št. 2An........... tojjn.
rti v Trstu 13.
50040201	—
I. Od 5. do mi ‘Dober-d 18. sep-mi 'Slove-1945 pa v i številka. JIK v za-
________.d.lku///V6čQ0______________
GOBICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190______
_	POSINNA PLAČANA V GOTOVN
| 5VV LIK 5Pedizione in abbonamenlo postale 45%
OLICH & C. s.a.s.
Keramične ploščice in vse za vašo kopalnico
Nabrežina kamnolomi 35/C Tel. 040/200371 - Fax 040/201343
SOBOTA, 1. NOVEMBRA 1997
Današnji dan je posvečen tistim, ki jih ni veC med nami. Z mislijo bomo poromali do pokojnih svojcev, prijateljev in znancev, s katerimi smo nekoč, mogoče Se do nedavnega, delili vesele in trpke trenutke, delo in zabavo, pač vse, kar življenje nanese, in, če bo le mogoče, tudi obiskali njihove grobove. Kot skupnost pa se bomo Se posebej poklonili spominu onih, ki so v svojem življenju kaj posebnega napravili za sirso družbo, katere člani so bili, in mogoče celo darovali svoje življenje.
Spomin na mrtve ne pomeni pozabiti na žive. Nasprotno. Prav v luči smrti bolje uvidimo, kaj je v življenju res važno, kaj je res vredno, kdo in kaj nam v življenju res nekaj pomeni. RazvidnejSe nam postane, kaj so nam dali starši, sorodniki, zakonski drug,
otroci in širši krog ljudi, s katerimi delimo življenje, kakor tudi oni, ki so si pridobili zasluge za SirSo skupnost.
Ob taksnih razmišljanjih se nam skorajda samodejno poraja Zelja, da bi tudi mi delali stvari, ki so res vredne, da ne bi zgubljali časa ali trosili energije za reči, ki si tega v resnici ne zaslužijo. Skratka, ob misli na smrt se nam poraja želja, da bi živeli čim pristneje in polneje. Vse to seveda pod pogojem, da smrti res pogledamo v prvi osebi v oči in da se nanjo ne oziramo kot na nekaj, kar lahko zadeva zgolj druge.
Prav zato Dan mrtvih lahko pomeni veliko več kot dnevi, ki so posvečeni kakemu dogodku ali reči, temu ali onemu aspektu življenja. Dan mrtvih lahko postane po pravici dan življenja, dan resničnega življenja.
MILAN / V ZASEBNI BOLNIŠNICI »GALEAZZI«
Enajst oseb je našlo grozljivo smrt v dekompresijski komori
MILAN - Prizor, ki se je nudil reševalcem, je bil grozljiv, na truplih so bile hude opekline. Vse se je zgodilo v nekaj sekundah, požar so sicer takoj pogasili, vendar vrat niso mogli odpreti vsaj dve minuti, da ne tvegajo eksplozije: v dekompresijski komori zasebne bolnišnice Galeazzi v Milanu je včeraj zjutraj izgubilo življenje enajst ljudi, deset pacientov in mlad bolničar, ki jih je spremljal. Nikomur ni bilo jasno, kako je prišlo do tragedije. Milanski državni pravdnik Francesco Saverio Borrelli, ki je obiskal bolnišnico, je izrazil mnenje, da morda ni šlo samo za tragično naključje. Javni tožilec, ki se ukvarja s preiskavo, pa je menil, da je morda kdo imel s sabo kovinski predmet, ki je sprožil iskro. Po nepotrjenih vesteh naj bi nekatere osebe v komori res imele pri sebi nedovoljene predmete, a tudi obleka ene od žensk naj ne bi odgovarjala predpisom.
Zasebna bolnišnica Galeazzi in nekatere druge klinike pripadajo Antoninu Ligrestiju, promet znaša kar 180 milijard letno. Antonino je mlajši brat znanega sicilskega gradbenika Salvatoreja, pred tremi leti je bil vpleten v podkupninsko afero finančne straže in je bil nekaj Časa tudi zaprt.
Na 2. strani
Nagrado šport in šola je letos prejelo 28 dijakov
TRST - Na liceju Franceta Prešerna v Trstu je bila vCeraj popoldne slovesna podelitev letošnjih nagrad Šport in šola. Pobudo že sedmo leto zapored prireja Združenje slovenskih športnih društev v Italiji ob podpori naših bančnih zavodov. Letos je nagrado prejelo rekordno število 28 dijakov in dijakinj, ki so se izkazali tako na šolskem kot na športnem po-
dročju. Njihovo število iz leta v leto narašča, povečalo pa se je tudi zanimanje za to pobudo, o Čemer priča številna udeležba na letošnji nagradi in še zlasti pozornost, ki jo tej pobudi namenjajo banke, je bilo rečeno na včerajšnjem podeljevanju. Organizatorji so pogrešali samo prisotnost šolnikov, ki jih tudi letos ni bilo veliko.
Na 4.strani
Volčič in še tri drugo imena
GORICA - Kandidaturi novinarja Mitje Volčiča v go-riškem senatnem okrožju so se sedaj pridružili še drugi trije možni kandidati, ki so Miloš Budin, Mario Lavrenčič in Jole Na-mor. Največ možnosti za kandidaturo v okviru napredne in demokratične koalicije ima vsekakor še naprej Volčič.
Na 2.strani
tograj: slekel promet čez most
Z včerajšnjim dnem je bila odpravljena omejitev prometa na mostu preko SoCe pri Za-graju, na državni cesti Tržič - Videm. Most so obnavljali od začetka poletja. Od torka, 4. novembra bodo preko mosta vozili tudi avtobusi APT v medkrajevnem prometu in se s tem vzpostavlja prejšnje stanje.
Na 9. strani
Dolino:
soglasno
sprejet
proračun
DOLINA - Dolinski občinski svet je sinoči soglasno odobril predlog proračuna za leto 1998 in sprejel plansko poročilo za triletje 1998-2000.
Zupan Pangerc in predsedniki kulturnih društev ter sekcij VZPI so poslab predsedniku republike ScaUkru pismo v zvezi z nedavno oskrumbo spomenikov NOB v štirih vaseh občine.
Na 4. strani
Sporočilo upravnega sveta
PRAE-DZP
Upravni svet podjetja PRAE-DZP je na svoji zadnji seji pregledal tekoče stanje podjetja, s posebnim poudarkom pa je obravnaval finančne aspekte poslovanja ter najnujnejše probleme ki zadevajo upravljanje Časopisa.
Po temeljitem pregledu bilančnih podatkov ter finančnega stanja podjetja upravitelji ugotavljajo da postaja stanje iz dneva v dan spet vse bolj zaskrbljujoče.
Podjetje je svoje likvidnostne rezerve skoraj izčrpalo, saj razpoložljiva sredstva, v pomanjkanju novih prilivov, ne bodo zadostovala niti za kritje najnujnejših izplačil predvidenih do konca tekočega meseca. Zaradi tega je podjetje prisiljeno zamrzniti izplačilo plaC uslužbencev že s tem mesecem.
Poleg tega upravitelji ugotavljajo da bilanca podjetja izdelana 30. septembra prikazuje visoko izgubo, saj v bilanci ni upoštevan pričakovani prispevek iz Republike Slovenije za katerega podjetje do tega trenutka ni prejelo uradnih zagotovil. Čeprav so številni politični predstavniki večkrat obljubili, da bo poskrbljeno za finančno podporo Primorskemu dnevniku tako letos kot tudi v prihodnjih letih.
Finančni prispevek Republike Slovenije je torej za naš dnevnik ključnega pomena: zagotovitev tega prispevka bi po eni strani omilila finančne probleme družbe, po drugi strani pa bi tudi omogočila uravnovešenje bilance podjetja za tekoče leto, ki se bo brez omenjenega prispevka končalo z visoko izgubo, zaradi katere bi bilo nadaljno izhajanje dnevnika zopet v nevarnosti.
Trenutne likvidnostne težave pa je treba delno pripisati tudi zamudam pri izplačevanju deželnih prispevkov, saj do tega trenutka podjetje še ni vnovčilo niti prispevkov za leto 1994.
Upravni svet poziva torej vse dejavnike, ki se zavzemajo za rešitev Primorskega dnevnika ter pristojne ustanove v Sloveniji da pravočasno ukrenejo vse, kar je potrebno, da bi omogočili našemu dnevniku premostitev krize, ki traja že od konca lanskega leta.
MILAN / TRAGEDIJA V ZASEBNI BOLNIŠNICI
Namesto zdravja v smrt
V dekompresijski komori je bilo ob življenje enajst oseb - V komori je prišlo do eksplozije, žrtve so imele hude opekline, vendar so morda umrle zaradi zadušitve - Požar morda povzročila iskra
MILAN - »Bil sem v uradu primarija, ko je okrog 11.10 pritekel neki tehnik in dejal, da je dekom-presijsko komoro zajel ogenj. Predno smo jo odprli, je preteklo nekaj minut, dve ali tri, ki so potrebne za dekompresijo zraka, sicer lahko pride do eksplozije. Ko so se vrata končno odprla, se nam je nudil grozljiv prizor.« Bolničar Saverio Pischetola je bil eden prvih, ki je po alarmu prišel do sobe, ki je rešila toliko življenj in ozdravila toliko ljudi, včeraj pa je postala grobnica enajstih oseb, enega bolničarja ter desetih bolnikov. Preiskovalci so izredno previdni, ne izključujejo nobene
možnosti, niti človeške napake, javni tožilec France-sco Prete pa je odredil dve ekspertizi, ena je tehnične narave, na napravah, druga pa je obdukcija na tru-phh. Dejal je, da je morda kdo imel s sabo kovinski predmet, ki je povzročil iskro: kisik je izgorel in tako glavni vzrok smrti morda niso opekline, temveč zadušitev.
Tragedija v zasebni kliniki Galeazzi v Milanu je imela izreden odmev, v ospredje je takoj spet prišlo tudi vprašanje varnosti v bolnišniških ustanovah. Ministrica za zdravstvo Ro-sy Bindi je namreč ob izrazih zbeganosti in sožalja svojcem žrtev naglasila, da
je treba načeti tudi vprašanje varnosti bodisi v zasebnih kot javnih strukturah. Dežela Lombardija je po svoji strani napovedala, da bo uvedla posebno preiskavo.
Bolnišnico Galeazzi je obiskal tudi milanski pravdnik Francesco Saverio Borrelb, ki je prav tako povedal, da so bili na truplih očitni znaki opeklin, vendar ne morejo izključiti zadušitve, gotovo pa ni šlo za embolijo. Pristavil je, da so varnostne naprave delovale, požar so pogasili v 3-4 sekundah. Po Borrellijevih besedah naj bi do eksplozije prišlo v začetku terapije, ko pritisk ni še dosegel 0, 8 atmosfere na skupnih 2, 5. Ni pa jasno, kje je do eksplozije pravzaprav prišlo in če so že začeli pošiljati kisik, saj je samo ena od žrtev imela predvideno masko. Kot je pojasnil eden od tehnikov, kisik v komori vdihavajo samo preko mask v zaprtem krogu, ne sme se porazgubiti po prostoru: posebna naprava takoj zazna morebitno nepravilnost in zmanjša koncentracijo kisika v sobi, ki je opremljena tudi s protipožarno vodno napravo. Potem ko prekinejo dovajanje kisika, pa sta potrebni še dve minuti, predno lahko odprejo vrata.
»Galeazzi« sodi v bol-nišniški imperij Antonina Ligrestija, mlajšega brata Salvatoreja, znanega sicilskega gradbenika. Antoni-no Ligresti ima več klinik, skupni promet je lani dosegel 180 milijard lir. Pred tremi leti je bil Antonino tudi v zaporu, znašel se je v preiskavi o podkupninah finančni straži.
Naprava za razne bolezenske okvare
RIM - Sodobne dekompresijske komore niso samo cilindri namenjeni zdravljenju potapljačev, temveč prave »bolniške sobe« z več posteljami, kjer zdravijo ljudi s podobnimi bolezenskimi okvarami. Sodobna medicina uporablja dekompresijske komore v najrazličnejše namene. V glavnem pa jih rabijo v trojne namene, in sicer: za zdravljenje potapljaške bolezni, za zastrupitve in za razne gangrene in kostne bolezni. Prvi namen je najstarejši, saj z dekompresij-skimi komorami »razbijejo« plinske mehurčke v krvi, ki nastanejo zaradi zgrešene dekompresije pri prehitrem dviganju z morskih globin. Nedvomno pa so dekompresijske komore edino zanesljivo sredstvo ob transfuzijah pri zdravljenju zastrupitev z ogljikovim monoksidom. V takem primeru zastrupitve se hemoglobin veže na ogljikov monoksid, to vez pa prekinejo v teh komorah s »kisikovo prevetritvijo«. Kot zadnje uporabljajo te komore za zdravljenje raznih gangren, ki jih povzročajo anaerobne bakterije.
V bolnišnicah precej nesreč
RIM - Požar v milanski bolnišnici Galeazzi je s svojimi 11 žrtvami najkajša bolnišniška nesreča po letu 1980. Pred tem je 13. novembra 1979 v eksploziji kisikovih jeklenk na oddelku za kardiologijo in oživljanje v parmski glavni bolnišnici življenje izgubilo 22. oseb.
13.	april 1981: na kirurškem oddelku bolnišnice v Pescari je priprava za sterilizacijo povzročila požar, v katerem sta dve osebi izgubili življenje.
14.	oktober 1981: v požaru na geriatričnem ženskem oddelku bolnišnice v Locriju je življenje izgubilo sedem oseb.
2. marec 1984: požar zaradi kratkega stika v motorju dvigala rimske bolnišnice CTO je terjal dve življenji.
15.	oktober 1985: naprava za steriliziranje je povzročila požar v operacijski sobi bolnišnice San-tisssima Trinita v Cagliariju in terjala dve življenji.
25. april 1987: v požaru dekompresijske komore otroške bolnišnice Santobono v Neaplju je umrl 4-letni otrok, ki je med igranjem sprožil iskro.
GORICA / NADOMESTNE VOLITVE ZA SENAT
SOCIALNA DRŽAVA / POKOJNINSKA REFORMA
Oljka in SKP bosta izbirali med štirimi možnimi kandidati
Poleg Volčiča »v igri« še Budin, Lavrenčič in Namorjeva
Vlada v očitnih težavah na pogajanjih s sindikati
Maratonsko soočanje - Sindikati se se bojijo razkola med delavci in zavračajo definicijo iz dogovora s SKP
GORICA - Pogajanja za kandidaturo napredne koalicije na goriških nadomestnih volitvah so prešla v odločilno fazo. Sinoči so se sestali zastopniki goriških komponent Oljke, za danes je napovedano srečanje s Stranko komunistične prenove, dokončna odločitev o kandidaturi pa bo skoraj gotovo padla jutri zvečer na seji deželnih voditeljev strank in gibanj levosredinskega zavezništva.
V zvezi z dosedanjimi vestmi je novost v tem, da bo Oljka (in v bistvu tudi Bertinottijeva stranka) sedaj izbirala med štirimi možnimi kandidaturami. Mitji Volčiču so se namreč pridružili podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, do-berdobski župan Mario Lavrenčič in glavna urednica beneškega tednika Novi Matajur Jole Namor. Največ možnosti za prodor ima vsekakor še naprej Volčič.
Komunisti so z načelnikom deželne svetovalske skupine Robertom Antonazom potrdili znane po-
misleke nad Volčičevo kandidaturo, »ki zelo močni diši po od vrha vsiljeni odločitvi, kar ustvarja probleme tudi slovenskim organizacijam«. Nekdanji direktor TGl po mnenju SKP premalo pozna stvarnost tako pisanega senatnega okrožja, zato je Bertinottijeva stranka bila mnenja, da je treba izbirati med več kandidati, kar se bo sedaj tudi zgodilo.
Po mnenju deželnega tajnika DSL Alessandra Marana je Volčiče-va kandidatura zelo ugledna, Oljka pa bo preverila tudi nekatere druge možnosti, najkasneje do jutri zvečer pa bo treba dokončno odločiti. »Pomisleke in kritike, ki jih je v zvezi z Volčičem iznesla Komunistična prenova, nas niso nikakor prepričale, smo pa pristali na soočenje, ne bomo pa sprejemali nikakršnih političnih ali osebnih vetov«, je dejal še tajnik Hrasta.
Bliža se torej ura odločitve. Pomisleke nad Volčičevo kandidaturo imajo tudi goriški zeleni, medtem
ko je deželno vodstvo gibanja, kot kaže, bolj naklonjeno tej rešitvi, ki v okviru Oljke uživa podporo DSL, Ljudske stranke, Slovenske skupnosti in gibanj, ki se sklicujejo na usmeritev ministrskega predsednika Prodija.
Ge se v naprednem taboru hočeš nočeš krepi Volčičeva kandidatura, je na desnici in v Severni ligi še vse odprto. V Kartelu svoboščin se nekateri zelo potegujejo za skupno kandidaturo desnica-Bossijeva stranka, te možnosti pa za sedaj še ni na obzorju.
Nacionalno zavezništvo je že dalo vedeti, da noče imeti nič skupnega z Ligo, pomisleke pa imajo tudi mnogi vidni ligaški voditelji, ki se bojijo, da bi zavezništvo z Berlusconijevo in Finijevo stranko prejudiciralo politične načrte Lige v vidiku bližnjih deželnih volitev. Ge bo Kartel »tekmoval« sam se govori o ugledni kandidaturi vsedržavnega formata, o kateri naj bi osebno odločala Fini in Berlusconi.
RIM - Pogajanja so v teku, delamo. To je edino, kar sta včeraj predsednik vlade Prodi in njegov namestnik Veltroni dejala novinarjem v poslanski zbornici, kjer sta se udeležila glasovanja o zaupnici, ki jo je vlada zahtevala za dekret o prispevkih za zamenjavo dotrajanih avtomobilov. Vprašanja so se nanašala na pogajanja o reformi socialne države, ki so se začela nekaj pred 13. uro in se zavlekla dolgo v večer. Nekoliko bolj zgovoren je bil lider CISL D’Antoni, ki je v premoru dejal, da predlogi vlade o pokojninah po končani delovni dobi niso sprejemljivi, medtem ko je član vodstva SKP Ferrero pritrdil, da je vlada med pogajanji s sindikati tudi v stiku z njegovo stranko. To je okvir, ki potrjuje -kot smo zapisali že včeraj - da je vlada stisnjena med zahteve sindikatov in dogovor, ki ga je za rešitev krize dosegla z Bertinottijem.
Negativne signale, ki so včeraj prihajali iz palače Chigi, so okrepile predvsem besede Sergia D’Antonija, ko je dejal, da je vladin predlog o reformi pokojnin nesprejemljiv, ker bi ustvaril
razkol med odvisnimi delavci. Zato je treba najti uravnovešeno rešitev, tako, ki jo bo mogoče uresničiti in ki bo pripeljala k pravi refomi vvelfara, je dodal. Po glasovih iz vladne palače naj bi nobeden iz vrste predlogov, ki jih je mrzlično ponujala vlada, ne zadovoljil sindikatov, ki menda zahtevajo tako definicijo kategorije tistih, za katere bodo pokojnine po končani delovni dobi ostale nespremenjene, ki bo presegla z Bertinottijem dogovorjeni izraz »delavci in izenačene kategorije«. Prav v tem smislu je mogoče razumeti tudi navedeno D'Antonij evo izjavo, kajti sindikati vztrajajo, da je treba ločevati po enem samem načelu: med tistimi, ki so začeli delati v zelo mladih letih (pred 18. letom) in drugimi, ki so začeli delati kasneje. Ločevanja po vrsti dela torej sindikati nočejo.
Da je pogajalsko ozračje zelo razgreto, priča preklic srečanja z organizacijami samostojnega dela, ki je bilo predvideno ob 19.30 in ki je bilo preloženo na torek. Soočanje za trdno »zapahnjenimi« vrati je očitno preveč pomembno, da bi ga prekinjali.

SSO / SPOROČILO ZA TISK
Odnosi z vladama Slovenije in Italije ter stališče o zadrugi PD
Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji zadnji seji obravnaval najnovejše dogajanje ob vrsti dogodkov in srečanj, ki so vsi bili v zvezi z manjšinsko problematiko, ki od nas zahteva veliko budnosti, da ne bomo zamudili novih priložnosti v položaju, ki je že tako in tako težak. 2e v prihodnjih dneh bo treba dobiti kandidata za bližnje volitve, na katerih bomo nadomestili pokojnega senatorja Bratino. SSO meni, da je treba v trenutku, ko se napovedujejo odločilni koraki za zaščitni zakon, najti kandidata, ki bo sam po sebi zagotavljal najveCo možnost izvolitve in karseda učinkovito prisotnost v vseh fazah sprejemanja zaščitnega zakona.
V preteklih mesecih je prišlo do obnovitve rednih stikov z organi slovenske vlade. Skupaj s SKGZ smo sekretarki za Slovence po svetu in zamejstvu Mihaeli Logar, ki je pokazala veliko razumevanje za naše probleme, orisali položaj in se dogovorili za nove oblike sodelovanja v znamenju odkritih odnosov.
Tudi srečanje s komisijo slovenskega parlamenta za Slovence po svetu je bilo izčrpno in koristno. Komisija se je dodobra in vsestransko seznanila z manjšinsko problematiko in njene najbolj pereCe točke, spoznala je- našo izrazito pluralno usmerjeno organiziranost, naše potrebe in naša pričakovanja. Člani komisije so obljubili, da bodo storili, kar je v njihovih moCeh, da v okviru slovenskega proračuna zagotovijo sredstva, ki so potrebna za razvoj slovenske manjšine na tem področju.
Izvršni odbor SSO se je ukvarjal tudi s težkim položajem, ki ga v naših organizacijah povzročajo zamude izplačil deželnih prispevkov. Vsi posegi in protesti zaradi stanja, ki postaja nevzdržno zlasti za naš tisk, niso zalegli in vdati se bo treba v novo Čakanje.
Srečanje s podtajnikom Fassinom je SSO ocenil pozitivno, Čeprav ni prišla na dan nobena posebna novost. Podtajnik v zunanjem ministrstvu je opravičil zamudo v postopku za manjšinski zaščitni zakon z nujno pripravo zakona o emigrantih, kar bi se moralo rešiti v kratkem. Takoj zatem bi se morali lotiti naših problemov. Delo bo zahtevno, ker je bilo vloženih kar pet osnutkov. Na njih podlagi bo sestavljen vladni osnutek, ki bo postal zakon. Pozitivna ocena srečanja s Fassinom temelji na občutku, da vlada v pristojnih krogih resnična volja po rešitvi tega vprašanja in nekaterih konkretnih problemov, ki se tičejo priznanja dvojezične šole v Benečiji in
ustanovitve višje stopnje slovenskega glasbenega šolstva.
SSO se je v preteklih dneh sestal tudi s predstavništvom Zveze slovenskih športnih društev v Italiji, s katerim je obdelal nekatera odprta vprašanja. SSO bo podprl Zeljo ZSSDI, da bi v zaščitnem zakonu zagotovili tudi razvoj slovenskega manjšinskega športa. KonCno je izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij obravnaval tudi zaključno fazo ustanavljanja zadruge Primorski dnevnik, ki je v preteklih mesecih bila v ospredju pozornosti v našem okolju. Prihodnji občni zbor elanov zadruge bo dal nove upravne .organe, ki bodo v prihodnjih letih morali poskrbeti, da bo Primorski dnevnik postal močno, gospodarsko trdno, učinkovito in pluralistično glasilo vseh Slovencev v Italiji. Svet slovenskih organizacij podpira listo, ki se predstavlja pod znakom Prozornost in pluralizem. Slovenci, ki so se zbrali ob tej listi, dajejo vsa jamstva, da bodo z vso svojo strokovnostjo, poštenostjo in doslednostjo uveljavili pri upravljanju Časopisa načela pametnega gospodarstva in političnega pluralizma. Zato Svet slovenskih organizacij vabi elane zadruge, ki se bodo udeležili občnega zbora, da zaupajo svoj glas prav Usti Prozornost in pluralizem. Tiste, ki se občnega zbora iz kakršnegakoli vzroka ne bodo udeležili, pa SSO vabi, naj dajo pooblastilo prijatelju ali znancu, da bo volil zanje.
DEŽELA / JALOVA RAZPRAVA V KOMISIJI
Volilni zakon FJK: na obzorju nič novega
Budin: Če ne bomo spremenili sedanje zakonodaje spet tvegamo nestabilnost
TRST - Pristojna komisija deželnega sveta je včeraj pričela glasovati o predlogu volilnega zakona Sergia Giacomellija (NZ) in tozadevnih popravkih, ki so jih predložile skoraj vse skupine. Potek glasovanja je potrdil, Ce je bilo sploh potrebno, da bomo prihodnjo spomlad najbrž šli na volitve z dosedanjim zakonom, ki ne jamči politične in upravne stabilnosti deželnih vlad.
Na to nevarnost v tiskovnem sporočilu opozarja podpredsednik deželnega sveta Miloš Budin, potem ko je komisija zavrnila njegov predlog o drugačnem preštevanju ostankov v t.i. glavnem deželnem okrožju (CUR). Nova pravila v zvezi z dostopom do tega okrožja (do ostankov bi imele pravico le liste ali koalicije, ki so presegle 25 odst. glasov) bi namreč po Budinovem mnenju prispevala k politični stabilnosti.
To pa se ni zgodilo očitno zato - meni še predstavnik DSL - ker hoče imeti glavnina strank prosto roko za sklepanje zavezništev po volitvah, ne da bi se volilci o tem kakorkoli predhodno
izrekli. Hrast bo stališče p nujnosti predhodnih dogovorov zagovarjal tudi med soočenjem v skupščini, ker je prepričan, da se tudi v okviru proporCnega sistema lahko najde ustrezno rešitev, ki bi spodbudila predhodno oblikovanje koalicij.
Pred tem je komisija (predseduje ji ligašica Silvia Fabris) zavrnila prvi Člen Giacomellijevega osnutka, ki se je zavzemal za ukinitev volilnih povezav iz dosedanjega zakona. Kasnejša razprava o tem vprašanja ni razčistila te zadeve, tudi zato, ker so si mnenja tako različna, da je težko sploh vedeti kakšno je prevladujoče stališče. Oscarre Le-pre (Ljudska stranka) je bil vsekakor mnenja, da bi morala volilna povezava zadevati le narodne in jezikovne manjšine, morebitni volilni prag pa bi tvegal zavrnitev s strani ustavnega so-dišCa.
SpriCo zmedene debate lahko sklepamo, da bo pristojna komisija zelo težko uskladila tako različne predloge, tako da bo o volilnih pravilih, Ce bo do njih sploh prišlo, odločal deželni svet.
KOROŠKA / ODNOS DO SLOVENIJE
Heimatdienst podpira Zematta
V stališču tudi trditev, da Slovenija verbalno napada Koroško
CELOVEC - Koroški Heimatdienst (KHD) je v četrtek deželno vlado v Celovcu pozval k ostremu protestu pri slovenski vladi zaradi nedavnih verbalnih napadov v zvezi z resolucijo, ki jo je nedavno sprejela koroška deželna vlada, poroča agencija APA.
V resoluciji so zvezno vlado na Dunaju pozvali, naj z ozirom na slovenska prizadevanja za vstop v Evropsko unijo vlado v Ljubljani primora k rešitvi odprtih vprašanj. Ta zadevajo pravice t. i. nemško govoreče manjšine v Sloveniji, rešitev vprašanja odvzetega premoženja in zaprtje jedrske elektrarne Krško.
Heimatdienst je v svoji izjavi naštel veC domnevnih verbalnih napadov slovenskih politikov kot odziv na koroško resolucijo; med drugim navaja izjave
slovenskega predsednika Milana Kučana, zunanjega ministra Borisa Frleca, vodje ZLSD Borisa Pahorja in podpredsednika vlade Marjana Podobnika.
Heimatdienst poleg protesta koroške vlade zaradi "osorne zavrnitve" njenih zahtev pričakuje tudi najostrejšo zavrnitev "podcenjevalnih in žaljivih napadov". Poleg tega je omenjena organizacija Dunaj, "ki taCas stoji na slovenski in ne na koroški strani", ponovno pozvala k solidarnosti s Koroško.
V resoluciji, ki jo je minuli teden sprejela koroška vlada, je zlasti izražena zahteva po razveljavitvi sklepov iz Jajca iz let 1943 in 1944. V resoluciji opozarjajo, da sklepi iz Jajca - v nasprotju s slovensko - niso veC del nove hrvaške ustave, dodaja APA.	(STA/APA)
NOVICE
Zlobec na proslavi Makedonske akademije
SKOPJE - Makedonska akademija znanosti in umetnosti (MANU) proslavlja 30. obletnico ustanovitve. Četrtkove slovesnosti ob tej priložnosti v Skopju so se udeležili tudi predstavniki 19 akademij znanosti iz veC evropskih držav, med njimi iz Nemčije, Rusije, Švedske, Poljske, Češke, Ftrvaške in drugih držav. V imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) je zbrane pozdravil akademik Ciril Zlobec, je izvedela STA v Skopju. Ob obletnici ustanovitve MANU so odprli še razstavo umetniških del elanov makedonske Akademije. MANU so ustanovih z zakonom, H ga je sobranje sprejelo 22. februarja leta 1967. Ima več kot 40 rednih in 30 dopisnih elanov. (STA)
Slovensko letalstvo v enotah Sforja
LJUBLJANA - V okviru sodelovanja Slovenije v mirovnih silah Sfor je prvič na vojaško nalogo v BiH odšla posadka iz sestave 15. brigade vojaškega letalstva slovenske vojske. Posadka je z brniškega letališča poletela s helikopterjem BELL 412, ki ima poleg oznak slovenske vojske tudi oznake sil Sfor. Pripadniki slovenske vojske tako prvič sodelujejo kot pripadniki sil Sfor v mirovni operaciji Joint-Guard v Bosni in Hercegovini, so sporoCih iz kabineta obrambnega ministra.(STA)
Kristan potuje v Bruselj
BRUSELJ - Od ponedeljka, 3. novembra, do srede, 5. novembra, bo na obisku v Bruslju predsednik državnega sveta Slovenije Ivan Kristan. Predsednik državnega sveta Kristan se bo v ponedeljek sešel s predsednikom belgijskega senata Frankom Svvaele-nom, v torek pa se bo pogovarjal z visokimi predstavniki evropskih institucij. Najprej se bo Kristan sešel s predstavniki odbora regij, nato pa se bo ločeno pogovarjal s podpredsednico Evropskega parlamenta Magdalene Hoff, vodjo generalnega direktorata Evropske komisije za zunanje zadeve Guentherjem Burghardtom in s podpredsednico odbora Evropskega parlamenta za mednarodne odnose ter varnostno in obrambno politiko Helene Carrere d‘Encausse. Kristan bo tridnevni obisk v Bruslju sklenil v sredo, ko se bo sestal s predstavniki Ekonomsko socialnega sveta in pa s predsednikom poslanske zbornice belgijskega parlamenta Raymondom Langendriesom. (STA)
Obisk delegacije ZLSD na avstrijskem Koroškem
LJUBLJANA - Delegacija Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) pod vodstvom njenega predsednika Boruta Pahorja bo v ponedeljek, 3. novembra, na obisku pri deželni organizaciji SPOe za Koroško in njenem vodji ter namestniku deželnega glavarja Michaelu Aussenvinklerju. V okviru obiska se bo delegacija ZLSD srečala tudi s predstavniki slovenske manjšine, in sicer z delegacijo Zveze koroških organizacij, predsednikom Zveze slovenskih organizacij in predsednikom sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja Marjanom Sturmom ter predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, so sporoCih iz ZLSD. Sogovorniki naj bi razpravljali o položaju slovenske manjšine, sodelovanju med ZLSD in predstavniki manjšine, sodelovanju med SPOe in ŽLSD ter izmenjali stališča do nekaterih odprtih vprašanj odnosov med Avstrijo in Slovenijo. (STA)
AVSTRIJA / SVOBODNJAKI
Nov program Jorga Haiderja
Zavračanje multikulturnosti in ostro nasprotovanje priseljencem
LINZ - V Linzu je bil v Četrtek kongres svobodnjaške stranke (FPO) Jorga Haiderja. "Lahko vladamo, " je izjavil Haider pred 670 delegati, ki so se udeležili kongresa v Linzu. Svobodnjaki niso "nic veC pubertetniški mulci iz zadnje klopi pohtiCne šole, " je poudaril Haider. Delegati FPO so z veliko večino glasov (dva sta bila proti, eden pa se je vzdržal) sprejeli novi program stranke, ki sestoji iz 17 poglavij. Novi program bo nadomestil starega iz leta 1985, z njim pa se FPO poslavlja od stare ideologije, kot je na primer ostra ločitev Cerkve in države. Tako namerava stranka FPO vzpostaviti "most k Cerkvi". "Ohranitev duhovnih temeljev zahodnega sveta zahteva krščanstvo, ki brani svoje vrednote, " piše v novem programu stranke FPO. Bolj korenito formulacijo "bojevitega krščanstva" so po protestih znotraj stranke Črtah. Udeleženci kongresa so poudarili tudi opredelitev za "domovino Avstrijo".
Svobodnjaki so se po novem programu pripravljeni odpovedati nevtralnosti države, saj je ta po koncu "hladne vojne" izgubila svojo vlogo; namesto nje pa si je po njihovem mnenju treba prizadevah za polnopravno članstvo v zvezi NATO in Zahodnoevropski uniji (WEU), je zapisano v programu. Pod naslovom 'Pravica do domovine" svobodnjaki poudarjajo, da Avstrija ni "imigracijska dežela" in da "zavračajo multikulturne eksperimente"; parlamentarizem v Avstriji pa je treba "dopolniti z razvojem ustanov neposredne demokracije". Haider je v govoru vladnima strankama -socialdemokratom (SPO) in ljudski stranki (OVP) - očital, da sta "državo pripeljali v slepo ulico". (STA/dpa)
______SLOVENIJA / ZASEDANJE DRŽAVNEGA ZBORA___
Uidi zakonodajo o vinu prilagodili evropskim noimam
Določila o vinorodnih okoliših, o kakovostih tudi o (visokih) globah
LJUBLJANA - Državni zbor (DZ) je zadnji delovni dan tega tedna sprejel tudi zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, katerega osnovni namen je usmerjanje v kakovostnejšo predelavo vina, varstvo geografskega porekla grozdja in vina pa uredili po vzoru Evropske unije in v skladu s stališči lanskoletnega prvega kongresa slovenskih vinogradnikov in vinarjev.
V skladu s tem zakonom se morajo označevati vino in drugi proizvodi iz grozdja in vina, pridelani iz grozdja, trganega od 15. avgusta 1998 dalje. Sicer pa zakon med drugim uvaja tri vrste oznak geografskega porekla vina, in sicer zaščiteno geografsko poreklo za kakovostna vina, priznano geografsko oznako za namizna vina ter priznano tradicionalno poimenovanje, v katerem se kakovost vina opredeli v elaboratu, ki je podlaga za tako tradicionalno priznano poimenovanje po poreklu (na primer teran na Krasu in cvicek na Dolenjskem).
Slovensko vinogradniško območje je razdeljeno na tri dežele: Podravje, Posavje in Primorska. Vinorodni okoliši v vinorodni deželi Podravje so: Ljutomer-Ormož, Maribor, Rad-gona-Kapela, Smarje-Virštajn, Haloze, Lendavske gorice-Goricko in Ptuj-Srednje Slovenske gorice. Vinorodni okoliši v vinorodni dežeh Posavje pa Bizeljsko-Sremic, Bela krajina in Dolenjska; v vinorodni dežeh Primorska pa Koper, Goriška Brda, Kras in Vipavska dolina.
Zakon vsebuje tudi kazenske določbe, s katerimi naj bi bile z denarno kaznijo od 300.000 do 500.000 tolarjev kaznovane pravne osebe in samostojni podjetniki v veC kot 20 primerih, med drugim tudi Ce bi trgali grozdje pred rokom trgatve ali bi prevažali veC kot 20 litrov neoriginalno polnjenega vina brez predpisanih listin. Zakon tudi natančneje opredeljuje pojem nasadov vinske trte, tako da je jasneje določena predvsem zakonska določba o prepovedi sajenja t.i. samorodnice in nasadov
tistih sort vinske trte, ki niso v trsnem izboru.
Vlada je v skladu z zahtevo DZ iz druge obravnave tudi pripravila analizo o številu proizvajalcev grozdja glede na površino, s posebnim poudarkom na številu proizvajalcev na površini do pet arov. Po predstavljenih podatkih po stanju iz avgusta 1996 naj večje število lastnikov, in sicer 90.138 ali 67% od skupaj 132.965 obdeluje površino od 0, 05 do 0, 3 hektarjev. To pa pomeni, da bi iz evidence izpadla velika površina vinogradov, Ce bi mejo za vpis v register pridelovalcev grozdja in vina dvignili z 0, 05 hektarjev. To bi bilo v nasprotju z naCeli varstva porekla grozdja in vina ter bi lahko pomenilo slabše izhodišče za pogajanja za površine vinogradov, ki bi jih Slovenija imela ob vključevanju v EU, saj je obstoječa površina vinogradov eden od dejavnikov, ki vpliva na določitev dovoljenega obsega pridelave vina v posamezni državi, Članici EU. (STA)
DOLINA / PISMO PREDSEDNIKU REPUBLIKE
NAGRADA ŠPORT IN SOLA / PODELJEVANJE NA LICEJU PREŠEREN
Nesprejemljivi izbruhi nestrpnosti
Protest proti skrunitvi spomenikov podpisali župan, predsedniki društev in sekcij VZPi
Po oskrumbi vseh spomenikov NOB v Občini (na sliki je spomenik v Prebene-gu) so dolinski župan Boris Pangerc, predsedniki vaških sekcij VZPI-ANPI in predsedniki domačih kulturnih društev naslovili predsedniku republike Oscarju Luigiju Scalfaru pismo s pozivom, naj nastopi pri vseh pristojnih organih, da bi preprečili ponovne skrunitve, ki žalijo vse demokrate. V vednost je bilo pismo poslanu tudi slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu, predsednikoma senata in poslanske zbornice in drugim predstavnikom oblasti. Pismo se glasi: »Gospod predsednik, v demokratični Italiji, ki teži v Evropo brez meja, ki se je porodila iz odporništva in protinacifašističnega boja in h kateri so pristopili italijanski državljani različnih narodnosti, jezika in kulture, prihaja do dogodkov, ki žalijo zgodovinski spomin in dostojanstvo tistih, ki so še vezani na vrednote odporništva in protinacifašističnega boja.
Občina Dolina v tržaški pokrajini je dala velik krvni davek v osvobodilnem boju. Omikano sožitje med italijanskimi in slovenskimi občani, ki še vedno sestavljajo družbeno tkivo občine, sloni na vrednotah svobode, ki so si jo priborih z žrtvijo 207 padlih od takratnih 4000 prebivalcev.
Vsaka vas je posvetila svojim padlim spomenik kot simbol in vodilo za trajen in trdnejši mir ob spoštovanju bližnjega in vrednot, ki so porazile nacifašizem.
Na žalost, g. predsednik, mračne sile skušajo periodično razbliniti solidarnost in mimo sožitje med Slovenci in Italijani v naši občini s podlimi dejanji v sedanji družbi, ki gleda v bodočnost združene, večkulturne in večetnične Evrope.
Pred kratkim - v noči med 24. in 25. oktobrom t.l. - so ponovno pomazali in oskrunih spomenike padlim v odporništvu v Dolini, Prebenegu, Mačkoljah in pri Do-mju s kljukastimi in keltskimi križi, z jasnimi simboli fašističnega kova, kar jasno izhaja iz priložene fotografske dokumentacije. Dejanje so opravih prav v času, ki ga posvečamo spominu padlih partizanov.
Gospod predsednik, tu ne gre za preproste vandale in tepiste, pač pa za neofašiste, ki hočejo sejati nerazumevanje in sovraštvo med tu živečima narodoma.
Taka dejanja so se pogostoma ponavljala v prejšnjih desetletjih, a čeprav je bilo znano, kdo je navidhoval mazaške akcije spomenikov, krivci niso bili nikoli odkriti, nikoli podvrženi sodni obravnavi in nikoli obsojeni.
Podpisniki tega pisma se obračamo na Vas, g. predsednik, s prošnjo, da kot najvišja državna oblast posežete pri pristojnih oblasteh, kot so Vladni komisarjat, Kvestura v Trstu in vsi organizmi javne varnosti, da zapišemo konec tem nepotrebnim dejanjem nestrpnosti, ki prinašajo bolečino in zaprepaščenost pri vseh tistih, ki zaupajo inštitucijam in verjamejo v vrednote, za katere so se borili naši padli.«
Dober dijak je lahko tudi uspešen športnik
Letos je priznanje ZSŠDI in bank prejelo 28 dijakov
Nagrajeni dijaki so se skupaj nastavili fotografu (Foto KROMA)
Stvar že nekaj časa ni sporna: dober dijak je lahko tudi uspešen športnik. K temu spoznanju, ki zlasti v šolskem svetu ni bilo vedno samoumevno, je bržkone prispevala tudi Nagrada Šport in šola. Letošnjo so včeraj popoldne podelili na liceju Franceta Prešerna v Trstu, prejelo pa jo je rekordno število 28 dijakov in dijakinj naših goriških in tržaških višjih srednjih šol. Nagrada je namenjen mladim, ki se odlikujejo tako na šolskem (srednja ocena osem ali več) kot na športnem področju, po zamisli prof. Franka Drasiča pa jo je Združenje slovenskih športnih društev v Italiji ob podpori naših bančnih zavodov podelilo že sedmo leto zapored.
Da pridobiva ta pobuda vse večji odmev, je pokazala tudi včerajšnja številčna udeležba. V eni od učilnic našega liceja so se poleg nagrajencev, njihovih staršev, medijev in predstavnikov športnega Združenja, zbrali domala vsi najvišji predstavniki vseh naših bančnih ustanov (Zadružne kra-ške banke, Kmečke banke, Nove tržaške kreditne banke, Zadružne kreditne banke Doberdob in Zadružne kreditne banke Sovodnje), zelo opazna pa je bila odsotnost šolnikov, kar je sicer stalnica tega nagrajevanja, kot so poudarili tudi nekateri govorniki.
Po uvodnem pozdravu ravnatelja liceja Prešeren Tomača Simčiča se je
predsednik ZSSDI Jurij Kufersin poudaril pomen nagrade in se zahvalil bančnim ustanovam, ki z veliko mero razumevanja podpirajo to pobudo. Zanimiv je bil tudi poseg prof. Franka Drašiča, pobudnika te nagrade. Po njegovem mnenju je med dijaki opazno zanimanje za to pobudo in nekateri med njimi si prizadevajo, da bi prišli do višje ocena prav zaradi možnosti, da da se dokopljejo tudi do nagrade.
Kot rečeno, je letošnjo normo izpolnilo kar 28 dijakov in dijakinj, od teh jih je 24 s Tržaškega in štiri z Goriškega. Združenje jim je izročilo masko iz kamna, delo kraškega umetnika Pavla Hrovatina, predstavniki bančnih zavodov pa so prispevali denarno nagrado.
Priznanje so prejeli naslednji dijaki: Aleksi-
ja Ambrosi (šola Gregorčič GO, odbojkarica OK Val), Mateja Bogateč (Zois TS, rolkarica SD Mladina), Edvin Braini (Prešeren TS, nogometaš SD Primorje), Martina Canziani (Zois TS, odbojkarica SZ Sloga), Andrej Černič (Trubar GO, odbojkar SZ Soča), Elisa Frandolič (Prešeren TS, odbojkarica OD Bor), Jesenka Furlan (Zois TS, odbojkarica SZ Sloga), Iztok Furla-nič (Prešeren TS, odbojkar OD Bor), Tjaša Gruden (Prešeren TS, odbojkarica združene ekipe Koimpex), Tanja Humar (Zois GO, odbojkarica OK Val), Tanja Kobau (Slomšek TS, odbojkarica SZ Sloga), Manuela Krasevich (Prešeren TS, odbojkarica OD Bor), Goran Kri-žmančič (Zois TS, nogometaš SZ Zarja), Christian Leghissa (Stefan TS,
gorski kolesar SK Devin), Karin Mezgec (Prešeren TS, gimnastičarka SZ Bor), Gorazd Milič (Prešeren TS, rokometaš SK Kras), Katja Milič (Slomšek, namiznoteniška igralka SK Kras), Aleš Plesničar (Prešeren TS, tenisač SZ Gaja), Sara Posar (Prešeren TS, odbojkarica OD Bor), Jan Prinčič (Trubar GO, odbojkar SZ Soča), Tjaša Rogelja (Prešeren TS, odbojkarica OD Bor), Marco Serio (Prešeren TS, nogometaš Muggie), Tanja Sossi (Zois TS, odbojkarica SZ Sloga), Boštjan Starc (Prešeren TS, košarkar SZ Jadran), Andrejka Starec (Prešeren TS, jahalka Alpe Jadran), Tanja Sternad (Prešeren TS, odbojkarica OD Bor), Niko Sto-kelj (Prešeren TS, košarkar KK Bor), Rado Šušteršič (Prešeren TS, odbojkar OD Bor).
_______DOLINA / SEJA OBČINSKEGA SVETA_________
Soglasno sprejet proračun za leto '98
Glavna cilja proračuna sta izboljšanje storitev in zamrznitev davkov
Ob prisotnosti nadzornikov je dolinski občinski svet sinoči soglasno odobril proračun za prihodnje leto in prav tako sprejel plansko programsko poročilo za triletje 1998-2000. Po predstavitvi pristojnega odbornika Lovrihe se je iz svetovalskih vrst oglasil zbor pohval glede uravnovešenosti in usmeritve proračunskih postavk, ki ciljajo v povečano pozornost do skrbstva, ne da bi zanemarile ostalih nujnih področij, kot so šolstvo, kultura, šport. Sicer proračun ne predvideva posebnih posegov v javnih delih, čeprav namenja 290 milijonov za pokopališča, čez milijardo za vodovodno omrežje in kanalizacijo, 611 milijonov za smetarsko službo. Občinska knjižnica in gledališče bosta deležna 113 milijonov, skoraj 150 milijonov prispevka bo namenjenega občinskemu športnemu centru, skoro poldruga milijarda bo potrošena za vzdrževanje šolskih poslopij in sploh vodenju raznih uslug na šolskem področju. Vse to in še nekaj več kot 4 milijarde lir za splošno upravljanje občinskega stroja, bodo dolinski upravitelji v priho-
dnjem letu krili z dohodki, ki bodo v največji meri (2.500 milijonov) prišli iz žepov občanov pri plačevanju davka na nepremičnine: predvidoma bo priliva za 20 odstotkov več kot letos. Dober delež bodo prispevale tudi obdavčitve vodovodne in smetarske službe, za kateri bodo občani predvidoma odšteli poldrugo milijardo. Kot je poudaril odbornik Lovriha, ima proračun dva poglavitna cilja, in sicer izboljšanje uslug občanom in zamrznitev občinskih davkov.
Po vrsti so se oglasili načelnik večine Klun, predstavnik opozicije Raffele, odbornik Brajnik in svetovalka Kozina, še pred posegom pristojnega odbornika pa svetovalka Premolin: vsi so se osredotočili na višji dodelitvi sredstev za skrbstvo in šolstvo, Premolinova se je še posebej zavzela, da bi občinska uprava oti-pljiveje podprla nastajoči načrt mladinske dramske skupine, pri kateri sodelujejo breška društva.
V uvodnih poročilih je župan Pangerc omenil nedavno oskrumbo spomenikov padlim v NOB v štirih vaseh: na dejanje, ki napada
miroljubnost krajevnega sožitja, so borčevske organizacije in kulturna društva prizadetih vasi odgovorila s pismenim protestom in zahtevo pri najvišjih državnih oblasteh, krajevnih varnostnih in upravnih organih, da krivce izsledijo in kaznujejo. Nasilno izzivanje globoko prizadeva prebivalstvo, ki je že plačalo visok krvni davek za svojo zemljo, in vse, ki verjamejo v vrednote demokracije: v tem smislu so mazaško dejanje obsodili načelnika svetovalske večine in opozicije, odbornika Stefančič in Brajnik.
V uvodnem posegu je župan Pangerc poročal o svoji udeležbi na občinskem prazniku v Kočevju, na spominski svečanosti v Marzabottu, na mirovnem pohodu v Foglianu, kjer je prisotne nagovoril v imenu italijanskih županov. Do 22. novembra bo na ogled novi občinski splošni regulacijski načrt, za dopolnila in pripobme. Ostaja še odprto vprašanje cestne povezave med Frankovcem in 2a-vljami, ki jo bo poverjeni tehnik ponovno preveril, skupaj z načrtovanjem povezave kanalizacije in javne razsvetljave, (dam)
GLEDALIŠČE VERDI / NOVINARSKA KONFERENCA
Z Don Carlom začetek sezone
Premiera bo v torek - Bolezni pevcev povzročile veliko težav med pripravami
Operno gledališče »Verdi« bo v torek, 4. trn., dvignilo zastor za operno sezono 1997/98 s premiero Verdijeve opere »Don Carlo«. Opera je bila zadnjič na tržaškem odru že pred mnogimi leti, zato vlada za njen povratek veliko pričakovanje, saj gre za veliko delo, ki je zahtevalo naporne priprave vseh njenih poustvarjalcev. Na včerajšnji tiskovni konferenci vodstva gledališča Verdi pa smo zvedeli tudi v kako nevšečnih okoliščinah so potekale priprave, saj je kar nekaj glavnih pevcev od naslovnega do drugih med pripravami ali pa še prej resno zbolelo in je moralo vodstvo gledališča v naglici dobiti zanje ustrezna in po možnosti vsaj enakovredna nadomestila. Tako se je moral pevec naslovne vloge tenorist Alberto Cupido podvreči operaciji na hrbtenici. Zdaj je v fazi okrevanja in bo zanesljivo nastopil na premieri, za naslednje predstave pa mu je vodstvo gledališča
našlo zamenjavo v odličnem havajskem tenoristu Keith Jkaia Purdyju, ki je od leta 1992 redno angažiran v dunajski Staatsoper, ki domala obvlada ves Verdijev opus in ki je nedavno nastopil v vlogi Don Carla v Strassburgu, v letošnji sezoni pa bo nastopil v Trstu še v Massenetovi »Manon«. Naslednjo zamenjavo je bilo treba dobiti za pevca vloge markiza Rodriga, ker je predvideni baritonist Stefano Antonucci bil operiran na očesu. Zamenjal ga bo pri vseh predstavah ameriški baritonist Thomas Potter, ki je nedavno pel to vlogo v operi v Strassburgu v isti postavitvi in z istim režiserjem Viziolijem, ki jo bomo zdaj gledali v Trstu. Nekaj zdravstvenih problemov je bilo tudi pri drugih pevcih, kar pa ne bo oviralo njihove prisotnosti. Tako bo v vlogi španskega Filipa II., ki je dejansko vodilen lik v operi, nastopil izvrstni furlanski bas-bariton Ferruccio Furlanetto, s katerim bo al-
terniral Rus Eldar Aljev. Mogočen lik Velikega inkvizitorja bo pel v Trstu že uveljavljeni ruski basist Askar Abdrasakov, Elizabeta bo Štefka Evstatijeva v al-ternaciji z Japonko Joshimi Tatsuno, vlogo princezinje Eboli pa bosta izmenično peli Gloria Scalchi in Elis-sabetta Fiorillo.
Podrobneje so o nastajanju predstave in predstavljanju pevcev in drugih akterjev spregovorili ravnatelj lorio, umetniški vodja De Banfield in dr. Gori, o režijskem konceptu, ki se oslanja na statično sceno skozi vsa štiri dejanja in na poudarjanje bistvenega v drami, je spregovoril režiser Stefano Vizioli, o sceni, ki se ujema z režiserskim konceptom pa scenograf Ulderi-co Manani.
Bežno so konferenci prisostvovali tudi dirigent Woldemar Nelsson in bolgarska, zdaj v bistvu že ameriška pevka, Štefka Evstatijeva in še nekateri drugi. (j .k.)
POKRAJINA / STALIŠČE O SHENGENU
»Manj birokracije in zlasti več osebja«
Enotna resolucija o negotovi usodi TVM Nejasno ozadje odstopa odbornika NZ
Predsednik Pokrajine Renzo Codarin bo posegel pri notranjem ministru Giorgiu Napolitanu, pri Prefektu in pri silah javnega reda, da se Cim-prej odpravijo znani zastoji in težave ob itali-jansko-slovenski meji. Sporazum iz Schengena je sicer treba spoštovati, specifični položaj na tukajšnji meji pa zahteva bolj elastične pristope, veC osebja na mejah, manj birokracije in posebne pasove za slovenske državljane.
Codarinovo pobudo je enotno podprl pokrajinski svet, potem ko so načelniki svetovalskih skupin po krajši seji uskladili prvotno stališče, ki ga je o tem vprašanju predložil Kartel svoboščin. Oljka in Stranka komunistične prenove sta zahtevali in dosegli, da so iz enotne resolucije Črtali povsem neprimerno sklicevanje na »delo na Črno« državljanov Slovenije in Hrvaške. Problem sicer obstaja, je pa predvsem sindikalne narave in gotovo ne sodi v sklop izvajanja schengenskega dogovora.
Pokrajinska skupščina je nadalje soglasno odobrila resolucijo (predložil jo je načelnik SKP Dennis Visioli) v zvezi s krizno situacijo v Tovarni velikih motorjev (-GMT). Tudi ta dokument obvezuje predsednika Codarina, naj se zavzame za jasne in gotove perspektive tega obrata, ki v bližnji bodočnosti tvega izgubo skoraj tristo delovnih mest. Codarin bo glede tega vprašanja posegel pri
vodstvu TVM, istočasno pa bo stopil v stik s krajevnimi parlamentarci in upravitelji, da se tudi sami angažirajo za to zelo kočljivo vprašanje.
Pokrajinski svetovalci so na seji vzeli na znanje odstop odbornika Alda Debellija iz vrst Nacionalnega zavezništva. Codarin je povedal, da je Debelil, ki je bil odbornik za osebje, odstopil iz osebnih razlogov, za katerimi pa naj bi se skrivale tudi nekatere politične motivacije. Govori se namreč o hudih sporih s podpredsednikom Pokrajine, somišljenikom Parisom Lippijem, ki naj bi bili vezani na notranje odnose v Pinije-vi stranki. Debelil naj bi odstopil tudi zaradi volilnih odločitev NZ v de-
vinsko-nabrežinski občini, kjer je stranka pristala na enotno kandidatno listo Kartela svoboščin.
Codarin je vsekakor izrazil upanje, da se bo Debelli premislil in da bo torej preklical odstop. Do nadaljnjega bo sam vodil odborništvo za osebje, za novega predsednika pokrajinskega odbora za lov (to funkcijo je doslej opravljal Debelli) pa je bil imenovan odbornik za šolstvo Roberto Sasco iz vrst Kr-ščansko-demokratskega centra (CCD).
Uvodoma se je ligaš Mario Bussani spomnil padlih v vseh vojnah; večji del seje je bil vsekakor namenjen odgovorom predsednika in odbornikov na vprašanja svetovalcev.
KRIZA / REAKCIJE
DSL in SKP ostro kritični do novega lastništva TVM
Za stranki je nesprejemljivo klestenje delovnih mest
Klestenje 320 delovnih mest, ki jih je napovedalo novo lastništvo Tovarne velikih motorjev ob predstavitvi svojega industrijskega naCrta za boljunški obrat, je vzbudilo veliko zaskrbljenost tudi v tržaških političnih krogih. O zadevi sta v teh dneh zav-zeli stališče tržaški federaciji DSL in SKP.
V imenu DSL se je oglasil Igor Dolenc, ki v federaciji odgovarja za gospodarske zadeve. V izjavi za tisk je obžaloval, da so se bojazni, izražene ob nedavnem vstopu finske tvrdke VVartsila v lastništvo TVM izkazale za osnovane.»To, kar bi moralo predstavljati odločilen korak za izhod velike tržaške industrije iz modela javnih soudeležb,« je dejal, »se izkazuje kot novo kolebanje, pri kate-
rem lastništvo poudarja predvsem potrebo po redukcijah, zadržano pa je glede produktivnih načrtov.« Dolenc podpira dosedanje akcije sindikatov, vključno njihov sklep, da se obrnejo na Deželo in na rimsko vlado.
Podobno stališče je zavzela SKP, ki prav tako spominja, da je od vsega začetka izrazila velike dvome o pravilnosti vstopa finske tvrdke v lastništvo TVM. SKP opozarja, da je treba napovedano redukcijo 320 delovnih mest prišteti hudemu zmanjšanju števila zaposlenih, do katerega je prišlo v zadnjih letih v obratih Fincantierija (le-to je v letih 1993-95 padlo za 2.726 enot). Se več. TVM zdaj celo tvega svojo produktivno bodočnost.
POKRAJINA
Trebče: za usodo deponije potrebna resna raziskava
Na včerajšnji pokrajinski seji je tekla tudi beseda o negotovi usodi nekdanjega odlagališča za smeti pri Trebčah, na območju katerega bi nekateri hoteli urediti deponijo gradbenih, v glavnem izkopnih odpadkov. Problem je izpostavila Bruna Zorzini Spetič (SKP), ki je spet zahtevala od pokrajinskega odbora, da naroči strokovno in hkrati nevtralno ekspertizo o tem vprašanju. Dosedanje študije so bile namreč precej nepopolne in torej neverodostojne, saj so bile narejene v funkciji načrtovanega odlagališča
gradbenih odpadkov.
Odbornik Giulio Marini je bil v odgovoru predstavnici SKP precej nejasen in sploh ni povedal, kaj misli Pokrajina o tem vprašanju. Rekel je samo, da bodo zadevo znova poglobljeno proučili, kdaj in kako pa ni pojasnil.
Ni jasno tudi, Ce se bo o tem vprašanju izrekel pokrajinski svet ali pa bo o tem odločal Codarinov odbor. Slednji je sprva moCno podpiral odprtje odlagališča gradbenih odpadkov, potem pa je zavzel nekoliko previdnejše stališče.
Openska ambulanta išče primernejše prostore za svoje rastoče delovanje
Delovanje ambulante na Opčinah je bilo v središču daljše in poglobljene razprave, ki se je razvila na zadnji seji vzhodnokraškega rajonskega sveta v sredo, 29. oktobra. Seje, ki jo je vodil predsednik Zoran Sosič, so se kot gostje udeležili tudi predstavniki podjetja za zdravstvene storitve, in sicer zdravnika Co-laretta in Simonič ter bolničar Rotta. Podrobno so opisali kopico uslug in storitev, ki jih abulanta nudi, pa tudi težave, s katerimi se spopada. Ce pomislimo, da je pred pičlima dvema letoma celo tvegala zaprtje, je njeno sedanje delovanje vsekakor dobro in kar hvalevredno. Predstavniki zdravstvenega podjetja so med drugim opozorili na neprimerne prostore, s katerimi ambulanta razpolaga, ter se zavzeli, da bi prevzela sedanji sedež občinske izpostave, potem ko se bo slednja preselila v nove prostore. Rajonski svet je s predlogom soglašal in ga bo tudi podprl pri občinski upravi.
Vzhodnokraški rajonski svetovalci so na sredini seji govorili tudi o snojoCem se občinskem naCrtu za cestni promet.
NOVICE
Koalicija Oljke o hudi krizi IACP
Huda kriza, ki pesti tržaški Zavod za ljudske gradnje (IACP), je bila v središču pozornosti včerajšnjega sestanka koalicije Oljke, ki se ga je udeležil tudi deželni odbornik Roberto De Gioia. Beseda je tekla tudi o polemikah v zvezi z imenovanjem novega predsednika. De Gioia je svojcas predlagal odvetnika Armanda Fasta, v Oljki pa se mnogi zavzemajo za predsedniško kandidaturo nekdanje deželne svetovalke DSL Perle Luše.
De Gioia je potrdil nasprotovanje kandidaturi Luše, zaradi katere je pred dnevi celo zagrozil z odstopom. Včeraj pa je nekoliko omilil to nasprotovanje.
Od železa do kruha po slovenski TV
Ker se letos izteka 100-letnica delovanja Skedenj-ske železarne, bodo danes, ob 20.50 iz deželnega sedeža Rai za Furlanijo-Julijsko krajino v okviru slovenskih televizijskih programov predvajah dokumentarec »Od železa do kruha, škedenjska železarna 1897-1997«.
Skupina Herbalizer v ponedeljek v Mieli
Po uspešnem koncertu ameriškega tria Jungle Funk se v ponedeljek pripravlja tržaški publiki spet zanimivo glasbeno presenečenje. Tokrat bo na odrske deske gledališča Miela stopil angleški band Herbalizer. Skupina, ki nadvse ljubi hip hop in rap glasbo tokrat v angleški verziji, bo pripravila ne le tipični koncert, ampak pravo veselico ob glasbi, ki jo bo posredoval tudi njihov DJ. Torej pripravite se za ples! Skupina Herbalizer je postala vodilni ansambel diskografske etikete Ninja Tune.
Koncert (organizirata ga Globogas in zadruga Bonavventura) se bo pričel okrog 21. ure. (Pan)
SLOVENSKI KULTURNI KLUB
Mladi pripravljajo pester program sobotnih srečanj
2e mesec in pol je minil, odkar je Slovenski kulturni klub zajadral v novo sezono. V tem Času so se v klubu zvrstila razna srečanja in predavanja. Minulo soboto so mladi medse povabili prof. Marinko Počkaj. Pred leti je skupaj s kolegico vodila teCaj, ki je udeležencem pomagal do večjega osebnega ravnotežja. Na sobotnem srečanju, ki je nosilo naslov »Kako do osebnega ravnotežja«, je predavateljica mladim slušateljem s preprostimi besedami in z opisom praktičnih vaj razložila, kako se je treba v življenju naučiti najti svoje ravnotežje,
PREISKAVA / UGRABITEV REPICA
Napadalci še na prostosti Angažirali naj bi tudi Dia
je še vedno v katinarski bolnišnici, sodnik ga še ni zaslišal, obiskala ga je le policija iz Trsta in Gorice, ki je z njim imela neformalen pogovor. V tej fazi preiskave ni pričakovati, da bi agenti izdali kaj takega, kar vodi na sled napadalcev, ki so še na prostosti. Zaslišali so sicer Se nekaj drugih oseb, Repi-Cevih sodelavcev, njegovega brata, vendar se ni izvedelo, Ce so povedali kaj koristnega. Preko Interpola naj bi preiskovalci tudi skušali priti do oseb, s katerimi je Repic trgoval, prvenstveno v državah bivše Jugoslavije, zlasti Srbiji. Omenjajo še eno možnost, in sicer, da bi se s preiskavo, ki jo sedaj vodi goriško sodstvo, ukvarjala tudi DIA (Divisione investigativa antimafia, protimafijska preiskovalna služba), kar bi bilo tudi razumljivo, ker je sam Repic že takoj omenil, da so ga napadli zaradi »mafijskega davka«.
Ze dober teden je minil od ugrabitve in zverinskega mučenja 56-letnega novogoriškega podjetnika Zvonka Repica, vendar za njegovimi napadalci še vedno ni nobenega sledu. Vse bolj se utrjuje domneva, da so napadalci prišli iz krajev bivše Jugoslavije, kar se je sicer govorilo od vsega začetka. Slo naj bi za kakšen neporavnan račun, za kakšen dolg, vendar naj bi se obračunavanje izrodilo, Repica niso nameravali tako hudo kaznovati: polili so ga sicer z bencinom, vendar naj bi ogenj podtaknili po nesreči, ker so žrtev zatem pomazali z neko kremo, da bi mu olajšali bolečine. Veliko se je govorilo tudi o tem, zakaj so ga prepeljali prav v Trst. Večkrat je rešitev bolj enostavna kot bi lahko sprva mislili: morda jim je bilo iz Trsta veliko laže prekoračiti mejo kot kjerkoli drugje.
Zaenkrat pa se je treba omejiti na ugibanja, Repic
Prvi korak na poti do klinične kartele v elektronski obliki
Zaenkrat gre sicer samo za vzorčni načrt, vendar predstavlja prvi korak na poti do sistema arhiviranja raznih podatkov (laboratorijski izvidi in podobno), do katerih bi po vsej Dežeh FJK imeli dostop tako družinski zdravniki kot razne bolnišniške strukture: dejansko bi predstavljal nekakšno osebno izkaznico z vsemi potrebnimi zdravstvenimi podatki za vsakega pacienta posebej. Govor je o »DPACS« (Data and pi-cture archiving communi-cation system), torej službi, ki se ukvarja z distribucijo ter memorizacijo v elektronski obliki raznih diagnoz ter zdravniških izvidov. Nadi, ki je rezultat sodelovanja med univerzo, območjem »Area Science Park« in zdravstvenim podjetjem, so predstavili v okviru okrogle mize, ki so se je med drugimi udeležili deželni odbornik Giorgio Mattassi, ocinski odbornik Gianni Pecol Cominotto, poverjeni upravitelj Insiela
Sergio Brischi, znanstveni ravnatelj »DPACS« Paolo Inchingolo ter glavni ravnatelj tržaške zdravstvene ustanove Gino Tosolini.
Na razpolago naj bi torej imeli integrirano zdravstveno kartelo, ki bo dostopna iz katerekoli zdravstvene ustanove, morda tudi s pomočjo »deželne karte uslug«, ki jo uporabljamo za bencin po znižani ceni, saj je razpoložljivega še precej spomina.
Kot je poudaril odbornik Mattassi, gre za pomemben načrt, ki skorajda postavlja »pod vprašaj« sedanje ustaljene odnose med zdravnikom in bolnikom. Take informacijske »mreže«, je še naglasil Mattassi, za katere ne bo mogel manjkati deželni finančni prispevek, pa postavljajo v drugačno luC tudi morebitni odnos med državljanom in institucijami, ker bodo ljudje od javnih uprav in ustanov zahtevali vse veC informacij, ki bodo morale biti hitrejše in po dostopnih cenah.
NABREŽINA / KROŽEK 91
Težave mladih pri vstopanju v zahtevno družbo odraslih
»Mlad človek je nosilec življenja in pogleda v prihodnost« so besede, ki so uvedle večer o mladih in težavah, na katere naletijo, ko skušajo polnopravno vstopiti v svet odraslih. Razlika med družinskim gnezdom in družbo ter skromne zaposlitvene možnosti pa sta bili glavni temi debate.
Številnemu občinstvu, ki se je na vabilo Krožka 91 zbralo v dvorani občinske knjižnice v Nabrežini, so se najprej predstavili trije mladi domacinis svojimi značilnimi doživljaji mladega Človeka. Njihove izkušnje so bile iztočnica za priznanega psihanalista Pavla Fondo in sindakalista CGIL Bruna Zvecha.
Sindikalni predstavnik je najprej orisal glavne pogodbene formalnosti, preko katerih mladi pridejo do prvih delovnih izkušenj. Zaradi splošne zaposlitvene krize so mladi večkrat izpostavljeni špekulacijam delodajalcev, ki večkrat izkoristijo vsako možnost, da se izognejo stalni zaposlitvi. Zvechovo izvajanje se seveda ni moglo zaključiti s konkretnimi rešitvami ali Čudežnimi navodih, saj je problem brezposelnosti vprašanje svetovne razsežnosti... Ze sedaj je vsekakor jasno, da bodo morali mladi računati na lastno iznajdljivost in podjetnost, institucije pa jih bodo morale podpreti s strokovno pomočjo in finančnimi sredstvi.
Pavel Fonda se je nakazanih vprašanj lotil s psihološkega zornega kota: družine so v zadnjih desetletjih vzgajale otroke v bombažnih gnezdecih, tako da so mladi vstopali v svet popolnoma razoroženi in torej psihološko šibki in izpostavljeni. Tudi Sola ni veC selektivna, saj v bistvu promovira vse dijake, tako da pridejo do mature brez prave samopreizkušnje in z vtisom, da jim je vse omogočeno brez vsakršnega žrtvovanja.
Sledila je zanimiva debata, med katero so se udeleženci veCera dotaknili še marsikaterih aspektov mladinske stvarnosti. (GB)
ga znati rušiti in dosegati novo, za nas bolj ugodno ravnotežje. Predavanje je bilo zanimivo in privlačno zaradi neobičajne tematike in njene uporabnosti, zato je naletelo na dober odziv in splošno odobravanje.
Cas neusmiljeno beži. Kot bi trenil, je tu mesec november in z njim Cas zbranosti in spomina na preminule. Toda november prinaša že v tednu, ki prihaja, tudi Cas veselja. Kmalu bomo namreč praznovali god sv. Martina. Kaj vse pomeni martinovanje, je vsem znano: pokušnjo novega vina, veselo petje, zabavo ob hrani, pijači in prijetni družbi.
Prav tako so si martinovanje zamislih tudi mladi Slovenskega kulturnega kluba. Prijetno praznovanje bo seveda namenjeno mladini, odvijalo pa se bo na Proseku, saj bo SKK tokrat izjemoma gost slovenskih skavtov s Proseka in Kontovela ter Mladinskega krožka s Proseka. Martinovanje bo torej potekalo v župnijski dvorani ob proseški cerkvi, v soboto, 8. novembra, od 18.30 dalje. Mladi že pripravljajo program veselice: zabavne družabne igre, kuhanje klobas, sprostitev ob poslušanju glasbe in ob petju domačih napevov.
Klubovci pa so že pripravili program za ostala novemberska sobotna srečanja. 15. novembra se bodo, tokrat na sedežu v Ul. Donizetti 3, zbrali na svojem rednem obenem zboru. Teden kasneje bo na vrsti ogled filma, zadnjo soboto v novembru pa bo na vrsti letošnje prvo srečanje z avtorjem. V svojo sredo so povabili mladega pisatelja Igorja Skamperle-ta. Predstavil ga bo Ivo Kerže.
Na klubovska srečanja so vabljeni prav vsi mladi.
Breda SusiC
DAN MRTVIH / POLAGANJE VENCEV
Danes se zvrsti glavnina spominskih svečanosti
V Trstu in v Zgoniku pa so počastili spomin padlih včeraj
V Zgoniku je bila sinoči kratka, a občutena spominska svečanost pred spomenikom padlim v NOB (na sliki, foto KROMA). Udeležili so se je predtavniki občinske uprave z županjo Tamaro Blazino na čelu, pa tudi krajevni zastopniki borčevskih organizacij, društev in strank ter lepo število domačinov. Po polaganju vencev je pel Moški pevski zbor Rdeča zvezda. Sicer pa je občinska delegacija že poprej obiskala vse spomenike v občini
Včeraj so polagali vence pred spomenike in obeležja tudi v tržaški občini. Predstavniki občinske uprave in okoliških občin so bili med drugim pri fojbi v Bazovici in pri spomeniku bazoviškim junakom, v Rižarni in pri obeležju Almi Vivoda. Omeniti velja, da sta bila z občinsko delegacijo prvič v Rižarni predstavnika NZ Roberto Menia in Sergio Dressi.
Glavnina podobnih spominskih svečanosti pa se bo zvrstila danes, na dan mrtvih.
Tako bo devinsko-nabre-žinska občinska uprava počastila spomin padlih s polaganjem vencev pred spomenike in obeležja. Osrednja slovesnost bo pred spomenikom padlim v Nabrežini ob 10. uri.Delegacija občinskih upraviteljev, predstavnikov strank in borčevskih organizacij pa se bo zbrala že ob 8. uri pred županstvom ter do 10. ure obiskala vsa obeležja po vaseh v občini, in sicer po naslednjem vrstnem redu: Nabrežina Kamnolomi, Slivno, Medja vas, Devin, Vižovlje, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Praprot, Sempolaj, Nabrežina Križ in Nabrežina Center.
Danes bodo spominske svečanosti tudi v občini Re-
pentabor. Ob 11.30 bo občinska delegacija obiskala grob komandanta Bazoviške brigade Franca Nemgarja na pokopališču na Colu, ob 11.40 bo polaganje vencev pred spomenik žrtvam fašizma na Colu, ob 11.50 pa padlim v NOB v Repnu.
Prav tako danes se bodo poklonili padlim tudi v Miljah. Občinska delegacija se bo zbrala ob 10. uri na Trgu Marconi ter nato obiskala obeležja pri županstvu, pri cerkvi Sv. Ivana ter pred osrednjim spomenikom v Miljah, kjer bo tudi nastopil zbor Jadran. Ob 11. uri bo v cerkvi na pokopališču maša za padle vseh vojn.
Predstavniki krožka Kras SKP bodo danes polagali vence na Vzhodnem Krasu po naslednjem umiku; ob 9. uri v Trebčah, ob 9.30 na Opčinah, ob 10.30 na Pa-dričah, ob 10.45 v Gropadi in ob 11. uri v Bazovici.
Vedno danes bo polagala vence tudi delegacija VZPI-ANPI v Trstu. Zbrala se bo ob 8.30 pred obeležjem v Ul. Massimo D’Azeglio, nakar bo obiskala obeležja v Ul. Ghega, Ul. Pindemonte, pri Sv. Justu, ob 11. uri pa se bo poklonila žrtvam Rižarne.
Danes dopoldne bo polagala vence pred obeležja v Križu krajevna sekcija VZPI-ANPI. Delegacija se bo zbrala ob 10. uri pred Ljudskim domom.
Jutri (2. t.m.) z začetkom ob 9.15 bo v stolnici sv. Justa v Trstu bogoslužje za padle v vseh vojnah. Vodil ga bo tržaški škof Eugenio Ravignani, prisotni pa boto tudi predstavniki krajevnih oblasti. Jutri ob 15. uri pa bo gibanje Civilta Mitteleu-ropea priredilo na avstroo-grskem pokopališču na Proseku večversko svečanost v spomin na padle različnih narodnosti.
Polaganje vencev v zgoniški občini (Foto KROMA)
OPČINE / OB 14.30 NA POKOPALIŠČU h
Danes posvetijo kapelo
Slovesnosti se bo udeležil tudi škof Evgen Ravignani
Danes bodo na openskem pokopališču slovesno posvetili novo mrtvaško kapelico. Poleg župnika Zvoneta Stru-blja in italijanskega kaplana Antonia Greca se bo slovesnosti, ki se bo pričela ob 14.30, udeležil sam škof Evgen Ravignani. Prisotni pa bodo tudi predstavniki krajevnih oblasti, med temi predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Zoran Sosič.
Kapelica stoji na starem delu pokopališča na mestu, kjer je v preteklosti že stal takšen objekt, za seboj pa ima dokaj dolgo in zapleteno zgodbo. Zgradili so jo že pred petimi leti, ko so razširili pokopališče, vendar je niso dokončali. Manjkal je oltar in sploh vsa oprema, da bi jo lahko uporabljali v skladu z njenim namenom. Rajonski svet je na potrebo po dokončavi del
večkrat opozoril tržaško občinsko upravo, a zaman. Pred dobrim mesecem pa se je odločil, da za ureditev objekta sam prispeva 7 milijonov lir iz sicer skromne blagajne, s katero razpolaga. No, to je bilo dovolj za usposobitev kapelice.Dela so opravili v res rekordnem času, tako da bi jo lahko otvorili na dan vseh svetih.
Kot nam je povedal predsednik rajonskega sveta Sosič, bo kapelo mogoče uporabljati tudi kot mrtvašnico. V njej bodo lahko ležali mrliči na parah, kar sicer pri nas ni v navadi, razen v primerih, ko iz enega razloga ali drugega ni mogoče urediti mrtvaške sobe na domu pokojnika. Sosič nam je tudi povedal, da bo rajonski svet skušal urediti tudi kapele na nekaterih drugih vzhodnokraSkih pokopališčih.
PADRIČE / DOM LIVIE JERALLA
Prikaz dejavnosti gostov
Tudi letos so pripravili razstavo kipcev, slik in ročnih del
Običajno si dom ostarelih zam, išljamo kot kraj, kjer živijo gostje tiho, zaprti v svoje sobe -nekako že oddaljeni od ostalega sveta, v domu Livie Jeralla na Padričah pa je vzdušje povsem drugačno. K teititi prispevajo lepo okolje, ljudje, ki ga vodijo in so v njem zaposleni, predvsem pa dejavnosti, ki starejše zanimajo, jih pritegujejo, v katerih lahko izražajo svoja čustva, svoje želje in še povezanost z današnjostjo.
Ze nekajkrat smo poročali o dogajanju v tem domu, ki spada, skupno s šestimi drugimi podobnimi domovi na tem območju, pod tržaški vikariat. Ob eni tistih priložnosti nas je sprejel tudi pokojni škof Bello-mi, ki je bil vesel našega obiska in se nam je tudi oglasil, ko je v dnevniku prebral naše poročilo.
Tudi tokrat smo bili povabljeni na razstavo, ki jo dom pripravlja vedno ob tem času in na kateri prikazujejo gostje doma izdelke, ki so jih, tudi tokrat pripravili pod skrbnim vodstvom učiteljice in mentorice Serene Miiller (tokrat ji je pri delu pomagala tudi Francesca Mezzalira). Razstava bo odprta vse do 4. novembra od 8.30 do 18.30.
Prireditev je potekala zelo svečano. Odprl jo je predsednik domske skupnosti Dario Rinaldi, navzoči pa so bili, poleg glavnega vikarja msgr. Pier Giorgia Regazzoni-ja, še vsi tisti, ki pomagajo voditi druge domove in dom v Padričah, med temi sestra Primi-zia, številne vaščanke, ki tudi tu pomagajo pri varstvu starejših oseb in seveda še svojci in prijatelji ostarelih gostov.
Najprej so razstavo
odprli za domače goste oziroma varovance, potem pa še za uradne in neuradne goste. Prikaz je zelo bogat. Gostje so tokrat izdelali vrsto predmetov iz mavca, pa slik na steklu, ročnih del in lepo poslikanih oblačil za mlade itd. O velikem zanimanju za razstavljene predmete pa so pričali listki »ven-duto- prodano« na eksponatih.
Z lepim občutkom smo odhajali iz doma, kjer se odgovorni trudijo, da bi starejše zaposlili v raznih dejavnostih; nudijo jim lepe sprehode pa družabne igre, možnost razgovorov in še mariskaj.
Ko izrekamo pohvalo vsem, ki so pomagali k pripravi te lepe razstave, naj še omenimo, da bo izkupiček namenjen misijonski dejavnosti v naši škofiji.
Neva Lukeš
KONTOVEL / CENTER TOMMASEO
Večplastno razmišljanje o življenju na Krasu
KINO
IZLETI
Studijski in raziskovalni center Niccolo Tom-maseo je pred dnevi priredil večer v Društveni gostilni na Kontovelu, ki ga je tokrat posvetil tematiki z naslovom »Živeti na Krasu - Pogoji in problemi življenja, slikovni prikazi, pesmi in še druga razmišljanja.« Nastopili so Marino Vocci, kot kulturni delavec, arhitekt Lorenzo Galluzzo, biolog Guido Radovich in dosedanji župan devinsko-na-brežinske občine Giorgio Depangher. Sledil je tudi
ARISTON -	16.00,
18.00, 20.00, 22.15, »Cop L and«, i. Sylvester Stallo-ne, Robert De Niro, Har-vey Keitel.
EKCELSIOR AZZUR-
RA - 16.30, 18.20, 20.10,
22.00	»Fuochi d’artifi-cio«, r. L. Pieraccioni.
EXCELSIOR - 16.45, 18.35, 20.25, 22.15 »Fuochi d’artificio«, r. L. Pieraccioni.
AMBASCIATORI -
15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 0.15 »II quinto elemente«, i. Bruce VVillis.
NAZIONALE 1-15.30, 17.40, 19.55, 22.15, 0.15 »The Peacemaker«, i. George Clooney, Nicole Kidman.
NAZIONALE 2-15.30
»LTncantesimo del lago 2 - II segreto del castello«, risani film; 16.45, 19.00, 22.45, 24.00 »Ipotesi di complotto«, i. Mel Gibson, Julia Roberts.
NAZIONALE 3-15.30, 17.40, 19.50, 22.10, 0.15 »Soldato Jane«, r. Ridley Scott, i. Demi Moore.
NAZIONALE 4-15.30, 17.05, 18.45, 20.30, 22.15,
24.00	»MIB Men in Black«, r. Števen Spielberg, i. Tommy Lee Jones, VVill Smith.
MIGNON - 16.00 -
22.00	»Jennifer, gatta di piacere«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL -	15.00,
17.15, 19.40, 22.10 »Face Off - Due facce di un assa-sino«, i. John Travolta, Nicholas Gage.
ALCIONE -	16.00,
18.00, 20.00, 22.00 »II sa-pore della ciliegia« r. Ab-bas Kiarostami.
PRIREDITVE
BONAVVENTURA, ALPE ADRIA CINEMA, CAPPELLA UNDER-GROUND, DEŽELNA KINOTEKA IN KINOA-TELJE vabijo v torek, 4. novembra, ob 20.30 v gledališče Miela na prireditev »Susret u Trstu - Poklon Vuku Babiču«.
ŽUPNIJA SV. JERNEJA na Opčinah vabi na ogled fotografske razstave Iva Sosiča »Praznovanje 375-letnice župnije sv. Jerneja na Opčinah«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure'do 9. novembra, ko bo na željo mnogih župljanov, ob 17. uri, v župnijski cerkvi ponovitev recitala prof. Lučke Susič »375 let pod openskim farnim zvonom«. Sodelujejo mladi recitatorji, CPZ sv. Jernej z Opčin, CPZ sv. Florijan od Banov in MPZ Višava iz Ferlugov. Recital oblikujejo tudi domači pritrkovalci in pihalni kvintet godbenega društva Prosek. Vabljeni!
5 0-LETNIKI ZGO-NISKE OBČINE organizirajo 23. novembra avtobusni izlet, s kosilom, v Benečijo. Za vse informacije in prijave se čimprej javite na tel. št. 229126 (Boris Grilanc) in 220322 (Sonja Bandi).
50-LETNIKI DOLINSKE OBČINE organizirajo 30. novembra avtobusni izlet s kosilom. Za informacije in prijave se čimprej javite na tel. št. 231954,	228302 ali
810778.
S ŠOLSKE VEŠli
URAD SINDIKATA SLOVENSKE SOLE, Ul. Carducci 8, posluje vsak torek in četrtek, od 16. do 17.30.
DAROVE in PRISPEVKE
za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov.
Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst -Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: od 9. do 13. ure ter od 14.30 do 17.30, od ponedeljka do petka.
H
Kam
po
bencin
Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje Črpalke:
AGIP
Ul. Revoltella (vogal Ul. d’Angeli)
Nabrežje O. Avgusta Istrska ul. (nasproti pokopališča)
Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) TAMOIL
Ul. Giulia 2 (pri ljudskem vrtu)
Drevored D’Annunzio 73 Riva T. Gnili 8
SHELL
Drevored Čampi Elisi 1/1 Miramarski drev. 37 Q8
SESLJAN -drž.c. 202 (km 27)
ESSO
Trg Liberta 10/1 Ul.C. Battisti 6 (Milje).
IP
Ul. F. Severo 2 Drev. D’Annunzio 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drev. 213
ERG
Nabrežje N. Sauro 14
API
Passeggio S. Andrea
NOČNE ČRPALKE
(self Service) TAMOIL - Ul. F. Severo 2/3
ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drev. 49
NA AVTOCESTAH
(odprte 24 ur)
AGIP
Devin (sever)
Devin (jug)
glasbeni del večera z nastopom skupine »Sidaja«.
Kot vedno, je večer vodil in uvajal posamezne goste, predstavnik centra Edoardo Kanzian. (NL)
RSO
di Giraldi R.
NABREŽINA - Trst Trg Sv. Roka 105
električni material • svetila • kit za avtomatizacijo dvoriščnih vrat e domofoni • brezžične alarmne naprave • štedilniki na drva in okrasne peči e elektrogospodinjski stroji • audio in video material
OBVESTILO BRALCEM IN NAROČNIKOM
Obveščamo Vas, da sprejemamo
OSMRTNICE, OKVIRJENE OGLASE, MALE OGLASE, ČESTITKE
in nasplošno vsa obvestila v uredništvu Primorskega dnevnika
v Ul. Montecchi 6 ali po telefonu 040/7796333 __
NIKOM:
10 do 15
ure

ODBOR ZA POSTAVITEV SPOMENIKA PADLIM V NOB ZA SKEDENJ, KOLONKOVEC IN SV. ANO
vabi na
KOMEMORACIJO,
ki bo pred začasnim spomenikom danes, 1. novembra, ob 11.30.
S sodelovanjem Pevskega zbora Ivan Grbec ter govorom Sergija Lipovca.
KO ICjO QR\J0BN U* $0 SOKOL iz Nabrežine prirejata
TEČtM [PSINJA
ter
TEČAJ IZRAZNEGA PLESA
za otroke zadnjega letnika vrtca, osnovne in njižje srednje šole. Tečaja bosta enkrat tedensko.
Prvi informativni sestanek za oba tečaja bo v sredo, 5. novembra 1997, ob 17.30 v župnijsld dvorani v Nabrežini. Toplo vabljeni!
V stiski, ki ni samo finančna, iščemo izkušenega odrskega delavca in električarja osvetljevalca.
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
23 OBVESTILA
SVETOIVANCANI se bomo poklonili spominu padlih pred ploščo na narodnem domu danes, 1. t. m., ob 11. uri.
SEKCIJA VZPI-ANPI Dolina-Mačkolje-Prebe-neg poziva občane, da se množično udeležijo polaganja vencev in da na tak način izpričajo ogorčenje nad podlim dejanjem oskrunitve spomenikov. Obenem obvešča, da bo polagala vence na somenik danes, 1. novembra, ob
10.	uri v Mačkoljah, ob
13.30	v Prebenegu in ob
14.30	v Dolini.
SEKCIJA VZPI-ANPI BAZOVICA vabi vse kulturne, športne, gospodarske in politične organizacije, da se množično udeležijo polaganja vencev. Dnes, 1. novembra, ob 10. uri bo zbirališče pred bazoviškim domom, kjer bomo skuaj v sprevodu odšli k spomeniku, da položimo venec vaškim padlim v osvobodilni borbi in umrlih v koncentracijskih taboriščih.
KD PRIMORSKO se
pridružuje borčevskim organizacijam in vabi vse vaščane, da se udeležijo polaganja vencev pred spomenik padlim v Mačkoljah danes, 1. novembra, ob 10. uri. Sodeluje MePZ Primorsko.
KD SLOVAN Padrice
vabi vaščane na počastitev padlih v NOB in polaganje venca na vaški spomenik, danes, 1. novembra, ob 10.30. Nastop domačega pevskega zbora. Udeležite se!
VZPI-ANPI SEKCIJA DOM JO in KD F. VENTURINI vabita vaščane, da se množično udeležijo proslave ob ponovno oskrunjenem spomeniku padlim v NOB, ki bo danes, 1. novembra, ob 14. mi.
DANES, 1. NOVEMBRA, se bodo pevci MoPZ Igo Gruden iz Nabrežine primemo poklonili spominu rajnih. Zbirališče bo na nabrežinskem trgu pred spomenikom padlih ob 14.40. Sledil bo obisk pokopališč in obeležij v naši okolioci: 14.40 spomenik padlim v Nabrežini, 14.50 pokopališče v Nabrežini, 15.10 pokopališče v Sempolaju, 15.25 spomenik padlim v Sempolaju,
15.30	spomenik padlim v Praprotu, 15.45 pokopališče v Samatorci, 16.00 sponebik padlim v Prečniku, 16.20 pokopališče v Mavhinjah in 16.40 pokopališče v Slivnem.
SEKCIJA VZPI-ANPI OPČINE, BANI, FERLU-GI, PISCANCI vabi danes, 1. novembra na poča-
stitev padlih v NOB pri vseh vaških spomenikih. Zbirališče ob 9.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Sodeluje MPZ Tabor z Opčin. Vabljeni k številni udeležbi.
VSEDRŽAVNO ZDRUŽENJE PARTIZANOV ITALIJE - sekcija Križ »Evald Antončič-Stojan« vabi vse kulturne, športne in politične organzacije, da se množično udeležijo polaganja vencev na vaške spomenike padlim, danes, 1. novembra, z odhodom ob 10. uri, izpred Ljudskega doma v Križu.
DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v
Trstu vabi v ponedeljek, 3. novembra, na redni društveni večer, na katerem bo predaval prof. dr. Jože Velikonja iz ZDA na temo »Domovinstvo, zamejstvo, zdomstvo«. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani v Donizettijevi ulici št. 3 s pričetkom ob 20.30.
SK DEVIN priredi novoletno zimovanje v smučarskem centru Falcade, z možnostjo smučanja na S. Pellegrinu, od 26. decembra do 1. januarja in od 1. do 6. januarja. Informacije na tajniški tel. 2916004 do 4. novembra.
FOTOGRAFSKI ODSEK KD LONJER-KATINARA
prireja tudi v letošnji sezoni fotografski tečaj. Prvo informativno srečanje bo v torek, 4. novembra, ob 20. uri, v društvenih prostorih. Vabljeni!
OTROŠKI PEVSKI ZBOR VESNA sporoča, da se pevske vaje vršijo ob sredah, ob 16. uri, v osnovni šoli Alberta Sirka v Križu.
SRENJSKI ODBOR iz
Boršta in Zabrežca vabi vse člane na sestanek, ki bo v sredo, 5. novembra, ob 20.30, v Srenjski hiši v Borštu.
TRŽAŠKA KNJIGARNA vabi v sredo, 5. t. m., ob 18. uri v ul. Sv. Frančiška 20, na predstavitev nove pesniške zbirke Borisa Pan-grca »Črno zlato« založbe Fontana. Knjigo bo predstavil Ace Mermolja, sodeluje ženski kvartet Musiča no-ster amor - vodi Tamara Stanese. Vljudno vabljeni!
KRUT prireja individualne in skupinske vaje proti bolečinam v hrbtenici, osteoporozi in vaje za sprostitev. Dejavnost namenjena članstvu se bo odvijala pod strokovnim vodstvom. Informacije na sedežu krožka od srede, 5. novembra, dalje v uradnih urah, tel. 360072.
SKD VIGRED obvešča, da bo v četrtek, 6. novembra, ob 19. uri, v društvenih prostorih v Sempolaju, prvo srečanje za izdelavo narodnih noš. Pridružite se nam. Tiste pa, ki bi jih zanimal tečaj šivanja z Adriano Regent, se lahko prijavijo isti dan od 19. ure dalje.
KD F. PREŠEREN iz
Boljunca obvešča, da je predavanje Milana Pahorja »Jadranska banka - nastanek in razvoj slovenskega bančništva v Trstu« odpadlo zaradi slabega vremena. Predavanje bo v četrtek, 6. novembra, ob 20.30 v
dmštvni dvorani občinskega gledališča F. Prešeren v Boljuncu.
SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo od 6. do 9. novembra v domu Brdina na Opčinah. Umik: 6. 11. od 18. do 20. ure zbiranje; 7. 11. od 18. do 21. ure; 8.
11.	od 18 do 21. in 9.11. od 10. do 12. in od 15. do 20.
SK BRDINA sporoča, da se pričnejo smučarski tečaji na plastični stezi v Nabrežini v petek, 7.11., ob 18. uri. Zbirališče je pri plastični stezi najkasneje do 17.45.
STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -Krožek 1. maj prireja ob 80. obletnici oktobrske revolucije večer z diapozitivi o Vietnamu Katje Kjuder. Posegel bo tudi Paolo Šema. Večer se bo odvijal v soboto, 8. t. m., ob 20. uri v ljudskem domu v Podlonjerju.
SKD FRANCE PREŠEREN iz Boljunca pripravlja tečaj šivanja domače -brške ženske noše. Zainte-resuane domačinke vabimo na prvo srečanje v ponedeljek, 10. novembra, ob 21. uri v društvenih prostorih gledališča France Prešeren.
SKLAD MITJA CUK prireja tečaj avtogenega treninga, ki se prične 12. novembra v mestnem središču. Vse informacije in navodila za vpis dobite v uradih Sklada v Narodni ul. 126 na Opčinah, tel. 040/212289, v dopoldanskem času.
FOTOKROŽEK TRST
80 vabi člane in prijatelje, da se udeležijo natečaja, ki ga razpisuje »Cultura Viva« in drage ustanove na prosto temo: Tržaške slike (Im-magini di Trieste), Skrivnosti Trsta (I Segreti di Trieste), in na obvezno temo: Nebo (II Cielo). Rok zapade 15. novembra. Udeležba je brezplačna. Pravilniki so na razpolago v Tržaški knjigami.
GLASBENA MATICA
TRST vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan razen sobote na GM, ul. Manna 29. Informacije od 10. do 12. ure na tel. 418605.
SKD VIGRED IN VZPI-
ANPI pripravljata ob priliki 50. obletnice postavitve spomenika v Sempolaju razstavo slik, izkaznic, člankov in raznih dokumentov za časa fašizma in osvoboditve. Zato naprošata vse vaščane, ki bi imeli shranjen ta material, da ga posodijo in izročijo odbornikom društva.
SLOVENSKI KLUB skli-
cuje redni občni zbor v torek, 25. novembra, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani. Na dnevnem redu poročila, razprava, volitve odbora in razno. Vabljeni vsi, ki bi želeli z drobnim doprinosom odpreti nove možnosti za dialog ob aktualnih vprašanjih.
40-LETNIKI s Krasa in mesta združite se! Slavna, nepozabna večerja z glasbo bo v soboto, 29. novembra 1997, s pričetkom ob 20.30. Restavracijo bomo izbrali in rezervirali na podlagi prijav, zato se je množično udeležite in obvestite o tem tudi tiste 40-letnike, ki bodo spregledati to obvestilo. Za podrobnejše informacije in vpisovanja lahko telefonirate na sledeče številke vsak dan od 19. do 20. ure: Karlo (214590), Renzo (327019), Pavel (201291), Elder (200950), Aldo (0481/78366) in Mariza (228604).
SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO v Trstu
razpisuje svoje enajsto Studijsko štipendijo iz sklada »Mihael Flajban«. Štipendija bo znašala 3.000.000 lir za prvi letnik in 2.500.000 lir za vsako na-daljno leto redne študijske dobe, v kolikor bo dobitnik zadostil pogojem pravilnika. Štipendija je namenjena slovenskim zamejskim visokošolcem, ki se
bodo vpisali na univerzo v akademskem letu 1997-98. Podrobnejša pojasnila dobite na sedežu Slovenskega dobrodelnega društva v Trstu, utica Mazzini 46/1, tel. 631203, ob četrtkih od 16. do 18. ure. Rok zapade 30. novembra 1997.
ŠD MLADINA - smučarski odsek - organizira 6-dnevno društveno zimovanje v smučarskem centru Folgarida-Marilleva od 20.
12.	do 26. 12. Poleg zabave bo poskrbljeno za smučarske tečaje in nadaljevanje smučarskih treningov. Zimovanje je primerno za družine z možnostjo cele vrste kombinacij glede hotelskih uslug. Hotel se nahaja v neposredni bližini smučišč Folgaride. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije pokličite v najkrajšem času na tel. 213518, 220718 ali 212533.
SLOVENSKI DIJAŠKI
DOM »Srečko Kosovel« obvešča, da je v teku vpisovanje za zimovanje, ki bo potekalo od 27. 12. 97 do 3. 1. 98 v KRANJSKI GORI. Zimovanja, na katerem bo tudi organiziran tečaj smučanja za začetnike in najmlajše, se lahko udeležijo otroci od 6. do IS.leta starosti. Morebitne informacije dobite v upravi dijaškega doma, ul. Ginna-stica 72; tel. 573141 ali 573142.
SKLAD MITJA CUK obvešča, da je vsak torek, petek in soboto na razpolago svetovalnica za vzgojo in razvoj. Informacije od ponedeljka do petka na št. 212289 v dopoldanskem
SK BRDINA tudi letos organizira zimovanje na mariborskem Pohorju. Ponudba je zelo ugodna. Informacije in prijave so na sedežu kluba ob ponedeljkih od 20. do 21. ure.
VCERAJ-DANES
Danes, SOBOTA,
1. novembra 1997
VSI SVETI
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48 - Dolžina dneva 9.59 - Luna vzide ob 7.46 in zatone ob 18.10
Jutri, NEDELJA, 2. novembra 1997
VERNE DUŠE
VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 8,3 stopinje, zračni tlak 1024 mb ustaljen, veter 40 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja, s sunki do 80 km na uro, vlaga 37-odstot-na, nebo spremenljivo oblačno, morje razburkano, temperatura morja 13,9 stopinje.
ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI
RODILI SO SE: Michele Facchin, Giorgia Paliaga, Mattia Betteto, Matteo Vat-tovani.
UMRLI SO: 85-letni Ste-fano Sissot, 93-letna Albina Russian, 84-letna Leopolda Samsa, 33-letni Dimi tri Ve-glia, 94-letna Rosa Bresil, 50-letni Eddy Flego, 74-let-ni Duilio Sillani, 68-letni Adriano Furlan.
OKLICI: Fulvio Canetti in asistentka na domu An-tonella Veritti, geometer Andrea Giovannini in čistilka Cinzia Giamporcaro, zapriseženi čuvaj Maurizio Stanovich in solnica Victo-ria Fourmanova, tehnik Miljan Doder in delavka Amela Merdanovič.
: :	LEKARNE
SOBOTA, 1. november 1997
Lekarne odprte od 8.30 do 13.00
Ul. Tor S. Piero 2 (tel. 421040), Ul. Revoltella 41 (tel. 947797), Ul. Combi 17 (tel. 302800), Ul. Mascagni 2 (tel. 820002), Sv. Ivan -Trg Gioberti 8 (tel. 54393),
Istrska ulica 33 (tel. 638454), Largo Piave 2 (tel. 366155), Goldonijev trg 8 (tel. 634144), Zavije - Ul. Flavia 89 (tel. 232253), Zgonik (tel. 225596).
Lekarne odprte od
13.00	do 16.00
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
Lekarne odprte od
16.00	do 19.30
Istrska utica 33. Lekarne odprte od
16.00	do 20.30
Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Revoltella 41, Goldonijev trg 8, Zavije - Ul. Flavia 89.
ZGONIK (tel. 229373) -s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom.
NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Goldonijev trg 8 (tel. 634144).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 -
TELEVITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
MALI OGLASI
tel. 0407796333
DRAGULJARNA ŠKERLA VAJ, ul. Battisti 2, tel. 7606012, nudi ob vsakemu nakupu brezplačno uro parkiranja v ParkSi - Poro Ulpiano.
ZASKRBLJENI OTROK išče psičko pekinške pasme, katera se je izgubila 16. oktobra pri proseški postaji. Kdor ima informacije naj telefonira na 040/251127. Velika nagrada!
PRODAM MERCEDES
190 E 1800, letnik 92, bele barve, tel. 225369 v večernih urah.
V DOLINSKI OBČINI
prodamo particelo, 1.600 kv. m., ugodna lega za oljčni nasad ati vinograd. Tel. 228347 od 14. do 17. ure.
KRAŠKI OVČAR, samička, stara 3 mesece z rodovnikom prodam. Tel. 00386/6567124.
PRITLIČNI PROSTOR primeren za urad oddam v najem na Opčinah. Tel. 2296044.
NISSAN King Cab, letnik ’94, v odličnem stanju. Telefonirati v delovnih urah na št. 227034.
MATEMATIKA IN FIZIKA brez problemov. Univerzitetni študent nudi lekcije po zmernih cenah za dijake višjih srednjih šol. Prva ura brezplačna. Tel. 396246.
GOSPA išče delo kot hišna pomočnica-varuška v miljski ati dolinski občini. Tel. ob uri obedov na št. 00386-66-272467.
PRI GABROVCU prodam zemljišče, 1500 kv. m., primemo za week end. Tel. 225826 ob urah obredov.
MALI TOVORNJAK-PREKUCNIK OMAI letnik ’86 v dobrem stanju prodam. Tel. 220109 ob uri obedov.
OJAČEVALEC CREST mod. LA 1201 v odličnem stanju prodam po ugodni ceni. Tel. 417937 v večernih urah.
PRODAM Ford Sierra, 2000 SW, letnik ’88, po izredno ugodni ceni. Tel. 040/2176855 ob večernih urah.
IŠČEMO PROSTORE za
urad v najem ali nakup v bližini centra Opčin, od 70
do 150 kv. m. Tel. na št. 040/201332 od 9. do 12. in od 14 do 17. me.
GOSPA srednjih let nudi pomoč v gospodinjstvu ali pri oskrbi starejših oseb. Tel. 003866732334.
24 UR DNEVNO rabim samo slovensko govorečo vestno gospo za pomoč starejši gospe. Tel. 398597 (telefonska tajnica) od 19. do 20. me.
PRODAMO stanovanje v Tržiču (San Polo). Tel. 0481/711772, od 13. do 17. me.
PRODAM suha drva za kurjavo. Kmetija Aleš Komjanc, Jazbine 35 -34070 Steverjan. Tel-fax (0481) 390238.
MILIC v Zagradcu je odprl kmečki turizem. Zaprto ob torkih. Tel. 229383.
OSMICO je v Nabrežini, št. 8, odprl Ušaj.
OSMICO je odprl Drejče Ferfolja v Doberdobu. Poleg vina nudi tudi domač prigrizek.
PRI BIBCU v Križu je odprto ob četrtkih, petkih in sobotah. Tel. 220722.
OSMICO je odprl v Dolini Mario Žerjal.
OSMICO so odprti »pri Coljetevih« v Samatorci št. 20.
OSMICO je v Ricmanjih odprl Jadran.
OSMICO ima v Zgoniku Miro Žigon.
PRISPEVKI
Ob 1. obletnici smrti Marjana Dolgana daruje žena Neva 100.000 lir za TPK Sirena.
V	spomin na nepozabno Majdo Legiša, ob dnevu mrtvih, darujeta teti Nora in Zvonka 40.000 tir za MePZ Igo Gruden.
V	spomin na Viktorja Bogatca darujeta Zofka in Miranda Kapun 30.000 tir za Primorski dnevnik.
V	spomin na Zdravka Škabarja darujeta Palmira in Stelio Krmac 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Janka Guština daruje Marica Strekelj 50.000 tir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na Celestino Cosmina vd. Kamperle darujeta Palmira in Stelio Krmac 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine.
V	spomin na dragega strica Janka Guština darujeta Anica in Marino Kralj 100.000 lir za KRD Dom Briščiki.
V	spomin na Janka Guština darujeta Milko in Pepka 50.000 tir za vokalno skupino Odmevi in
50.000	lir za MPZ Rdeča zvezda.
Ob praznovanju zlate poroke darujeta Andrej in Laura Renar 50.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Zdravka Škabarja darujejo Karmela Križmančič 30.000 lir, Marčela Špehar 25.000 tir in Alberto Vidah 30.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na prijatelja Viktorja Bogatca daruje Dinči z družino 100.000 lir za bivše deportirance ANED.
V	spomin na Janka Guština darujeta Igor in Darja Milič 25.000 lir za SK Kras in 25.000 lir za MPZ Rdeča zvezda.
V	spomin na Janka Guština darujeta Stana in Sonja 50.000 lir za SK Kras - NTO.
V	spomin na Janka Guština darujejo družine Sa-vron 20.000 lir za KD Rdeča zvezda - pevski zbor.
V	spomin na Janka Guština daruje Franko Volk
50.000	tir za SK Kras.
V	spomin na bratranca Marjana Bana darujeta Vojka in Ivan Ukmar
50.000	lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel.
V	spomin na Viktorja Bogatca daruje Sergio Si-vitz iz Trebč 50.000 lir za KD Vesna.
V	spomin na dragega Zdravka Škabarja darujeta Sonja in Stevo Zahar
50.000	tir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Zdravka Škabarja daruje Karlo Gerlanc 50.000 lir za Zadrugo Ban.
V	spomin na Zdravka Škabarja daruje družina Malalan Emesto 50.000 tir za cerkev sv. Florjana pri Banih.
V	spomin na Vido Gerlanc vd. Mennucci daruje Roberto Cattamzza 10.000 tir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu.
Namesto cvetja na grob Vide Gerlanc Mennucci darujeta Nataša in Paolo Bukavec 30.000 tir za AO Jaka Stoka.
Pregare Nada daruje
25.000	lir za cvetje na spomenik padlim v NOB v Borštu.
V	spomin na Janka Guština daruje Melita Marc 100.000 lir za SK Kras.
V	spomin na pokojnega bratranca Janka Guština darujeta Anica in Albin
50.000	tir za SK Kras.
V	spomin na Vasilijevega očeta Janka Guština darujeta Aleksander in Suzana Sancin 50.000 tir za Vokalno skupino Odmevi.
V	počastitev spomina Viktorja Bogatca darujejo Nerina in Stellio Brana
50.000	tir, Ema in Viktor Mosina 50.000 lir, Jolanda in Giovanni Šema 50.000 tir, Marta Kocijan 50.000 tir ter Rina in Duilio Švara 20.000 lir za bivše deportirance ANED.
Ob 2. obletnici smrti mame in none Frančiške Hrovatin vd. Vidali daruje družina 50.000 lir za cerkev sv. Florjana - Bani.
V	spominn na Lučka Kralja, Anico Budin, Darja Zeriala in Janka Guština darujeta Mara in Ladi
60.000	lir za SK Kras.
V	spomin na bratranca Janka Guština daruje Mirko Furlan 50.000 tir za Vokalno skupino Odmevi.
Namesto cvetja na grob dragega Janka Guština darujeta Josip in Sonja Lorenzi 50.000 lir za SK Kras - NTO.
Namesto cvetja na grob Janka Guština darujejo družine Guštin, Colja, Križman in Grilanc
200.000	tir za SK Kras.
Pred kratkim je v Milanu preminil prijatelj Angelo. V njegov spomin darujeta Bruna in Marjan 100.000 lir za TFS Stu ledi.
1. 11. 1996	1. 11. 1997
Marjan Dolgan
Vedno v mojem srcu
žena Neva
Trst, 1. novembra 1997
1. 11. 1988	1. 11.1997
Devet let je minilo, odkar si nas zapustila, draga
Pavla Mejak -Terčon
Z ljubeznijo se te spominjajo vsi, ki te imajo radi
Nabrežina,
1. novembra 1997
GORICA / ZAPOSTAVLJANJE KONZULTE
SEJA POKRAJINSKEGA VODSTVA
m
ČRPALKE
Upravitelji še niso vprašali za mnenje
Ocena političnega ozračja in znakov "odprtosti" do manjšinjske skupnosti
Razprava v SSk o senatnih in občinskih volitvah
Podpora kandidaturi Volčiča
Na goriškem županstvu se je pod vodstvom predsednika Rudija Pavšiča sestala slovenska občinska konzulta z namenom, da bi ocenila zaskrbljujoče zadržanje občinske večine v odnosu do problematik, ki zadevajo slovensko narodnostno skupnost.
Na seji so ugotovili, da je večina na Obcinie prvič v povojni zgodovini mesta izglasovala dokument, s katerim se je izrekla proti postopku za zakonsko zaščito slovenske manjšine (zakonski predlog poslanca Ca-verija). Takšno stališče predstavlja žalitev za tisti del goriških občanov, ki pripadajo naši manjšinski skupnosti in za občane večinske narodnosti, ki si v mestu prizadevajo za sodelovanje in spoštovanje osnovnih elementov demokracije. Vse to se dogaja v Času, ko ista občinska uprava na vse vetrove razglaša in se hvali o dobrih odnosih z bližjo Novo Gorico.Ista
uprava pa se hitro užali, ko iz Nove Gorice pride beseda (dokument novogoriške mestne skupščine), ki župana Valenti j a in sodelavce opozori, da je nasprotovanje zakonski zaščiti manjšine skregano s klimo in dobrososedskimi odnosi, ki so se ustvarili v teh krajih. Na ta povsem utemeljena opozorila Nove Gorice goriška mestna vlada odgovori, da gre za vmešavanje tuje občine pri vprašanjih, ki so notranjega značaja.
"Odprtost” občinske uprave se po oceni kon-zulte kaže tudi drugače. Lep primer je nasprotovanje upravne večine Igorju Komelu, da bi postal podpredsednik občinskega sveta. Zavrnitev predloga ni bila utemeljena z dejstvom, ker bi Komel ne bil dorasel tej funkciji ali zaradi kakšnih drugih razlogov: enostavno zato, ker je Igor Komel Slovenec. Takšnemu početju se v svetu pravi rasizem, so podčrtali elani mestne
konzulte in izrekli svetovalcu Komelu solidarnost in podporo.
Na seji so ocenili tudi, da dosedanja večina, ki upravlja občino, ni niti v eni priložnosti, kljub začetnim obljubam, smatrala za umestno, da bi konzulto vprašala za mnenje o vprašanjih, ki zadevajo Slovence na občinskem teritoriju. Obenem velja podčrtati, da se ni ustvarila tista potrebna delovna povezava, ki predstavlja srž obstoja in delovanja takšnega organa v odnosu do občine.
V prihodnjih dneh bodo elani konzulte na Občini izročili izpopolnjen pravilnik konzulte v upanju, da ga bo mestna vlada upoštevala in tudi sprejela v vidiku prihodnje mandatne dobe. Na seji so obenem predlagali, da bi ustanovili združenje, ki bi povezovalo vse organizacije Slovencev v mestu, ki se bodo vključile v priprave na 1000-letnico mesta Gorica.
Podgora: razstava še danes in jutri
V prostorih nekdanje osnovne šole v Podgori je samo še danes in jutri odprta fotografska razstava "Podgora v podobi”. Pripravil jo je rajonski svet v sodelovanju s centrom za zgodovinske in arheološke raziskave. Razstavo si je v tednu dni z zanimanjem ogledalo veliko domačinov, Podgorcev. Ogled je še danes in jutri od 10. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
Sredi tedna je zasedalo pokrajinsko vodstvo Slovenske skupnosti. Seja je bila v glavnem namenjena obravnavi vprašanj v zvezi z volitvami. O poteku in zaključkih seje smo prejeli naslednje sporočilo.
• ”V sredo, 22. oktobra se je zbralo na svoji mesečni seji pokrajinsko tajništvo SSk. Na dnevnem redu se je zvrstilo kar nekaj perečih vprašanj oz. problemov, ki pestijo našo manjšinsko skupnost v Gorici, zacenjši z decembrskimi volitvami za drugo senatno okrožje ob prerani smrti slovenskega senatorja Darka Bratine. Prisotni elani tajništva so počastili spomin na pokojnega javnega delavca z enominutnim molkom.
Potem ko je italijanska vlada rešila svoje koalicijske probleme, se bo 14. decembra za volilce iz goriške pokrajine, dveh občin s Tržaškega ter Beneške Slovenije in Rezije ponovila volilna preizkušnja za izvolitev novega senatorja italijanskega parlamenta. Kandidat levosredinske koalicije je novinar Mitja Volčič in pokrajinsko tajništvo SSk je pozitivno ocenilo njegovo kandidaturo, saj je znani novinar primeren kandidat za slovenske volilce, človek dialoga, razgledan ter medijsko dobro poznan, kar mu daje veliko možnosti za izvolitev in nadaljevanje Bratinovega dela v italijanskem parlamentu.
Pomembna preizkušnja za goriške volilce pa bodo spomladanske občinske upravne volitve. Srečanja in soočanja so se že zaCela najprej za izbiro najprimernejše oblike nastopanja na bližajoči volilni preizkušnji. Splošna ocena je bila ta, da je nujno potrebno nadaljevati na poti kooalicije levosredinskih političnih gibanj, ki so na zadnjih pokrajinskih volitvah zmagale s kandidatom Brandolinom, vendar prilagoditi politiko na precej drugačno politično realnost,
ki jo predstavlja občina Gorica. Manevrski prostor morebitnega kandidata se bo moral nujno oprijemati predvsem centra.
Slovenska Skupnost je imela že vrsto srečanj s strankami, ki oblikujejo gibanje Oljke. Na omenjenih soočanjih so si bili predstavniki složni predvsem v želji in potrebi po planiranju resne in racionalne politike v sklopu Oljke ob bližajoči preizkušnji. Glede volilnega programa je slovenska stranka že jasno določila točke, s katerimi nastopa in se pogaja z drugimi strankami. Slednje so pozorne predvsem na zaščito naše manjšinske skupnosti v go-riški občini kot pomembnega dejavnika pri odprtem sodelovanju obmejnih mest Gorice in Nove Gorice.
Pokrajinsko tajništvo SSk je nato pozitivno ocenilo protestno izjavo mestnega sveta občine Nova Gorica z dne 25. septembra 1997, s katero ostro odgovarja na znano julijsko resolucijo goriške občinske večine uperjene proti zaščitnemu zakonu za slovensko manjšino v Italiji, ki ga je predstavil v parlamentu poslanec Caveri. Predstavniki SSk so se takoj po žalostni potezi goriške občinske večine srečali z novogoriškim županom Crto-mirom Špacapanom in ga informirali z nedoslednim in nazadnjaškim vedenjem njegovega obmejnega kolega Valentija do naše manjšinske skupnosti. Po izglasovanju omenjene protestne izjave je bil na seji, ki je potekala na goriški občini, predvsem naš predstavnik Bernard Špacapan deležen posebno ostrih besed s strani desničarskih vrst. Drugačno vzdušje vlada na goriški pokrajini. Načelnik skupine Oljke v pokrajinskem svetu David Gri-novero pozitivno ocenil delovanje uprave, ki se loteva odprtih vprašanj in problemov s primernim pristopom”.
Danes bodo na Goriškem obratovale naslednje bencinske črpalke GORICA IP - Ul. Crispi, 14 ESSO-
Ul. Lungo Isonzo, 77
MONTESHELL -
Ul. Aquileia, 20
ERG - Ul. sv. Mihaela, 35
AGIP - Ul. Trieste, 174
TR2IC
MONTESHELL -Ul. Boito, 43 IP - Ul. Matteotti AGIP - Ul. Cosulich
ROMKE
AGIP - Ul. Redipuglia
KRMIN
AGIP - Drev. Ven. Giulia GRADIŠČE MONTESHELL -Ul. Trieste
ŠKOCJAN
AGIP - Ul. Battisti (Pieris)
MARJAN
AGIP - Ul. Manzoni STARANCAN AGIP - Ul. Trieste, 33
lU obvestila
KD BRIŠKI GRIČ ob-
vešča, da bo prvo srečanje sprostilne telovadbe za odrasle, v sredo, 5. novembra ob 20. uri v prostorih na Bukovju. Informacije in prijave pri Kristini (tel. 884202).
STEVERJANCI rojeni v letih 1931,1932 in 1933 pripravljajo 29. novembra prvo družabno srečanje. ZaCelo se bo ob 10. uri v Dvoru. Podrobnejše informacije dajejo Alojz MužiC tel. 884082, Sa-verij Rožic tel. 390688 in Bruno PlaninšCek tel. 884073. Pobudniki priporočajo Čimprejšnjo prijavo!
a_____________IZLETI
SINDIKAT UPOKOJENCEV v Doberdobu priredi 22. novembra enodnevni avtobusni izlet v Caorle. Informacije in prijave pri Mili.
IH RAZSTAVE
V	galeriji Kulturnega centra "Lojze Bratuž” razstavlja, do 20. novembra, David Faganel. Urnik ogleda: vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure.
V	galeriji Spazzapan v Gradišču je do 30. novembra odprta razstava del Luiša Spazzapana, iz zbirke Goriške hranilnice.
NOVICE
Zadušnicoza grofom Coroninijem
V kapeli sv. Ane v Coroninijevem dvorcu bo jutri, 2. novembra, ob 10. uri maša za pokojnim grofom Guglielmom Coroninijem in drugimi elani rodbine. Dvorec bo odprt za obisk od 10. do 18. ure. To bo tudi zadnja nedelja za obisk, kajti vilo bodo zatem zaprli in v zimskih mesecih opravili nekaj obnovitvenih del.
Schengenski sporazum - LISIPO opozarja na pomanjkljivosti
Izvajanje Schengenskega sporazuma zahteva tudi primerno okrepitev glede števila policijskega osebja in ustrezno organiziranost. Tako ugotavlja pokrajinsko tajništvo sindikata policijskih delavcev LISIPO in opozarja na potrebo, da se na letališču v Ronkah stvari rešijo na primeren način in predsvem v kratkem roku. Eno od temeljnih vprašanje je namestitev odgovornega funkcionarja za nove naloge.
Povozil stokilogramskega merjasca
Precej sitnosti in tudi precej gmotne škode bo imel 34-letni avtomobilist Stefano Daltin iz Pordenona. Včeraj v prvih jutranjih urah je z avtomobilom opel astra, na avtocestnem odseku pri Vilešu, povozil nad 100 kilogramov težkega merjasca. Ob trčenju je na vozilu nastala precejšnja gmotna škoda. "NesreCa” se je zgodila okrog 4.30, v neposredni bližini izvoza za Vileš.
KRONIKA / VČERAJ MED DEVETAKI IN PALKISČEM V DOLU
V nesreči umri avtomobilist
Trčenje v križišču
Prometna policija je včeraj nekaj po 14.30 posredovala v prometni nesreči v križišču državne ceste Gorica-GradišCe in ulice Mocchetta. Tu je prišlo do trčenja med avtomobilom znamke citroen, ki ga je upravljal 24-letni Gaetano Schem-bri, ki je vozil iz Gorice proti Gradišču in fiatom 127 s katerim je v križišče zapeljala 75-letna Li-cia De Fomasari. Oba voznika sta imela pri vsej zadevi še veliko sreče, saj sta zadobila le lažje telesne poškodbe, avtomobila pa sta zrela za odpad. (Foto Bumbaca).
Reševalcem, ki so včeraj okrog 8. ure prihiteli na kraj nesreče, na državni cesti št. 55 med Devetaki in PalkišCem, se je nudil strašen prizor: do-
cela zverižen avtomobil je oklepal deblo ciprese, v njem pa je ostal ukleščen voznik 45-letni Paolo Grandesso iz TržiCa, ul. Randaccio 19.
Gasilci so iz razbitega avtomobila izrezali streho, vendar pa ponesrečencu niso mogli veC pomagati. Vzroke težke prometne nesreče ugo-
tavlja prometna policija. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi voznika honde, ki je peljal v smeri Gorice, na ostrem ovinku zaneslo s cestišča v desno. Avtomobil je silovito trčil v cipreso, pri Čemer je voznik zadobil tako hude telesne poškodbe, da je na kraju nesreče umrl.
Promet na državni cesti skozi Dol, ki je ob tistem Času zelo gost, je bil zaradi nesreče prekinjen, oziroma preusmerjen za skoraj dve uri. Sicer pa so na cestah na Goriškem včeraj zabeležili še veC nesreC; tri osebe so bile ranjene v dveh nesrečah v Gradišču in na Majnici.
Na slikah: prizorišče nesreče v Dolu in zgoraj Paolo Grandesso. (Foto Bumbaca)
a ŠOLSKE VESTI
SDZPI prireja v šolskem letu 1997/98, z deželnim financiranjem, naslednje tečaje: informatika, tujei jeziki (hrvaščina in angleščina), upravljanje malih podjetij. Zavod prireja tudi tečaj za socialne animatorje (na razpolago je samo 15 mest). Obiskovanje teCaja je brezplačno, za tečajnike je predvidena štipendija, v sklopu tečaja bo organizirana veCetedenska delovna praksa. Informacije in prijave na sedežu SDZPI ul. della Croce 3 -tel. 81826, vsak delavnik (razen sobote).
J PRIREDITVE
KD KRAS DOL-POLJANE vabi na martinovanje, ki bo v soboto, 8. novembra 1997 v agri-turizmu Pri Kovaču s pričetkom ob 20.30. Rezervacije do 31. oktobra na tel. 78192 (Fabio Vižintin), 78354 (Cri-stjan Pezzulich) in 78312 (Manuel Devetak).
KD OTON ZUPANČIČ prireja 8. novembra martinovanje v domu Andreja Budala. Pojasnila in prijave pri Marti tel. 21407.
KD BRIŠKI GRIČ priredi 8. novembra tradicionalno martinovanje na Bukovju. Prijeten veCer z veselimi muzikanti, šaljivimi igrami, Čarovnijami, okusne martinovo večerjo. Prijave pri Emanueli (tel. 81163) in pri Maji (tel. 884187). Cimprej!
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV bo v soboto, 15. novembra, ob 19. uri priredilo tradicionalno martinovanje v gostilni Pri Tur-riju v Standrežu. Poskrbeli bodo za glasbo in veselo razpoloženje. Prijave do 5. novembra na sedežu društva in pri odbornikih.
MARTINOVANJE SPDG bo v nedeljo, 16. novembra v Ajdovščini. Ob zadostnem številu prijav bo društvo poskrbelo tudi za avtobusni prevoz (iz Rožne doline) in za voden ogled zgodovinskih in kulturnih zanimivosti gornje Vipavske doline. Prijave na sedežu društva v sredo od 11. do 12. ure in v Četrtek od 19. do 20. ure. Na razpolago je še nekaj mest!
I :	LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
MORANDINI, Ul. Crispi 23, tel. 533349
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
CENTRALE, Trg Republike 16, tel. 410341
KINO
GORICA
VITTORIA 1 16.45-18.40-20.30-22.30»Fuo-chi d’artificio«. Leonardo Pieraccioni.
VITTORIA 3 17.20-
19.45-	22.15»Face off«. CORSO 15.15-17.30-
19.45-	22.00»The peace-maker« N. Kidmann in J. Clooney.
TRZIC
COMUNALE 18.00-20.00-22.00»Ovosodo«. Paolo Virzi.
OD 6. DO 9. NOVEMBRA
ZAGRAJ / PO OBNOVITVENIH DELIH
ŠTEVERJAN / DRAMSKA SKUPINA PD BAZOVICA Z REKE
Osmi sejem Vite - Roma
Posebna pozornost je letos namenjena vinogradništvu
Prometna mostu spet dvosmeren
Obilo užitka in smeha z lahkotno komedijo Piknik s tvojo ženo
Za gostovanje poskrbelo KD Briški grič
Po sejmu Etica 97, ki se je sklenil prejšnjo nedeljo, se bodo v Četrtek, 6.novembra ponovno odprla vrata gospodarskega razstavišča. Pričenja se namreč mednarodni sejem trsnih in sadnih sadik ter opreme za vinogradništvo in sadjarstvo Vite - Poma 97, ki se bo nadaljeval in zaključil konec tedna. Zanimanje za specializirano sejemsko pobudo je iz leta v leto večje, posebej v tujini. Tudi pri obnavljanju vinogradov in sadovnjakov je namreč posebnega pomena izbira sadik. Na sejmu bodo letos spet večjo pozornost namenili vinogradništvu, oziroma obnavljanju vinogradov, medtem ko je bilo na lanski prireditvi nekoliko bolj v ospredju sadjarstvo.
Posebno pozornost bodo namenili preučevanju stanja vinogradništva in možnosti razvoja te panoge v državah srednje Evrope. Tako bo v soboto študijsko posvetovanje na to temo. Sodelovali bodo ugledni kmetijski strokovnjaki s področja vinogradništva iz Češke, Madžarske, Srbije, Slovenije in Hrvaške. Posvetovanje bo vodil ravnatelj eksperimentalnega instituta za vinogradništvo iz Conegliana, Antonio Calo. Oskrbi vinograd-
niških površin, s posebnim ozirom na obdelavo, pa bo namenjeno tudi petkovo posvetovanje. Razpravljali bodo o mulCenju.
Istega dne bo tudi posvetovanje, ki še posebej zanima vinogradnike in kmvvetovalce na mejnem območju. Govor bo namreč o razlikah v predpisih, ki urejajo kmetijsko proizvodnjo in trženje v Italiji in Sloveniji. V ospredju bo seveda vino.
Sejem Vite-Poma bodo slovesno odprli v Četrtek, 6. novembra ob 11. uri. Zaključil se bo v nedeljo, 9. novembra.
Po večmesečnih težavah in ovirah v prometu, so te dni vendarle zaključili dela na mostu na SoCi med Zagrajem in Gradiščem, kjer so včeraj tudi že dejansko sprostili promet. Doslej se je promet odvijal izmenično enosmerno in to le za osebna vozila in manjše tovornjake, medtem ko so tovorni promet preusmerili. Poskusno je bila uvedena tudi liberalizacija avtoceste. Po podatkih družbe Autovie Venete, naj bi se na odseku, kjer uporabniki niso plačevali cestnine, število vozil povečalo za 400 odstotkov. Podatki bodo služili kot osnova pri pogovorih za trajno liberalizacijo avtoceste med MošCenicami in Vilešem.Ob dokončanju del in ponovni sprostitvi prometa, se vračajo v normalno stanje tudi pri APT.
Pokrajinsko avtobusno podjetje sporoča, da bodo od torka 4. novembra njihovi avtobusi na progah št. 1 (Gorica - Gradež), št. 3 (Gradišče - Tržič), št. 5 (Gradišče - Krmin), št. 7. (Gorica - Zagraj), št. 27 (Gradišče - Manzano) ponovno vozili po stari progi in ne po obvozu skozi Sovodnje. Posebna avtobusna zveza Gorica - Kmetijski tehnični zavod Brignoli pa se ukine. Foto Bumbaca - most v Zagraju, posnetek je nastal med dokončevanjem zadnjih del.
Člani KD Briški grič v Steverjanu že nekaj let sodelujejo s prosvetnim društvom "Bazovica” na Reki. Društvo združuje slovenske rojake v tem pristaniškem mestu. Kljub težavam imajo kar precej razvejano dejavnost. Eden glavnih ciljev delovanja je povezovanje na narodnostni osnovi in ohranjanje zavesti o narodnostni pripadnosti. Pri društvu deluje tudi dramski odsek, ki pogosto nastopa v Sloveniji, pa tudi v zamejstvu. Sicer pa elani PD Bazovica posebno v zadnjem obdobju, ko so se razmere za delovanje društva precej zaostrile, zelo radi prihajajo v zamejstvo. Tudi sami se namreč smatrajo za "zamejce”. Sodelovanje med Ste-verjanci in elani PD Bazovica se odvija preko občasnih obiskov in nastopov. Aktivnejši so v tem pogledu elani reškega društva, ki so v Steverjanu nastopili že večkrat. Prejšnjo soboto je v dvorani na Bukovju spet gostovala njihova dramska skupina pod vodstvom Lojzeta Ustnika s komedijo Piknik s tvojo ženo. Štiričlanska in dobro uigrana skupina je poslušalcem
ponudila lepo in prijetno predstavo in k izvajanju pritegnila tudi poslušalce, med katerimi je bilo kar precej mladih in mlajših.
Po predstavi so se elani dramske skupine zadržali v pogovoru z gostitelji. Predstavili so delovanje društva in številne, v marsičem podobne težave kakor jih imamo v zamejstvu, ter izrazili željo po nadaljevanju in širitvi sodelovanja.
Pri KD Briški grič
prav te dni, mimo organizacije tradicionalnega srečanja ob Martinu, 8. novembra,	do-
polnjujejo program pobud, ki jih bodo uresničili v prihodnjih mesecih, bodisi v lastni režiji, bodisi v sodelovanju z ZSKD in drugimi društvi. Tako imajo v načrtu niz prireditev pod skupnim naslovom "Briški veCeri”.
Na sliki - foto Bumbaca - s sobotnega nastopa odrske skupine PD Bazovica z Reke.
ZANIMIVI OTROŠKI POPOLDNEVI
S pravljico o Želvi EM v novo sezono otroških uric v knjižnici Damir Feigel
Preko sedemdeset otrok je v ponedeljek popoldne sledilo pravljici o Želvi Elvi, ki jo je pripovedovala Barbara Rustja. Otroške urice so za otroke priložnost, da se v popoldanskem Času posvetijo domišljiji in socializaciji s poslušanjem slovenske pravljice in spoznavanjem knjige kot najboljšega naCina uporabe prostega Časa. V knjižnici skrbijo tudi za to, da so otroci ob pravljici aktivni s tem, da ustvarijo ali obdelajo predmet, ki jih bo
spominjal na pravljico. Kakor potrjuje številna udeležba, so taka srečanja otrokom zelo všeč tudi zaradi mladinske sobe, ki je zelo prijetno urejena in otroci radi zahajajo tja. Vodstvo knjižnice, bi se rado zahvalilo vsem sodelavkam, predvsem Barbari Rustja, ki žrtvuje veliko prostega Časa v ta namen, ilustratorki in vzgojiteljici Aleksandri Maraž, ki je narisala spremne ilustracije ter vsem staršem in ostalim učiteljicam, ki kakorkoli
podpirajo iniciativo. Otroške urice se bodo vrstile okvirno enkrat mesečno, tako, da lahko že pričakujemo naslednjo zadnji teden v novembru. (Foto Bumbaca - med poslušanjem pravljice)
Luisa Gergolet
maul/001
moška
oblačila
ul. Carducci 24 tel, 537561
Fingerma finansira vaš Audi.
Audi nnon
t je v tehniki
Prednost je
Mora bojevnik izgledati prav kot bojevnik?
Mora dizel
izgledati prav kot dizel?
Novi Audi A6 TDI 6V 150 CV. Nadaljujte si predstavljati.
MoC novega avtomobila Audi A6 2500 TDI je vedno nepričakovana. Njegovo moč sproži mogočen 6 valjni turbo dizel motor, 150 konjev z neposrednim vbrizganjem Ja, Audi A6 je turbo dizel. To si je treba zapomniti večkrat, ko ga vozite, saj je prva stvar, ki jo pozabite.
Preizkusite ga pri zastopniku Audi za Gorico in pokrajino

.	. 'A j;!;, . . V ■ / ^	U .: ‘
AutosacchettI
hhhhhnhi
GORICA, ul. lungo Is. Argentina 9/11, tel. 0481/533771 TRŽIČ, ul. A. Boito 38/E, tel. 0481/412980
GLEDALIŠČE LA CONTRADA / FRANCESCO MACEDONIO - AVTOR IN REŽISER
»Narečje je primemo tudi za dramatična dela«
Otvoritvena predstava sezone, Antonio Frenoje doživela uspeh
Duela nete in m Crosadn
ANTONIO FRENO
Nini Perno <* Ffi$nce$<o Macedonto
Z letošnjo otvoritveno predstavo Antonio Freno je tržaško gledališče La Contrada brez olepšav podalo zelo natančno in zelo realistično podobo tržaškega Imnpenpraletariata. Ta stvarnost doslej Se ni bila prisotna v Contradi-nih predstavah, saj so prikazovale tržaško preteklost v poudarjeno pozitivni hiti, tudi ko je slo za preprosto ljudstvo. Poleg tega je v postavitvi opazna skrajno skrbna rekonstrukcija likov, okolja, vzdušja. To je razvidno v videzu, v družbi, v gibih nastopajočih, zlasti pa v govorici. Zdi se nekako, da si je s to predstavo La Contrada kot glasnica Trsta in v imenu svojega občinstva neprizanesljivo, a samozavestno, priznati kot svojo tudi takšno tržaško pretklost. Katere so bile motivacije za tako predstavo, koliko in kakšnega dela je terjala njena postavitev, kakšen odziv so si v gledališču pričakovali? Kdo lahko izčrpneje odgovori na ta vprašanja kot režiser predstave in soavtor besedila France-sco Macedonio, o katerem naj mimogrede povemo, da je bil rojen v Idriji in da govori idrijsko narečje?
»Tako predstavo smo si že leta želeli postaviti. Zaceli smo z deli Carpinteri-ja in Faragune, ki sta velika avtorja, ki imata marsikaj povedati in o katerih lahko povem samo dobre stvari, skratka, rad ju imam. Spominjam se, da sem jima predlagal, naj bi
napisala zgodbo, ki naj bi bila postavljena v okolje Skedenjskega pusta. Ske-denjski pust je namreC name naredil zelo moCan vtis zaradi njegove Čudnosti, nekake živalskosti, skoraj zverinskosti, ki je prevevala njegovo ljudskost. Zamislil sem si prizor s strnjeno množico ljudi, ki se odpre in v sredi je moški, ki umira zaradi rane z nožem. Takrat so me opozorili, da se med škedenjskim pustom nikoli ni zgodilo nič takega; no, naslednje leto je prišlo prav do take nezgode.
Taka nekako je tudi zgodba o Antoniju Frenu. Nekoliko smo se je tudi bali - jaz sicer ne preveč -ker smo si mislili, da si občinstvo pričakuje komično predstavo, mi pa bi mu nudili dramatično delo. Bali smo se, da bo to gledalce morda motilo, da bodo predstavo slabo sprejeli. Mi imamo svoje občinstvo radi in žal nam je, če ga predstava razočara. Res je, da vsaka predstava vedno razočara nekaj gledalcev, toda večina je bila z našimi navadno zadovoljna. Za dramatično obravnavo predstavo smo se kljub vsemu vendarle odločil. Nismo je poskušali spremeniti v lanskoletno igro, vendar novo gledališko delo ni samo dramatično, temveč tudi komično, a takšna je stvarnost, ki pozna tudi lahkotnejše, privlačnejše trenutke. Takšni so tudi ljudje, ki se včasih jočejo,
vCasih smejejo, nato spet obupajo.
To so resnične osebe. Nini Pemo, soavtorica besedila, je o njih že prej pripravila radijsko oddajo v posebnem nizu. Začela se je z zgodbo, zločinom, ki mu je sledil proces. Nini Perno verjetno marsikdo pozna, saj se ukvarja s televizijskimi oddajami o sodnih obravnavah po RAI 3. No, na začetku je bilo to radijsko besedilo, ki pa ga je bilo seveda treba prirediti. V Državnem arhivu sem prebral ogromno gradiva o procesu, prebral sem poročila psihiatrov, skratka opravil
sem precejšnjo raziskovalno delo. Vprašal sem se tudi, ali že obstajajo takšna gledališka dela. No, na misel mi je prišel Buc-hnerjev Woyzeck, ki prav tako sloni na dogodku iz Črne kronike, nato italijanski Nost Milan. Na podlagi že obstoječih del sem zaCel razmišljati o mehanizmu, s katerim bi prikazal zgodbo, da bi bila vedno zanimiva, brez praznih trenutkov. Pri Buc-hnerju sem se zgledoval za lirično dramatičnost, pri Nost Milan za zborovski del, pri Ruzanteju pa za tragikomično plat. Ru-zante je namreC vedno
tragikomičen. Tudi on je spisal delo o kmetu, ki ubije gospodarja, v naši predstavi Antonio Freno ubije stražnika, predstavnika oblasti. Pretežno sem se usmeril k Ruzanteju, ki mi je blizu, tudi zaradi njegove lahkotnosti, zaradi prepletanja temnih in sivih plati, tragičnega in komičnega. Ko sedaj poslušam mnenja gledalcev, opažam, da je bila moja izbira v veliki meri pravilna.
Veliko truda smo posvetili rekonstrukciji narečja. Prebral sem veliko knjig o tržaškem narečju, poiskal pa sem tudi pregovore, poezije, popevke iz tistega obdobja. Seveda je traba izbrati besede, ki so na odru najbolj učinkovite, to je gledališko narečje, v katerem je tudi veliko invencije; pa saj je tako tudi Goldonijevo narečje.
V	predstavi Antonio Freno so poleg tržaških prisotni tudi istrski ih beneški izrazi. Beneško narečje je sploh imelo velik vpliv na tržaško, v starem mestu je veliko prebivalcev govorilo po beneško.
Glede načrtov za bodočnost bi rad poudaril, da si želim prikazovati resnične Človeške like, ne le smešne podobe, kajti narečje je primerno tudi za take zahtevnejše portrete.
V	delu Tullia Kezicha, ki ga nameravamo uprizoriti, so taki resnični človeški liki, ki pač govorijo v narečju in ne v knjižnem jeziku.«
(bov)
TURIN / SEJEM GLASBE
Predstavili cd-ploščo s tržaške Satiemanie
Pred kratkim so na Mednarodnem salonu glasbe v Turinu predstavili lasersko ploščo, ki je nastala v sklopu projekta Satiemania. Gre za niz prireditev, ki jih je zadruga Bonavventura organizirala v tržaškem gledališču Miela leta 1995.
Plošča obsega predvsem Satijevo klavirsko glasbo, če izvzamemo Gattijev poklon Satieju Gymnosatie, Coralov melolog Der neue Postmoemi-smus in Moserjevi skladbi Cinema in Viaggio. Glavno vlogo igra torej pianist Aleksander Rojc, saj mu je zaupana izvedba Satiejevih Gnossiennes in Sara-band. Ob tem spremlja Rojac igralko Barbaro della Polla v Coralovem melologu, pa tudi harmonikarja Moserja in flavtista Meolo v Moserjevi Cinema.
Ploščo lahko poslušamo bodisi kakor izbor Sati-ejeve glasbe (Rojčev recital), bodisi kakor eksperiment, ki se vrsti okoli Satiejeve glasbe (Moserjeva glasba). Ob teh dveh polih se nahaja Coralov melolog; približuje se Satiejevi glasbi prevsem zaradi svojih pogostih namigov na razpoloženjsko glasbo Satile je pač igral tudi po pariških kavarnah.
Satie je v zgodovini glasbe znan kakor osebnost, ki je v Franciji med 19. in 20. stoletjem razkrojila vvagnerizem in Debussyjev simbolizem. Satiejevo glasbo naj bi poslušali kakor »kulisno glasbo«, ki naj bi naš vsakdan spremljala nekje »v ozadju«. To je razvidno že iz prvih treh skladb na plošči, 5., 3. in 2. Gnossienne. Dandanes igramo vendar Satiejevo delo na koncertnem odru, zato jih Rojc bere z izjemno tenkočutnostjo, pozoren je na vse barve, ki mu jih nudijo te skladbe. To je zlasti razvidno v Tretji sarabandi, kjer je »ambicioznejši« Satie pravzaprav dokazal, da je Debussyjev vpliv še močan in še deluje tudi nanj. Rojc zna tudi s tako »malo briljantno« glasbo oblikovati zanimivo zvočno pripoved, ki nas takoj prevzame. Svojo bogato zvočno paleto lahko razkaže v Coralovem Der neue Pos-tmodemismus. Tu se klavir oglaša v hrupnih zvočnih grozdih, pa tudi v tenkih, sladkih melodijah. V tem svojem delu je tržaški skladatelj Giampaolo Coral obračunal z nekaterimi prvenci sodobnih skladateljev, ki berejo današnje iskanje stika sodobne glasbe s publiko s »preveliko lahkoto«.
PlošCo zaključuje Moserjev poskus eksperimentalne glasbe Viaggio, kjer pianista Aleksandra Rojca zamenjajo z violinistom Tonyjem Kozino - Rojac z Moserjevo skupino v glasbeni podlagi za film Entriacte, ki ji je Moser v tej plošči zaupal koncertno vlogo.
GR
GLEDALIŠČE / C A KARU A, BOGATEČ IN URŠIČ
GORICA / KULTURNI DOM
Zelo uspešna turneja
Odmevna postavitev Uršičevega dela Srečanje
Gledališka igralca Miranda Caharija in Livio Bogatec(na fotografiji) ter režiser Mario Uršič, ki so ta C as gostje Slovenskega kulturnega društva »Triglav« iz Buenos Airesa, so uspešno zaceli svojo turnejo po Argentini.
Prva premiera je bila v soboto, 25. t.m. Predstavih so z velikim uspehom igro Maria UršiCa »Srečanje«. Trenutno pripravljajo »Filumeno Marturano«, Edu-arda De Filippa. V igri sodeluje-
jo tudi slovenski amaterski igralci iz Buenos Airesa ter igralci špansko-argentinskega porekla. Nastaja zanimiva predstava, katere jezikovna in dramaturška ambientacija je današnji Buenos Aires. Premiera bo danes v Kulturnem domu »Triglav«.
V nadaljevanju turneje se obetajo gostovanja v drugih slovenskih kulturnih domovih v Buenos Airesu, Rozariu in Montevideu. (JD)
Predstavljata se Valeno Dosso in Alessio Gregor!
Razstava njunih del, ki je doslej vzbudila precejšnje zanimanje, bo odprta še do 4. novembra
V galeriji Kulturnega doma v Gorici je še do 4. novembra na ogled skupinska razstava dveh goriških slikarjev. Predstavljata se Valerio Dosso in Alessio Gregori, razstavo pa v sodelovanju prirejata Upravni odbor Kulturnega doma iz Gorice ter Rajonski svet Svetogorska ul. - Placuta. Dossova in Gregorijeva dela si je mogoče ogledati ob delavnikih med 9. in 13. in 16. in 18. uro, zvečer pa med raznimi prireditvami.
Razstava je doslej pritegnila pozornost precejšnjega števila obiskovalcev, še posebej iz centra goriškega mesta oziroma okolja, v katerem umetnika delujeta. Na otvoritveni slovesnosti, ki je bila sredi oktobra, se je v goriškem Kulturnem domu namreC zbralo precejšnje število udeležencev in marsikdo izmed prisotnih je bil dobesedno presenečen nad prikazanimi deli obeh slikarjev.
Predstavitev umetnikov in njihovih del je pripravil gori-ški likovni kritik Joško Vetrih. O Dossu je med drugim zapisal, da je »poklicu osnovnošolskega učitelja, ki ga opravlja z ljubeznivim pristopom in z resnično razumevajočim odnosom do svojih malih uCencev, vedno znal
vzporejati tudi raznoliko kulturno dejavnost, v kateri so se izoblikovala številna področja zanimanja, ki so ga z leti privedla do tega, da se je posvetil tudi pisateljevanju (-izdal je zbirko pripovedi z naslovom »L’acqua nera - Črna voda«, ki so postavljene v okolje njegovega otroštva in najstniških let, ki jih je doživljal v goriškem predmestju med drugo svetovno vojno in takoj po njej), gledališču (Ze trikrat je osvojil Nagrado Candoni za radijske in televizijske enodejanke), v zadnjem obdobju pa še slikarstvu.
Slikarstvu se je približal naslanjajoč se na najpristnej-šo likovno govorico upodabljanja, s skorajšnjim prihodom devetnajstega stoletja, ki se odraža v natančnosti slikarske poteze ter v ravnotežju in v trdnosti oblikovne zasnove.
Valerio Dosso z bolečim pristopom raziskuje notranji otroški in najstniški svet, zlasti še tisti svet, ki je najbolj izpostavljen in ranljiv ter se vCasih pojavlja v živopisa-nem okolju izvenevropskih beguncev, romskih plemen in nasploh ljudi z roba družbe. Uporablja natančno tehniko slikarja s pazljivim
izražanjem podrobnosti, kjer pri upodabljanju oblek in malih podrobnosti najde svoje mesto neke vrste zgoščenost, v kateri prevladujejo preproste barve razkošno svetlečih tonov. Pri ponazarjanju notranjega razpoloženja, otroške duševnosti, ki še ni okužena s plehkobo, brezbrižnostjo in zlobo odraslih, le-te zadobijo nekoliko umirjenejši in nežnejši izraz. V teh delih se posrečeno stekajo izkušnje, ki so v avtorju, osnovnošolskem učitelju, dozorele med vsakodnevnim sobivanjem z otroci ter večstranskemu spodbujevalcu kulturnega okolja, ki ga obdaja.«
»Alessio Gregori,« je o drugem razstavljalcu zapisal Vetrih, »se danes predstavlja javnosti z večjim številom slik, pri snovanju katerih se poslužuje tehnike akvarela, suhe krede in voščenk, ki je z leti v celoti nadomestila uporabo oljnatih in akrilnih barv, ki je dajala svojevrsten peCat njegovim začetnim stvaritvam. Ze na prvi pogled je povsem očitno, da Gregori rad uporablja krajinske kotičke Gorice ter bližnje okolice.
V delih Gregorija so zelo opazni odmevi nekoliko ma-nieristiCnega impresionizma, ki pa pronicne skozi prav
svojevrstno barvno rahloču-dnost, na podlagi katere se najraje posluži neznatnih in izginjajočih odtenkov, ki njegovim pajsažam nudijo neke vrste razredčeno ozračje, ki ga prepleta rahlo lirično vzdušje. Z namernim nagibanjem uporabljanja živih in preprostih barv, ki opredeljujejo dela poimpresionističnih tokov, nam Gregori razodeva željo po premoščanju trenutka najpristnejšega zunanjega vtisa ter namero po odločnem usmerjanju v samo jedro stvari, tj. v razkrivanje prikrite duševnosti pejsaž, v katerih živimo. Nežni zeleni in sivi toni njegovih akvarelov in voščenk pripomorejo k ponovnemu odkrivanju kotičkov ob Soči, v Brdih in na Krasu, ki jih ovija jesenska megla in pokriva komaj zaznavna plat spomladanskega zelenja, pa pogledi na Gorico, ki jo zakrivajo komaj opazne barve jeseni in zime. Na ta način želi vdahniti življenje pesniškemu svetu, v katerem ni mesta za vulgarnosti in nasilje; skratka, svet se nam prikaze v luči, ki ga obvladuje drobno blagoglasje spominov in ki nam pomaga, da se vsaj za kratek čas, izvlečemo iz neskladja ter sivine vsakodnevnega življenja.«
KITAJSKA-ZDA / OBISK NA NEWYOR$KI BORZI IN POGOVORI S POSLOVNEŽI
Komunist Zemin v templju svetovnega kapitalizma
Protestniki poudarjajo, da je kapital gluh za človekove pravice
VVASHINGTON Nikoli prej se ni zgodilo, da bi komunist, partijski in državni voditelj najmočnejše in zadnje komunistične velesile dal znak za začetek kotacij na Wall Streetu, templju svetovnega kapitalizma. Prizor Jianga Zemina, ki z vvallstreetskim zvoncem naznanja začetek dela na newyorški borzi, pooseblja cilj in namen njegove prisotnosti v New Yorku: svoji socialistični a trgu odprti Kitajski zagotoviti milijardne posle. Pred možnostjo takih donosnih poslov se vedno smehljajoči Jiang Zemin ne meni za kritike zaradi kršenja človekovih pravic. Malo mu je bilo mar, da ga na newyorškem letališču iz protesta nista dočakala ne guverner Pa-
taki in ne župan Giuliani, saj mu je radostno dobrodošlico izreklo kakih 200 newyorških Kitajcev, še donosnejše pa so ga dočakali na newyorški borzi. Zupan Giuliani lahko do onemoglosti ponavlja, da se mora kitajska vlada z večjo resnostjo spoprijeti z vprašanjem Človekovih pravic, to ne bo spremenilo ne zadržanja Jianga Zemina in ne ostalih kitajskih voditeljev.
Kitajski partijski in državni voditelj je zaCel svoj včerajšnji ameriški dan z malico pri bivšem predsedniku Bushu, ki ga je spoznal, ko je bil Bush ameriški veleposlanik v Pekingu. Sledil je bogat dan poslovnih srečanj, pogovorov in »turistični« ogled newyorške borze,
IRSKA / POTRJENO
Mary McAleese bo prihodnjih 8 let irska predsednica
Prejela je 46 odstotkov vseh glasov
ki so jo krasile ameriške in kitajske zastave. »Obisk predsednika Jianga je pomemben in simboličen,« je z zadovoljstvom navedel predsednik Forda Alex Trotman.
Seveda tudi newyorški obisk ni minil brez običajnih protestov zaradi Tienanmena in Tibeta. A kot rečeno, je to bilo le nujno zlo, s katerim se je kitajski predsednik sprijaznil, saj bo v zameno dobil konkretne posle. Zaman so protestniki pred borzo poudarjali, da je velikim družbam in svobodnemu svetu malo mar za Človekove pravice, dobički so zasenčili njihove proteste.
Kitajski voditelj je prav zato previdnejši, ko mora obravnavati tajvansko vprašanje, ker za razliko od Tienanmena in Tibeta v tem primeru sega v žepe Američanov, ki imajo v Tajvanu prevelik interes. Jiang Zemin je zato skrbno pazil, da se ne bi zameril nacionalističnim Kitajcem in njihovim ameriškim zaveznikom, kar mu je kot kaže tudi uspelo. Vsekakor pa je policija diskretno popazila, da mu protestniki ne bi prehudo pokvarili dobrega razpoloženja.
Po Wall Streetu, kjer je s svojimi gospodarskimi sodelavci poudarjal in obljubljal, da bodo »še bolj odprli« kitajsko tržišče, je Jiang Zemin obiskal IBM, od tu je šel v New Jersey obiskat AT&T in Luent Technologies.
Na sliki (telefoto AP): predsednik Jiang Zemin s predsednikom newyorške borze Richardom Grassom.
Zaprisegla nova poljska vlada
VARŠAVA - Pred poljskim predsednikom Aleksandrom Kwasniewskim.je slovesno zaprisegla nova desnosredinska vlada premiera Jerzyja Buzeka. Koalicijska vlada Volilne akcije Solidarnost in liberalne Unije za svobodo (UW) ima dva podpredsednika, Leszeka Balcerowicza (UW) in Janusza Toma-szevvskega (Solidarnost), ki sta hkrati postala novi finančni in notranji minister, in 20 ministrov. Uniji za svobodo je v novi poljski vladi pripadlo šest ministrstev, od tega kar tri ključna. Diplomacijo so zaupali zgodovinarju Bronislavvu Geremeku, obrambo Januszu Onyszkiewiczu in pravosodje nekdanji ministrski predsednici Hanni Suchocki. Novi poljski premier je ob tej priliki poudaril, da sta prednostna cilja njegove vlade priključitev k Natu do leta 1999 in Cim hitrejša vključitev v EU.
Papež Janez Pavel H. lil sovražna Čustva
»>VIII
kristjanov do Zidov
VATIKAN - Papež Janez Pavel II. je na simpoziju o antisemitizmu v Vatikanu obsodil sovražna Čustva kristjanoF, ki niso preprečevali nacističnega genocida nad Židi."Sovraštvo zoper Žide v krščanskem svetu so zbudila napačna in krivična tolmačenja Nove zaveze, ko govori o zidovskem narodu in njegovi domnevni krivdi; ta tolmačenja so dolgo prevladovala, " je dejal papež. "NapaCna tolmačenja so tudi olajšala slabo vest v obdobju, ko je Evropo zajel val poganskega antisemitizma, in je bil duhovni upor mnogih šibkejši od tistega, ki bi ga človeštvo pričakovalo od Kristusovih uCencev," je še dejal papež na simpoziju o antisemitizmu, ki bo do nedelje za zaprtimi vrati potekal v Vatikanu.

RIM / ZASEDANJE SREDNJEEVROPSKE POBUDE
SEP ‘valilnica' kandidatk za EU
RIM - V Rimu se je včeraj končalo dvodnevno srečanje političnih direktorjev in podsekretarjev v zunanjih ministrstvih 16 držav Srednjeevropske pobude (SEP). Slovenijo je zastopal državni sekretar Ivo Vajgl. Na zasedanju so razpravljali o prispevku SEP k evropskim integracijskim procesom (EU, Nato), varnostnih razmerah v BiH, Albaniji, Kosovu in Črni gori ter o smernicah strategije SEP; dogovarjali pa so se tudi o vsebini zasedanja predsednikov vlad in zunanjih ministrov držav članic Srednjeevropske pobude, ki bo 28. in 29. novembra v Sarajevu.
Slovenski državni sekretar
Ivo Vajgl je včeraj pozval udeležence zasedanja, naj proces evropske integracije ne postane priložnost za izstavljanje zgodovinskih računov. Kot je poročal Radio Slovenija, je med drugim kritično ošvrknil tehnično nepripravljenost za izvajanje Schengenskega sporazuma. Ideja odprtosti za pretok ljudi, idej, blaga po njegovem ni sporna, ne smejo pa je plačevati ljudje v stoječih kolonah. Ponovil je, da je Slovenija pripravljena sodelovati v številnih projektih, ki zadevajo stabilizacijo razmer v jugovzhodni Evropi, hkrati pa dodal, da bi bilo dobro, Ce teh pobud ne bi bilo preveč,
saj se tako izgubljata preglednost in učinkovitost.
Kot je še poroCal dopisnik Radia Slovenija iz Rima, so udeleženci največ pozornosti namenili procesu širitve Evropske unije.
Predstavnik Evropske komisije je potrdil, da namerava Evropska unija poleg že dogovorjenega načina za odločanje o polnopravnem članstvu šestih kandidatk, ki imajo prednost, v polni meri upoštevati želje in hotenja ostalih držav. SEP naj bi torej postala nekakšna "valilnica" kandidatk za članstvo v EU, toliko bolj, ker sta se SEP in EU že dogovorili o formalnem sodelovanju. (STA)
ZDA / KONEC RAZPRAVE, KI JE RAZKLALA AMERIKO
Devetnajstletno britansko pestunjo so včeraj obsodili na dosmrtno ječo
Porota jo je spoznala za krivo umora 8-mesečnega otroka, ki ga je varovala
DUBLIN - Mary McAleese (na sliki AP) bo prihodnjih osem let irska predsednica. To je potrdil izid nedeljskih predsedniških volitev. Ze prve projekcije so dajale tej 46-letni univerzitetni profesorici s prestižne severnoirske univerze Queen University v Belfastu gotovo zmago. To je potrdilo včerajšnje preštetje glasov, po katerem je McAleese prejela 46 odstotkov glasov, njena glavna protikandidatka Mary Banotti pa le 29 odstotkov glasov. Ostali kandidatki sta se precej slabše odrezali, saj je pop-folk zvezda Dana Rosemary Scallon prejela 13 odstotkov, kandidatka levice Adi Rotile pa le 8 odstotkov. Se slabše se je odrezal edini moški neodvisni kandidat, nekdanji policist Derek Nal-ly, ki je prejel le 4 odstotke. Ob tem pa je treba navesti, da je bila volilna udeležba ena najnižjih v irski zgodovini, saj se je volitev udeležilo le 40 odstotkov volilcev.
Mary McAlesse bo tako nasledila Mary Robinson, ki je tri mesece pred potekom svojega mandata postala Visoki komisar OZN za človekove pravice. Robinsonova pušCa svoji naslednici gospodarsko prenovljeno državo. Med svojim sedemletnim predsednikovanjem je namreč Irsko popeljala iz gospodarske zaostalosti, tako da je država dobila vzdevek »evropskega tigra«. Mary McAleese ima vse adute, da ne bo razočarala Ircev, saj je hladna, vzvišena, prava nacionalistka in katoličanka. Edina njena hiba naj bi bila pretirana simpatija, ki jo goji do severnoirske stranke Sinn Fein.
NEW YORK - Po 25-umem posvetovanju so porotniki sodišča v ameriškem Cambridgeu pri Bostonu (Massachusetts) spoznali za krivo drugostopenjskega umora 19-letno britansko pestunjo Louise Woodward (na sliki AP), ki je bila obtožena, da je ubila 8-meseC-nega Matthevva Eappena. Ob branju razsodbe je Woodwardova planila v histerični jok in zavpila, da ni storila neCesar.
Mali Matthevv je umrl letošnjega 9. februarja zaradi možganskih poškodb, ki naj bi mu jih zadala VVoodvvardova, ker ni vec uspela prenašati njegovega joka. Pestunjo je branil v Ameriki znani odvetnik Barry Schenk, ki je bil nad razsodbo nemalo presenečen. Številni sodni izvedenci so namreč napovedovali oprostilno razsodbo, ker so bila pričevanja zdravnikov na procesu precej protislovna.
Procesu proti britanski detomorilki so v Ameriki in v Veliki Britaniji posvetili izredno medijsko pozornost, ki je zasenčila proces proti O. J. Simpsonu. Tudi v tem primeru se je ameriško javno mnenje razklalo, proces pa je v podzavesti Američanov vzbudil občutke krivde, ker vsak dan številni Američani prepuščajo svoje otroke neznancem, tako da lahko gredo na delo. Prav zara-
di tega občutka krivde je proces priklenil na milijone Američanov pred televizijske ekrane. Vsi so se spraševali, kako je lahko dekle z angelskim obrazom z glavico 8-meseCnega otroka butalo ob pod, ker je otrok zaradi Črevesnih krcev neustavljivo jokal.
Obsodba je v Angliji in še posebej v Elto-nu, Louisinem rojstnem mestu, povzročila veliko razburjenje, vsi pa so prepričani, da je dekle nedolžno. Zato napovedujejo, da bodo uporabili vsa zakonita sredstva, da se obsodba izniči.
Proces je trajal tri tedne, obtožba pa se je pošteno potrudila, da je Louise VVoodvvard prikazala v kritični in skrajno negativni luči, tako da je odpravilo vtis, da je dekle angelskega obraza tudi pošteno. Dekle naj bi mislilo le na zabavo in na pijančevanje, delo kot »baby-sitter« naj bi bilo zanjo le nujno zlo. Tudi kazen je bila zelo huda, saj so ji odmeriti najhujšo možno kazen za drugostopenjski umor, in sicer: dosmrtno ječo. V skladu z zakoni, ki veljajo v državi Massaa-chusetts pa bo VVoodvvardova lahko po 15 letih zapora zaprosila za prostost na dano besedo. Ce ji bo ameriška pravica šla na roko, bo torej lahko spet na svobodi konec leta 2012.
VOZNI RED VLAKOV
VEUAVEN OD 28. SEPTEMBRA 1997 DO 23. MAJA 1998
Železniška postaja v TRSTU
Proga TRST-BENETKE
ODHODI
PRIHODI
URA	vrst;
(2.26)	(IR)
(6.30)	(R)
(7.01)	(D)
(7.20)	(E)
(7.54)	(D)
(8.46)	(E)
(9.32)	(E)
(9.58)	(IR)
(11.55	(E)
(13.58	(IR)
(14.58	(IR)
(15.31	(R)
(15.49	(IC)
(16.23	(D)
(17.06	(IC)
(17.58	(IR)
(18.50	(R)
(18.58	(IR)
(19.58	(IR)
(20.49	(D)
(20.58	(IR)
(21.34	(IC)
(22.10	(IC)
(23.01	(R)
(23.59	(E)
URA
VRSTA
SMER
SMER
4.49
5.39
6.00
,6.53
7.22
8.02
8.28
9.25
12.02
12.38
12.58
14.02
14.23
14.54
15.02
16.02 16.28
17.02 17.29
17.37
18.02
19.08
19.32
20.02
20.31
22.26
(D) (IR) (IC)
(R)
(E)
(IR)
(IC)
(IR)
(IR)
(R)
(D)
(IR)
(R)
(IC)
(D)
(IR)
(IC)
(D)
(E)
(R)
(IR)
(E)
(R)
(IR)
(E)
(E)
Tržič (5.10), Portogruaro (5.53), Mestre (6.52), Benetke (7.05). (*)
Tržič (6.00), Portogruaro (6.41), Mestre (7.29), Benetke (7.41).(‘)
Tržič (6.21), Portogruaro (7.00), Mestre (7.39) - vozovnica z dodatkom - nadaljuje v Milan.
Tržič (7.16), Portogruaro (8.11) - občasna vožnja.
Tržič (7.45), Portogruaro (8.29), Mestre (9.08), Benetke (9.19).
Tržič (8.23), Portogruaro (9.04), Mestre (9.47), Benetke (9.59).()
Tržič (8.49), Portogruaro (9.26), Mestre (10.04), nadaljuje v Rim in Salerno (vozovnica z dodatkom).
Tržič (9.46), Portogruaro (10.28), Mestre (11.18), Benetke (11.30).(*)
Tržič (12.23), Portogruaro (13.04), Mestre (13.47), Benetke (13.59).(*)
Tržič (13.03), Portogruaro (13.58).
Tržič (13.21), Portogruaro (14.04), Mestre (14.47), Benetke (14.59).(‘)
Tržič (14.23), Portogruaro (15.04), Mestre (15.47), Benetke (15.59).(*)
Tržič (14.50), Portogruaro (15.47) - občasna vožnja. Tržič (15.15), Portogruaro (15.54), Mestre (16.32), Benetke (16.43), nadaljuje v Sestri Levarte (vozovnica z dodatkom).
Tržič 05.23), Portogruaro (16.06), Mestre (16.50), Be-
Tržič (16.23), Portogruaro (17.04), Mestre (17.47), Be-
Tržič (16.49), Portogmaro (17.26), Mestre (18.04), nadaljuje v Rim (vozovnica z dodatkom).
Tržič (17.25), Portogruaro (18.17).(‘)
Tržič (17.50), Portogruaro (18.36), Mestre (19.20), Benetke (19.32).
Tržič (18.02), Portogruaro (18.58), Mestre (20.12), Benetke (20.23).
Tržič (18.23), Portogruaro (19.04), Mestre (19.47), Benetke (19.59).()
Tržič (19.31), Portogruaro (20.15), Mestre (21.02), Benetke (21.14) nadaljuje v Lecce.
Tržič (20.00), Portogruaro (20.55) - občasna vožnja. Tržič (20.23), Portogruaro (21.04), Mestre (21.47), Benetke (21.59).
Tržič (20.53), Portogruaro (21.31), Mestre (22.12), Milan- Lambrate (1.33) - nadaljuje v Ženevo.
Tržič (22.48), Portogmaro (23.31), Benetke (0.12), Rim
(8.00).
(*) »Zeleni« vlak - vozi samo ob sobotah.
Benetke (0.15), Mestre (0.26), Portogruaro (1.22), Tržič (2.03).
Portogmaro (5.10), Tržič (6.07).
Portogmaro (5.48), Tržič (6.38).
iz Rima, Mestre (5.32), Portogmaro (6.13), Tržič (6.57
Portogmaro (6.52), Tržič (7.29). (*)
iz Ženeve, Mestre (7.05), Portogruaro (7.45), Tržič
(8.22).
iz Lecceja, Benetke (7.28), Mestre (7.40), Portogruaro (8.24), Tržič (9.08).
Benetke (8.02), Mestre (8.13), Portogmaro (8.54), Tržič (9.35).(‘)
Benetke (10.02), Mestre (10.13), Portogmaro (10.50), Tržič (11.32).
Benetke (12.02), Mestre (12.13), Portogruaro (12.54), Tržič (13.35).(‘)
Benetke (13.02), Mestre (13.13), Portogruaro (13.54),
Portogmaro (14.11), Tržič (15.05).
iz Salerna, Mestre (14.14), Portogruaro (14.50), Tržič (15.26).
Benetke (14.24), Mestre (14.35), Portogmaro (15.18), Tržič (16.00).(*)
iz Milana, Benetke (15.16), Mestre (15.27), Portogmaro (16.04), Tržič (16.43).
Benetke (16.02), Mestre (16.13), Portogruaro (16.54), Tržič (17.35).(‘)
Benetke (16.23), Mestre (16.33), Portogruaro (17.29), Tržič (18.23).(*)
Benetke (17.02), Mestre (17.13), Portogmaro (17.54),
Benetke (18.02), Mestre (18.13), Portogruaro (18.54), Tržič (19.35).(‘)
Benetke (18.30), Mestre (18.42), Portogruaro (19.28),
Benetke (19.02), Mestre (19.13), Portogruaro (19.54), Tržič (20.35).(*)
iz Milana, Mestre (19.56), Portogruaro (20.32), Tržič (21.11).
iz Rima-Termini, Mestre (20.35), Portogruaro (21.11), Tržič (21.47).
Benetke (20.44), Mestre (20.56), Portogruaro (21.54), Tržič (22.36).
Benetke (22.02), Mestre (22.13), Portogruaro (22.51), Tržič (23.35).
(*) - »Zeleni« vlak - vozi samo ob sobotah.
Proga TRST-VIDEM
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	[SMER
(5.00)	(R)	občasna vožnja, Tržič (5.28), Gorica (5.52), Videm (6.29).	(6.45)	(R)	občasna vožnja, Videm (5.19), Gorica (5.54), Tržič (6.16),
(5.49)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.17), Gorica (6.40), Videm (7.15).	(7.29)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.05), Gorica (6.38), Tržič (7.01).(*)
(6.20)	(R)	občasna vožnja, Tržič (6.44), Gorica (7.06), Videm (7.34).(*)	(7.46)	(D)	občasna vožnja, Videm (6.42), Gorica (7.05), Tržič (7.22).f)
(6.43)	(R)	občasna vožnja, Tržič (7.11), Gorica (7.34), Videm (8.09).(‘)	(8.23)	(R)	občasna vožnja, Videm (6.57), Gorica (7.32), Tržič (7.55).(*)
(7.17)	(IR)	Tržič (7.39), Gorica (7.58), Videm (8.22).(*)	(8.30)	(D)	občasna vožnja.
(8.17)	(D)	Tržič (8.42), Gorica (9.04), Videm (9.35).	(8.37)	(D)	občasna vožnja, Videm (7.38), Gorica (7.57), Tržič (8.13).
(9.17)	(IR)	Tržič (9.39), Gorica (9.58), Videm (10.22).	(8.38	(R)	občasna vožnja.
(11.17)	(IR)	Tržič (11.39), Gorica (11.58), Videm (12.22).f)	(9.26)	(R)	občasna vožnja, Videm (8.00), Gorica (8.35), Tržič (8.58).
(11.30)	(R)	Tržič (11.58), Gorica (12.21), Videm (12.56).	(9.41)	(IR)	občasna vožnja.
(12.17)	(D)	občasna vožnja, Tržič (12.41), Gorica (13.03), Videm	(9.53)	(IR)	občasna vožnja, Videm (8.49), Gorica (9.12), Tržič (9.29).(‘)
		(13.31).()	(10.41)	(R)	občasna vožnja, Videm (9.27), Gorica (9.55), Tržič (10.15).
(13.17)	(IR)	Tržič (13.39), Gorica (13.58), Videm (14.22).(*)	(11.38)	(R)	občasna vožnja.
(13.30)	(R)	občasna vožnja, Tržič (13.58), Gorica (14.21), Videm (14.58).	(12.41)	(R)	Videm (11.37), Gorica (12.00), Tržič (12.17).(*)
(14.17)	(D)	Tržič (14.41), Gorica (15.02), Videm (15.29).(*)	(13.38)	(R)	občasna vožnja.
(14.30)	(R)	občasna vožnja, Tržič (14.58), Gorica (15.21), Videm (15.58).	(13.43)	(D)	občasna vožnja, Videm (12.27), Gorica (12.55), Tržič (13.15).
(15.17)	(IR)	Tržič (15.39), Gorica (15.58), Videm (16.22).(*)	(14.41)	(IR)	Videm (13.37), Gorica (14.00), Tržič (14.17).f)
(16.17)	(D)	Tržič (16.41), Gorica (17.03), Videm (17.31).	(15.13)	(R)	občasna vožnja, Videm (13.43), Gorica (14.22), Tržič (14.45).
(16.45)	(R)	Tržič (17.13), Gorica (17.36), Videm (18.09).(*)	(15.38)	(R)	občasna vožnja, Videm (14.23), Gorica (14.52), Tržič (15.12).
(17.17)	(IR)	Tržič (17.39), Gorica (17.58), Videm (18.22).f)	(15.42)	(R)	občasna vožnja
(17.42)	(R)	Tržič (18.10), Gorica (18.33), Videm (19.06).	(16.41)	(IR)	Videm (15.37), Gorica (16.00), Tržič (16.17).(*)
(18.17)	(D)	občasna vožnja, Tržič (18.41), Gorica (19.03), Videm (19.31).0 občasna vožnja, Tržič (18.58), Gorica (19.21), Videm (19.55). Tržič (19.39), Gorica (19.58), Videm (20.22). občasna vožnja, Tržič (20.41), Gorica (21.03), Videm (21.31). Tržič (21.39), Gorica (21.58), Videm (22.22). (*) »Zeleni« vlak - vozi samo ob sobotah.	(17.38)	(R)	občasna vožnja.
(18.30) (19.17) (20.15) (21.17)	(R) (IR) (D) (IR)		(17.41) (18.33) (18.41) (19.28) (19.43)	(R) (R) (IR) (R) (R)	občasna vožnja, Videm (16.27), Gorica (16.55), Tržič (17.15). občasna vožnja, Videm (17.05), Gorica (17.42), Tržič (18.04). Videm (17.37), Gorica (18.00), Tržič (18.17).(*) občasna vožnja, Videm (18.02), Gorica (18.37), Tržič (19.00). občasna vožnja, Videm (18.27), Gorica (18.57), Tržič (19.17).(‘)
			(20.22)	(R)	Videm (18.56), Gorica (19.32), Tržič (19.54).
			(20.41)	(IR)	Videm (19.37), Gorica (20.00), Tržič (20.17).(*)
			(21.43)	(D)	Videm (20.30), Gorica (20.58), Tržič (21.17).
			(22.41)	(IR)	Videm (21.37), Gorica (22.00), Tržič (22.17).(*)
			(1.02)	(R)	Videm (23.37), Gorica (0.13), Tržič (0.34). (*) - »Zeleni« vlak - vozi samo ob sobotah.
Proga TRST-OPCINE
ODHODI	PRIHODI
URA	VRSTA	SMER	URA	VRSTA	SMER
0.14	(E)	nadaljuje v Budimpešto	6.52	(E)	prihaja iz Budimpešte
9.09	(E)	nadaljuje v Zagreb	11.04	(IC)	prihaja iz Zagreba
12.12	(E)	nadaljuje v Budimpešto	17.12	(E)	prihaja iz Budimpešte
18.11	(C)	nadaljuje v Zagreb	20.09	(E)	prihaja iz Zagreba
IC - lntercity E - ekspresni vlak IR - Meddeželni vlak D - Brzovlak R Deželni vlak
GOSPODARSTVO
V okviru stalnega »manevriranja« za sprotno zbliževanje Italije k Združeni Evropi, je rimska vlada kakor znano konec septembra predelala sistem količnikov davka na dodano vrednost IVA, in sicer tako, da je nekatere maloštevilne in nepomembne) količnike znižaal, veliko večino količnikov pa nasprotno povišala.
Tega posega se naši bralci gotovo dobro spominjajo, čeprav ga je sredi oktobra že zasenčil nov manevrček, tokrat na področju neposrednih davščin IRPEF in IREP. Kar zadeva davek IVA, je vlada med drugimi znižala količnik, ki se nanaša na dorboprodajo svinjskega in govejega mesa. To pa je tudi edina otipljiva pozitivna postavka za italijanske potrošnike, saj se druge pocenitve nanašajo na vrste konsumnega blaga, ki nimajo nobene prave teže v potrošnikovih bilancah, saj gre na primer za cvetlične sadike, kocke za juho in druge malenkosti. Drugi količniki so kot rečeno večinoma elegantno poskočili na 20%, od česar si finančno ministrstvo obeta dodatni letni priliv 5.700 milijard lir in kar bo zanesljivo vplivalo na nivo našega življenjskega standarda.
S tem, da je pritisnila na vzvod davščine IVA, pa je vlada, ki si sicer prizadeva za vstop v Evropo, tudi z zmanjšanjem domače inflacijske stopnje, tokrat sprožila mehanizem, ki bo nedvomno deloval v nasprotno smer. Težja davčna obremenitev potresnega blaga bo nameč v kratkem - koliko ni že -potisnila navzgor vse cenike in torej ponovno povečala inflacijsko stopnjo.
Tega nujnega sosledja se seveda dobro zaveda tudi premier Prodi, ki pa
K O MEN TA R
Novi količniki IVA lahko vplivajo na dvig cen
Elio Fornazarič
je ob podpisu odloka o spremembah pri davščini IVA z običajnim optimizmom (ali lahkotnostjo) zatrdil, da nova davčna obremenitev po-trošnega blaga ne bo vplivala na inflacijo. Se isti dan pa ga je glasno demantiral guverner Narodne banke Fazio, ki je nasprotno opozoril javnost na tesno zvezo, ki obstaja na domačem trgu med količniki IVA in poprečno višino maloprodajnih cen za potrošno blago.
Po podatkih, ki jih je pravkar objavil Osrednji zavod za statistiko ISTAT, je inflacijska stopnja v zadnjem mesecu v primeru s septembrom narastla, pa čeprav samo za 0, 30%. Toda to še ne pomeni, da predelava količnikov IVA ne bo občutneje vplivala na jutrišnji razvoj maloprodajnih cen v državi in torej tudi na gibanje inflacije. Treba je namreč upoštevati, da se sistem cen vedno prilagaja novim pritiskom z določeno zamudo in da tudi sam ISTAT ne preverja vseh cen mesec za mesecem. Nekatere cenike preverja vsaka dva meseca, nekatere pa še bolj poredko in v nekaterih branžah celo le vsakih šest mesecev. Dalje ne smemo pozabiti, da se v nekaterih primerih maloprodajne cene določajo za celo sezono vnaprej in da se bodo tudi takšne kotacije prilagodile novi stvarnosti šele čez krajši ali daljši čas. In končno velja omeniti, da obstajajo pri nekaterih vrstah blaga - predvsem kar zadeva tekstil - še vednef dvomi, kolikšen je njihov dejanski davčni količnik in tudi tovrstni ceniki čakajo neizpre-menjeni in ustrezna pojasnila iz finančnega ministrstva.
Vse to narekuje določeno previdnost pri ugotavljanju, v kolikšni meri bodo količniki IVA
vplivali na gibanje inflacijske stopnje. Poleg uradnih poročil zavoda ISTAT pa prihajajo v zadnjem času v javnost tudi opažanja raznih potrošniških združenj, ki delujejo v nekaterih večjih mestih v Italiji. Ta združenja večinoma poudarjajo, da mora biti v mehanizmih ISTAT nekaj narobe, saj zavod že lep čas zatrjuje, da so potrošne cene stalne, medtem ko se potrošniki pritožujejo, da cene v trgovinah nasprotno vztrajno naraščajo in če so že pri določenem artiklu res stalne, bomo stakoj zanesljivo ugotovili, da je v utrezni embalaži za nekaj odstotkov manj blaga, kot ga je bilo pred časom. Koliko je v teh trditvah resnice, je težko reči, če človek ne razpolaga s primernimi »merilnimi« inštrumenti. Da pa mehannizem, ki deluje na osnovi znane »košarice« ISTAT za ugotavljanje gibanja inflacije, ni povsem v skladu z dejanskim stanjem na trgu in potrebami v italijanskih družinah, izhaja že iz kritik, ki so letele na vodstvo zavoda, ko je ta zadnjič spremenil sestavo košarice in vključil vanjo postavke, ki nimajo prave teže pri merjenju življenjskega standarda in nasprotno zanemaril take, ki bi to težo zene-sljivo imele.
Videli bomo, kaj bodo pokazale razpredelnice o gibanju cen, ki jih bo ISTAT objavil čez mesec dni. V pričakovanju tega pa evo vam ocvirek, vreden žal že pokojnega Pavlihe, na katerega smo te dni naleteli v enem izmed vodilnih italijanskih dnevnikov: »Cene so res zaradi IVE nekoliko poskočile - je serafsko napisal komentator - vendar to ni inflacija. To je le "unatantumska” prilagoditev prodajnih cenikov...«
SLOVENIJA / K. GORA, KRVAVEC IN VOGEL NAJDRA2JI
Znane cene smučarskih vozovnic
Popustiza otroke in seniorje - Cenejša smuka tudi v nizki sezoni
LJUBLJANA - Žičničarji hitijo z zadnjimi pripravami na zimo in k temu sodi tudi oblikovanje cen. Kot je razvidno iz informativnega cenika, ki so ga posredovali iz Združenja za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), se bodo v sezoni 1997/98 naj dražje vrtele žičnice v Kranjski Gori, na Krvavcu in Voglu, kjer bodo morah odrasli za celodnevno vozovnico odšteti po 3500 tolarjev. Na nekaterih smučiščih bo smuka v pred- in posezoni nekoliko cenejša.
V Kranjski Gori bo cena smučarskih vozovnic vso zimo nespremenjena, medtem ko bo na Krvavcu do 19. decembra ter med 5. in 18. januarjem za 200 tolarjev nižja oz. po 6. aprilu za 300 tolarjev nižja Cena vozovnice za otroke do 14 let se bo na tem smučišču gibala med 2200 in 2400 tolarji. l4a Voglu bo mogoče smučati ceneje le še do konca novembra, ko bo treba za vozovnico odšteti 2900 tolarjev. Otroci bodo v glavni sezoni na Voglu smučah za 2450 tolarjev, novembra pa za 2000 tolarjev.
Na smučišču na Kaninu bo cena dnevne vozovnice za odrasle vso zimo 2900 to-
larjev, za otroke do 14 let pa 1800 tolarjev. Enotna cena za vso zimo velja tudi na Kohli (2800 tolarjev za odrasle in 2000 tolarjev za otroke), Rogli (3100 in 2200 tolarjev), na Soriški planini (2100 in 1600 tolarjev), Cerknem (3000 in 2200 tolarjev), Golteh (2600 in 1900 tolarjev), Kopah (2300 in 1800 tolarjev), Mariborskem Pohorju (3400 in 2300 tolarjev) in Starem Vrhu (2500 in 1700 tolarjev).
Cene poldnevnih smučarskih vozovnic (z izjemo Kanina in Vogla na vseh smučiščih ponujajo tako dopoldansko kot tudi popoldansko smuko) se gibljejo med 61 in 88 odstotki cene celodnevnih vozovnic. Na domala vseh smučiščih je mogoče kupiti tudi sedemdnevno in sezonsko vozovnico.
Seniorji, torej ženske nad 55 let in moški nad 65 let, bodo na večini smučišč lahko smučali ceneje. V Kranjski Gori bodo npr. za celodnevno vozovnico odšteli po 2600 tolarjev, na Krvavcu v glavni smučarski sezoni 3000 tolarjev in na Rogli 2800 tolarjev, medtem ko bodo v Cerknem plačali polovično ceno. (STA)
Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358
Vse zunanje trgovinske in bančne storitve.
Finansiranje domačih in tujih partnerjev.
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana
Podružnica Milano
Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358

SVETOVNI PAN VARČEVANJA / POSEG GUVERNERJA FAZIA IN MINISTRA CIAMPIJA
NOVICE
Itidi m centralno banko je Italija končno prebrodila čas urgentnosti
Problema ostajata davčni pritisk in reforma pokojnin - Ciampi: Pobiramo sadove
I
RIM - Ublažitev davčnega pritiska in reforma pokojninskega sistema sta temi, ki po njegovem nastopu na prireditvi ob svetovnem dnevu varčevanja sodec najbolj vznemirjata guvernerja Banke Italije Antonia Fazia (na sliki AP) . Pred občinstvom, med katerim sta bila tudi predsednik države Scafaro in zakladni minister Ciampi, je Fazio opozoril, da so ukrepi za zmanjšanje davčnega pritiska in za prilagoditev pokojninskega sistema neizbežni tako za evro, kot za usmeritve investitorjev in varčevalcev, ki se zdaj, ko jih globoko brezno javnega dolga ne ovira veC, ozirajo na trge. Italijani so tako manj zagledani v državne certifikate in se približujejo delnicam, skladom in dolgoročnejšim certifikatom, o čemer govori podatek, da so se vlaganja varčevalcev v BOT v prvih sedmih mesecih leta skrčila za 60 tisoC milijard, medtem ko se je vrednost javnih certifikatov v listnicah podjetij znižala za 70 tisoC milijard lir.
Toda davčni pritisk je še naprej previsok, medtem ko je mogoče v boju proti utajevanju storiti veliko veC, opozarja Fazio. Zavirati moramo pretirano rast javne porabe, davčnega pritiska in socialnih dajatev, in sicer tako, da odpravimo nekatera ozka grla, ki omejujejo kompetitivnost in gospodarski razvoj. Italija se spreminja in zakonodajalec mora upoštevati, da demografska gibanja, potrebe in pričakovanja državljanov povečujejo izdatke za pokojnine in za zdravstvo. Brez korektivnih posegov se bo delež teh izdatkov v bruto domačem proizvodu v prihodnjih letih povečal do take mere, da sistema socialne varnosti ne bo mogoče ohraniti niti za tiste namene, za katere je bil ustvarjen: za zaščito šibkejših družbenih slojev, tistih, ki so bili izključeni
iz proizvodnega procesa, in za prihodnje generacije, je posvaril Fazio, ki pa ni varčeval s pohvalami za uspehe vladine ekonomske politike, Čeprav je opozoril na potrebo, da se doseženi rezultati stabilizirajo z ustrezno proračunsko politiko.
Podrobneje je o ekonomski in proračunski politiki govoril zakladni minister Ciampi, ki je med drugim dejal, da Italija začenja obirati sadove resanacije v perspektivi monetarne unije, glede borze in finaCnih trgov nasploh pa je napovedal, da je zakonodajalec pripravljen poseči za razvoj in reformo borze, za nov zakon o javni prodaji delnic in za prenovitev pravne discipline za družbe.
Učinek širitve EU na zaposlovanje neznan
BRUSELJ - Ce kakšna stvar glede širitve Evropske unije zahodne Evropejce prestraši, je to pričakovanje, da bo sto milijonov novih državljanov unije "kradlo" njihova delovna mesta. Vendar pa zacuda v uniji ni niti ene vseevropske študije o učinku širitve na zaposlovanje v EU, v zadnji izdaji piše tednik European Voice in opozarja, da bo poceni delovna sila na Vzhodu še naprej povzročala resne težave Zahodu.
MogoCe je res, da je prav širitev kljuC do evropske konkurenčnosti na globalnih trgih in torej kot takšna v skupnem evropskem interesu. Ko pa se bo zaCelo "uresničevanje", se bo vsaka država na vso moC borila za lastne, nacionalne interese, tudi za ceno omajane mednarodne arhitekture. Tako se lahko izkaže, da bo prav zaposlovanje med naj-vecjimi grožnjami širitvenim načrtom unije, opozarja tednik European Voice. (STAJ
Zastava iz Kragujevca ustavila proizvodnjo
BEOGRAD - Edini jugoslovanski proizvajalec avtomobilov Zastava iz Kragujevca je ustavil proizvodnjo. Kot je v pogovoru za beograjski dnevnik Politika pojasnil predsednik upravnega odbora Srboljub VasoviC, je za to kriva srbska vlada, ki ne izpolnjuje svojih finančnih obveznosti do podjetja.
V Zastavi so zaradi tega v letošnjih prvih desetih mesecih izdelali le 9000 avtomobilov - toliko, kot so jih v najboljših Časih tovarne v pičlih devetih dneh. Zastava je pred razpadom Jugoslavije po Fiatovi licenci izdelala letno po 220.000 avtomobilov nižjega in srednjega razreda. (STA/dpa)
H FINANČNI TRGI / PO TEDNU VELIKIH PRETRESOVh
Azijske boize so se umirile Nestabilnost v ZDA in Evropi
Milanski trg rahlo pozitiven - Poseg MDS v Indoneziji
MILAN - Previdnost je bilo glavno geslo, pod katerim se je na svetovnih trgih iztekel teden hudih pretresov in izgub, ki se je zaCel v ponedeljek s strmoglavljenjem borznih indeksov v vzhodni Aziji in na Wall Streetu.
Newyorška borza je bila tudi včeraj skrajno nihajoča, v začetku sestanka je pridobivala veC kot sto točk, potem pa je zaCela nov padec in po opoldanskem premoru prešla na negativen predznak. Evropske borze so bile veliko manj nestabilne, Frankfurt in Pariz sta končali sestanka praktično brez sprememb, London je napredoval za 0, 84%, milanski indeks Mibtel pa je pridobil 0, 40 odstotka (MIB +1, 31%, Mib-30 +0,06%).
MoCno so si zadnji
dan v tednu opomogle tudi azijske borze: v Hongkongu za 2, 5%, v Singapurju za 2, 98% in v Tokiu za 0, 57%. Mednarodni denarni sklad je medtem sprejel napovedani naCrt za reševanje indonezijskega gospodarstva, kateremu je namenil posojilo v vrednosti 39 tisoC milijard lir. K temu gre dodati, da so tudi ZDA skupaj z drugimi razvitimi državami izrazile pripravljenost, da pomagajo pri ekonomskih prizadevanjih za stabilizacijo azijskih trgov.
Toda vrnimo se v Milan, kjer je »Piazza Affa-ri« arhivirala enega najbolj razgibanih tednov v svoji zgodovini, ki je pokazal tudi njeno veliko odvisnost od mednarodnih trgov. Tudi včerajšnji sestanek je potrdil, da je delniški trg reagiral na
vse zunanje stimulacije, prav nic pa na notranje dogajanje, kljub javnim nastopom guvernerja Fazia in ministra Ciampija. Borzni sestanek se je tako zaCel z zaupanjem na osnovi novic o pozitivnem zaprtju borz v Aziji, potem so prišle slabe novice iz Latinske Amerike in še posebej iz Brazlije, ki so indekse prisilile k nazadovanju, nato je bil na vrsti pozitiven vpliv odprtja borze na VVall Streetu, ki pa se je zniževal vzporedno s padanjem kazalca Dow Jones. Na koncu se je živčni sestanek sklenil le rahlo nad ničlo, kljub obsež-nin poslom v vrednosti 2.251 milijard lir. Med glavnimi delnicami je bila najbolj penalizirana Fiatova, ker ima grupa ima velike interese v Brazliji.
DANIELI / GRADILI BODO TOVARNO V SUEZU)
Holding 'a Butina je precej uspešen
TT . ,ii , -F.. .,1 .ti-, ..1^1 1 s~\ z*s	1 a 41 c 1 T~1 X T C J" 1 C' 11 \T Tl d ^ O ti d
V Buttriu, furlanski vasi nedaleč od Vidma, kjer je doma holding Danieli, se v zadnjem Času lahko pohavlijo z nekaterimi zanimivimi poslovnimi dosežki. Tako je bila med drugim podpisana pogodba za izgradnjo jeklarne v Suezu, v Egiptu, za finančno skupino Ezz Group. Kot je za Danielija običaj, bodo tovarno zgradili in opremili v celoti, pripravljeno za začetek proizvodnje pa jo bodo naročniku izroCih v letu 2003. Za to tovarno bodo iztržih 480 milijonov dolarjev. Egiptovski poslovnež Ahmed Ezz že dolgo sodeluje s furlansko tovarno, ki mu je že dobavila nekaj naprav.
Pridobitev tega naročila je bilo zadnje pred skupščino delničarjev tega podjetja, ki je bila konec prejšnjega tedna. Podjetja furlanskega holdinga, ki so najbolj osredotočena v Buttriu, delajo s polno paro, dobički pa se veCajo. Lansko enoletno obdobje (bilanco so zaključili 30. junija) so zaključili s 70, 4 milijardami lir Čistega dobička. Vrednost proizvodnje je znašala nad eno milijardo dolarjev, investicije so znašale 38 milijonov dolarjev. V zadnjih pe-
tih letih so investicije v posodobitev naprav bile vredne 259 milijard ir.
Holding Danieli sodi med tri naj-veCje proizvajalce tega sektorja na svetu. V glavnem izdelujejo kompletne tovarne, in to s področja železarskega sektorja. Postavljajo jih po vsem svetu, tudi tam, kjer prihaja do finančnih težav ali nasilnih sprememb oblasti. Doslej so se vedno izvlekli iz težav v takšnih državah. Ni dano vedeti, kako bo v prihodnjih letih, po finančnem zlomu azijskih tigrov.
Naročnike imajo Furlani v vsem svetu. Z zadnjimi investicijami v posodobitev naprav menijo, da bodo postali prvi v svetu. Zaposlenih imajo vsega skupaj 2857 ljudi, v sami Furlaniji pa jih je 2113. Imajo tudi veliko kooperantov in zunanjih sodelavcev. Računajo, da je njihovo število dvakrat večje od števila neposredno zaposlenih. Kar 60 odstotkov ljudi, ki dela pri Danieliju, ima višjo srednješolsko izobrazbo, 15 odstotkov iniverzitetno diplomo. V teh tovarnah dela tudi nekaj Slovencev z Goriškega ter iz Benečije.
Marko Waltritsch
	31. OKTOBER 1997	v LIRAH	
5	valuta	nakupni	prodajni
	ameriški dolar	1677,00	1712,00
m	nemška marka	971,00	991,00
1U N	funt šterling	2799,00	2854,00
< o	švicarski frank	1187,00	1217,00
i*2 KI	belgijski frank	46,55	48,55
CO	r*	francoski frank	288,00	298,00
5 m v*	danska krona	253,00	263,00
5 o>cc	norveška krona	236,00	246,00
^ 3 h	švedska krona	220,00	230,00
k.	kanadski dolar	1183,00	1223,00
25 "O	portugalski eskudo	9,10	10,00
VM vv KI	nizozemski gulden	855,00	880,00
rr* IN	avstrjski šiling	136,90	141,40
o	španska pezeta	11,12	12,22
<	grška drahma	5,93	6,73
IM	irski šterling	2493,00	2573,00
	japonski jen	13,56	14,46
J 4	avstralski dolar	1138,00	1208,00
m F	madžarski florint	8,50	10,00
Whi—Lw| |fl|:	hrvaška kuna	260,00	280,00
	slovenski tolar	10,20	10,55
		
31. OKTOBER 1997	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1674,00	1704,00
nemška marka	972,00	990,00
francoski frank	288,00	298,00
nizozemski gulden	855,00	880,00
belgijski frank	46,72	48,52
funt šterling	2773,00	2853,00
irski šterling	2498,00	2593,00
danska krona	253,00	263,00
grška drahma	6,03	6,63
kanadski dolar	1182,00	1217,00
švicarski frank	1189,00	1214,00
avstrijski šiling	136,99	141,49
slovenski tolar	10,20	10,50
	
31. OKTOBER 1997	v LIRAH
valuta	povprečni
ameriški dolar	1692,060
EKU	1932,84
nemška marka	981,700
francoski frank	293,090
funt šterling	2833,350
nizozemski gulden	870,710
belgijski frank	47,597
španska pezeta	11,622
danska krona	257,980
irski šterling	2540,970
grška drahma	6,237
portugalski eskudo	9,613
kanadski dolar	1203,970
japonski jen	14,075
švicarski frank	1210,340
avstrijski šiling	139,470
norveška krona	225,720
švedska krona	225,720
finska marka	326,910
					
1 31, OKTOBER 1997		INDEKS MIB-30: + 0,06			
delnica	cena	var. %	delnica	cena	var. %
Alleanza Ass.	14.503	+3,22	Mediaset	7.737	+0,78
Bca Comit	4.594	-0,67	Mediobanca	11.688	+0,70
Bca di Roma	1.548	+2,38	Montedison	1.366	+1,41
Bca Fideuram 6.437		+1,22	Olivetti	1.038	+ 1,16
Bco Ambros.	12.185	+0,51	Parmalat	2.357	■0,16
Benetton	24.379	+2,89	Pirelli Spa	4.302	+0,30
Credit	4.500	+2,34	Ras	14.687	+0,96
Edison	8.904	+1,94	Rolo	22.428	0,39
Eni	9.663	+0,54	Saipem	9.454	+3,92
Fiat	5.445	-1,17	San Paolo To	12.720	+3,50
Generali	37.543	+2,39	TIM	6.281	+ 1,47
Imi	15.385	. +2,45	Telecom Ita	10.653	+0,19
Ina	2.758	+2,75			
Italgas	6.122	+4,81			
La Fondiaria	9.471	+3,62			
14
Sobota, 1. novembra 1997
KULTURNA REPORTAŽA ■ PRIREDITVE
MANTOVA / OB PODELITVI NAGRADE G.ACERBI
Ko je latinščina pogovorni jezik
Alojz Rebulo napravil velik vtis na gostitelje v Castel Goffredu
MANTOVA - Pokrajina v okolici Mantove je precej puščobna in rahlo zameglena tudi v sončnih oktobrskih dneh. Tu je bila - v kraju Castel Goffredo -11. oktobra ob zaključku raznih prireditev, posvečenih Sloveniji in njeni kulturi, podeljena nagrada »Giuseppe Acerbi« pisatelju Alojzu Rebuli za njegov roman V Sibilinem vetru. Kar nekaj dni je na pročelju županstva na glavnem trgu ob italijanski zastavi plapolala tudi slovenska trobojnica, v večini mestnih trgovin in lokalov pa so bili izobešeni veliki lepaki z imenom slovenskega avtorja.
Nagrada »G. Acerbi« je nastala leta 1993 z namenom, da Italijani spoznajo tuje narode in njihove kulture, in kot taka je v Italiji tudi edina (podobna naši Vilenici). Castel Goffredo je namreč središče zelo uspešnega področja; posebno bogata je industrija ženskih hlačnih nogavic (col-lant). Kar neverjetno je slišati, da tam ni brezposelnosti, nasprotno, zatekati se morajo po pomoč k tuji delovni sili, tako da živi tam kar dvaintrideset narodnosti. Zaradi te izredne jezikovne in kulturne raznolikosti se je občina s finančno podporo Hranilnice in posojilnice odločila, da bo vsako leto bolje spoznala po eno kulturo. Na vrsto so doslej prišle Nigerija, Finska, Brazilija, Avstrija in letos Slovenija.
Sest intelektualcev (Giovanni Acerbi, Gior-gio Colombo, Pierluigi Girolla, Camillo Maraz-za, Elvio Guagnini, Elio Mosele) in šestdeset navadnih bralcev je letos izbiralo najboljšo med tremi knjigami: Majenco Borisa Pangerca, Zvezdnatimi nočmi Dušana Jelinčiča in V Sibilinem vetru Alojza Rebule. V teh krajih ljudje namreč zelo veliko berejo, kar dokazuje izredno veliko število izposojenih knjig v občinski in pokrajinski knjižnici.
Kot dobitnik nagrade je bil Alojz Rebula od 8. do 11. oktobra gost Občine Castel Goffredo. Spremljala ga je žena, pisateljica Zora Tavčar. Avtor je v teh dneh prišel v stik s krajevnimi oblastmi, z županom in z organizatorji literarne nagrade, ki so ga spremljali na razne prireditve. Obiskal je štiri šole, dve nižji in dve višji. Povedal je, da so mu najlepša in najbolj sproščena vprašanja postavljali naj mlajši. Sam pa je naredil nanje izreden vtis - sem zvedela od neke matere -ker jih je nagovoril v latinščini z Vergilijevimi verzi. Vergili j se je namreč rodil v okolici Mantove, nekoč so nas učili, da v kraju Andes, zadnje čase pa stroko-
vnjaki niso več tako gotovi in tako si vse bližnje vasi lastijo za privilegij, vključno Castel Goffredo.
Klasični filolog Alojz Rebula pa je tudi sicer večkrat pokazal svoje odlično znanje klasičnih jezikov, npr. v stiku s častnim finskim konzulom v Italiji, Untom Paa-nanenom, strokovnjakom za rimsko pravo in enologom. Tu in tam sta se pogovarjala kar v latinščini in družno recitirala latinske pesnike v originalu! V veliko veselje prisotnih, seveda!
V	čast pisatelju in gospe Zori je bil v četrtek (9. okt.) modni defile v Castel Goffredu, naslednji dan pa je bila v Mantovi čajanka (Te con Fautore), na kateri je Rebulo in njegovo delo predstavila prevajalka Diomira Fabjan Bajc. Poudarila je, da je roman v Sibilinem vetru zgodovinski, a v resnici avtobiografski, kar so ugotovili tudi nekateri prisotni literarni kritiki. V njem je opisana avtorjeva mladost, ko zaradi fašizma ni bil deležen šolanja v materinem jeziku, opisano je njegovo razočaranje nad socialistično Jugoslavijo, ki je kaj kmalu po nastanku postala diktatura, končno pa njegov pristanek v krščanstvu. Omenila je njegovo izredno delavnost, saj piše romane, eseje, osebni dnevnik in tudi prevaja. S seboj je prinesla okrog dvajset knjig, da so prisotni lahko videli vsaj del njegovega bogatega opusa.
V	pogovoru z udeleženci čajanke je Rebula povedal marsikaj zanimivega o svojem delu, pa tudi opisal osebne življenjske izkušnje, kar je bilo prisotnim še posebno všeč. Vsi so bili pre: senečeni nad Rebulovo razgledanostjo in nad njegovim znanjem jezikov, predvsem pa nad njegovo krasno italijanščino; prejšnja leta namreč nagrajeni avtorji niso odprli ust!
V	soboto, 11. oktobra, je bil Rebula gost pri najvišjem predstavniku pokrajine, pri prefektu v
Mantovi. Sprejem je bil v prekrasni, komaj restavrirani palači, okrašeni z lestenci iz Murana, z renesančnimi slikami, ipd. Tudi tu je Rebula očaral vse navzoče s svojim globokim poznavanjem svetovnih književnosti, filozofije, zgodovine in politike. Tudi gospod prefekt je sodeloval pri razgovoru, v katerem so imeli glavno besedo, poleg Rebule, univerzitetni profesorji Enrico Arcaini iz Rima, Gaetano Casto-rina tudi iz Rima (rojen v Trstu francoski materi in sicilskemu očetu), z univerze La Sapienza, in Grytzko Mascioni iz Nice. Prisoten je bil župan Pietro Nardi, dr. Clara Abatecola z ministrstva za kulturne dobrine, občinska odbornica za kulturo prof. Ola Catulini, tajnica organizacijskega odbora za nagrado, gospa Rosanna Colognesi Zarri, in drugi pomembni sodelavci.
Zvečer je bilo slovesno nagrajevanje. Odv. Giovanni Acerbi, potomec znamenitega svetovnega popotnika, glasbenika in poliglota Giuseppeja (po katerem nosi nagrada ime), je odprl
vrata svoje palače na glavnem trgu v Castel Goffredo povabljencem (-okrog sto ljudi), kar naredi samo enkrat na leto, in sicer za to priložnost. Vrt je bil razsvetljen z bakljami, sijal je prvi krajec: bilo je res romantično! Tudi notranjščina je bila čudovita: neformalna večerja in elegantni gostje so spominjali na renesančno bogastvo in okus!
Pozno zvečer je družba krenila na županstvo, v sejno dvorano, kjer se je zbralo več kot 150 ljudi. Člani žirije so izrazili svoje laskavo mnenje o romanu, nakar je Alojz Rebula ob soju bliskavic prejel nagrado. Pisatelj se je vsem zahvalil in žel buren aplavz. Dolgo je še podpisoval izvode svojega romana, ki zdaj nosi pripis »Premio Acerbi ’972«. Od osemsto literarnih nagrad, kar jih je v Italiji, je dvesto pomembnih, med temi pa je ta nagrada na 14. mestu, je poudarila predstavnica ministrstva.
Na nobeni prireditvi v čast slovenski kulturi in njenemu predstavniku, pisatelju Alojzu Rebuli, ni bilo nobene slovenske oblasti, čeprav je bil osebno povabljen veleposlanik v Rimu Peter Bekeš, ki je obljubil, da pride, a je zadnji dan odpovedal obisk. Organizatorji so trdili, da v diplomatskem jeziku to pomeni, da ni hotel priti, saj ni poslal niti namestnika. Prav tako ni bilo zraven nobenega slovenskega občila, ne radia, ne časopisa, ne televizije. Na lastno pest je prišel le Dušan Jelinčič.
Diomira Fabjan Bajc
Na slikah: pisatelj Alojz Rebula(zgoraj) in Naslovna stran italijanske izdaje njegove knjige (spodaj)
GLEDALIŠČA
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
Kulturni dom
V	petek, 7. novembra, ob 20.30 (red A in D): gostovanje PDG iz Nove Gorice s predstavo -Odon von Horvatb »Sodni dan«.
Ponovitvi v soboto, 8. novembra, ob 20.30 (red B, E in F) in v nedeljo, 9. novembra, ob 16. uri (red C).
Gledališče Rossetti
Stalno gledališče FJK - Gledališka sezona 1997/98
Abonenti lahko rezervirajo vstopnice za predstavo »Rocky Horror Show«, ki bo na sporedu od 6. do 9. novembra (odrezek 11- moder) pri blagajni gledališča (umik: 8.30-13,16-19 ob delavnikih), v Pasaži Protti (umik: 8.30-12.30,15-19).
Gledališče Verdi
Operna in baletna sezona 1997/98
V	torek, 4. novembra, ob 20.30 (red A) otvoritev sezone z opero »Don Carlo« v izvedbi orkestra, zbora, in baletnega ansambla Gledališča Verdi. Orkester vodi VVoldemar Nelsson.
Ponovitve v petek, 7.11., ob 20.30 (red B), v nedeljo, 9.11., ob 16. uri (red D), v nedeljo, 16.11., ob 16. uri (red G), v sredo, 19.11., ob 20.30 (red C), v soboto, 22.11., ob 17. uri (red S), v torek, 25.11., ob 20.30 (red E) in v petek, 28.11., ob 20.30 (red F).
Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi (urnik: 9-12, 16-19 - tel. 6722500 - zaprto ob ponedeljkih in tudi danes, 1. novembra). Pri blagajni je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, G, C, S in E; od srede, 5. novembra dalje bodo razdeljevali še abonma reda F za operno in baletno sezono.
Gledališče Cristallo - La Contrada
Pri blagajni gledališča Cristallo, pri UTAT v Pasaži Protti, na šolah, pri sindikatih in raznih ustanovah lahko podpišete nov abonma. Za informacije tel. 390613.
Gledališče Miela
V	torek, 4. novembra, ob 20.30 »Susret n Trstu - Poklon Vuku Babiču«.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Gledališka sezona 1997/98
V	torek, 4. in v sredo, 5. novembra, ob 20.30 go-
stovanje Teatro Diana OR.I.S.: Carlo Giuffre e De Filippovo »Non di pago«. Režija Carlo Giuffrš. Vstopnice dobite pri blagajni gledališča: od ponedeljka do sobote 17-19 (za informacije tel. 0481 - 494368/494365).
____________SLOVENIJA_______________
SEŽANA
Kulturni center Srečka Kosovela
V	ponedeljek, 17. novembra, ob 20. uri: W. Shakespeare »Ukročena trmoglavka« - najboljša predstava na Borštnikovem srečanju 97. Režija Janusz Kiča. Predstava za gledališki abonma in izven.
Na upravi KG »S. Kosovela« lahko vpišete abonma. Za informacije: vsak dan, razen sobote in nedelje od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure (tel. 00386-67-73355).
PORTOROŽ
Avditorij
Danes, 1. novembra, ob 18.00 in ob 20.30 film »Stik« (Contact).
NOVA GORICA
Primorsko dramsko gledališče
V	ponedeljek, 3. novembra, ob 10. uri (za abonma petek -A in izven - za šolo): Odon von HorvMh: »Sodni dan«. Režija Georgij Paro.
PDG gostuje v ponedeljek, 3. novembra, ob 20. uri na Ptuju: J. Cartvvright »Dva«. Režija Lary Zappia. Abonma opere in baleta: v torek, 4. novembra: Giacomo Puccini »La Boheme« v izvedbi SNG Opere in baleta iz Ljubljane (razprodano). Informacije pri blagajni PDG (tel. 00386-65 202717, vsak delovni dan od 10. do 12. in od 15. do 18. me).
LJUBLJANA
Cankarjev dom
Jutri, 2. novembra v Gallusovi dvorani: premiera W. Shakespeare »Machbeth«.
Mestno gledališče ljubljansko
V	ponedeljek, 3. novembra., ob 20. uri (abonma mladinski 3): A.R. Gumey »Punči (Syl-via)«. Ponovitev v torek, 4. novembra, ob 19.30 (abonma mladinski 4).
GLASBA
FURLANIJAJULUSKA KRAJINA
TRST
Glasbena matica
vpisuje abonmaje za koncertno sezono 1997/98 vsak dan, razen sobote na GM, Ul. Manna 29 (tel. 418605) od 10. do 12. ure.
V torek, 18. novembra bo v Kulturnem domu nastopil Komorni orkester Camerata Labacensis iz Ljubljane pod vodstvom Miroslava Homena.
Gledališče Rossetti
V torek, 18. novembra, ob 21. uri bo s celovečernim koncertom nastopil Fabrizio De Andih.
Societa dei concerti - Koncertna sezona 1997/98
Prvi koncert letošnje sezone bo v ponedeljek, 10. novembra, ob 20.30 v gledališču Rossetti. Nastopil bo priznani violinist Uto Ughi ob klavirski spremljavi Alessandra Specchija. Na programu Leclair, Beethoven, Strauss in Ravel.
Gledališče Miela
Jutri, 2. novembra, ob 11. uri bosta za sezono Glasbene mladine Italije nastopila Simone Ma-cri (klavir) in Elena Boscarol (mezzosopran).
Sodobni Trst
Dialogi z umetnostjo srednjevzhodne Evrope Konservatorij G. Tartini
V ponedeljek, 3. novembra, ob 20.30 nastop
Chromas Ensamble pod vodstvom Andriana Martinollija.
Klub Hip Hop
V	petek, 7. novembra, bosta ob 21. uri nastopili skupina Psychopath (Slovenija) in Unlo-gic Škili (Hrvaška).
Kavama San Marco
V	torek, 11. novembra, ob 21. uri, v okviru srečanj »Improvvisazioni artistiche«, bo na sporedu srečanje s Umbertom Margonijem, Albertom Princisem in Luciano Turco, za glasbeno spremljavo bo poskrbel Giorgio Pagorig.
OPČINE
Prosvetni dom
V	nedeljo, 9. novembra, ob 18. uri koncert pianista Umberta Tristi. Na sporedu Beethoven, Liszt, Brahms, Schumann in Casella.
TRŽIČ
Občinsko gledališče - Koncertna sezona 1997/98
V	torek, 11. novembra, ob 20.30 koncert etnične glasbe »Drummers of Burundi«, nastop bobnarjev iz Burundija.
Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča (umik: 10-12, 17-19 od ponedeljka do sobote), pri UTAT v Trstu in pri Discotex v Vidmu.
RAZSTAVE
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
TRST
| TK Galerija - Tržaška knjigarna: razstavlja (j slikarka Claudia Raza.
§ Miramar - Konjušnica: do 30.11. je na ogled I velika razstava o zgodovini Dačanov. Obišče-5 te jo lahko vsak dan od 9. do 17. ure, danes , | 1. novembra in jutri, ob 11. uri, ob 14.30 in J ob 15.30 vodeni obiski razstave, s: Miramarski park in muzej sta odprta vsak | dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure).
•. Grad sv. Justa: na ogled je razstava starodavne japonske grafične umetnosti.
Galerija LipanjePuntin (Ul. Diaz št. 4): na ogled je razstava »Zmerni optimizem - mlada slovenska arhitektura, devet realiziranih projektov v letu 1996«.
Galerija Torbandena: razstavlja VVolfgang VViedner.
Palača Costanzi: do 16. novembra je na ogled razstava Marina Sormanija 1953-1994. Urnik ogleda: vsak dan (razen ob ponedeljkih) 10-13/ 17-20.
Občinska dvorana (Trg Unita St. 4): do 16.
novembra je na ogled je razstava »Jadra. Jadranje v 19. stoletju«. Umik razstave: ob delavnikih in praznikih -10-13/17-20.
Muzej Sartorio: do 9. novembra je na ogled razstava »Poklon cesarici Sissi - pahljače iz zbirke Alda Denteja«.
Muzej Revoltella: na ogled je razstava »Carlo Ciussi. La pittura come urgenza ed emozione 1947 - 1997«; danes, 1. novembra, ob 11. uri vodi obisk dr. Luca Geroni.
Galerija Tribbio 2 (Piazza Vecchia 6): do 7. novembra razstavljata Aliče Gombacci in Sigfrido Maovaz. Urnik ogleda: 10-12.30, 17-19.30, ob praznikih 11-13, zaprto ob ponedeljkih.
Ljudski vrt - Paviljon ARAC: do 23. novembra je odprta razstava ob 100-letnici rojstva umetnika Roberta Hlavatyja. Na ogled je vsak dan od 10. do 13. in od 16. do 19. ure.
Rižarna bo od 1. do 5. novembra odprta vsak dan od 9. do 18. ure.
Sedež turistične ustanove (Ul. San Nicolo 20): v torek, 4. novembra, ob 18. uri otvoritev razstave Beatrice Movia »Kras, moja ljubezen...«.
OPČINE
Prosvetni dom-SKD Tabor Opčine: do 20.
novembra je na ogled »Z zvezdami v jadru« -razstava slovaških ilustratorjev, ki so bili nagrajeni na Bienalu ilustracij Bratislava 1967-1997. Urnik: ob delavnikih 16/19. Ogledi za šole v jutranjih urah po predhodnem dogovoru po tel. 213578 (v ponedeljek in torek med 10. in 12. uro).
MILJE
Občinska Umetnostna Dvorana »G. Negri-
sin«: do 11. novembra je na ogled skupinska razstava: razstavljajo W. Criscuoli, Z. Mamšič, S. Merlino, P. Pirona, A. Rocca in E. Vladilo. Umik: 10-12/17-19, ob praznikih 10-12.
SESUAN
Sedež turistične ustanove: razstavlja Luigi Perelli.
GORICA
Galerija Kulturnega doma (Ul. Brass 20): v
petek, 7. novembra, ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Valterja Brajnika iz Nove Gorice. Na otvoritvi bo slikarja predstavil kritik Joško Vetrih.
Kulturni center Lojze Bratuž (Drevored 20. septembra 85): do 20. novembra je odprta razstava slik arhitekta in slikarja Davida Faganela. Ogled: vsak dan 10-12,17-19.
GRADIŠČE
Galerija Luigi Spazzapan: do 30. novembra je na ogled razstava Spazzapan - iz zbirke go-riške Casse di Risparmio.
PASSARIANO
Villa Manin: do 11.1.1998 je na ogled zgodovin ska razstava »1797 - Napoleone a Campoformido«.

MNENJA, RUBRIKE, ALPE JADRAN
izp/^efe/i/orS/t
LJUBLJANA / SLOVESNOST V CANKARJEVEM DOMU
»Dan reformacije je najprej praznik tolerance«
Slavnostni govornik je bil minister zo kulturo Jožef Školč
Boljunec, 1932
Boljunski otroci na Šolskem izletu. Na fotografiji so Slavko, Mario, Benjamin in Vittorio Žerjal, Bernard Bandi, Mario in Danilo Sancin, Danilo in Vincenzo Salvi, Sergio Majfeloni, Stanko KoroSec, Stanko Mauri, Danilo Klun, Dalči, Vladimiro in Giuseppe Samec ter Milka Mingot, Maria Slavec, Olga Žerjal, Ljuba in Angela Sancin. Lastnik fotografije je Mario Sancin, Boljunec 283.
LJUBLJANA - Na predvečer Dneva reformacije je bila v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma osrednja počastitev tega slovenskega državnega praznika. Slovesnost, ki se je je udeležil tudi predsednik države Milan Kučan, sta pripravila kulturno ministrstvo Republike Slovenije in Slovensko protestantsko društvo Primož Trubar, slavnostni govornik pa je bil minister za kulturo Jožef Školč.
"Dan reformacije je najprej praznik tolerance, " je poudaril minister Školč, "pa tudi eden od dveh dnevov, ki smo ju Slovenci posvetili kulturi. Posvečuje in slavi.ne le genezo in samobitnost slovenske nacije, ampak vse tiste kulturne standarde, ki so bili položeni v njeno spočetje in so tako sploh omogočili, da je kot novoveška nacija tudi obstala in preživela v družbi evropskih sosed".
Slovenski protestantizem je bil po Skolčevih besedah otrok in soust-
varjalec Evrope svojega časa. Povezoval se je z evropskim protestantskim gibanjem, ki je bilo v bistvu široko gibanje za emancipacijo evropskih narodov in reformo njihovih verskih in drugih institucij. Svoje kulturne korenine smo pognali iz ideje, da je pomemben posameznik in njegova vera in da "je
PISMA UREDNIŠTVU
Mladina in odlikovanje bazoviških žrtev
Cenjeno uredništvo,
prosim Vas, da objavite sledeče pismo v zvezi z pamfletom Bernarda Nežmaha na Mladini z dne 14. t.m.
Ko je zgodovinarka Milica Kacin-Wohinc zapisala v svoji študiji »Prvi antifašizem v Evropi«, da ni kraljevina SHS mignila z mezincem ob ustrelitvi štirih primorcev pri Bazovici leta 1930, je to zgledalo nekje logično. Kot problematična politična tvorba je imela Jugoslavija bržkone preveč skrbi, da bi si belila glavo z tako nadlogo, kot so zamejski Slovenci. V obdobju države Slovenije pa si res nismo pričakovali, da se bo komu zdelo neprimerno Kučanovo odlikovanje bazoviških žrtev. Kritika veje iz besed Bernarda Nežmaha v Mladini iz dne 14. oktobra. Odlikovanje Bidovcu. Marušiču, Valenčiču in Milošu naj bi bilo sporno, saj v današnji svetovni politiki teroristični podvigi »ne štejejo v okvir sodobne civilizacije«. Naj takoj povem, da je za vsakega zavednega primorca, posebej za nas zamejce, ta trditev globoko žaljiva. Vsako leto se zbiramo ob Bazoviškem spomeniku na proslavi v čast štirih mučenikov. Fašisti so ga neštetokrat oskrunili, zadnjič pred letošnjim poletjem s posebno ihto. Proslave bi se moral kdaj udeležiti tudi Nežmah, saj bi se lahko navzel zdravega primorskega duha, katerega je očitno potreben. Seveda, Tigrovci so metali bombe. Sežigali so raznarodovalne šole, ki so jih fašisti postavljali v slovenske kraje, potem ko so tam enostavno ukinili slovenski pouk. Napadali so postojanke črnih, prinašali iz Slovenije letake, knjige in orožje. Postavili so bombo v uredništvo Piccola, ki je bilo glavno propagandno
orožje za etnično čiščenje slovenske manjšine in vojaški napad na našo domovino. Hoteli so prizadeti objekte, simbole, ne pa ljudi. Razen enega: Mussolini se mora zahvaliti otrokom, da ni Franc Kavs do kraja izpeljal samomorilske akcije in ga, opasan z eksplozivom, s seboj odpeljal v nebo. Slo je za napad na režim, za opozarjanje sveta na etnično čiščenje, ki se je tu vršilo dvajset let. Tega ni mogoče primerjati z alžirskim, severno irskim ali libanonskim dogajanjem, s postavljanjem granat v newyorske nebotičnike. To je bil silobran zoper načrtno iztrebljenje naše narodne skupnosti. Tu so se kalile skupine, ki so potem na mah šle v partizane, ki so bili pravzaprav tudi teroristi, mar ne? Slovenska občutljivost za to, kar bodo rekli v »sodobni civilizaciji«, je včasih kar smešna, večkrat pa v nenaravnem sozvočju z našimi nasprotniki: tržaški nacionalisti hočejo bazovski spomenik odstraniti češ, da je posvečen teroristom. Italijani pa se ne bodo nikoli odpovedali svojim iz časa Avstro-Ogrske, čeprav so živeli kot nacionalna skupnost v pravcatem raju. Zatorej kar brez skrbi: odlikovanje je zrelo, državotvorno dejanje, sprejeto v žaru najžlahtnejših evropskih državnih tradi-. cij. Niti najmanj ne bo zavrlo slovenske poti v Evropsko Unijo. Je dokaz, da je narod prepojen z zdravo energijo, da ceni in spoštuje svojo zgodovino, ki je vse prej kot lahka, posebno pri nas na Primorskem.
S spoštovanjem.
Andrej Berdon
Pripis uredništva: zaradi boljšega razumevanja gornjega pisma objavljamo izvleček pamfleta Bernarda Nežmaha o odlikovanju bazoviških žrtev, kot ga je objavila Mladina: »Ali pa odlikovalne mašinerije. NajviSje
državno odlikovanje je slovenski predsednik podelil Bidovcu, MaruSiCu, Milošu in Valenčiču, ki so bili kot antifašisti ustreljeni leta 1930. Podeljevanje odlikovanj tricetrt stoletja po smrti spominja na principe Vatikana, ki razglasa svetnike stoletja po njihovi smrti.
Ta serija Kučanovih odlikovanj - s prepoznavnim motivom zaigrati na antifašistične strune primorskih volilcev - pa pade v najmanj anahrono luS. Celo Enciklopedija Slovenije ob imenu bazoviških žrtev zapiše, da so sodelovali pri požigih šol in otroških vrtcev ter podtikanjih peklenskih strojev v uredništvu tržaškega dnevnika. Enciklopedija seveda poantira, da je slo vendar za fašistične vrtce in dnevnik, toda ta argument je vžgal v komunizmu, današnji svetovni politiki pa teroristični napadi na civilne stavbe in civilne žrtve ne štejejo v okvir sodobne civilizacije.«
Se o našem gledališču
Dobro se zavedam, da vsi raje poslušamo pohvale za svoje delo kot pa kritike. Tako tudi vodstvo Slovenskega stalnega gledališča, vendar pa ni prav, če vsaka še tako majhna, tudi dobronamerna, kritična pripomba naleti na neprebojen zid in »povzroča slabo kri v ansamblu«. Zato sta me začudila živčnost in ostrina, s katerima je ravnatelj gledališča Miroslav Košuta odgovoril na pismo Nade Pertot in se ni niti malo potrudil, da bi razumel, kaj prof. Pertotovo pravzaprav v gledališču moti. Tako je Košuta postavil pod vprašaj celo njeno ljubezen do gledališča, čeprav je to pismo nastalo prav iz velike ljubezni do tukajšnjega gledališča in iz skrbi za njegovo usodo. Nada Pertot se zaveda, da je gledališče izgubilo stik s svojim občinstvom, in išče poti, kako gledališče spet približati
tukajšnjim gledalcem enega od problemov vidi v sestavi ansambla. In če je vodstvu gledališča prav ali ne, veliko ljubiteljev gledališča razmišlja podobno kot ona. Bistvo problema ni vskok Helene Peršuhove, ki je dejansko rešila predstavo Treh sester. V oči zbode zasedba te drame, v kateri nastopa 14 igralcev, od teh šest domačih, od teh šestih menda samo trije še aktivni. Igralci, ki prihajajo od drugod, a niso vraščeni v tukajšnjo stvarnost, so potrebni, dorodošli in predstavljajo nedvomno obogatitev, a tržaško gledališče ne more v tolikšni meri sloneti na njih. Saj bi tudi tržaški radio lahko svojo dramsko in televizijsko produkcijo, kolikor je je, dobival iz Slovenije, Gasbena matica svoje profesorje, Slori svoje raziskovalce, športniki trenerje... Smisel teh ustanov, za katere gre tudi velik del finančnih sredstav namenjenih zamejstvu, je ravno v tem, da skrbijo za rast novih gledaliških in radijskih igralcev in režiserjev, glasbenih pedagogov, raziskovalcev, trenerjev... In medtem ko je na drugih področjih tega naraščaja kar precej, v gledališču tega naraščaja ni. Kaj torej narediti? Mar naj poleg profesorjev gledališče sprejema v svoje vrste tudi učitelje in vrtnarice (kot je nazorno skušal razložiti omejeni pameti pedagoških delavcev ravnatelj gledališča Miroslav Košuta)? Nikakor ne, vendar pa mora omogočiti tukajšnjim posebno talentiranim mladim igralcem, ki nam jih je Bog dal, da svoje ljubiteljstvo razvijajo v profesionalnost na Akademiji v Ljubljani. In mora zahtevati od vodstva AGRF, da jih sprejmejo in se jim, če je potrebno, tudi nekoliko bolj posvetijo. Tudi to je ena od oblik pomoči matice zamejstvu, ki je daljnoročno morda bolj pomembna kot finančna pomoč.
Matejka Peterlin Maver
le en sam Srednik vmei Bugom inu ludmi, ta Clovik Jezus Cristus... de je on sam ta pravi visoki Farr." Ideje, ki je bila za nastanek literature pri narodih, katerih jezik še ni bil v javni rabi in ni prišel v knjige, izredno plodna. Trubar svojih "ljubih Slovencev" ni mogel učiti vere, ki jo je sam imel za pravo, dokler jih ni naučil brati in jim ponudil knjig v njihovem lastnem jeziku, je pojasnil minister Školč. Trubarjeva misel, da je potrebna šola za "hlapčiče in dekelce", združuje versko prepričanje s praktičnim delom in upor proti tedanji cerkveni instituciji z zavestjo o potrebnosti izobraževanja ljudstva, ki ga je iz Kranjcev, Štajercev, Korošcev in Primorcev na osnovi skupnega jezika preimenoval v Slovence. Vedel je, da brez tega, brez čim širše izobraženega prebivalstva, tudi sveta knjiga Biblija ne bo mogla spregovoriti ljudem.
Prav zaradi te knjige smo se nocoj dolžni še posebej pokloniti spominu Jurija Dalmatina, ob 450. obletnici njegovega rojstva, je nadaljeval Školč in dodal, da si je komaj mogoče predstavljati, kakšno ogromno delo je moral opraviti genialni Trubarjev učenec, ko je "iz poštene krščanske pobožne vneme in posebne ljubezni do domovine" prestavljal celotno sveto pismo v slovenščino.
Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Adam Bohorič in Sebastjan Krelj so od leta 1550, ko je izšel Trubarjev katekizem, do konca 16. stoletja v Nemčiji natisnili in na Slovensko prepeljali več kot 50 različnih knjig. Slovenska reformacija nam je dala knjižni jezik, prvo slovensko književnost in slovnico, prvo posvetno šolstvo in prvo javno knjižnico. In dobili smo "nigdirdom". Ta Trubarjev izraz, s katerim je označil svoje begunstvo, ta kdovezakaj pozabljena beseda natančneje od ka-
terekoli druge označuje mesto svobodnega inte-lekta in prostor njegovega delovanja. "Nigdirdom" je lahko povsod, ker ne sme biti nikjer. Je prostor svobode, v katerem odzvanja temna senca hrepenenja po domu in miru in nas spominja, da je reformacija poleg zadev obče narodne koristi prinesla Slovencem tudi postavo neodvisnega intelektualca, je dejal Školč.
Protestantizem je Evropa po slovensko in Slovenija po evropsko. Nauk za današnji dan, za razumevanje odnosa med svojim in tujim, kjer se slejkoprej pokaže, da tuje sozveni s tistim, kar izraža nas same. Zato ne vem, je nadaljeval Školč, ali je bolj smešno ali žalostno, da se delo Trubarja, Dalmatina in drugih slovenskih pro-svetiteljev izrablja za zdrahe o tem, kdo se ima danes pravico imenovati kulturne stebre slovenskega naroda - tisti, ki so jih podprli, ali tisti, ki bi jih bili radi zatrli. Slovenski narod je med kulturne narode vpisan z letnico izida Biblije. To je civilizacijska norma, uveljavljena v novodobni Evropi. Ta in samo ta ima kulturno pokritje, intelektualno težo, nacionalni prestiž. Nam tako ljuba trditev, da smo preživeli samo zaradi kulture, ker državnosti pač nismo imeli, je v naših lastnih miselnih obrazcih morda domačijsko preskromna. Orodje, ki nam je pomagalo preživeti, vidimo v kulturi vsi; nismo se pa še navadili nastopati z njo kot z izkaznico enakovredne kulturne nacije.
Iz časovne optike trenutka se dostikrat zdi, da je usodna dilema obstanka malega naroda izbira med zgolj svojim in zgolj tujim. Pejsaž zgodovine pa nam kaže, da je treba v prepletu svojega in tujega vsak trenutek prav izbrati med mrtvim in perspektivnim, med računarskim in kulturnim. To so vedeli protestanti, vedel je Valvasor, vedeli so Slomšek, Prešeren, Cankar, Kosovel in Kocbek. Naj nam njihova misel in delo odprejo pravi pogled v tem čudovitem in nevarnem času, ki se razglaša za multikulturno dobo, je sklenil minister Školč.
V umetniškem programu, ki ga je režiral Andrej Mlakar, so nastopili Simfonični orkester RTV Slovenije z dirigentom Antonom Nanutom, baletniki, Ljubljanski madrigalisti, glasbena skupina Klantoši in Vlado Kreslin. Za sceno je poskrbel Milan Zornik, za koreografijo Vojko Vidmar, režiser filmskega vložka je Andrej Mlakar, skladatelj Simfonije Primož Trubar pa Jani Golob. (STA)
NOVICE
FIP izključila Napoli basket iz A2 lige!
BOLOGNA - Državni svet košarkarske zveze FIP je izključil moštvo Napoli basket iz prvenstva A2 lige, združenje košarkarskih prvoligašev pa je istočasno sporočilo, da so vse dosedanje tekme tega moštva razveljavljene. Moštva, ki bi se morala še srečati z neapeljsko peterko, bodo od prihodnjega kola dalje prosta, v elitno B ligo pa bo ob koncu rednega dela sezone izpadla samo ena ekipa.
Odmevni sklep FIP je posledica globoke krize neapeljskega društva. Ze pred pričetkom prvenstva je zveza zavrnila prošnjo društva, da bi se preselilo v Rieti. Zaradi te prepovedi je sponsor zapustil moštvo, najboljši igralci pa so odšli po prvem kolu, tako da so Napoli basket v prvenstvu zastopali mladinci. Porazi s 40 do 60 točkami razlike so se kajpak vrstili kot na tekočem traku, športna dvorana v Battipagli pa je bila praviloma prazna. Na eni od domačih tekem ni bilo vodstvo sposobno niti zagotoviti operativnosti elektron-skegas semaforja in so namesto njega namestili ročnega!
Novi vrstni red A2 lige: Genertel 12; Dinamica Gorica in Bini Livorno 10; Snai Montecatini, Ca-setti Imola, Cirio Avellino in Banco Sardegna Sassari 8; Montana Forli, Faber Fabriano, JuveCa-serta in Serapide Pozzuoli 4; Baronia Napoli in Sicc Jesi 2. Genertel, Bini, Cirio, Banco Sardegna, Juve in Serapide s tekmo več.
Udinese v Turinu brez Helvega in Genauxa
VIDEM - Videmski Udinese bo v današnji vnaprej igrani tekmi A lige proti Juventusu v Turinu nastopil brez Helvega in Genauxa, poleg njiju pa bo manjkal tudi Bia. Ni izključeno, da bi v vrstah videmskega prvoligaša debitiral bivši Romin igralec Statuto. Zaccheroni bo vsekakor prisiljen spremeniti bodisi obrambo bodisi vezno vrsto. Trener svari pred optimizom in ugotavlja, da je ekipa utrujena, napadalna vrsta pa le bleda senca tiste, ki je aprila letos na stadionu Delle Alpi kar trikrat zatresla Juventusovo mrežo. Amoruso je v fazi in-volucije, Bierhoff ni v najboljši formi, Poggi ne dosega veC zadetkov. V torek pa prihaja v Videm Ajax.
Danes bodo na "sporedu še dve tekmi. V Milanu se bo hiter pomeril s Parmo, v Rimu pa bo vroč derbi med Roma in Laziom. Pri Interju je še pod vprašajem nastop vratarja Pagbuce, ki se je poškodoval na tekmi Italije v Rusiji. Za derbi v Rimu vlada izjemno zanimanje, saj so že prodali 70 tisoč vstopnic. Trener Lazia Erriksson upa, da bo lahko računal tudi na Balba, saj bosta že tako manjkala Petruzzi in Aldair, njegov kolega na La-ziovi klopi Zeman pa bo istočasno poslal na igrišče tako Mancinija kot Signorija.
Tyson bo po nesreči plačal še kazen
HARTFORD - Ameriški boksar Mike Tyson bo moral po težji nesreči z motornim kolesom plačati še 77 dolarjev kazni zaradi prometnega prekrška. Nekdanji svetovni prvak je v sredo zvečer na poti domov grdo padel z motorjem, si zlomil rebro in celo poškodoval pljuča, ker pa pri sebi ni imel vozniškega dovoljenja, mu je policija dostavila še plačilni listič. Boksar okreva v bolnišnici, od koder naj bi ga odpustili v soboto. Celotna rehabilitacija pa bo trajala šest tednov.
Osmo slovo Maradone
BUENOS AIRES - Argentinski nogometni zvezdnik Diego Armando Maradona se je v Četrtek, ko je praznoval 37. rojstni dan, že osmič odločil, da konca nogometno kariero. Kot že nekajkrat, tudi tokrat kaže, da gre za resno slovo, vendar za Ma-radono tega nikoli ni mogoče z gotovostjo trditi.
Da se je Maradona ob vseh svojih slovesih res naučil delati z mediji, je dokazal tudi tokrat. Časnik Clarin je današnjo izdajo obogatil z dodatnimi 16 stranmi o Maradoni in naslovom Nepozabni genij, na novico pa so se podobno odzvali tudi ostati. Ne glede na vse zaplete, afere in droge pa Maradona ostaja argentinski športni idol. Nenazadnje mu je delodajalec Boca Juniors tudi iz tega razloga plačal za nastop na posamični tekmi po 50.000 dolarjev. Stadion na tekmah z Maradono je bil vedno poln, ne le ob derbijih. Enostaven račun je dokazal, da si je tekmo z Maradono v povprečju v živo ogledalo 25.000 ljudi veC kot brez njega.
Dob spet v boju za play off
CELOVEC - Moška ekipa SD Dob je v desetem kolu državnega prvenstva v 1. avstrijski zvezi ligi slavila pomembno zmago. Na domačem igrišču so po borbeni tekmi premagali dunajski SVS/Sokol s 3:0 (13/9/12). SD Dob ima zdaj dobre možnosti za osvojitev šestega mesta in s tem za uvrstitev v play off- tekmovanje za naslov avstrijskega prvaka. Dobljani so z osmimi točkami sicer še vedno sedmi, toda imajo isto število točk kot ekipe od Četrtega do šestega mesta. Na lestvici še naprej vodi Donaukraft Dunaj (18 točk) ped PL Salzburg (16) in Sportunion Enns. (I. L.)
r NAMIZNI TENIS / POKAL NANCY EVANS
Kraševkam ni uspel podvig
Poraz v Avstriji - Usodna igra dvojic
Union Raiffesen -Kras Generali 4:3
Ast - Wang 0:2 (11:21, 10:21), Fichtin-ger - Katja Milic 2:0 (13:21, 17:21), Kocova -Vanja Milic 2:0 (21:15, 21:9), Fichitnger, Kocova - Wang, Vanja Milic 2:0 (24:22, 21:18), Fichitnger - Wang 0:2 (10:211, 16:21), Ast -Vanja Milic 0:2 (21:17, 21:8), Kocova - Katja Milic 2:0 (21:13, 21:10).
OBRNDORF (AVSTRIJA) - Krasovkam vCeraj v Avstriji v 2. krogu evropskega pokala Nancy Evans ni uspel podvig. Tesno so izgubile proti domači ekipi
Uniona Raiffesna in so tako izločene iz tega pokala.
Krasova Kitajka Wan-gova, ki je nastopila s poškodovano ramo, je sicer prislužila svoji ekipi dve točki v igri posameznic, usodna za naše predstavnice pa je bila tekma dvojic, v kateri sta bili gostiteljici boljši. Po tekmi dvojic je bil izid 3:1 za domače moštvo in že tedaj je bilo jasno, da je poraz skoraj neizbežen.
VVangova je nato zanesljivo odpravila najboljšo igralko Avstrije Petro Fingherjevo, Vanja Milic je prav tako
po hitrem postopku nadigrala mladinko Regino Ast. Mlada Katja Milic, kljub požrtvovalni igri, pa je morala priznati premoč Čehinje Miluse Kucove in tako so se končne zmage veselile gostiteljice.
Verjetno bi bil razplet sinočnjega srečanja drugačen, Ce bi lahko VVangova zaigrala s polno močjo. Skoda, vseeno pa je treba pohvaliti vso Krasovo ekipo, ki nam je tudi v evropskem pokalu nudila lepa zadoščenja.
Na sliki (KROMA): s pokalne tekme v Zgoniku proti Beledyesiju.
r AVTOMOBILIZEM / RAZRED N-2000 n
A. Zenič prvak Slovenije
Repenski avtomobilist Alberto Zenic je včeraj na Grobniku osvojil naslov državnega prvaka Slovenije v razredu N -2000. Na sporedu sta biti zadnji dve dirki prvenstva. Pred Startom je imel Zenic (opel astra) sedem točk prednosti pred Novogoričanom Gruberjem, edinim tekmecem, ki bi ga lahko še prehitel. Prvenstvo se je v bistvu odločilo že na prvi tekmi. Zmagal je Veljak, Zenic je pristal na drugem mestu, Gruber pa je na polovici preizkušnje, ko je bil za ZeniCem, zavo-
zil s proge in odstopil. Pred začetkom druge dirke je bil tako Zenic v izraziti prednosti, saj mu je za končno zmago zadostovalo že šesto mesto. Vozil je zato bolj previdno in pristal na 3. mestu za Veljakom in Gruberjem.
»Bolje se prvenstvo ne bi moglo izteci. Vedel sem, da moram doseči uvrstitev pred Gruberjem, zato nisem forsiral«, nam je po telefonu povedal presrečni Zenic, ki je letos - po lanski izkušnji z renaultom clio - prvič tekmoval v tem razredu.
KOŠARKA / DREVI V C LIGI
Obvestila
Jadran NTKB v Fagagni P. Rusija prenehal z igranjem
Jadranovci bodo drevi gostovali v Fagagni, ki je ena od glavnih kandidatov za napredovanje v višjo ligo. Fagagna se je namreC zelo okrepila. Da je tudi na domačem igrišCu ranjljiva, je to dokazala Servolana, ki je poskrbela za prvovrstni podvig in osvojila doo-slej edini točki v tem prvenstvu.
Novost v Jadranovem taboru je ta, da je mladi talent Pavel Rustja sklenil, da preneha z igranjem pri združeni ekipi.
»Njegova odločitev je bila takšna. Takoj naj povem, da ni bilo med nami nobenih trenj. Moja ideja za vsako združeno ekipo, kot je Jadran, je jasna: Jadran naj bi bila špica naše košarke. Jadran je selekcija ne samo najboljših košarkarjev po kvaliteti, temveč tudi tistih, ki si želijo trdega dela in napredka v igri. Če tega ni in ne bo, ni to vecl selekcija, temveč je navadna ekipa. Tega naCela sem se pri Jadranu vedno držal in mislim se ga držati tudi naprej,« je dejal Jadranov trener VValter Vatovec.
Vatovca smo vprašali, kaj meni o srečanju s Fa-gagno?
»V Fagagni bomo igra-
Pavel Rustja
li brez psihične obremenitve. Oni so nesporni favoriti za zmago, saj so sestaviti tako moCno ekipo, da naj bi že letos napredovali v višjo ligo. Mi pa absolutno ne smemo ponoviti tekme iz Bassa-na, ko smo igrali zelo slabo in nemotivirano. Sredi tedna smo igrali trening tekmo v TržiCu in po tekmi sem bil z nastopom fantov zares zadovoljen. Želim tudi dodati, da se je intezivnost na naših treningih povečala, kar je seveda spodbudno.«
Vatovec ima nekaj problemov s postavo: poleg Pavla Rustje, ki zanesljivo ne bo igral, je vprašljiv tudi nastop Davida Pregarca, ki je imel ves teden bolečine v kolenu.
Domove! imajo v Aiellu lepo prilo&iost za zmago V D ligi naši favorizirani
Domovi košarkarji bodo drevi v C2 ligi igrali pomembno tekmo v Aiellu. Zakaj, smo vprašali Domovega trenerja Livia Semoliča.
»Za nas je ta tekma važna ne samo zaradi dve toCk, temveč tudi zato, da fantje dokažejo z značajno igro, da so reagirali po slabem domačem nastopu proti Pomu. Obenem pa, da tudi dokažejo, da so si sposobni zagotoviti obstanek v ligi že po prvi fazi prvenstva. Igrali bomo v popolni postavi in upajmo, da nam bo uspelo zaigrati, kot znamo in odnesti dve točki.«
Po dosedanjih treh srečanjih je Aiello še vedno praznih rok in tudi z najslabšo razliko v koših (186:239). Domovci naj bi bili na tem srečanju favoriti za zmago, absolutno pa ne smejo podcenjevati nasprotnika in igrati z vso močjo od prve do zadnje minute. Priložnost za zmago je ha dlani in je ne gre zamuditi.
Kaj pa meniš o nastopih drugih naših predstavnikov na današnjih tekmah D lige?
»Cicibonaši in borovci ne bi smeli imeti težav za zmago. Cicbonaši bodo igrlai proti Romansu, ki je novinec v ligi in se za to prvenstvo ni okrepil. Brez problemov naj bi bil tudi nastop borovcev, ki bi moral doma premagati ekipo Adija.
Borovci imajo dober igralski potencial in so seveda na tem srečanju nesporni favoriti. Pred najtežjo nalogo bodo Kontovelci, ki igrajo z Gradom. Tudi Kontovelci pa lahko računajo na zmago, seveda Ce bodo igrali zbrano in odločno.«
Danes si lahko zares obetamo poln izkupiček toCk naših peterk.
SK BRDINA organizira sejem rabljene smučarske opreme, ki bo od 6. do 9. novembra v domu Brdina na Opčinah. Umik: 6. 11. od 18. do 20. ure zbiranje; 7. 11. od 18. do 21. ure; 8. 11. od 18 do 21. in 9. 11. od 10. do 12. in od 15. do 20.
SK BRDINA sporoča, da se pričnejo smučarski teCaji na plastični stezi v Nabrežini v petek, 7. 11., ob 18. uri. Zbirališče je pri plastični stezi najkasneje do 17.45.
SD MLADINA - smučarski odsek - organizira 6-dnev-no društveno zimovanje v smučarskem centra Folga-rida-Marilleva od 20. 12. do 26. 12. Poleg zabave bo poskrbljeno za smučarske tečaje in nadaljevanje smučarskih treningov. Zimovanje je primerno za družine z možnostjo cele vrste kombinacij glede hotelskih uslug. Hotel se nahaja v neposredni bližini smucisc Folgaride. Na razpolago je še nekaj prostih mest. Za informacije pokličite v najkrajšem Času na tel. 213518, 220718 ali 212533.
SK DEVIN in SZ SLOGA
priredita že tradicionalno martinovanje v nedeljo, 9. novembra. Prijave do torka 4. 11. Informacije na tel. 208373 (Luciano) 226283 (Viktor) 200782 (Francko).
SK DEVIN v zvezi z novoletnim zimovanjem v smučarskem centra Falca-de sporoča, da ej še nekaj prostih mest za drago izmeno od 1. do 6. januarja. Informacije na tajniški tel. 2916004 do 4. novembra.

ODBOJKA / PRVO GOSTOVANJE LA GORIZIANE KMEČKE BANKE
NAMIZNI TENIS / V ZENSKI A2 LIGI
Oechiobello letos naj ne bi bil nepremagljiv
Ekipo, ki je bila lani druga, so delno razformirali - Nastop Beltrameja je še pod vprašajem - Težave s končnico setov
Petnajstletnice Krasa Corium bodo v Angero šle po kostanj v žerjavico
Nasprotnik sodi med boljše - B ligo no dolgem gostovanju v Ascoliju - V Zgoniku moško C2 in D ligo
Oechiobello, pri katerem bo danes gostoval go-riski drugoligas La Gori-ziana Kmečka banka, je lani zaman naskakoval napredovanje v A2 ligo. Posledica neuspeha (2. mesto!) je bila »Čistka« v moštvu. Odhode nekaj večjih kalibrov je društvo kompenziralo s prihodki, nekaj prvih menjav pa je. letos dobilo priložnost, da se preizkusijo v standami postavi. V absolutnem merilu naj bi Oechiobello še vedno sodil med boljše ekipe v ligi, toda uvodni poraz v Viserbi menda kaže, da ne gre za nepremostljivo oviro.
Žal obstaja nevarnost, da se valovci na tem gostovanju ne bodo predstavili v optimalnem položaju. Na Četrtkovem treningu je center Beltrame zdrsnil na madežu potu in si pretegnil mišico na nogi. SinoCi je počival, odločitev o tem, ali bo igral, pa bo padla danes. V primeru, da mu ne bi uspelo pravočasno ozdraviti, bo trener na center poslal Snidera, na krilu pa bi Florenin dobil novo priložnost, da se izkaže.
Za trenerja De Marchija Oechiobello ne predstavlja nobene skrivnosti. »Podaja igralec, ki je bil lani rezerva. Je nizek, a je tudi zelo gibčen in zna podajati hitro. S krilnih pozicij so dokaj nevarni, eden od dveh tolkaCev je levičar, njihov korektor pa pretežno napada po diagonali. MogoCe šibka točka Occhiobella sta cen-tra,« pravi padovanski trener. Ce ne upoštevamo Beltrameja, se vsi ostali valovci počutijo dobro. Rigonat je prebolel gripo in od srede redno trenira.
Razpoloženje v Valovem taboru je dobro, prepotrebna uvodna zmaga proti Valdagnu bo bržkone pozitivno vplivala tudi na današnji nastop.
Valdagno v Gorici ni blestel, ampak menim, da je to vsekakor ekipa, ki se lahko med sezono zelo izboljša. Mi smo igrali dobro, žal pa imamo še preveč pavz. Se posebej popuščamo v končnicah setov, kar je posledica dejstva, da je naš fond tedenskih vadbenih ur kljub vsemu nezadosten. Skušali bomo še nekoliko bolj racionalizirati treninge, Čeprav stvar ni lahka, saj je treba vendarle upoštevati, da so fantje zaposleni ali študirajo«, pred današnjo tekmo pravi De Marchi.
Prvo gostovanje valovcev pri lanskem protagonistu
Prvenstva v namiznem tenisu se nadaljujejo z nezmanjšano močjo in po ustaljenem urniku z izjemo ženske Al lige, kjer bo tekma tretjega kroga med Poste Turin Kras Generali prenesena.
Z Angero, nekdanjim prvoligašem, ki pa se že nekaj let po lastni izbiri raje drži A2 lige, se bo spopadel novinec v tej ligi Kras Corium. Povprečna starost naših igralk je okoli 15 let. Daša Bresciani in sestrični Martina in Nina Milic bodo morale v gosteh tako rekoC seCi v žerjavico po kostanj, saj je Angera moCna ekipa. Načeluje ji tuja igralka Olga GopiC in sestri Cre-spi, drugokategornici s št. 24 in 34. Za dvig mo-
ODBOJKA / MOŠKA IN ZENSKA B2 LIGA
Koimpex proti okrepljeni Chioggi
Igralke Koimpexa Nuova Kreditna danes na prvem gostovanju v Emiliji
Krstni nastop igralcev Koimpexa na domačih tleh, drevi v Repnu, s pričetkom ob 20.30, prav gotov ne bo lahek Po informacijah, s katerimi razpolagajo v Sloginem tabora, naj bi bil namreč njihov drevišnji gost, Debei Bonacic iz Chioggie, še močnejši kot lani, ko je z odbenim koncem sezone pristal na tretjem mestu končnega vrstnega reda. Kaže namreč, da se je močnemu korektorju Vianellu, ki je že lani povzročal vsem ekipam veliko preglavic (v Chioggi je izgubil tudi Val, Id je nato prestopil v višjo ligo), pridružil še en močan krilni napadalec. Če je to res, lahko sklepamo, da Chioggia misli letos resno naskakovati višjo ligo, čeprav so odborniki lani zagotavljali, da je njihovo društvo osnovano na amaterstvu. Jim lahko verjamemo? Kakorkoli ze, v prvem kolu je Chioggia
dobesedno povozila ekipo »junior lea-gue« (do 21 let) prvoligaša Sisleya. Dodatno komplikacijo za Koimpex pomeni skoraj gotova odsotnost Edi Božiča, ki si je na treningu poškodoval mišico. Njegovo mesto v začetni postavi bo bržkone prevzel Prinčič. Trener Mario Cač pričakuje težko tekmo, naloga Koimpexa pa je, da z dobrima servisom in blokom čimbolj omeji nasprotnikov napad. Slogaši so na prvi tekmi sezone v Vidmu proti (zelo razpoloženemu) VBU dobro igrah samo dva seta, tokrat pa bo potrebno biti zbrani od prve do zadnje točke.
V ženski B2 ligi se bodo varovanke trenerja Blahute prvič podale v Emilijo (tam bodo nato igrale še petkrat), kjer jih drevi čaka nastop proti ekipi Gio-volley. Ta je v 1. kolu v deželnem derbiju s 3:1 izgubila v gosteh pri bolonj-
ski ekipi Baricella. Giovolley je v lanski sezoni nastopal z zelo mlado ekipo, ki so jo v glavnem sestavljale igralke od letnika 1979 do 1981. Tako med mladinkami kot med deklicami je bil Giovolley državni finalist, sploh je iz vrst tega društva izšlo mnogo mladinskih reprezentantk, ki jih Giovohey nato odstopa drugim društvom.
Slogasice bodo skušale danes popraviti slab vtis, ki so ga zapustile na uvodni tekmi proti Camstu, seveda pa jim moč nasprotnic ni znana in to, da so mlade sploh še ne pomeni, da so tudi slabe, kvečjemu neizkušene. Razen Mamihove, Id zaradi službenih obveznosti ta cas ne trenira, bodo v Reggio Emiho odpotovale vse igralke in tudi trener Blahuta, ki je bil v ponedeljek v Bratislavi uspešno operairan na kolenu.
rale bo za našo ekipo pomembna vsaka točka.
Drugoligašice Krasa Activa bodo igrale drevi ob 21. uri peto tekmo na najdaljšem gostovanju v Ascoli Picenu pri postavi Adriatica Libertas, Gl liga pa se bo jutri spustila do mesta v derbi tekmo s tržaškim Chiadi-nom. V B in Gl je vključena tudi igra dvojic. V A2 pa se igra
po formuli tri proti tri istočasno na dveh mizah.
V deželnih ligah bosta Krasovi moštvi gostili Fincantieri v C2 in Real Isonzo v D ligi. Dve ženski Krasovi ekipi si bosta nabirali izkušnje v zadnji tekmi prvega dela C2 lige v gosteh v Vidmu: A pri Cusu, B pri Seleni.
(J.J.)
domači šport
Danes
Sobota, 1. novembra 1997
KOŠARKA
MOŠKA C LIGA
20.30	v Fagagni: Fagagna - Jadran NTKB MOŠKA C2 LIGA
18.30	v Aiellu, Ul. Manzoni: Fiumicelo - Dom Rob Roy Agorest
MOŠKA D LIGA
18.45 v Trstu, 1. maj: Cicibona Pref. Marsich - Ro-mans; 20.30 v Briščikih, Ervatti: Kontovel - Grado; 21.00 v Trstu, 1. maj: Bor Radenska - Acli Fanin DRŽAVNI KADETI
16.30	v Trsdtu, 1. maj: Bor FriuIexport - Galassini ODBOJKA
MOŠKA BI LIGA
20.30	v Occhiobellu: Oechiobello - La Goriziana Kmečka banka
MOŠKA B2 LIGA
20.30 v Repnu: Koimpex - Debei Bonacic Chioggia ZENSKA B2 LIGA
21.00	v Reggio Emiliji: Giovolley - Koimpex MOŠKA C LIGA
20.30 v Gorici, Slovenski športni center: 01ympia Agraria Terpin - II Pozzo; 20.30 v Villi Vicentini: Latterie Friulane - Bor Fortrade ŽENSKA C LIGA
20.30 v Pordi: Domovpi Porcia - Imsa; 20.30 v Cava-liccu: Cassacco - 01ympia Kmečka banka MLADINKE
10.00	v Trstu, Rismondo: S. Andrea - Kontovel NAMIZNI TENIS
ZENSKA A2 LIGA
17.00	v Angeri: Angera - Kras Corium ZENSKA B LIGA
21.00	v Portu San Elpidio: Adriatica - Kras Activa ZENSKA C2 LIGA
15.00	v Vidmu: Cus Udine - Kras A; 15.00 v Vidmu: Selena - Kras B
NOGOMET DEŽELNI MLADINCI
ODBOJKA / DE2ELNA C LIGA
ODBOJKA
Olympia Agraria Terpin se bo skušala oddolžiti II Pozzu
Borovci v Villi - V Pordi težka preizkušnja za Imso - Govolley pri novincu
štart
mladink na Tižaškem
Drugo kolo v deželni odbojkarski C2 ligi bo za naše šesterke v znamenju gostovanj. Izjemo predstavlja moška vrsta 01ympie Agrarie Terpin (na sliki je Boris Sfiligoj), ki se bo prvič letos predstavila svojim igralcem. Po lepi zmagi v San Vitu jo Čaka tokrat v Slovenskem športnem centru v Gorici izredno težka preizkušnja. Jakopičevi varovanci se bodo namreč pomerili z H Pozzom iz Pradamana. S tem nasprotnikom so v deželnem pokalu dvakrat potegnih krajši konec, kar je predstavljalo precejšnje presenečenje. Kasneje pa se je pokazalo, da H Pozzo ni kak nebogljeni novinec, ampak ekipa, ki z okrepitvami iz višjih hg meri letos visoko. Ker mnogi tudi Goričane uvrščajo med favorite v boju za napredovanje, lahko reCemo, da bodo gledalci v Gorici prisostvovali danes pravemu derbiju kola. Seveda tekma drugega kola nikakor ne more biti odločilna, toda zmaga bi Goričanom prav gotovo vhla veliko samozavesti, ve pa se, da dober prvenstveni štart je pogoj za uspešno sezono.
Težka naloga Čaka tudi borovce, ki se bodo v Villi Vicentini pomeriti s
tradicionalno neugodno ekip Latterie Friulane. Ta je v uvodnem kolu v Trstu nadigrala novinca Riguttija. Pomlajeno Borovo moštvo je v tem tednu zapustil tudi Tabemi. »Za nas je važno samo, da pokažemo napredek v igri, nimamo kaj izgubiti,« pravi Dejan Furlanic.
V ženski C ligi stoji na papirju pred težjo nalogo Imsa. Valovke bodo namreč igrale v Porcii, ki je lani izpadla iz B2 lige. Moštvo vodi letos bivši trener prvoligaša Latisa-ne Glauco Sellan, ki je eden najbolj poznanih strokovnjakov iz naše dežele. Porcio mnogi uvrščajo med favorite za napredovanje, saj ima v svojih vrstah nekaj močnih napadalk. V deželnem pokalu je tesno izgubila proti Tarcentu, ki je prav tako kandidat za B2 ligo. Skratka, zmaga valovk v Porcii bi bržkone pomenila podvig, a JeronCiCeve igralke na tem gostovanju nimajo kaj izgubiti. 01ympia Kmečka banka bo gostovala v Cavaliccu, kjer se bo pomerila s Cassaccom, zmagovalcem lanske D lige, ki je v uvodnem kolu premagal letos zelo oslabljeno Juvenilio. GoriCanke so v tem srečanju favoritinje, ta vloga seveda ustvarja nekaj napetosti, vendar pa se ekipa Silve Meulje tega ne sme bati, saj je že proti Tarcentu - porazu navkljub - dokazala, da ima vse možnosti, da se poteguje za sam vrh.
Na Tržaškem se v teh dneh pričenja odbojkarsko prvenstvo mladink, s katerim se bo tudi uradno zaCela sezona mladinskih tekmovanj. V prvenstvu sodeluje deset ekip, ki jih je organizator razdelil v dve skupini. Boj za uvrstitev v polfinalno fazo bo torej kar precej zahteven, saj v tako kratki fazi je lahko usoden že vsak spodrsljaj. Bolje bi bilo, ko bi se zveza opredelila za enotno skupino. Slovenske barve bodo v prvenstvu branile štiri ekipe. Kontovel je bil uvrščen v skupino A. v kateri so še SanfAndrea, Triestina, Vir-tus in Altura. V skupini B s poleg ekipe Ginnastica in Oma, še Bor Friulexport, Breg in Koimpex (Sloga). To, da sta bila lanska finalista (in letošnja favorita?) prvak Sloga in podprvak Bor uvrščena v isto kvalifikacijsko skupino, pa je napaka, ki se menda ponavlja že vrsto let.
16.00	v Standrežu: Juventina - San Sergio POKRAJINSKI MLADINCI
15.00	v Križu: Vesna - Fogliano; 17.30 v BrišCikih: Portuale - Primorje
NAJMLAJSI
15.30	v Podgori: Piedimonte - Sovodnje ZAČETNIKI
16.00	v Dolini; Breg - Ponziana B
Jutri
Nedelja, 2. novembra 1997 NOGOMET
PROMOCIJSKA LIGA
14.30	v Bazovici: Zarja - Juventina; 14.30 v Ločniku: Lucinico - Primorje
1.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Spetru ob SoCi: Isonzo - Vesna; 14.30 na Opčinah, Ul. Alpini: Opicina - Sovodnje
2.	AMATERSKA LIGA
14.30 v Doberdobu: Mladost - Chiarbola; 14.30 v San Giovanniju al Natisone: Natisone - Breg; 14.30 v Trebčah: Primorec - Isonzo
3.	AMATERSKA LIGA
14.30	v Dolini: Breg B - Zarja Gaja B; 14.30 na Opčinah, Rocco: Cus Trieste - Kras NARAŠČAJNIKI
10.00	v Repnu: Primorje - Chiarbola; 10.30 v So-vodnjah: Sovodnje - San Lorenze
NAJMLAJSI
11.00	na Opčinah, Vili. FanciuIIo: Montebello Don Bosco - Zarja Gaja
ZAČETNIKI
10.30	v Gorici, Koprska ulica: Pro Gorizia - Juventina
NAMIZNI TENIS
ZENSKA Cl LIGA
1-0.00 v Trstu, Ul. Biasoletto: Chiadino - Kras MOŠKA C2 LIGA
10.00	v Zgoniku: Kras - Fincantieri MOŠKA D LIGA
10.00 v Zgoniku: Kras - Real Isonzo
Marko Kravos
Kratki časi
Trst iz žabje perspektive
črtice
\
Magda Sturman
Med prebivalci Andov
PRED ROJSTVOM, PO SMRTI
Človeško življenje se začne z rojstvom, moje pa že malo prej.
Vedno sem neumorno rinil po svojem spominu navzgor, k izviru: če pride človek enkrat na ta svet, to pomeni tudi, da je bil prej kje na drugem svetu. Še danes se mi zdi to popolnoma jasno. Kje pa je potem prvi svet?!
Ko sem tako tiščal in tiščal, da bi pokukal v predrojstno deželo, se mi je nekoč posrečilo. Pred nizanjem ob maminih prsih, pred guncanjem v maminem naročju sem bil na neznanski planjavi, ki je bila vsa iz luči, in v zrak so v blagih lokih vzletavale iskre ali kresnice.
To je vse. Dlje nisem utegnil pogledati in si vse bolje zapomniti. Zmotile so me mravlje, ki so začele lesti po meni. Dolgo sem namreč ležal vznak na domači terasi in gledal v večerno nebo. Nobena zvezda se takrat ni utrnila, da bi pomislil, da privrši človek na Zemljo z neba. Bolj verjetno je, da rojijo človečki iz kake luknjice v zemlji ali iz votlega debla, kot žužki.
Pri mojem rojstvu je imel prste vmes tudi Mussolini, takoj za mojimi starši. Ti so se znašli v italijanski konfinaciji po njegovi zaslugi. Kleli so ga, njega in njegov režim. Ko pa so se z dveletnim menoj in mojo nekoliko starejšo sestro vrnili v Trst, so ugotovili, da je letalska bomba do tal sesula hišo v ulici sv. Franšiška, v kateri je bilo naše stanovanje in očetova krojačni-ca. Izgubili so vse, pridobili mene. Tako je bila po zaslugi du-ceja meni in mojim prihranjena prva smrt.
Drugič je zaplahutalo okrog nas, ko smo se iz Barija v južni Italiji, bilo je to v prvih mesecih leta 1945, z ladjo selili na dalmatinsko obalo. Oče je sprva skušal odložiti naš odhod, ker je bilo vreme nestalno in morje vz-valovano. V vojnih časih pa ni dosti izbire.
Ladja z nekaj sto prekomorskimi razseljenci se je podala na pot, ki je bila za večino polna bruhanja in strahu. Meni in očetu morska bolezen ni prišla do živega in sva se očitno veselila plovbe, morja in obzorja brez konca in kraja.
Ko mi je pozneje o tem pripovedoval, sem ga večkrat vprašal, če me je kdo takrat prijel za noge in me pomolil čez krov proti vodni gladini.
“Ne, tega pa ne,” je rekel. “Krov je bil vendar zelo visok, in ob ograjah je bilo vse polno nesrečnežev, ki so bruhali v morje. ”
Od kod potem v meni slika širjave, ki blesti od pen, in da me nekdo trdho drži za gležnje, ko segam z rokami vse do mehkih valov? Je to spomin na ono drugo, predrojstno planjavo in na porodni prijem za dojenčkove noge?
Oče je pripovedoval, da smo se sprijateljili s kapitanom In-
dije, ki je tudi imel doma v Splitu takega fantiča - goliča. Zato mu je na papirček napisal svoje ime in naslov, ker da se moramo po vojni kdaj srečati.
Ob naslednji vožnji čez Jadran je barka naletela na mino in potonila s posadko, potniki in kapitanom vred.
Kot da sem zraven, vidim: morje je mirno in visoko zgoraj zvezde. Potem se znenada sredi noči odprejo ognjena vrata in vstopiš v podmorje. Polno blage sinje luči se v pramenih spušča nadme, ki se pozibavam v mehki tekočini, in izpod jezika se mi čez vse telo razleze sladko šumenje.
Prva povojna leta v Trstu so trda. Odrasli okrog mene so polni zmagovalnega zanosa, ki je bolj vzdih olajšanja kot brezskrbno veselje sredi lepših časov. Prepevajo na vse grlo, obenem pa ne vejo, kaj bodo jedli, kje bodo našli streho nad glavo, kje stakniti topla oblačila.
Jaz sem jim pri tem čisto na-potje. Ne jem, ne morem in nočem jesti. Na bruhanje mi gre, ko vidim krožnik, iz katerega se kadi. Noben ocvrt krompir, nobena čokolada, nobeni pečeni kostanji ne grejo v moja usta.
Baje so se mi zaradi pomanjkanja v konfinaciji in od vseh vojnih pretresov vneli pljučni vršički. Nič baje: bo že res, če pravijo dohtarji! Na stotine injekcij, na kupe sirupov me drži pokonci. Vsak dan je treba dvakrat meriti vročine. Nič tekanja, da se ne spotim, nič sonca, da se mi ne poviša temperatura. Samo zraka, čim več svežega zraka.
Z mamo greva kdaj poleti v Barkovlje, kjer drugi čofotajo v vodi. Jaz moram zaradi zvišane temperature, zaradi tistih ušivih 37,3 čepeti v senci. Z morja pihljajo poletne sape, od preperelih alg diši jod.
“Dihaj Marko, globoko dihaj! In bodi pri miru, igraj se s kamenčki!”
Jaz gledam morsko širjavo, na njej tu pa tam kak čoln. Obide me nekakšno domotožje. Rad bi poniknil, se razpustil v modrini neskončne vode. Svilena snov me boža čez telo in vdira vame. Dihati ni treba, tekočina je že ves čas v meni in jaz sem del nje.
Tako sem si tja do šestnajstega leta neštetokrat predstavljal izpolnitev svojega bivanja. Dolgo sem mislil, da je to želja po smrti. Pa ne. Kvečjemu bližina smrti, zaradi katere ti postane svet lep. In vse grdo, ob kar se z boso nogo spotakneš, postane pravzaprav tako zelo majhno in brez pomena.
Pa tudi to ne. To je čisto navadno domotožje po predrojstni zlitosti z brezbrežno modrino. Na lesketajoči se planjavi vznikajo in ugašajo roji kresnic. Ena teh isker sem jaz.
Preteklost in sedanjost velemesta Santiago
Mesto Santiago je ustanovil Pedro de Valdivia leta 1541. Bil je prvi španski osvojevalec, ki je s severa, iz današnjega Peruja, odkorakal proti jugu, se prebil skozi negostoljubno in izredno suho puščavo Ataka-ma na severnem delu Čila, osvojil vsa ljudstva, ki jih je našel med potjo in prišel do obsežne in veliko bolj zelene kotline, kjer je zgradil mesto Santiago. Tu pa so živeli Indijanci skupine Mapučev, ki so se izmed vseh Indijancev v današnjem Čilu še najbolj branili proti Spancem. Mapuči so bili nomadi, zato so jih prej Inke, pozneje pa Spanci, z veliko težavo podjarmili. Le 6 mesecev po zgraditvi mesta so ga Mapuči skoraj popolnoma porušili. Spanci so nato počasi zgradili novo mesto. Proti Mapučem so se branili na trdnjavi, ki so jo zgradili na griču S. Lucia. Preden so Spanci grič osvojili, se je imenoval Huelen in je bil obredni kraj za Mapuče. Komaj po dveh letih so s severa prišle nove španske sile in mesto se je polagoma širilo, nastale so nove družine med Spanci in Indijankami.
Danes je Santiago ogromno mesto, saj šteje nekaj več kot 5 milionov prebivalcev.
Ima kar evropski videz: modeme trgovine z najmodernejšimi stvarmi v izložbi, ljudje so oblečeni po evropsko, vse ima moderni videz. Mesto se je razširilo posebno v zadnjih desetletjih, ko se je začelo množično preseljevanje prebivalcev s podželja, za boljši zaslužek. Nastajalo je in še nastaja ogromno število barak, ki se dobesedno širijo kot gobe. Tu prebiva ogromno revnih ljudi. Santiago je, kot vsa velika mesta, mesto kontrastov: če je predmestje na zahodni, severni in južni strani polno barak, je vzhodni del last bogatašev. Tu so nastale take luksuzne hiše, da sploh ne bi verjela, če jih ne bi videla. Čilski arhitekti so v tem pogledu res mojstri, seveda če ima lastnik hiše debelo denarnico. Santiago je žal precej onesnaženo mesto. Glavni vzrok temu je lega. Vetrovi, ki v glavnem pihajo s Tihega oceana od zahoda, se nekako ustavijo, ko pridejo do andske kordilijere, ki leži na vzhodni strani mesta. Zato mesto ni prezračeno, smog se ustavi neposredno nad mestom. Stanje še bolj poslabša tudi nezanimanje Čilencev za ekološke probleme. Le kot primer naj navedem, da v Čilu nisem nikjer opazila, da bi prodajali neosvinčeni bencin. Navadne male smetnjake na ulici pa sem tudi pogrešala in sem bila večkrat prisiljena vreči papirček kar na tla, kot to redno počnejo domačini.
V središču mesta se nahaja glavni trg, Plaza de Ar-mas - Trg armije. V Južni Ameriki glavne trge vselej krasijo drevesa, ne manjkajo pa niti številni spomeniki, ki spominjajo na ne vedno zavidljivo preteklost. Spomenik, ki me je na tem trgu najbolj pritegnil, je posvečen vsem Indijancem, ki so padli, medtem ko so se branili proti španskim osvajalcem. Ima obliko velikega indijanskega obraza vklesanega na belem kamnu. Plaza de Armas je tipična za vsa mesta v Južni Ameriki. Vsako večje ali manjše mesto, ali pa celo vas, ima svojo Plažo de Armas, kjer pa vedno stoji tudi katedrala ali cerkev. Trg je običajno kvadratne oblike in precej velik. Z glavnega trga tečejo na vse strani ravne ulice, vodoravno in navpično. Ulice so izredno dolge, da so hišne številke
lahko zelo visoke: 2000, 3000 ali celo več. Tak stil gradnje mest so uvedli Spanci po vsej Južni Ameriki.
Mesto preplavlja vsak dan ogromno število rumenih mestnih avtobusov. Le kako minuto je treba počakati in že avtobus pripelje. Prijetno je tudi, da avtobus ne ustavi le ob postajah, temveč kjerkoli. Zadostuje, da dvigneš roko, in avtobus ustavi. Ob se-
maforih pa ljudje kar vstopajo in izstopajo brez problemov. Zato pušča voznik vrata vedno odprta.
Hotel Carribe, kjer sem spala naslednje 3 noči, je bil, glede na nizko ceno, kar v redu. Njega je svetoval tudi moj vodnik. Gospodarji hotela so bili zelo prijazni in dali so mi na razpolago tudi kuhinjo. V sobi sem imela tudi okno, ki ga v mnogih drugih sobah ni bilo. Edino, kar me je motilo, je bila manjša snaga, kot smo jo mi vajeni. V sobi tudi nisem bila popolnoma sama: kmalu sem namreč opazila prisotnost nezaželjenih gostov, bolh. 2e od prvega dne so me živalice začele neusmiljeno pikati. Rekli so mi, da se še najraje spravijo na turiste z belo kožo. Vse skupaj se mi je zdelo kar umazano. Ko pa sem se po dveh mesecih spet vrnila v isti hotel, preden sem se vrnila domov, se mi je zdelo kar snažno, saj sem se po Boliviji in Peruju navadila na še večjo umazanijo, tako, da me to na koncu sploh ni več motilo.
Če so za veliko stvari v Čilu tehnološko bolj zaostali, kot mi, imamo po drugi strani tudi primere, ko je tehnologija oz oiganizacija naprednejša od naše. Tipičen primer je telefon. V Čilu so kar štiri družbe, ki se ukvarjajo s telefonom. Zaradi tako velike konkurence so telefonski klici zelo poceni. Za Italijo sem na primer plačala skoraj polovično ceno, kot če bi klicala iz Italije v Čile. Javni telefoni so zelo dobro organizirani, nahajajo se na vsakem koraku. Tudi govorilnic je precej.
Na slikah: zgoraj spomenik indijancem, ki so umrli pod špansko oblastjo;
spodaj eden številnih spomenikov v Santiagu, zraven čilska zastava.

RAI 3
slovenski
program
Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugl) In 64 (Milje)
Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela)
Glasba v spomin Dina Slama: Recordare TV dnevnik
Od železa do kruha -Skedenjska železarna 1897 -1997 (ponovitev)
BORIS S.N
popravila TV - VCR antene - SAT
Ul. degli Alpini 91 OPČINE
Telefon: (040) 214871
RAI 2
S? RETE 4
ITALIA 1
IT Slovenija 1 {r Slovenija 2
® RAI 1
Dokumenti
Otroški variete La Banda dello Zecchino, risanke Variete za najmlajše, vmes nan. Otok Rimba, risanke Pipmine pustolovščine
Aktualno: Magic Mo-ments - Glasba in ples na trgu Maša
Nabožna oddaja: Sedmi dan
Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem PoroCno darilo (i. Angela Lansbury)
Dnevnik
Aktualna oddaja o morju: Linea blu (vodi Puccio Corona)
Sedem dni v parlamentu Variete: Disney Club, vmes risanke Timon & Pumbaa, Quackpak Dnevnik
Nabožna oddaja: Sedmi dan
Variete: Colorado (vodi Alessandro Greco) Vremenska napoved Dnevnik in Šport Variete: Fantastico Enri-co (vodita Enrico Monte-sano in Milly Carlucci) Dnevnik, 23.10 Izžrebanje lota
Aktualno: Posebnosti Tgl (vodi B. Mobrici) NoCni dnevnik Sobotni Klub. Film: Urga - Territorio d' amore (kom., Fr.-ZSSR ’91)
	Variete: Videocomic		Nad.: Lasciati amare,		Otroški variete, vmes ri-		Vremenska panorama Včeraj, danes, jutri	
	Jutranji dnevnik		6.30 Perla nera		sanke, Ciao ciao mattina,			
	Variete: Jutro v družini		Film: Doppia anima (th-		Ancora insieme con...		Otroški program: Rado-	
	(vodita Tiberio Timperi		riller, ZDA ’92)		Risanke		vedni Taček: Prah, 8.15	
	in Simonetta Martone)		Pregled tiska		Aktualna odd. o otrocih:		Sprehodi v naravo, 8.30	
	Dnevnik		Eurovillage		Pianeta bambino		Kviz: Male sive celice,	
	Evropski dnevi		Aktualno: Časa per časa -		Filmske novosti		9.15 Nad.: Bratovščina	
	Nan.: Hiša gozdnega Cu-		Nasveti za lepši dom		Šport: Rally		sinjega galeba (7. del)	
	vaja		Dnevnik		Nan.: Dva policaja v Chi-		Zgodbe iz školjke	
	Variete: V družini		Aktualna odd.: Forum		cagu		Tedenski izbor. Nad.:	
	Dnevnik, 13.25 Športna		Kviz: Kolo sreCe, vmes		Šport studio, 12.25 Odpr-		Vžigalice (Fr., r. J. Er-	
	odd. Dribbling, vreme		(13.30) dnevnik		ti studio		taud, i. Nael Marandin,	
	Festival v Castrocam		Aktualno: Chi c’fe c’6,		Variete za najmlajše:		Adriana Asti, 4. del)	
	Tvoj bližnji		15.30 Naturalmente su		Ciao Ciao Parade in ri-		TV igrica: Hugo (pon.)	
	Film: E’ una sporca fac-		Rete 4, 17.00 Chi mi ha		sanke Lupin		Tednik	
	cenda tenente Parker!		visto?		Aktualna odd.: Amici -		Poročila	
	(krim., ZDA ’73, r. J.		Kviz: OK, il prezzo e giu-		Prijatelji (vodi Maria De	IBM	Razvedrilna oddaja TV	
	Sturges, i. John Wayne)		sto - Cena je prava		Filippi		Koper: Karaoke	
	Oddaja o izletih in poto-		Dnevnik in vreme		Variete za najmlajše: ri-		Nanizanka: Strela z ja-	
	vanjih Sereno variabile		Variete: Game Boat		sanke, Bim Bum Bam		snega (Nemčija, 25. ep.)	
	Nan.: Disokkupati (i. Pier		Film: Caccia selvaggia		Glasba: Super - Glasbena		Videostrani	
	Francesco Loche), vmes		(pust., ZDA ’81, i. C.		lestvica		Taborniki in skavti (41.)	
	(19.00) vreme		Bronson, Lee Marvin)		Odprti studio, vreme.		Film: Čarovnica, ki to ni	
	Dnevnik		Film: La polizia accu-		18.50 Šport studio		bila (Kan. 1990, r. Jean	
	Film: L’ assassino del		sainerimina... (krim., It.		Nan.: Beverly Hills		Beaudry, i. M. Stefane	
	parcheggio (thriller,		’73), 0.35 Pregled tiska		Glasba: Sarabanda		Gaudry, K. Neff)	
	Nem. '96, i. B. Rudnik,				Film: Renegade un osso		Videostrani	
	M. Marschall)				troppo duro (pust., It.		Obzornik	
	Nan.: Disokkupati	S CANALE 5			’87, i. Terence Hill)		Poljudnoznanstvena se-	
	Proza: L’ albergo di libe-				Šport studio - Magazine		rija: Svet odkritij (ZDA)	
	ro scambio (G. Feydeau,				Aktualna oddaja: Inviato		Na vrtu	
i. G. Gleijeses, D. Poggi), vmes dnevnik in vreme
RAI 3
Film: Ordine di uccidere (dram., VB ’58)
Film: L’ importanza di chiamarsi Ernesto (VB ’52, i. M. Redgrave) Aktualno: II viaggiatore Dnevnik
Aktualna odd.: Format Avtomobilizem Fl: VN Evrope
Deželne vesti, dnevnik Tgr - Okolje Italija Šport: Rally RAI, kotalkanje, 16.25 IP v odbojki, konjske dirke Nad.: In nome della fa-miglia (i. I. Garrani) Vremenska napoved 10] Dnevnik, deželne vesti Variete: Blob 1 Variete:
Na prvi strani Jutranji dnevnik Tg5 Film: Pieti per chi cade (dram., It. ’54, i. Amedeo Nazzari, A. Lualdi) Aktualno: Anteprima Variete: Affare fatto Nan.: Robinsonovi Variete: Ciao Mara (vodi Mara Venier)
Dnevnik TG 5 Aktualna odd.: Regimen-tal (vodita Pietrangelo Buttafuoco in Stefano Di Michele)
Film: I due colonnelli (kom., It. ’62, i. Totd, VValter Pidgeon, Nino Ta-ranto, Toni Ucci)
Nan.: Sisters (i. Svvoozie Kurtz, Sela Ward) Aktualna oddaja o modi: Nonsolomoda Variete: Tira & Molla (vodi Paolo Bonolis)
Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-
speciale Nan.: Baywatch nights Italija 1 šport Pregled tiska
H
i * 11
# tele 4
23.00 Dogodki in odmevi Figli miei, vita mia Košarka
Prijateljice živali I Triestina Nevvs OJOJ Film: Una recita a quat-tro
Film: Piccole stelle Nan.: FBI

MONTECARLO
■	Ambra Orfei) Dnevnik in deželne vesti	H	in Enzo lachetti) Variete: La corrida (vodi	
H	Aktualna oddaja: Harem (vodi Catherine Spaak)	*	Corrado) Dnevnik	
	Dnevnik in vreme		Nan.: N.V.P.D. - New	
Buj	Nočni šport		York Police Department -	
	Fuori orario, vmes film: Bud (dram., ZDA ’88, r. C. Eastvvood)		Oscar za Sipovvicza (i. J. Smits, D. Franz), 0.30 Racconti di mezzanotte	
19.30, 22.30, 1.00 Dnevnik, 19.50 TMC Šport Nan.: Parker Lewis Film: E’ sempre bel tempo (kom., ZDA ’55)
Film: Ad Ovest del Montana (vestem, ’63)
Variete: Zap zap Dr. Spot
FilnuAgente 007 al servi-zio segreto di sua maestik Film: Skorpio (krim., ZDA '72, i. B. Lancaster)
Ozare
Prodaja
TV igrica: Hugo Včeraj, danes, jutri Risanka
Dnevnik 2, vreme, šport Utrip
Film: Smrt v Benetkah (dram., It. ’71, r. Luchino Visconti, i. Dirk Bogarde, Bjom Andersen, Silvana Mangano, M. Burns) Poročila, vreme, šport Včeraj, danes, jutri Nanizanka: Wycliffe (VB, krim., i. Jack Shepherd, 5.) Videostrani
TV PRIMORKA
17.00 Videostrani
Škof M. Pirih o koprski
škofiji
Festival Okarina Videoboom 40 Napovednik, videospot Duhovna misel Dobrodelni koncert: Maja Marvin (violina), Ulrike Mai (klavir), 2. del Ob dnevu mrtvih: Komemoracija
Franc Kompare za vas Film: Košček nebes
0.20 Teletekst Vremenska panorama Euronevvs
Tedenski izbor. Oddaja o ljubiteljski kulturi: Sledi Film: Luther (VB)
Pomp
Nanizanka: Katina in Ari (Francija, zadnja epizoda)
Tenis: Turnir ATP (polfinale, iz Pariza) Nadaljevanka: Pacific Drive (Avstralija, 54. del) Včeraj, danes, jutri Dokumentarna serija: National Geographic (17. del)
Zlata šestedeseta leta slovenske popevke: Nostalgija z beatniki: Tomaž Domicelj V vrtincu Sobotna noc
fip Koper
Praznične prireditve: Fac-
ciamo festa
Folkest
Teche, 16.30 Vsedanes Dok.: Divje živali Risanke: Superbook Kabaretno-satiricna oddaja: TV Poper Primorska kronika Vsedanes - TV Dnevnik, vreme, šport
Jutri je nedelja - verska oddaja, 19.40 Risanke: Julie Dok. oddaja: Kokoro Film: Woman of the Year (ZDA 1942, i. K. Hepburn, Spencer Tracy)
TV dnevnik: Vsedanes, vreme
Tenis: Turnir ATP Vsedanes - TV dnevnik.
Z"
"\
Radio Trst A
8.00	Dnevnik; 8.20 Koledar; 8.30 Kulturni dogodki; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestri; 10.00 Koncert v Cankarjevem domu; 11.35 Filmi na ekranih; 11.45 Glasbeni predah; 12.00 Krajevne stvarnosti: Ta ro-zajanski glas, nato Orkestri; 13.00 Dnevnik; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Nediški zvon, nato Evergreen;
15.30	Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Zaključne akademije Glasb, matice v Trstu (5.6.97); 18.00 Mala scena:So-dobna legenda«Pa pojdi in potolaži jih» (B. Pertot, r. G. Turk)); 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30,
12.30,	18.30 Poročila v ital.,10.00 Foyer; 13.00 Lestvica slov. moderne gl ;
15.00	.Glasba po željah; 17.10 Zrno v etru (vsakih 14 dni), prenos Jadranovih košarkarskih tekem.
Radio Koper
(slovenski program)
10.30,	17.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik;
7.30	Glasb, utrinek; 8.00 Noč in dan;,8.30 Jutranjik; 9.30 Obnovljeni oltar v Sv. petru;
10.00	Priložnostna uporaba cvetja; 11.00 Pogovor z O. Čibej Lipušek; 11.30 Pogovor s psihiatrom; 12.30 Primoski dnevnik; 13.00
Primorske novice; 13.30 Turistična poročila;
14.00	14.00 Glasba po željah; 14.30 Reportaža s Kontovela; 15.30 DIO; 16.30 Slov. radio v Argentini; 17.00 Pogovor z M. Pahor-Peric o vezenju; 18.00 Odd. Tok San beja, Tok San; 22.00 Modri abonma; 22.00 Zrcalo dneva; do 0.00 Iz naše diskoteke.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 7.15,12.30,15.30,19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci; 8.05 Horoskop; 8.15 3X3; 8.35 Nogomet; 8.40 Izbirali ste; 9.33 Sabato insieme; 10.00 Pregled tiska;
10.15	Lucianova pisma; 10.33 Fonorizzonte;
11.15	Doroty in Aliče,-12.55 Pesem tedna;
13.00	Glasba po željah; 13.40 Bella bellissi-ma; 14.00 Martinah attic; 14.33 Sigla single;
16.00	Hot hits; 18.00 Fun clubs; 18.45 Folk studio; 19.25 Sigla single, 19.30 Dnevnik in šport.
Slovenija 1
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00.
12.00,	14.00, 17.00, 18.00, 23.00 Poročila;
19.00	Dnevnik; 7.25 Dobro jutro, otroci; 8.05 Sobotna roglja; 10.05 Nagrobni napisi;
11.30	S knjižnega trga; 12.05 Na današnji dan; 13.10 Obvestila, osmrtnice; 14.05 Minevanja; 15.15 Prenos 2. pr.; 15.30 DIO;
16.30	Naš gost; 17.05 Moj tihi dom spominja; 18.15 Večerni utrinek; 19.45 Lahko
noč, otroci; 20.00 Besede, besede, besede; 22.00 Zrcalo ; 22.30 Informativna odd.; 23.05 Literarni nokturno; 23.30 Kratka igra.
Slovenija 2
5.00,	6.00, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30,
12.30,	14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Sobotni val; 9.35 Popevki tedna; 11.35 Obvestila; 12.40 Šport ob koncu tedna; 13.00 Poročila, vreme; 13.40 Obvestila; 15.30 DIO, šport, vreme, promet; 17.35 Spot-500, v računalniku; 18.45 Črna kronika; 18.50 Pregled sporedal9.30 Šport in Vaše melodije; 22.00 Zrcalo; 22.30 Jambalaya.
Slovenija 3
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00,
14.00,	18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Jazz, blues...; 11.05 Naši umetnikii; 11.25 Sobotni koncert; 13.00 Zgodnja dela; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Zbori; 15.30 DIO; 16.05 Baletna glasba; 16.40 Umetni svetovi; 17.00 Tradicija glasbe 20. st.; 18.05 V podvečer;
20.00	Bayreuth 97: Rensko zlato; 22.40 Do polnoči; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koroška
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor-gen, Karnten; Duhovna misel (dr. Mirosalv Ostravsky); 18.00-18.30 Praznična (P. Zun-der).
Primorski dnevnik
Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699, fax 040-773715
Tisk: ED1GRAF, Trst
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Celovec, VVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it
Prodajno naročninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 • Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.500 LIT-60 SIT
Poštni tr. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926
Registriran na sodišču v Trstu št 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
ZMERNO
JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER
,	SREDISCE
TOPLA	HLADNA	SREDIŠČE ANTI-
MEGLA FRONTA	FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA
VREMENSKA SUKA
Nad večjim delom Evrope je obsežno območje visokega zračnega pritiska, nad osrednjim Sredozemljem pa cik-lonsko območje in višinsko jedro hladnega zraka. Z jugovzhodnimi vetrovi priteka k nam postopoma bolj vlažen in v višinah toplejši zrak.
1020
1010'
1000 Q
1000 "1010
1020




S
DUBLIN o' V*
" V	AMSTERDAM
—LONDONo ^	o
-l/ll
BERLIN 1/7
O
s
s
VARŠAVA -2/4
o
oBRUSEU n PARIZ	-'/12
o/ll	XX DUNAJ -S/6
-X LJUBLJANA *-/-
° xx®E°GRAD 1/8
ŽENEVA -4/6
° MILANO _
° -2/10 v _
oKIJEV
-/-
1030
A
LIZBONA 12/20 .O
Temperature ^ zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 In 13 url.
DOLŽINA DNEVA
Sonce vzide ob 6.49 in zatone ob 16.48. Dolžina dneva 9.59.
^ SPLIT -/-	osOFIJA -4/4
tR,M 6^KopyEO ^
v X< •>
Luna vzide ob 7.46 in zatone ob 18.10.

PLIMOVANJE
Danes: ob 3.12 najnizje -27 cm, ob 9.16 najvišje 53 cm, ob 15.57 najnizje -58 cm, ob 22.16 najvišje 32 cm. Tutri: ob 3.41 najnižje -24 cm, ob 9.42 najvišje 51 cm, ob 16.28 najnizje -57 cm, ob 22.52 najvišje 30 cm.
MORJE
Morje razburkano, temperatura morja 13,9 stopinje C.
S-
—-	— 1
(vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^
TEMPERATURE V GORAH
°C
500 m..............7
1000 m..............6
1500 m..............4

2000 m.............3
2500 m ............2
2864 m.............0
SVET / SLIKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA ŠE RES JE
Nemci o pričetku tretjega tisočletja
ILLEREICHEN - Le 41 odstotkov Nemcev ve, da se tretje tisočletje prične šele leta 2001, so ugotovili na podlagi javnomnenjske raziskave, ki jo je izvedel inštitut VVickert v Illereichenu. 25 odstotkov vprašanih je nameravalo prehod v tretje tisočletje parznovati že na silvestrsko noč 1999/2000, kar 18 odstotkov vprašanih jih je menilo, da se bo tretje tisočletje pričelo šele leta 3000, pet odstotkov pa jih je začetek tretjega tisočletja preložilo na leto 3001. Štiri odstotke vprašanih je v odgovor na vprašanje o pričetku tretjega tisočletja navedlo kakšno drugo številko, šest odstotkov vprašanih pa se o tem ni hotelo izreci. (STA/dpa)
Ilegalni priseljenec zadel 20 milijonov dolarjev
TEGUCIGAUPA - Neki državljan Hondurasa, ki ilegalno živi v ZDA, je ob igranju lota v Miamiju zadel 20 milijonov dolarjev, so sporočili iz zunanjega ministrstva v Hondurasu. SreCni dobitnik, Cigar imena ministrstvo ni želelo razkriti, nima urejenih papirjev za bivanje v ZDA, vendar si prizadeva urediti status. Vicekonzulka v Miamiju Miriam Inestrosa pa je po pogovoru z dobitnikom dejala, da je največja želja novo pečenega milijonarja udeležiti se tekem v okviru Svetovnega pokala v nogometu, ki bo junija prihodnje leto v Franciji. (STA/APP)
So odkrili prvi primer norih krav v Belgiji?
BRUSELJ - Belgijski Časnik La Demiere Heure včeraj s »skorajšnjo gotovostjo« trdi, da so v Belgiji odkrili prvi primer okužbe goveda z boleznijo norih krav.
Do takšnih sklepov naj bi prišel državni inštitut za veterinarske raziskave, ki je, po poročanju omenjenega Časnika, opravil tri teste, ki so dali pozitiven izid.Da bi se popolnoma prepričali o gotovosti izidov laboratorijskih testov, bo ministrstvo za kmetijstvo vzorce poslalo v specializiran laboratorij v Veliki Britaniji, poroCa Časnik, ki edini prinaša to novico. La Derniere Heure ne omenja, kje v Belgiji naj bi prvi primer norih krav izsledili. (STA)
»Saloni« za masažo na bregovih Gangesa
KALKUTA - Na bregovih Gangesa imajo krajevni maserji svoje »salone« za masažo kar na prostem, kjer si utrujeni popotnik v vsakem trenutku lahko zmasira utrujene mišice (AP).
Mraz v Kansasu usoden za 20 tisoč glav živine
GARDEN CITY - Ameriško zvezno državo Kansas je v preteklih tednih prizadel pravi polarni mraz, ki je povzročil pokol med živino. Najhuje je bilo prejšnjo nedeljo, ko je po še ne dokončnih podatkih zaradi snežnega meteža poginilo približno 20 tisoč glav živine. Poginule živali bodo zdaj predelali v gnojila, ki jih bodo uporabili v kmetijstvu, za živinsko krmo, kože pa bodo ustrojili.
Eden od »zbirnih centrov« za trupla poginule govedi je v Garden Cityju, kjer se obiskovalcem v teh dneh nudi niC kaj prijeten pogled na kupe mrtvih govedi (na sliki AP).
Zaradi matere ob ženo
RIM - Pobeg zakonske žene pred tiransko taščo je po razsodbi rimskega sodišča zakonito dejanje in ga ni mogoče obravnavati kot zlonamerno zapustitev soproga. Neka Italijanka je namreč zapustila moža, potem ko ni mogla veC prenašati življenja ob njegovi materi, sodišče pa je zdaj odločilo, da ženska ni kriva za ločitev. Tašča naj bi se do svoje snahe obnašala kot pravi zmaj, vsepovsod je je bilo polno, bila je vsiljiva in prepirljiva. Ves Cas je bila v stanovanju od sina in snahe, slednjo je nenehno kritizirala in nazadnje se je hotela celo tepsti z njo. Snaha je zato spakirala kovčke in odšla. Sodniki so menih, da bi se moral soprog postaviti za svojo ženo, namesto, da je ves Cas stal ob strani materi. (STA/dpa)
NLP je prihajal iz diskoteke
BOTTROP - 'Pri nas na nebu je NLP." S temi besedami je razburjeni moški v noči na Četrtek poklical na policijo v Bottropu v nemški zvezni deželi Severni VVestfaliji. Dve policijski vozili sta se takoj odpeljati na kraj dogodka. Prvo, da bi pomirilo moškega, posadka drugega policijskega vozila pa se je pridružila zgolj iz radovednosti. Takoj, ko so radovedni policaji prispeti na parkirišče, od koder je klical neznanec, so prepoznati t.i. NLP in preklicali alarm. Bil je le soj žarometa iz neke diskoteke. (STA/dpa)