Mfctnlna platanu v trotovi nt Leto LXXII.. ši Ljubljana, četrtek Cena Din i.— SLOVENSKI iziirt j« vemk dan pop«>icine tavsemSi nedelje tn praznike — In ser a ti do 80 petlt vi st a Din ^ do ion vrst a nin 2 50 od 100 do 300 vrst A Din 3. večji tnserati petit visi« Uin t popust pc dogovoru inseratnJ davek posebej - »Slovenski Narod« velu* mesjrcno v Jugoslaviji Din 12 -, za inozemstvo Din 25 - Rokopisi se oe vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knailjeva ulica štev. 5 Telefon: 31 22. 31 23, 31-24, 31-25 ta 31-26 Podružnice: MARIBOR. Grajski trg st. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani St. 10.351 Kancelar Hitler na Hradcanih Nemška okupacija češke in Moravske končana General Brauchitsch prevzel vso oblast na češkem in Moravskom — Konrad Henlein komisar za civilne zadeve na Češkem, Bnrekel pa na Moravskom PRAGA, 16. marca i. Kancelar Hitler je prispel snoči ob 19-15 v spremstvu generalnega štaba v Prago. Odšel |e na zgodovinske Hradčane, kjer so takoj po njegovem prihodu razobesili njegovo standarto. Kancelar Hitler je prenočil na Hradčanih. V spremstvu Hitlerja so bili generala Brauchitsch in Keitel ter zunanji minister Ribbentrop Med potjo od Češke Lipe do Prage so imeli velike težave zaradi silnega snežnega viharja. K incelar Hitler se je nastanil na Hradčanih v prostorih prezidentstva repub iike. Zvečer ie bila generalu Brauchitschu poverjena najvišja izvršna oblast v češki in moravski deželi. Civilno oblast ie prevzem okrožni vodja Konrad livnlein. na Moravskem pa dosedanji vladni komisar na Dunaju in okrožni vodja Burkel. Glavni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch je naslovil na prebivalstvo naslednji proglas: Po volji Fuhrerja in vrhovnega komandanta so nemške čete prispele v deželo, da vzdržujejo mir in red in da vzpostavijo varnost ter zaščitijo prebivalstvo Vsa oblast je prenesena name. Ves upravni aparat naj posluje naprej. Isto velja za policijo in železničarje. Gospodarsko življenje naj se razvija normalno naprej. Vsak naj ostane na svojem mestu in naj nadaljuje delo. Ce bo kdo izostal od dela, se bo to smatralo za sabotažo. Odredbam nemških vojaških oblasti se je treba brezpogojno pokoriti. Vsak naj izpolnjuje ukaze, ki so v korist posameznika in celote! PRAGA, 16. marca A A (Štefani): Od pretekle noči vihra s HradČanov zastava kanrelarja Hitlerja. Hitler bo sprejel dr. Hacbo in Chvalkovskega. Italijanski poslanik v Pragi je snoči ob 23 prišel na flradčane v avdijenco k voditelju rajna Pri tej priložnosti se je poslanik dolgo in prisrčno razgo-varjal z zunanjim ministrom Itahbentropom. Kancelar Hitler je danes izdal proglas na češki narod. Zvedelo se je, da se bo Hitler danes odpeljal iz Prage. Ministrski svet se je na svoji snočn }i seji omejil na to, da je proučil nekatera nujna vprašanja, ki so v zvezi z novim političnim obrazom češke dežele ;»o berlinskem sklepu, na ponovno sejo pa se bo sestal danes. BERLIN, 16. marca. AA. Zvedelo se je, da bo Hitler danes zapustil Prago in obiskal nemške čete na vzhodne .ti Češkem in Moravskem. General Gajda imenovan za vodjo češkega naroda PRAGA. 16 marca General Gajda je bil imenovan za vodjo češkega naroda. Novi »vo-dia češkega naroda« general Gaida je izdal na narod proglas, v ka'eren nravi med drugim: V današnjih težkih časih vas pozivam k sodelovanju, ki ue bo obstaja- lo samo iz parad. Popolna edinost in odločnost sta potrebni za vse stvari, ki iih bomo v bodoče skupaj preživljali. Zahtevam mir in red, ki sta v sedanjem času posebno potrebna. Ustanovili smo deloven odbor iz ljudi nacionalnega prepričenja, ki veljajo kot zastopniki vseh slojev naroda. TohoH nemške vojske FERLIN. 16 marca. i. Pohod nemške vojske in narodno-socialisiičnih oddelkov na Češko in Moravsko je k jub neugodnemu vremenu, snežnim metežem in poledici naglo napredoval. Čete. ki so prodrle v Moravsko in Šle-gFfo od dveh strani, so se srstple že včeraj ob 16 V ostale kraje Češke so prispele nemške čete še v teku dne. I"ljub trajno neugodnemu vremenu in viftarfcrt. odi"*0'«* na Češko tudi mnoge letalske eskadrile. Vsa letala So onstala na češ k h letsl'ščih, kjer so NenH tal-o-i prevzeli v svojo last češka letala Z nemškimi četami je prispelo tudi mnogo protiletalskih baterij, katerih topove so namestili na letališčih. BERLIN, 16 marca. AA Vrhovno voiaško novelistvo obiavlja: Prodiranje nemških čet se nadaljuje po načrtu kljub hudemu snegu in poledici. Doslej ni bilo incidentov. Čete, ki prodiraio na Moravsko, pr'hajajo iz Slezije in so se včeraj popoldne združ'le s četami, prodirajočimi z vzhoda- Tudi na Češkem ie vojaštvo doseglo postavljene cilje kljub snežnemu viharju. nemška vojska tuđi na Slovaškem Bratislava. 16 marca c. Nemške čete so zajedle nekaj strateško važnih mest. med drugim Zri no V B atisjavi s*nxi se naha jajo samo manjši oddebkt SA Pno-pagan-dni šef slovaške vlade Mach je opolnoči govoril po rad.-u in se predvsem zahvalil Nemčiji in Hitle ju za izka zann pomoč Podpredsednik slovaške vlade Tmka in zunanji minister Durčan >k' sta se včeraj popoldne odpeljala na E>u~.aj V Bratislavo sta se vrnila okoli 19.. vendar pa nista huttla dati nobene izjave Doslej vta Poljska m Madžarska prizna li samostojno Slovaško. Za poljskega po slamka v Bratislavi je b;l imenovan poljski konzul v Ka patski Ukrajini Chalup-nycki. Bratislava, 16. marca. AA. (Havas) Potrjuje se, da je prebival tvo dobilo uraden poziv naj ohrani mir Češ, da nemške tete ne pomen: jo napada na Slovaško. V skladu s tem apel cm so se poveljniki H!in-kove garde in novepa prost ovci j^ker?» poltem postavili na mp la»o nem*' m voja-gkim oblast vrni. da pripomorejo k ohranitvi ruJa In miiu. Berlin, 16. marca AA. (Rcuter) Uradni krogi odločno zav aiajo vet-t, da bi bile nemške čete vkorakale na Slovaško ali pa zasedle Bratislavo. Praga 16. marca, AA. (Reuter)! Predsednik slovaške vlade Tiso in vojni mini* 9ter polkovnik Tahos sta snoci izjavila, da se je ustanovil prostovojski polk, ki bo vzdrževal mir in red na Slovaškem. Odrejena je tudi mobilizacija pet mladih letnikov na vzhodnem Slovaškem zaradi dozdevnega vpada madžarskih čet na Slovaško. Na drugi strani izjavljajo Madžari da so njihove čete le slučajno prekorač'le slovaško mejo. ko so prodirale v slovaško pokrajino, vendar se je vse to že prijateljsko uredilo. Ukinitev letalskega prometa London* 16. ma~ca AA (Reuter) Zaradi nemške prepovedi letalskega prometa * Prago, so vse letalske zvez* s Prago od včeraj ukinjene. Prav tako so ukinjene rudi letalske zveze med Dunajem in drugimi evropskimi prestolnicami. Kljub temu bo družba »Royal Dutch Air Lme« dane* nadaljevala svojo službo na letabki progi med Londonom in Dunajem čez Rotterdam Vse druge britanske »talne zveze s srednjo EvTTpo so ukinjene Pariz, 16. marca i. Letalski promet na p-ogi Pariz—Praga—Bukarešta je bil ukinjen. Za koliko časa. ni znano. LONDON. »Daiiy Mail« 16. marca. AA. (DNB). poroča iz Prage, da sta general Syrovy in dosedanji notranji minister Fišer na povabilo britanske vlade odpotovala v London. Tudi drugi listi pišejo, da so bili Syrovy, Fišer in Beran med tistimi enajstimi skrivnostnimi osebami, ki so z letalom odpotovale iz Prage v London. »Daily Telegraph« poroča da so med navedenimi osebnostmi tudi nekateri visoki funkcionarji Škodovih tovarn. Spopadi v Podkarpatju BRATISLAVA, 16. marca. br. Iz Chusta poročajo, da je general Prhala včeraj popoldne proglasil češko vojsko v Podkarpatski Ukrajini ter ukrajinsko organizacijo Sič za sestavni del nemške armade. Ta proglas je takoj sporočil madžarskim oblastem. Madžari se odtlej niso več upali napadati oddelke češkoslovaške vojske in Siča. Po zadnjih vesteh so se začeli umikati iz Pod karpatske Ukrajine. BERLN, 16 marca. i. Msgr. Vološin ni pobegnil v Runi unijo, kakor ^o s* glasile prve vesti, temveč je ostal na svoirm mestu in je odklonil zahtevo Madžarov no predaji oblasti. Predlagal ie Madžarom pogajanja v Budimneštt. Podkarpatska Rusij«r je mobilizirala tri letnike in je včeraj že odšlo 2000 vojakov na fronto, da ustavijo prodiranje Madžarov. S fronte javljajo, da je prišlo do hudih bojev z Madžari. Češke čete, ki so bile v Podkarpatski Rusiji, so bile razorožene. CHUST, 16. marca, c- Včeraj popoldne je parlament Karpatske Ukraiine proglasil samostojnost Karpatske Ukrajine. Predsednik Vološin je ponovno brzojavno zaprosil za pomoč v Berlinu ter poslal posebno delegacijo za poga-jania v Budimpešto. BUDIMPEŠTA, 16. marca, br Po vesteh z Dunaja so Madžari nalete:d v Podkarpatju na mnogo večje težave, kakor so v začetku računali. Tudi Polj-ska in Rumunija sta pričeli opuščati svoje prijateljsko razpoloženje napram Madžarom Snoči je madžarski generalni štab objavil, da so madžarske Čete v Podkarpatski Ukrajini naletele na večie težave in da se mor?jo borit! s ^nežnimi viharji ter ovirami na cestah. Popoldne se je med madžarsko vojsko in oddelki Siča razvil hud spopad v bližini madžarske meje. BUDIMPEŠTA. 16 marca. w. Po raznih vesteh so madžarske čete na nekaterih krajih že dosegle poljsko me^o. Povsod na ukrajinsko-poljski meji so čakale poljske <*ete. ki so madžarske honvede sprejele zelo prisrčno. Zastoj pri zasedanju Podkarpatske Rusije je nastal edino zaradi tega ker so sedaj češke čete pod vodstvom generala Prhale. General Prhala ie poslal madžarskim četam parlamentarca in zahteval petdnevni rok. da se lahko Cehi umaknejo, madžarski vrhovni poveljnik na ie to odklonil in zahteval, naj Cehi odlože orožje . BUDIMPEŠTA, 16. marca. AA. (Reuter). Več oddelkov madžarskih čet je snoči prispelo v Večer v dolini Tise in do Čerhala v dolini Borsave. Ponekod so madžarske čete zadele ob upor Cehov Po še nepotrjenih vesteh so se v nekaterih krajih vneli ogorčeni boji med Cehi in Madžari. Vesti o zavzetju Chusta §e ni. Na zahtevo Češkega generala Probale, naj se da češkim četam v Karpatski Ukrajini rok 5 dni za odhod, ie poveljnik madžarskih čet zahteval, da morajo Cehi takoj odložiti orožje. VARŠAVA 16 marca. AA. monter) Na begu pred madžarskimi četami je snoči več manjših čeških oddelkov s 50 četniki prkoračilo poljsko mejo. Polj ske oblasti so jih razorožile. Rumunija utrjuje mejo Budimpešta. 16. marca w. Rumunski poslanik v Budimpešti je včeraj obvestil predstavnike madžarske vlade, da bo Rumunija utrdila svojo mejo pri Marmaroš Sigetu, vendar le v svrho obrambe. Chamberlain o dogodkih na češkem in Slovaškem London, 16. marca i. Predsednik angleške vlade Chamberlain je včeraj v sipodnji zbo~nici, zunanji minister lord Halifa* pa v zgornji izjavil, da se glede na dogodke, ki so spremljali propast češkoslovaške države, smatra angleška vlada za osvobojeno garancij, ki jih je dala Češkoslovaški za obrambo njenega ozemlja pred zunanjimi napadi. Niti Charmberlain niti lord Ha-lifax nista v resnici zanikala moralne obveznosti Angle.~fce, da brani Češkoslovaško pred napadom od zunaj. Čeprav mednarodna jamstva določena v monakovskem sporazumu, niso stopila v veljavo zaradi odklonitve Nemčije in Italije, je lord Halifax izrecno poudarjal, da bi se angleuka vlada smatrala za obvezano pod-vzeti vse koake, ki so v njem moći, da čuva češkoslovaško integralnost, če bi bila Češkoslovaška napadena od zunaj, toda po tolmačenju g. Chamberkin* je CftškosJova-ška prenehala obstojati, preden so vkora-^le tuje Čete. S proklamacijo neodvisne Slovaške, ki jo je praška vlada »prejela na znanje, je Češkoslovaška pravno prenehala obstojati in so s tem odpadle tudi obveznosti, ki jih je Anglija imela naip-am ttj državi. Proglasitev slovaške neodvisnosti pa po tolmačenju lorda Halifaxa in predsednika vlade samo po sebi ni dalo povod za uporabo jamstev. Chamberlain je hkrati v parlamentu pojasnil, k oko je prišlo do monakovskega sporazuma, in položaj, ki je nastal po sporazumu in ki je povzročil razpad Češkoslovaške. Govoreč o poedinih dogodkih je izjavil, da nemška vlada o svojem koraku ni obvestila nobenega podpisnika monakovskega sporazuma. Jaaio pa je, je izjavil Chamberlain, interpolacijah, ki so jih vče-raj vložili v parlamentu o vladni zunanji politiki in da se bo danes zopet sestal z Daladierjem. Na drugi strpani se je zvedelo, da je nemški poslanik v Parizu v svojem razgovoru z Borenetorn potrdil včerajšnjo dopoldansko izjavo nemške vlade v Parizu, da je biLa nemška akcija v ČSR sklenjena sporazumno s packo vlado. Stran 3 »SLOVENSKI NAROD«, Četrtek. 1«. marca 1939. Stev. 62 Zanimivo, važno in potrebno predavanje Zdravnik dr. Marin o zdravniškem stalilfei glede spolne vzgoje otroka od rojstva preko pubertetne dobe Maribor, 15. marca Snoči se je zgrnilo mariborsko ženstvo v velikem številu v dvora.no Ljudske oni. verze, da sliši pereče ter poučno predavanje zdravnika dr. Marina o zdravniškem stališču o spolni vzgoji otroka od rojstva preko pubertetne dobe. Prccavanje, ki je bilo v okviru materinskega tečaja, je privabilo toliko občinstva, moških in žensk vseh slojev in starosti, da je bila dvorana Ljudske univerze nabito polna. Dr. Marino vo predavanje, ki je trajalo skoraj dve uri, je vzbudilo izredno pozornost poslušalcev, pa tudi odobravanje, na nekaterih mestih tudi sredi predavanja Potem, ko je organizatorica materinskega tečaja in načeinrica feminističnega odseka tukajšnjega žesrskega društva Jela Levstikova s prisrčnimi besedami pozdravila odličnega pre-ciavatelja, je pričel dr. Marin s svojimi zammivimi izvajanji, ob katerih razberemo sledeče vodilne misli: Spolnost je gonilni motor v človeku. Tukaj ni med ljudmi raz'ike. Priroda je glede spolnosti vse izenačila. Spolnost je tako pomemben činitelj za človeka, da je neobhodno pctrebno, da uvajamo mladino v njene skrivnosti že od vsega začetka čim se pri fantku ali dekletcu pojavljajo vprašanja, s katerimi si žele v teh stvareh odgovora in jasnosti. Pravljice o Štorklji, angelčkih in babicah so pogrešena stvar in jih je treba izločiti. Med 5. in 6- letom se otrok že začne zanimati za pojav rojstva. Otroka je treba primerno poučiti. Laž se lahko bridko maščuje. Najbo'jša metoda pojasnjevanja spolnih tajnosti je naravna spolna vzgoja. Otrokova vprašanja se ponavljajo leto za letom. Predavatelj v konkretni obliki priporoča staršem, kako naj pojasnijo vprašujoči deci pojave novih bratcev in sester. Najpozneje v 8 ali 9. letu je treba dečku in deklici v primerni obliki pojasniti to, kar ju zanima. Ce ctrok ne izve dcrna, potem prisluškuje pac v soli in po ulicah, kjer lahko sliši gorostasu osti. če ne povemo otroku iskreno tega, za kar vpraša, riskiramo njegovo zaupanje. Pojavijo se znaki odtujevanja, otrok zaupa bolj tovarišem in tovarišicam, kakor pa očetu in materi, o katerih je potetm prepričan, da sta dovolj nespametna, če mislita, da verjame njunim zgodbam o štorklji itd. Predavatelj je navedel več primerov Iz lastne zdravniške prakse, kj kažejo, kako pogubi nosne so včasih lahko posledice, če zakrivimo otroku naturno resnico, pred katero se ni treba nikomur sramovati. Navajal je primer ko je bilo okuienih 8 gojencev in gojen1« neke mariborske srednje šole. Vzroka za to okuženje bj nikdar ne bilo, če bi bili oUvci piavočasrjo poučeni o spolnih skrivniistih, ki pa ne bi smele biti nobene skri.vnosti. Povzročitelj okuženja, ki bi lahko bilo usodno, pa je ostal nekaznovan. Ta pojasnjevanja spadajo nedvomno v krog rodbine, ker šola nima časa za to Med o in 9 letom že lahko uvajamo otroke v te skrivnosti na podlagi primerov iz rastncstva ter živalstva, ki stairšam ta odgo verni vzgojni opravek zelo olajšujejo. Pubertetna doba (pri dečkih od 14. do 16-, pri deklicah leto preje) pa so nevarnosti za fanta in dekle največje. V tem času nastopajo spremembe na zunaj, pa tudi v notranjosti organizma, kjer se pri-čno razvijati in delovati spolne žleze. Pri deklici se p:javlja perilo, pri dečkih po. lucije. Na te pojave morajo starši otroke že vnaprej pripraviti, ker so sicer možnosti spolnih zablod. Tukaj preti nevarnost, da se sin ali hčerka popolnoma odtujita staršem, če jima ne postanejo plemeniti, iskreni posvetcva'ci. V tsj dobi je ž? skrajni čas, da odgmejo starši pred očmi svojih otrok poslednjo zaveso spolne tajnosti. V dečku in deklici je treba s po_ bre-bnimi cdkritosrčnimi pojasnili zbuditi čut bedočega poslanstva ter jim primerno pojasniti pomen in funkcijo organov, ki služijo razmnoževan ju človeškega ro-du. Deček tn deklico, iščeta v tej dobi utehe in zatočišča v druščini in tovariš:ji. Mad-stniki In mladostnice kažejo znake neke depresije, čestekrat neverjetne trme, ošabnesti in neke zavesti, kakor da oni sami največ vedo. Nepopravljivo napako storijo starši, če opustijo priliko ob nastopu pubertetne dobe. Oziri sramežljivosti ln drugi pomiskki ne držijo, saj grre za uso:io lastnega otroka. Veliko tragik rrdadib življ-enj fe .dopolnjuje po krivdi staršev, ker so odlašali s potrebnimi pojasnili, pa jo otr:k o vsem tem morebiti že davno in včasih napačno ter pretirano slišal v šoli. na uici ali kjerkoli. Ce sistematično izvajamo metodo naravne sp°lne vzgoje, kakor si jo predavatelj zamišlja, potem se storžem ni treba zaklepat: pred otreci, kadar so v kopalnici aii kacar se preoblačijo. Vse je tedaj nekam naravno, samo ob sohi umevno. Največja važnost pa je v tem. da se preprečijo spolne spozabe in zablode, do katerih vodi ctroka preživa domišljija, ki ga žene lahko do spolnega samouk i unstva. V okviru teh izvajanj se iziaža predavatelj proti sodobnim navadam ženskega flEipotičr-nja, ki zbuja pohot-nost in kj vznemirja mladostnika, v putni dobi je z*!o priporočljivo, da zaposlimo mladostnika s telovadbo in spor. tom, da mu odvrnemo pozornost na torišče, kjer ga ne čakajo usodna naključja, kakor na primer v spolnem pogledu. So nekateri pedagogi, ki menijo, da je najboljša zaščita mladostnika v »letih ne-:. '..:h: v spolni vzdržljivosti. Spolna vzdržnost je po predava tel je vem mnenju sicer priporočljiva, vendar pa ne velja v absolutnem smislu. Predavatelj poudarja da je spolno sožitje vsaj deloma potrebno že pred zakonom, ker se je megoče le na ta način obvarovati pred razočaranji bodočega zakonskega življenja. Dr. Marin navaja zatem primer iz lastne prakse, kako je prišlo dekle pred poroko k njemu. Prosila je za zdravniški izkaz, da je zdrava in da ni v zdravstvenem pogledu nobenega zadržka za poroko. Bila je vsa srečna in je zdravniku dejala, da se čuti najsrečnejše bitje na svetu. Sest mesecev po poroki pa se Je kot poročena žena spet pojavila pri zdravniku. Bila Je globoko razočarana nad moževim svojevrstnim spolnim izživljanjem, prosila Je za zdravniški izkaz za ločitev, ki je nastopila čez pet tednov. V zadnjem delu svojega predajanja je naglasa! predavatelj potrebo čim tesnej- sodelovmaje med šolo in domom, šola bi morala upoštevati ta leta, ko mladina spolno zori. Starši sami pa morajo paziti, da se prt svojih pojasnilih povsem skladajo. Gorje, če opazi otrok, da na primer oče drugače govori in pojasnjuje kakor mati. Gorje pa tudi, če nastopi pc tuna z očetove ali materine strani. Niso dopustne niti najmanjše pedagoške debate vpričo otro*, ker se sicer lahko pripeti, da bo otrok bolj verjel drugim ko staršem ali pa da si bo naredil enega od roditeljev za prijatelja, drugega pa za sovražnika. Posledica je neizogiben pekel v rodbini, ki na. navadno vodi v razdejanje rodbinskega življenja. Dolžnost vzgojiteljev pa je. da ravnajo v pubertetrn dobi izredno obzirno, ker nikdar ne vedo. kaj se v otroku dogaja. Zaradi tega pa je tudi potrebno, da se vzgojitelji ne menjavajo in ne premeščajo, ker Je to v kvar šoli. pa tudi od-nošajem med šolo in domom. V šoli in cerkvi ne bi smelo biti nobene politike. Predavatelj navaja primer 14letne de- klice, učenke neke tukajšnje šole, ki j* zanosila. Predvsem ta primer ga je napotit da Je prevzel predavanje, s katerim je hotel opozoriti starše na preteče nevarnosti, ki grozijo njihovim otrokom, če opuščajo potrebna pojasnjevanja v spolnih zadevah. Res je sicer, da nečistoča, nezdrava stanovanja siromaštvo ln druge socialno zdravstvene neprilike pospešujejo spotoe aablode, spolne zlorabe, krvo-skrunstva ln druga zla. V pretežni večini p. merov pa je krivda predvsem staršev samih, ker niso hoted ali niso mogli od-grniti lastnim otrokom zaveso spolnega življenja. Ob zaključku je še naglašal predavatelj, da se morajo starši povsem izogibati slehernih prepovedi. Prepoved je napačna. Le svetovalna metoda, ki približuje star-še in otroke, bo lahko zadovoljivo rešfa vse težke vzgojne probleme, med katere spada nedvomno problem spolne vzgoje. L*e v naravni spolni vzgoji je najuspešnejše sredstvo, da obvarujemo otroke pred usodnimi naključji v življenju. Predavatelja so hvaležni poslušalci in poslušalke nagradili za lepa. poi:čna izvajanja z del j časa trajajočim ploskanjem. Shawov »Pygmali9n« na mariborskem odru Vsi sodelujoči so po svojih močeh prispevali, da je dosegla vprizoritev lep uspeh Maribor, 15. marca V »Pygmalion u«, tej znameniti tro-dejanski komediji, se veliki zbadljivec Bernard Shaw roga vsemu svetu s pristno shawovsko metodo: Roga se antičnim pravljicam, angieški družbi ter njenim navadam in končno vsemu človeštvu. »Pvgmalion« je doživel na mariborskem odru lep uspeh. Režiser Vladimir Škrta i n š e k mu je pripravil v mejah možnosti primeren okvir, ki je v vsem ustrezal poteku komedije ter njenemu bistvu. Pri izbiri sodelujočih moči je imel srečno roko. tako da so bile vodilne vloge dobro zasedene. Elizo, ki sloni na njenih ramenih glavna teža predsta\re, je podala Branka Ras-bergerjeva. Njena Eliza v začetnih prizorih bi bila še sprejemljiva, ko bi ne bilo na njej neke čudne toge raskavosti in ponesrečenega dialektičnega eksperimentiranja. Ta njen dialekt je čudovita zmes raznih dialektičnih ter nedialektičnih govoric. V zaključnih prizorih pa ie njena umetniška tvorba rasla in nas popolnoma prepričevala v vseh izraznih sredstvih in načinih Prof. Hiegins Vladimirja S k r-b i n š k a je bil povsem dognan in. Dre-tehtan. Precej naporno vlogo je V Skrbi n š e k ves čas suvereno obvladoval. Do slednega detajla izklesana je bila dostojanstvena ga. Higginsova naše prve igralke gdč. Elvire Kraljeve Ta niena podoba je bila globoko zajeta, vznikla je ob izvirkih umetnosti širokega formata. V svoji robati zunanjosti umerjen in uravnovešen je bil prvotni smetar in pozneje vnet razlagalec »morale srednjega stanu« Doolittle Pavla Kovica. Zentlmenstvo polkovnika Pickeringa. ki je v samem delu nekam medlo začrtan, je skušal čim pre-pričevalneje poudariti nestor marib gledaliških igralcev Pavel Rasbert?er. Oskrbnica Pearsova v prikazu Mi'en? Z a-krajškove je hladna Internretka etikete in morale vrhnje angleške družbe. Vsak po svoje so prispevali k uspehu predstave v sporedneiših vlogah še Slava Gorinskova v vlogi E Hi'love. D S a vi nova kot Kiara, E. Verdonik kot Fredv. Franjo Blaž kot pohajač. Danilo Gor in še k kot sarkastični igralec in Marica Križa jeva kot sobarica. Od vsega začetka je bil vzpostavljen med igralci na odru in občinstvom najtesneiši kontakt, ki je omogočil intenzivno spremljanje dogodkov na odru. Občinstvo ni štedilo s prisrčnim priznanjem vodilnim igralcem ter igralkam. —V. Mariborske in okoliške novice — Posestno gibanje. Trgovec Maks Kane je kupil od Nikole Mumiča parcelo in hišo v Smetanovi ulici 29 za 900.000 din. — Strojevodja državnih železnic Marko Samastur je prodal natakarici Vincen-ciji Ošlovnikovi iz Dravograda hišo na Radvan'ski cesti 20 za 130.000 din. — Jo-sipina Polšnik je kupila od mestne občine 823 kv. m. veliko zemljišče za 18.106 din. — Gradbeno dovoljenje je dobil trgovec in posestnik Albin Ceh za gradbo enonad-stropne stanovanjske hiše v Betnavskl 53. Hišo so že pričeli graditi in znašajo gradbeni stroši 210.000 din. — Obsojeni. V včerajšnji številki smo poročali o dveh kazenskih razpravah pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča in sicer radi uboja. Vsi obtoženci so bili obsojeni v smislu obtožbe in sicer Jakob Bratušek na 3 leta strogega zapora tei na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Viktor Orlač na 4 leta in mesec dni strogega zapora ter na 2 letno izgubo častnih pravic. Ivan šterbal pa na 3 leta in 2 meseca strogega zapora. Senatu je predsedoval s. o. s. dr. Turato, prisednika sta bila s. o. s. dr. Čemer in Leč ni k obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Košenina. — Strahovalec Studencev. Mariborska policija je aretirala nevarnega vlomilca 621etnega uradnika Andreja Kogovška iz Valdenburga, pristojnega na Vrhniko pri Ljubljani. Aretirani je dne 21. decembra lanskega leta vlomil v stanovanje tkalca Bošaka Otmarja v Erjavčevi ulici 16. Ko-govšek je pokradel v stanovanju Bosako-vih razno obleko čevlje, perilo ter 690 din gotovine. Vlomilec je odškodoval Bošako-ve za 6.051 din Del blaga je zastavil v tuk. zastavljalnici nekaj blaga je prodal neznanim osebam. Eno od oblek je rezerviral za sebe. Ostalo blago so našli na Ko. srovškovem stanovanju v Sp'avarski ulici. Kogovšek je priznal tatvino, obenem pa še dve drugi tatvini in sicer vlomno tatvino v stanovanje zasebnika Mahaj n ca v Studencih. Ciril Metodova ulica 15, ki jo je izvršil nekako pred tremi tedni, ter vlomno tatvino v stanovanje Antona Ulriha v Studencih, Aleksandrova cesta 50. Obe tatvini je drzni vlomilec izvršil v času odsotnosti strank. Odnesel je razno blago v vrednosti več tisočev. Kogovšek je dne 22. julija 38 prestal dveletno robijo v Lepogla-vi. Klatil se je nato delj časa v mariborski okolici, dokler se ga ni spet lotUa tatinska strast. Sreča pa mu je bila topot le malo naklonjena, ker ga je mariborska policija kmalu izsledila. Izročili so ga v sodne zapore. — Kravo *o mu odpeljali. Posestnik Franc Graber iz Gačmka je prijavil policiji, da mu je neznan rokomavh odpeljal iz nezaklenjenega hleva kravo, vredno 1.500 din. Tatun je kravo odpeljal najbrže v Maribor. Policija poizveduje. — Obvestilo in poziv Članom humanitarnih ustanov. Vse člane humanitarnih ustanov obveščamo, da je g. minister sa trg. in ind. podaljšal rok za vlaganj« prošenj in prijav za 6 mesecev, to Je do 6. sept. 1939 (Gl. Služb, list od 8. m. 1939). Do takrat bo napravilo ministrstvo za trg. in ind. za stanovske hum. ustanove nov pravilnik. V času od 4. do 7. marca 1039 se je mudila v Beogradu deputacija 5 zastopnikov raznih humanitarnih ustanov. Predložila Je na merodajnem mestu svoje predloge, katere Je na 3 konferencah zagovarjala ln pojasnjevala uradnikom v ministrstvu Za dodatno poročilo temu ministrstvu rabi akcijski odbor še nekaj sta- tističnih podatkov. Akcijski odbor pozna le nekaj naslovov human, ustanov, prepričan pa je, da se v dravski banovini bavi s podpornim delom Še mnogo društev, zadrug, reg pom. blagajen, skladov itd., katerih imen, bivališč in sistema njihovega dela še ne pozna. Zato prosi vse odbore, da mu do 31. marca 1939 sporoče naslo\e njihovih ustanov, na kar jim pošlje poseb. no tiskovino v izpolnitev. Podatke se bo uporabljalo le v obrambo članskih pravic v podpornem delu naših humanitarnih ustanov. Za akcijski odbor: Učiteljska samopomoč v Ljubljani, Frančiškanska H-1. nadHr. — Ljudska univerza v Mariboru. Dre v i v četrtek ob 20. predava o Danteju, njegovi dobi in njegovi poeziji globoki poznavalec Danteja in Izvrstni predavatelj dr. Mirko Deanovič. univ. prof. iz Zagreba. Jutri v pete k 17. t. m. predava isti predavatelj o »Divini commediji«. Prikazal bo konstrukcijo in moralni pomen Dantejeve vizije onostrcn?kega sveta in podal pregled treh spevov Božanstvene komedije: v peklu v vicah m v raju. Podrobnejše bo opisal nekatere prav posebno lepe epizode kakor n. pr. Prancesca da RiminJ, Conte Ugolino itd. in pojasnil številne alegorije in simbole. Predavanja bodo spremljale projekcije krasnih ilustracij znamenitega umetnika Gustava Dorea. V ponedeljek 20. t. m. predava profesor Stupati Bogomir o »sodobnem imperializmu«. — Ljndslca univerza. Drevi prednva univ. prof. dr. Dcnnovič iz Zagroba o Dantejevi poeziji, jutri r.aca^juje svoje predavanje o »Božanstveni komediji«. Predavanje bo pojasnjeval s skiopti enimi slikami. — Lep u .peh dijakov klasične gimnaz'je. | Snoči je bila v polno zasednem narodnem gledališču predstava Sofokleieveera »Kralja Oedipa«. ki so ga priredili dijaki klasične g:mnazije v režiji Vladimirja Skr-binška. Za lepo predstavo so bili dijaki deležni toplega priznania. Predstavo so počastili tudi mnogi odličnik! z mestnim poveljnikom generalom čedom Stanojlovi-čem na čelu. — Nagrajeni glasbeniki. V okviru razpisa nagrad za TT. umetnostni teden v Mariboru je prisodila ž;rija v glasbeni skupini nagrado za najboljše skladbe prof. Karlu Pahorju, prof. TJbaldu Vrabcu, Leonu Novaku bi Ivanu Turšiču iz Ljubljane. Nagrajene skladbe bodo pretežno izvajane v drugem umetnostnem tednu. — Žrtev drznega napadalca. 27-letni posestnik Franc Bukovnik od Šentjanža nad Marenbrrgom se je snoči oglasil v Kočarjev! gostilni na Muti. Ko je zapuSčal gostilno, ga Je napadel neki posestnik iz Šentjanža in ga tako obdelal po glavi, da so ga nezavestnega prepeljali v bolnico. — Aprilska muhavost se je pojavila zopet pn včerajšnjem vremenu. Proti poldnevu se je nebo nenadno zastrlo, sneg je Jel na gesto naleta vati. V par presledkih se je v teku popoldneva vremenska igra ponovila. — Notno leKamigko »luzbo hna tek. teden Maverjeva lekarna v Gosposki ulici ln Vavpotova na Aleksandrovi cesti. — Počastitev Fr. Bevka. Predsnočnjim Je bila v Narodnem gledališču repriza Fr Bevkove trldejanske komedije »Partija Šaha«. Reprizi Je prisostvoval tudi avtor Fr. Bevk, ki ni utegnil h krstni predstavi. Občinstvo Je priklicalo avtorja na oder tn mu Je navdušeno vzklikalo. Bevk Je prejel lep lavorjev venec z državno tro-bojnico Drena podaja pri reprizah R. Na. krst. Njegov Dren je skrbno na* tud i ran. V resnejših in zabavnejših prizorih krepko , izoblikovan. Tudi ostali sodelujoči (Star. eeva. Kraljeva, Crn:bori) so prispevali k učinkovitemu poteku komedijskega dejanja. ♦ — Zaključne gledališke nOvosti so v le tednji gledališki sezoni še Lasingerje-vo odrsko delo St~ 72c, Scnillerjevo -Ko. varstvo in ljubezen« ter MiUoeiNerjev »D*-_ak prosjak« _ pomenki pod lipo. A. S.. Melje: Da, sr^et na Kalvariji. V noči na sredo vnovič! — Pripombe. V tukajšnji »Delavski Poetiki« beremo: rMarib rski Nemci se organizirajo. Avala poroča: Nemci v Mariboru so si ustanovili svoje podporno dru--tvo, čigar vodja je konzul Enz. Razen tega snujejo Nemci tudi svojo gospodarsko zvezo, ki naj bi delovala na vsem Spodnjem Štajerskem.* —Na Glavnem trgu so pred leti zgradili moderno podzemeljsko stranišče. Menda je stala tista zgradba samo din 200.000 Takrat se je opozarjalo da je tako stranišče na Glavnem trgu nujno potrebno in da brez njega sploh ni mogoče biti. Lansko leto, ob priliki regulacije Glavnega trga, pa so tisto s tolikimi stroški zgrajeno javno stranišče podrli in zasuli ter tako zbrisali vsako sled za njim. Človek se tema čudi Pcpreje enkrat je bila zgradba stranišči neobhodno potrebna, sedaj pa so Jo odstranili brez vsakega nadomestila. Res je. da se je živilski trg preselil v IV okret toda s tem še ni rečeno, da bi na tako prometni točki kot je Glavni trg taka naprava ne bila potrebna« — »Vse za šalo« v ljubljanski operet!. Gorinšek-Jirankovo opereto »Vse za šalo« bodo uprizorili tudi v ljubljanski ooereti Opereto bo zrežiral z liublian^kim one-retnim ansamblom libretist g. Danilo Go-rinšek sam. Priprave se pričnejo že prihodnji teden. — Vzgojna svetovalnica. Vsako nedelio posluje ped okriljem društva -Šola in dem« v knjižnici Pedagoške centrale Ko-roščeva ulica (državno učiteliišce* od 10 do 12. vzgojna svetovalnica, ki nudi r-o strokovnjakih pomoč pri onih otrocih, katerih vzgoja je iz kakršnegakoli vzroka težavna. — Mariborske kulturne novice. Od 24. do 31. marca je v grajskih prostorih razstava slik in kipov tržaških umetnikov Cernigoja in Car^ia. — Od 19 do 25 marca pa je v beli dvorani Sokolsksea doma razstava 35 do 40 slik in infiV meščansko Šolskega učitelja Zlatka 7,e;a Otvoritev razstave je v nedeljo ir* mnrea s pričetkom ob 10. — Mariborski dedališki igralci gostujejo v soboto 18. t m v So-kolskem domu v Dolnii Lendavi z znano čustveno veseloigro »Pesem s ce^tec. — Zaključek materinskega tečaja. Snoči je bil v polni dvorani Ljudske univerze zaključek materinskega tečaja, ki ga je priredilo agilno žensko društvo v Mariboru. Sklepno predavanje je imela gospa J Levstikova o temi: Tvoja govorica, mati, otroku svetinja« Tudi letošnji materinski 1 tečaj je izpričal veliko zanimanie mariborskega ženstva za pereča vprašanja, ki so jih obravnavali predavatelji m cre-davateljice. Pokazala se je potreba, da se slični materinski tečaji or^am^iraio vsako »eto. 2enskemu društvu in vrli organizatorici J. Levstikovi čast in priznan ie za odlično pripravljeni ter izvedeni materinski tečaj. — Studenske novice. Drevi ob 19. bo predaval g. Jože Lampret o gospodarstvu Slovenije. Sledijo novice v besedi in sliki. Vstopnine ni. — Studenska občinska uprava odda dveletno deklico, ki je brez staršev, za svojo. — Stojnice smejo na Jože-fovo v smislu uredbe sreskega cestnega odbora stati le izven banovinske ceste Maribor—Studenci. Ker je občina Studenci pridobila velik prostor pred cerkvijo, bo mogoče spraviti vse prodajalce na novo tržišče. — Nad 1100 kolesarjev imamo že v Studencih, tako da ima skoraj vsak peti občan svoje kolo. število koles se od leta do leta veča — Iz Pobrežja. Za vse področje pobre-ške občine je razglašen strogi pasji zapor. V Sokolskem domu uprizori 12. t. m. »Vzajemnost« Nušičevega »Narodnega poslanca«. — Mrtvaški zvon. Umrl je upokojeni ključavničar državnih železnic Josip Be-dek, star 52 let. Premimi je upokojeni občinski nameščenec Karol Kebrič. star 71 let. Žalujočim naše globoko sožalje. — Mariborske društvene novice. V četrtek 30. marca je ob 19.30 pri Orlu redni občni zbor tukajšnje podružnice SPD. — Pustolovska žilica ni dala miru 17-letnemu Josipu Lešu iz Cafove ulice št 2 in 15-Ietni Angeli Terglavčnik iz Li-vadne ulice 2 v Novi vasi Oba sta vsak v svojo smer pobegnila od doma. Starši se bojijo, da se jima ni kaj pripetilo. Policija poizveduje za obema. — Izgubljeni sin »e vrača domov. Pred dnevi je izginil od doma 18-letni Josip Veingerl, stanujoč na Aleksandrovi 7 v Krčevini. Policija je že poizvedovala za njimi, pa se je mladenič vrnil sedaj domov k staršem. — Kazne-drobne. Naboj se je razletel v desnici 19-letnega Franca Knezerja iz Gradišča 19 pri Selnici ter mu jo poškodoval. Knezer se je zatekel v bolnico. — V stanovaniu 61-letnega zidarja Josipa Brumca iz Bistrice pri Limbušu sta se pojavila napadalca in ga z nožem ranila no glavi in po prsih. Orožniki so zajeli napadalca ter ju izročili sodišču. — 23-Ietni trgovski pomočnik Franc Kac Iz Gornje Bistrice 67 je poneči zavozil s svojim motornim kolesom v dvovpreženi voz. Kac je obležal pod vozom z zlomljeno levo nogo. Prepeljali so ga v bolnico. Šoferju Alfredu Lahu iz Kopernikove ulice 7 je izginilo kolo z evidenčno Številko 2-23228. Policija poizveduje za tatinskim zlikovcem — Trgovskemu slugi Dragotinu Veln glu je izmaknil drzen žepar 100 din gotovine in ključ veznih vrat Na dvoriSČu Dečjega doma je padel 12-letni Karol Vin-dlšer in si poškodoval gornjo čeljust. Pri Hočah pa je padel 51-letni Anton Kuko-vec in si zlomil levo nogo Oba ponesrečenca so prepeljali v bolnico. Iz Šoštanja — Namestu venca pokojni ge. Mariji Cerovskovi so darovali tukajšnji Protitu-oerkulozni ligi Cerovskovl abonent je din 130, dr. Stane Medic din 200, Lo:ze Le-.lart din 50. V občinski ubozni sklad pa 9o darovali Ivan Senica din 100, Marija Schwarz din 100, Hauk & Stroju.g din it<> in Pavla Lichtenegger din 100. Hvala vsem! — Pre*erno\a akademija. V spomin 90. letnice smrti Franceta Prešerna priredi Sokolsko društvo v petek 17. t. m. ob o -:aih zvečer v dvorani Bok. domn akad -niijo z naslednjim izbranim sporedom: 1 pozdravni govor (br..dr. Goričar), 2. p*-sem mladine (zborna deklamacija), 3. govor (br. K Destovmk}, 4 Ukini. Kam, Nezakonska mat! (poje ob sprerr>!;avi klavirja ga Lapajne iz Celja). 5. Pevcu ibr. Veingerl), 6 Soneti nesreče (s. Dobiavc M.), 7. Izgubljeua vera (s. Medved M.) 8. Zdravljica (poje moški zbor), 9 Ribic (s. Kurnik T.). 10. Slovo od mladosti i oi. Platzer). 11. Sonetni v?nec (s. H. Novak in br K. Destovnik), 12. Poti oknom (poje moški zbor). 13. Zdravljica (.zborna deklamacija). — V smrt. V soboto dopoldne s1 je končala življenje 401etna Fančiška Hru kolarjeva žena v St. Janiu. Na pit |u se je obesila Zadr.je dni je kaza; duševne potrtosti. Kaj pa je prav za prav privedlo nesrečmeo do usodnega dej Se ni ugotovoljeno. Iz Slovenjgradca — Nov hote! na vidiku. Poročali smo že o otvoritvi nov« kavarne in restavracije V popolnoma adaptirani Rupovi gos □ pri postajališču. Sedaj pa smo doznali, da namerava podjetni lastnik g. Oolob novo adaptirano poslopje dvigniti še za eno nadstropje, v katerem bo uredil same tujske sobe. Tako bi se močno omili'o vel.ko pomanjkanje sob. ki se pojavi vsako . s prihodom številnih letov šoarjev. število pa se bo letos zaradi novega modernega kopališča sigurno precej povečalo in bi tako z novim hotelom bila res dana neomejena možnost še večjega tujskopro-metnega razmaha našega letovificarskega mesta. Zato upamo, da bo g. Golob mudoma uresničil svoj načrt, za kar mu bomo zelo hvaležni! — Zanimiva fuzija športnih klubov. Do sedaj so obstojali v Prcvaljah trije sporim klubi, kar je razumljivo zaradi velikih medsebojnih trenj zelo otežkočalo zdrav razvoj sporta v tem našem obmejnem trgu. Po iniciativi znanega k i sport-nega delavca g. iVnka Cajnka iz Slovenj-gradca pa je končno prišlo do Sporazuma in fuzije vseh treh športnih klubov ter je bil tozadevno že izvoljen pripravljalni odbor, v katerem se zastopnllci vseh treh klubov. Dolžnost novega pripravljalnega odbora pa je ustanovitev novega športnega kluba z imenom »Prevalje«. Upamo, da bo sedaj konec neprestanih medsebojnih razprtij in da bo nov klub uspešno razvil svoje delovanje med našimi vrlimi Korošci. Iz Ptuja Mariborsko eledališčV Četrtek, 16. ob 20.: Pvgmalkm. Red C Petek, 17.: Zaprto. Sobota, 18. ob 20.: Prodana nevesta. Red B. Prva ponovitev Shawove komedije »Pyg-mallon«. Danes v četrtek 16. marca se prvič ponovi Shawova duhovita komedija »Pvgmalion*, ki je bila pri premieri zelo simpatično sprejeta ln je v Skrblnškovi priredbi in v g avnl vlogi Branka Rasber-gerjeve izvrstno uspela. — Težnje podeželskih trgovcev. Te dni se je vršil v Narodnem domu občni zbor Združenja trgovcev za okolico Ptuj. Med Številnimi zborovale! je bil navzoč tudi zbornični svetnik TOI g. M lko Senčar, predsednik trgovske zveze g. Verbič s tajnikom Pustiškom in predsednik združenja okoliških trgovcev mariborskega okraja g. Kostanjšek. Iz poročil funkcionarjev je razvidno, da se mora tudi podeželsko trgov-stvo boriti z velikimi gospodarskimi ne-prilikami. Zlasti se je to zelo občutilo lani glede na zunanjepolitični položaj. Izvoz se je zelo omejil ter je zlasti trpela v našem okraju trgovina s sadjem. Zaslužek podeželskega trgovca je vedno slabši in dohodki nikakor niso v skladu z izdatki in visokimi davčnimi bremeni. Poleg vsega tega pa občutijo trgovci tudi veliko škodo ■ krošnja rs tvom, ki so si sedaj kar osvojili tovorne avtomobile, s katerimi prevažajo blago in ga prodajajo po bagatelnih cen ih. Glede na sklep zadnje gospodarske konference trgovsk h krogov se je sklenilo zgraditi v Ptuju moderno skladišče za sadje s hladilnico, ki bo za tukajšnji okraj velikega gospodarskega pomena, želeli bi le, da se ta načrt čim preje uresniči Ln bodo morali s podporo priskočiti na pomoč tudi merodajni faktorjL Združenje šteje sedaj 201 člana. 31 pomočnikov in 13 pomočnic, 15 vajencev in 17 va;enk. Finančno stanje Združenja je zadovoljivo in ima premoženja nekaj nad 53 000.— din. — Gledališko predstavo z veseloigro -Burkac vprizore člani dramskega društva v torek 21. t. m.. Vloge so v rokah najboljših Igralcev, režija pa v rokah g. 2;žka — Občni zbor CMD. V soboto se Je vrifl redni občni zbor obeh podružnic CMD. Udeležba je bila to pot zadovoljiva, vendar bi bila lahko še večja, če bi se vsi zavedali važnosti naših naro lno obrambmh društev. Iz poročil je posneti, da je število članstva znatno naraslo, kar je razveseljivo, saj vsi vemo. da je v zadnjih letih skoraj pri vseh društvih rapidno padlo. Lani sta imeli podružnici več prireditev, predvsem kresova-nje na Panorama hribu in pa veliko tombolo in veliko narodno veselico ob priliki glavne skupščine. Občni zbor je posetil tudi zastopnik uprave g. Prekoršok. ki je podal zanimivo poročilo. Ob pozni nočni uri je zaključil zbor dolgoletni predsednik g. dr. Matej Senčar. — Aprilsko vreme je Se vedno muhasto in ne mine skoraj dan. da ne bi naletaval sneg. Začela je briti tudi ostra mrzla burja, tako da je prav prijetno v toplem rAm-skem plašču. Iz Hađeč — Pri nas vlada velika brezposelnost. Te dni je sreski šumar g Rcbert Premer-stein pričel na Jagnjenici, občina Sv Križ s pogozdovanjem. Samo na ustno povabilo se je prijavilo 92 moških in žensk, ki bi radi zaslužili pri pogozdovanju Zaradi neugodnega vremena je b'lo pogozdovanje odloženo na kasnejše dni. Iz Murske Sobote — Nočni vlak. Nočni vlak ki bo uveden z novim voznim redom na progi Ormož— Murska Sobota bo prispel v Soboto ob 0.15 uri po polnoči, iz Sobote pa bo odhajal ob 0 40 uri po polnočL — Tečaj selekeUsKega društva se je vrsti v Murski Soboti od 27. februarja do l. marca, živinorejo so se za tečaj zelo n imali in je bil zelo dobro obiskan,