. *'/■'/• 4'V/o «87a *V/. Bonna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kuni dan. bone 24. oktobra 1904. 4°/t majeva renta..... 4*/0 srebrna renta..... 4*/« avitr. kronska renta . . *•/• .zlata 4°/0 ogrska kronska „ . • . 4°/0 , zlata n . . . 4°/0 posojilo dežele Kranjske . *Vs°/o posojilo mesta Spije t . 4V.°/. . . Zadar . 41// 0 bos.-herc. šel. pos. 1902 4°/0 Češka dež. banka k. o. ■ *•V. P'....... aast. pisma Innerst. hr. „ „ ogrske cen. dež. hr....... a. pis. ogr. hip. ban. . obl. ogr. lokalnih železnic d. dr..... obl. Češke ind. banke . 48/0 prier. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel..... 3»/0 „ juž. žel. kup. »/i Vi • 4Vs°/o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1860 .... ■ mu 1864 „ tizske...... „ sem. kred. I. eiuieije . n »»•*•»• „ ogr. hip. banke . . • B srbBke a fra. 100" — „ turške...... Basilika srečke.... Kreditne „ .... InomoŠke „ .... Krakovske „ . . . . Ljubljanske a • • • • Avst rud. križa „ • . . . Ogr. „ „ H . • • • Rndolfove n . . . . SalcburSke » .... Dunajske kom. „ .... Delale«. Južne Železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne delnice . Avstr. kreditne banke . . . Ogrske , „ ... Živnostenske „ ... Premogokop v Mostu (Brili) . Alpinske motan..... Praske Žel. indr. dr..... Rima-Muranyi...... Trbovljske prem. družbe . . Avstr. orožne tovr. družbe . . Češke sladkorne družbe . . . Valute. C. kr. cekin....... 20 franki........ 20 marke........ Sovereigns....... Marke......... Laški bankovci...... Kublji......... Dolarji......... n«o*v Blago 9990 10010 9985 10105 99*90 100*10 119*76 119*95 9795 98*16 118-96 119 15 99-50 101*— 100-25 101*25 100- 100 — 100-95 101-95 99 60 100 — 99 60 100 — 101-60 102*50 10740 108-40 10060 101-20 100-50 101 20 100-— 100-90 100-— 101 — 100-75 101-75 98-50 99* — 307-— 309-— 101-— 102*— 186 — 187*— 265 - 269 — 16260 164 60 309 - 319*— 299'-- 309 50 272 — 280 — 94 — 99 — 131-35 132-36 2070 2170 479 — 489-— 78-— 84 — 84— 88 50 67 — 72 50 54 66 — 28-80 29-80 65*— 70 — 77 — 81 — 627 — 637*— 85 20 86-20 649-75 650-75 1638*— 1648 — 668*— 669*— 782 25 783 25 249-— 250*— 660 — 664'— 484 25 485-52 2423- 2433 — 525 75 627 75 313 — 317 — 627 50 531- - 178-— 182*— ttm 11-40 1907 19*10 23*51 2359 23*92 24 — 117-62 117-72 95 20 96'40 253-26 254-25 4-84 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 25. oktobra 1904. Termin. . . sa 50 kg K 1003 . . „ 50 „ , 10*33 Pšenica za oktober . . * • »P"! • • • Rž „ april ... «50 Koruza „ maj .... B 60 Oves „ april .... «60 Efektiv. Nespremenjeno. 7 91 738 7*21 Več spretnih in dobrih pomočnikov sprejme v delo j. ZZetmli čevljarski mojster 3383-1 Kongresni trg štev. 13, LJubljana. ---A_£5>—«—— Razvpilo se je, da je pri meni štrajk in bojkot, da so delavci popustili delo zaradi tinte. Ker to ni istina, marveč sem jih jaz odpustil, ker so bili grobi. Opomniti pa moram, da je pri meni pla<5ano od kosa in so potrebščine zastonj [kar pri drugih mojstrih delavci sami kupujejo; pri meni je to vse prosto, je bilo in bode vnaprej. laialcev i •Kbi delo. Poiive se pri F. I. Primožič Cerkvene ulice št. 21. 3084—l LJUBLJANSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETO LETNIK XXIX. (1904). Izhaja po 4 pole obsežen v veliki oamerki po eden pot na meaec ▼ zvezkih ter atojl vse leto 9 K ao h, pol let« 4 K 60 h, četrt leta a K 30 h. Za vae neevetrijake dežele 11 K ao h na leto. Posamezni zvezki ee dobivajo po to h. „Ndrodna Tiskarna" v Ljubljani. Restavracija „Lloyd". 0 čttrtck, 27. oktobra 1904 Začetek ob pol 8. zvečer. Vstopnina 50 vinarjev. Za obilen obisk se priporoča 3079 i J« Počivaunik. «**• «jM *|* *jU tj. «JU «*U *|U «*U •»* t*U «J« **« mefianega blaga, i večletnimi spričevali iftče meata kje na deželi. Vstop lahko takoj. 8078—1 Nialov pove uprav. »Slov. N« aao mogoče tudi s točenjem iganja se itiče. 3080—1 Pismene ponudbe pod ,,vdova" na upravnistvo »S ov. N « Privatna plesna šola v dvorani hotela , pri Malica". Usojam ei javljati p. n. občinstvu, da pričaem v peuetlrljek, SI. oktobr« s plesnim poukom. ^irekutnl kur k I Km dame In (OMpode Iz boljših rodovln bodo vsalt ponedeljek In petek ob polu S. zveeer. f*o*ehnl kur/ xa otroka In mladenlee I/, boljalli rodovln «e aranslra. Posebne ure vsak £aa dneva za vse stare in moderne plese po lahki in hitro umliivi metodi za privatne družbe v dvorani in v privatnih hišah. Prijave In vpisovanja vsak dan od II. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne v hotelu „pri Slonu", soba št. 73. Z odličnim spoštovanjem 3087—1 Giulio Morterrsv, plesni nčitelj. St. 35.577 RAZGLAS. 3089-1 V smisla § 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano se javno naznanja, da so proračuni o dohodkih in troSkih za leto 1906 1. mestnega zaklada, 2. mestnega ubožnega zaklada, 3. zaklada meščanske imovine! 4. ustanovnega zaklada! 5. mestne elektrarne! 6 mest. loterijskega zaklada, 7. amortizačnega zaklada mestnega loterijskega posojila, 8 mestnega vodovoda in 9. mestne klavnice že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstva 14 daij in sicer od 24. oktobra do 6. novembra 1904 na vpogled, da vsakdo lahko navede svoje opazke o njih. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane dne 20. oktobra 1901 „SLOVENSKI NAROD" se prodaja v posameznih izvodih po IO vin. v sledečih trafikah: Ljubljana: Bizjak Lf Vodmat, Bohoričeve ulice št 10. Blaznik L, Stari trg št 12. Blaž M., Dunajska cesta št 14. Doleno H., južni kolodvor. Elsner M.f Kopitarjeve ulice 1. Fuohs H. f Marije Terezije cesta, nasproti Kolizeja. Kalii A., Jurčičev trg št 3. Kano A., sv. Petra cesta št 14. Kos I., Kolodvorske ulice št. 26. Kristan Iv, Resljeva cesta 24. Kustrin A., Breg št 6. Kušar J., sv. Petra cesta št 52. Mrzlikar A.# Sodnijske ulice št 4. Pichlar l.f Kongresni trg št 3. Sever M.f Gosposke ulice št. 12. Sušnik J., Rimska cesta št 18. Svatek A., Mestni trg št 25. Šešark F., Šelenburgove ulice št 1. Tenente R., Gradaške ulice št 10 Velkovrh A., Sv. Jakoba trg 8 Šiška; Favai M., Spodnja Šiška pri kolodvoru. Lavrenčič M., trgovec v Šiški. Kamnik : Ažman Marija, trafika škofja Loka: Zigon Matej, trgovina in trafika na Glavnem trgu št 34. Kranj; Florian Kari, knjigotržec. Radovljica: Homan Oton, trgovec. Lesce (v bufetu na kolodvoru): Legat Ivan, gostilničar in posestnik. Bled: Pretnar Ivan, trgovec Javornik : Podpac Štefan. Bohinjska Bistrica: Grobotek Mijo, trgovec. Ribnica: Lovšin Ivan, trgovec. Novo mesto: Kos Josip, knjigovez. Vrhnika: Gostilna Mantua (Fran Dolenc). Logatec: Japel Makso, trgovec. Cerknica: Kravanja Anton, trafikant in trgovec ; Pogačnik Alojzij, trgovec; Popovič Janko, trgovec; Werli Karolina, trafikantinja. Begunje pri Cirknici: Stergulec Ivan, hišna št 31. Staritrg pri Ložu: Bencina Ivan, posestnik, gostilničar in trgovec. št. Peter na Krasu: Novak A., na kolodvoru juž. želez Ilirska Bistrica: Tomšič Roza, trgovka Senožeče: Zelen Ant., gostilničar in trafikant. Zidani most: Peterman Mary, trafika na kolodvoru. Celje: Miklauc Marija, trafika v .Narodnem domu". Krško: Stanzer Henrik, trgovec. Celovec. Sovva Josip, časopisni bir6. Corica: Schvvarz Josip, trafika, Šolska ulica št 2 (via scuole 2) Rauniak Marija, trafika na kolodvoru. Trst: Bevk M, Piazza Barriera vecchia (vogal ulice Bosco št 1). Lavrenčič Mihael, Piazza Časen na št 1. Majcen M., ulica Miramare št 1. Stanič Št., ulica Molin piecolo št 8. Pulj SchUtz Marija, trafika na postaji državnega kolodvora Reka: Potošnjak A, Via del Molo. Časopisni biro „Globus", via Adamich št 2. Dunaj: Hočevar Helena, trafikant;nja, VIII. Alserstrasse št. 9. 25 K1 Deklica fci je rtov rži U vefirairednioo, želi vstopiti v pouk v k»ko trgovino. Več pove Iv. Kosi pri Sv. Lenartu, p. Velika Nedelja. S08l—i Angeljnovo milo JVlarzel jsko (belo) milo. z znamko 972—102 sta najbolj koristni Stetjlllli ITlilj TOVama mi'a za hišno rabo! -......--------— - - - - —— = Pavel Seemann Dobivate Ju po špecerijskih prodajalnžcah. Ljubljana. _g IS7P Ustanovljeno 1870 ^ -"O^ Trgovina s perilom in modnim blagom C J. HAMANN priporoča naslednje predmete: volnene, dlakaste, svileno, plišaste za gospode in dečke iz tovarn ces. kralj **yf* dvornih dobaviteljev Viljema Piessa na Dunaju in Josipa Pichlerja sinov v Gradcu. Kravate (vedno Jih Je nekaj tisoči v zalogi) v izberi, okusu in ceni brez konkurence. Z3a. pošteno postrežbo Jstxao.ci fir-ma. J. C. H A M A M M 297^3 na Mestnem trgu itev. 8 dobavitelj perila c. In kr. Visokosti, raznih častniških uniformiranj, zavodov itd. Ces. kr. avstrijske državne železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. Izvod iz -vozr^egrst reda.- Veljaven od dne 1. oktobra 1904. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. PROGA NA TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čee Selzthal v Auasee Stlnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fianzensfeste, Ljubno, Dunaj, Čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko. čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Lend - Gastein, Zeli am See. Inomost, Bregenc Čarih, Ženeva, Pariz čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljabno, čez Klein-K^iflmg v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove v^re, Prago, (direktni voz I. in II razr. , Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. ari ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monakovo (Trst-Monakovo direktni voz I. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN KOČEVJE. Osebni vlaki. Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 ari 5 m pop. istotako. — Ob 7. ari 8 m zvečer v Novo mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. ari 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd Line, Steyr, Ischl, Aussee, Ljubno, Celovec, Beljak. (Monakovo-Trst direktni voz 1. in II. raz) — Ob 7. ari 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lpsko. Prago (direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove var j, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Ženevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gasteia. Ljabno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osebni vlak z Dunaja, Ljabna, Selzthala, Beljaku, Celovca, Monakovoga, Ino-mosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Smohorja, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta, Solno^rada čez Klein-Reifling, iz Steyra, Linca, Budejevic, Plzna, Mar. varov, Heba, Francovih varov, Prage in Lipskega. — PROGA IZ NOVEGA MESTA IN KOĆEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. nri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. ari 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja ia ob 8. uri 35 m :er istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m z'utraj, ob 10. uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobra. — Čas prihoda in odhoda je označen po srednjeevropskem času, ki je za 2 min. pred krajevnim časom v Ljubljani. -4« 41 41 4p C! o x 09 > x £ stsa trn *• cs s to o v s x 5 x Preselitev trgovine! S tem javljam čast. p. n. občinstvu, da svojo na Starem trgu štev. 13 preselim s I. novembrom na Resljevo cesto štev. 3 (vegal Sv. ZE^etra, ceste). Zahvaljujoč se navdaneje čast. p. n. odjemalcem za doslej mi izkazano zaupanje, prosim, da me počaste s svojim obiskom tudi v moji novi trgovini. 3051-2 s spoštovanjem qb Gerhauser. m* .... J^umberško, belgijsko in š^ijsko platno .... v vjc/r širinah 1289—22 namigni prti serviete, brisalke, šepni robci, sifoni in pavolnato blago.............Švicarske vezenine. Perilo 3a °Preme nevQsf * w / 4 4 w 2a hotele in restavracije...... po izvirnih tvorniš^ih cenah. J^borno blago/ Velika oberaf nton Sare Specialna trgovina v Ljubljani, Sv- Petra cesta št. 8. Sadna razstava v Radovljici Je odprta le Se kratek čas! Vsakdo naj torej hiti, da si jo še ogleda! Razstava je odprta vsak dan od 8. zjutraj do vida zvečer. Vstopnina 30 vin. 2787—25 OD ti Pijte Klauerjev Triglav najzdravejši vseh likerjev. V najem se da takoj ali z novim letom staroznano V'V I v Trebnjem, Dolenjsko. Gostilna obstoji iz 4 lepih sob, veže, kuhinje, ledenice in hleva. Pri hiši je lep senčnat vrt za goste. Gostilna stoji pri veliki cesti, 1 minuto od farne cerkve in 4 minute od železniške postaje oddaljena. 3025—4 V hiši .Narodne tiskarne' v Knaflovih ulicah št. 5 se odda za 1. februvarij 1905 stanovanje v HI. nadstropju, obsoječe iz 3 sob, kuhinje, shrambe, poselske sobe, kleti in podstrešja. Več v upravništvu „Slov. Naroda". Lepo solnčnato stanovanje obstoječe iz 3 sob, kuhinjo, Bhrambe in z uporabo vrta, se odda za i. november, oz.roma pozneje, v II. nadstropju, Kahnova cesta St. 23. 3050—3 Na prodaj je nova hiša v Ljubljani 307w-3 ob glavni cesti blizu kolodvora, ter je še 12 let davka prosta. V njej je več let obstoječa gostilna, hlev za živino, vrt in nekaj zemljišča. Pogoje pove lastnik hiše, Ljubljana, Dolenjska cesta Št. 40. Spi prodajata zmožna slovenskega in nemškega jezika, se takoj sprejme za manufakturno trgovino v Ljubljani. 3073 -3 Ponudbe pod „spretna prodajalka*1 na upravništvo „Slov. Naroda". Dva zmožna takoj sprejme z dobro plačo Jernej Blteno, mizarski mojster v Postojni. 3075 2 Naznanilo. Naznanjam, da sem svojo znano trgovino povečal in da bom prodajal na dosedanjem prostoru vsakovrstno domače in inozemsko usnje ter druge v to stroko spadajoče potrebščine, kakor Čevljarsko orodje, mazila in črnila za boljša obuvala po najnižjih cenah na drobno in debelo. Vsem svojim cenjenim odjemalcem, kakor tudi ostalemu p. n. občinstvu se priporočam za nadaljuo naklonjenost. IVAN MARCHOTTI trj|ovee z usnjem 2923—6 v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 30. Razglas. 3uae—1 TT petek, dne 28. oktobra t. 1. bodeta Matija Hočevar in Jožef Klun prodajala potom prostovoljne dražbe nekdanjo Puhovo^ sedaj Prejakovo lil&o v VIniiJI j(#rl« ki je na najlepšem prostoru in v kateri je že Čez petdeset let nastanjena najbolj cvetoča trgovina. Tudi se bodo prodajale razne, k tej hiši spadajoče nepremičnine. Vse to pod jako ugodnimi plačilnimi obroki. Dražba se prične ob 9. url zjutraj. kožuhovinaste jopice in paletoti, pristni skunks, perzijski sealskini in raz lični drugi koljerji, moški kožuhi za na ulico in za potovanja, podvlečeni s kožuhovino od divjačine ali s črno ovčjo kožuhovino in z ovratnikom iz bobrovine so ravnokar došl; in se prodajajo po najnižjih tvorniških cenah v „Angleškera skladišču oblek" v Ljubljani na Mestnem trgu štev. 5. Z odličnim spoštovanjem Oroslav Bernatovie. Mm 2332 11 Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št. 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tuzemskega in inozemskega blaga. Uniformiranje in zaloga potrebščin za Sokole. i V Žalne klobuke nagrobno vence i& trakove priporoča v največji izberi 2899-6 po najnižjih cenah Karel Recknagel na Mestnem trga štev. 24. Pred ponarejanjem se hrani z vzorcem in znamko. Solzaželodec vTulifa Schau: dr#.rlnt*ffii Irka ril ur) u % Moo alabaatrškega in ipodj stukaturnega. K a r b o I i n e j a, naj bosega Fasadnih barv za aPn0. Rarw Qllhih kemičnih, prste-Dcav^v|^UIIIII|cihi rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikale. Vzorcev za slikarje, najnovejših. 2422- 18 R^niHol^ Pripravnega rcdpiUUIcl, kovrstne pi Bri ir»/*>lino za barvanje narav-I UIIUIIIIClnegaiesaipohistva Olj o siroti p»r*a.lxtJL* ADOLF HAUPTMANN I.kranjska tovarna oljnatih barv, fir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja. ^^jB^Mu^^^JCJCZ^^ZJ^^jiD^c^^^j^c^nr^j^j^ji^jcjr^j^jin ■o| m m m m -m m ■m 1 m m m M m ■m m m m i novo došlo modno blago največje izbere, 120 cm širok., meter od 45 kr. do 4 gld. 50 kr; svile in baržuni meter od 65 kr. naprej; flaneli 70 cm širok., meter po 19 kr; Sukna vsake vrste, krasnih barhantov, platnenega blaga, švicarske vezenine in čipk; Žensko in moško perilo, kravate in razne pletenine; velika zaloga preprog in posteljnih garnitur. PT Novo vpeljano! ~WI Konfekcija za dame: bluze (lastni izdelek), krila, površne jopice (paletot), i. t. d. po znano nizkih cenah le edino pri tvrdki A. Primožič Ljubljana, Mestni trg št. 25. 2992-4 ft lp Q& 4^ v^ 4fr 4^1 vj^ v^ ^fr 4^ 4^ 4^ 4^ 45^ ^ Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejftih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjsujočimi se vplačili. Vsak Član ima po preteku petih let pravico do dividend«*. vzaje m na, zavarovalna banica v Praffl. Rez. fondi: 29,217.694 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623-17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države i. vnenkozl iltvaniko • narodno upravo. 3—122 Vaa pojasnil« daje: Genenalni zastop v Ljubljani, če/sr pisarne so v lastnej bacčnej hiši ulicah jamlft prevaAna knjifa o prs obitem Megn>sk)VTi ■ o Z več kot tisoč ^cacni poillja k90 h v av«Sr anamkah, gospa A. Kaupa, B»rHii, SW W. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. T Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".